Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. — Ureja uredniški od bor. Odgovorni urednik Karel Kusar — Teh. urednik Franjo Ravnikar. — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — 2iro račun St. 50120-603-55029. — Cena 2 dinarja. ljetna naročnina 24.00 din. — Tisk: Delavska univerza Domžale POSEBNA IZDAJA Domžal«;, 7. novembra l('74 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOVIJALE Obračuni 1974 in izhodišča, 1975 skupnosti PRED ODGOVORNIMI NALOGAMI Kot nalogo in obveznost, ki so jo s podpisom družbenega dogovora o splošni in skupni porabi prevzeli vsi podpisniki dogovora in samouprav nih sporazumov o programih in njihovem financiranju DAJEJO SAMO UPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI PRVA POROČILA, KAKO SO URESNIČEVALE DOGOVORJENE NALOGE. Izkušnje letošnjega leta. ko smo prvič oblikovali skupne programe in zagotavljanje denarja za njihovo uresničitev, nam omogočajo, da se pri pravi jamo na naslednje leto z jasnejšo orientacijo. Za leto 1975 samoupravne interesne skupnosti NE PONUJA JO V OH RAVNAVO DOKONČNIH PROGRAMOV. Dajejo le MOŽNA l/IIO DIŠČA, na osnovi katerih bi se lahko skupno dogovorili za obseg posa ineznih programov. Primerjave med letom 1974 in 1975 naj pomagajo pri opredelitvi, ko se bomo zavzemali za določene naloge, da bomo lahko jasno povedali, katere naloge postavljamo v ospredje. V letu 1974 so bile prioritetne naloge na področju vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva in krajevnih skupnosti. Tudi za leto 1975 se že kažejo veliki problemi na vseh teh treh področjih, saj to pomeni vprašanje zagotavljanja ustreznih pogojev za vsestranski razvoj, tako predšolskih, kot šolskih otrok, njihovega varstva, obenem pa kot pomoć dru/ini. ki /i\i v kraje, ni skupnosti in tam uživa dobrine družbenega standarda Tudi ta podim, ja bodo še zahtevala združevanje sredstev. In kako se bomo dogovarjali in sporazumeli? Po rokovniku bomo pričeli. II. in 12.novembra posvete / vodilnimi sa moupravnimi in družbenopolitičnimi predstavniki . temeljnih organiza eijah združenega dela in krajevnih skupnosti. Na teli posvetih se bomo pogovorili o načinu vodenja javnih razprav, ki bodo med 1 . in 2 • no vembrom v vseh kolektivih in krajevnih skupnostih \ se pripombe in predloge, ki jih bomo delovni ljudje dali na teh razpravah bomo zbrali na to pa bodo samoupravne interesne skupnosti pripravile predloge sa moupravnih sporazumov o svojih programih in njihovem financiranju v letu 1975. POSEBNO POZORNOST NAJ BI RAZPRAVLJALI! POSVE 111 I \ \ LOGAM, KI TEČEJO IN TO GLEDE NA KVALITETO l/V \.l \NJ \ Občinski štab. ki že deluje, pričakuje predloge delovnih ljudi in tO glede na velikost programov .tako. da bi strokovne službe lahko pripravile zasnove financiranja v letu 1975. Na /borih bomo delovni ljudje izvolili DELEGATE, toda ne samo za podpis samoupravnih sporazumov, ampak tudi za to, da nam bodo posredovali nazaj v presojo izoblikovana stališča financiranja v prihodnjem letu vseh samoupravnih interesnih skupnosti. lako bomo vsi delovni ljudje preko svojih delegatov lahko sodelovali v usklajevalneni postopku m predlagali ter podprli tisto, za kar bomo solidarno prispevali svoj;i sredstva OBČINSKI STAB. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN SA MOUPRAVNE INTERESNI SKUPNOSTI M BODO MOGLE SVOJI (. \ Dl I \ OPR XXIII Z A DON OLJIVO (L M BOMO V PRIPR \\ \H SODI LOV \l I VSI DELOVNI LJUDJE KO I KORISTNI Kl I \ PLA( MKI DOLO« ENIH I SI UG SODELUJMO PRI SPORAZUMEN \\.H S T VLISt \ l\ SKLEPI se|t delegacij družbenopolitičnih organizacij, predstavnikov interesnih skupnosti Volilne komisije in l/vršnega odbora Občinske konference s/Dl Domžale glede volitev delegacij za skupščine samoupravnih mle resnih skupnosti I Na kandidacijskih konferencah v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah je potrebno opraviti do 20 novembra naslednje naloge razpravljati o izhodiščih programov posameznih samoupravnih m teresnih skupnosti m o finančni realizaciji sprejetih programov sprejeti kandidatno listo za eno ah vec delegacij samoupravnih in teresnih skupnosti kot to določa zakon. 2 Volitve delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti (zdravstvo kultura socialno skrbstvo, otroško varstvo, vzgoja in izobraževanje I bodo neposredne (tajne) v temeljnih organizacijah združenega dela bodo volitve 6.decembra 1974 v krajevnih skupnostih bodo volitve S.decembra 1974 3. Volitve v krajevni skupnosti razpise svet krajevne skupnosti, v temelj ni organizaciji /dni/enega dela pa delavski svet. 4 Volitve v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela bodo vodile že izvoljene volilne komisije z volilnimi odbori. 5 Pri določanju delegacij je potrebno upoštevati vse možnosti, ki jih omogoča zakon. To pomeni, da večje krajevne skupnosti (Domžale. Mengeš. V ir| in večje temeljne organizacije združenega dela (Indupla-li. Papirima. I OSAM A. TOKO. Helios, Universale) lahko določijo /a vsako samoupravno interesno skupnost po eno delegacijo, manjše krajevne skupnosti in manjše temeljne organizacije združenega dela pa naj sestavijo eno skupno delegacijo, ki mora imeli najmanj I 0 delegatov (paziti moramo na strukturo). (> kot možni kandidati za delegate skupščin samoupravnih interesnih skupnosti naj se upoštevajo vsi. ki so bili že evidentirani pri spomladanskih volitvah. 7. Izvršili oziroma iniciativni odbori samoupravnih interesnih skupnosti naj tudi sami evidentirajo možne kandidate za delegate svojih skups čin. S. Za izbiro kandidatov se smiselno uporabljajo lista merila in kriteriji ki smo jih sprejeli za spomladanske volitve Ravno tako se uporablja ludi že sprejeti poslovnik (glej Občinski poročevalec/ dne 20 januar' ja 1974). 9 Vkohkoi siaiuti krajevnih skupnosti m temeljnih organizacij združenega dela ne vsebujejo določil 0 volitvah delegacij /a samoupravne m leresne skupnosti, je treba sprejeti ustrezne staliiarne sklepe m po/ neje dopolniti statute OB( INSK \ KOM I KIM V S/DI OBČINSKI SIN DIKA I M SV I I VOI ILN S KOMISIJA DOM/ U I POROČILA samoupravnih interesnih skupnosti o uresničevanju programov v letu 1S 74 - za čas od 1.1. do 30.IX.1974 TEMELJNA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA Temeljna skupnost otroškega varstva je v 9-tih mesecih 1974 na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma zagotovila uresničitev naslednjih nalog: 1. Nadaljevanje gradnje vrtca Radomlje, ki se je pričela v letu 1973 v jeseni, se je zaključila do 27. julija 1974. Z 1.9.1974 je bilo vključeno v novozgrajen vrtec ..Kekec" Radomlje 73 otrok.Objekt je bil ustrezno opremljen in izpopolnjen z drobnim inventarjem ter igračami, ki dopuščajo organizacijo tudi popoldanskih oblik vzgoje in varstva predšolskih otrok. Stroški gradnje in opreme v letu 1974 1,050.574din 2. Zagotovljena je bila oprema in igrače za ustanovitev ločenega oddelka za dnevno varstvo in vzgojo v Osnovni šoli Jurij Vega Moravče. Oddelek bo predvidoma pričel z. delovanjem še v letu 1974. Stroški opreme 142.107 din 3. Odpravljene so bile pomanjkljivosti iz zapisnika o tehničnem prevzemu vrtca dr. Igor Vir. Z ureditvijo okolice vrtca obstajajo možnosti za odprtje igrišča tudi za otroke, ki niso redni varovanci v VVZ v popoldanskem času, za organizacijo organiziranih oblik rekreacije otrok. Stroški zunanje ureditve 279.186 din V teh stroških je sodelovala Krajevna skupnost Vir z zneskom 100 000 din 4. Na podlagi zagotavljanja prostorov v novozgrajenih blokih je bilo odkupljeno stanovanje v Kidričevi ulici v Domžalah, ki bo sprejelo 12 dojenčkov. Stanovanje bo v celoti plačano in znaša 240.380 din. Stroški do 30.9.1974 193.264din 5. Zmogljivosti gospodarskih prostorov VVZ so postale že močno izkoriščene, čutila se je potreba po analitičjii oceni stanja in predlogih za razvoj programiranih dejavnosti VVZ. V ta namen je bila izvršena študija, ki jo je izvedel Studio za otroško varstvo pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva, sofinancirala pa jo je tudi Temeljna izobraževalna skupnost Domžale in sicer za del analize (kuhinj v osnovnih šolah). TSOV je prispevala 16.800.din 6. Usposabljanje kadra za potrebe VVZ, je bilo izpolnjeno v maju mesecu, ko so bili organizirani začetni ter nadaljevalni tečaji kuharic v VVZ, skupaj z Temeljno izobraževalno skupnostjo pa tudi za kuharice iz osnovnih šol. Tečaj, katerega so zaključile vse tečajnice, je pokril potrebe po kvalificiranih kadrih v kuhinjah Vzgojno varstvenega zavoda. Stroški tečaja 20.300 din 7. Otroški dodatek za kmečke otroke se izplačuje 296 otrokom iz siro-mašnejših kmečkih družin in sicer v višini najmanj 95,00 din od 1.1. do 31.7,1974 in od 1.8. naprej pa se plačuje v višini 113,- din mesečno. Sredstva nakazuje RSOV in se vodi pri SOV. Od 1.1. do 30.9. smo iz tega naslova izplačali 162.343din 8. Osnovni šoli Brdo je bila odobrena pomoč pri rekonstrukciji kuhinje, kar je bila programska naloga iz preteklega leta 100.000 din 9. Anuitete, ki predstavljajo investicije v razvoj mreže vzgojno-varstve-nih ustanov za preteklo obdobje, so znašale 483.890 din 10. Stroški strokovne službe in materialni izdatki organov skupnosti otroškega varstva 222.768 din Skupaj porabljena sredstva za del nalog po samoupravnem sporazumu 2,671.232 din Na podlagi samoupravnega sporazuma o programu in financiranju otroškega varstva za leto 1974 je skupnost otroškega varstva v obdobju od 1.1. do 30.9.1974 združila naslednja sredstva: 1. Sredstva prenesena iz preteklega leta 581.781 din 2. Prispevki iz OD po stopnji 0,46% 2,015.223din 3. Prispevki TOZD iz samoupravnega sporazuma za prejšnja leta 227.826 din 4. Namenska sredstva RSOV za socialno šibke otroke 248.012 din 5. Drugi dohodki 111.514din Skupaj dohodki 3,184.356 din Po dinamiki dotoka sredstev do 30.9.1974 je razvidno, da lahko pričakujemo naslednja sredstva v obdobju od 1.10. do 31.1 2.1974: 1. Sredstva na žiro računu 1.10.1974 2. Prispevki iz OD po isti stopnji 3. Nerealizirani samoupravni sporazum za nepokrite naloge za leto 1974 513.124din 685.841 din 550.000 din 1,748.965 din Za predvidena sredstva bomo do konca leta uresničili še naslednje naloge, ki izhajajo iz. samoupravnega sporazuma: 1. Pričetek gradnje otroških vrtcev v Jaršah in Ihanu s kapacitetami 60 otrok v Jaršah in 60 v Ihanu s tem, da je v Jaršah predvidena kuhinja s kapaciteto 300 obrokov dnevno. Gradnjo in kreditiranje bo prevzelo podjetje „Marles". Ocena stroškov gradnje v letu 1974 znaša 2. Dokončno plačilo stanovanja v Kidričevi 3. Za vrtec ,,Kekec" v Radomljah bo potrebno za dodatna dela in zunanjo ureditev 4. Nabava kombija za WZ 880.000 din 68.948 din 250.000 din 70.000 din 5. Nabava igrač in drobnega inventarja za VVZ Radomlje 120.000 din 6. Povečanje kapacitet kuhinje v vrtcu v Kidričevi 30.000din 7. Rekonstrukcija in oprema stanovanja v Kidričevi 85.000d in 8. Pri iskanju novih oblik vzgoje in varstva predšolskih otrok na podeželju je bil izvršen poizkusiti program skrajšanih oblik vzgoje in varstva v krajevnih skupnostih Dragomelj, Ihan. Krasu ja in Moravče. Poizkusili program je pokazal velik interes za take oblike vzgoje in varstva na podeželju. Oktobra meseca ..Ob tednu otroka" pa je iztekel izpopolnjen program ..( icibanove sole" (to je oblika potujočega vrtca, ki omogoča otrokom na podeželju dopolnilno vzgojo in varstvo) za I 20 otrok v krajevnih skupnostih Dob. Vrh-polje. Ihan in Dragomelj. Organizacija skrajšane oblike vzgoje in varstva v vrtcih Vir. Mengeš in Radomlje /a I K) otrok 18.000din 9. Anuitete 147.017din 10. Strokovna služba SO.OOOdm Skupaj 1.748.965 din Sodobni vrtci ne pomenijo samo varnost za naše najmlajše, ampak nam omogočajo, da na delovnih mestih lahko dosegamo boljše delovne uspehe S tako finančno realizacijo v otroškem varstvu smo dosegli v vzgojno varstvenih ustanovah I 13 mest in sicer: VVU Radomlje 73 mest. ločen oddelek v Moravčah 28 mest. ločen oddelek v Kidričevi 12 mest. Do konca leta bo zagotovljenih pri VV/. 680 mest za redne varovance. V ..('icibanovo šolo" (skrajšana oblika vzgoje in varstva na podeželju) je vključeno I 20 otrok. V skrajšano obliko v/goje in varstva v obstoječih vrtcih je vključenih 110 predšolskih otrok, ki niso redni varovanci VV/. Denarno pomoč oz. otroški dodatek za kmečke otroke prejema v občini 296 otrok iz. siromašnejših kmečkih družin. Iz tega sledi.da je različnih oblik vzgoje in varstva deležno približno 910 predšolskih otrok. Vkolikor planiranih sredstev na solidarnostni osnovi posebnega samoupravnega sporazuma vsaj 30% kar znaša cca 550.000, ne bomo uresničili, (če predvidevamo, da bomo iz rednih virov prejeli 685.841,—) bomo del nalog, ki so navedene za obdobje od 1.10. do 31.12.1974 prenesli kot obveznost v naslednje leto, poleg rednih nalog po programskih ciljih za leto 1975. Republiška skupnost otroškega varstva seznanja podpisnike sporazumov n programih m njihovem financiranju /a otroško varstvo v krtu l974o svojih ugotov it v ah: da je republiška skupnost otroškega varstva dosledno uresničevala program kol je bil opredeljen s samoupravnimi sporazumi: da bo na osnovi dohodkovnih cenzusov določenih s samoupravnimi sporazumi lahko uveljavilo pravico do otroškega dodatka manjše število dolavce> kot smo predvidevati, glede na poprečno gibanje osebnih dohodkov v letu 1973. Očitno je. da tO se v letu 1l»73 osebni dohodki bolj povečali delavcem / nižjimi dohodki, kar je imelo za posledico, da otroškega dodatka niso mogli uveljaviti vsi tisti delavci, ki so ga i/gubili v letu 1973* da bodo predvidoma i/datki za izpeljavo republiškega programa otroškega varstva določenega s samouprav nuni sporazumi in usklajenega / iliii/beiniii dogovorom o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno m splošno porabo v letu 1974in aneksom k leinu dogovoru, za okoli 23 milijonov din višji od načrtovanih, in skel zaradi dodatne valorizacije otroških dodatkov od I .avgusta 11'74 dalje: da bodo dohodki republiške skupnosti otroškega varstva predvidoma večji od načrtovanih za 53 milijonov din: da bo republiška skupnost otroškega varstva predvidoma imela 30milijonov din v iska sredstev: da ima republiška skupnost otroškega varstva le I1) milijonov din obvezne rezerve, to je 40'- zneska, kije obvezen po zakonu o sredstvih rezerv in potreben za zagotovitev rednega izplačevanja otroškega dodatka, /lasti v prvih mesecih vsakega leta. ko se še ne zbere dovoli sredstev iz prispevka za otroško varstvo /;i kredite, s katerimi je republiška skupnost otroškega varstva premeščala lo stanje, je morala v bankah plačevati 11' obresti. (iledi na navedene ugotovitve skupščina republiške skupnosti otroškega varstva sporoča podpisnikom samoupravnih sporazumov o programih otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njihovo uresničitev zaradi nadaljnjega ukrepanja, da za realizacijo republiškega pičigrama otroškega varstva zadošča v času od I .novembra do 31 .decembra I °74 prispevna stopnja: 1. v visini l.8Sf/i od osebnih dohodkov v občinah, kjer je bila prispevna stopnja v višini 2.43';; 2. v višini 2.55'; od osebnih dohodkov v občinah, kjer je bila prispevna stopnja v višini 2.26'.v. Skupščina republiške skupnosti otroškega varstva se obvezuje, da eventuelni višek sredstev po sklenjenih samoupravnih sporazumih ne bo uporabila v letu ll)74. ampak ga bo prenesla v obvezno rezervo. DELOVNI LJUDJE. DAJTE SVOJE SOGLASJE ZA ZNIŽANJE PRI SPEVNE STOPNJE V NOVEMBRU IN DECEMBRU, KI VELJA ZA OBČINO DOMŽALE. Iz sodobno opremljenih kuhinj dobivajo naši otroci tople obroke hrane. Zaradi tega so zadovoljnejši v vrtcih in šolah ter bolj veselo stopajo novim spoznanjem naproti TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST Program dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja za leto 1975 na teritoriju TIS Domžale je nadaljevanje doslej doseženega programa in obenem korak naprej za dosego dolgoročnih ciljev na tem področju, opremljenih z družbenimi dol umeriti. Za uresničevanje družbenih'ciljev vzgoje in izobraževanja je potrebno korigirati in dopolniti sistem vzgoje in izobraževanja. Časovno neusklajeni vsebinski in organizacijski posegi na tem področju niso dali trdne osnove za dosego in realizacijo postavljenih družbenih ciljev in planiranih nalog. Zato bo potrebno naša prizadevanja v letu 1975 usmeriti v: nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja s povezovanjem v sistem združenega dela in z izenačevanje družbenoekonomskega položaja izobraževalne dejavnosti«/ drugimi sferami /dru/enega dela. poglabljanje idejnosti vzgojnoizobraževalnega dela. usposabljanje za delo in razvijanje ustvarjalnega odnosa do dela in za zgodnješe vključevanje mladine v delo in družbeno življenje. - uresničevanje zasnove sistema permanentnega izobraževanja. povečanje učinkovitosti izobraževanja. izenačevanje pogojev za pridobitev izobrazbe. zagotavljanje solidarnosti in vzajemnosti financiranja vzgoje in izobraževanja. Prioritetne naloge v letu 1975 na področju vzgoje in izobraževanja so: 1. usposabljanje pedagoških delavcev za aktivno posredovanje in uporabo marksistične misli v pedagoški praksi: 2. sprejetje ukrepov za učinkovitejše reševanje kadrovskih razmer na področju vzgoje in izobraževanja z akcijo za povečanje vpisa na kadrovske sole in zmanjšanje ddliva iz pedagoškega poklica; 3>. z družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi zagotoviti stimulativno vrednotenje pedagoškega dela; 4. pospešiti vključevanje generacij otrok v predšolsko vzgojo in istočasno pospešiti vstop v osnovno šolo; 5. analiza pogojev in možnosti za prehod na celodnevno šolo; 6. funkcionalno povezati osnovno in srednjo šolo; 7. razviti sistem štipendiranja za pedagoške poklice in zagotoviti zato potrebna sredstva; 8. vključevanje vseh učencev v poklicno usmerjanje; 9. nadaljevati z modernizacijo izobraževanja na vseh nivojih vzgojnega in izobraževalnega procesa. /a uresničitev teh nalog je potreben dogovor med nosilci politike na področju vzgoje in izobraževanja. V občini Domžale imamo 7 centralnih. 1 samostojno. l» podružničnih, I posebno. I glasbeno solo. ob tem pa se Vzgojno varstveni zavod in Delavsko univerzo. Šoloobveznih otrok je bilo v letu 1973/74 4.757. z novim šolskim letom pa jih je 104 več. V posebni osnovni šoli je 131 učencev iz občine Domžale, sicer pa šola vključuje 201 učenca (70 iz Kamnika). V glasbeni šoli je v različnih oddelkih vpisanih 423 učencev. V VVZ pa 554 ob koncu šolskega leta 1973/74, sedaj pa 590 otrok. V rednem pouku nas šolski otrok stane letno 4.105,60 din. V Posebni šoli je šolanje enega otroka letno 7.1 27 din. Šolanje v glasbeni šoli stane letno po otroku 3.217.00 din od tega je prispevek staršev na otroka 102.00 din. Stroški, ki pokrivajo vzgojno m upravno delo v vzgojno varstvenem zavodu znašajo po otroku letno 6.537.50 din. Vse te cene so prikazane po stanju 1 .januar 1974. valoraziacija od takrat naprej ni upoštevana. V teh stroških pa ni vračunan prevoz učencev do šole. skrajšana mala šola in celoletna mala šola. Prav tako v teh stroških po otroku ni vključena cena podaljšanega bivanja, kakor tudi ne šolska prehrana. Vsi ti nastali stroški so prikazani v realizaciji finančnega nacrta. Otroci, ki so poleg rednega pouka še v podaljšanem bivanju iu imajo zagotovljeno prehrano.stanejo letno poleg gornjega zneska 4.1 05,60 še do-dalnih 2.200 din za podaljšano bivanje, starši pa plačajo prehrano. (Skupaj, hi lahko rekli, so bili stroški za redno šolanje in celovito podaljšano V novozgrajenih šolah lahko naši otroci dobivajo za bogatejše življenje potrebna znanja bivanje za 1 otroka na šoli letno 6.305,60 din. Cena po otroku je v različnih šolah različna in se giblje od 3.800 din letno do 4.635 din letno. (Brez podaljšanega bivanja). Najmanjša cena po otroku je v šoli Radomlje, največja pa na Brdu. Cena je odvisna od števila otrok, od števila podružničnih šol in oddelkov ter od razvitosti dejavnosti v šolah. PROGRAM, KAKRŠEN JE BIL SPREJET JE REALIZIRAN razen pri: - razvoju strokovnih služb (nastavitev psihologa, pedagoga in soc. delavca), - financiranju nabave učbenikov, odprto pa ostaja tudi financiranje gradnje stanovanj za prosvetne delavce. Končanje poslovnega leta 1974 pričakujemo približno takole: Program nalog in financiranja je bil grajen na takratnih stroških in takrat veljavnih merilih, tako v pogledu materialnih, kot osebnih inje bil ovrednoten s 30,603.000 din. Medtem pa je bila že izvršena 2 kratna valorizacija osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu glede na gibanje 01) v gospodarstvu v skupni višini 9,8 ''/< nad načrtovano, kar pomeni razliko 2.972.000 din. To pomeni že primanjkljaj zalleto 1974. ki bo pokrit le v primeru, če bo dvig osebnih dohodkov v gospodarstvu povečal tudi priliv v TIS. S samoupravnim sporazumom nepokriti del potreb predstavlja v glavnem tiste dejavnosti, kijih republiški enotni program obsega financiranja vzgoje in izobraževanja v letu 1974 ne vsebuje, so pa za naše področje specifične, delno pa obsegajo tudi izdatke za tista področja vzgoje in izobraževanje, ki so v naši občini razvita preko stopnje, ki jo predvideva enotni program in za katere so bila v prispevni stopnji 5,29% tudi zagotovljena sredstva. S stopnjo 5.29';; ni bilo pokritih 3,509.450,00 din za anuitete, ki jih je TIS prevzela od sklada za izgradnjo šolske mreže in razlika med priznanimi sredstvi za Vzgojno varstveni zavod po enotnem programu in dejanskimi stroški potrebnimi za pokrivanje te dejavnosti v letu 1974, ki znaša din 942.351,00. Za delno pokrivanje razliki' med samoupravnim sporazumom predvidenimi sredstvi za leto 1974 in dejanskimi potrebami.je bil sklenjen dodatni samoupravni sporazum, ki naj bi TIS Domžale zagotovil v letu 1974 dodatnih 2,500.000,00 din, še nepokrito razliko pa naj bi TIS pokrila s prenesenimi sredstvi iz leta 1973 in z. lastno ustvarjenimi dohodki (prispevek TIS Kamnik za Posebno osnovno šolo Homec, prispevek TIS Ljubljana za rejence, prispevki staršev za šolnino v glasbeni šoli). Nova obveznost TIS Domžale v letu 1974 je tudi obvezni prispevek v solidarnostni sklad za izenačevanje pogojev šolanja otrok v manj razvitih področjih, ki znaša 4,684.000,00 din in ki ga podpisniki samoupravnega sporazuma prispevajo s posebno prispevno stopnjo v višini 0,81% od bruto OD in ki je bila določena istočasno s sporazumom o financiranju osnovne vzgojno izobraževalne dejavnosti v občini v letu 1974. Z valorizacijo sredstev za osebne dohodke se avtomatično valorizirajo tudi sredstva za solidarnost, kar predstavlja povečanje te postavke za din 457.000 din. Izgradnja šolske mreže naj bi s spremembo sistema financiranja prešla v pristojnost temeljne izobraževalne skupnosti,ki pa s prevzemom tega dela prevzame tudi obveznosti za realizacijo sprejetega programa ob uvedbi samoprispevka. V izračunu sredstev za izobraževanje po enotnih merilih za SR Slovenijo investicije niso bile obsežene. Upoštevane tudi niso v prikazanem znesku za celotno dejavnost vzgoje in izobraževanja. Problematika financiranja izgradnje šolske mreže je prisotna tudi v občinskem proračunu, kajti po novem sistemu to ni več stvar občinskega proračuna. To kaže na nujno potrebo, da je v sistemu razrešiti vprašanje investicij v vzgojo in izobraževanje,Temeljna izobraževalna skupnost mora s 1.januarjem 1975 prevzeti sklad za izgradnjo šolske mreže. S prevzemom tega sklada pa je NUJNO RAZREŠITI VPRAŠANJE FINANCIRANJA NADALJEVANJA IZGRADNJE ŠOLSKE MREŽE PO SPREJETEM PROGRAMU KOT DOPOLNILO SAMOPRISPEVKU, KAR JE MOŽNO URESNIČITI Z NOVIM VIROM SREDSTEV V OBČINI. SREDSTVA Razpored sredstev po finančnem načrtu za leto 1974 upošteva vsa predvidena sredstva v letu 1974, t.j. vključno prenesena sredstva po zaključnem računu 1973 ter vse lastne dohodke, čeprav je global porabe po enotnem programu točno določen in je nižji od celotnih predvidenih potreb in predvidenih sredstev TIS Domžale v letu 1974. Če od dovoljene porabe odštejemo sredstva za povečani obseg dejavnosti (nove šole in vrtci), ki znašajo cea 1,500.000,00 din, ostaja na razpolago za dejavnost v obsegu leta 1973 v letu 1974 znesek din 33,356.142 ali za 17,8 % več kot smo porabili v letu 1973, to pa je manj kot je bil poprečen porast, predviden za to področje. Ob usklajevanju na republiški ravni je bilo namreč določeno, daje možno indeks porabe v primerjavi z letom 1973 povečati na 120,7. Opremljene učilnice v novih šolah omogočajo kabinetni pouk, ki pomeni za mladega človeka spoznavanje mnogih stvari, ki jih mi nismo mogli spoznati. Zato pomeni nova šola tudi nov dom in večje možnosti za pridobivanje znanja Posamezni viri dohodkov v finančnem načrtu so: 1. Saldo 31.12.1973 2. Po samoupravnem sporazumu (5,29% od bruto OD vseh zaposlenih 3. Obvezni prispevek v šolske sklad 4. TIS Kamnik za sofinanciranje Posebne osnovne šole Homec 5. TIS Ljubljana prispevek za rejence 6. Glasbena šola (šolnina staršev) 7. Dohodki po posebnem samoupravnem sporazumu (1,77% od dohodka delovnih organizacij v letu 1973) Skupaj din Izdatki: 1. Za pokrivanje enotnega programa po merilih RIS 2. Prispevek za solidarnostno financiranje vzgoje in izobraževanja v manj razvitih področjih 3. Financiranje programa TIS izven enotnega programa 4. Operativna rezerva Skupaj din 1,057.911 din 30,603.000 din 4,684.000 din 500.000 din 300.000 din 150.000 din 2,500.000 din 39,794.911 din 30,603.000 din 4,684.000din 4,253.142 din 254.769 din 39,794.911 din KULTURNA SKUPNOST Poročilo vključuje ča*s od 1.januarja do 30.septembra 1974. Kulturna skupnost je v letošnjem letu sprejeti program dosledno uresničevala in upoštevala sprejeto politiko prioritetnih nalog. Tako je zagotovila: — za dejavnost knjižničarstva 210.000 din — za založništvo 163.450 din - za dejavnost društev v okviru ZKPO 259.025 din — za dejavnost šolskih kulturnih društev 44.887 din — za gledališko, glasbeno in likovno dejavnost 101.299 din - za muzejsko dejavnost 20.182 din — za spomeniško varstveno dejavnost 109.694 din - za arhivsko službo 70.505 din - za Kersnikove nagrade 35.486 din - za filmsko dejavnost 1.000 din — za strokovno službo in funkcionalne izdatke 63.879 din — za naložbe v adaptacije in vzdrževanje kulturnih objektov in opreme 398.159din — prispevek za izgradnjo šolske mreže 250.000 din — posojilo za izgradnjo šolske mreže 200.000 din pili tudi na številnih proslavah in prireditvah v občini in izven nje. Letos je bilo ustanovljeno likovno društvo Petra Lobode, ki tudi že uspešno deluje. Šolska kulturna društva Kulturna skupnost je podpirala kulturno dejavnost vseh šol in finančno pomagala: - pri nakupu knjig za izpopolnitev šolskih knjižnic, - pri organiziranju revije mladinskih in otroških pevskih zborov, omogočila obiske gledaliških predstav, nudila pomoč skupinam, ki so gostovale izven občinskih meja, - omogočila izvajanje skupnih programov s področja predšolske vzgoje. Gledališka, glasbena in likovna dejavnost V občini sta gostovali Prešernovo gledališče iz Kranja in Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Redne abonmajske predstave pa so bile v Mengšu. Mladini smo omogočili obisk gledaliških predstav v Ljubljani. Tradicionalni koncerti v Grobljah so bili dobro obiskani, saj seje zvrstilo precej domačih in tujih umetnikov. Imeli smo 5 razstav: 100 let šol na Slovenskem v Domžalah in Mengšu, Toneta Svetine, Florjana Grudnika ter slikarja Ivana Gluhodedova. Skupaj: 1.927.566 din Dohodki iz sredstev OD-0.52% do 30.9.1974 2.146.758 din Predvidene programske naloge, ki jih mora izvršiti še do konca leta bodo v glavnem glede na sedanji dotok sredstev izvršene.Predvidevamo, da bomo do konca leta 1974 iz prispevne stopnje prejeli še približno 700.000 din. Vkolikor bi nastali presežki iznad dogovorjene ravni sredstev za Kulturno skupnost, bomo spoštovali sprejeti družbeni dogovor o znižanju prispevne stopnje. Posamezne veje dejavnosti Kulturne skupnosti so v devetih mesecih letošnjega leta uresničevale zadane naloge takole: Knjižničarstvo Končno je v letošnjem letu ob večjih finančnih sredstvih prišlo do adaptacije in povečanja prostorov Občinske matične knjižnice v Domžalah. V prvih devetih mesecih letošnjega leta sije v Občinski matični knjižnici v Domžalah preko 19.000 knjig izposodilo okoli 9.000 obiskovalcev, od katerih je polovica mladine. V istem času je knjižnica nabavila okoli 800 novih knjig za potrebe Občinske matične knjižnice in podružničnih knjižnic v Mengšu in Moravčah. V letošnjem letu je matična knjižnica prevzela skrb še za knjižnici v Dragomlju in na Prevojah ter poskrbela za dopolnitev njihove opreme. Založništvo Kulturna skupnost je sofinancirala izdajo Občinskega poročevalca, omogočila izdajo posebne številke Občinskega poročevalca, jubilejnih bro -šur ob 90 letnici godb v Domžalah in Mengšu, sofinancirala izdajo Kronike Ihana in izdajo brošure Likovne skupine Petra Lobode iz Domžal. Dejavnost društev v okviru ZKPO Veliko skrb je Kulturna skupnost posvetila financiranju društev in raznih skupin, ki delujejo v okviru ZKPO: Mešani pevski zbor Domžale. Mešani pevski zbor Svobode Mengeš. Moški pevski zbor Društva upokojencev Domžale, Moški pevski zbor gasilskega društva Radomlje .Oktet bratov Pirnat. godbi Domžale in Mengeš. Simfonični orkester Domžale -Kamnik. Harmonikarski orkester Svobode Mengeš. DKPD Svoboda Mengeš. Svoboda Ihan. Prosvetno društvo Tine Kos Moravče. KUD Janko Kersnik Lukovica. Prosvetno društvo Miran Jarc Škocjan. Prosvetno društvo Franc Kotar Trzin, Prosvetno društvo Jože Virk Dob. Jamarski klub Domžale, Foto-kino klub Mavrica Radomlje. Vse skupine so prizadevno delale in izvedle samostojne nastope. Pevski zbori in obe godbi ter Simfonični orkester pa so nasto- G Muzejska dejavnost Kot sofinancerji smo omogočili delovanje Muzeja Kamnik in Muzeja delavskega gibanja Jesenice ter finančno podprli akcije Gorenjskega muzeja iz Kranja. Spomeniško varstvena dejavnost Kot sofinancerji smo omogočili tudi delovanje Zavoda za spomeniško varstvo Kranj, ki je v letošnjem letu odkrival freske v gotski cerkvi na Krtini. Krili smo tudi vse stroške, ki so nastali pri vzdrževanju spomenikov NOB. Arhivska služba Sofinancirali smo osnovno dejavnost Zgodovinskega arhiva iz. Ljubljane, ki skrbi za arhivsko gradivo na območju občine in omogočili postavitev razstave ..Domžale v arhivskih virih". Kersnikove nagrade Za posebne dosežke na kulturno prosvetnem področju so bile tudi letos podeljene Kersnikove nagrade posameznikom in društvom. Filmska dejavnost Sofinancirali smo delovanje Foto-kino kluba Mavrica iz. Radomelj, ki snema vse pomembne dogodke v občini. Strokovna služba in funkcionalni izdatki Finančno strokovno službo opravlja oddelek pri Skupščini občine Domžale. Ostalo delo pa seje doslej opravljalo honorarno in volontersko.Ker se je zaradi povečanja dejavnosti na področju kulture delo močno povečalo, smo odprli pri KS novo delovno mesto profesionalnega tajnika, ki od 1.1 0.1 974 dalje vodi administrativne in strokovne posle. Naložbe Kulturna skupnost si je že ob ustanovitvi zadala nalogo, da uredi kulturne objekte. Posebna komisija sije letos ogledala stanje kulturnih domov in objektov ter ugotovila, da so skoraj vsi domovi potrebni večjih ali manjših popravil oziroma nove opreme, da bi bili primerni za kulturne prireditve.Zato smo že letos sofinancirali najnujnejša popravila m nakup opreme. Kulturna skupnost je v letošnjem letu pomagala reševati akutni problem financiranja šolske mreže in v ta namen odobrila del sredstev. TEMELJNA TELESNO KULTURNA SKUPNOST V svojem programu dela in financiranja TTKS Domžale, kije bil sprejet v mesecu marcu 1974. si je skupnost postavila cilje svojega dela za leto 1974. Kot osnovno izhodišče sije postavila povečanje množičnosti ter vzporedno s tem tudi povečanje kvalitete športa v posameznih panogah. Programi so bili pred sprejemom obravnavani, tako na organih skupnosti, kakor tudi v delovnih in drugih organizacijah ter v predlagani obliki tudi sprejeti. Iz podatkov, ki jih je zbral izvršilni odbor TTKS Domžale je razvidno, da je telesna kultura v domžalski občini dosegla v letu 1974 planirane rezultate, tako glede dosega množičnosti, kakor tudi kakovosti. Močno se je povečalo število občanov, ki so se začeli aktivno ukvarjati s telesno kulturo, povečalo se je število telesno kulturnih organizacij, ki so se tudi kadrovsko okrepile, zgrajenih je bilo nekaj novih športnih objektov ipd. Tudi na področju rekreacije so bili doseženi vidni rezultati, saj je bilo delovnim ljudem omogočeno, da so v telovadnicah in drugih športnih objektih sodelovali pri organiziranju rekreacije. Da bi spodbudili zanimanje za telesno kulturo in vključili čimvečje število ljudi v aktivno dejavnost. je II KS Domžale organizirala s pomočjo svojih telesno k uit um ih organizacij razne športne akcije o/iioma organizirala sodelovanje na akcijah v republiškem merilu.V začetku letošnjega leta je bilo izvedeno na našem področju republiško prvenstvo za pionirje v smučarskih tekih, ki se ga je udeležilo tudi večje število pionirjev z nase občine. Opravljena sla bila dva krosa m to spomladanski in jesenski, na katerih je tekmovalo nad 3.000 tekmovalcev. Organiziran je bil pohod po poteh tovarištva in spominov 74. ki se ga je udeležilo lOI"> članov telesno kulturnih organizacij, delovnih organizacij in društev. Poseben poudarek je telesno kulturna skupnost namenila letošnji športni manifestaciji ..Po poteh partizanske Ljubljane". Tega pohoda seje udeležilo 1031 članov iz šolskih športnih društev in delovnih organizacij. V poletnih mesecih je bila organizirana akcija ..naučimo se plavati", kjer se je naučilo plavanja nad 100 otrok. Posebno seje V letošnjem letu razmahnila športna dejavnost v šolah, kjer je bilo ustanovljenih 5 novih šolskih športnih društev, ki jih bo telesno kulturna skupnost vsestransko podpirala, ce bodo redno (klala in dosegala uspehe. K dvigu množičnosti so prispevala in bosta še prispevala dva nova objekta, ki sta jih v preteklem oz. letošnjem letu zgradili prizadevni športni delavci smučarskih klubov in Partizana iz Mengša in Dom/al. S prostovoljnim delom in finančni podpori Občinskega Sindikalnega svela so športni delavci zgradili dve trim stezi ter omogočili širokemu krogu delovnih ljudi zdravo rekreacijo. Viden napredek na področju množičnosti je opazen pri delu partizanskih društev, Močno se je razmahnilo delo v društvih Partizan v Domžalah. Mengšu. Moravčah ter v Jaršah. Tej dejavnosti bo telesno kulturna skupnost tUdI v bodoče posvečala veliko pozornost, saj prav dejavnost v teb društvih pomeni osnovo za kadrovanje v telesno kulturne organizacije. Telesna kultura ni več v pristojnosti le nekaterih posameznikov. ampak se z njo ukvarja širok krog naših delovnih ljudi in tO tako na področju samoupravljanja v telesni kiiluui.kakoi tudi aktivnega dela v telesno kulturnih organizacijah. Skupščina TTKS šteje 7S članov, izvršilni odboi 17 članov .obstojajo pa še trije odbori m več komisij Iz tega je razvidno, da dola na področju telesne kulture širok krog delovnih ljudi, ki kolektivno odloča o vseh vprašanjih telesne kulture. Še vedno pa se ugotavlja pomanjkanje strokovnih kadrov za delo v posameznih športnih panogah, telesno kulturnih organizacijah in telesnokuit umih skupnostih. I I KS je redno financirala izobraževanje kadrov, ki so jih pošiljale na seminarje in tečaje telesnokulturne organizacije. 1 elesnokiilturna skupnost bi tudi financirala oz, štipendirala izobraževanje na Visoki soli za telesno kulturo, vendar se za študij na tej šoli ni nihče prijavil. TTKS je redno financirala v skladu s programom tudi opremo, ki so jo rabile telesno kult ume organizacije pri svojem delu in za najnujnejša vzdrževalna dela. Za telovadnice pri šolah, ki so osnovni špoatni objekti v domžalski občini in pogoj za kakršnokoli redno športno de javnost. je telesno kulturna skupnost namenila 450.000. din ter si tako zagotovila vadbo in treninge ter rekreacijo v omenjenih objaktih. Pri vprašanju najemnin je izvršni odbor sklenil, da vse najemnine krije TTKS in sicer po predhodno sprejetem programu. Prav tako je TTKS krila stroške vseli zdravniških pregledov ter zavarovanja športnikov v tistih telesno kulturnih organizacijah, ki so tako zavarovanje organizirale. Sprejetje bil tudi sklep, da se v bodoče zavarujejo vsi aktivni tekmovalci oz. člani telesno kulturnih organizacij. TTKS je financirala športno dejavnost vseh telesno kulturnih organizacij na svojem področju v skladu s sprejetim programom in to glede na programe ter izvedbo programov telesno kulturnih organizacij. To financiranje seje opravilo po vnaprej sprejetih merilih in kriterijih. Financirana so bila društva, ki tekmujejo v zveznih ligah, kakor tudi vsa društva, ki tekmujejo v republiških in nižjih ligah. Iz tega kratkega poročila je razvidno, da so telesna kulturna skupnost in njeni organi ter organizacije v letošnjem letu aktivno delali ter izpolnili postavljeni program. Za izvedbo tega programa so porabili planirana sredst va. Nogometna sindikalna prvenstva ne pomenijo samo tekmovanja, ampak tudi rekreacijo za mnoge delovne ljudi Temeljna telesno kulturna skupnost se je na podlagi sklenjenega sporazuma za leto 1974 financirala iz prispevne stopnje od osebnih dohodkov 0,51%. Imela je lastnih sredstev 11 3.252 din. iz. prispevne stopnje je v 9-tih mesecih prejela 2,100.000 din. Predvideva se, da bo do konca leta 1974 prejela še 617.200 din. Ob takšni realizaciji bo sprejeti program izvršila v celoti. Temeljna telesno kulturna skupnost je zbrana sredstva porabila takole: za razvoj množičnosti 170.875 din za vzgojo strokovnih kadrov 263.180 din za nabavo in vzdrževanje opreme 361.870.din za tekmovalni šport 469.265 din za delo sekretariata TTKS 59.523 din za financiranje športnih objektov KS 140.000 din za republiško RTKS 392.000 din solidarnostni prispevek Skladu za izgradnjo šolske mreže 450 000 din Skupaj 2.306.71 3 dm DLLOVNI LJUDJE, VAŠI RAZPRAVE IN VASI PREDLOGI NAJ BODO IZRAZ VASI. PRIPRAVLJENOSTI, DA RESNIČNO IN SPORAZUMNO SODELUJEMO PRI OBLIKOVANJU TAKIH PROGRAMOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI. KI BODO PO KRILI VSI PREDVIDENE POTREBE. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE LJUBLJANA Skupnost za zaposlovanje je sprejeti program nalog za leto 1974 izvrševala skladno s sprejeto politiko v samoupravnem sporazumu za to leto. Vse naloge, ki bodo sicer tekle do konca leta, je do sedaj izpeljala na posameznih področjih takole: - denarna nadomestila, zdravstveno zavarovanje in druge oblike pomoči nezaposlenim je zavod izvajal na podlagi zakonitih določil in sprejetem programu in tako nudil pomoč 709 osebam. Za te naloge je bilo porabljenih 1.743.468 din - strokovno izobraževanje in druga pomoč nezaposlenim je vključila 397 oseb; - poklicno usmerjanje je vključevalo poklicno vzgojo, prosvetljevanje in poklicno svetovanje na osnovnih in srednjih šolah ter štipendiranje na srednjih, višjih in visokih šolah. Za to je bdo porabljenih sredstev v višini 1,277.073 din - individualno je bilo obravnavanih 1600 dijakov in 7.000 osnovnošolcev; - sredstva za štipendije se bodo začela črpati po sprejetju sporazuma o štipendiranju; - za delo zavoda je bilo v tem obdobju porabljenih 5,123.678 din - za solidarnostno prelivanje na podlagi sporazuma v okviru SR Slovenije (pomoč tistim skupnostim za zaposlovanje, ki same ne zmorejo pokrivati lastnih stroškov) pa je bilo porabljenih sredstev v višini 4,828.957 din Glede na to, da je bil dotok sredstev za področje zaposlovanja v prvih devetih mesecih dokaj ugoden, zavod pričakuje, da bo do konca leta realizirana, tako višina sredstev, kot tudi izveden celoten obseg nalog po sprejetem programu. Primerjava z načrtom za 9 mesecev Gospodarstvo Negospodarstvo Zasebniki 11,623.012 3,415.470 151.434 11,984.276 103 3,733.561 109 171.555 113 15,189.916 15,889.392 104 REALIZACIJA PORABI: SREDSTEV NA OBMOČJU KOMUNALNEGA ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE do 30.9.1974 Načrt za 1974 Realiz.30.9.74. Gmotna preskrba brez- poselnih 3,375.000 1,743.468 52 Priprava del. ljudi 4,314.934 1,277.073 30 Za delo zavoda 6,827.288 5.123.678 75 14,517.222 8,144.219 56 Prelivanje sredstev za solidarnost 4,828.957 OCENA DO KONCA LETA 1974 Sredstva: Prispevek za zaposlovanje Poraba: Gmotna preskrba brezposelnim Priprava del. ljudi za zaposlitev Za delo zavoda 20.233.000 2.750.000 4.160.000 6,800.000 13,710.000 REALIZACIJA PRISPEVKA ZA ZAPOSLOVANJE NA OBMOČJU REGIJE KZZ LJUBLJANA DO 30.9.1974 Primerjava z letnim načrtom Načrt za 1974 Realiz.za 9.mes. Gospodarstvo 15,497.350 11,984.276 77 Negospodarstvo 4.553.960 3,733.561 83 Zasebniki 181.720 171.555 94 20.233.000 15,889.392 78 Razlika 6.523.000 /Preliv za solidarnost/ PREGLED ZBRANEGA PRISPEVKA ZA ZAPOSLOVANJE NA OBMOČIU OBČINE DOMŽALE JANUAR SEPTEMBER 1974 Iz solidarnostnih sredstev zgrajena stanovanja za delavce Realizacija 9 mes. Načrt za 1974 % Načrt za 9 mes. % Gospodarstvo 406.847 514.000 79 385.497 105 Negospodarstvo 83.233 105.100 79 78.822 105 Zasebniki 22.005 24.600 89 18.450 1 19 Skupaj 512.135 643.800 79 482.76') 106 DELOVNI LJUDJE! Ocenite, kako so samoupravne interesne skupnosti izvajale vaše zahteve in kako so gospodarile z denarjem, ki ste ga za zadovoljevanje skupnih potreb dali. Ocenite tudi, če so vaše obveznosti izvršene, če ste prispevali to, za kar ste se obvezali. IZHODIŠČA. za oblikovanje programov samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1975 TEMELJNA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA TEMELJNA IZHODIŠČA Program in financiranji.' otroškega varstva v letu 1975 izhaja iz programske usmeritve, sprejete za obdobje 1972 1975 in rezultatov pri uresničevanju iz. sklepov /veze komunistov o postopnem zmanjševanju socialnih razlik in naporih za dvig produktivnosti dela ter stališč delovnih ljudi o prednostnih nalogah pri zadovoljevanju skupnih potreb, ki so jih zastopali v letošnjih razpravah V zvezi s sklepanjem samoupravnih sporazumov. V letu 1975 moramo uresničiti naloge razvoja otroškega varstva: NOSILCI NALOG OTROŠKEGA VARSTVA Krajevne skupnosti (sveti in enote) naj bi omogočile: pregled potreb in programiranje razvoja, dnevnega varstva in vzgoje predšolskih otrok. sodelovanje s starši in z varstvenimi družinami, - sprejem programov za razvoj otroškega varstva. sodelovanje s TO/I) zaradi dodatnega združevanja sredstev za uresničitev teh programov, - dogovarjanje z vzgojnovarstvenimi zavodi o delovnem času, o sprejemu otrok in oblikah varstva in vzgoje, kijih bodo organizirali. Skupnosti otroškega varstva naj bi zagotovile: izdelavo občinskih srednjeročnih programov otroškega varstva v povezavi s krajevnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami, - izdelavo investicijskih programov za nove objcKtc, - solidarno zbiranje sredstev za razširitev prostora za dnevno varstvo otrok in subvencioniranje cene v vzgojnovarstvenih ustanovah, sprejem meril za subvencioniranje cene, sprejem kriterijev za sprejemanje otrok v vzgojnovarstvene zavode in v varstvene družine, - štipendiranje kadrov, njihovo usmerjanje glede na potrebe v občini, dogovarjanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi o skupnih programih in akcijah za otroke. Zveza skupnosti otroškega varstva naj bi zagotovila: - izpeljavo denarnih pomoči družinam, - izpeljavo podaljšanega porodniškega dopusta skupaj z zvezo skupnosti zdravstvenega zavarovanja, sprejem ukrepov za razvoj centrov za izobraževanje in usposabljanje -delavcev za dnevno varstvo in predšolsko vzgojo in štipendiranje teh kadrov v sodelovanju z zvezo skupnosti za vzgojo in izobraževanje, - izpeljavo programa za pospeševanje razvoja otroškega varstva na manj razvitih območjih, strokovno pomoč pri programiranju otroškega varstva po občinah, analizo stanja in potreb, sprejemanje enotne politike razvoja v dogovoru in s sporazumevanjem z drugimi interesnimi skupnostmi na republiški ravni in s političnimi činitelji, ki vplivajo s svojim delom na razvoj otroškega varstva. Naloge, kijih bodo izvajale skupnosti otroškega varstva: Denarne pomoči: 1. Varianta Povečanje dohodkovnega cenzusa kot pogoja za pridobitev pravice do otroškega dodatka in posebnih dodatkov na 1 900 din poprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana v letu 1974, kar naj bi omogočilo, da bi imeli pravico do otroškega dodatka vsi kvalificirani delavci, če sta oba starša zaposlena. Višina otroških dodatkov in posebnih dodatkov bi ostala nespremenjena. Pogoji za pridobitev denarnih pomoči pri vzdrževanju otrok in višina denarnih pomoči bi bili v letu 1975 naslednji: Vrsta denarne pomoči Dohodkovni cen. (povp. mes. doh. na druž. člana Višina denar. pom. (v din) prvi drugi in nasled. otrok otrok Otroški dodatek otrok delavcev Otroški dodatek otrok iz kmečkih družin Posebni dodatek otrok edinih liranilcev Posebni dodatek težje telesno ali duševno prizadetih otrok Pomoč za opremo novorojenega otroka do 900 l>00 do 1.150 1.150 do 1.600 1.600 do 1.900 do 600 letnega katastrskega dohodka na družinskega člana 195 165 130 100 275 235 185 150 do 600 do 600 do 900 nad 900 113 50 85 750 400 2. Varianta Povečanje višine denarnih pomoči družinam za vzdrževanje otrok za povečanje življenjskih stroškov v letu 1974 ter povečanje dohodkovnih cenzusov za povečanje osebnih dohodkov v letu 1974. Posebni dodatek za telesno ali duševno prizadete otroke bi prejemali vsi otroci, ki so telesno ali duševno prizadeti. Pogoji za pridobitev denarnih pomoči pri vzdrževanju otrok in višina denarnih pomoči bi bili v letu 1975 naslednji: VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD DOMŽALE Vrsta denarne pomoči Dohodkovni cen. (povp. mes. doh. na druž.člana) v din Višina denar. pom. (v din) prvi drugi in nasled. otrok otrok 1. Otroški dodatek otrok delavcev 2. Otroški dodatek otrok iz kmečkih družin 3. Posebni dodatek otrok edinih hranilcev 4. Posebni dodatek prizadetih otrok 5. Pomoč za opremo novorojenega otroka do 900 900 do 1.150 1.150 do 1.600 do 600 letnega katastrskega doh. na družinskega člana 200 170 135 300 250 190 do 1.600 brez dohodkovnega cenzusa do 900 nad 900 120 60 100 750 400 Dnevno varstvo in vzgoja predšolskih otrok: - uveljavitev podaljšanega porodniškega dopusta do 246 delovnih dni ali 4 urni delavnik do otrokovega izpolnjenega 1 leta starosti. - zagotovitev zadostnih sredstev za nadomestilo osebnega dohodka materam v skladu z dogovori o osnovi za nadomestilo med zvezo skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zvezo skupnosti otroškega varstva. - vključitev 40.000 predšolskih otrok v organizirano dnevno varstvo, strošek za novo mesto naj ne presega 35.000,- din. - zagotovitev sredstev za financiranje dnevnega varstva in vzgoje predšolskih otrok tako: a) da bo na široki solidarnostni osnovi zagotovljeno plačilo stroškov za vzgojno delo v mali šoli za vse otroke zadnjega predšolskega letnika; b) da bo zagotovljeno subvencioniranje dogovorjene cene v VVZ za otroka, glede na skupen dohodek staršev na osnovi dogovorjenih kriterijev. Skupnost otroškega varstva in izobraževalno skupnost v skupnem zagotavljanju sredstev za: - registracijo potreb po dnevnem varstvu razvojno motenih predšolskih, otrok, - razvoj družbenega varstva otrok v varstvenih družinah zlasti za otroke do 3 let, - zagotovitev večje možne izkoriščenosti zmogljivosti vzgojnovarstve-nih zavodov za vzgojo in varstvo čim večjega števila predšolskih otrok v krajevni skupnosti, - zagotovitev ustreznega pridobivanja in strokovnega usposabljanja delavcev v dnevnem varstvu in v predšolski vzgoji s štipendiranjem, z usposabljanjem na delovnem mestu in zlasti z njihovim ustreznim razporejanjem za uresničitev nalog. SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNIH LJUDI IN OBČINSKI SINDI KALNI SVET VABITA K PLODNI RAZPRAVI O PREDLOGIH PRO -GRAMOV IN NJIHOVEM FINANCIRANJU V LETU 1975. VI ODLOČATE O OBSEGU PROGRAMOV S TEM, KO DAJETE DEL SVOJE GA DOHODKA ZA NJIHOVO URESNIČEVANJE. VVZ občine Domžale se financira iz naslednjih virov: — prispevki staršev in delovnih organizacij, — prispevki družbe, — ostali dohodki. Prispevek družbe je doslej izkazovala in zagotavljala Temeljna izobraževalna skupnost. Za leto 1975 se predlaga, da se zagotavljanje teh sredstev ureja v Temeljni skupnosti otroškega varstva. TIS naj ne bi v prispevni stopnji prejemala teh sredstev, ki naj se prenesejo na TSOV. Ta sredstva so za leto 1974 znašala 3,170.000 din brez. financiranja dejavnosti v Radomljah in Moravčah. V letu 1975 bo zavod zajel v vzgojo in varstvo namesto sedanjih 13 % otrok 23,6''/ predšolskih otrok v občini. V 1975 letu se bodo odprli novi vrtci in oddelki za 32 dojenčkov in 82 predšolskih otrok. Skupaj bo v letu 1975 vključenih v vzgojo in varstvo 723 otrok. ISO otrok v dodatne skrajšane oblike varstva in vzgoje po vrtcih in 160 otrok v Ciciban ovi šoli. Če izhajamo iz sedanjega stroška po otroku mesečno, ki so za redne varovance za predšolskega otroka 9IS,50 din in za dojenčka 1.098.- din mesečno, bi bila potrebna sredstva v letu 1975 8,285.544 din Za otroka v skrajšani obliki vzgoje 230.452 din Varstvo v drugih družinah 319.104 din Vsi skupni stroški po sedanjih cenah in sedanjih osebnih dohodkih, bi znašali v letu 1975 8,835.100 din. Vkolikor bodo življenjski stroški v letu 1975 porasli, se skladno s tem povečanjem valorizira tudi prispevek družbe in staršev. Predvideva se. da naj bi starši prispevali k pokrivanju stroškov za otroke 45 '/t. vseh stroškov v poprečju. Srednjeročni program nas obvezuje, da v letu 1975 zagotovimo: gradnja vrtcev v Ihanu in Jaršah oprema vrtcev Ihan, Jarše oprema in usposobitev ločenih vzgojno varstvenih oddelkov odplačilo najetih kreditov za investicije izvedba programa skrajšanih oblik vzgoje in varstva otrok na podeželju(Cicibanova šola) izpeljava oblik gibalno -ritmične vzgoje predšolskih otrok intervencije in subvencije za pomoč družini pri diferenciranem plačevanju oskrbnih stroškov v VVZ študije in raziskave razvoja otroškega varstva 1976-1985 sredstva za strokovno službo 3,522.000, 850.000,- 690.000, 636.000, 50.000, 10.000. --30.000. 20.000, 200.000. Za uresničitev nalog skupnosti otroškega varstva za leto 1975 bo potrebno 5,908.000,- din. Naloge določene v programskih ciljih razvoja otroškega varstva 1972 — 1975, ki določajo zgoraj navedene naloge pa bomo lahko uresničili če bodo: — poravnane vse obveznosti TOZD do SOV za leto 1974; — stopnja prispevkov za otroško varstvo v letu 1975 najmanj 0,46 %; — stopnja prispevkov za otroško varstvo iz naslova pokojnin 0,40 %; — izvedla valorizacija višine prispevka obrtnikov po družbenem dogovoru iz leta 1971; — zagotovljena sredstva v višini 1,320.000,- za pokritje programa za leto 1975. Vkolikor sredstva za razvoj otroškega varstva za leto 1974 ne bodo v celoti realizirana (v prvem tromesečju prihodnjega leta), bodo poleg rednih programskih nalog predvidenih za leto 1975 prenesene tudi neizvršene naloge iz leta 1974, kot sestavni del programa za leto 1975. TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST Naloge Temeljne izobraževalne skupnosti v letu 1975: 1. Sodelovanje pri realizaciji programa izgradnje šolske mreže, ki je bil sprejet na drugem referendumu za samoprispevek. Sklad za izgradnjo šolske mreže naj se izloči kot posebni organ SOb in naj postane organ TIS s posebnimi pooblastili, oblikovanje upravnega odbora naj določi novi statut TIS. 2. TSOV naj z letom 1975 prevzame financiranje vzgojno varstvenega zavoda in pri pripravah za oblikovanje sredstev zanj zagotavlja njegov razvoj in potrebe. TSOV in TIS naj se sporazumeta o financiranju mejnih oblik dejavnosti obeh, posebno tudi male šole. 3. Nadaljevati je treba z napori za zmanjšanje kombiniranih oddelkov na podružničnih šolah. 4. Permanentno skrb je treba posvetiti usmerjanju perspektivnih učencev v kadrovske šole za pedagoške poklice, kjer se bomo sicer znašli čez nekaj let v veliki kadrovski krizi. 5. Organizirati je treba možnost za stalno strokovno izpopolnjevanje učnega kadra na šolah, posebno tudi na ideološkem področju. 6. V letu 1975 bo nujno sistemizirati na popolnih osnovnih šolah vsaj nekaj delovnih mest za šolske svetovalne službe. 7. Povečati število oddelkov podaljšanega bivanja in razširiti mrežo teh oddelkov tudi na tiste šole, ki sedaj teh oddelkov še nimajo. 8. Vsem učencem zagotoviti brezplačni prevoz do šole po občinskem odloku. 9. Okrepiti napore za dvig kvalitete dela na vseh nivojih osnovne šole. 10. Razviti svobodne dejavnosti učencev, organizirati medšolska in občinska tekmovanja, v to dejavnost kot mentorje vključiti tudi zunanje sodelavce. 11. Nadalje razvijati malo šolo in sicer v obeh oblikah, t.j. celoletno in 100-urno. 12. Skleniti dogovor s Skupščino občine Kamnik o nadaljnjem sodelovanju pri organizaciji posebnega šolstva, razčistiti vprašanje ene ali dvhe posebnih osnovnih šol za obe občini. 13. Pomagati pri ustanavljanju centra srednjih šol v občini. 14. Napraviti analizo o rasti števila šoloobveznih otrok posameznih širših šolskih okolišev in s tem v zvezi ob sodelovanju občinskih strokovnih služb napraviti program izgradnje šolskega prostora za obdobje do leta 1985. 15. Preveriti možnosti za organizacijo celodnevne šole in sodelovati pri sestavljanju programskih izhodišč za tako obliko dela. 16. Zagotoviti sredstva za organizacijo šole v naravi in to obliko kot stalno vnesti v programe šol. 17. Čim večjemu številu učencev, ki doma zaradi zaposlenosti staršev nimajo urejene prehrane, zagotoviti poleg ustrezne malice tudi kvaliteten opoldanski obrok. 18. V pomoč staršem, ki odhajajo zjutraj na delo omogočiti za njihove otroke v šolah jutranje varstvo pod strokovnim nadzorom. 19. Okrepiti in utrditi sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in aktivirati delegate v delegacijah šol, da bodo lahko uspešno zastopali interese vzgojno izobraževalnega področja na zborih, ki se jih bodo udeležili. 20. Krepiti samoupravljanje na šolah in formirati posvetovalni ali koordinacijski organ pri TIS, ki bi bil v pomoč šolskim samoupravnim organom. 21. Sodelovati z. društvi Prijateljev mladine pri organizaciji počitniških letovanj in tej obliki rekreacije dati ustreznejše mesto kot doslej. 22. S posebnimi dogovori med šolami na novo ovrednotiti pošolsko in iz-venšolsko delo prosvetnih delavcev v interesnih dejavnostih in za tako ovrednoten obseg in vrsto dejavnosti zagotoviti sredstva. 23. Okrepiti napore za reševanje stanovanjske problematike prosvetnih delavcev in v ta namen tesneje sodelovati s stanovanjsko skupnostjo. 24. Podpirati na šolah dejavnost pionirske in mladinske organizacije, delo marksističnih krožkov in klubov OZN ter na ta način pomagati pri ideološki vzgoji mladih. 25. Sodelovati z zdravstvenimi ustanovami v občini in vsem šoloobveznim otrokom zagotoviti sistematični zdravstveni nadzor v obliki preventivnih akcij. 26. Za delež sofinanciranja izgradnje šolske mreže, ki gaje ob sprejetem in izvajanem samoprispevku doslej dajal občinski proračun se predlaga dodatni stalni vir sredstev v približni višini 1 '/ od bruto osebnega dohodka kot stalna namenska sredstva. I-INANČNA VALORIZACIJA PROGRAMA TIS DOMŽALL ZA LETO 1975 Pri finančni valorizaciji izhajamo iz izhodišč, ki so bila veljavna konec oktobra 1974, t.j. za 12,3'/ povečana sredstva za osebne dohodke v primerjavi s sredstvi, ki jih obsega samoupravni sporazum za leto 1974. Sredstva za materialne in funkcionalne izdatke so v predlogu v ■primerjavi z letom l<>74 povečana za 25'/. V predloženi valorizaciji programa ni upoštevana valorizacija osebnih dohodkov za IV. četrtletje 1974, razširjena dejavnost pa samo tam, kjer Sredstva za 01) po samoupravnem sporazumu Povečan obseg (10 oddelkov) Regresi in prebrana Regres povečan od 600 na 900 Materialni izdatki Materialni izdatki za nove oddelke Šolska prehrana Amortizacija nepremičnin je to zaradi povečanja števila učencev in oddelkov neobhodno potrebna. Celotno ovrednotenje programa za leto 1974 je le aproksimativno, modifikacija bo odvisna od sprejetih načelnih izhodišč v republiki in občini in od finančne zmogljivosti financerjev. od tega pa je odvisen obseg dejavnosti na vzgojno izobraževalnem področju v občini za naslednje leto. Vse postavke programa so planirane na podlagi izhodišč veljavnih za leto 1974. Eventualna valorizacija teh postavk v letu 11>75 ni upoštevana. Plan 1974 Plan 1975 Indeks 20,483.587.55 23,003.000.00 112,3 — 1.263.000.00 - 689.818.05 775.000,00 112,3 108.000,00 - 3.139 (HM.SO 3,924.000,00 125 — 250.000,00 295.800,00 370.000.00 125 826.900.00 826.900.00 100 Amortizacija nepremičnin Mengeš—Dob Obvezni prevoz učencev Funkcionalni stroški TIS 1 % obvezna rezerva Obveza za šolo Šmarje Oddelki podaljšanega bivanja 100 učencev od 1.9.1975 dalje PB Testiranje novincev Skrajšana mala šola Varstvo vozačev Dotacija Delavski univerzi Izobraževanje odraslih Vzgojna posvetovalnica VVZ Domžale Amortizacija voznega parka Reblans per 1.9.1975 Nagrade za pos. storitve Obdaritev doličnjakov Dotacija ŠŠD Stroški za izredni študij Materialni stroški ESŠ Šola v naravi Obveznosti iz družb, dogo v. Stroški SDK Storitve Vzgojnega zavoda Janeza Levca Izvenšolske dejavnosti Šolske svetovalske službe Nabava učbenikov Anuitete uč. stanovanj Operativna rezerva 0,66/£ Prispevek k nakupu stanovanj Povečani materialni izdatki za nove šole SKUPAJ Anuitete za nove šole Prispevek v solidarnostni sklad VSEGA 276.000,00 509.261,00 610.000,00 120 151.036,00 200.000.00 132 315.723,80 390.000,00 123,5 30.000,00 40.000,00 133,3 718.090,50 806.000,00 112,3 84.000,00 49.360,00 50.000.00 101,4 48.730,00 60.000,00 123,1 45.261,30 50.000,00 110,5 70.000,00 80.000,00 114,3 30.000,00 30.000.00 100 29.748,00 40.000,00 134,4 3,170.680,00 28.692.00 45.000,00 156,8 200.000,00 200.000,00 100 30.000,00 30.000,00 100 15.000,00 25.000,00 166,6 50.000.00 50.000.00 100 15.000,00 15.000.00 100 100.000,00 150.000,00 150 40.000,00 50.000,00 125 35.000,00 80.000.00 228.6 30.000,00 70.000,00 233.3 20.000.00 30.000.00 150 50.000.00 60.000.00 40.000.00 40.000.00 40.000.00 100 254.769,00 255.000.00 100 300.000.00 180.000.00 31,641.461,00 34,725.000,00 109.7 3,469.450,00 4,237.450.00 122,1 4,684.000.00 5.260.000.00 112,3 39,794.911,00 44,222.450,00 II 1,1 V programu financiranja za leto 1975 se ne pojavlja več postavka Vzgoj- nosti otroškega varstva Domžale s prenosom ustreznega dela vira sred-ni varstveni zavod Domžale, ker bo ta financiran preko Temeljne skup- stev. KULTURNA SKUPNOST Program Kulturne skupnosti Domžale temelji na dosedanjih izkušnjah razvoja kulturne dejavnosti. Kulturna skupnost bo omogočala in pospeševala zlasti tiste vrste kulturnih dejavnosti, ki bodo približevale kulturne vrednote čimvečjemu krogu in neposredno povezovale življenje in delo delovnih ljudi s kulturnim ustvarjanjem in poustvarjanjem. Kulturna skupnost bo omogočala delavcem, neposrednim proizvajalcem, tako o-biske kulturnih prireditev, kot tudi samostojno dejavnost in ustvarjalnost. Pereč problem, ki ga Kulturna skupnost že začenja reševati in se mu bo še veliko bolj posvetila v prihodnje, je zastarelost in neustreznost objektov, namenjenih za kulturo. PREGLED PROGRAMA KULTURNE SKUPNOSTI DOMŽALE PO DEJAVNOSTIH Kulturno prosvetna dejavnost Poglavitno skrb za razvoj in usmerjanje kulturno prosvetne dejavnosti v občini ima Občinski svet ZKPO. ki deluje od 1964 dalje in združuje kulturno prosvetna društva v občini. Kulturno prosvetna dejavnost obsega: gledališko, glasbeno, likovno in filmsko dejavnost. a, Občinski svet ZKPO bo pospeševal rast in spodbujal nadaljnje delovanje in porajanje ljubiteljskih dramskih skupin. Tem skupinam bi moral biti namen navajanje ljudi na izražanje svojih ustvarjalnih zmožnosti prek gjedališke igre. Treba bo skrbeti za njihovo kvalitetno rast in idejno neoporečnost. b/ZKPO bo pospeševala kvantitativno in kvalitativno rast glasbene dejavnosti v občinskem merilu. Vokalnim in instrumentalnim skupinam bosta ZKPO in KS omogočala čimveč javnih nastopov; tudi izven občinskih meja. Še posebno skrb bosta posvetila najkvalitetnejšim ansamblom, da se bodo uveljavili v slovenskem glasbenem življenju.Večjo skrb velja posvetiti mladinskim in otroškim pevskim zborom na osemletkah. c/ Likovno društvo Petra Lobode bo ob pomoči Občinskega sveta ZKPO skrbelo za kvalitetno rast likovne dejavnosti na območju občine in za organiziranje redne razstavne dejavnosti v Domžalah. č/ZKPO bo sofinancirala dejavnost lolo-kino kluba Mavrica iz Radomelj za filmske kino kronike, pisanje scenarijev in snemanje dokumentarnih in igranih filmov, zlasti takšnih, ki jih bodo lahko uporabili v šolah, fotografiranje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in podobno. Knjižničarstvo Kulturna dejavnost šol Program na področju knjižničarstva obsega prizadevanja Kulturne skupnosti, da bi povečali število obiskovalcev med mladino in delavci, še posebej pa med občani, ki živijo izven mestnih središč. Posebno skrb je potrebno posvetiti okrepitvi knjižničarskih kadrov. Čitalnica je v Domžalah nujno potrebna, stremeti pa moramo za tem, da bi čitalnica preraščala v študijsko knjižnico. Veliko skrb bomo posvetili tudi podružničnim knjižnicam. Kulturna skupnost bo podpirala kulturno dejavnost šol in si prizadevala, da bi se mladina vključevala v šolska kulturno prosvetna društva in omogočala dramske prireditve, recitacijske večere, izdajo literarnih glasil, prirejanje občasnih likovnih razstav ter folklornih nastopov. Omogočila bo tudi revijo otroških in mladinskih pevskih zborov. Mladini pa bo omogočila obisk gledaliških predstav in glasbenih prireditev. Založniška dejavnost Kulturni objekti Kulturna skupnost bo sofinancirala štirinajstdnevno izdajo Občinskega poročevalca in si prizadevala.da bo časopis posvečal ustrezno pozornost kulturnim dejavnostim v občini. Podpirala bo tudi izdajo znanstvenih in poljudnoznanstvenih del s področja zgodovine, umetnostne zgodovine, literarne zgodovine in etnografije, ki bodo obravnavala problematiko domžalske občine. Prav tako bo podpirala leposlovne, glasbene in znanstvene izdaje domačih piscev in ustvarjalcev. Gledališka, glasbena in likovna dejavnost Kulturna skupnost bo organizirala gostovanja poklicnih in boljših amaterskih gledališč v krajih s primernimi dvoranami. Tudi na gledališkem področju bo Kulturna skupnost skrbela, da bodo gledališke predstave čimbolj dostopne delovnemu človeku. Kulturna skupnost si bo prizadevala, da bi predstavila občanom vrhunske glasbene reproduktivne umetnike. Tudi v prihodnjem letu bo nadaljevala s tradicionalnimi koncerti in skrbela za nadaljnjo kakovostno rast in afirmacijo koncertov v Muzeju Jelovškove umetnosti v Grobljah. K načrtni koncertni dejavnosti za mladino in k večji vzgojenosti mladine veliko prispeva Glasbena šola, ki zasluži vsestransko podporo. Kulturna skupnost bo odkupovala kakovostna dela domačih likovnikov. Poleg tega, da bo podpirala organiziranje redne razstavne dejavnosti v večjih krajih občine, pa bo stremela za tem. da bi imele občasne razstave tudi šole in delovne organizacije, zlasti v prostorih, kjer se mladina, delavci in drugi največ zadržujejo. Filmska dejavnost Za kakovostno zadovoljevanje potreb obiskovalcev kino predstav je nujno modernizirati kinomatografe. Kulturna skupnost bo poskušala vplivati na programsko usmeritev kinematografov in na celotno funkcioniranje teh ustanov. Spomeniško varstvo Spomeniško varstvo na področju domžalske občine opravlja Zavod za spomeniško varstvo Kranj.Kulturna skupnost bo posebno pozornost posvetila in dala prednost pomembnim spomeniškim objektom, ki so tipični za našo spomeniško sporočilo /freske, naselbinska območja itd. / Še nadalje bo skrbela za varstvo spomenikov izNOB, potrebnih za negovanje revolucionarnih tradicij. Muzejska dejavnost Za muzejsko dejavnost na območju domžalske občine skrbi Muzej Kamnik, ki skrbi za Muzej v Moravčah s tematiko NOB in muzejsko zbirko slamnikarske obrti, ki je razstavljena na gradu v Krumperku. Kulturna skupnost bo skrbela tudi za občasne tematski' razstave v krajih s primernimi prostori. Arhivsko gradivo Kulturna skupnost in SOb Domžale bosta poskušala z Zgodovinskim arhivom iz Ljubljane najti ustrezne prostore, da bi se ta potrebna dejavnost razvila. Osnovni cilj na arhivskem področju je, da se zavaruje vire. ki so pomembni za krajevno zgodovino in posredovanje arhivskih dosežkov večjemu krogu delovnih ljudi. Objekti, namenjeni kulturni dejavnosti, so v domžalski občini v zelo slabem stanju, v nekaterih pa je nemogoča kakršnakoli kulturna dejavnost. Vedno hujši pa je problem pomanjkanja kulturnega objekta v Domžalah, ki ga bo prihodnje leto treba začeti reševati. Ostali objekti sicer več ali manj služijo svojemu namenu, a je delo v neustreznih prostorih otežko-čeno. Kulturna skupnost se zaveda, da je možno izvesti načelo o vsem-nožičnosti kulture le, če so za to dani pogoji in ustrezni prostori. Zato bo tudi v prihodnjem letu sofinancirala popravilo objektov in njihovo opremo, da bodo lahko služili svojemu namenu. Za uresničevanje predloganega programa za leto 1975 bi Kulturna skupnost Domžale potrebovala 3,480.000 din. Ta sredstva bi bilo možno zbrati, če se za leto 1975 dogovorimo o enaki prispevni stopnji iz osebnih dohodkov, kot je veljala v letu 1974. Predvidevamo, da bo enaka stopnja zagotovila približno 20% sredstev več, kot v letu 1974. V tem primeru bi bila razdelitev sredstev v Kulturni skupnosti Domžale v letu 1975 naslednja: 1. Knjižničarstvo: 450.000din - za osnovno dejavnost Matične in podružnične knjižnice /Mengeš, Moravče .Dragomelj .Prevoje /, — adaptacije in oprema čitalnice v Domžalah. 2. Založništvo: 428.000 din - Občinski poročevalec, - izdaja poljudnoznanstvenih del, - literarna glasila, - sofinanciranje izdaje gramofonskih plošč. 3. Dejavnost društev v okviru ZKPO: - pevski zbori, dramske skupine, godbi, simfonični orkester, har-monikarski orkester, likovno društvo, - revija pevskih zborov, - revija dramskih skupin, - strokovna služba in funkcionalni izdatki ZKPO. 4. Šolska kulturna društva 5. Gledališka, glasbena in likovna dejavnost: stilni koncerti Groblje 75, - gostovanja poklicnih gledališč in orkestralnih skupin, - likovne razstave in odkup del 6. Muzejska dejavnost: - Muzej Kamnik /osnovna dejavnost in akcije/ - Gorenjski muzej Kranj /akcije/ - Slamnik arski muzej Krumperk /dodatni prostori in povečava zbirke/ - Muzej Moravče /povečava zbirke/ - Muzej delavskega gibanja Jesenice 570.000 din 140.000 din 211.000 din 155.000 din 80.000, 15.000, 20.000, 30.000, 10.000, 7. Spomeniško varstvena dejavnost: — Zavod za spomeniško varstvo Kranj /za osnovno dejavnost in akcije/ - spomeniki NOV /vzdrževanje/ 8. Arhivsko varstvo: 250.000 din — Zgodovinski arhiv Ljubljana/ za osnovno dejavnost in urejanje arhiva s področja domžalske občine ter ureditev prostorov in nabava opreme/ 9. Filmska dejavnost: — sofinanciranje Foto-kino kluba Mavrica Radomlje /filmanje in foto-kino kronika/ 10. Kersnikove nagrade: — podelitev vsakoletnih nagrad Strokovna služba in funkcionalni II izdatki: osebni dohodki, funkcionalni in materialni izdatki 12. Naložbe: - adaptacija in vzdrževanje kulturnih objektov, nabava oderske opreme, svetlobnih teles in podobno 13. 1 % obvezna rezerva 150.000, 100.000, 160.000 din 15.000 din Skupaj: 50.000 din 200.000 din 816.200 din 34.800 din 3,480.000 din Predvidena sredstva za Kulturno skupnost Slovenije, ki so bila določena v samoupravnem sporazumu o programu Kulturne skupnosti za leto 1974, znašajo po stopnji 0,18% din 1,000.000. V obdobju do 30.9.1974 je bila realizacija 739.200 din. Vsakoletna srečanja učencev iz vseh krajev naše občine pomenijo doživetje za mladega človeka in tiho zahvalo delovnim ljudem, ki dajejo sredstva za njihovo vzgojo in izobraževanje. S temi sredstvi je Kulturna skupnost Slovenije financirala ali sofinancirala zlasti republiške kulturne ustanove in kulturne akcije širšega nacionalnega pomena /književnost, založništvo in knjiž.uičarstvo. glasbeno in plesno baletno dejavnost, likovno, muzejsko in galerijsko dejavnost, varstvo arhivov, kulturnih in naravnih spomenikov, filmsko dejavnost, kulturno dejavnost Slovencev v zamejstvu, sodelovanje z drugimi jugoslovanskimi narodi in tujino, kulturno dejavnost narodnostnih skupnosti, urejanje prostorov za kulturne potrebe/. Kulturna skupnost Domžale predvideva dotok sredstev v planirani višini. Vkolikor bi bila sredstva višja, se bomo ravnali po navodilih sprejetih z družbenim dogovorom o znižanju prispevne stopnje. V obdobju razprav o programu Kulturne skupnosti za leto 1975 bo znana tudi stopnja za združevanje sredstev v okviru Kulturne skupnosti Slovenije. Ta stopnja bo po oceni predvidoma za 33 % višja, kot je bila v letu 1974. TEMELJNA TELESNO KULTURNA SKUPNOST Temeljna telesno kulturna skupnost Domžale, kije bila ustanovljena v skladu z zakonom v začetku novembra 1973, je na podlagi programov telesno kulturnih organizacij, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti sestavila program dela in financiranja za leto 1975. V letu 1974 je bila dejavnost TTKS financirana z 0,51% od osebnega dohodka, v skupnem znesku 2.718.000 dinarjev. Ta že tako pičla sredstva so bila zmanjšana še za 450.000 dinarjev, torej znašajo v letu 1974 2.268.000 dinarjev, kar je le 49% od sredstev , ki bi bila potrebna za uresničitev programov telesnokulturnih organizacij. Za leto 1975 je program dela TTKS prilagojen enaki prispevni stopnji, kar bo z dvigom OD in zaposlenosti 3.530.000 dinarjev. Z ozirom na skromna sredstva v odnosu na potrebe z razvojem množičnosti, na slabo stanje športnih in rekreacijskih objektov v občini, kakor tudi na potrebe tekmovalnih športov, je program dela zahteven. Zavedamo se, da bo potrebno vložiti mnogo truda za njegovo izpolnitev, kar pa bo mogoče le s požrtvovalnim delom športnih delavcev. Program dela zajema združeno vse telesno kulturne organizacije na področju občine Domžale. A. RAZVOJ MNOŽIČNOSTI 1. Organizacija krosov 2. ,J?o poteh partizanske Ljubljane" 3. Akcija ,jNaučimo se plavati" 4. Akcija „Naučimo se smučati" 5. Prireditve za občinski praznik 6. Telovadni nastopi 7. Razvoj TRIM dejavnosti 8. Prvenstva osnovnih šol v: plavanju, smučanju, namiznem tenisu, streljanju, šahu, košarki in nogometu. 9. Občinsko prvenstvo v: plavanju, smučanju, streljanju, namiznem tenisu, šahu, košarki in nogometu. B. VZGOJA KADROV — štipendiranje na VŠTK, — tečaji za vodnike, — tečaji za vaditelje, — tečaji za trenerje, — tečaji za sodnike. C. ZDRAVNIŠKI PREGLEDI — redni športni pregledi, — specialistični pregledi. D. FINANCIRANJE NAJEMNIN — za treninge, — za tekmovanja, — za aktivno rekreacijo. E. ZAVAROVANJE I. REZERVNI SKLAD zavarovanje športnih tekmovalcev. F. ZA DELO TTKS DOMŽALE - osebni dohodki sekretariata, - najemnina, - strokovna literatura, nabava pisarniške opreme in materiala, propagandno gradivo, strokovni filmi. G. ZA TEKMOVALNO IN DRUGO DEJAVNOST TELESNO KUL TURNIH ORGANIZACIJ funkcionalni izdatki. - materialni izdatki, - stroški strokovnih kadrov. — za pokrivanje nepredvidenih izdatkov TTKS — za pokrivanje nepredvidenih izdatkov TKO — za organiziranje novih TKO ZA URESNIČITEV PREDLAGANEGA PROGRAMA SO POTREBNA NASLEDNJA SREDSTVA: Razvoj množičnosti Vzgoja strokovnih kadrov Zdravniški pregledi Financiranje najemnin 5. Zavarovanje 6. Stroški TTKS 7. Za tekmovalne dejavnosti in TKO 8. Investicije 9. Rezervni sklad 1% 280.000 din 100.000 din 75.000 din 580.000 din 60.000 din 194.000 din 1.060.000 din 400.000 din 56.000 din SKUPAJ: RTKS 2.800.000 din 730.000 din 3,530.000 din H. INVESTICIJE =========== adaptacije in dograditve, TA SREDSTVA BI LAHKO ZBRALI, ČE SE ODLOČIMO ZA ENAKO večja vzdrževalna dela, PRISPEVNO STOPNJO IZ OSEBNEGA DOHODKA KOT JE VELJA delno sofinanciranje pri novogradnjah. LA V LETU 1974. TO JE 0.5 V/, OD BRUTO OSEBNEGA DOHODKA SKUPNOST ZA SOCIALNO VARSTVO Dejavnosi socialnega skrbstva je bila \ letu 1974financirana iz občinskega proračuna. Do konca letošnjega leta je predvideno, da bo za to dejavnost porabljenih približno 84)32.4(92 din, Za realizacijo predlaganega programa, pa bi bilo v letu 1975 potrebno 13.459.63J din. finančna sredstva za leto 1975 bi se povečala predvsem zaradi naslednjih razlogov: pol relino je z\ i sat i družbene denarne pomoči in jih vsaj delno približati življenjskim stroškom: potrebno je prei.lv ideti povišanje cen za plačevanje uslug izvajalcev socialnega skrbstva: potrebno je okrepiti kadrovsko zasedbo Strokovne službe socialnega skrbstva (Centra za socialno delo), kakor tudi službo skupnosti socialnega skrbstva. Izhajajoč iz nalog, ki jih je občinska skupščina izvajala na področju socialnega skrbstva v dosedanjem obdobju in izhajajoč iz tega. da je ustanovitev samoupravne interesne skupnosti podružabljanje doslej državnih funkcij s področja socialnega skrbstva, iniciativ ni odbor daje v presojo predlog programa za leto 1975! Skupnost socialnega skrbstva se bo prizadevala uresničili naslednje cilje: 1. Zagotoviti minimalne pogoje življenja vsem občanom. 2. Višina pomoči ne bo enaka za vse. ampak bo prilagojena na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja in potreb. 3. Socialne pomoči bo potrebno sproti izenačevati z večanjem osnovnega življenjskega standarda in življenjskih stroškov. 4. Organizirali tesno koordinacijo dela med ustreznimi službami v občini,s krajevnimi skupnostmi,temeljnimi organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi organizacijami, društvi itd. 5. Organizirati povezavo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so posebnega družbenega pomena za splošno varnost občanov kot so: skupnost otroškega varstva, stanovanjska skupnost, izobraževalna skupnost, zdravstvena skupnost itd. 6. Organizirati preventivno dejavnost v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela, šolah itd. 7. Organizirati pomoč za stare na domu. kjer je to možno. 8. Izdelati sistem izobraževanja skrbnikov in rejnikov, da bodo lahko odgovorno opravljali svoje naloge. 9. Zavarovati socialni položaj vsake družine s prizadetim otrokom. 10. Pospešiti rejništvo otrok z. motnjami v telesnem in duševnem razvoju. 11. Uvajati nove oblike dela z otroki in mladoletniki (grupno delo. interesni klubi, aktivno sodelovanje z organizacijami za šport in rekreacijo itd. > ^ 12. Razvijati vse oblike svetovanja in vodenja v okviru družine in uporabiti oddajo v vzgojni zavod le v izjemnem primeru, ko obravnave ni mogoče organizirati v pogojih življenja v lastni družini. 13. Razvijati vse oblike izven zavodskega varstva, zlasti varstvo v družini (organizirati posebno rejniško službo za prizadete odrasle osebe). Skupnost socialnega skrbstva bo v letu 1 ''75 izvajala konkretne naloge na naslednjih področjih: na področju varstva družine, na področju rejništva, na področju skrbništva. na področju skrbi za družbeno neprilagojene mladoletnike m otroke, na področju preventivne dejavnosti borbe proti alkoholizmu. - na področju varstva ostarelih oseb. Za uresničitev predlaganega programa skupnosti socialnega skrbstva bi bilo potrebno: 1. Stalne in začasne družbene denarne pomoči 1.631.600 din prejemalo jih bo predvidoma 320 oseb 2. Enkratne družbene denarne pomoči 207.000 din prejemalo jih bo predvidoma 250 oseb 3. Stroški zdravstvenega zavarovanja za neza- 504.000 din varovane osebe predvidoma 280 oseb 4. Pogrebni stroški nezavarovanih oseb pred- 62.853 din vidoma 38 oseh 5. Prispevek za zdrav.varstvo soc.ogroženlm 585.000 din kmetom - predvidoma ta 40 oseb 6. Oskrbnine v domovih počitka, specialnih zavodih in rejništvo odraslih oseb 5.670.333 din - predvideva se 169 oseb 7. Oskrbnine v zavodih za usposabljanje, v vzgojnih zavodih in sprejemališčih za mladoletne osebe 1.768.256 din - predvideva se 80 oseb 8. Rejništvo otrok - predvideva se 40 otrok iz naše občine 354.125 din 9. Pomoč družinam, katerih hranilec je na odsluženju kadrovskega roka v JLA - predvidevajo se 3 primeri 38.744 din 10. Pomoč odpuščenim obsojenim - predvideva se 13 oseb 4.000 din 11. Ostale obveznosti socialnega varstva Preživnine kmetom katerim je bila zemlja arondirana - 29 oseb 265.713 din Oskrbnine soc. ogroženim otrokom v VVZ - predvideva se 10 otrok 30.000 din Kritje stroškov za šolsko prehrano soc. ogroženim otrokom - predvideva se 20 otrok 7.200 din Doplačilo za stroške v zdravstvenih in počitniških kolonijah soc. ogroženih otrok - predvideva se 55 otrok 132.037 din 12. Sofinanciranje stroškov za otroke v specialnih zavodih 14.000 din 13. Sofinanciranje dejavnosti socialno humanitarnih organizacij (Zveza slepih. RK. klub zdrav, alkoholikov, društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam, občinsko društvo telesnih invalidov, medobčinska konferenca za rehabilitacijo invalidov. Društvo prijateljev mladine. Zveza vojaških vojnih invalidov 14. Dejavnost strokovnih komisij za razvrščanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju 15. Delo organov in strokovne službe skupnosti socialnega skrbstva 16. Zagotavljanje sredstev za investicije v letu 1975 se predlaga po stopnji 0.40 združevanje sredstev iz bruto OD Za uresničitev programa pa bi bilo potrebno združevati sredstva iz osebnih dohodkov po stopnji 1.85 '/t Skupaj: REKAPITULACIJA: 1. Za izvršitev predlaganega programa bi bilo potrebno 2. Za zagotavljanje sredstev za investicije Predlaga se. da bi stopnje prispevkov iz 01) bile: 1. Za uresničitev programa 1,85%. 2. Za investicije 0.40' 137.670 din 82.100 din 1.965.000 din 13.459.631 din 13.459.631 din 2.910.000 din SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE LJUBLJANA Zaposlovanje je sestavni del politike razvoja, ki jo oblikujejo in izvajaj, delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela. v samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih in organizacijah. Z izvajanjem te dejavnosti se uresničuje pravica do dela.izbire poklica in zaposlitve: zadovoljujejo se tudi kadrovske potrebe, ki nastajajo v procesu družbene reprodukcije. Zaposlovanje oziroma gibanja na področju zaposlenosti in zaposlovanja so pretežno odvisna od ciljev in ukrepov ekonomske in socialne politike ter politike na področju oblikovanja kadrov. Za opravljanje nalog pri izvajanju tekoče in programirane politike na področju zaposlovanja, nalagajo predpisi in dogovori skupnostim za zaposlovanje predvsem izvrševanje naslednjih funkcij: Ekonomsko analitična funkcija Usmerjena je v zadovoljevanje potreb organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti in hkrati s tem tudi potreb posameznika oziroma delovnih ljudi. Glavne naloge so analitično spremljanje zaposlovanja, zaposlenosti in brezposelnosti, proučevanja izvorov delovnih potencialov, analiza in spremljanje potreb po kadrih, spremljanje razvoja poklicev,proučevanja fluktuacije in presežkov ter primanjkljaja delavcev (bilance), proučevanje tokov zaposlovanja in pojavov, ki pospešujejo ali zavirajo produktivno zaposlovanje, proučevanje možnosti za aktiviranje prebivalstva. Posredovalna funkcija Njena osnovna vsebina je, da v procesu posredovanja informira delavce in organizacije združenega dela o pogojih in možnostih zaposlovanja in s tem ustvarja pogoje za enake možnosti zaposlitve na vseh prostih delovnih mestih. S proučevanjem ponudbe in povpraševanja zagotavljamo popolnejšo skladnost med zahtevami o zasedenosti delovnih mest in kandidati za zaposlitev. Funkcija poklicnega usmerjanja Vključuje poklicno vzgojo, prosvetljevanje in poklicno svetovanje. Izobraževalna funkcija Združuje aktivnosti, ki so povezane s strokovnim usposabljanjem in prekvalifikacijo delavcev. Funkcija socialne zaščite Poteka med začasno brezposelnostjo. V njenem okviru se materialno pomaga delavcem, ki so začasno nezaposleni, uresničujejo se njihove aktivne pravice za strokovno usposobitev in ponovno zaposlitev. Vse te funkcije se razčlenjujejo na naloge, kijih zajema enotni program dela vseh skupnosti in zavodov s tekočimi in dolgoročnimi cilji. Programska usmeritev za leto 1975 zahteva najmanj to, da se vse standardne naloge iz enotnega programa službe izvajajo vsaj v enakem obsegu, z enako močjo in vsaj na enaki strokovni ravni kot doslej. Možnosti za uresničitev navedenih ciljev bodo zagotovljene v primeru, da se dejavnosti izvajajo v letu 1975 vsaj v enakem obsegu kot ga odreja program dela za leto 1974. To pomeni, da so potrebna relativno enaka sredstva za dejavnost skupnosti in zavodov, enaka sredstva za izvajanje funkcionalnih dejavnosti, razen za razširjene in nove ukrepe, ki so predvideni v zvezi s pripravo delavcev in povečanjem socialne varnosti, v zakonu o zaposlovanju in socialni varnosti med začasno brezposelnostjo. S financiranjem kot ga predlagamo, zagotavljamo tudi pokrivanje primanjkljajev tistim skupnostim, ki jim izvirni dohodki ne zadoščajo za opravljanje funkcij, ki jih predvideva enotni program dela. Način pokrivanja primanjkljaja določa dogovor s prelivanjem sredstev tistih skupnosti, katerih razpoložljiva sredstva presegajo določila. Delo, ki ga prikazujemo v tem programu, opravljamo enotno v celotni regiji„ki obsega 17 občin in sicer: Cerknico, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrijo, Kamnik, Kočevje, Litijo, Logatec, Trbovlje, Vrhniko, Zagorje in vseh pet ljubljanskih občin. Da bi bilo delo na področju zaposlovanja in poklicnega usmerjanja čimbolj gospodarno, moramo mnoge naloge reševati v vsej Sloveniji enotno in se enotno povezovati z drugimi republikami in državami, kjer so zaposleni naši delavci. To enotno delo zagotavljamo že vsa leta; v letu 1975 pa ga bomo zagotovili, če bomo iz zbranih sredstev izdvojili 3,790.000 din. Za zagotovitev enake socialne varnosti začasno nezaposlenih delavcev v vsej Sloveniji pa moramo iz sredstev naše skupnosti zagotoviti5,100.000 din. Sporazum med vsemi skupnostmi zagotavlja, da bodo sredstva uporabili samo za denarno nadomestilo in zdravstveno varstvo začasno nezaposlenih. Vzroki, ki lahko kateregakoli delavca brez njegove volje ali krivde pripeljejo v vrsto začasno nezaposlenih, so različni, Vse naše strokovne službe se trudijo, da je ta čas začasne nezaposlenosti čim krajši in daje tudi v tem času delavcu zagotovljena socialna varnost, ki jo lahko nudimo po novem zakonu o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti vsem, ki so že bili zaposleni, če bodo zagotovljena sredstva v višini 5,160.000 din. Sredstva za drugo pomoč začasno nezaposlenim so namenjena za zadovoljitev njihovih osnovnih potreb (prehrano in prenočišče), pa tudi za to, da omogočijo čim hitrejšo ponovno zaposlitev za plačilo zdravstvenega pregleda pred zaposlitvijo in za prevozne in selitvene stroške ob zaposlitvi v druge kraje. Denar, ki se steka v strokovno izobraževanje, porabljajo delovne organizacije za usposabljanje novih delavcev. Tudi delavcem, ki se usposabljajo za novo delo, denarno pomagamo, če v času usposabljanja nimajo dru-1 gih sredstev za preživljanje. Da bi bilo tako usposabljanje čim bolj uspešno, naši strokovni delavci brezplačno pomagajo pri organizaciji strokovnega usposabljanja in sprejemanju ter pripravi delavcev. Vsako leto zapusti osnovne šole na našem področju šest do sedem tisoč učencev, gimnazije pa 1300 dijakov. Vsi ti se morajo odločiti za določeno področje,dela in poklicno usposabljanje. Odločitev mora biti takšna. da bodo pri delu uspešni in zadovoljni. Vsi smo se enkrat znašli pred to odločitvijo, zato vemo, kako je težavna za naše otroke. Lahko pa trdimo, da je iz leta v leto težja, saj je vedno več različnih možnosti, med katerimi morajo učenci in dijaki izbirati. Da bi jim to izbiro olajšali, jim posredujemo potrebne informacije o šolah in poklicih ter o njihovih možnostih. Tistim, ki se po takem informiranju še ne morejo odločiti, pa nudimo posebno pomoč z nasveti (poklicno usmerjanje). Vse bolj pa čutimo, da rabijo našo pomoč tudi tisti učenci, ki so vključeni v srednje strokovne šole, saj vsa reforma prizadevanja v šolstvu težijo za tem, da omogočijo nenehno poklicno usposabljanje ne glede na to, katero šol' si je učenec izbral po končani osnovni šoli. Podatki zadnjih let kažejo, da približno polovica srednjih tehniških šol nadaljuje šolanje. To pa pomeni, da moramo poklicno usmerjanje razš: riti na vse srednje šole. Štipendiranje daje materialno osnovo poklicnemu usmerjanju in s tem izboljševanju poklicne usposobljenosti zaposlenih. V letu 1975 bo polno zaživelo štipendiranje po sporazumih, ki so bili podpisani v letu 1974. Za uresničitev takega štipendiranja in za vključitev celotnega štipendiranja v kadrovsko politiko pa je nujno, da samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje vključijo v svojo politiko tudi štipendiranje, njihove strokovne službe pa izvajanje štipendijske politike. V letu 1975 bomo morali svojo poklicno svetovalno pomoč še bolj razširiti tudi na delavec,ki se bodo morali zaradi nove tehnologije primerno usposobiti ali spremeniti svojo kvalifikacijo. Za realizacijo predloženega programa Skupnosti za zaposlovanje ljubljanske regije za leto 1975 pa bomo potrebovali naslednja sredstva: za skupne zadeve zavoda za prelivanje solidarnostnih sredstev za delo zavoda za poklicno usmerjanje za pripravo delovnih ljudi za zaposlitev za socialno varnost 3,790.000 din 5,190.000 din 6,900.000 din 600.000 din 3,650.000 din 5,160.000 din Skupaj: 25,290.000 din SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN VARSTVA LJUBLJANA Osnutek programa zdravstvenega varstva in zavarovanja za 1975.1etoje pripravila delovna skupina strokovnjakov Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana in strokovne službe Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana. Ta program smo ovrednotili po kazalcih, ki so orientacijski in ki smo jih prejeli kot orientacijo od zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva SR Slovenije. Osnovni kazalci, na katerih temelji ovrednotenje programa predvidevajo, da bo indeks porasta za družbeni bruto proizvod 130,0, da bo skupna poraba za 4 — 5 poene nižja od družbenega proizvoda ter znaša skupna poraba 1 25,0 - 1 26,0. Zaradi potreb invalidsko -pokojninske skupnosti, ki znaša 127 — 128,0 preostane za vse ostale porabnike 124 - 125,0. V teh mejah je potrebno zagotoviti tudi prioritete. Zaposlenost bo porastla 3 % življenjski stroški od 20 — 21 % dvig produktivnosti za 4 5,% ter porast nominalnih OD za oziroma porasta realiz. OD za 25% 2,7 %. Kot osnovo za oceno programa za 1975.1eto smo upoštevali oceno realizacije za 1974. leto, ki sta jo že obravnavala Izvršilni odbor in Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana ter jo kot gradivo za nadaljnjo razpravo in usklajevanje v regiji tudi sprejela. Tako program kot njegovo ovrednotenje pomenita prvi osnutek za razpravo v organih skupnosti ter dokončno oblikovanje predloga programa za kvantifikacijo za širše obravnavanje v regiji. OCENA POSLOVANJA ZA LETO 1974 IN PLAN ZA LETO 1975 Ocena za leto 1974 (v 000 din) Plan za leto 1975 1. DOHODKI 1. Prispevek zavarovancev-delavcev iz delovnega razmerja 1,024.180 1,285.590 1/ 2. Prispevek zavarovancev -delavcev zaposlenih pri zasebnem delodajalcu 3. Prispevek za zdrav.zavarovanje upokojencev 4. Prispevek iz osebnega dohodka od kmet .dejavnosti (v % od KD in pavšal) 5. Prispevek za zdrav.zavarov. delavecev v tujini 6. Prispevek zavarovancev, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost 7. Prispevek za vajence 8. Drugi prispevki za zdravstveno zavarovanje SKUPAJ PRISPEVKI 9. Dohodki iz udeležbe družbenih političnih skupnosti v financ.zdrav.var. 10. Povračila za stroške zdrav-varstva iz konvencij 11. Drugi dohodki DOHODKI SKUPAJ 12. Izločitve: — v rezervni sklad — za razv. zdr.sl — druge izloč. DOHODKI PO IZLOČ. II. IZDATKI 1. Splošno ambulantno in dispanzersko zdrav. 2. Specialistično zdravljenje 3. Zdravila in injekcije 4. Bolnišnično zdravljenje 5. Zdraviliško zdravljenje 6. Zobna nega in protetika 7. Prevozi z reševalnimi vozili 8. Preventivna dejavnost 9. Izdatki za zdravstveno varstvo za nezavarovane osebe 10. Ostali izdatki za zdr.varstvo (drugi prevozni in potni stroški, proteze, ortoped, in drugi pripom.) 11. Izdatki za zdravstveno varstvo v tujini 12. Izdatki za zdravstveno varstvo po konvencijah 13. Izdatki za zdravstveno varstvo študentov SKUPAJ IZDATKI ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO 14. Nadomestila osebnega dohodka (vsa) 15. Pogrebnine in posmrtnine 19.562 114.242 9.300 10.810 28.243 5.407 2.963 1,214.707 4.600 6.982 1,226.289 28.158 61.329 48.076 1.088.726 141,070.050 118,303.837 131,690.000 491,939.181 8,754.720 59,845.076 12,057.465 2,700.000 8.861.000 11.969.143 2,812.000 8,513.964 998,516.436 188,524.474 6,895.000 24.000 145.000 9.500 1 2.400 35.000 5.400 3.000 1.519.790 2.000 8.800 1.530.590 29.500 80.360 62.000 1.358.730 154,643.000 129,690.000 144,355.000 539.226.000 9,631.000 65,556.000 13,243.000 2,955.000 9,740.000 13,024.000 3,064.000 9,303.000 1.094,430.000 226.800.000 7,500.000 16. Drugi prispevki in povračila 20,881.000 24,000.000 17. Drugi izdatki 5.278.000 6,000.000 IZDATKI SKUPAJ 1,220.094.910 1.358.730.000 OPOMBA: Ocena poslovanja za 1975.leto je grajena na porastu dohodkov v skladu s predvidevanji, da sme biti poraba vseh uporabnikov razen invalidsko— pokojninske skupnosti v mejah indeksa porasta 124 do 125. Izdatki so vsklajeni z ocenjenimi dohodki za 1975.leto in so indeksi porasta glede na oceno realizacije za 1974. leto samo za 11,4 % višji. V okviru teh izdatkov je po oceni za izdatke zdravstvenega varstva na voljo samo 9,6 % več sredstev, to pa pomeni, da pri izdatkih zdravstvenega varstva ni bilo mogoče upoštevati izhodišč, kijih omenjamo pri osnovnih kazalcih. INVESTICIJE, PREDVIDENE ZA LETO 1975 Predvidene investicije oziroma viri investicij Znesek (v 000 din ) A - GLOBALNA SPECIFIKACIJA INVESTICIJ poslovne zgradbe oprema družbeni standard skupaj skupaj skupaj 1 I 1.315 39.670 23.847 Predvidene investicije skupaj 174.832 B - FINANCIRANJE INVESTICIJ PO VIRIH - amortizacije - poslovni sklad - namensko financiranje skupnosti (regije) solidarnostni sklad - družbeno-politične skupnosti — delovne organizacije po posebnih pogodbah ostalo samoprispevek bančni krediti 27.522 5.585 35.543 17.580 60.000 200 346 4.200 23.856 Viri financiranja investicij skupaj 174.832 Struktura 63.7 22.7 13.6 100 15.7 3.2 20,3 10,1 34.3 0,4 2,4 13.6 100.0 S preventivnimi posegi v zdravstvu želimo pomagati vsem