V M a r i b o r u , Sne 7. IV. 1958. ffiartfiorsia V E C f* R N I K .T u T r s f SIran 7. Vigred se povrne . . . (Pomladanski običaji po naših krajih). Nogavice iz prave ali umetne svile. Vsaka dama ve, ko­ liko veljajo njene no­ gavice, in radi tega treba paziti, da bodo zmeraj popolnoma v redu. Z ,RAD IO NOM “ lahko perete nogavi­ ce kolikokrat hočete, one ne bodo nikdar izgubile svoj prvotni sijaj. Eno pravilo je važno: Vedno je treba ,,RA- D lO N “ v mrzii vo­ di raztopiti, a potem nogavice izprati v mlačni raztopini. Po­ tem izprati s čisto vo­ do in razprostrti, da se suše. S takim pranjem b o ­ do nogavice ohranile svoj sijaj in svoj svi­ leni izgled. V kraljestvu zmaja »LINTVER«, POZOJ ALI ZMAJ. — PO STANEK POŠASTI. - STRAŠNE »ŠTO­ RIJE« O ZMAJIH. — DIJAKI »ČRNE ŠOLE«. — KROKODIL. — SOVRAŽNIK CERKVE. — SV. JURIJ, ZMAGOVALEC. Vremena so se vendar zjasnila in Vesni je odprta pot v deželo. Z njo prihaja pomladanska poezija, polna hrepenenj in radosti. Saj pa tudi naš kmetič občuti v srcu prihod pomladi. Njegova čustva se zrcalijo s neštetih običajih, pregovorih in pripovedkah. Naj omemimo ie nekaj značilnejših! Ptice. Gospodar ali hlapec, ki je pri živini, ne sme biti nikdar tešč, preduo gre na polje. Le tedaj sme ostati tešč, če je že doma čul vse ptice peti. Če ne bi kuka­ vice slišal in ne bi imel drobiža v žepu, bi postal siromak. — Če bi pa dekle pre­ slišalo golobico, bi morala še isto leto zibati. Čukovo čivkanje naznanja smrt. — Velika črna žolna pozna korenino, ki ima neko posebno moč, da vsaka zaprta vrata odpre. Če se jih s to korenino do­ takneš, sploh vse, kar se skupaj drži, razpade pod to korenino. Kdor hoče ko­ renino dobiti, mora žolni gnezdo zade­ lati, žolna bo prinesla korenino in z njo odprla gnezdo. — Ponekod pravijo starši otrokom, da jih je prinesel ptič Bogdal, .kateri ima dolg vrat in visoke noge. Ta ptič varuje otroke kač, če v gozdu za­ spijo. Lastavičje jajce se mora skuhati in položiti nazaj v gnezdo. Iznajdlji­ va lastovica hoče to jajce zopet ozdraviti z nekim korenom, katerega je dobro dobiti in ga dati med denar, ki ti ga nikdar ne zmanjka. — č e kdo lastav- ko umori ali njeno gnezdo razdere, bo v hišo treščilo. Kdor lastavice prej sliši kot vidi, bo obrekovan. Čebele. Ako mlad roj, ki je obsedel na drevesu, Pod roko pogledaš, bo odletel. — Podar- ene čebele se najbolje obnesejo, ukra­ dene pa vse pomro. — Če komu roj čebel uide, mora jelšino vejo v svojo vo­ do namočiti in pognati med »čebele« v zrak, da se vsedejo na vejo. So pa čebele že odšle, se mora ta veia dati v hrast, Pa se bodo tam vsedle. Žabe. Če so pomladi žabja jajca globoko v vodi, bo velika suša, če so pa bolj na vrhu, pa bo mokro leto. Maribor, 7. aprila. Na »vuzem« se povsod pred zoro kuri, kar imenujejo »vuzemnico«, ki ščiti pred kugo. (Mursko polje). * To jutro si devajo ljudje v vodo namo­ čene bršljanove vence na glavo, da so Celo leto zdravi in veseli. (Ob Sotli). • Kdor pije na veliko noč pred solnčnim Vzhodom bistro studenčnico iz bršljano- Vega bokala, ostane zdrav in močen celo 'eto. (Ob Sotli). * Na »vuzem« m oraš na tešče blago­ slovljen hren in kruh jesti pa žganico D iti, da ne dobiš mrzlice. (Prlekija). • Kdor se na vuzem z laktom ob mizo Nasloni, dobi tvore. (Slov. gorice). ^ * v jerbasu z blagoslovljenimi jedili mo- biti »dobre reči« tako-le razvrščene: . a sredini rdeča jajca (»pisanke«) in r® n> spodaj velikanski kolač, ki je res *.e''k kakor kolo. poln strdi in orehov. , votlini sredi kolača leži svinjsko pleče ? (udi nekaj teletine, zraven pa še vsaj JU cat klobas. Pri boljših hišah še pridajo v°ino svinjctino, novo in staro, to je od fejšnjega leta. Na dnu jerbasa je še *trdno pečena potica«, ki je še bolj polna stih slaščic, kakor kolač. (Prlekija). • j ^.'uRoslovljene jedi se morajo na tešče sob ponek°d že začnejo z »žegnom« v sn, O x to po vstajenju, kar se pa med kmeti °sno sm atra za velik greh. (Pohorje). • rlio ”e < * e^° zjutraj, ko se dani, kresi go- * .* * * » se močno streljanje. Gospo- vz! budijo družino in pred solnčnim Vzh°^°ni Kred° na trato, se obrnejo proti °du in moiijo. (Ljutomerske gorice). K rt Ako krt blizu hiše ali v hiši krtine na­ pravi, pomeni to sm rt v hiši. Vasovanje. Hitro spomladi, ko postajajo dnevi bolj topli in noči jasnejše, gre vsak »fejst« in korajžen fant vasovat. Da, korajžen mora biti, še posebno če gre vasovat v tujo vas, kjer ga po večkratnem takem obisku že poznajo in ga gotovo — priča­ kajo. Če pride sam, ga prav pošteno na­ mlatijo in nazadnje še vržejo v bližnjo mlako. Da se jim za to »dobroto« nekoliko od­ dolži, gre drugi dan ali vsaj takrat, kadar je že zdrav, zopet vasovat, a ne sam, z njim gre več njegovih prijateljev. Do svo­ jega cilia gredo čisto mirno in skrivoma, ko so pa na mestu, začnejo izzivati. Takoj se prikažejo iz raznih kotov postave, in začne se pretep. Navadno so potem zma­ govalci na strani vasovalca, ki potem pojoč odidejo. V Slov. goricah je navada, da mora vasovalec prijahati. Tedaj se večkrat zgodi, da mu odženejo konja in ga včasih tudi ne dobi več nazaj. Cvetke. Če kdo venečo cvetko nosi, drugo dekle prosi. — Na Pohorju pravijo na- geljenemu cvetu »nebeške angele«, »ro- ženkraut«, »troštarja sv. Duha«, rožma­ rin je »Jezus Marijin sin«, vrtnica je Ma­ rija devica. — Pred Jurijem se ne sme cvetlic vohati, zaradi smrdljive sape. Poljsko delo in hišna opravila. Sedaj spomladi, ko se odpre vsepovsod delo, bo dobro, če omenim, česa se je treba čuvati in kaj je treba 'narediti, da se izplača trud. Da bo repa prav debela, se morajo ob setvi pri hiši kregati. — Na njivi se ne sme jesti, drugače miši in gosenice vse pokončajo. — Kadar se sa­ dijo buče, se mora prav posebno lagati, da bodo debele. — Kdor gnoj zvrne, bo še tisto leto umrl. — Na sebi ne smeš ničesar šivati, sicer vse pozabiš. — Na mizi ne smeš sedeti, drugače dobiš na zadku tvor. — Z metlo se ne smeš pu­ stiti udariti, sicer se ne moreš poročiti. Na Murskem polju je v jerbasu. v ka­ terem nesejo jedila k blagoslovu, čisto na vrhu velik hleb kruha »bresmec« imeno­ van. Ta mora biti načet. (Sv. Križ). • Hlapci na ta dan ne smejo česati ko­ njev; kdor jih le češe, stori smrten greh. (Mursko polje). • To jutro hodijo nekateri na trato kle­ čat, klečati pa morajo na golih kolenih; kdor to stori, tega se mrzlica ne prime. (Slov. gorice). * Jajčevo luščine, hren in druge ostanke trosijo okoli hiše, ker bi drugače celo leto kače lazile okrog hiše. Kosti blagoslov­ ljenega mesa se vtaknejo za streho, da poleti grom ne udari v hišr Tudi proti zobobolu so take kosti dobre. (Pohorje—Prlekija). * Blagoslovljen kruh se podeli vsem do­ mačim živalim, le mački ne, ker se hudič prikaže večkrat v podobi mačke. (Slov. gor— Pohorje). • Kdor poskusi 9 pisank, bo vedno sre­ čen. (Slov. gor.) • Gospodar da blagoslovljenega črnega kruha in hrena živini, da bi jo Bog bla­ goslovil. (Ščavnica). « »Vuzem« imenujejo ob Ščavnici veliko­ nočno nedeljo, pa tudi nek majhen ke- brček, ki zimo prespi pod zemljo, ima isto ime. Ce ga otroci spomladi hitro ne najdejo, govorijo: »Pridi, rdeči vuzem, pridi!« Ko ga pa izsledijo, ga denejo na kako cvetico in okoli njega plešejo: »Vuzem je priša, vuzem je priša . . .« Maribor, 31. marca. V Sloveniji je mnogo krajev, kjer živi deca pod dojmom pravljic o zmaju, po- zoju ali »lintveru«. Boč, Konjiška gora, Hum in drugod je — kraljestvo zmaja. Saj so pa tudi pripovedke o strašnem »lintveru« otročičem najljubše, posebno če so vzete iz domačega miljeja. Zanimiva je ljudska domišljija o po­ stanku »lintvera«. Pravijo, da ni dobro petelina čez tri leta rediti; če postane sedem let star, znese jace, iz katerega se izvali »lintver«. To zverino si pa tudi lahko sam zrediš. Nek župnik je to po­ skusil. Blagoslovil je raka in ga dal v ja­ mo. Vsak dan mu je prilil nekaj vode in gnojnice. Rak je naglo rastel in v krat­ kih letih je postal tako močen, da je vedno stresal bližnjo cerkev, kadar je župnik v njej maševal. Župnik si nikakor ni vedel pomagati zoper to pošast, v ka­ tero se je izpremenil rak. Prav takrat ga obišče dijak »iz črne šole« in tega žup­ nik naprosi, da mu odpravi zmaja. Po dolgem obotavljanju je dijak privolil. Župniku je rekel, naj gre v hosto in se naj prime za leskov grm, da ga nevihta, ki bo nastala, ne razčesne. Župnik je storil, kakor mu je dijak naročil. Ko je dijak »lintvera« vzdignil, nastal je stra­ šen vihar, ki je oni leskov grm izruval in raztrgal župnika na drobne kosce. (Dr. Pajek 1889.) V Prlekiji pravijo, da nasta ne zmaj iz uši, če jih rediš v maslu. — V Konjicah se govori, da je zmaj v močvirju vrh Konjiške gore. Vsak petek se mora v župni cerkvi brati sv. m aša v ta namen, da lintver ne pride iz gore. Včasih pa le uide in takrat nastane stra­ šna »frtuna«, to je nevihta. Pri Mali Nedelji se pripoveduje slede­ če: Kadar je kokot 10 let star, iznese jaj­ ce, iz katerega se izvali pozoi, ako iajce vržeš v močvirje. V nekoliko letih tako strašno zraste. da> je vse okoli njega v veliki nevarnosti. Tedaj pride dijak črne šole po pozoja: dijaki so namreč v babi­ lonskem stolpu Izurijo v vseh tajnih u- metnostlh; tam sede na ranti, kakor go­ lobje, vsako leto zagrabi vrag enega in ga odnese. Ko dijak ob močvirju opravi svoje tajne čarovniške molitve, se pri- valja pozoj na suho in sicei v podobj svinje, drugič v podobi krave in tretjič v podobi konja, katerega zaja.še, ko mu je nataknil uzdo. Tedaj se vzdigne čudo­ viti konjenik naravnost kvišku, z njim pa tudi sivi oblaki in burja. Koder jaha. pa­ da toča in razsaja strahovit vihar, ki lo­ mi stare hraste čez sredino ali jih izruva s koreninami, hiše pa podira. Dijak goni pozoja tam, kjer na svojem potovanju ni dobil kruha in prenočišča, zato je dijake črnih šol treba vedno gostoljubno spre­ jeti. Ljudje pravijo, da pri vsaki nevihti dijak jaha pozoja in si celo domišljuje, da so videli njegov rep ali pa nogo. Ko je leta 1882 strašna nevihta od Male Nede­ lje do Ormoža vse pokončala, so ljudje bili trdno prepričani, da je črnošoleC prijahal zmaja iz Svojega kraljestva. To njihovo prepričanje je bilo tem živahnej­ še, ker so na cesti, ne daleč od župniko­ vega dvorca našli v mlaki globoko pod blatom — črne latinske bukve z rdečo obrezo, ki, so padle dijaku iz rok, ko je tam mimo jezdil. Župnik je takoj spo­ znal svojo knjigo, ki jo je na oknu poza­ bil in mu jo je odnesla nevihta v blato. Pa ravno tega mu niso hoteli čisto ver­ jeti, ker so župniki z dijaki črne šole v zvezi in jih zato nočejo izdati! — V Središču pa menijo, da iz jajca, ki ga zne$e na gnoju kokot in ga mladenič devet let nosi pod pazduho, izleze zmaj. ki si ga različno predstavljajo. Podoben je krokodilu, samo da je večji in Ima 7 repov. Pravijo, da ima glavo pod zvoni­ kom cerkve sv. Miklavža v ljutomerskih goricah. Zvonik te cerkve je črez sredo z močnim železjem zvezan in ljudstvo misli, da mora to biti napravljeno zato, da se cerkev ne poruši, če zmaj zmaje z glavo. Drugi si predstavljajo pozoja kot gorečo metlo, ki ponoči leta po zraku. Največji sovražnik lintvera je sv. Ju­ rij, ki ga je že izdatno naklestil, zato v takih krajih ni pripovedk o še živem po- zoju, kraljestva zmaja ni več, pravljice govore le še o junaškem, zmagovalcu. Če ljudje na veliko noč podnevi v po­ stelji ležijo, jim potem na njivi lan po­ leže. (Celjska okolica). * Blagoslovljenim jestvinam, ki se zavžl- vajo za veliko noč, pravijo na Dravskem polju »presmec«. . * Kdor pred veliko nočjo bos hodi, tega kača ne bo pičila. Ko jutrnico zvoni, vsta- neio domačini in gredo pod kap molit. Kdor to stori, celo leto ne bo bolan. To jutro kresi veselo gore. Nekaj blagoslov­ ljenega kruha vržejo tudi v studenec, ne­ kaj pa dobi živina. (Celjska okolica). Tovariša od banke. »Na koliko let ste obsojeni in zakaj?« »Na pet, ker sem izropal banko »S\vln- delia«. »In vi?« »Na deset, ker sem ustanovil banko »Swindelia€ Velikonočni običaji v naših krajih