TRST, petek 7. septembra 1956
Leto XII. . Št. 200 (3438)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94.638, 93 808, 37-338
m°NTECCHI št. 6, II. nad. -Višine V iiriniT-, GORICA: U1- S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon
TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA:
v širini l .T’i "*• s- menico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon
-__ stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine
Med dvodnevno prekinitvijo posvetovanja odbora petih
razgovorov in Naserja
lutri morda nadaljevanje pogajanj - Sklicana Izredna sefa angleškega parlamenta - Britanski sindikati proti uporabi sile - Posredovanje ameriškega senatorja Georgeja v Londonu
SCr snreLi Kairski radio javlja, da je predsednik Na-Vdzooim- .noc°i indijskega poslanika v Egiptu Yunga. Po , ura je poslanik	"	'
Medte^ -- ^aseriem govorila o
izjavil, da je razgovor zahteval on "‘eaiem	—	„ovorila o «aktualnih zadevah».
liptovski Pa Sta dpa člana odbora ^petih govorila nocoj z Vnanji m• 2Unan7*m ministrom Favzijem. To sta iranski minister Ardalan in etiopski zunanji minister Aklilu,
Odbor petih Ogleda Clnes 2iutrai. da
raz?n,,„ rezultat dosedanjih tedni), r,?V(-Z Naserjem. Pred-- — , peJ*h je pozneje spo-
ročjj j * j J
^Obenao3 anes in jutri ne bo r°m i »t1sestanka med odbo-tih ,‘n, Naserjem. Odbor pe-tri	. Punovno sestal ju-
Predlaea^L ln bo verjetno *eriem	sestanek	z	Na-
se tna-Za s°boto. Pripominja lato,. ai- da rorti
vladami. Zato je ver-
khko"1*** da se elani odbora fv°jimi vuia0 Posvetuiejo
h^ v"T‘“' ^aiu Jc ko	°odo to storili, ta-
b°t0 - °j b?r imel za so-Avsti-«?? • 'iedatna navodila. ,(dni> v? ministrski pred-fies seč i nz-les’ ki se je da-tkim „„ , e vakrat z britan-baie	v Kairu, je
Kaira v odpotovati iz V dini C ,edna'
!e® i7?.,?ina?s b krogih med-da so netočne Esir.i Injega tiska, da nav slPt stavil
°dboru"t ,sl:?v'l nove predloge Daj k; J1.,1 Po teh vesteh fanovitpi ?igpt Predlagal u-bi im‘l,ev komisije OZN, k! svobodn® "ial°8° nadzorovat: ki b; 0 Plovbo po prekopu, '/lih v,* “prav|jal Egipt. V
a kliuh tud‘ poudarjajo, v razvn, s?daniemu premoru ^°bro in °irib. ostane ozračje Dje na ie še vedno upa-ludi j sp°razum. Dodaj
fcV* ”
obe
a se dosedanjih strani samo
a?loŽlli
•.'e ln j, '»cma SVOJ tbentirai r> er sPl°h ni ko-
i5«Wov?iU“m
eija
za c Poluradna agen-0bjav;i srednji vzhod pa je ra?gov« ,s'edeči komentar
ttvonh• t 1 ,Kon
)ora *Iz krog
ov blizu
« P?tih je zvedelo, da Drih0[j'.oa ni bil določen dan De norJe®a sestanka. nikakor **. V j f/V’ da je nastala krilu. (ja ? krogih se poudar-. ki »« -bor ni pooblaščen, di ne ,?esko vprašanje in tu-*?iptov?5 bi Postavil ultimat J* Dalo-I vladi. Njegova glav-J izbr.5 Je namreč, da naj-"8 pogaj^°. točko za morebit-
bh SeVe!,a vprašanja, o kate-'? tičeii6 do danes govorilo.
®Hitv SVob°dne plovbe in
?a V*V»i? vzdrževanja preko-bo i	■
vSak’.ahko
tn stanju, da ga bo-uP9rabljale ladje
.ttšne . “Roraoijaie lauje itlenzi' lonaze brez težav.« ?Vetovai„S’ rlenderson in njiju r,,,1 P® so danes imeli Naser n=gOVo^ov- Predsednik kavariai se ie popoldne raz-■'‘korn B„z vrhovnim povelj-Jetalom g!ptovske vojske ge-v°sti rav„ . e.rcm °b navzoč-eada v „ j j® Političnega u-tlja ^aedstvu republike
p°vahn nocoi pa Na' 5aega nnfi na kosilo ameri-l Jutri „jan'ka Byroadeja, ki »UaDo Af°d,potoval iz Kaira v je 7	Zatrjuje se. da
d dn? vljudnostno vabilo. 8'tni pa je Naser s 't* DnsfJ1^ tudi Italijan; ke ie dar	a Eornarija. ki
,airo t?es .vrnil iz Rima v egiptovskemu stali-vlade v za-
esf
FJedsedno, je eg-,pto\ d? dah »u , obrazložil Sue7^ns e vlade
da* ?a'rski radio pou-n,jtaDije i napad Velike z,hm vzhna ^ra»cije na Sred-'tttžeii r5u naletel takoj na >v. V^Por vseh arahsk h '<avtav'l> n mu napadu bi se
Vr>dt‘ }Po. /robu‘ in
bi ga
*0afr^vU1 prostovoljci ...
Colu držav ?r?test vseh arab-Vlad; br'tanski in fran-
{et ni
l(ho
Wkih'0iti. >n
r'dU
zaradi zbiranja
bil ““t na n ‘.
Joii/bdio ? Cipru' le pripom-dsrnn«K 1 Primeren :zraz
^r» *“ enotnosti a-ba	odporu pr0'
»	m zarotam
iKr, vzhodu»-
taimv, ■ 6	— Predsednik
ade Eden je skli—
canske »a.
ban ‘trednr e Eden je skli Da l^enta , sejo angleškeg Sur ateri u j septembra
*Zu- Urad- govorili 0
Vi
te|ida Predvia0 poroiilo pra-kopi Menzifevai°’ da bo c'o tal« n°. Istoča«V° poslanstvo
•tai;
SeNbe^. >°« zborna!
kawal izredm ie.Eden pred-S»1 1 ie s«! sel* vlade, na bzu° svojih yn Lloyd poro-sbor s'n o raz8ovorih v Pa-kili Clla Men,', NATO ter 0 adbiirn?Vzoči , .?• Na seji so t1et a'itete u,1, prvi lord *ter Za Voj],, tr am, mini-Dili Za letak* ad 'n mini-
SotQ°' da b0VVBirch- Skle-
'a lt« , v R«]P Eden odšel v ip Vejici o °ral. da poro-Se^bil se Suedan.i	"
tj
da o Su«a Perlamentarne k*dhik»° začela' p!’edvidevajo, 0 *ivlade 2, ,lzJavo prec-“bozi-^dil ode,	’	nakar
KV'ai ?e* GaitskeVi?r voditelja »tisti itttela a • Ib tem v ?edno na vlad nes tudl la-°tijj sejo, n„a, v *erici iz-
no se bo se-
, --jem položa-Do v London v
ne stranke: ta vojna bi privedla do podjarmljenja šibke države, ki ni kriva napada. Zgocovina nam pravi, da se nikoli ne smejo voditi pogajanja v vzdušju groženj. Čemu se hoče zabraniti arabskemu svetu, ki ima skupen jezik, da bi se združil, medtem •ko se ima združitev za zakonito za ZDA in za britanski Commonwealth, ki zajemajo narode različnih jezikov in plemen?«
Laburisti pravijo sicer, da akcija Egipta ni opravičljiva, vendar pa poudarjajo, da nobena stvar, ki se je do sedaj dogodila, ne opravičuje uporabe sile in da vsekakor bi morala taka odločitev biti odvisna od OZN.
S tem v zvezi je treba o-meniti, da je predstavnik Fo-reign Officea izjavil, da so vesti, da bodo ZDA predložile zadevo Varnostnemu svetu, brez podlage. Dodal je, da bi bilo prezgodaj postavljati domneve o ukrepih, ki naj bi jih britanska vlada sprejela po končanih razgovorih v Kairu.
Kakor že javljeno, pa je prišel v London ameriški senator George, kjer se je raz-govarjal z zunanjim ministrom in z Edenom. George, ki bo 1. januarja prevzel mesto osebnega predstavnika a-meriškega predsednika za zadeve NATO, je bil včeraj v Parizu, ni se pa udeležil razgovorov. Njegovemu današnjemu razgovoru z Edenom in jutrišnjemu razgovoru s Churchillom pripisujejo precejšnjo važnost. V ponedeljek se bo senator George vrnil v Pariz, kjer se bo sestal z italijanskim, kanadskim in norveškim zunanjim ministrom, ki se bodo sestali na razgovor v zvezi z razvojem nevojaške dejavnosti atlantskega pukJa.
Kakor javljajo iz Washing-tona, pa je Dulles .povabil danes člane senatne komisije za odnose s tujino in komisije za zunanje zadeve predstavniške zbornice na razgovor. da jim poroča o razgovorih v Kairu.
O tem sestanku pravijo, da je bil ((informativen, zaupen in izčrpen«. Republikanski senator VVilliam Langer je izjavil, da nima vtisa, da so sedanji razgovori v Kairu prišli v odločilen stadij, in da je mnenja, da se bodo se nadaljevali. Demokratični senator Mansfield je izjavil, da niso govorili o sklicanju posebnega zasedanja kongresa poleti ali jeseni, da pravljali o Suezu
kar piše tisk, da grški delegat ni na včerajšnji seji sveta NATO ugovarjal britanskemu načrtu o Suezu, odgovoril: ((Presenetljivo je, da kljub popolni tajnosti, ki je temeljno pravilo za razgovore v NATO, zatrjujejo nekateri listi in agencije, da so jim znane podrobnosti o izjavah posameznih delegatov. Ker spo-itujemo popolno tajnost razgovorov, ne bomo podali nobene izjave o zadržanju grškega delegata glede britanske obrazložitve sueške zadeve. Sicer pa je stališče grške vlade o tej zadevi sledeče: jamstvo za svobodno plovbo, dobro vzdrževanje prekopa t-n nespremenljivost tranzitnih pristojbin, toda na način, da se zaščitijo suverene pravice in dostojanstvo Egipta, ne da bi povzročili intervencijo NATO, katere značaj je strogo obramben.«
BRIGHTON. 6. — Na kongresu Trade Unionov so danes razpravljali o Suezu na podlagi iesolucije. ki jo je predložil glavni svet. Resolucija je bila sprejeta soglasno,
ker so se zanjo izrekli Vsi govorniki.
Resolucija pravi v glavnem: ((Kongres upošteva morebitne posledice sueške krize, ki bi utegnile spraviti v nevarnost svobodno plovbo po tej mednarodni pomorski poti, ki je potrebna za trgovino in industrijo, poudarja, da je življenjska raven narodov vseh držav sveta odvisna od obsega svetovne trgovine. Ta razvoj se lahko zagotovi samo, če bo svobodni prehod po vseh najvažnejših trgovskih poteh mednarodno zajamčen.«
Kongres pravi dalje v svoji izjavi, da je gotov, da tolmači želje delavcev vsega sveta, ko poudarja, da mora rešitev sueške zadeve priznavati suverene pravice Egipta in hkrati bistveno važnost prekopa v mednarodnih odnosih. ((Egiptovska vlada ima med razgovori s predstavniki 18 držav možnost, da nudi dokaz svoje politične zrelosti s priznanjem, da morajo potrebe sveta imeti prednost pred ozko koncepcijo narodne suverenosti.«
Izjava pravi zatem dejstvo, da egiptovska vlada «ne bi smela biti presenečena nad dvomom, ki je bil izrečen glede njenih bodočih namenov in nad tem, ali bo Egipt lahko razpolagal s tistimi finančnimi in tehničnimi sredstvi, ki so potrebna za postopen razvoj Sueškega prekopa.«
((Kongres izreka upanje, da bodo predlogi 18 držav, ki jih je odbor petih predložil egiptovski vladi, lahko privedli do nagle in zadovoljive rešitve zadeve. V primeru, da bi se ti razgovori prekinili, se ne bi smela uporabiti sila, preden se zadeva ne predloži v proučitev OZN in dokler ta ne pristane na tak ukrep.«
Sprejet je bil tudi sledeči dodatek; ((Kongres se strinja z zahtevo laburistične parlamentarne skupine za takojšnje sklicanje parlamenta.«
Na koncu je kongres zavrni, načrt resolucije, s katero se je zahtevala obnovitev pogajanj za ponovno združitev med Svetovno sindikalno zvezo in Mednarodno zvezo svobodnih sindikatov
PO SESTANKU COMMIN - NENNI • MATTEOTTI
Prvi konkreten
skupno proučevale
sklep s
vprašanj
Commin odpotoval - Nennijeve in Matteottijeve izjave Pellova skupina bi želela desničarski blok iz strabu pred premikom na levo - Izolacija Malagodija
Rasisti povzročaio nove nerede v številnih južnih državah ZPH
Incidenti so bili v AlabamiFloridiMarylandu, Kentuckyju, Virginiji in Oarolini - V več krajev so poslali vojaštvo
ATALANTA, 6 — Ob otvo-r.tvi šol v ZDA je prišlo do novih hudih demonstracij proti odločitvi vrhovnega sodišča ZDA, ki ukinja rasno ločitev med belci in črnci v šolah.
Guverner Kentuckyja A. B. Cbandler je nocoj odredil, naj se pošljejo oddelki narodne straže s tanki v mestece Stru-gis, kjer se bojijo hudih incidentov in demonstracij.
Danes zjutraj je v Strugi*: piišlo okoli 200 vojakov s štirimi tanki in so se utaborili v predmestju blizu srednje šele, kjer je včeraj večja množica demonstrirala proti sprejemu devetih črnskih študentov v šolo.
O novih hud’h incidentih poročajo tudi iz držav na ju-
Zopet v Avstriji smrtna kazen?
INNSBRUCK. 6. — Zaradi vse pogostejših krvavih zločinov v Avstriji se je tamkajšnji tisk začel zavzemati bi raz- za smrtno kazen, ki naj bi
Ise zopet uvedla v Avstriji po ljudskem referendumu.. Tudi sam notranji minister dr. Hei-mer se je pokazal naklonjen  . _________ _	tej	pobudi.
gu: iz Caroline, Virginije, A-labame, Floride, Marylanda in Kentuckyja. Tudi včeraj so v več krajev poslali večje oddelke vojakov in tankov.
Iz Matoame v Virginiji pa javljajo, da je skupina 350 družin sklenila odtegniti svoje otroke iz tamkajšnje srednje šole kot protest proti sprejemu 27 črnskih študentov.
V Texarkani v Texasu so rasisti ponoči postavili goreč križ pred tamkajšnjo gimnazijo, v katero je ravnateljstvo vpisalo dve črnski študentki.
V Clintonu je bilo razmeroma mirno, potem ko je policija s solzilnimi plini razgnala demonstrante, ki so se večkrat zbrali pred sedežem sodišča. Demonstranti >e sedaj bolj zaganjajo v policijo in pripadnike narodne straže kakor v črnce. Fanatičnim rasistom se namreč zdi nedopustno, da bi belci nastopili proti belcem v obrambo črncev.
V Daytonu blizu znanega središča zimskih športov Chattanooga ni policiji še u-spelo izslediti demonstrantov, ki so ranili v obraz dva agenta, ki sta branila nekega črnca. Ponoči so rasisti nalepili po zidovih lepake, ki napovedujejo represalije proti «iz-
Krhanje Molletove večine okofi spora zaradi
V vladnih krogih še dalje govorijo o „odločnosti” - Drugih 2000 francoskih vojakov prispelo na Liper • Mollet potuje danes v Alžir
T«V 0 Cip"8 kateri so go-
" Suezu-
S?<*rskill pP°)'an?a Edith danes na
9»c-l**na
“rovan
la v Ch«, * ‘Oburistič-t,«*vez?ob’tiko Enru ostro na" Ds *l s Sue®lenove vlada
? Svori, zJaviia “,Anthony
j ■ da J! OZN V? (lolRn ea'
Ja' h b° to edai pa gro-
\");n»k0 ii5dD2acijo iz_ d«8n. ne »i “dltvo na bo
ga krilam“ na z®ht konservati
e-rvativ-
PARIZ, 6. — Francoska vlada je imela danes izredno sejo. Po seji je minister za informacije Jaquet izjavil, da ase ne predvideva podaljšanje Menziesovega poslanstva po določenem roku«. Dodal je, da je francoska vlada danes ((proučila vse možnosti, vštevši zadržanje, ki bi sledilo neuspehu Menziesovega poslanstva«
Zunanji minister Pineau je poročal o razgovorih v Kairu in o včerajšnjih razgovorih med francoskimi voditelji in britanskim zunanjim ministrom &elwynom Lloydom.
O razgovorih, ki sta jih Mollet in Pineau imela včeraj s Selwynom Lloydom, vlada največja tajnost. V vladnih krogih pa se dalje govorijo o »odločnosti«. «Le Monde« piše celo, da ima francoska vlada prednost pred angleško, ker nima opravka z opozicijo, kakršna je laburistična.
Kakor poroča agencija United Press, pa zatrjujejo v krogih blizu zunanjega ministra, da Naserjeva zavrnitev načrta petih držav «ne bi povzročila takojšnje vojaške akcije«. Dodajajo se, da bi prekinitev pogajanj verjetno imela za posledico, da bi neegiptovski piloti v Sueškem prekopu zapustili oelo.
Na Ciper pa je danes prispela francoska prevozna ladja ((Athos#, ki je pripeljala še 2000 francoskih vojakov.
Medtem se vedno bolj vztrajno širijo govorice o sklicanju izredne seje parlamenta, ki je sedaj na počitnicah. Delegacija socialnih republikancev je izrekla solidarnost Molletu. Tudi zmerni in neodvi- ni podpirajo vlado. Racikali so do sedaj podpirali akcijo Molleta. znano pa je, da je Mondes France o-stro obsodil Molletovo politi-
ko v Afriki. Poleg tega nastaja možnost, da bo Mollet imel opravka z levo strujo v svoji stranki, ki je na zadnjem kongresu stranke obsodila njegovo politiko.
Daner pa so uradno potrdili, da bo Mollet odpotoval jutri zvečer v Alžir, kjer bo ostal samo en dan.
Lacoste pa pravi v novih direktivah vojski in agentom javne varnosti v Alžiru, da je vojska sedaj navzoča povsod in da razpolaga z vsemi sredstvi «za pomirjenje Alžira«. Lacoste dodaja, da ima namen »delati hitro«.
Ta mesec začetek konference o varnosti dela v rudnikih
LUKSEMBURG. « — Posebni svet ministrov evropske premogovne in jeklarske skupnosti je danes na svojem izrednem sestanku v Luksemburgu pod piedsedstvom italijanskega ministra za industrijo Guida Corteseja soglasno odobril načrt, ki ga je predložila visoka oblast skupnosti za sklicanje medvladne konference o varnosti dela v rudnikih. Sklenili so, da se bo konferenca začela 24 septembra v Luksemburgu pod predsedstvom visoke oblasti. Vsaka država članica skupnosti bo lahko poslala delegacijo do rajveč 16 članov, od katerih bo 8 funkcionarjev državne u-prave, 4 predstavniki delavcev in 4 delodajalci.
Konferenca bo smela trajati največ do 31. decembra t. 1. Sklenili so tudi, da bodo povabili pod enakimi pogoji kot ostale države tudi Veliko Britanijo, ki je samo pridružena
skupnosti. Povabljen pa bo tudi Mednarodni urad za delo.
Sklepi,* do katerih bo konferenca prišla glede izvajanja prikladnih ukiepov za varnost rudarjev, bodo podvrženi budnemu nadzorstvu stalnega organa, ki ga bodo sestavljali piedstavniki šestih vlad
CHARLEROI, 6. — V Mar-cinellu se nadaljuje delo za osušitev najnižjega rova, toda prec petkom ne bodo mogli začeti dvigati preostalih 92 trupel, ki so še v rovih.
Danes je bil pogreb 22 žrtev nesreče, med katerimi je bilo dvanajst Italijanov, en Belgijec, en Rus ter osem neidentificiranih.
Delegacija opozicije je bila sprejeta pri ministrskem predsedniku, ki na njeno zahtevo za predčasno sklicanje parlamenta zaradi javne razprave o vzrokih in odgovornosti za nesrečo v Marcinel-lu, ni prevzel nobene obveze. Dejal je, da je treba počakati na prve rezultate vladne komisije za preiskavo. Zadevne parlamentarne komisije pa bodo sklicane v kratkem.
dajalskim« belcem, ki bi ovadili napadalce. Policija je razpisala nagrado 5000 dolarjev za tistega, ki bi pripomogel pri izsleditvi krivcev.
V Mansfieldu. Granburyju in Alvarou v bližini Dallasa so mnogi študentje in tudi njih starsi napovedali demonstracije proti sprejemu črncev v javne sole. V Fort Worthu vozijo črnske študente v šolo in domov s posebnim avtobusom. ki ga spremljajo policisti na motorjih.
Rehabilitacija častnikov „SS‘‘
BONN, 6. — Obrambno ministrstvo Zahodne Nemčije je objavilo, da se lahko bivši častniki «Waffen SS» do čina podpolkovnika (vključno) sprejmejo v novo Bunaeswehr, t j. novo vojsko Zahodne Nemčije. Izključeni so za sedaj častniki, ki so imeli višje čine, torej od polkovnikov dalje. Vendar pa bodo morali vsi bivši častniki «SS» prestati poseben izpit, na katerem bodo morali na »zadosten« način dokazati, da so odvrgli nacistično ideologijo. Tistim, ki se potegujejo za častniška mesta in bodo lahko dokazali, da so bili vključeni v «SS» na oblastni a-kaz, ne bo treba delati omenjenega izpita.
Adenauerjeva vlada gotovo ni mogla priti do nikakega bolj logičnega nadaljevanja tiste politike, ki ji je narekovala razpust KP Nemčije, kot je *'prejem esesovskih častnikov v novo vojsko, katere u-stanovitev je prvi člen po poti obnavljanja hitlerjanskega militarizma. Ni nikakega strahu, da ne bi lahko katerikoli esesovec «dokazal«, da je «zavrgei» nacistično ideologijo. In medtem ko se bo A-denauerjeva Bundeswehr poplemenitila s prilivom nepozabnih kvalitet raznih Ober-scharfuehrerjev, bodo generali te, za človeštvo prezasluž-ne organizacije samo ie nekoliko počakali. Kdo bi namreč čvomil, da je tudi njim povratek zagotovljen, če ri niso v tem času pridobili še lepših in udobnejših ter še bolj donosnih mest.
moralno, materialno in politično škodo, ki jo je težko popraviti, je Cyrankiewicz de. jal: «To ne pomeni, da hočem zmanjševati krivdo in odgovornost tistih, ki niso pravočasno reagirali na upravičene zahteve poznanjskih delavcev >1.
Potem je ministrski predsednik govoril o poljskem gospodarskem položaju ter dejal. dn je najbolj važer. cilj nove poljske petletke 30-cd-stotni povišek povprečja realnih plač in dohodkov delavcev in kmetov. ((Razumljivo, je dostavil, mi bi raje videli 50-odstotni in še večji povišek, toda lagali bi se. če bi obljubljali več, ne da bi imeli sredstva za kritje takega poviška v dohodkih z odgovarjajočim poviškom dobrin«.
Nove rehabilitacije v ZSSR
MOSKVA, 6. — Vestnik Sovjetske akademije znanosti poroča o rehabilitaciji treh največjih sovjetskih pravnikov, ki so izginili med čistkami od 1930 do 1940 in ki so jih tedaj obtožili, da so «sovražniki ljudstva«.
To so: Krilenko, ki je bi! državni pravdnik pred Višinskim. ter pravnika Pašukanis in Seljapov. Vestnik poudarja. da so bili omenjeni trije pravniki krivično obtoženi.
COMMIN in NENNI
(Od našega dopisnika)
RIM, 6- — Z današnjim sestankom med Comminom, Nennijem in Matteottijem je bila posredovalna misija francoskega socialističnega prvaka v imenu Socialistične internacionale v Rimu zaključena. Commin o sestanku ni dal nobene izjave, pač pa je Matteo Matteotti novinarjem povedal naslednje:
«Ponovno smo proučili vsebino obeh dokumentov, zlasti tiste točke, ki poudarjajo skupno voljo obeh strank za združitvijo, ki je z-edaj v polnem razvoju, čeprav je del tiska poudarjal sporne točke. Ne more se zahtevati, da bi mogli dve stranki, ki sta imeli v zadnjih letih tako različne izkušnje, doseči v nekaj tednih povsem popoln sporazum. Izrazili smo svoje zaupanje glede zbližanja obeh strank na skupni platformi.«
Tudi Nenni je podal novinarjem svojo izjavo: «1», oučili smo vprašanje na splošno, pri čemer smo upoštevali snočnje sklepe senatorja Commina o njegovi misiji za socialistično združitev. Proučevali smo piedvsem one točke, ki jih je označil Commin, kot na primer prenehanje polemike med obema strankama, iskanje stične točke in določitev raznih laz za dosego enotnosti. Sklenili smo. naj bi do teh odnosov prišlo s pomočjo tajništev obeh strank, bodisi v državnem okviru, bodisi v krajev-rem. Glede dela v parlamentu bodo konkretna vprašanja proučevali vodilni odbori, tako da se bodo ta vprašanja pojavljala. Temu se pravi politika stvari: t j. skupno pro. učevanje vprašanj, ki se pojavljajo iz dneva v dan.#
Po sestanku so vsi trije o-bedovali skupaj v neki restavraciji v Ulici Appia Antiča in Commin je nato ob 17.4U z letalom odpotoval v Pariz. «1 udi na letalu rečem lahko samo to, da. je socialistična cnotnpst na pohodu. Sedaj ste vi na vrsti,# je izjavil Com-
NEODVISNI SOCIALISTI o združitvi PSI in PSDI
Poljska protestira zaradi balonov z letaki
VARŠAVA, 6.	— Poljska
vlada je protestirala proti Zahodni Nemčiji i« ZDA zaradi balonov, ki prihajajo iz Zahodne Nemčije in trosijo na Poljskem letake. Taki baloni so 3. avgusta povzročili letalsko nesrečo, pri kateri sta našla smrt dva poljska letalca. Protest poudarja, da nosita odgovornost za to nesrečo vladi omenjenih držav in da si poljska vlada pridržuje pravico zahtevati od ZDA in Zahodne Nemčije odškodnino za nastalo škodo.
Cyrankiewicz o procesu zaradi Poznanja
VARŠAVA, 6. — Ministrski predsednik Josef Cyrankiewicz je v poljskem parlamentu v zvezi z nemiri v Poznanju izjavil, da preiskava še ni končana. Potem je dejal, da bo proces javen. «Nimamo ni-česal prikrivati je dostavil, in zakon se bo izvajal do potankosti. Seveda, je nadaljeval, pa skušajo nekateri reakcionarni krogi napraviti iz poznanjskega primera tribuno sovražne propagande prati nam. Od tod predlog raznih sovražnih organizacij, r.aj bi pripustili opazovalce k zasedanjem sodišča v Poznanju. Nimamo ničesar skrivati, toda ne nameravamo napraviti iz nekega normalnega procesa na Poljskem mednarodne predstave, ki bi žalila dostojnost naših sodišč ter postavila v dvom njihovo ne-pristranost in sposobnost,# je rekel Cyrankiewicz.
Potem ko je zatrdil, da je sistem protesta, ki so si ga izbrali delavci iz Poznanja, zelo nevaren sistem za delavce same in za vse poljsko ljudstvo in da je povzročil
Tudi Unitš popolare je izrazila svoje stališče
RIM, 6. — Nacionalno tajništvo Zveze neodvisnih socialistov je proučilo izjave vodstev socialdemokratske in socialistične stranke ter podčrtalo, da socialistična združitev ne more biti stik med strankami in skupinami na kakršnikoli osnovi, ki bi jo povzročil zainteresirani zunanji pritisk, ki bi skušal izkoriščati zakonite težnje socialistov po združitvi. Do socialistične združitve mora priti po ponovni potrditvi tradicionalnih in temeljnih načel socializma ter po odločni volji, da postane ta združitev sredstvo za obrat na levo v sedanjem političnem in socialnem položaju države.
Nacionalno tajništvo Zveze neodvisnih socialistov poudarja, da zahteva glede na italijanski politični položaj politična osnova socialistične enotnosti likvidacijo centr-zma » r ustvaiitev nove večine. Medtem ko mora oiti jasna avtonomija socialistov v njihovem strankarskem življenju, v prosti kritiki, v prevzemu posebnih odgovornosti glede na sestavo nove večine, pa nikakor ni dopusten noben diskriminacijski kriterij med državljani. Zveza neodv’snih socialistov je mnenja, da predstavlja CGIL osnovo za nadaljnjo u-rtvaritev široke sindikalne e-rr.tnosti vseh delavcev, po načelu demokratičnega. avtonomnega ter od strank neodvisnega sindikata.
V okviru sedanjega mednarodnega političnega mesta Italije, se morajo socialisti, ki nasprotujejo politiki nasprotnih blokov, vztrajno zavzemati za pomirjenje in aktivno koeksistenco, z namenom, da se vzpostavijo mednarodni odnosi, ki lahko v spoštova-
nju neodvisnosti posameznih držav jamčijo — v razorožitvi in miroljubnem sodelovanju, v prenehanju vsakega imperializma in vsakega kolonializma — mir in splošni na' predek.
V jutrišnji številki «Risorgi mento socialista« pise voditelj neodvisnih socialistov Val-do Magnani, da Commin n1 povabil na razgovore zastopnikov Neodvisne socialistične zveze, čeprav je bila največ ja zagovornica enotnosti. Ms gnani pripisuje Comminovo ravnanje njegovemu nezadovoljstvu s številnimi kritikami neodvisnih socialistov na račun kolonialistične politike francoske socialistične stranke.
Delegacija Unita popolare ki so jo sestavljali Parri, Co-dignola. Cossu in Vittorelli je po sestanku s Comm.nom izdala posebno izjavo o stališču gibanja glede na \ praša-nje sociačst čne gdntt*Po mnenju Unita popolare^ ne gre za enostavno združitev dveh strank, temveč gre za to, da se ustvarijo pogoji dejanske in odločilne politične alternative, To pa ie mogoče doseči s tem, da se ekrepi sindikalna enotnost, pri čemer je treba c ati vindikitom več neodvisnosti od strank. Istočasno je treba odpreti novo stranko tudi vsem demokratičnim zahtevam volivcev nesocialistične levice. Krnčno je treba postaviti širok pro-gramatičen načrt delovanja, ki naj bo predložen ljudstvu da predlaga primerne rešitve za velike konkretne in aktualne probleme italijanskega gospodarstva in družbe, pri katerih morajo biti zainteresirane tudi velike množice katoliških volivcev.
min socialdemokratskim in socialističnim prvakom, ki so ga poleg predstavnikov sindikatov UIL m »Unita Popolare« spremili na letališče.
Prav poudarek, da so sedaj na vrsti prvaki obeh strank, da dosežejo končno združitev, se tolmači tako, da Socialistična internacionala ne bo več posredovala, čeprav je bilo prvotno rečeno, da bo še enkrat posegla vsem. potem ko bo Commin podal 20. t. m. svoje poročilo. Sele danes se je izvedelo, da je imel Commin prv. sestanek že 20. julija ter da je sredi avgusta tudi levičarski prvak PSDI poslanec Zagari igral vazno vlogo pri pivih korakih za združitev. Tudi on je imel v Parizu sestanek s Comminom in nato odpotoval v Lo-ndon, kjer se je sestal s predsednikom Socialistične internacionale Morganom Phillipsom, ki je določil fiancosko socialistično stranko, naj posreduje, tako da je Guy Mollet potem določil Commina in ga poslal najprej v Pralognan na sestanek z Nennijem pred njegovim razgovorom s Saragatom. Sedaj je sele jasno, zakaj je Nenni izbral to francosko mestece za letošnji oddih, čeprav kot Romanjol ne ljubi gora. temveč morsko obalo.
Kot vidimo, je prvi konkretni sklep, ki je hkrati rezultat Comminove misije, sodelovanje obeh strank pri proučevanju konkretnih vsakodnevnih vprašanj na političnem in parlamentarnem področju. Medtem pa bodo pripravljali posamezne federacije obeh strank na združitev, pri čemer bo prav konkretno sodelovanje med obema dejansko najboljša podlaga. In s tem se strinjajo — kot smo že poročali — tudi izjave prvakov KPI.
Za odmeve vseh korakov okrog združitve je še vedno značilno pomanjkanje uradnih komentarjev demokrist-janske stranke. Se bolj pa je značilno dejftvo, da so med neuradnimi komentatorji najaktivnejši demokristjanski desničarji. Novinarska agencija, ki tolmači mnenje Pellove skupine, objavlja danes komentar, v katerem zagovarja takojšnjo demokristjansko pobudo za okrepitev desnice, to je povezave z neofašisti m monarhisti. Zdi se, da Pellova skupina želi ustvariti nekakšen desničarski blok iz bojazni pred premikom bodoče vladne politike na levo. V o-menjenem komentarju se govori tudi o potrebi razeišče-nja v okviru vladne koalicije, kar pač ne more pomeniti drugega kot vladno krizo in izključitev socialdemokratskih ministrov iz vlade, Demokristjanski desničarji zahtevajo tudi — kot se govori — odložitev demokristjan-skega kongresa, ki bi moral bit' prihodnji mesec v Triden-tu. Kot razlog se navaja, da bi sedanji politični položaj okrepil Gonellovo skupino.
Tudi voditelj liberalcev Ma-lagodi, ki je bil ze doslej zelo zgovoren pri komentiranju nastajanja socialistične enotnosti, se je ze zopet oglasil tokrat v ilustriranem tedniku »Oggi«. «Nihče izmed nas ne ve, piše Malagodi, ali bo do sporazuma med PSI in PSDI prišlo in kako bo prišlo. Bila bi norost razbiti politično formulo. na podlagi katere se je Italija v zadnjih desetih letih obnovila, razbiti ravnotežje in sodelovanje med demokratičnimi strankami centra.« «Mi liberalci, pravi dalje Malagodi, vemo, da ne more bi ti gospodarskega kolektivizma, h kateremu bi se mogla pri družiti liberalna politična demokracija Svoboda je nedeljiva. Mi liberalci dobro vemo, da se svoboda ne rodi sama in da se ne vzdrzuje sama. Potrebno je mnogo truda za saditev in gojitev... Krščanska demokracija — ali vsaj njen del — trpi za manjvrednim kompleksom do gospodarskega socialnega kolektivizma ker nima dovolj zakoreninjenega zaupanja v bistvo liberalne države. Mi p* nimamo nobenega manjvrednostnega kompleksa v tem pogledu . . . Avtonomija države in kulture,
njun značaj in neodvisnost pred vsakim verskim pritiskom, pa naj bo ta klerikalni ali marksistični, se ne morejo braniti na drugačen ne more braniti na drugačen način in zanikali bi razlog svojega obstoja, če bi se izolirali s tem, da bi se spustili na pozicije korporativističnega ali fašističnega domotožja«. In prav v bojazni pred izolacijo leži vzrok njegovih negativnih komentarjev socialistične e-netnosti. Ta izoliranost pa je hkrati tudi izoliranost Confin-dustrie in njenih interesov, ki jih italijanska liberalna stranka predstavlja
Ce danes po Comminovem odhodu primerjamo prv« komentarje po Pralognanu z naj-novejšimi, lahko opazimo, da vlada v desničarskih krogih precejšnja zmešnjava: Fanfa-ni molči, Malagodi hoče obdržati za vsako ceno štiri— stransko koalicijo, Pella pa jo hoče razbiti, medtem ko je Gonella za sodelovanje s socialističnimi silami. Drmokri-stjanski sindikalist Pastore pa je pozdravil socialistično e-notnost. Somišljeniki Pelle in Malagodija so takoj po Pra-i.gnauu prerokovali »zolici-jc komunistov, sedaj pa jih je postalo strah, da bodo o-stali izolirani oni sami. Poleg vsega tega pa se slišijo že danes glasovi o bodoči «pe-terostranski« koaliciji, ki bi vladno politiko pomaknila precej na levo.
A. P.
Gronchi o važnosti velesejma v Bariju
RIM, 6. — Za XX. velesejem v Bariju je Gronchi napisal uvod v jubilejni publikaciji. Predsednik republike poudarja, da je sejem pokadi sposobnost izmenjave med Vzhodom in Zahodom in dodal, da uspešno predstavlja Italijo na področju duhovnih odnosov med narodi, ter da je razumel, da glavna pot gospodarske ekspanzije obstaja v urejenem miroljubnem mednarodnem sožitju, kar je nujno potreben pogoj za gospodarski napredek vsake državne skupnosti.
RIM. 6 — Ministrstvo za delo sporoča., da jc znašalo število brezposelnih, ki so vpisani v prvi in drugi razred seznamov za namestitev v rnc-secu julija 1,797.058, kar je z:	40.665 ali 2,21 odstotkov
manj kot v mesecu juniju. Zmanjšanje zadeva predvsem kmetijski sektor zaradi zakasnele žetve in mlačve.
Železničarji ponovno pri predsedniku vlade
RIM, 6- — Tuči danes je Segni sprejel predstavnike železničarjev in sicer socialdemokratskega sindikata UIL. ki so predsedniku vlade obrazložili zahteve po povečanju plač, po spremembi periodičnih povišanj, ponovni proučitvi nekih dodatnih kompetenc, juridičnega statusa osebja, zlasti glede maksimalnega tedenskega urnika 48 ur itd. Segni je v zvezi s temi zahtevami govoril tuči s prometnim ministrom An-gelinijem. Železničarski sindikat CGIL pa je sklical sejo za 9. t.m., da bi sklepal o potrebnih ukrepih v primeru ponovnega odbijanja železničarskih zahtev.
Pri Segniju je bil tudi danes podpredsednik vlade Sa-ragat, obiskala pa sta ga še Ferruccio Parri in liberalni minister brez listnice De Ca-ro. Parri bo odpotoval v kratkem v LR Kitajsko, kjer bo navezal stike na kulturnem in gospodarskem področju. Zvečer je Segnija sprejel Gronchi.
NIKOZIJA, 6. — Neki britanski vojak je bil ranjen, ko je eksplodirana neka mina. Eksplozija, ki je nastala preteklo noč tri km severno od Pafosa, je uničila britansko vozilo, na katerem je o-menjeni vojak t nekaterimi drugimi vojaki opravljal nadzorovalno vožnjo. Britanske čete so takoj obkolile neko bližnjo vas ter pridržale kakih 60 Ciprčanov zaradi preiskave.
«0pozicija» Marsa
MILAN, 6 — Ravnatelj observatorija «Brera» prof. Žagar je dal v zvezi z »opozicijo« Marsa izjavo, v kateri pojasnjuje da je Mars v bližini Zemlje ze nekaj časa in so v observatorjih intenzivnejša opazovanja ze dva tedna in bodo še tudi trajala ves september. Jutri bo pač Mars najbolj blizu Zemlji, toda že sedaj je v skoraj enaki razdalji ter se zaradi tega jutri ne bo zgodilo nič posebnega. m torej ne bo mogoče dati nikakih posebnih izjav o dogodku. Doslej tudi vreme ni bilo najbolj ugodno. Mogoče bo boljše v drugi polovici septembra in na koncu opazovanj bo šele mogoče kaj povedati, je zaključil prof. Žagar.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 25.5. najn-iž-ja 18.9, zračni tlak 1013,6 stanoviten, veter severozahodnik 17 km na uro. vlaga 68 odst., nebo 2 desetini pooblačeno. morie razgibano. temperatura morja 24.5.
Danes, PETEK, 7. septembra
Regina, d.m.. Merna ’ Sonce vzide ob 5.32 in zatone oo 18.33. Dolžina dneva 13.01. Lun* vzide ob 8.48 in zatone ob 19-»-Jutri, SOBOTA, 8. septembri Rojstvo Mar. dev.. Gortini*
PO PODAWIH '1RŽAŠHF; TRGOVINSKE ZBORNICE
GOSPODARSKI POLOŽAJ TRSTA je ostal v juliju nespremenjen
Visoka raven industrijske proizvodnje - Povečan dotok domačih in padec nočnin inozemskih turistov ■ Število brezposelnih se je dvipnilo
Tržaška trgovinska zbornica je objavila nekatere podatke o gospodarskem položaju Trsta v mesecu juliju. Podatki dokazujejo, da se tržaški gospodarski položaj bistveno tudi v tem mesecu ni izpre-menil tn da je tržaško gospodarstvo le v skromni meri občutilo bodisi ugodno sezono kot tudi zelo ugoden mednarodni gospodarski položaj.
Ob koncu julija je bilo v Trstu 310.493 prisotnih oseb, kar je za 17o več kot v juniju in to zaradi no-vih priseljencev. Število prisotnih o-seb na našem ozemlju je tako doseglo ponovno najvišjo raven zabeleženo v zgodovini Trsta, saj je bilo na primer ob koncu leta 1955 na Tržaškem ozemlju 304.367 oseb in v decembru 1954. leta 294.919 oseb. Število prebivalstva je torej v zadnjih dveh in pol letih strmo narastlo. Pri tem pa je treba tudi upoštevati, da je v istem času okrog 8 tisoč Tržačanov zapustilo Trst in se izselilo v Avstralijo in druge prekomorske ali evropske dežele ter da je bila med temi izseljenci velika večina mladih, strokovno sposobnih ljudi.
Industrijska proizvodnja je tudi v juliju na splošno zabeležila visoko raven, čeprav se je istočasno v nekaterih podjetjih kritični položaj zelo zaostril in je tudi indeks industrijske proizvodnje, katerega računa vladni generalni komisariat na osnovi stanja leta 1938—100, padel na 179,8. medtem ko je dosegel v juniju 184,6 in v juliju 1955 180,3.
V železarni ILVA so proizvedli v juliju 10.319 ton surovega železa (15.2 odst. več kot v juniju), 5.464 ton jekla (24,1 odst manj kot v juniju) in 3.521 ion jeklenih plošč (1,5 odst. manj kot v juniju). V prvih sedmih mesecih je proizvodnja	ILVA dosegla 68.322 ton	litega železa
(0,7 odst. manj kot v istem razdobju preteklega leta), 45 tisoč 129 ton jekla (4,5 odst. več) in 23.569	ton jeklenih
plošč (6,1 odst. več),
Tržaške čistilnice mineralnih olj so v juliju prečistile 103.896 ton surovih mineralnih olj. Proizvodnja prvih sedmih mesecev je dosegla 604.084 ton in je za 6,5 odst. presegla proizvodnjo doseženo v istem razdobju preteklega leta. Tovarna jute je v primeri z junijem povečala svojo proizvodnjo za 7,6 odst., v tovarni vžigalic pa so naredili 52 milijonov vžigalic iz žvepla.
Trgovina na	drobno tud;
ni zabeležila večjih izpre-memb' in vlada v veliki večini trgovskih obratov še vedno kriza, ki je bila v juliju posebno občutna za živila, tekstil, knjige. drogerijske predmete in razno drobno blago. Normalno pa je bilo povpraševanje po oblačilih in obutvi. Nizek obseg prodaj odraža stagnacijo tržaškega gospodarstva, saj se je v zadnjem letu povečalo število prebivalstva in je bil tudi letos znaten dotok turistov.
Tudi potrošnja niesa je v jul.ju zabeležila padec v primerjavi z istim mesecem preteklega le.a. V letošnjem Viliju so tako prodali tržaški mei« rji skupno H.4:3 st, tov mesa medlem ko so v ' u-iiju 1955 prodali P.455 st ti v mesa ali za 6 ods*. več. Potrošnja mesa je v piv,h sed-ir.ih mesecih tega leta d..segla 69.588 stotov n je bila za 2 odst. višja kot v istem lanskem razdobju.
Živilski trg na debelo je zabeležil ponoven padec pro-caj soljenega in prekajenega mesa, salam, svinjske masti in drugih podobnih živil, ki se poleti le slabo prodajaj-. Nezadovoljive so bile tudi prodaje jajc in vina, nekoliko živahnejši pa trg kave. Cene soljenega in prekajenega mesa so ostale neizpremenjene, močno pa so se dvignile cene svežega mesa. jajc in začimb.
V juliju so zabeležili 35.722 nočnin italijanskih in 15.387 nočnin inozemskih turistov. V primerjavi z julijem 1955 se je število nočnin italijanskih turistov povečalo za 5,7 odst., število nočnin inozemskih turistov pa znižalo za 4.7 odst.
Tržaška zastavljalnica je v
ACEGAT in vajenci
Pri občinskem podjetju Ace-gat je ze dve leti tečaj za vajence, za katerega so določili triletno dobo. Do sedaj torej ni še noben vajenec dokončal tečaja, kljub temu pa so pred kratkim odpustili dva vajenca zaradi nezadostne storilnosti in ker nista v teoretskem znanju dosegla zadovoljivih uspehov.
Pri tem je, treba poudariti, da so v učni načrt natrpali toliko snovi z namenom, da kdor bo dokončal tečaj, bo dosegel visoko kvalifikacijo kot specializiran delavec. To je vse lepo, toda je tudi proti zakonu o vajencih, ki predvideva petletni tečaj, po katerem vajenec postane kvalificiran delavec.
Vodstvo Acegat pa zahteva torej nekaj preveč in bi rado prišlo skozi precej poceni. Pri tem pa seveda trpijo vajenci. Predvsem bi bilo treba preurediti in prilagoditi učni načrt, poleg tega pa bi morali zagotoviti vajencem, ki ne dosežejo dobre ocene v teoretskem znanju, da bi lahko še obi. kovali tečaj in da bi postati kvalificirani delavci.
juliju ponovno- povečala svoje delovanje, saj se je od junija na julij povečalo število zastavljenih predmetov za 1,3 odst. m narastla njih vrednost za 1 odst.
Davčni uradi so v juliju pobrali 635 milijonov lir posrednih davkov (od česar IGE 472 milijonov lir). V istem mesecu 1955 so dosegli posredni davki 690 milijonov lir (IGE 499 milijonov lir).
V juliju so zabeležili stečaj samo enega podjetja. Meničnih protestov je bilo 1.818 v vrednosti 48,8 milijonov lir Število meničnih protestov se je v primerjavi z junijem povečalo za 2,6 odst., njih vrednost pa je narasla za 0,6 odst.
V uradu za delo je bilo v juniju registriranih 87.825 zaposlenih oseb, kar je za 113 oseb ali za 0,15 odst več kot v juniju in za 2.8 odst. več kot v juliju 1955. Število brezposelnih pa se je istočasno povečalo in doseglo 18.624 oseb. Število brezposelnih se je povečalo v primerjavi z junijem za 80 oseb ali za 0.4 odst.; v primerjavi z julijem 1955 pa se je število brezposelnih povečalo za 1260 oseb ali za 7,2 odst.
Dcnes odločitev o imenovanju podžupana
Danes ob 19.30 se bo sestal pokrajinski svet KD, da dokončno razpravlja o ureditvi občinskega odbora in predvsem o imenovanju podžupana. V tej zvezi so potrjene vesti, da bo sestanku prisostvoval tudi visoki politični predstavnik KD iz Rima.
Glede sestave občinskega odbora so se tudi včeraj vršili številni razgovori med predstavniki treh strank, ki so zastopane v občinskem odboru. Ždi se^ da se je diskusija o ureditvi občinskega odbora razširila na številna druga vprašanja in zlasti na u-reditev zastopstev v številnih lokalnih ustanovah, kjer mora biti po zakonu zastopana tudi občina. V sedanjem občinskem odboru ni več predstavnikov Liberalne stranke, ki pa so še vedno ostali na nekaterih pomembnih upravnih mestih in imajo v rokah ključna gospodarska mesta. V okviru teh iz-Diememb se zdi, da bodo rešili vprašanje ureditve občinskega sveta, vendar ne na škodo socialdemokratov, ki niso popustili v svojih zahtevah.
Sinoči je bil sestanek odbora pokrajinskega sveta, na katerem so bili prisotni vsi člani in kjer so razpravljali o vrsti upravnih pokrajinskih vprašanj.
odv. Piera Sloccovicha, pokrajinskega zdravnika dn Luigija Nussolilla, občinskega zdravnika dr. Maria Lovena-11 ja. ravnatelja šole «L. da Vinci« prof. Romea Neriia ter šolskega skrbnika pror. čr. A. M. Tavello.
O Predsednik pokrajinske uprave prof. E. Gregoretti je včeraj obiskal predsednika prizivnega sodišča dr. Alfoma Consalva.
Kasneje je prof. Gregoretti sprejel predsednika pokrajinske turistične ustanove
i oa
im j
Včeraj ob 26-letnici smrti bazoviških junakov je dr. Bruno Pincherle v imenu gibanja aUnita Popolare« položi' k spomeniku bazoviškim žrtvam šopek rdečih nageljnov kot poklon italijanskega odporniškega gibanja padlim Slovencem v borbi proti fašizmu.
K spomeniku sta bila položena tudi venca Komunistične partije Italije in KP Tržaškega ozemlja.
Odbor za proslavo bazoviških žrtev
priredi v NEDELJO 9. t. m. ob 15.30 uri pri spomeniku na kraju ustrelitve
svečano
počastitev
bazoviških
žrtev
Na sporedu so PETJE, GOVORI in RECITACIJE
Govorila bosta tov. Vladimir Kenda in tov. Anton Gerlanc
DELAVCI ŽE MESEC DNI POSPRAVLJAJO DVORIŠČE
Nerazumljivo mrtvilo v ladjedelnici Sv. Roka
Vodstvo Združenih ladjedelnic bi moralo poskrbe* ti, da dobi tudi ta ladjedelnica nova naročila
V ladjedelnici Sv. Roka v | vse najrazumljiva taka brez-Miljah je nastalo pravo mrtvi- I briznost vodstva CRDA.
lo. ker so po izvršenih popravilih zadnje ladje pred dobrim mesecem ostali brez vsakega novega naročila. Vodstvo zaposluje približno 60 delavcev le s priložnostmi deli, kakor n. pr. za urejevanje in čiščenje prostorov, dvorišča itd.
Postavlja se vprašanje, zakaj vodstvo CRDA ne more poskrbeti naročil ladjedelnici Sv. Roka, medtem ko imajo druge manjše ladjedelnice kakor n, pr. ledjedelnice Felze-ghi itd. dovolj naročil in dela, ker se razni podjetniki usmerjajo k gradnji manjših ladij.
Ze nekaj let je vprašanje ladjedelnice Sv. Roka večkrat na dnevnem redu, dela preglavice miljski občini in spravlja v zaskrbljenost delavce, ki so tam zaposleni. Doslej pa niso mogli, ali hoteli, na odgovornem mestu najti prave rešitve. Ladjedelnica Sv. Roka ima dobro strokovno moč in staro tradicijo, zato je nad
SMETI IN ODPADKOV JE PO MESTNIH ULICAH VEDNO VEČ
Vprašanju mestne čistoče naj se posveti večja pozornost
Odkar so pred leti odpustili več kot 150 delavcev, se je na cestah pojavila večja nesnaga - Vsej 2 pometača no vsakih 1.000 prebivalcev
Meščani, zlasti pa turisti, c- ža, da je po mestnih ulicah j Palamaro za ureditev tega
* _ ■ .i n- . , , _ z. . _  1 . .  Jt • — —■ „ T/-11 .,1-. ,m«nrnnin Proviin r? O C0 nfl-
pažajo, da Trst postaja že nekaj let vedno bolj umazano mesto in se v kratkem glede tega ne bo razlikoval od malih južnjaških mest. Z več strani je bilo slišati pritožbe in o tem smo tudi pred nekaj dnevi poročali, ko smo pisali o vprašanju izkoriščanja mestnih smeti in odpadkov. Tržačani se upravičeno sprašujejo, kje tiči vzrok, saj je bil pred leti Trst znan kot čedno mesto s skrbno negovanimi in čiščenimi ulicami. No, tedaj so rabili metle, zdaj pa je v znaku napredka vedno več smeti in umazanije, čeprav je občina kupila poseben avto za čiščenje mestnih ulic. Kdor gre ponoči po mestu, se lahko sam prepriča, kako ta nova naprava «čisti» ulice in kaj vse ostane na pločnikih, posebno pred raznimi lokali in gostilnami.
Tudi sindikalne organizacije so se zadnje čase zavzele za zadevo, ker tiči za vsem tem vprašanje večjega ali manjšega števila cestnih pometačev in drugega pomožnega osebja, ki skrbi za mestno čistočo.
Sindikalne organizacije se pritožujejo, da je števno o-sebja pri ustanovi za vzdrževanje mestne čistoče nezadovoljivo. Pred nekaj leti je ta ustanova odpustila kar 161 delavcev. Od tedaj se opa-
tURSUS* BREZ TEŽAV IZPOLNIL NALOGO
Žerjav prenesel 155-tonski steber za novo petrolejsko pristanišče
SL' , .
> *,
vedno večja nesnaga. Kljub'I vprašanja. Pravijo, da se bo-protestom in pisanju o tej I do ti razgovori še nadaljevali, zadevi, pa je vodstvo omenje- 1 kar da upati, da se bo morda
ne ustanove te dni znižalo število članov skupin, ki odnašajo smeti. Posamezne skupine je prej sestavljalo pet članov, nato so jih znižali na štiri, zdaj pa kar na tri. Tudi šoferji tovornikov, ki prevažajo smeti, se pritožujejo, ker morajo delati po dvanajst, pa tudi petnajst ur na dan. Kakor je znano, odvažajo smeti iz Trsta v kraške jame med Opčinami in Fernetiči in vsak lahko razume, da je petnajst ur vožnje po mestu in po vijugasti cest; do Fernetičev zelo naporno delo. Ni izključena, da	bo	tako	stanje,	če
če vodstvo omenjene ustanove ne bo v kratkem poskrbelo za večje število šoferjev, dovedlo lahko do neljubih posledic in nesreč.
Predstavniki sindikalnih organizacij	so	pred	dnevi	po-
sredovali pri ustanovi za vzdrževanje mestne čistoče, da bi se izboljšale razmere. Odgovorili so	jim, da	dobro	ra-
zumejo stvar, toda občina da ima za to gluha ušesa. Nato so sindikalni predstavniki posredovali	na	občinski upravi,
kjer so govorili z nekim funkcionarjem. Ta pa jim je odgovori^ da nima smisla o tem govoriti, češ da je itak preveč osebja in da je v Italiji po en cestni pometač na tisoč oseb.
Pustimo ob strani, kako v raznih italijanskih mestih skr. bijo za snago svojih ulic. Dejstvo je, da so v Trstu, odkar je bilo znižano število osebja, ulice vedno bolj umazane In polne smeti, papirjev in raznih odpadkov. Sindikalne organizacije zahtevajo, da bi bila vsaj dva cestna pometača na vsakih tisoč prebivalcev, kar se nam zdi popolnoma upravičeno, razen če občinska uprava ne misli, oa bodo morali meščani sami pometati ulice.
Včeraj dopoldne je veliki pontonski žerjav »Ursus« dvig-n-1 z Nabrežja Traiana 155 ton težak centralni oporni steber, ki bo služil za novo pristanišče za petrolejske ladje, katerega grade pri čistilnici «A-quila».
«Lrsus» je prvič izkoristil vso svojo zmogljivost in brez težav dvignil orjaški podporni steber, narejen iz železobe-tona v obliki prisekanega stožca Opornik za pristanišče je visok 13,5 m, njegov premer pa znaša pri dnu 13 metrov in pri vrhu 10 metrov. Steber je nato «Ursus» prenesel do čistilnice in ga ob 10. uri spusti' na že pripravljeni prostor v morje.
S tem so naredili velik korak naprej k gradnji novega petrolejskega pristanišča k'er bodo lahko pristajale do 60 00,.
tonske petrolejske ladje. Pristanišče so pričeli graditi v septembru preteklega leta in ga bodo dokončali do konca tekočega leta.
Novo pristanišče je postalo pitrebno, ker vse velike petrolejske družbe grade izredno velike petrolejske ladje, ki bedo po vsej verjetnosti v kiatkem izpodrinile manjše petrolejske ladje, ki so sedaj v prometu. Z velikostjo petrolejske ladje se namreč občutno znižajo prevozni stroški, tako da postajajo velike petrolejske ladje zelo rentabilne in /. lahkoto konkurirajo manjšim.
Na sliki vidimo dva podporni stebra, ki so ju zgradili na Nabrežju Traiana in čakata na prenos v novo pristanišče #A-quile«.
Včeraj začetek itiziološkega kongresa
Včeraj popoldne so v veliki dvorani tržaške univerze svečano otvorili ftiziološki kongres. Pri svečani otvoritvi so bili prisotni generalni vladni komisar Palamara, piedsednik prizivnega sodišča Čcnsalvo. visoki komisar za higieno poslanec Mazza, kve-stor De Nozza in številne druge vidne osebnosti.
Prisotne znanstvenike sta pozdravila rektor tržaške u-niverze prof. Ambrosino in tržaški župan Bartoli, nakar je predsednik pripravlj i.nega odbora kongresa prof. Urrzio opisal vlogo Trsta v borbi pnoti TBC. Po krajših pozdravnih govorih generalnega nadzornika nacionalne ustanove vojnih invalidov čr. Mau-rizia Mandela in predstavnika vlade poslanca Mazze, je ;* mel zaključni referat prof. Eugenio Morelli, ki je govoril o temi «Carlo Forlanini in njegovo znanstveno deio».
Kongres je pričel z normalnim delom ob 4 uri popoldne, ko je prečital prof. Giuseppe Daddi referat o temi:	«Biologija	tuberkuloze«.
Zvečer pa je turistična u-stanova priredila kongresi-stom sprejem na gradu.
Sestanek z us'uzbenci IFI
Danes ob 19.30 se bodo ponovno sestali s svojimi sindikalnimi zastopniki uslužbenci podjetja »Istituto Farmacote-rapico Triestino«, da se pogovorijo o vprašanju tega podjetja, katerega trgovinski oddelek nameravajo prodati in premestiti v Furlanijo.
Tudi včeraj so se nadaljevali stiki predstavnikov tržaškega gospodarstva z generalnim vladnim komisarjem dr.
našla pravilna rešitev tako da Trst ne bo izgubil te gospodarske dejavnosti in da se ne bo povečalo število brezposelnih v stroki, ki ima že itak precej občuteno število brezposelnih.
Tržaška delegacija na dunajskem velesejmu
Nedeljske svečane otvoritve dunajskega mec narodnega velesejma se bo udeležila številna delegacija tržaških poslovnih in političnih predstavnikov. Delegacijo bodo vodili predsednik pokrajinskega sveta prof. Gregoretti. tržaški župan Bartoli in predsednik Tržaške trgovinske zbornice prof. Luzzatto Fegiz. Tržaške gospodarske predstavnike bo spremljal avstrijski gospocarski predstavnik v Trstu grof Pace.
Trst bo na letošnjem dunajskem velesejmu zastopan s posebnim paviljonom, ki bo imel 12Q kv. metrov prostora in ki bo nameščen v sredini kolektivne italijanske razstave. V tem paviljonu so prikazane tržaške turistične in druge znamenitosti, poseben poudarek pa je dan seveda tržaškim pristaniškim napravam. V okviru dunajskega velesejma bodo predvajali tri dokumentarne filme posvečene Trstu.
S takimi priložnostmi deli se prav gotovo ne bo moglo nadaljevati in rešiti vprašanja, zaradi česar je nujno potrebno. da se vodstvo CRDA zgane m da dobi nova naročila za ladjedelnico Sv. Roka.
Huda Drometna nesreča
Do precej hude prometne nesreče je prišlo včeraj ob 19.30 v D’Annunziovem drevoredu. katere protagonisti so bili 35-letni Stellio Trific iz Ul. Caprin 2. 68-letni upokojenec Ermenegildo De Riz iz Ul. Rigutti 10 in njegov komaj 2-letni vnuk Walter Wollrap, stanujoč prav tam. Kakor kaže, j.e nesreče kriv predvsem De Riz, ki je z neprevidnim prekoračenjem ceste presenetil Trifica, ki je tedaj privozil z zmerno hitrostjo s svojim motorjem.
Trific je bil namenjen proti Trgu Garibaldi, ko je nenadoma opazil, kako je neki pešec z otrokom v naročju stopil izpred ob pločniku stoječega avta in hotel prekoračiti cesto. Da bi opozoril nate, je Trific prižgal močnejše luči, zaradi česar je De Riz sicer stopil korak nazaj, a je takoj zatem hotel steči čez cesto. To neprevidno dejanje je prisililo Trifica. ča je zavil proti sredini ceste, a je kljub temu podrl pešca na tla, kamor se je tudi on zvrnil ter obležal pod motorjem. Otroka pa je sunek vrgel sedem metrov daleč, a se je od vseh najlaže poškodoval, zaradi čerar so ga zdravniki v bolnišnici po nudeni pomoči izročili staršem in poslali domov.
Tudi Trifica in De Riza so
pripeljali v bolnišnico in ker so upokojencu ugotovili u-čarce na glavi, zlom leve noge in možganski pretres, so ga nujno sprejeli na ortopedski oddelek, kjer pa so . si zdravniki zaradi njegovega stanja pridržali prognozo. Na istem oddelku ro morali pridržati tudi Trifica, ki se bo moral zdraviti zaradi zloma ključnice kakih 30 dni.
Prometna policija, ki je prišla na mesto, je uvedla preiskavo, da ugotovi točne vzroke nezgode.
Z motorjem v nemški avtobus
S prognozo okrevanja v 20 dneh so včeraj zjutraj spreje li na I. kirurškem oddelku 44 letnega Petra Milazzija iz Bazovice št. 118, kateremu so u-gotovili globoko rano na levi nogi z verjetnimi "mišičnimi poškodbami ter praske in u-darce na raznih delih telesa.
Milazzi je zdravnikom povedal, da se je okoli 7. ure odpravil z doma ter je bil namenjen z motornim kolesom v Trst. Po kratki vožnji je na nekem ovinku trčil v nasproti vozeči nemški avtobus, ki je vozil s precejšnjo hitrostjo. Sunek ga je vrgel ob tla, kjer je obležal. Na mesto so prišli karabinjerji z bazoviške postaje, ki so uvedli preiskavo.
Utopljenko so našli
Policija se je morala včeraj ukvarjati s precej zamotanim primerom identifikacije trupla utopljenke, pri kateri niso našli ničesar, kar bi jim olajšalo delo.
Truplo utopljenke, ki je plavalo na površju kakih 200 metrov od barkovljanskega pcrrtiča. je opazil neki policijski poc častnik, ki je bil na patruljnem čolnu. O zadevi je nemudoma obvestil svoje poveljstvo, ki je na mesto poslalo tudi gasilski motorni čoln. Gasilci so truplo potegnili iz morja in ga odpeljali do obale, kjer je ostalo do prihoda policijskih funkcionarjev in zdravnika dr. Nic-colinija, ki je izdal potrdilo o smrti, ki je nastopila 4 ali največ 6 dni pred oc kritjem.
Po ureditvi vseh formalnosti so truplo odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bo ostalo do konca preiskave na razpolago sodnim oblastem.
Utopljenka ni imela prt sebi nikakega dokumenta. Zato se je preiskava, da bi nesrečnico identificirali, usmerila na prstan, ki ga je imela na sredincu leve roke, na uro vrste «Framont» z rjavim usnjenim pasom ter zlato verižico z obeskom. Utopljenka je imela na sebi rumeno obleko z rjavim pasom, medtem ko je bila brez nogavic in brez čevljev.
Policijskim organom se je šele sinoči posrečilo identificirati pokojnico na osnovi prstnih odtisov, in sicer za 52-letno Alojzijo Orel iz Ul. Procureria 6. Ni znano, če gre za samomor ali za nesrečo. O tem vocijo še vedno preiskavo.
IZPRED KAZENSKEGA SODISCA
Kalilev nočneqa miru
po zakonu strogo prepovedana
Da se ne izplača žaliti jav-
( OIiEDAtlSČA )
Danes ob 21. uri bo v gledališču «Verdi» simfonični koncert tržaškega simfoničnega orkestra katerega bo dirigiral Francesco Mander. Koncert bo prirejen v čast udeležencev 13. tisiološkega kongresa in bodo na njem izvajali dela Vivaldija, Cherubini-ja, Manderja, Martuccija in Verdija.
ne organe, je že znano in marsikdo je moral zaradi takih in podobnih prekrškov v zapor. Kljub temu se še najdejo ljudje, ki tega nočejo razumeti in si s svojim vedenjem nakopljejo samo neprijetnosti. Do takega primera je prišlo 29. avgusta letor ponoči na Borznem trgu, kjer sta dva agenta javne varnosti opozorila skupino treh žensk, ki so pele na vso moč, da je tako kaljenje nočnega miru strogo prepovedano. Medtem ko sta dve ženski u-bogali in se oddaljili, se je tretja, 35-letna Roza Franza iz Ul- del Ponte, uprla agentoma, češ da ona lahko čela kar hoče, ter je enemu zabrusila v obraz, «da v Trstu oni nič ne ukažejo in da se samo prepotentno obnašajo«. Ko. sta jo agenta odpeljala na poveljstvo, pa se je znesla nad drugim, češ da je on z njegovo družino vred nesrečnik in da ji bo aretacijo dra-“ go plačal.
Morda se je ženska kasneje svojega dejanja kesala, a bilo je že prepozno, kajti polh cijski organi so jo prijavili sodišču pod obtožbo žalitve javnega organa in kaljenja nočnega miru. Sodnik jo je obsodil na 6 mesecev in 15 dni zapora ter na 10-000 lir denarne kazni in ji, kar je še najhuje, preklical pogojnost kazni, na katero je bila 3. julija letos obsojena. To pomeni, da se ji bo zaporna doba podaljšala še za nekaj mesecev.
Sodnik Del Conte, zap. Zuc-carello, obramba odv. Pado-vani,
Nezgode na delu
Včerajšnji dan je bu precej nesrečen zi delavce, saj se jih ,ie moralo razmeroma veliko število zateči po zdravniška pomoč. K sreči so se vsi rešili le z lažjimi poškodbami. Prvi se je moral zateči v bolnišnico 46-letni Silvester Vodopivec iz Ul. Chiesa, ki si je med delom pri žagi ranil kazalec leve roke.
Na sprejemnem oddelku tel-' nišnice so mu zdravniki izprali rano in ga nato s p;.-pcročilom 10-dnevnega počitka odslovili.
Kasneje pa se je 19-letnemu Giovanniju Sandriju s Trga Svobode med prenašanjem šipe v notranjosti «Tržaške steklarne« slednja razbila, pr: čemer ga je drobec ranil v zapestje. Tudi Sandri je odšel v bolnišnico, a jo je tuli tako’ zapustil, ker so -dravnici mnenja, da se mu bo rma zacelila že v 5 dneh.
Okoli poldne pa je 57-letne-mu Antonu Radaniču iz begunskega taborišča v Padri-čah, ki je bil zaposlen pri popravljanju ceste št. 14 v bližini gostilne »Tenda rossa« padel precejšen kamen na palec leve roke. Zdravniki so zaradi precejšnje rane sklenili pridržati moža na I. kirurškem oddelku, kjer bo ostal verjetno 10 dni.
Podobna nezgoda se je pripetila sredi popoldneva 20-let-nemu elektromehaniku Tulliju Colleju od Sv. M.. M, Zg., e du mu je namesto kamna priletela na roko precejšnja jeklena plošča, ki mu je tudi odsekala noht. Kljub temu, da ga niso sprejeli v bolnišnico, se bo moral mladenič zdraviti v domači oskrbi 10 ah celo 15 dni ter ne bo sposoben za nebeno delo.
Najhujša nezgoda pa se e pripetila včeraj okoli 14. ure 43-letnemu mehaniku Lauru Matassiju iz Milj, ki je med delom v mostovni delavnici ladjedelnice Sv. Marka padel z višine 2 metrov.
Ker se je pri padcu ne le udaril po prsnem košu, temveč sl tudi zlomil nekaj reber, je moral Matassi ostati na ortopedskem oddelku in če ne
IZPRED PRIZIVNEGA SODlSCA
Pritožba brez uspeha le stroški bodo večji
Le eden od mladoletnikov, ki jih je obsodilo kazensko sodišče, je vložil priziv, a še ta je propadel
Ce bi hoteli objaviti v celoti obtožnico, na podlagi katere so maja letos sočili skupini mladih izprijencev, bi morali porabiti precejšen del prostora, saj se je moralo sodišče ukvarjati kar z 62 točkami obtožnice, kar je pomenilo sedem gosto tipkanih strani navadnega formata.
V tej skupini mladoletnikov je izstopal 24-letni Gino Stibili iz Ul. Domus Civica, ki je skupno s komaj 17-let-nim Angelom S. kradel kar na debelo. Zanju niso bila nobena vrata dovolj trdno zaklenjena in prav zaradi svoje spretnosti sta postala zelo nevarna. Na avtomobilih sta s silo odpirala vrata ali pa rezala platnene strehe ter kradla vse, oč dežnih plaščev do aktovk in malo vrednih škatel.
Ostali mladoletni obtoženci po svoji drznosti sicer niso dosti zaostajali za prvima dvema, vendar so se zadovoljevali z manjšim izkupičkom in tudi njihovo delovanje je bilo nekoliko omejeno. Toda po dolgi in zamotani preiskavi so se vsi skupaj znašli v zaporu in maja letos so prišli preč kazensko sodišče, kjer so morali polagati obračun za svoje kriminalno delo.
Poleg že omenjenih so prišli pred sodnika 20-letni A-driano Signoretto. 16-letni Aldo B„ 17-letni Aldo S., 16-letni Ennio C-, 19-letni Romano Civita, 16-letni Dario S-, 16-letni Italo F., 16-letni Silvano M„ 18-letni Claudio D. B., 16-letni Giuseppe M., 15-letni Erminio M. in 15-letni Maurangelo M.
Ti pa so potegnili za seboj na zatožno klop tudi nekatere starejše osebe, ki io se pregrešile proti zakonu s
tetn, dg so kupile od njih ne-
r 	katere	ukradene	predmete-
bo’ komplikacij, bo okrtval v J Ti, in sicer Giuseppe Donda, 20 ali 30 dneh,	'Cecilija	Savron in Ača Bie-
ca, so	bili	pred	sodiščem	spoznani	za	krive	neprevidnega
nakupa in tudi obsojeni-
Del obtožb proti mladolet nikom	je	med	razpravo	od-
padel, deloma ker jir je sodišče, kot se je to zgodilo za obtožbo sodelovanja v kriminalni tkupini, oprostilo s formulo, da dejanja ne obstajajo,	ali	ker	dejanja	niso
kazniva ali pa zaradi pomanjkanja dokazov.
Vsi ostali izprijenci, razen treh, pa so se rešili kazni zahvaljujoč se svoji mladolet-nosti. To je veljalo za Angela S., Alda B., Bruna C-, Daria S. in Itala F.. o_ katerih se je sodišče prepričalo, da so bili v trenutku izvrševanja obtoženih dejanj nezmožni hotenja in razumevanja. Isto je veljalo tudi za Alda S- in Alda C. Proti vsem pa je sodiT šče izdalo ukrep, na podlagi katerega bodo mladeniči o-stali pod policijskim nadzorstvom.
Kolikor toliko dobro se je končalo tudi za Adriana Si-gnoretta in Homan« Civito, ki sta bila sicer obsojena, a le pogojno in brez vpisa kazenski list, na 8 mesecev zapora in 0000 lir globe. Edini, ki je po razsodbi, ki je bila izrečena 19. maja letos, ostal v zaporu, je' bil Gino Stibili. ki bo moral presedeti poldrugo leto in plačati 12 tisoč lir globe.
Proti razsodbi pa je od glavnih obtožencev vložil priziv samo Stibili ter osebe, ki so bile obsojene zarac i nakupa ukradenega blaga. Vsi so namreč zahtevali znižanje kazni oziroma oprostitev, vendar jim prizivno sodišče ni ugodilo ter jim je prvotno obsodbo potrdilo in jih tudi obsodilo na plačilo večjih sodnih stroškov.
Preds. Henzi, tož- Colotti zap. D’Andri, obramba odv Fast in Godnich.
■V
Šolska obvestila
Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s
slovensKim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ulica Montorsi-no št. 8-I1I.) obvešča prizadete starše, da bo vpisovanje v I., II. in III. razred za šolsko icto 1956—1957 do vključno 25. septembra t. 1., vsak delavnik od 10. do 12. ure,
* * *
Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu Piazza Gioberti 4, sporoča. da bo vpisovanje za šolsko leto 1956-57 trajalo do vključno 25. septembra 1956. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure.
# ♦ *
Ravnateljstvo državne trgovske akademije sporoča, da bodo vpisovanja za šolsko leto 1956-57 trajala do vključ. no 25. septembra. Prošnje spiejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure, k'er dobijo prosilci vsa potrebna pojasnila.
■a * #
Ravnateljstvo trgovskega strokovnega tečaja na Proseku sporoča, da bo vpisovanje v I. in II. razred za šolsko leto 1956-57 trajalo do vključno 25. septembra.
* * *
Na višji realni gimnaziji s
slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s Klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1956-57 do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazza-retto Vecchio 9-II.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi razglasni deski.
* * *
Ravnateljstvo slovenskega industrijskega strokovnega tečaja Nabrezina-Sv. Križ sporoča, da se vrši vpisovanje za vse razrede do vključno 25. t. m. vsak dan od 10. do 12. lire na sedežu šole v Nabrežin1. * # *
Ravnateljstvo državne nitje srednje šole s slov. učnim jezikom v Trstu sporoča, da poteče rok za vpisovanje v vse razrede 20. septembra.
Vsa potrebna navodila daje tajništvo šole.
Obvestilo učiteljem
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da je objavljena v šentjakobski osnovni šoli v Ul. Scuole Nuove 12-1 prednostna lestvica za poverjena in nadomestna mesta na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1956-57. Piednostna lestvica je na vpogled vsak dan od 9- do 12. u-re do vključno 9. septembra t.l.
Ljudska prosveta
PD uSlavko Škamperle od Sv.
Ivana sporoča vsem članom pevskega zbora, da se bodo pričele redne pevske vaje v torek 11. tega meseca ob 20.30 v društve-nln prostorih. Priključijo se lahko tudi novi pevci. Priporoča se polna udeležba.
Obenem sprejemamo vsako nedeljo od 11. do 13. ure v društvenih prostorih prijave za odbojkarsko ter nogometno ekipo. Ljubitelji tega športa vljudno vabljeni.
na Misisipiju«. L Barker, Medina.
Supercinema, 16.00:	«Veliko
zivanje«, H. Rvan, V. M*J“ Arcobaieno 16.30:	«V	vrtincu
C Gable. V Leigh. . Astra Rojan, 16.00: «Ti » ja usoda«, Doris Day. rf®* Sinatra.
Capitol, 16.00:	«Clovek, ki k
nikoli ni bilo«, C. Webb. Grahame.	.
Cristallo, 16.00:	«Same zenske«,
E Rossi Drago. P. St01*?:-«: Grattacielo, 16.00:	«^aroen,,.
vseh«, F. Sinatra. D no-lds.	nia.
Alabarda, 16.00: «Kurtizana na«. L. Turner. P- Armen-dariz.	...	j.
Armcnia, 18.00: »Zvonilo Je»-Pavne. L. Scott.	„„>iivi»,
Aurora, 16.30:	«NepremaglJ‘v
G. Cooper. P. Goddard. , Garibaldi, 16.30: «Dedr»ost kč^
Ideale, 16.30: «Pionirji . v
.C, lD.«Jv, ((riuiiit J*
ski». J. Chandler. R Calh^ Impero, 16.30: «Moja žena J* nabor«. T, Evvell. S. Nada Ilalia, 16.00: «L.iubezen ie "T vita stvar«. W. Holden, J-nes.
S. Marco, 17.00: «Madame terflv«. K Yachigusa.
Kino ob morju, 16.30: «Rimo^ lepotica«, S. Pampanim, berto Sordi.
Moderno, 16.00: «Sodobna
ta«, M. Allaeio. M. Bongio ■ Savona, 16.00: »Zdravnik na prtem. morju«. D. Bogarde, Bardot.	„jjiu
Viale, 16.00: »Gusarji na v« reki«. T. Curtis, C. MIHJJzu Vittorio Veneto, 16.00:	“i3
R. Milland. M. MurphV. Belvedere, 16.30:	«Drzna ()eK
ta«,	,	__we-
Massimo, 16.30:	«Atomska Jj*
ta dr. Quatermassa». B. O®1 v.v. J. VVarner.	.	jo
Novo cine, 16.00: «V pekel nazaj«. A. Murphv. raS|j. Odeon, 16.00: »Grofica iz g! iona«, Y. De Carlo. R°®a
Brazzi	*	-o	ut
Radio, 16.00: «Ko gre žena ^
počitnice«, M. Monroe. '
we",	, , =irel-
Venezia, 15.30: «Bengalski si ci» R, Hudson. A. Dabt.. Skedenj, 18.00:	»Rop stol««"
POLETNI KINO
Arena dei tiori, 20.00: kapitan«, R. Greene. L. Anj Ariston, 20.15:	«Zgodba 0 p,
ljubeznih«. Kirk Douglas Angeli.	, I.
Armonia, 19.30: «Zvonno J”’ Pavne._ L. Scott._ , ^j,.
Garibaldi, i9.30: «Dednost
pr®:
Marconi, 16.30 in 20.15 na stem: «Potegavščina». Broae Cravvford. G. Mašina. Paradiso, 19.30: «Počitnlce v i*1 tecarlu«, A. Hepburn.
Parco del!« rose, 20.00: «cl® p, ški torpedi«, R. Vallo11*' Manni.
Ponziana, 20.00: «Lily in ki«1 Walt Disnev	,	,jr
Rojan, 19.45:	»Revščina m
menitost«. Toto. S. Loren Skedenj, 20.30:	«Rop stomhj
Stadio, 20.00: »Sesti gimnam' razred«.	jul
Valmaura, 20.00: «Jetniki "
J. Wayne.
Petek, 7. septembra 1*** TRST POSTAJA A t
11.30 Lahkj orkestri: 12.0® ^ davanje;1 I2.l0.s2a vsakogar^jj
Prosvetno društvo «Zar.!a	v
svobodi« v Sempolaju priredi	16.
septembra enodnevni izlet	z
avtobusom v Auronzo. Cena za potovanje tn večerjo 1.800 lir Prijave se sprejemajo do nedelje v društvenih prostorih	v
Sempolaju od 20. do 22. ure. Odhod iz Sempolaia bo ob	5.
urj zjutraj.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 6. septembra 1956 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrle so 4 osebe, porok pa ie bilo 9.
POROČILI SO SE:	odvetnik
Claudio Sinceri in učiteljica Maria Alba Norcia, uradnik Mario Scomparin in gospodinja Licia Sancin, šofer Giorgio Valli In uradnica Ninfa Geremia, električar Tulilo Parola in gospodinja Maria Babici, uradnik Elio Cozzarolo in gospodinja Renata Clolella, urar	Bruno CoMarini
in gospodinja	Giulla Nadalin,
pek Paolo Minca in gospodinja Antonia Bommarco, električar O-nora-to Budicin in gospodinla Maria Rampas. mesar Martin Lozar in prodajalka Andreina Krečič.
UMRLI SO:	80-letna Marlia
Ukmar por. Nabergoj. 55-letni Giovanni Paoli. 86-letna Fortu-nata Cozzolirio. 80-letna Ivana Ka pun vd. Rasen i.
nočna služba lekarn
v septembru
Blasoletto. Ul. Roma 16: Man-zonl. Ul. Settefontane 2: Mar-rhlo. Ul. Ginnastica 44: Rovis. Trg Goldoni 8; Hossettl. Ul. Schiapparelll 58:	Harabaglia v
Barkovijah in Nicoli v Skednju.
LEKARNE ZAPRTE ZARADI POCITN1C
(Od 26. 8. do 8. 9.)
Praxmarer. frg UnltS 4: A) Cedro. Trg Oberdan 2: Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Giustl. Strada del Frluli 7; Alla Salute. Ul. Giulia 1; signori. Tre Ospeda-le 8; Vernari, Trg Valmaura 10: Pizzul . Clgnola, Korzo 14.
Excelslor, 16.00:	«Zlata mrzll-
ca«. Charlie Chaplin
Penice, 16.00: »Kraljevi lokostrelce«, r. Tavlor, K. Kendall.
Naziouale, 16.00; »Bikoborba zakonskih mož«, Fernandel. N. Berger.
Fllodrammattco, 16.30:	»Dvoboj
—«-----,	----- ----R  _
Pierra Fournierja; 18.22 din: Po stepah centralne ",j,()
18.30 Z začarane POliccL.rftd Ameriški zbori:	19.00 Ork u(ii-Kostelanetz; 19.15 Radijska -j)) verza: 19.30 Pestra glasba: Šport; 2005 Madžarski P16?1/«) tfj Orkester Roger Roger; 21-YT-yj: metnost in prireditve v_Jj|ji;
21.15 Liszt:	Španska
21.30 Dva stavka iz opere Aji-fisto»:	22.00 Iz svetovne p■ ževnosti in umetnosti: 22- 22.3’ chove duhovne skladbe: ,-ji. Ritmične popevke; 23.00 nove fantazije.
TRST I. - I-
11.45 Komorna glasba:	iJ.O1
gra pianist Gianni Zafred, Orkester Gino Conte:	h
pianistke Yvonne Lefebure. ^ Simfonični koncert. diri«ir* Martinon.
KOPER 5 (■
Poročila v slovenščini:
13.30 in 19.00	(T Poročila v italijanščini’
12.30. 17.45 in 23.00.	pf
5.00 . 5.45 in 6.00 -
nos Iz Ljubljane; 6.10	*
glasba: 7.00 . 12.00 P'e' Ljubljane: 13.40 Ugani 1 kai je to?; 14.20 Zabavna * -pž
14.30 - 17.00 Prenos iz,
ne; 17.00 Ritmi za klavir, jj.i 19.00 Prenos iz Ljubil*0 ,»š) . Češki valček in polke:	$.>
22.15 Prenos iz Ljubija0 • Nočni koncert.
SLOVENIJA -327,1 m, 202,1 m,	j.1^
Poročila ob 5.00.
13.00. 15.00, 17.00. 19.00.	*
8.00 Poje zbor Slovenj harmonije: 8.55 Popevke žjkf mi; 9.30 Narodne PC3111-, o*!«: ne (Literarno - glasben* ja); 10.00 Koncert P® v; l‘> 11.05 Pesmi raznih naro« -(K [j Za dom in žene: 12.00 L* lK; poldanski glasbeni spore {as» P. I. Čajkovski: Iz letn^prli0!,
13.15 Igramo vam za... razvedrilo; 14.40 Zeleh « iefnrJ slušajtei:	15.35 Poje '^utrj: ski komorni zbor:
iz literature - HarrV p^pol® |f GrSka tragedija: 16-20 vl,( ski koncert; 17.15 Aab plesna glasba; 18.00 N°v >1*1) ee; 18.10 Slavni pevdj
|a5&*
20.45 Iz modernega * sveta.
arije; 20.00 C. Brailoiob:_ narodov sveta . XXV. -pen
televizija ^
ifioo V
17.30 Rimski trgi;
»Izven obzidja«; 21.00 V (jč,, Denvs Arniel in Andr^ri*" »Smehljajoča se gospa igra v dveh dejanjih-
m
GUNA MATI
   lil**'
Vpisovanje v s<:'° sep*_ bene Matice ri° stor r 1956 v šolskih Pr° 29-*'
tel
Ul. R. Manna J I
29779, dnevno l6 1«. ure" istotam_
do 12. ure in nd aob'1*
tudi vse potrebne
macije.
P,
J	V	rA
Pričetek pouka -tn
nedeljek 10. 'e*'
1936.	o»fi
Poučuje se kla®' monika, vsi °r n9uk ,, instrumenti ter J()]p* glasbi (teorija,,), gio, harmonija 11	p n
Sprejemamo 10 nje r javi za sodetov*^ o® pevskem zboru kestru.	lUtv®
Ravna'*1'
JUGOSLOVANSKI PARLAMENTARCI V PRAGI SANI POLJSKEGA SEJMA V JUGOSLAVIJI
p° obisku sir»!u?	''Hružene delavske
1 nJenim taj-
- rancz>zslrom Mazurom ‘e dni mudi v na a	‘Ud'	Parlamentar-
na a■ Ja Poljskega Sej-■ ki si je na svojem ob-m , “Sedala že več ustanov,
‘edtir	tUdi zavod za
v.jS.a	raziskovanja «Boris
i tnc* v Vinči pri Beogradu. 6kevamiPa je Helegacija Polj-oejma obiskala tudi Ju-Zvezno ljudsko so si In°* ^ priložnosti '	1 Parlamentarci obeh de-
nja 2menjali izkušnje in mne-Zv— °	de'u jugoslovanske
dehi^ .liudske skupščine m siti 'ma LR Poljske. Polj-seb parlamentarci ^ Se potijo ° zardma" za organizacij 'n de*° Jufioslovanskega Parlamenta in za izpopolnje-V9a« volilnega zakona.
“Poldne istega dne je taj-i,.,, '»Soslovanske Zvezne .)Udske skupščine Mitar Bi-Priredil poljskim gostom
tič
‘več
.f*Caao kosilo, katerega
■ r UnulnA; i:	.	.	...
Vinski
•■lom
“deležili številni jugoslo-
javni delavci. Med ko-vtl	p6 Nlitar Batič nazdra-
le. Poljski parlamentarni de-^ C1J1 in med drugim rekel, ta priložnost nudi j>jV	i da lahko v imenu
vjj2?6 ljudske skupščine in tl_ Jugoslavije pozdravi polj-
goste in (ja j,m izreče dol
inski socialistični domovi-
dobrodošlico v
J ugo-
di«
's|treno tlov;
ji ,^?dar Batič je nato *ski	izjavil, da so ob-
, faz"ih delegacij obeh Ja h a6 dos'ei pripomogli in v* ° ae bolj prispevali k i,m„ianskemu spoznavanju
šeinu °beh dežel in k bolj' lažen' razumevanju njihovih Velik n, n.a po" l1 uresničenju Nad ,.'dea'ov socializma. Nicki- 6 sekre'ar Zvezne j'u„ ,e skupščine rekel, da p0l:sSaviia ne razume obiska kot ■ Parlamentarcev samo v sli-l2raZ doseženih uspehov aBpaUpallt dosedanjih stikih,
^skupnih
Pt-eno	'C°^	obojestransko
sPehi
željo, da bi se ti ob(i ‘‘lino večali in da bi obfBlae, "esporazumov med
sPom
Hitiš zaključil z željo,
12 a dežela čimprej izginilo ona'na- Svojo zdravico je Pii b' a‘'» zaključil z želj' dali ] S' p°lJski gosti ne ogk BistevC ,naravnih iePot in 1 °-tU Ju8oslavije, ampak tu-politi-n Sospodarski razvoj in toč0Cno ureditev. Tako se Ptičjp" Je nadaljeval — pretoči ’ ko jugoslovanski na-poz^. ‘»Pio in odkritosrčno H>vaVjajo medsebojno so-r1zvijan k' se prijateljsko Na a. "•ed obema deželama. 6e n^dtivico sekretarja zvez-Votii	skupščine	je	odgo-
tre(jSe^0dPredsednik Sejma in Uje ,.rinik odbora za zuna->ki p fVe Stanislav Kulczin-Nft p*,. Je' da je Sejem l)em »luke z velikim vese-lind.L-Spreiel vabilo Z vezne
v0
obeh'
ort,v •“'jel vat i e skupščine
Pirlam
'udi
dežel,
Vom
za lzmenja-entarnih delegacij Z globokim zado-je sprejel to vabilo
Ptijatpp narod, ki mu je slavjjg Js'v° z narodi Jugo-v Sloboko zakoreninjeno
^\.V imenu poljskega
Jugo", 'e Prisrčno pozdravil njene narode da boazd trdno prepričanje, k	srpdanje	prispevalo
N?|obitvi -
dež,
rodov. Sedanje srečanje na jugoslovanskih tleh in v bližnji bodočnosti tudi na poljski zemlji, bo pripomoglo k nadaljnji poglobitvi skupnega političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja.
Hkrati z obiskom poljske parlamentarne delegacije v Jugoslaviji se mudi na Češkem jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki jo vodi predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko. 4. t. m. je bila jugoslovanska parlamentarna delegacija na sprejemu pri predsedniku češkoslovaške ljudske skupščine Zdenku Fierlingeru, Sprejem je bil v skupščini v Pragi, prisostvovala pa sta mu poleg drugih, in Seveda gostov, tudi podpredsednika skupščine Hodinova — Spurna in Andrej Ziak ter predsedniki vseh skupščinskih odborov.
Po sprejemu jugoslovanske parlamentarne delegacije v češkoslovaški ljudski skupšči-n! je predsednik skupščine Zdenek Fierlir.ger priredil jugoslovanskim gostom slavnost, r.o kosilo v Cerninovi palači:, kosilo je potekalo v prisrčnem in prijateljskem, vzdušju. Med slavnostnim kosilom je Fierlinger izrekel gostom zdravico, tv kateri je izrazil veliko 'veselje zaradi obiska jugoslovanskih gostov. Fier-kufir. je , v svoji. zdravici ;z-r.,ril globoko prepričanje o trdnih koreninah tradicionalnega prijateljstva med obema deželama, ki je sad dolgega zgodovinskega razvoja, skupnih bojev za svobodo in neodvisnost.
Jugoslavija in Češkoslovaška — je dejal Fierlinger — sta krenili na pot socialistične izgradnje. Ta veliki vzvišeni cilj more biti močna vez med narodi, ki mislijo enako in ki imajo pred seboj isti cilj. Jugoslavija je dosegla na poti socialistične izgradnje pomembne . uspehe. Odkritosrčna izmenjava gledišč in izkušenj — je rekel Fierlinger — lahko koristi obema deže-
lama. Zato pa je potrebna živahna izmenjava strokovnjakov vseh vrst. Dolžnost poslancev je, da takšno izmenjavo podpirajo in da ustvarijo zanjo ugodne pogoje.
Predsednik Fiprlinger je podčrtal še eno močno vez. med obema deželama, namreč odkritosrčno polijiko miru. Narod, ki gradi socializem, je odkritosrčno vdan veliki ideji miru in bratstva med vsemi narodi in teži za novimi oblikami mednarodnih stikov.
Na Fierlingerjevo zdravico je odgovoril vodja jugoslovan. ske parlamentarne delegacije M';ha Marinko, ki se je naj-prisrčneje zahvalil za izraze prijateljstva, izkazane jugoslo. vanskim parlamentarcem, kakor tudi za besede Zdeneka Fierlingerja. Poudaril je, da je prišla jugoslovanska delegacija na Češkoslovaško z velikim veseljem, ker je vedela, da prihaja v deželo, ki jo veže z Jugoslavijo prijateljstvo iz minulosti in sedanji malone enaki cilji obeh dežel.
«Vedeli smo,» je nadaljeval Marinko, da bomo videli tu marsikaj zanimivega. In res 'O že prvi koraki napravili na vse nas globok vtis. Tovariš predsednik nas v toplih besedah poziva, naj si ogledamo vaše razmere in jih kritično presodimo. Lahko rečem, da smo Jugoslovani zelo nagnjeni h kritičnosti in da pri nas vsako stvar strogo piesodimo. Zato ne izključujem možnosti, da bomo tudi tu kritični, zagotavljam vam pa da bomo dobrohotni in da bomo spoštovali vaše tradicije in izkušnje. Češkoslovaško ljudstvo je tako močno, da lahko tudi zunanjemu svetu v marsičem pokaže svoje u-stvarjalne sile, kar je tudi za druge zanimivo in koristno za splošne cilje socializma. Praksa nam čedalje bolj kaže, kako zamotana stvar je izgradnja socializma, za katero nimamo šablon in vzorcev. To je odvisno od pogojev in zgodovinskega razvoja vsake posamezne dežele*.
Vodja jugoslovanske delega. cije je govoril potem o teža- j§|| vab in izkušnjah socialistično izgradnje in o samoupravljanju v Jugoslaviji, Izrazil je mnenje, da se je Ireba učiti od drugih, ker to koristi izgradnji socializma.
Svečanega kosila so se u-deležili tudi podpredsedniki Češkoslovaške ljudske skupščine Jošef Balo. Aneška Ho-d;nova-Spurna Antonin Fiala m Andrej Ziak. minister za čr.lstvo in kulturo Frančišek Kahuda, minister za zdravstvo Josef Lojhar, predsednik državnega odbora za izgradnjo Emanuel Slehta ter pred-stdniki odborov Češkoslovaške ljudske skupščine in drugi predstavniki Češkoslovaške
Jugoslovanski parlamentarci so si ogledali jez na Vltavi, kakih 30 km južno od Prage.
Te je eden izmed sedmih jezov, ki so jih ali jih bodo zgradili na tej reki. Zajezena reka poganja tri turbine hi-dioelektrarne. ki daje 150 megavatov električne energije letno. V razgovoru z inženirji so se gostje zanimali za jez in iiidrocentralo, njuno zgrad-nio :n proizvodnjo električne energije.
mm
* v
V v ' vi
-g- m mm
■
Helene Remy je tudi na beneškem filmskem festivalu
XVII.	FILMSKI	FESTIVAL’
Anna Magnani in James Mason
kandidata za najboljšo žensko in moško vlogo
17. mednarodni filmski ie-stival v Benetkah, ki se je začel 28. avgusta, se bliža svojemu koncu.
Po slavnostni predstav,i, ki jo je otvoril nemški film Helmuta Keutnerja «Stotnik Koepenick«, in ki je groteskna satira nemškega militarizma; po «Burmanski harfi« japonskega režiserja Kona Ichi-kawe, o katerem so stroikov-njaki dali najboljše ocene in po sovjetskem filmu režiserjev Z- Agranenka in E. Ti-seja «Nesmrtna garnizija«, ki pretrga z dosedanjo sovjetsko tradicijo filmov izrazito tendenčnega in propagandističnega značaja, so prikazali ameriški film «Bi gger than Ufe«, v režiji Nicholasa Raya in v katerem igra glavno vlogo James Mason. S tem filmom, ki nam pripoveduje zgodbo nekega učitelja, ki si zaradi nezadostne plače skuša pomagati s stranskimi zaslužki in vrši v prostem času službo avtomobilskega iz-voščka, skuša James Mason postaviti svojo kandidaturo za pokal grofa Volpija di Misurata za najboljšo moško vlogo. Kljub temu, da film sam še ne predstavlja naj-
značilnejšega dokumenta, s katerim se Američani nameravajo predstaviti na tem festivalu, je v tem filmu James Mason nedvomno pokazal vso svojo spretnost m dolgoletne izkušnje, saj se že 21 let peča s poklicem filmskega igralca.
Po Jamesu Masonu pa je Anna Magnani, s svojo vlogo v filmu «Suor Letizia» postavila svojo kandidaturo za nagrado za najboljšo žensko vlogo. Film sam na sebi ni nič posebnega. Fabula je preprosta: Suor Letizia je nuna misijonarka, ki se je vrnila iz Afrike in jo pošljejo na neki otok v Neapeljskem zalivu, kjer neki samostan njenega reda razpada. Ko tam uredi vse in je na tem, da sklene ugodno kupo-prodajno pogodbo, naleti na malega, od matere zapuščenega dečka, in ga sprejme iz usmiljenja v svoje varstvo. Da bi mogla obdržati otroka pri sebi, samostana ne proda, ampak ga spremeni v otroško zavetišče. Pozneje, ko so njegovi starši spet v stanju skrbeti za otroka, jim ga, z žalostjo v srcu, sicer izroči in nadaljuje s svojim delom
TE DNI SO VSI VEČJI TELESKOPI NEPRESTANO UPERJENI NA MARS
Poleg velikih teleskopov na Palomaru v Kaliforniji in drugod v svetu, bodo izkoristili tokrat tudi razne druge pripomočke, kot na primer radijske in radarske naprave
Vprašanje, kakšne razmere vladajo na Marsu in ali je možno kakršno koli življenje, je vprašanje, ki zanima- ves
razvijanju
iba	stikov med obe-
Pri
Ai ti-vlJ?‘Vo ter vplivalo tu-
tr«m
okre
Pitev miru, na ka-
‘eresir-S° ,‘ako globoko zain-
>1*7,obe
“1 so n„ . ‘ud' z-adovo1jstvo.
1. Prekopi na Marsu kažejo smer od tečajev proti ravniku. Za nje nekateri trdijo, da so delo razumskih bitij, drugi pa delo korozije močnih vetrov. 2. Vulkani sestavljajo nekak pas ob ravniku planeta. 3. Mars obdaja od 10 do 30 km debel atmosferski obod, v katerem je le malo kisika in mnogo ogljikovih plinov, zaradi česar je na njem odlr	vračamo	na	človeku nemogoče živeti. 4. Rumeno oranžna področja, ki dajejo planetu značilno rdeč-
iva t(kr'losrčnega prijatelj- kasto barvo. 5. Zelenkasta področja, za katera nekateri trdijo, da so oceani, drugi snn —	pa	vegetativna	področja	porasla	z	mahovnicami
■Letli J*-* »Neh straneh pozab-*'i t; sp°Tazumi v minulo-
^ -Se ne bo nikoli več da vračamo na
Povezanega z naj-
svet, predvsem pa znanstvenike, ki se z zvezdoslovstvom še posebej ukvarjajo. To vprašanje je postalo posebno zanimivo in živo v zadnjih osemdesetih letih, ko je italijanski astronom , Schiaparelli leta 1877 odkril z milanskega observatorija tako imenovane prekope na Marsu. Od tedaj se s tem vprašanjem ne ukvarjajo le znanstveniki, ampak je na račun številnih hipotez bilo napisanih tudi več poljudnih del in celo ((literatura«, ki pa temelji iz--ključno na domišljij-i in domnevah
Znanost pa naglo napreduje in ni izključeno, da nam prihodnji dnevi ne prinesejo tudi kakega večjega presenečenja s tega področja. Kakor vemo, jse Mars približa Zemlji vsakih 15 let in doslej so te cikluse izkoristili leta 1892, 1909, 1924 in 1939. Prihodnja taka priložnost bo 10. t. m. in to točno ob 23. uri, ko bo Mars najbliže Zemlji.
Čeprav zvezdoslovci točno vedo za uro, ko bo Mars najbliže Zemlji, ne zamude že sedaj priložnosti, da si ga ne bi pobliže ogledali. Zato prihajajo že različne vesti iz znanstvenih centrov in opa-zovališč v zvezi z Marsom. Doslej bi navedli kot glavni vesti poročilo harkovskega observatorija in poročilo iz Clevelanda. Moskovski radio je predvčerajšnjim javil, da je skupina astronomov s harkovskega vseučilišča «Gorki» pred dnevi opazila ((zanimiv pojav« na Marsu. Znanstveniki so opazili velikanske madeže in črte svetlikajoče se bele barve, ki naj bi se, po njihovem mnenju, razprostirale po celinah in morjih juž-
Avtobiografija pok. prof. Filipa Perica ega odgovornega urednika «Edinosti»
3.
ganizacije na PrimorsKem. t. j. dal sem ji ime in sicer ime
»k k'.°na Čokov;, lista Dr I “TiBr»	Is,ra'	°lu'CA-	Rp'
?ridu t16 ŽI'vel	'	”	——
UrUga
>van:mala Je bila tako
v ?'Ut'ani,l'aje ustavil za na-
> ministrstvo »gosiJ^ Jiih fibni v,n. k>
tedaj v Beo-
»tič:
n’N	terori-
seznam
Primorcuv v na.i bi bili upo-
V ti p_;	-	*	»iiiiui snem.
hPo .i,,	Ha	so	dobi-
ake
‘3 n
a Primorrkem.
dr
O6 nlffr-irt°UkU redne de' 'le ln kaPitul
n°tti. Jo sporočili Italija
listeb°k K,eH ba . L kak,
v Beogra-iciji Jugosla-
avfontičnosti
klir„Sem h,l0r;5 d0',S,.VO j('
."'in
iiko
na
•talij
Jaz
zaradi nje
mi
‘Janško policijo.
seznam pokazali, mogel videti
*vPje f” som
n!.S'’ševatj’ »! nr’e "ato zaceli v[:	1 na Najbrž "isem na-
foru, 'kikega°naR,a ur“Hnika in 1’ kair Peptičnega te-
V* p-- “dslovi1 - ia
Pom- domov Poihi '
“lir r„U’ Poseb
W°da
■ bil,rjen
nisem nika-n° Pa zato ne
ki
Juh
e takoj spomnil, da
ftia
Pik
f‘sti
Vs
Vest
čista v.U 111 b‘'a popolnoma tn
Hlede
terorizma
‘‘m
olj
'čne
bil
tun 'ganiz;
sicer res njsem nobene tero-
kr,‘m°bourCiie’ toda biI
et ene take or-
ka). Ker moderna policija navadno vse izve, mi je začela tudi ta stvar iti po glavi, bit -sem že nekako prepričan, da je očitani mi terorizem najbrž v zvezi s to stvarjo. Ko je cez nekaj casa zopet prišel agent pome in me povabil ng policijo, sem bil v skrheh. Toda nepričakovano so e vsi oblaki razpršili. Sprejel me je drug uradnik, ki pa je govoril luko čisto slovenščino kakor jaz, in ki mi je dai takoj razumeti, da ne bo nic hudega. Jaz sem skušal g( voriti italijanski, ker sem se h bal. du bi vendar utegnil kako mojo izjavo napačno razumeti. On pa je vzlra »Vi pri slovenščini in, ko je opazil moje začudenje. hSt •pevoHal. da je doma iz Tržiča (Monfaleone). od katerega je moja rojstna vas od daljeha le eno urn hoda, da je bil večkrat v moji rojstni Vasi, da piše Nardis, da je njegova mati Slovenka in da zalo zna tako dobro slovenski, da je svojčas redno bral ((Edinost« itd.
Ko je nato prešel k stvari, mi je omenil, da so dobili od
notranjega ministrstva v Rimu podatke o meni, ki sicer niso vedno laskavi, da pa me ne označujejo kot terorista.
Tako je prišlo do tega, da sem stal ves čas italijanske okupacije pod vplivom in pritiskom obeh zadevščin, ki sta bili na eni strani Grazioli, na drugi pa Čokova lista. Pod vplivom istih dveh dejstev so stali tudi moji odnosi do OF. Idejno sem se sicer popolnoma strinjal z OF in tudi prispeval sem mesečno za sklad za politične preganjance; a sole za časa nemške okupacije sem se tudi formalno včlanil v organizacijo.
Pod nemške okupacijo mi jo delala Čokova lista zopet nekoliko skrbi, ker so jo ptav Nemci iztaknili v Beo-g.adu. Bal sem se, da bo Gcstapo spravila to stvar zopet na dnevni red in da bo i obrala in poslala v internacijo one, ki so bili na njej. K sreči pa od tega ni bilo nič, bodisi da so listo pozabil:	bodisi	da so se bot tli
«pokazati#, da niso tako malenkostni kot Italijani. Dejstvo je, (la pod nemško okupacijo ni bilo moje življenje tako razburljivo, kakor za Česa Italijanov, Domobranska
tajna policija je bila sicer (razkrinkala# tudi OF na naši gimnaziji (po zaslugi nekih izdajalk od zunaj), toda to se je zgodilo tik pred nemškim zlomom, tako da ni bilo več časa za divjanje proti njenim članom.
Nepričakovan m za državne uvadnike važen dogodek pod nemško okupacijo pa je bil v tem, da so zopet odprli na-pndovanje uradnikov, ki so ga bili Italijani ustavili. Ker sem bil postal zrel za napredovanje v višjo skupino, sem, kakor ostali profesorji, vlo-ž‘1 tedaj tudi jaz zadevno prošnjo. In kakor pri vsaki podobni prošnji v stari Jugoslaviji, tako sem tudi to poi spravil na tapet staro vjrrašanje priznanja mojih časnikarskih let pri ((Edinosti# ln glej čudo! Cesar ni hotela napraviti nobena jugoslovanska vlada, je najira-V ila začasna vojna uprava naših krajev: s posebno izvršno odločbo mi je priznala vsa zadevna leta. Kad bi seveda videl, da bi mi bila storila to katerakoli druga vlada; toda ker je šlo pri tem le za izvrševanje obstoječih jugoslovanskih zakonov in je stvar tudi z vidika mednarodnega
prava v redu, upam, da mi bo to priznanje potrdila tudi nova narodna vlada Slovenije. Ne samo to. temveč se drznem Upati, da bo ugodila tudi moji prošnji za priznanje onih let, ki sem jih prebil v državni službi bivše Crne gore od 1913—1918 in ki se jih v času nemške okupacije nisem upal omeniti v svoji piošnji, ker bi bil moral priložiti dokumente, s katerimi bi se jim bil odkril kot prostovoljec, ki se je kot avstrijski dezerter (rez. of.) u-deleŽil prve svetovne vojne •’ [.lotinemškem taboru.
In nekega lepega, zares lepega dne je prišla naša o-svoboditev izpod tujčevega jarma. Vse moje zanimanje je bilo tedaj posvečeno ie naši osvobodilni vojski; kakšna je, kakšen nastop bo imela. kakšen je njen duh itd. Kolegom in drugim, sem namreč dokazoval, da smisel te vojne ne more biti za nas v tem, da bi enostavno uničili militarizem kot tak. To, kar ie treba uničiti, je marveč ie nemški napadalni militarizem. Ce zmagamo, bo pripadala Slovanom ena četrtina (Konec na 4. strani) FILIP PERIC
nega dela planeta. Ta pojav so sovjetski znanstveniki zabeležili 23. avgusta letos. V naslednjih dneh so se madeži in črte še razširili skoraj po vsem južnem delu utoneta, tako da je bil 28. avgusta sk,oraj ves južni del Marsa prekrit z velikanskim ovalnim madežem, ki se je nato razcepil v dvoje. Sovjetski znanstveniki so te pojave tudi posneli in plošče so ((izredno dobro zajele ta pojav#.
Predsednik komisije za proučevanja fizičnih pojavov na planetih Barabašev je o tem pojavu izjavil sledeče:	((Do-
slej nismo nikoli opazili na Marsu podobnih madežev in črt, ki bi bile tako jasne. Iz dosedanjih opazovanj bi lahko izvajali domnevo, da gre za snežne viharje ali podobne atmosferske pojave, ki So se razširili na večjem delu planeta...# Barabašev je nadaljeval: «Zaradi sončnih žarkov se je pokrov, ki krije južni tečaj planeta in ki ga tvori plast ledu in snega in ki je v preteklem juniju pokrival površino več tisoč kvadratnih kilometrov, začel naglo manjšati. Ob koncu avgusta je bleščeči beli pokrov popolnoma izginil in južni tečaj planeta je bil zatemnjen. Iz tega bi lahko sklepali, da je prišlo na površju in v ozračju Marsa do vaznih sprememb, do sprememb, ki jih doslej nismo opazili.#
Profesor Gerald P. Kuiper iz observatorija ((MacDonald# v Texasu pa je izjavil, da so na Marsu opazili velikanski rumenkast oblak. Prof. Kuiper je svoje odkritje takoj brzojavil prof. Nassauu v Cleveland in dodal, da je omenjeni oblak bil zapažen na Marsu 30. avgusta. Po njihovih računih se je oblak razprostiral v dolžino 1.500 km, 24 ur pozneje je oblak zavzel obliko «W» in se raztegnil že na dolžino 3.200 km in v širino kakih 70 km. Po njegovem mnenju naj bi bil ta oblak sestavljen iz prahu, iz česar sklepajo, da imajo na Marsu velike nevihte z močnimi vetrovi.
Ko smo tako zabeležili dosedanja opazovanja, bomo na kratko omenili še priprave v zvezi z 10. septembrom. Prav gotovo bo imel pri tem posebno važnost observatorij na Palomaru v Kaliforniji, saj je opremljen s teleskopom z lečo 5 m v premeru. Nič manj važno vlogo ne bo imel observatorij v Blonfonteinu v Južni Afriki, ki ima močne teleskope, hkrati pa prednost, da je tamkajšnje nebo stalno jasno. Kot v Kaliforniji in v Južni Afriki, tako se bodo ukvarjali z Marsom ob tej izredni priložnosti tudi observatoriji v Franciji in drugod v svetu. Omenili smo posebej Francijo zato, ker ima izredno dobro postavljene observatorije in ki bo skoncentrirala svoje znanstvenike predvsem pri observatoriju na Pic du Midi, to je na vrhu 2.877 m visoke gore, kjer ponavadi vlada izreden ((atmosferski mir#.
V Italiji pa je več opazo-vališč, ki se pripravljajo na izredno priložnost. Največja pozornost je posvečena observatoriju v Catanii, ki ima izredno primeren zemljepisen položaj za opazovanje Marsa. Tu so se zbrali in se še zbirajo strokovnjaki iz vse Italije in tudi iz inozemstva,
ki so opremljeni z najrazličnejšimi pripomočki in celo s kinematografskimi aparati, s katerimi bodo beležili vsak najmanjši pojav na Marsu. Da bi mogli izkoristiti izredno priložnost so observatoriju v Catanii dodali še nekakšno ((filialko#, ki so jo postavili na robu Etne, v bližini vasi Milo. To so storili zato, k-»r pogosto motijo opazovanja v Catanii razne pare in svetlikanje mestnih luči. Poleg tega je #filialka» na Etni primerna tudi zato. ker se opc-zuje objekt z dveh različnih točk in različne višine. Podatke nato lahko primerjajo.
Podobno kot v Catanii, pa čeprav v mnogo manjšem obsegu, se pripravljajo na opazovanje pojavov na Marsu tudi opazovališči v Breri in Me-rate pri Milanu. Opazovanja v Merate so zelo važna, ker so bila poverjena inž. Glaucu de Mottoniju, ki je strokovnjak za študije o Marsu. Prof. /7a'gar pa bo v opazovališču v Breri uporabil isti daljnogled, s katerim je pred 79 leti zvezdoslovec Schiaparelli odkril kanale na Marsu, Podobna opazovanja bodo tudi ha Monte Mariu pri Rimu, kjer bo opazovanja vodil dr. Capriotti, ki bo uporabil posebne barvne filtre za boljše posnemanje fotografskih posnetkov pojavov na Marsu. Ti posebni barvni filtri bodo marsikaj razčistili glede zadnjih pojavov
Toda za opazovanja na Marsu ne bodo uporabili le ((tradicionalnih# naprav, t. j. teleskopov in drugih naprav, ki
so jih doslej uporabljali, ampak bodo skušali uporabiti tudi posebne radijske naprave, s katerimi bodo skušali ujeti morebitne radijske valove, ki bi prihajali z Marsa. Posebni strokovnjaki ameriške vojne mornarice, so že pripravili velikanske radijske naprave, ki naj bi omogočile sprejemanje radijskih valov, ki naj bi pomagali celo k določanju temperature ali celo sestave površine rdečega planeta, kot imenujejo Mars. Posebno ta opazovanja bodo morda pripomogla k razblinjanju domnev o morebitnih bioloških pojavih na Marsu
Pa ne le to. Tudi radar bo prišel sedaj v poštev. S tem pripomočkom nameravajo izdelati točnejšo karto Marsa. 'Z opazovališča Agazis v britanski Kolumbiji bodo znanstveniki harvardske univerze odpošiljali na planet močne snope radarskih žarkov, s katerimi bodo skušali napraviti točno sliko planeta, S temi ((fotografskimi posnetki# po radioteleskopu bodo posneli kolikor toliko točne posnetke.
Ob koncu jia bomo omenili eno neprijetnost. Mnogo si obetajo od opazovalnice v Catanii, vendar zadnje vesti govore, da je zaradi suše v zadnjih mesecih v ozračju nad Catamo velika plast prahu. ki je zmanjšala vidljivost za najmanj 50 odstotkov. Ce pa računamo, da nas loči od Marsa 46.577.000 km, je ta ovira precej močna in lahko močno pokvari račune zvezdoslovcem.
usmiljenja. A če je fabula preprosta je film umetniško na višini, predvsem po zaslugi Anne Magnani.
Po drugi plati pa je uSuor Letizia» razočarala vse one, ki so pričakovali, da se bo italijanska filmska proizvod- . nja na tem filmskem festivalu pokazala z drugačnimi deli.
Precejšnje zanimanje je vladalo za to. Kar bodo pokazali Spanci in Francozi, zlasti ker se mnogo govori o španski neorealistični tendenci v filmu. S filmom «Cala-buch«, v režiji Luisa Garcie Berlange pa ne more biti govora o neorealizmu, kljub temu, da režiser precej realistično pripoveduje zgodbo tega filma. ((Colabnch# naj bi bila neka španska vas, kamor se pod umišljenim imenom zateče sloviti atomski znanstvenik Hamilton in kjer postane prijatelj vseh, dokler ne odkrijejo njegovega pravega imena in poklica, kar ima za posledico, da ga morajo vaščani izročiti poveljniku ameriške eskadre vojne mornarice, Frankistična Španija naj bi po tem filmu bila dežela miru in celo blagostanja, pri tem pa se pozablja, da tega ni mogoče doseči z namernim ignoriranjem dejanskih problemov.
Drugi japonski film <(Aka-sen Chitai« (Pot sramote), slovitega režiserja Kenija Mi-zoguchija, ki je nenadno umrl v Tokiu pred 14 dnevi, obravnava vprašanje prostitucije v japonskih mestih. Do sedaj smo tega režiserja poznali po njegovih delih, ki so obravnavali srednjeveško Japonsko. S tem svojim p slednjim delom, ki predstavlja njegov labodji spev, pa nas povede v sodobno japonsko družbo v kateii se je vprašanje prostitucije povečalo in zaostrilo zlasti v tej povojni dobi. Gre nedvomno za zelo važno socialno vprašanje, ki ga film zelo realistično osvetli, ne daje pa nanj ustreznega odgovora. Tudi v drugih njegovih filmih se je prostitucija pojavljala, a to le v zvezi z življenjsko usodo posameznih junakov; a kljub temu se je moglo tudi v teh njegovih prejšnjih filmih videli, da je bila prostitucija zelo razširjena tudi v preteklosti japonske družbe. V tem svojem zadnjem filmu pa je Mi-zogucki usmeril svojo kamero neposredno na tokijsko četrt ((Rdečili luči#, kjer nesrečne, ali le nepremišljene ženske prodajajo svojo mladost. Ko je Mizoguchi pripravljal ta film, se je pred japonsko poslansko zbornico razpravljalo o zakonskem osnutku, na temelju katerega naj bi ukinili javne hiše; a zakonski osnutek je bil zavrnjen, in tako se tudi življenje v četrti «Rdečih luči# nadaljuje z isto monotonijo in tragičnostjo. Vume-ko je zblaznela, na njeno mesto je stopila mlada deklica, s prvimi še nekoliko plahim, koraki po poti sramote; za njo druge, ki čakajo, da pride vrsta nanje.
Predvčerajšnjim so dali še drugi španski film «Calle Mayor«, ki so ga gledalci ugodno sprejeli; včeraj pa so predvajali prvi francoski film «La traversee de Pariš» (Prekoračenje Pariza), režiserja Clauda Autanta Lare, z Jeanom Gabinom v glavni vlogi.
41. ODDAJA <ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ«
Dva nova milijonarja
(Walter Marchetti in dr. Mareello Corsini)
Snočnja oddaja televizijske rubrike »Odnehaš ali nadaljuješ# je bila izredno uspešna: vsi so srečno prestali preizkušnjo, tako edini novinec, dr. Amilcare Giovanditto. ki je na področju etnologije pokazal solidno znanje in odgovoril hitro in točno na vsa vpraša-i ;a (ki bi tudi njegovega predhodnika Bosija spravila v zadrego) kakor tudi vsi ostali, vštevši Marchettija in Corsini-;i, ki sta odgovarjala na zadnja tri vprašanja za 5,120.000 lir.
Začnimo pri teh poslednjih Vidter Marchetti, simpatični in skromni poštni uradnik iz Milana, je s področja sodobne glasbe dobil naslednja tri vprašanja: na plošči so predvajali začetek tretjega stavka neke kompozicije; Marchetti je ugotovil, da gre za kompozici. jo madžarskega komponista Bele Bartoka. Nato so zavrteli ploščo z delom nekega avstrijskega komponista, ki je delo skomponiral leta 1936. Marchetti je takoj odgovoril, du gre za Variacije opus 27 za k'avir Antona Webra. Nato so zavrteli zopet ploščo, na ka-ter. je bil začetek neke kompozicije še živečega glasbenika. Tudi tu je Marchetti takoj odgovoril, da gre za Oktet za pihala Igorja Stravinskega.
Drugi tekmovalec, ki je
prav tako uspešno dosegel naj-vešjo nagrado, je bil dr. Mar-ctllo Corsini, ki odgovarja na vprašanja s področja filatelije. Ziasti prvo vprašanje je bilo izredno težko, ker je moral po. vedati ime umetnika, ki je narisal subjekt za štiri znamke, k' *° j>b izdali leta 1921 ob tretji obletnici zmage leta 1918 in ki je predstavljal tako imenovano zmago pri Brescii, Skoro se je zdelo, da Corsini vprašanju ne bo kos, ko je v popolni negotovosti poskusil z imenom Repettati, kar se je izkazalo za pravilno. Drugo vprašanje je zadevalo tri
MARCELLO COHS1NI
znamke, ki so jih 5. junija 1921. leta izdali, da bi slavili priključitev Julijske krajine. Povedati je bilo treba, kaj je bilo narisano v sredini teh zr.amk.
Corsinijev odgovor se je glasil; pečat tržaške srečnje-veške republike. Tretje vprašanje pa je zahtevalo od Cor-einija, da odgovori, kakšen spominski dogodek so slavile prve italijanske spominske znamke. Corsini ni povedal le, da so te prve italijanske spominske znamke slavile o-•voboditev Sicilije, ampak je še dodal, da je bil na njih upodobljen Garibaldi in ča je risba delo Luigija Moran-di ja.
Ob koncu je Corsiniju čestital tudi njegov oče, Corsini pa je poklonil napovedovalcu in gospodični Campa-gnolijevi po en sodček prvovrstnega vina z rojstnega o-toka Elbe.
Med onimi, ki so odgovarjali na vprašanja za 640.000 lir je kot prvi nastopil odvetnik Adriano Anici. Preden je očgovoril na vprašanje, nas je seznanil z lepotili, ki so jih Rimljanke uporabljale za evojo toaleto. Vprašanje, ki mu ga je napovedovalec zastavil, je zadevalo ime voza na dve kolesi, neke vrste takratnega koleslja, ki so ga
(Nadaljevanje na 4, strani)
V MESECU AVGUSTU ZABELEŽILI največji promet $ prepustnicami
M Italijo je prišlo 42.284 jugoslovanskih državljanov, v Jugoslavijo pa je v istem času odpotovalo 24.471 italijanskih državljanov - Največji promet na bloku pri Rdeči hiši - Dovoliti bi morali izstop na vseh blokdi
Minilo je več ko leto dni. cdkar je bil v Vidmu podpisan sporazum med Italijo in Jugoslavijo o obmejnem prometu. V tem času je vsak mesec bolj naraščalo število ljudi, ki so s propustnicami obiskali eno ali drugo področje. Posebno v poletnem času so obmejni organi zabeležili izreden porast števila oseb, ki so prešle državno mejo s prepustnico. Pa tudi drugače je v poletnem času promet na vseh blokih na Goriškem, predvsem pa na mednarodnem pri Rdeči hiši zelo živahen.
V avgustu je odšlo v Jugoslavijo pri Rdeči hiši 1717 italijanskih državljanov, vrnilo pa se jih je 17tj4. Skozi ta blok je v avgustu potovalo 3159 tujcev, od katerih jih je 1442 odšlo iz Italije, 1717 pa jih je prišlo. Obmejni organi so zabeležili tudi veliko števi. lo avtomobilov; prišlo je 1041, odšlo pa 1130 avtomobilov. Tudi promet z blagom je bil zelo velik, saj je prav v teh poletnih dneh najprikladnejsi prevoz lesa in drv ter drugega blaga. Skupno je bilo uvoženo 127.544 stotov blaga, izvozili pa so 1180 stotov blaga. Ker je tudi v poletnih mesecih delo na polju največje, je v avgustu odšlo na jugoslovansko področje 4190 kmetov, prišlo pa jih je 12.271.
Največji promet so seveda zabeležili pri Rdeči hiši. V avgustu mesecu je s propustnico odšlo v Jugoslavijo 12.520 i-talijanskih državljanov, semkaj pa je prišlo s propustnico 15 54>l jugoslovanskih državljanov, Skozi blok v Solkanu je odšlo 4639 Italijanov, prišlo pa je 3777 Jugoslovanov, skozi blok v Šempetru je odšlo 3060 Italijanov, prišlo pa je 1.457 Jugoslovanov, po Rafutu je odšlo v Jugoslavijo 2764 lastnikov italijanskih propus'-n?c. semkaj pa je prišlo 4353 iugosloVanskih-državljanov, po mirenskem bloku je prišlo v Italijo 5003 lastnikov jugoslovanskih propustnic. tja pa je odšlo 1294 italijanskih državljanov. Skupno je odšlo v Jugoslavijo 24.471 italijanskih državljanov, prišlo pa je 42.284 jugoslovanskih državljanov.
Avtobusni promet, ki ga vzdržuje podjetje Ribi na progi Gorica Bovec—Trbiž, se je vršil redno; iz Italije je potovalo onstran meje 724 oseb, semkaj pa jih je prišlo 748. Na progi Gorica—Medana je potovalo iz Italije v Jugoslavija 531 oseb, obratno pa 496. L avtobusom, ki vozi iz Gorice v Solkan, je odpotovalo iz .<-talije 154 oseb, iz Jugoslavije sem pa 411; na avtobusu, ki vozi iz Gorice v Vrtojbo, so zabeležili 137 potnikov iz Italije in 267 iz Jugoslavije. Jugoslovanskega avtobusa, ki vzdržuje progo Solkan Gorica, se je poslužilo v Italiji 185 oseb. v Jugoslaviji pa 363 o-stb
Prihodnji sestanek komisije, ki ureja obmejni promet med obema področjema, bo najbrž v Vidmu. Vsekakor bi bilo potrebno, da bi na tem sestanku obravnavali vprašanje prehoda imetnikov propustnic skozi vse obmejne bloke. Pokazala se je namreč potreba, da bi vsem imetnikom propustnic dovolili, da se lahko pri vr-n’tvi v svoja bivališča poslužujejo tudi drugega bloka in ne samo tistega, skozi ka-teiega so prišli v sosedno državo.
zborovanje FIOM. V dvorani. «Monte» bo metalurškim delavcem govoril eden izmed' tajnikov FIOM Amino Pizzar-j no.
Spet so se pojavili merjasci v Benečiji
V šentlenartski in špetrski občini so se ljudje že oddahnili misleč, da so si merjasci izbrali druge kraje, ali pa da so se povlekli na visoke planjave. Toda zadnje dni so se lovci iz Spetra ob Nadiži, ki jim žilica ni dala miru, odpravili zopet na področje Pic-con pod Staro goro. Večina nj h ni srečala nobenega mer-
jasca. toda štirim se je proti jutru pokazala skupina merjascev. ki so drveli proti dolini. Zaman je bil ves trud iovcev, ker tudi s streljanjem niso uspeli doseči nevarne živali. Merjasc; so beneškemu prebivalstvu storili doslej že precej škode na poljskih pridelkih. Upati je, da lovci ne bedo odnehali in da jim bo v prihodnje sreča bolj naklonjena.
Seja odbora prefekture
Na redni seji odbora pre-I fekture, ki ji je predsedoval j prefekt, so odobrili vrsto skle-' pov občin iz goriške pokraji-I ne-
Motiv iz St. Lenarta v Beneški Sloveniji
Sindikalno zborovanje
V nedeljo ob 9. uri dopoldne bo v Starancanu sindikalno
Avtobiografija pok. prof. Filipa Perica
(Nadaljevanje s 3. struni)
globusa, zato se ne smemo postaviti na stališče, da bo treba po vojni pometati puške stran, sicer se nam bo zepet zgodilo isto kot po prvi vojni; vojna, ki smo jo dobili, bo za nas izgubljena in vse naše pridobitve bodo v nevarnosti, če bomo tolstojanci in ne realisti.
Zaradi tega svojega stališča, iti sem ga uporno branil, sem bil deležen raznih priimkov (barbar) in celo sumničenj, a nisem odnehal Zato si lahko misliš, kako sem bil kot zakrknjen «militarist» vesel, ko sem ugotovil, da se more našo vojska meriti z najelitnejšimi nemškim- edinic»mi, ki smo jih videli pri nas. Posebno pa rhe veseli dejstvo, da posveča vlada nove Jugoslavije vojski vso ono skrb, k’ jo ta institucija mora biti deležna v vsaki resni državi, zlasti pa pri nas, kjer je partizanska vojska tudi sijajno ourala. našo nezaslišano vojaško sramoto iz leta 1941. Gn-to.vo gre za to zasluga komunistični stranki, ki si je že s tem samim zaslužila hvaležnost in rešpekt vsakega Slovenca, naj bo komunist ali ne.
Toda to ne spada več k mojemu življenjepisu in zato naj bo tu moje povesti konec.
FILIP PERIC
»Steklena menežerija» na odru goriškeqa «Piccolo lealro»
Po dolgem času bo jutri zvečer ob 21.15 nastopil v novi dvorani goriške Telovadne rveze goriški «Piccolo teatrom Goričanom se bo predstavil z Williemsovo dramo »Steklena menažerija«. S tem zanimivim delom je «Piccolo teatro« iz Gorice odnesel v Spillim-bergu 1. .nagrado. Pripo'mniti je treba, da bodo člani «Pic-coio teatrom ves dobiček jutrišnje predstave poklonili družinam ponesrečencev v Marcinellu.
Prednostna lestvica za učiteljska mesta
Na šolskem skrbništvu v Gorici so objavljene prednostne lestvice za poverjena in nadomestna učiteljska mesta v goriški pokrajini za šolsko leto 1956-57.
Na Oslavju našli granato
Med delom za napeljavo vodovoda so delavci na Oslavju našli ob strani ceste granato iz prve svetovne vojne. Obvestil’ so poveljštvo orožnikov v Podgori, ki je zadevo sporočilo v Videm, od koder bodo prišli artilerijski izvedenci, da odstranijo nevarno orožje, katerega so začasno ogradili.
Živahen četrtek tudi brez semnja
Čeprav včeraj ni bilo običajnega semnja, ker je sedaj semenj v Gorici le dvakrat mesečno, je v Gorico prišlo veliko število jugoslovanskih državljanov. Na bloku pri Rdeči hiši so zabeležili zelo veliko število potnikov.
Največji promet je seveda bil okoli pošte, zelenjadnega trga, kjer so nastanjene stalne kramarske stojnice, v Go-sposki ulici in v Raštelu. k! ie mnogim znan izpred vojnega časa. Goriški trgovci so seveda napravili več kupčij, piav tako tudi goriške gospo-d-nje, ki so na posameznih mestih skušale z ljudmi z onstran meje napraviti koristne kupčije.
Opozorilo koristnikom nakazil za gorivo
Goriška trgovinska zbornica sporoča, da so 31. avgusta prenehali z izdajo 5-litrskih nakazil rumene barve in 10-1 i-trskih nakazil vijoličaste barve. Lastniki teh nakazil morajo nakazila izkoristiti do konca septembra, Ker potem ne bodo več veljavna. S 1. septembrom je namreč trgo-v;nska zbornica začela izdajati nova nakazila, ki bodo veljavna do decembra t. 1. Nova 5-litrska nakazila so svetlo plrvj barve, 10-litrska pa sive barve.
Konferenca PSDI
Jutri zvečer ob 20.30 bo na sedežu PSDI na Travniku 17 govoril poslanec Guido Cec-cnerini o sedanjem političnem
položaju.
Obvestilo županstva
Včeraj je bila na goriški ob-č ni dražba za dodelitev javmji dol. Za pleskarska dela v osnovni šoli v Ločniku je bilo i;brano podjetje Alberta Zia-nija, ki je ponudilo 6,80 od-s'otkov popusta, za mizarska dela v isti šoli pa so izbrali podjetje Pietra Pettarina. ki je ponudilo 6.22 odstotkov popusta.
Promet na letališču v avqustu
Skupno je prišlo in odšlo z goriškega letališča v avgustu mesecu 31 italijanskih letal.- Prispelo je 136 potnikov,
odpotovalo pa 184. Letala so odpeljala tudi 378 kg pošte in 806 kg različnega blaga.
lil!!®
I!;;;::;
'j
Saint, Maspes, Morettini včeraj niso imeli sreče
Brezuspešni posKusi rušenja reKordov na 200 m, na lOOO m s stoječim startom in v enourni vožnji
Van Steenbergen vodi v omniumu
MILAN, 6. — Po včerajšnji žetvi rekordov na dirkališču Vigorelli, se je danes zbralo na tribunah precej več gledalcev v upanju, da bo tudi današnji drugi dan «Tedna rekordov« naklonjen kolesarjem. Toda ostali so razočarani. Niti en današnji poskus ni bil uspešen, toda dobršen del krivde za to je treba pripisati zelo neugodnim vremenskim pogojem. Razen tega pa je tudi kolesar Maspes komaj dopotoval iz Kopenhagna in je bil še precej utrujen od potovanja z letalom.
Prvi nocojšnji poskus je izvedel Francoz Saint in sicer v enourni vožnji. 2e takoj v začetku je Saint zaostajal za predvideno hitrostjo, ki bi jo moral doseči, če naj bi poskus uspel. Končno je odstopil potem ko je prevozil 17.484 km v casu ?3'15"3/5 s povprečno hitrostjo 45,324 km na uro.
Maspes in Morettini sta nato poskušala potolči svetovni rekord na 200 m z letečim startom, ki pripada Holandcu Van Vlietu z 11”. Tudi njun poskus ni uspel. Morettini je dosegel čas H”3/5, Maspes pa ll”2/5. V drugem poskusu je Maspes dosegel čas ll”3/5.
Končno je Morettini poskušal srečo še na 1000 m s stoječim startom vendar zaman. Dosegel je čas 1T0”, svetovni rekord Angleža Harrisa pa je 1'08 ”3/5.
Danes se je začelo tudi mednarodno prvenstvo v omniumu. ki vključuje hitrostno in izločilno vožnjo ter ciljne prehode. Nad vsemi je dominiral svetovni prvak Rik Van Steenbergen, ki je ponovno potrdil vse svoje kvalitete.
Hitrostna vožnja:
1. Van Steenbergen. 2. De-filippis, 3. Strehler, 4. Magni. Izločilna vožnja:
1. Van Steenbergen, 2. Niel-sen. 3. Magni, 4. Darrigade, 5. Severyn.
Ciljni prehodi:
1. Van Steenbergen 40 točk, 2. Teruzzi 19, 3. Nielsen 15 4. Stregler 14. 5. Magni 5.
Splošna klasifikacija za ornnium po prvem dnevu;
1. Van Steenbergen 30 točk, 2. Nielsen 22, 3. Magni 21, 4. Strehler 20, 5. Teruzzi 19, 6. Defilippis 17, 7 Darrigade 14. 8. Severyn 13, 9. Anquetil 5,5 10. Hassenforaer 3,5.
Jutrišnji program oosega poleg drugih tudi nastope Vitra, Derksena, Sacchija, Bel-lengerja, Plattnerja, Van Vlie-ta. Harrisa.
ODBOJKA V PARIZU
Bolgarska - Jugoslavija 3:2
PARIZ, 6. — V finalni sku pi-ni svetovnega odbojkarskega prvenstva so bili v nadaljevanju tekmovanja doseženi naslednji rezultati: SZ - ZDA 3:0, ČSR - Romunija 3:2, Madžarska - Francija 3:2, Poljska - LE Kitajska 3:0. Bolgarija - Jugoslavija 3:2	(15:7,
13:15. 13:15, 15:7. 15:7).
Po II. kolu je stanje na lestvici naslednje: SZ. CSR. Poljska 4, Francija, ZDA, Bolgarija 3, LR Kitajska, Jugoslavija 2 točki.
PARIZ. 6.»— V tolažilni skupini svetovnega prvenstva v odbojki je Italija premagala Izrael v 3:1 (15:9, 5:15, 16:14. 15:8).
V naslednji« igri pa je Italija premagala še Kubo s 3:0 (15:10. 17:15, 15:4).
AVTOMOBILIZEM
Smrt kolavdatorja avtomobilov Ferrari
val. Do nesreče je prišlo v trenutku, ko je Sighinolfi hotel pri brzini nad 100 km prehiteti neki kamion in je pri tem trčil v nasproti vozečega.
CARACAS, 6.	—	Fangio.
Mors, Collins, Behra. Castel-lotti, Musso, Maglioli in De Portago se bodo udeležili dirke za veliko nagrado Caracasa, ki bo 4. nov. na 386 km dolgi progi.
BOKS
HOLLYWOGD, 6.	— Me-
ksikanec Raul «Raton» Ma-cias, svetovni prvak peteli-nje kategorije, je premagal s k.o. Filipinca Larryja Bataana. cih,
KOLESARSTVO
Utset pred Ituratom v dirki po Kataloniji
VINAROZA, 6. — V peti etapi kolesarske dirke po Kataloniji je zmagal Spanec I-turat, ki je 230 km čolgo progo od Leride do Vinaroze prevozil v času 6.36’47”. Drugi je bil Francoz Anzile, Na 16. mesto so se zvrstili z e-nakim časom Italijani Pasot-ti, Barducci, Serena in Alini. De Pieri je odstopil. V splošni klasifikaciji je prvi Spanec Utset pred Ituratom, Poble-tom in drugimi.
VESLANJE
LECCO, 6. — 8 držav je prijavilo udeležbo svojih čolnov na mednarodni regati v Leccu In sicer: Italija. Nemčija, Avstrija, Posarje, Švica, Francija. Jugoslavija in Grčija. Zaradi velikega števila čolnov v vseh disciplinah, se bodo v soboto začela izločilna tekmovanja. Tekmovali bodo v eno in dvosedežnih kanujih v dvojkah, četvercih in osmer-
SAHOVSKA OLIMPIADA V MOSKVI
ZMA GE	F A
v polfinalnih skupinah
V V. kolu: Jugoslavija . Izrael 1,5:1,5 (1)
MOSKVA, 6. — V IV. kolu tekmovanja v polfinalnih skupinah XII. šahovske olimpia-de so spet zmagali favoriti, med njimi tudi Jugoslavija. Zaradi tega ni biio posebnih sprememb med kandidati za finale. Največja negotovost vlada v IV. skupini, v kater: je še precej kandidatov za tretje — poslednje mesto, ki daje pravico vstopa v finale I. skupina: SZ - Poljska 4:0, (Smislov - Sliva 1:0. Keres -Dvorzcinsky 1:0, Tajmanov -Gromek 1:0, Geller - Šapiro MODEN A, 6. — V promet- 1:0), Portoriko - Norveška 1:1 ni nezgodi blizu Modene je (2), Šveoska-Bolgarija 15:2,5,
danes izgubil življenje mladi italijanski dirkač >n kolavda-tor avtomobilov «Fenari» Ser-gio Sighir.olfi, njegov spremljevalec Cesare Ferrari - Amo-rotti pa se je hudo poškodo-
Posarje - Švica 1.3, Stanje SZ 14,5, Bolgarija 12. Švica 10,5. Poljska 6 5 (1) itd.
II. skupina: Mongolija - Jugoslavija 0:4 (Žugder - Mata-novič 0:1, Momo - Karaklajič
Izlet Sovodenjcev na Staro goro
Prosvetno društvo v Sovod-j njah bo 23. septembra letos organiziralo izlet z avtobusom v Beneško Slovenijo. So-vodenjci se bodo podali na Staro goro, nato si bodo ogledali Landarsko jamo in obiskali še druge zanimive kraje v Beneški Sloveniji. Kdor se za izlet še ni prijavil, naj to stori čimprej. Vpisovanje pri tov. Kuzminu v Sovod-njah.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Soranzo, Kor-zo Verdi 17 - tel. 23-79.
_ KINO —
CORSO. 17.00:	»Mož z zlato
roko«, F. Sinatra in K. Novak.
VERDI. 17.00: «Mož tz Kentu-cki», E. Lancastaer in A. Foster.
CENTRALE. 17.00: «Pavla», L Joung in S. Smith.
VITTORIA. 17.00: »Leta, ki se ne vrnejo«, G. Filippe, cine-mascope v barvah.
MODERNO. 17.00: »Prihajajo dekleta«.
Koledar nogometnih tekem A lige
Fiorentioa.
II. KOLO Atalanta - Genoa, Bologna -Milan, Fiorentina . Lazio, In-ternazionale . Padova, Juven-tus - Spal, Lanerossi - Udl-
li - Juventus, Palermo _ Spal, Sjmpdcria - Milan, Toriro -Padova.
XIII. KOLO FIORENTINA - TRIESTINA, Milan - Genoa, Padova - La-
I. KOLO	ternaziooale, Roma - Torino.	Fiorentina,	Lanerossi	-	Roma,
Genoa .	Roma. Lazio . Ju-	sPal - L«'0. TRIESTINA -	LAZIO .	TRIESTINA,	Napo-
ventus, MILAN I TRIESTINA, SAMPDORIA.
Napoli . Atalanta, Padova -	VII.	KOLO
Sampdoria, Palermo - Lane-	Bologna - Palermo, Fioren-
rossi,	Spal . Internazionale,	jina Milan imemazionale -
Torino	.	Bologna, Udinese -	Lanerossi, Juventus - Torino,
Lazio . Atalanta, Padova - Napoli Sampdoria Genoa, TRIE- n'o,"Palermo"'’ juventus’ Ro-STINA - ROMA, Udinese - ma . Napoli, Sampdoria - Bo-Sj>al-	logna. Spal _ Lanerossi, To-
VIII. KOLO	rino - Atalanta, Udinese - In-
Ataianta - Juventus, Bolo-	ternazionale.
nese, Roma - Palermo, Samp- gna - Spal, GENOA - TRIE-	„	kolo
doria _ Torino, TRIESTINA - STINA, Lanerossi - Sampdo- ^ ,
NAPOLI.*	ria, Milan - Udinese, Napol) - Atalanta • Fiorentina, Bolo-
Lazio, Palermo - Padova, Ro- *na - Lanerossi, Genoa - Spal, III. KOLO	ma Fiorentina, Torino - In- Juventus . Roma, Lazio . In-
Ata<anta - Bologna, Genoa - ternazionale.	ternazionale, Milan - Torino,
Napoli . sampdoria, Padova
Juventus, Lazio
Lanerossi,
XV. KOLO
Milan - Palermo, Napoli - In-	, KOLO	Udinese, TRIESTINA - PALER-
ternazionale. PADOVA . TRIE-	Fiorentina	- Genoa, Inter-	MO.
STINA,	Spal	-	Sampdoria,	To-	"«>»nale - Homa,	Juventus -
rino -	Fiorentina. Udinese	-	Milan,	Lazio . Udinese, Pa-
Roma	dova .	Lanerossi,	Palermo -	Genoa	.	Lazio,	Internazio-
~	Torino,	Sampdoria	- Atalanta,	nale	.	Atalanta,	Juventus	-
IV. KOLO	^	Spal - Napoli, TRIESTINA - Padova, Lanerossi - Fiorentt-
Hologna - Lazio, Fiorentina . BOLOGNA.	na. Napoli . Torino, Paler-
Spal,	Genoa	. Udinese, Ju-	x	KOLO	n>o . Sampdoria, Roma . Ml-
ventus - 5am p do r i a, Laneros- AtaUn„ . Milan Bnlotna .	I«, SPAL - TRIESTINA, U-
si - Atalanta, Milan - Napoli, „ d intfrnazionAl F dinese • Bologna.
Palermo . Internazionale, Ro-	'	.	'
ma Padova TRIESTINA - TRIESTINA, Lanerossi . Ju-	XVI. KOLO
TORINO. ’	^en<us' eNa1P°Li - /ioreDtioa’ Fiorentina - Padova, Inter-
ma '	pa •	Sampdorla	* La_	nazionale - Bologna, Laneros-
V. KOLO	zio, Tor.no . Genoa, Udine- _ Genoa pa)ffrmo' _
Internazionale - Juventus, La- se - Palermo.	Homa _ Ata|anta sampdoria -
zio -	Homa,	Napoli - Bolo-	XI.	KOLO	Udinese, Spal . Milan, Torl-
gna, Palermo - Genoa, Samp-	Fiorentina	Palermo Ge-	-	<-a*io, TRIESTINA -
doria . Fiorentina, Padova
.	.	_ , noa - Internazionale, Juveo-
Milan Spal - Atalanta, Tori- tu5 Bologna, Milan . Lazio, no . Lanerossi, UDINESE - Padova . Atalanta, Roma -
TRIESTINA.
VI. KOLO Atalanta . Palermo, Fiorentina . Bologna, Genoa . Padova, Juventus - Udinese, Lanerossi • Napoli, Milan - In-
Sampdoria, Spal-Torino, TRIESTINA - LANEROSSI, Udinese - Napoli.
XII. KOLO Atalanta - Udinese, Bologna • Genoa, Internazionale •
JUVENTUS.
XVII. KOLO ATALANTA - TRIESTINA, Bologna . Roma, Juventus -Fiorentina, Lazio . Palermo, Milan . Lanerossi, Napoli -Genoa, Padova - Spal, Sampdoria - internazionale, Udinese . Torino.
0:1, Tumurbator - Milič 0:1, Cerendagva - Djuraševič 0:1), Izrael - Nizozemska 2:2, Avstrija - Danska 0,5:1,5	(2),
Francija - Škotska 3:1. Dvoboji prejšnjih kol: Avstrija -Izrael 1:3, Francija - Danska 2:2. Stanje po IV. kolu: Jugoslavija 14.5, Izrad 11.5. Nizozemska 10.5, Francija 8, Danska 7.5 (3) itd.
III. skupina: Argentina - Irska 4:0 (za argentinsko moštvo so zmagali Najdorf, Bolbochan Panno in Sanguinetti). Indi ja - Luksemburg 4:0. Anglija
- Cile 2,5-1.5, Islandija - Zah. Nemčija 2:2. Stanje: Argentina 12 (iz treh dvobojev), Islandija 12, Zahodna Nemčija 11,5, Anglija 10.5 itd.
IV. skupina:	Komunija Madžarska 1,5:2,5, Kolumbija
- Belgija 2:2, Filipini - Iran 2:1 (1), CSR - Grčija 3:1. Prosta je bila Vzhodna Nemčija.
jadranje
Straulino-Rode^ vodita po 4. vožnji
NEAPELJ. 6. — V *etrt£ predzadnji vožnji jadrni ste »zvezda« za svetovno P venstvo, je prišla Prva Cilj italijanska jadrnica priče, v splošni kvalm**^ pa se je na prvo mesto P novno povzpela jadrnica Merope III no-Rode) z 223 točkami
Dva nova milijonori8
(W. Marchetti in dr. M.
(Nadaljevanje s 3-
uporabljale izključno žene imenitnejših družin. Anj*1 brez oklevanja odgovoru, se je temu vozu reklo «.c pentum«.
Za njim se je na odru.^, javila simpatična in P1 Anna Maria Barbato, s*r°\ piska iz Aleksandrije. K temu, da so napovedovali, se bo pojavila z novo P . <ko, odkrito priznamo, da smo opazili neke po®e razlike z njenim prejšnl nastopom. Napovedovalec _ čital stihe neke pesmi, A Maria pa ie morala pov L ti njen naslov. Kazalo Je-njen spomin ne bo kos VP šanju. Napovedovalec' je ral stihe ponovno citati šele nato je pravilno P°v, _ la, da gre za pesem «*'!” ra«.
Za 1,280.000 je najprej " stopil dr. Lorenzo Brascm Bielle in pravilno odgož0'/ da se je imenoval Du-T> « sti slavni general lat?1 Tutnesa III.. ki je z zvil8 premagal in zasedel P1'
esto
aha-
Sef
Jaffo in čigar grob se ja v Tebah, sablja pa v linu-
Za enako vsoto je odgov . jal tudi Giancarlo Politi«, mu je kuverto z vprašanj izbrala sama miss Evropa.
Rezultati prejšnjih^. fcoU, Vzh. Nemčija - Iran 2.5:1.5. Madžar-
kuverti so bili stihi italijanskega pesnika, °° pa je moral povedati vo ime. Nekoliko se je slC£-( zamislil, a zdi se nam. . tega ni napravil, ker ne ^ bil vedel za odgovor, amP le, da bi na poslušalce ® pravil vtis, da ga je vPriL nje precej zaposlilo. K°n
je s povsem mirno sigurn
jo povedal, da je avtor
orne-
„v	JV
njenih stihov Vittorio Nato se je pojavila še petava in koketna Maria ^ sa Garoppo, ki nam je s “
ve
jo nervozno mimiko zaUP'
da ni nič resnice na tem, „ naj bi svojo trafiko prenej v Milan, ker da so ji v<>^
ska - Kolumbija 2:2. Stanje po C,AR Pr«veF. Pri	"eJ’f
IV. kolu: CSR u: Madžarska pa b’ Uh vzeti s seWJ
Milan. Zvedeli smo, oa ' med temi vojaki precej. „ pismenih, ker nam je ceja, da mnogim piše ljubavna
10, Vzh. Nemčija 9 (iz treh dvobojev), Belgija 8,5 Romunija 7.5 (iz treh dvobojev).
Izidi v V. kolu so bili naslednji:
I. skupina: Bolgarija - Portoriko 3,5:0,5. Norveška - SZ 0:4, Švica - Švedska 2:2, Poljska - Posarje 4:0.
II. skupina:	Jugoslavija -Izrael 2 5:1,5, Škotska - Avstrija 0:4. Danska - Mongolija 4:0, Holandska - Francija 2:1 (1).
III. skupina: Zah. Nemčija - Argentina 1.5:2.5, Irska - Indija 0,5:3.5, Cile - Island 2:1 (1), Finska - Anglija 0.5:3.5.
IV. skupina: Romuoija-Belgijn 1.5:2,5, Vzh. Nemčija - CSR 2:2. Iran - Kolumbija 1.5:2,5. Grčija - Filipini 2:1 (1).
V VI. kolu je bila nasprotnik Jugoslaviji Holandska. Doigra-na je bila samo ena partija v kateri je Mitič remiziral, v ostalih treh pa imajo Jugoslovani izglede na zmago.
srna. Napovedovalec je
prolog iz neke Eshilove „ gedije, Garoppo pa je povedati kraj, kjer ee je :t vijal prizor. Maria Luis* j„ takoj odgovorila, da se je vršilo pred Apolovim te ljem. ,
Odeovorm ureanl* STANISLAV RENKO « Tiska Tiskarski zavod ZTT •
Letni kino v
predvaja danes. Pele!f 7. septembra i začetk° ob 1*. in oh 20.3« uf Universal film
ROP stoletja
300 ooc
r
DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO(?COOOOOGGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC>OOOOOOOOOOOOC.OOOOOOOaOOOOOOOOOCJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
mnena
predvaja danes 7. septembra ob lt. in ob 20.3« ufl VVarner Bros film
Zaporno povelje
oo>
IVAN BRATKO
1
6.
TELESKOP
«To je hudič!« se je oglasil Dušan.
»Revolucija je sploh hudič!«
Igor je obmolknil. »Moram počakati, da premisli,« je sklenil. Dušan je še ugovarjal, toda nekaj mu je reklo, da vsaka njegova beseda zveni neprepričljivo, negotovo, celo računarsko. V razgovoru s Črtom se mu je zdelo, da govori pametno, da je trden, da pove prav tisto, kar misli in kar je potrebno. Kadar pa sta z Igorjem trčila, je nenadno izgubil tla pod seboj. Sam sebi se je zdel klavrn, ker ne najde pravih odgovorov. V nerazpoloženju in kljubovanju je šele pozneje — ko je bil spet sam — uredil svoje protimisli.	,
«Meni bi bila najljubša slamnjača,« je zinil Stefan.
«Ah,» je Izbruhnil Dušan, ki so mu rahlo popuščali živci, »si ze pozabil na preteklo nedeljo?«
Bila je tedaj viharna noč, lilo je v curkih tn luci v kampu so ugasnile. Okrog polnoči so se Dušan, Stefan, Igor in še nekateri priplazili k ograji za straniščem, kjer je bila ob majhnih vratih pretrgana mreža žičnih ovir. Hoteli so preplezati ta vrata, ki so bila čez dva metra visoka. Toda v zadnjem trenutku je sam Stefan odsvetoval akcijo, ker so na zunanji strani ograje stali vojak pri vojaku. Brž ko so ugasnili luči, je komanda podeseterila straže. »In zdaj pride vnovič na dan s podobno idejo,« se je togotil Dušan.
Štefan je skušal stvar popraviti:
»Zaradi konspiracije se jaz rova ne bi bal. Fantje bi pogruntali vsega hudiča. Pač pa bi se predolgo vleklo. Mesec bi šel, kot bi pihnil.«
»To je pa res,« je tehtno prikimal Igor. »V nobenem primeru se ne bi smeli zanesti samo na rov. Rov naj bi bil ena izmed akcij.«
Igor je s Stefanovo pomočjo skušal streti Dušanovo skepso, ki se mu je zdela prehodna, a nevarna.
»Meni je bila .recitacija' tako pogodu, ker bi nam navrgla najmanj tri puške,« je glasno premišljeval Stefan.
Dušan ga je skoro hvaležno pogledal; »recitacija« je bila njegova zamisel.
»Orožja nam rov ne bi navrgel,« je nadaljeval Štefan.
»Tudi orožje nam bi dal) zvijačo, presenečenje —---------------»
Igorjev glas je bil samozavesten in bodreč. Dušanov odpor in Štefanovi pomisleki so ga utrdili v tem, da ima prav. Ni jima odrekal poguma, niti najmanj, še manj bi jima mogel očitati težnjo po lastnem udobju, varnosti ali koristi, toda v sposobnosti stvarne razčlembe, v ostri ločitvi sence in svetlobe, v natančnem tehtanju stvari 1n razpoloženj ju je močno prekašal. V delu za revolucijo, v njenem valovanju se je navadil, prebijati se do načrtov in odločitev, ki bi ne bile ne sanje in ne zamuda pravega trenutka.
Štefan je obmolknil. Močno se je zresnil in prikimal Igorju.
Po prehodu med obema barakama je prišel starejši možakar — v belih, dolgih hlačah, brez srajce, rjav v kožo in v obraz, ves plešast, se sklonil nad šahom in vljudno vprašal:
»Ali je dovoljeno?«
»Prosim!«
Nekaj potez sta vlekla še kar tako, nato pa sta se zagrizla v, igro. Neznanec je počepnil, da bi bolje videl. Ko pa sta partnerja začela počasi igrati, se je dvignil in z vzdihom: »Predolgo razmišljujeta!« odšel.
Dušan ln Igor sta se spogledala in se nasmehnila.
Stefan pa je rekel, kot da so 1 ončali pogovor: »Torej v redu: rov plus iskanje hitrejše rešitve!« Bal se je, da bi se diskusija znova začela. Zanj je bila stvar jasna in rešena.
Zakaj ne bi poskusili še z rovom? »Najvažnejše je, da se lotimo dela.« Mrzil je dolge diskusije intelektualcev, poleg tega: kolikokrat je on mislil po svoje, pa se je pozneje izkazalo, da so drugi imeli bolj prav. Zaupal je Igorjevim analizam.
Igor je vprašujoče pogledal Dušana. Ta je molčal, njegov punt je prehajal v dvom. «Ne bom ju prepričal,« si je zatrjeval. »V večini sta. Morda pa imata prav? Nobenega svojega predloga nimam, ničesar. Odkar je propadla .recitacija’, sem kot brez misli. A nihče mi ne more očitati strahopetnosti, le bolj natančen sem bil.«
Zato je prikimal v znak soglasja.
Potlej je pogovor stekel kot vozač, kadar se prebije na velikih križiščih; dogovorili so se, da bodo kopali iz triintridesete barake. Ta je ob robu taborišča in ima globoko klet za odlaganje zemlje. Druge barake niso na visečem terenu in so zato brez kleti. Ali pa so v osredku kampa. Iz triintridesete do žice pa je največ deset metrov. V triintrideseti je tudi vrsta aktivistov, vosovcev in partizanov, ki se bodo z vso dušo oprijeli dela: Crt, Peter, Gato, Ljubo, Rogač, Polo, Vanek, Lojze, Ajdovec. «Sami dobr, fantje, vsi za akcijo, za borbo,« je ponavljal Stefan, ki je skupaj z Dušanom prevzel vodstvo del.
Igor je zložil šahovnico. Partija je bila končana, sestanek taboriščnega komiteja tudi. Igor je se preštel figure in stepel deko, na katero so se prilepili raznj odpadki, zemlja in listje. Dušan je prvi odšel. Igor in Štefan pa sta še postala — prvi je bil za spoznanje večji in močnejši ko Štefan — in si z resnobnim zadovoljstvom pogledala iz oči v oči.
»Tebi je to predolgo, kaj?« se je prijateljsko nasmehnil Igor.
«Ja,» je Štefan na pol pritrdil, na pol vprašal, kaj misli s tem.
Igor se je zresnil: »Če nam drugi poskusi spodletijo, rov bo ostal. Morda bo to naša najbolj solidna akcija.«
Postala sta pred triintrideseto. Vroča soparica je počasi popuščala. Katnpo se je izvijal iz popoldanskega mrtvila. ; Stražar na stražarskem stolpu je kot ujet medved stopical
oooonooooooo
po svojem tesnem odru. Igor in Štefan sta se naslonil® zid barake. Njune oči so merile:
10 metrov od barake do žičnih ovir*
6 metrov pod žicami;
2 metra pod sentinelo;	.,
40 metrov «na svobodi«, pod travnikom in koruzno w Onstran žic pred barako je lep pokošen travnik. R° n\ najprej prišel do njega. Toda odpreti ga ni mogoče na P,, sem travnati čistini. Na desni od nje je mlada koruzna Rov bo moral zaviti vanjo. V njenem zelenem zaveti« varno skrit izhod in beg. »čim globlje v koruzo, čim od napetih ušes straž! čim dalje od tipalk reflektorjev-« M »če izkopljemo dnevno tri metre, smo v dvajsetih zunaj!« je zračunal Štefan,	^
Igor je prikimal. Pogleda pa ni odvrnil od žic ih ™ tehtal je vsak meter poti, vsak gib straž.
»To bo gledal Inženir Babšek!« se je namuznil štela0-Zdaj je Igorju pogled ušel od straž in od zoreče ter se ustavil na živo poigravajočih Štefanovih očeh:	.
. „koncu sem Bab.ška potolažil: Rekel sem mu, tega ne bo nič. .Prepričali ste me, da nima smisla kopati ^ »Pa je verjel?«
»Popolnoma.«
Kočljive selitve
Veliki in drzni podvigi so hrupni, polni odkritega spopadov, krvi in smrti. Boj za rov pa je bil nesliseh, * tiha voda, ki globoko dere. In tudi neviden je bil. Vse Je nepretrgana veriga zvijač, prikrivanj in skritih drobn'0 pridržana kretnja drznega dejanja, polizgovorjena bese0® 'ega naročila, živa govorica pogledov in napetost °se ijamejo najmanjši šum.
Hladnokrvna drza je prikrivala notranji nemir. ..i In brž ko bi nekdo presekal usodno rešilno nevid°°
pil	4-	L1 L11	,	.1.11	.
neslišnost, bi bilo vse izgubljeno!
INadaljevan]*
ilt