spodarske, obertnijske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr V Ljubljani v sredo 6. maja 1857 Nova zapoveđ zavolj oberanja gosenc 5 1D nova prepoved zavolj tičjega lova na Krajnskem Oklic vsi deželi. Po sklepu lanskega vélikega zbora je krajnska kme tijeka družba si. deželno vladijo prosila, naj bi v prid do mači sadjoreji, ker vsi p oduki nič ne pomagajo, oj stro ukazala, da vsak kdor koli ima sadnih drevés 5 mora gosence oberati, in ako tega ne storí, naj se naje-mejo na njegove stroške (unkoštenge) ljudjé, ki mu jih obérejo, sicer se nobeden, ako V se tako pridno čedi svoje drevje, če pa ima nemarnega soseda, ne more škode obvarovati, ker gosence iz sosedovega drevja prile- ? zejo na njegov vert in gorje mu potem! Ob enem je prosila družba, naj bi s to zapovedjo ktera je bila že leta 1787 potrebna spoznana, si. deželna vladija tudi iznova oklicala prepoved, da se ptici, po I sebno tisti, kteri se štejejo v versto pevajočih ptičkov in se od gosenc in drugega merce^a zivijo, tedaj neznano veliko gosenc pokončajo, ne smejo ne loviti in jim jajčka iz gnezd ne poberati. Živo potrebo te prepovedi je z žalostno skušnjo dokazala, da je čedalje manj ptičic v naših dezelah, ker kar jih Lahi na Laškem. našinci ne polové ? jih podavijo Slavno c. k. deželno poglavarstvo je hvala mu! uslišalo prošnjo kmetijske družbe. Z veseljem tedaj nazna nijo danes „Novice" odgovor, ki ga je družba od c. k. de želne vladije te dní přejela; vémo, da vsi pridni in marljivi gospodarji ga bojo ravno tako veseli. Takole se glasi : Štev. 1255. Poročilo c. k. kmetijske družbe od 12. rožnika 1. 1. 55 se s tem skončno reši, da přejme v dokladah prepisa tistih dveh ukazov, ktera je zavolj oberanja gosenc in prepovedanega lova ptičev deželno poglavarstvo c. k. kantonskim gosposkam in pa prečastitemu škofijstvu poslalo. C. k. kmetijski družbi pa se ob enem narocuje, naj'si, kakor dosedaj, po svojih potih v dosežbo tega namena neutrudljivo prizadeva." V Ljubljani 3. aprila 1857. Chor insky. Da bojo naši bravci vedili, kaj zapopadeta gori ome-njena ukaza, jim ju bomo poslovenili, da se ravno tako potrebna kakor koristna postava dostojna razglasi iu da bo vsak vedil, da to, kar bojo vprihodnje cesarske gosposke zapovedovale iu bojo župani imeli spolnovati, je ukaz c. k. višje deželne vladije. Vsak pa bo potem tudi vprihodnje vedil, kam se ima pri to žiti, ako ima nečimernega soseda. Ukaz si. deželne vladije, ki ga je poslala c. k. kantonskim gosposkam, se takole glasi: 55 Ker so skušnje lanskega leta sopet učile, koliko škodo so gosence naredile, ker so jih gospodarji nemarno oberali, ali pa celó nič, in ker je tudi c. k. kmetijska družba za od-vernitev te škode prosila, spoznava deželno poglavarstvo za potrebno, postave zavolj oberanja gosenic in posebno tisto, ki jo je razglasilo nekdanje ilirsko de- želno poglavarstvo 12. nov. 1824 pod štev. 15681 in ktera zapisana stoji v 6. vezku* dezelnih postavnih bukev na str. 455 in jo je deželna vladija notrajno-avstrijanska v Gradcu 29. marca 1787 predpisala, v novic oklicati. Zraven tega imajo c. k. kantonske gosposke županom ojstro naročiti in na to gledati, da župani natanko svojo nalogo spolnujejo v tem, da pa-zijo na to: ali so vsi gospodarji obrali gosence v tistem času, ki so ga c. k. kantonske gospo- « ske po zaslisanji županov dolocile, in ali so spolnili sploh vse to, kar postava zapoveduje. „Posebno imajo župani še dolžnost, čuti nad tem, da se zavolj oberanja gosenc dana postava zvesto zvesto spolnuje; vsacega odlašavca in nečimernika morajo c. k. kantonski gosposki zatoziti, da se bode kazno val (štrafal) in bojo gosence na n j ego ve^s troske (unkoštenge) drugi obrali." Ob enem se je duhovšini po kmetih in učiteljem ljudskih sol narocilo, naj v dosego zazeljenega namena pomagajo s podukom in prigovarjanjem, kar najbolj morejo." Dopis si. deželne vladije do visokočastitega ško- jstva krajnskega v ravno ti zadevi pa se takole O" ts lasi „Skor vsako leto se ponavljajo tožbe, kako grozno pokončujejo gosence poljske sadeže in sadne drevesa, in ravno lansko leto se je tega deželna vladija sama prepričala ob mnogem komisijnem potovanji po deželi, pa tudi c. k. kmetijska družba in njene poddružnice so ji povedale 5 koliko škode je napravil ta merčes." Poglavitna vzroka, da je vse polno gosenc » sta pa ta dva: gosence se ne oberajo kakor bi se imele in ptičev, kteri pokončavajo ta merčes , se polovi in po- 5 strelja preveč, ker se jim še celó takrat ne prizanaša kadar imajo mlade valiti, in se jim poberajo jajčka iz gnezd. Zoper oboje je deržavna vladija v svoji neutrud u 55 skerbi za telesni prid svojih deržavljanov že več íjivi krat postave dala in poduke razglasila. Kaii zadeva ptice, da se jih preveč ne polovi in da se zlasti takrat varujejo kadar valé in jajčka imajo, ie deželno poglavarstvo 8. julija 1852 vnovic o klicalo prepoved, ki jo je o tem razglasila nekdanja ilirska deželna vladija 16. junija 1838 pod št. 14.164, in dostavila še, da prestopniki te postave se imajo ojstro kaznovati. Ker pa se tiče oberanja gosenc, podamo prečastitemu škofijstvu ukaz, ki smo ga ob enem razposlall vsem kantonskim gosposkam. „Gotovo je sicer, da ta zapoved, zvesto spolnovana, a bode veliko dobrega storila 5 al gotovo je tudi, da nadloge, ki jih gosence delajo, bodo še le tadaj popolnoma se odvernile, kadar se bojo gospodarji sami spametovali in bojo spoznali, kako potrebno v njih lastni prid je to, da pridni in radi oberajo gosence in prizanasajo koristnim ptićem. K temu spoznanju pa jih bode pripeljalo podučevanje, prigovarjanje in dobri izgledi. To pa je delo in naloga ljudske šole in duhovšine po deželi: duhovui iu učitelji premorejo veliko čez ljudstvo po kmetih in zlasti otroci so v njih gre trikrat okolí hiše in moli. Kadar dojde do vrat. poškro- rokah, kterim se že od mladih nog mora v serce pi tripot vrata in namoči ključenico in ključ; potem vrže v vcepiti, kako škodljive so požrešne gosence in kako hiši vsak ogelj v en kot, in ako kteri preostane, onda ga koristni so nasproti mili ptički. Toliko potrebniše je pa, na vrat zakoplje in ključe čez streho vrže, oves pa da kra da duhovni in učitelji posebno mladino podučujejo v vsem tem, ker ravno skor ona sama je, kakor c. k. Še le zdaj mu da vode piti. — Govori se pa: „on me je kantonske gosposke pravijo, ktera zalezuje gnezda in vúrčil"; „ona me je vúrčila" ali pa: ,.on me je vre- vam ali pa ga v torbico zešije in dene betežniku na vrat. Še le zdaj mu da vode piti. mlade tiče in jih pokončuje. Pred vsem tedaj je živa potreba, da se mladina dostojuo poduči in s podukom odverne njih gerda razvada, zakaj od ene strani ni mogoče zasačiti vselej takih šterkovcov, ki skrive zalezu- kel« ? >5 ona me je vr ek la « Doli v Petrinji pa govore: Vur- „on me je ugovorio", „ona me je ugovorila čiti pa ni nič drugega po mojem mnenji u kakor v ročiti. * ker je náglas zgubil 5 je izpadel, kakor postavimo: govore jejo gnezda, od druge pa so se preneumni, da bi se nemrem na mestu ne morem. Glagolj vročiti pa je i • i __• _ CL ___J _ i • a « i i • j • «i i » • i • • ---1. — —— — ---*----- ---- - kakor toc i ti iz mogli po postavi pokoriti. postal iz samostavnika v rok i ti 5 r> Zatega voljo se prosi visokocastito škofijstvo naj to ki t i ; ravno tako pridavnik vročen, ena > eno iz naročilo svojim duhovnom in učiteljem ljudskih šol, vrok, kakor sočen, čna da bi glede na zgorej razložene razmére ne le v šoli ? čno iz sok ? itd. > M. Val j avec temuč tudi na p r i z n i c i učili in svarili kar naj vec morejo. Drugo pot bomo oglasili postavo zavolj oberanja gosenc in lovenja tičev in poberanja gnezd. Ce združena pomoč kje kaj premore, bo pomagala tù— v korist posamnim posestnikom sadnega drevja in vsi deželi. Svesti smo si pa I II H H I dosegi občnega prida, bo tudi po vseh potih pridno poma Slovanski popotnik * Profesor Miklosič bode v kratkem izdal 2 del svoje „Slawische Bibliothek". Kakor se sliši, bode obsegal ? da vsak, komur je sedaj dolžnost naložena primoči k ta del sopet mnogo zanimivih reči. Jz (Slov. Nov.) gal; saj je sporocilo v dobrih, domoljubnih rokah! V Se nj i se je osnovalo „druztvo dobrovoljcov za slavjanske igrokaze" (glediščine igrej. Perva igra „Vier 55 nost he rvat ska", čeravno so sami možki igrali, je zeló v Se nekaj vroku dopadla; tako tudi druga 55 • v Ljubomorna žena" i v kteri Gosp. Terstenjak je najpred mislil, da se mora pisati virooki, to pa je po vsi pravici ovrgel. Potem pa je djal, da je „uroki" prava pisava. Jaz pa menim, da je prava ste se posebno dvé gospodični odlikovale. (Glas. Dalm.) Neutrudljivi gosp. Ivan Kukuljevic Sakcin ski je iz svojega potovanja po Dalmacii in Italii prinesel národnemu muzeju v Zagrebu 324 starih dnarov, med kte-pisava: vrok, vroki, vročen, ker sem te misli, da je rimi 4 od Štepana Uroša, 2 od cara Dušana in 1 od cara »ostavljeno iz predloga v in ne iz u in pa iz samostavnika Uroša. Verh tega je prinesel gosp. Kukuljevic 86 starih rok od rek kakor potok od po-tek. Na Gorenskem je obrazov (podob) vladarjev in knezov ilirskih, horvaških ta stvar vsakdanja in kolikor jaz za gotovo vém, se go- serbskih in bosniških. vorf * 55 vrok imam"; „vróčen, vróčna sem"; „on mejevró X»/ m (Sedmica). Neven bode izhajal v isti obliki in z istim ob cil, ona me je vrocila". Kadar so ali Da kadar je kako živinče storilo, in ko smo se domá kako živino kupili, šegom kakor poprej vsake kvatre enkrat v gotovem čudili in lepem redu in sicer 1. zvezek mesca aprila, 2. junija, ali pervikrat živino gledali, smo vselaj mogli preden smo 3. septembra, 4. decembra. Zvezki bojo debeleji 5 čim tele kaj pregovorili, reči: „ne bodi vročen mojih oči; to postav. — je kaj lepo". Te besede se morajo zlasti takrat reči, kadar se kdo komu čudi. Tudi človek cloveka več se oglasi naročnikov. Narocnina za leto po pošti znaša 4 vroči. Mládenec, kadar kam dalj od doma gre in se boji da bi ga kdo ne vročil, vtakne za slamnik ali klobuk bri 5 žica 30 kr. I Ne boj se kometa (repače!)" se zove mala kni ktero je nedavnej družtvo „jednota katoliška" v če 55 5 njevo vejico (Wachholderzweig), da - skem jeziku na svetio dala v poduk, kako neslana je tista se ga vrok ne prime, govorica, ktera seje med ljudstvom razširila, da bode Tudi tukaj po Varaždinu sem dokaj slišal od vrok a. f i Vi i f v * (f * « i Kar konec sveta, kadar se bo prikazala repata zvezda. vem povem. Clovek cloveka „vurci ako ga dolgo gleda, bi tako, kadar ga glava bolí, zaspal, bi koj umri. Babe znajo vodo „za vuro- Tedaj ga zacne glava boleti, in ako (Pražk. Nov.) ke u napraviti. Kogar glava boli, mora iti sam po vodo in Gosp. profesor Andrej Kuharski izdaja v poljskem jeziku dva slovnika zemljopisna, med kterima eden obsega vse imena mest, od Nemcov popačene, drugi pa ne smé se ogledati. Baba ide v kuhinjo in nekaj (kaj? zemljopis kraljestva poljskega. Gosp. Kuharski eestovaje se nisem zvedil, morebiti pa bom) moli in vrže tri žive oglje pet let po deželah slovanskih je nabral toliko gradiva da (žeruče vúglene) v vodo in prinese bolniku. Zdaj mora tri- sedajna slovanska literatura nima enakega delà razun Z. pot piti in se po sencu (šlepom oku) in po ušesu trikrat Chodakovskovega „Zemljopisnega slovnika zemlje slovanské*'. (Swit.) Hospodářské Noviny" češke, ki jih izdaja pomočiti in roke prati; po tem ozdraví. Neki gluhec je tu kaj ki vroke ozdravlja. On gre tripot okoli hiše, nekakšne molitve moli, napravi vodo in dene na njo tri oglje 55 in pa česko gospodarsko družtvo, štejejo 1191 prejemnikov, nemški střelo na spodobo kamena in reže v lonček. Kadar domoli in časopis „ Wochenblatt" od ravno tega družtva izdajan iz zreže in okoli hiše odide, gre v hišo pa kljuko (kvaku) haja v 713, „Centralblatt" pa v 674 iztisih. namoči s to vodo in betežniku dá, da trikrat pije 5 in namoči r> mu pete, sence in uho trikrat. — Drugi pa so mi pravili, da more on naj lože „vúrčiti", ki ima obrvi ali žolte ali pa skup zraščene, in pa tisti, ki v cerkev na ene vrata noter dojde, na druge pa ven ide. Kdor se čudi kaki živini, ako je baba poleg, zreče mu „vr..i su ti oči kak raku." — Neka baba pa delà tako vodo za vúroke, da dene v lonček vode in posvećene vode in malo vina. Potem dene tri ključe v ogenj, dokler se ne zažaré, zdaj jih dene v vo- Ako se oves „na „vúrčen", ako se pa drugač obrne, pa ni; ako grejo oglji pod vodo, je človek „vurčen", ako Przyaciel domowy", verlo vredovani in v Lvovu izhajoči časnik poljski šteje letošnje leto že 3000 naročnikov; na mnoge strani podučni in kratkočasni zapopadek ga da se mu je pot po kmetih; sliši se. do in v vodo tudi dene ovsa in oglja. špicu" obrne, tedaj je siri med ljudstvo tudi dovolila tudi na Rusovsko. * Ucenci petrogradski so dobili dovoljenje izda-jati znanstveni časnik v rusovskem jeziku, pod naslovom „Delà petrogradskih študentov". Enak časnik izdavajo tudi ucenci parižki. Sostavke pa morajo poprej pregledati profesorji in sicer vsak sostavek tisti profesor, včigarnauk spada za natis namenjeni spis (Lumir.) slovensky letopis" se zove novi aine idejo, pa ni. Zdaj vliva ono vodo skoz nože in vilice in manah (koledar), kterega za leto 1858 bota v Peštu oa * „Concordia, 143 svetio dala gospoda K. Vikt in J. Palárik v ce- vživajoc strupene slasti zapeljivega sveta. Ne gloje na tebi skem m slovaskem jeziku, iu imata namestovati nekda- ostři iu strupeni zob njo „Zoro" in „Nitro darja °"erde nevošljivosti, ne grešne » Gosp izdatelja omenjenega kole- ne lakomnosti, ne osvete, ne oholosti Jefremček slasti dete y y reci kteri bo obsegal podučne in zabavne (kratkočasne) presrečno, ker kinči in krasi te nar dražje človeško blago y v svojem programu in pozivu na narocbo željo raz prekrasna nedolznost Nič y mili ljubcek svoje matere in glaseta, naj bi se v tem letopisu pisatelji češke in sloven- nimašnasebi, ne na telesu, ne na dušici svoji nedolžui, ske (elovaške) strani prijazno roke podali, zato tudi naslov tudi ne krog sebe, kar bi proklinjati zamogel; nič nisi še almanaha „Concordia" (složnost). Cena mu bo 1 fl. 40 kr., naredil hudega ali napčnega, kar bi ti bilo treba popravljati; noben kamen krivice še ne obtožuje tvojega čistega serca! z zlatim obrezkom 2 fl. 20 kr, Narocila sprejemata gosp Vik tor in (Wasserstàdter Pfarrhof in Ofen) in gosp. Po- k (Theresienstadter Pfarrhof in Pest) Svarilno in podučno Iludodeliiik. v Žalostěn izgled napacne otroške odreje I. „Bog deli dari" pravi prislovica slovenska. Zakaj torej nekterim dá vživati vse sladnosti sveta, nekteri pa živijo v revsčini in nadlogah, tega naj ne preiskuje umerljivi člověk! Bog v svojih nezapopadljivih sklepih to pač najbolje vé. Marsikteremu res je bogastvo k veliki koristi in ž njim tudi mnogim drugim v pomoč, — marsikterega pa tuđi naravnost pogubi. Nad tergovca Ačima v V ru je bil Bog blagoslov svoj tako obilno razlil, da bi ga po vsi pravici Joba no vejsih casov imenovati smeli. Hiša njegova bila je podobnisa palači kakor domu prostega tergovca — koliko pa je pre-mogel še druzega premoženja, je res bilo od sile. Gospodar je bil lepih plodnih njiv, velicih in dobro obdelanih Vinogradov; na pristavah je imel velike čede ovác in goved y v logu na žerovnici cele trope v • V presicev, v magazinih polno žita y v kletih obilo barigel polnih dobrega vina; zraven vsega tega pa je v omarah in zabojih po hiši bilo nakupi-čenega zlata in druzih dragocenost. Pa nismo še našteli vsega, zalo ženko žlahnega rodů, blagih čutil, milostljivega serca vso krotko in nedolžno; al krona vse Ačimove sreče bil , mali Jefrem, dete milo in drago. kar je Bog podari! srečnemu Ačimu. Dal mu je tudi 't» je sinček jedinak Krásen je bil njegov obraz, kakor krasni poletni dan — prava slika zdravlja iu nedolžuosti. Vedro mu je bilo modro oko kakor védro modro nebo ali cvet violice (Ijubčice); rudeče mu krasne ličica kakor cvet najlepših rudečih rožic; slobodno in v vsem prikupljivo vse njegovo otročje obnašanje, resnično, slikar bi bil s tega ljubeznivega otroka posneti zamogel angeljsko podobo. Pa kaj terpi večno na svetu?! Nepričakovaje prihiti neusmiljena smert, zgrabi Ačima in pahne ga, ko se je tega najmanj nadjal, iz verhunca njegove lepe sreče v tmino hladnega groba. Vso Ačimovo V t V • V • premoženje je ostalo, sveta. al on je mogel slovo vzeti od Tudi gospa Ačimova in sinček njegov ostaneta. Malo mescov je še minulo in že je redkokrat več dete mislilo na svojega rajnega očeta; še to večidel le takrat, kadar ga je y objokano materno lice spominjevalo. Pa temu se ni čuditi poglejmo ga le, kako se razveseljuje z nedolžnimi svojimi igrami po dvorišču: sedaj jaha na svojem lesenem konjicu sedaj meče in lovi žogo, sedaj koterija in toči obroč 9 y ^sedaj vleče svoj mali voziček, sedaj piska na pišalko, sedaj udarja na bobnič, sedaj pođi in loví pod svojo kapico pisane me- tulje pa kaj bi poštevali vesele ure, saj vémo, da pravo veselje je le pri otrocih domá. Oj! kako se sveti Jefremu raz obraza serčna radost blaženo veselje bliska se mu y r t iz oci, veselje, kterega mi od raščeni več ne poznamo, od kar smo zavesljali iz prijetnega raja nedolžnega dětinstva v nemirne valove življenja. O sre- cno detice, blagor ti, ker ne trošiš svojih moči ne s teles-nimi ne z dušnimi strasti ter ne tratiš jih po neumnosti y Kdo si pač ne želí biti tako srečen, kakor to dete! Neznane so mu skerbi; česar želí, lahko se mu spolne. Mila mati pa se tudi ne obotavlja, da ima nje ljubček vsega po volji; derži ga kakor kapljico vođe na svoji dlani ga ima, ko punčico svojega očeša, je moč materiuske Ijubezni. . V . y Res y raj si velika in krepka Mi odrašeni Ijudje ne vživamo toliko blagosti ko mali Jefrem; nas pogosto mučijo skerbi y jeza y žalost in nadlo ge; stiskajo nas skerbi lastne naše in naših bližnjih; sedaj se moramo vojskovati sami s seboj y sedaj z drugimi. Srečen vsaki člověk, kteri more prognati nadloge, ki si jih je sam naključil, pa prenašati tudi krepko, kar mu jih drugi navalé. 0 kako milo dete je mali Jefrem, kako je nedolžen in srečen fantič! Da bi pač vedno tak ostal! Sréčna pa je tudi mati o njem. To ji viditi moremo, tudi na licu, s kterega si je ravnokar izbrisala tople solze, prelivane po raj-nem možu svojem. Vsaka mati, ki bi jo gledala v tem trenutku, želela biji gotovo iz serca, da bi ji njeno milo dete bilo kadaj podpora, tolažba in radost! Ako ji to ne bo, zastonj ji je blago in premoženje, zastonj ji vse drugo dobro. Zdaj je še v njeni materni roki vsa prihodnja sreča milega sinčeka! Ako ga dobro odredi, bode ji ponos in to- lažba i podpora in radost; ako pa odrejo njegovo zanemari ji bo sramota, žalost, jeza iu grenkost. Na izreji otroka je vse ležeče. Kakoršna setva Taka je žetva! (Dalje sledi.) Novičar iz avstrijanskih krajev Iz Gradca 30. in 31. dan p.m. je bil veliki zbor c. k. stajarske kmetijske družbe. Iz mnogih važnih pomen kov in sklepov povzamemo sledeče našim bravcom. Kakor druge kmetijske družbe je tuđi štajarska bila vprašana deželnega poglavarstva za svoje mnenje: kako naj bise od t gojzd postavili potrebni gojzdnarji in kol Gosp. tajnik dr. Hlubek je obširno razložil, kaj je v ko? tem odgovorila kmetijska družba ska visokost svitli nadvojvoda J Potem so Njih cesar-govorili o vseh imenit-niših zadévah v povzdigo štajarskega kmetijstva, ki so imele drugi dan v vélikem zboru pretresane biti, no- in vinoreje, od potrebe, da bi se po deželi napravilo več hranilničnih ali šparkasnih poddružnic, in od nove postave, po kteri ima avstrijanska namreč od živi m y in S tuđi na za vino Štajarskem vprihodnje veljati. Kar se tice mere je gosp. dr. Hlubek omenii, da bi potrebno bilo, da bi so y darj rati sode vselej, preden jih prodajo y dali ment > da bi se tako odvernilo mnogo prepirov in goljuíij. Mnogo gospodov je omenilo na to, da je to že stara postava, da imajo sodarji svoje sode cimentirati, pa nobeden ee ne ravná po nji. Sklenjeno je tedaj bilo, deželno vladijo prositi zaup y naj bi vnovič oklicala to postavo Potem so bili možje izvolj y kteri naj se pri dunajski raz stavi potegnejo za prid in čast stajarske dezele Enoglasno eo bili tudi svetli nadvojvoda izvoljeni zazastopnika stajar ske dežele, kteri so odgovorili, da bojo radi spolnili to želje y ako jim bo Ie moc na Dunaj iti Gosp J vitez Azula je naznanil zboru, kako se je gospodarilo in kaj se *) Jedinak - jednica, pri Serbih edini sin ali hci staršev. Pis. je skušalo družbenem tu preteklo leto in je pove 144 dal da ima družba na vertu 31,695 cepljenih dve in neceplje- robrodu 15. t. m. iz Jankina v Terst odriniti, odtod pa čez in trilet- Ljubljano, Gradec in Bruck v Salcburg se zopet verniti nih sadnih drevés, tert pa 95.663 euo-nih najžlahnejših plemen. Dohodki verta so znesli 2456 fl. Ker sta presvitli Cesar in sv. Oče papež tisti njih predlog 30 kr., stroški pa 2210 fl. 11 kr., tedaj je družbi ostalo od leta 1853 poterdila, po kterem se imate štajarska in ko 246 fl. 19 kr. Iz verta svilorejne družbe se je lani pro- roška škofija po novi osnovi vrediti, bojo prečastiti kardinal dalo le 1480 drevés, 10.000 so jih iz semena priredili. V drenaži se je lánsko leto veliko storilo: 63 gospodar- vedali, da se bode sedež lavantin skega škofijstva jev je dalo več sto oralov zemlje dre nažiti, na 1000 ora- kmali iz Št. Andreja v Marburg přestavil, in pri ti pri medpotoma berž ko ne Mariborčauom sami veselo novico po lih je bilo položeno 334.000 cevi. Cbelorejo povzdig- lik i bojo menda tudi ogledali poslopje, ktero ima vprihodnje niti si je kmetijska družba dosti prizadevala; gosp. fajmo- stolica biti svetlemu knezu in škofu. šter A. Sem lič v Gradcu je učil čbelorejo učence svilorejne in kmetijske šole in pa preparande. Dzierzonovi panjovi so bili posebno pohvaljeni. Štajarska kmetijska Novičar iz raznih krajev dopisajočih družbenikov. Nâ velikem cesarskem vertu, kjer bo na Dunaji raz Razglašena je bila tudi pritož- stava, vse mergoli delavcov, da bode do 9. t. m. doděláno družba šteje 45 pod druž nic in 4404 djanskih, 374 pa ba, da nočejo vsi družbeniki časuika družbenega naročevati vse. Razstava kmetijskih pridelkov vsake dežele po ali pa namesto tega predpisanega doneska odrajtovati. Vsemu sebej bo lično zaznamovana z banderi in gerbi vsaktere de temu bi se — je rekel gosp. tajnik -- lahko v okom prišlo, žele. Ta razstava bo tudi največja: iz doljne Avstrije šteje iz Horvaškega 101 , iz ako bi predstojniki poddružnic le take može v versto druž- 186 razstavnikov, iz zgornje 181 benikov jemali, kteri za to prosijo in se zavežejo dolžuosti Ceskega 54, iz Stajarskega 52, iz Marskega iu Šlezkega družbine zvesto spolnovati. Gosp. grof Kottulinsky je 38 ? iz Ogerskega 36, iz Tirolov 27, iz Galicije 24, iz Er iz razložil svoje skušnje o umetno napravljen em gu oji deljskega 14, iz Dalmacije 13, iz vojaške Krajine 7 in Maly-ovega gnoja ni pohvalil. — Od gosp. prof. Puff-a Salcburškega 7, iz Lombardo-Beneškega 6, iz Krajnskega se je bral spis, da so v Marburgu začeli gnoj iz strauišč 5, iz Teržaško-Goriškega 2, iz Koroškega 1. Goveje živine že dosti pridno nabirati in da je upati, da se bo to čedalje pride v razstavo naj več iz Marskega, potem iz Ceskega pridniše ravnalo. Stajarskega vina se je lani po in Doljno-Avstrijanskega, najmanj iz Horvaškega (le troje). V7 du- Iz Galicije je ne bojo vzeli nič zavolj nalezljive kuge, Iz Milana se piše naznanilu Marburške poddružnice veliko prodalo. najsko razstavo se je iz Stajarskega poslalo 84 mašin od ki ondi v nekterih krajih razsaja 21 razstavnikov, 33 goved iu 6 konj od 16 razstavnikov, da v zgornjih krajih ni slana murbam celó nič škodovala, kmetijskih pridelkov od 64 razstavnikov in pa 560 butelj v dolnjih je pa škode manj kakor so se je izperva bali. Zajic je sadnemu drevju in tertam letošnjo zimo Sploh se iz raznih dežel našega cesarstva zveda, da mraz vina. toliko škodo storil, da je mnogim veselje do sadjoreje po- vfzadnji polovici preteklega mesca ni polju skor nič, ter-terl; gosp. Gerhard Schroder iz poddružnice Pegavske je tam le tudi malo škodoval, največ pa je sem ter tjč terpelo govoril obširniše o tem in od pomočkov zoper to nadlogo; sadno drevje. Rež je v rasti sicer zaostala, toliko več pa IV a mazilo drevesno napravljeno iz človečjeka in drugih reci se pričakuje zernja, ker bodo bilke krepkeje (?). se je dobro poterdilo; kar pa se tiče kakoršne postave Marskem je 25. dan preteklega mesca neki delavec y ki je zoper to nadlogo, ne spada to, kakor je grof Kottulinsky zjutraj zgodaj šel na delo, v gojzdu pri Petrovicah z mer _ m TV 1 I I • 1 «1 i i w v V i-f i • i V «i f % 1 V i . i rekel, v opravilstvo družbe. Gosp. dr. Hlubek je bil z nil. Važnih političnih novic imamo dane§ cisto malo. po preteku 6 let enoglasno spet za tajnika izvoljen in Dolgocasne pravde svajcarsko-pruske je sedaj konec;. za njegove veliko zasluge za družbo in deželo mu je zbor 29. dan p. m. je švajcarska vlada poklonil véliko družtveno medalijo. enoglasno sklenila, naj poslanec njeni podpiše osnovo poravnave. Kakor se kaže, Iz Zagreba. 1. maja. K. Ž. Mesca aprila so se pod bote prihodnje dni politični zvonec nosile Mold a va in rediteljstvom gosp. Freudenreih-a mlad. sledeče igre v Vlahija; stranki za in zoper zedinjenje teh dezel pod domaćem jeziku na tukajšnem kazališču igrale : 13. apr. eno vladijo, ste si zlo hude; 10. dan p. m. je bil ze tak ____! _ n________1»/t__Ï___1_____ „44 jjj nnKi <1 o, nnAn«n; rlû^rJnî nn^lomr TT M o 17 o Ir : n^Jr« 7. predstavljanje „Deva iz Marienburga .i « i;nkn»:u ----_ -i û o m 5) pobje ropot, da je začasni deželni poglavar Moldavski ojstro sva da ljubavi" poleg nemskega ? 19. apr. 8. představ- rilo oklical, da bodo vsakega zaperli in po postavi kazno r> Opančarica po modi" vesela igra s pevanjem vali, kdor bode motil mir in pokoj dezele. Ker so volitve 25. apr. 9. deželnih poslaucov še le prihodnji mesec, bo dotistihrnal ljanje od Popoviča, v korist Freudenreih-u starej. ili 5? tko če še dosti homatij. predstavljanje „Varmedijska restauraci a" biti veliki sudac" vesela igra s pevanjem od Aut. Nemčiča, Konštantin v Pariz; Parižani so ga 1. maja je přišel veliki knez rusovski v korist gosp. K. S. Miroslavu 28. apr. 10. představ pise z živim in spoštovavnim veseljem sprejeli. An kakor „Moniteur" le- or » ljanje ki u - ---7 - - — »----- poleg nemškega od Freudenreiha. Iznenada" ili „mali uzrok i veliki našled- žki poročnik mu ne bode iz poti sel, kakor se je izperva 27. in 28. aprila govorilo. Angležka vlada je zoper vlado napolitan je bila v tukajšnem narodnem domu (dvorani) 15. glavua s ko sopet huje strune napela. Kn^z černogorskije sednica si. hrvatsko-slovonskega gospodarskega dru- 30. aprila došel v Terst. Kako ga bojo Cernogorci sprejeli žtva pod predsedništvom veličastnega gosp. E. Zdenčaj-a iu kaj se bo dalje v ti deželi godilo, kjer je mnogo vein barona Kulmer-a. Skoraj vse avstrijanske gospodarske Ijavnih mož zapertih ali svojo domovino zapustilo, družtva so bile namestovane po svojih poročuikih; med temi celó nič ne vé. Štarašinstvo je vsem domaćim prepove se se sta bila tudi dva Madjara iz Pešta. Radostno neprestano dalo, da brez posebnega dovoljenja nobeden ne sme dezele vikanje „živila naša bratja Madjari", s kterim sta sprejeta zapustiti. — Sv. Oče papež je zoper vlado francozko po- je dovolj pričevalo, da med Hrvati in Madjari ui no- terdil djanje škofa Moulinskega. — Iz Kitajskega je pre da staro bratinstvo se je jel slavni profesor Liebig unidan nekoliko tistega kruha bila, benega srda ali preziranja več povernilo sopet. Govorilo se je večidel v hrvatskem, pa tudi po kterem je 15. dan januarja v madjarskem in nemškem jeziku o mnogoterih povzdigo nevarno zbolelo. Gosp. profesor je po kemijski preiskavi na > okoli 500 ljudi v Honkongu národnega gospodarstva zadevajočih stvaréh, in reči se mora » sel > da v ta kruh, s kterim so hotli Kitajci ptuje naselnike V ze dolgo ni bilo tako sjajne in živahne sednice gospo- zavdati, je bila zapečena mišica (beli arsenik), ktera V % é. V« > • « 1 Vf « • fl l*i da darskega družtva. bila vse končala, ki so kruh vživali, ako bi strupa ne bili Iz Marburga 3. maja. # Radostni smo v „Salzb. Kir- izbljuvali. chenbl." te dni brali, da svetli knezo-nadškof in kardinal Salcburški mislijo 10. dan t. m. Rim zapustiti in po pa Odgovorni vrednik: Dl. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: JoŽef Blaznik.