PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
H Leto IV - Cena 15 Ur - 6 jugolir - 2.50 din
TRST sreda, 24. marca 1948
Poštnina plačana y gotovim Spcdizione m abbon. postal?
Stev. 853
Angloamerisko	področje
EDINI DEL OSVOBOJENE EVROPE KJER ŠE DO DANES NI BILO VOLITEV
n;':
0 fr
! ltf: d*' grl/
;SSi
Kazni komentarji v zvezi s tristransko noto - Protest ameriških Slovencev pri Marshallu - Razočaranje imperialističnih krogov, ker v Trstu ni prišlo do incidentov, kakor je bilo v njihovih načrtih
^ASHINGTOJs, 23. — Vlada je
tčeraj
prejbla protestno noto jugo-
y^7nske triade proti tristranske-Predlogu glede Trsta. Vsebine
wu(
nj° obiav'lt. Predstavnik hixu *l**a	je	hitel	eatr-
..	se	eadova	tiže	edino	šti-
rih
'n ** Jugoslavija nima
Atner«;
naWtnu
Kvko,
te Slovani so poslali eu-ministru Marshallu brzo-
0n ,	® katero protestirajo proti
Predi ° ' Iranojsko - ameriškemu °Vu za priključitev Tržsški-Italiji.
*>°bu<ia’ Pravi brzojavka, je *ke* pc.’zkus vplivanja na itahjun-ete(iUoHf’>® ‘ti povzročanja sporov ItaJijonskim, in jugoslovan-Ijudsb
na
Združt
•tvom. Je pa tudi napad
rneina *"* nArode v hipu, ko je Tri„x ro*it Položaj izredno napet,
Vtlm esssa J*.	t.LT.«	„	-	*	•	2	..
&
$ *e "his Vpra^anle se lahko reši in ,0t| foinfv' b°' w® * pomočjo medna-% p, spletk ali a politiko sile, pač
prijsteljskega spo-'*	demokratično	Italijo
^ ^ ko republiko Jugoslavijo.
vi f
*u«i *
W P°we<l
““rotn * jugoslovanskim odgo-
agenoija France 0;^ **® jo predstavnik Fortign
ja ~ Rjavil, da TeZfk® Britani-J0J. sre4uj eI°nia n« nasprotuje nepopit uifn ■”* Opajanjem med Jugosla-
nji*	tt*
lj f<w TVorker* pa pile, da bri-uZada žeZi v Italiji reakcio-
>iarno
caa u)Vl,do’ ki na,j j°' podpirajo M ja	» fci »o podpirale Mussoli-
&o s ^'jdnsko ljudstvo pa se ne
le ^varati ^“tda
Italijanski kmet
i^u4sfe.U<l' *** mi6 &0 s5mo vlada in ^ fronte lahko dala temi jo
Ho»; riakcionarna vlada ne bo le« j Trst® Italiji, ker Fellinija ^ il me rt ha nimata
H.
reZ«]
**e
>«o 'H ki
r®*potapati e tem ozem-
s/or*s poroča, da je odgovor * r,.. .slede Trsta, hi je povezan
napadi na Jugoslavijo, ameriško poslaništvo v ^*lovn" Upa' 60 pripramZo i“-iPfoti'tntko vlado, da bi pedala fiš Jurske izjave, ki naj 61 »ki* , 5fi«
M /*»«e
kom.
v borbi proti italijan-unistom med volitvami*.
,# "'»itča
zunanjega ministra
,jtj Ui{|a Pa so spravilo v zadrego k; S(, 0njke imperialistične kroge, <k> (,Q ’^Z umikajo in izjavljajo, am,eriška vlcda upoštevala sovjetski odgovor.
~l> VW ^ morejo vladni krogi v Ijitj	^tonu z ničemer pobiti dej-
ff	fi fr® pribija jugoslovanska
a”i3Ze
Mn9,r	točki	5,	ki	se	glasi:
n r,amer«fco
'>ee:
področje Triaške-Stirap^1^ te edini del osvobojene kfe*) ’ ^9,‘ do danes ni biZo tto-^htoo a'Jtcn°mne organizme*. To
r^aka ^ najboljši dokaz, da je . *V»tu eriška vojaški uprava v i *•»	tržaškemu. ljudstvu
'1 d,e 1'”*! demokratične pravce *®rtka	ter	uvedla	dikta-
neomejeno vojaške ob-
last brez udeležbe ljudstva.
Na splošno pi se iz vsega pisanja reakošenarnega tiska vid' nekako razočaranje, ker ni v Trstu prišla do incidentov, kakor je bilo v načrtih in željah imperialistov. In vse pisinje gre za tem, da bi te incid&nte izzvali. Ti listi so polni groženj proti italijanskemu demokratičnemu ljudstvu v primeru, da voli za ljudsko fronto. V to vrsto izzivanj spadajo tudi izjave ameriškega poslanca Millerja, ki je svečano in tajinstveno izjavil, da večina ameriških ladij, ki so sedaj v Sredozemlju, ima na krovu atomske bombe, ki so še učinkovitejše kakor one, ki so jih odvrgli na Ja-tignsko. Te bombe naj bi tnkoj odvrgli na Trst in Moskvo, «če bi jugoslovanske čete prišla v Trst*. Na splošno govorijo v reakcionarnih krogih v ZDA o cnepredvide-nih incidentih* in o snevarnih di-plomatičnih akcijah*.
Iz vsega tega pisanja se jasno vidi, kakšen je bil pravi namen tristranskega predloga gUode Trsta: razen votivnega manevra tudi ta, da se povzročijo neredi, ki naj dajo izgovor, da okupatorske čete še nadalje ostanejo v Trstu.
Tako je madžarski ministrski podpredsednik izjttvil, da hočejo vojni hujskači s temi predlogi ogrožati mir in sodelovanje med narodi. Pariški zmerni list cOrdre de Pariš* piše, da je Bidaultovo posredovanje za priključitev Trsta Italiji <blazna diplomacija* «malega moža*. Obsojanja, vredno je*,
GLAVNI RAVNATELJ VU GEN. GAITHER, KI IZDAJA ZAKONE BREZ SODELOVANJA IZVOLJENEGA PREDSTAVNIŠTVA LJUDSTVA, KAR JE EDINSTVEN PRIMER V OSVOBOJENI EVROPI.
i.odaljuje list, tda je Bidnult v teh okoliščinah sprejel v taki naglici ameriške nasirete.
Trst bi v tem primeru postal ameriško pristanišče in če bi sklep zaveznikov povzročil nerede, bodo
od teh imeli korist samo tisti, ki si želijo, da bi prišlo do vojnega spopada med zapadnim in vzhodnim blokom. V tem primeru bi Italija doživela usodo Grčije. Nemška Bidaultova politika priklicujv Briandovo politiko, njegova italijanska politika pa priklicuje La-valovo politiko, tako da ima Francija možnost postati veliki premor ganeo v vOjni*.
Romunski list tViaza Sindacala*, piše, da bodo miroljubni narodi na napadalne in izzivalne govore ter na kršitve mednarodnih pogodb odgovorili z utrditvijo demokratičnega in protiimperjalističnega bloka.
Tudi bolgarski tisk odločno obsoja predlog za revizijo mirovne pogodbe.
V Beogradu optimistično komentirajo Simičeve izjave in poudarjajo, da je Jugoslavija vedno pokazala voljo ureditve vseh visečih vprašanj z Italijo. Tako je sklenila ž njo važen trgovinski dogovor, predlagala je dogovor o ribolovu v Jadranskem morju in letalski dogovor. Dalje so v teku pogajanja za amnestijo italijanskih državljanov v Jugoslaviji in jugoslovanskih državljanov v Italiji.
Če spremlja italijansko vlado prava želja po miru, bo morala opustiti svoje sovražno stališče do Jugoslavije in se odločiti za neposredne razgovore.
Pristasi miru
so številnejši od pristašev vojne
Odločen nastop Gromika v Varnostnem svetu
LAKE SUCCESS, 23. — Na današnji seji Varnostnega sveta je sovjetski delegat Gromiko izja. vil, da še ni prepozno, da OZN spremeni svojo politiko, da zavrže ekspenzionistidni imperializem Wall Street a in izvaja miroljubno politiko, ki odgovarja koristim vseh narodov vključno ko-ristim ameriškega ljudstva, ki noče vojne in ki žeii sodelovanje med vsemi državami, velikimi in majhnir.i.
Gromiko je nadaljeval, da je danes vec pristašev miru, kakor jih je za vojno, vendar je potreb-na borba proti vojnim hujskačem.
Sovjetski delegat je še omenil, da je Češkoslovaška dobro razlikovala med svojimi pravimi prijatelji in onimi, ki so jo prodali Hitlerju. Nato je obtožil ameriško vlado, da se je vmešavala v notranje zadeve nekaterih držav, zlasti Italije in Franclje in da ni nobena tajnost, da so izvedli spremembo francoske vlade na pri. tisk ZDA.
Končno je Gromiko omenil Trumanovo doktrino, poudaril, da je celo- pri ameriškemu ljudstvu zelo osovražena in dodal, da
Rimski demokratični krosi
usodno spreleti Simičeve iziave
Vse kaže, da De Gasperijeva vlada misli nadaljevati izzivalno politiko proti FLRJ - Stavka tiskarskih delavcev se nadaljuje
(Od našega posebnega dopsnika)
RIM, 23. — De Gasperi in Sfor-za sta danes zjutraj prišla v Rim, kjer jiu je sprejela majhna množica fašistov, pripadnikov MSI, istrskih esulov in vladnih funkcionarjev, ki jimi je De Gasperi dejal: «De!ali smo za stvar samo na sebi in danes smo nad fem zadovoljni. Volivna kampanja je postranska stvar, in kdor poudarja, povezanost teh prediogcv z vol v-no kampanjo, daje dokaz ozkosrčnosti.*
Nato je skupina šla po rimskih ulicah med brezbrižnostjo prebivalstva. Napisi «Zivel De Gaspari*, «2ivel Sforza* po zidovih so spominjali na čase, ko sta se Mus solini in dano vračala z Brenner-ja, ko sta se sestala s Hitlerjem Te lepake so tiskali ponoči v vatikanski tiskarni v Sagraro, ker j'.h zaradi stavke tiskarskih dčlavcev niso megli tiskati v italijanskih tiskarnah.
De Gasperijeve izjave glede Trsta si nocoj v krogih ljudske demokratične fronte razlagajo kot jasno priznanje, da so zapadne države sprožile to vprašanje v voliv-ne namene, ki pa so popolnoma spodleteli, nasprotno bodo celo škodili De Gasperijevi vladi. S tem da je De Gasperi izjavil, da je volivna kampanja postranska stvar, je dal razumeti, da noče, da bi italijansko ljudstvo mislilo na dogodke zadnjih dni, ko bo volilo.
Vse kaže, da bo italijanska vlada nadaljevala z izzivanjem in obrekovanjem proti Jugoslaviji ter odbila Simičev predlog. Ce bi namreč ta predlog sprejela, bi ravno ljudska fronta pridobila, ker bi se
•orba francoskega ljudstva ^foti fašistični diktaturi
kovinarskih In poljedelskih delavcev - Protidelavska m proti* k®ečka politika Irancaske vlade v korist velekapitalistov In Imperialistov
Nah2; 2<?'.— Delavc.
•tsiv . nt Naza re so danes dveumo protestno stav-
iti
‘Vi^arnoati s kovi.narsk.mi .	11^-StMolcah, ki so osta-
>šil: h!;4 2ara<li zapore,
v"1-*	fiapu.B,	k-	SO	Jo
> konf Jaloi'
rh.šk.j1 fl,enc: predstavnikov to-
či «5*°v v Sainte Et enne d.?3nlk fra*coske Ksnfc-nSiitt ,;a Beno-t Frachon med tn e' ki V11: V«Lki kapitalisti tJNtva r^lra njihovo politiko J1, žavost« eroc-a pro‘- demokra-!-h liu,"° žrtvujejo korist: drža-
^S^v'di3oprcdwm
ev.
».	Vlada	in ka-
s, bodo	tako, ker misl-Jo,
- V-ijoPjd-artn'.U ljudske sile, kt trkjwa Se b- osvobod-U banč-
skuiajo po-
thllitarist.__
,r>n':;-^lv -n kol.kor mogo-> ®0Oo ’ ^cn-*ko raven de-'reVa» 0o°oooooogoooo
v ap;e vojnih zločincev JliZno Amfirikn
i(	23	obi/u> ,v-. j 	.	-
ftut ^nta~r5.Va	P31""	lpodarske'ga, političnega in nacio-
»t. .. Crui1> in »General I „nl„eaa voloma.*
v vseh to- la vcev. Vlada je vsa zaskrbljena, da reši cone .ndustrijskih pro.zvodov, ki so delavcem nedostopne. Va-šingtonski reakcionarji zahtevajo začetek odloč ln? ofenzive proti delavskemu razredu. Julcs Moch dela na tem, da se odobri reakcionarni zakon. Na poti svoje protidelav-ske pol.t ke povzroča Moch prelivanje krvi delavcev in preganja najboljše iinove naroda. Bankirji in kapltal sti zahtevajo ukrepe proti Glavni konfederacij; dela. V vrste delavskega razreda pošiljajo izdajalce, da b. povzroi.li cepitev.
Govornik je nato omenil nevarnost, ki groz: fraccoiki Industriji zaradi Marshallovega načrta in nato poudaril, da se De Gauke ponuja, da bi zadušil delavsk. razred :n uničil aind.kate. «Ce bo francosko ljudstvo poklicano, da sprejme v svoje roke življenje naroda, bomo dali tisoče in milijone patriotov in aktivistov, ki se ve bodo strašili borbe, ki se bodo odločno in združen borili proti fašistični diktaturi za rešitev osnovnih interesov ljudstva proti politiki, ki vodi do go
>1
au “V*l» .n «t>en«ra: \nninega poloma.
iriM	t,rrh	mesecih	| y departmanu A.sn? J? 6500 po-
^i ho v°Jhih zloč.ncev v; iicdelaklh delavcev proglas.lo stav-*la i’01 *adrn*ni ln Veaeauelo. Na’ k0 )jot pro‘est proti odločitvi poječim *saru £ kovanju iz Neap-! delske«a m ni&trstva P-aivina, ki je eio6it,^ruz* Prepeljala 1100, dovoli poviiek samo 280 frankov W 3on^V v Arsehtino Od | mesečno poljedelskim ^[.avcem.
^^2iir:S'‘0spa6bbn;mvl^l Stavko so proglasih v 180 kraj.h '*•	'departmnna.
Na velikem zborovanju kmetov v Pau je poslanec Valdeck Roabet govoril o položaju francoskega po-ijedcistva Mayerjev načrt in ženevski dogovor, je dejal Roehot, žrtvujeta male ’-n srednje kmete, ki ne morejo kljubovat; tuji konkurenci. Toda kakor poljedelstvo, je ogrožena tudi vsa naša nacionalna proizvodnja. Rochet je poudaril, da hoče angloameriška politika pretvo-r.tl Francijo v kolonijo.
Oroige iz ZDA En Anglijo v Iran
PARIZ, 23. — Tass poroča, da izročajo ZDA Iranu večje količine orožja. Do sedaj so baje izročili že večje količ-n? bomb za tetala in naprav za letališča ter sedaj pošiljajo tanke in oklepne evtomob.le ter drugo orožje. V Teheranu pričakujejo v kratkem prihod specializiranih ameriških inštruktorjev za motorizirane če‘e in letalstvo. Poročajo, da so tuai Angleži poslal; v Iran večje količine orožja :n tudi letala.
\ _________________________
DUNAJ, 23. — Med Avstrijo ln Madžarsko so sklenili trgovinski dogevor. Avstrija bo dobavljala magnezit, razne rude, les, proizvode kovinarske industrije-v zameno za ž vila in druge proizvode. Lan-sko leto Je zn2šal skupni promet med obema državama 5 milijonov dolarjev.
s tem potrdilo stališče komunistične stranke, ki že tri leta poudarja potrebo neposrednega sporazuma. z Jugoslavijo.
ZDA, ki se zavedajo, da sta De Gasperi in Sforza dva zanesljiva služabnika, pa so pohitele z jasnimi navodili. Tako je Linn izjavil, da v vašingtonskih krogih izjav-l;ajo, da je Italija že odbila priključitev Gorice Jugoslaviji in Trsta Italiji, in zato da ne bedo tega ni** jemali v poštev. In res je kmalu popoldne predstavnik zunanjega ministrstva izjavil: «Ne moremo zamenjati kosa italijanskega mesa z drugim kosom italijanskega mesa*. To izjavo razlagajo v diplomatičnfh krogih kot voljo De Gasperijeve vlade, da se sploh ne misli pogajati z Jugoslavijo.
Z druge strani so rimski demokratični krogi tugodno sprejeli in
OOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOO
Kaj je Marx proti Vatikanu
Tednik tTeden*, clist za življenje po veri*, se je tudi spomnil stoletnice Marx-Engelsovega manifesta in sicer tako-le precej z visokega rekoč, da je papež v teh stoleiji.h izdal že več tisoč okrožnic, ki so v primerjali z enim edinim manifestom pač imele za posledico na primer, da so kmetje dobili zemljo, ki so jo obdelovali, od veleposestnikov in raznih bogatih samostanov, da je bila velika industrija, banke itd. nacionalizirana in prišla v upravo ljudstva itd. Za vse to namreč nima zasluge Marxov manifest, temveč papeževe okrožnice, hi jih tudi sedanji papež in tako mnogi kardinali in škofje še venomer izdajajo in kakor vedno tudi sedaj v njih proglašajo, da tisti, ki bo glasoval proti veleposestnikom, proti monopolistom, proti bankirjem, proti veleindustrijcem, ne bo dobil niti odveze pri spovedi.
Visoko leteči profesor
...Furlani namreč, ki pravi v zadnjem uvodniku svojega glasa (svobodnega), da si edino on in njegov list pridržujeta pravico ^svetega ponosa*, da sta prva vrgla v svet tisto, o čemer govorijo sedaj «veliki* (trije zapadni namreč) plus Sforza. Ugotavlja, da je njegov glas bil r.Vox cla-mantis in deserto*», ki pa je postal glas tistih, ki so razumeli, «da se ne more pustiti najbolj italijanski košček polotoka pod režimom in suverenostjo, ki ne bi bile tudi one najbolj italijanske (ita iantssime)».
Evo, na kaj opominja zapadne predlagatelje in barantače z našim mestom daljnovidni gospod profesor, ki mu v duhu lebdi prekrasna slika ministrske fotelje — v Rimu seveda. Prav zares zelo lepo, če bi ne bilo letos v aprilu 18. aneva in Ljudske fronte v Ita-.JL , pri in Titove Jugoslavije in vseh demokratičnih držav
■	’ tistesa medveda — So-
vjetsko zveze. Ko na vse to po-Gospoda profesorja zajame obup m privid izgine.
Užaljena sta -Agneletto in Vesel
„	nadeva, ta tristranski
predlog za slovensko dolarsko zvezo. Ta vražji Marshall, za ka-■ e?aT?e zveza samo sebe in svo-iako Mvdušuje, je kar predlagat tako ant,na-rešitev tržaškega vnanja, da se je zvezinim vo-Meljem orosilo čelo. Kako pa se-~?J: k.^ko ntj jih zagovarjajo od-90	nfih pridigali, da so
T« L TV1	in vravični možjelt
nesramnost! Da bi jih ,mJninuPr	tajnika	—
prei*a svet in voditeljev knt nrn'uem (čeprav majhne, ril Z ” ae,K Mr*V> organiza-JJ J£.*pram na slep, tir. Ce z<la talT ra*tezita, bosta zagro-nč, nothočno, da bosta svoje
velikim za^rnilfl k tis,lm ŠUnm ™*etnicam: 3IAU. Toda
zaman. Pa tudi, Bog nas varuj I
komentirali Simičeve izjave, ki so bile objavljene po radiu.
Stavka italijanskih tiskarskih delavcev se je danes nadaljevala ves dan. Ze dva dni ni v Italiji izšel noben list. Tiskarski delavci so preprečili vladino spletko, ki je grozila, da bo odložila volitve, če stavka ne preneha. Obvezali so se namreč, da bedo nadaljevali tiskanje samo vollvnih izkaznic.
Edini list, ki je izšel v Rimu, je •tOsservatofe Romano*, ki se tiska v Vatikanu in ki je včeraj prvikrat v svoji Zgodovini objavil tudi športne vesti.	E.	MILIC
ZDA na strani tistih, ki ponujajo več
JERUZALEM, 23. — Zidovska agencija in narodni svet sta sklenila uctanov.tev začasne židovske vlade, ki bo prevzela oblast še pred 15. majem t. I, to je še pred dnem, ko bo preneha, angleški mandat nad Palest-no. Nadalje protestirajo Židje proti načrtu varstva nad Palestino, kakor so ga predlagale ZDA, ker Jim ta predlog jemlje že zajamčeno državno neodvisnost. 2:dje nu-d jo Arabcem v Palestini -n v sosednih državah prijateljstvo ln so delovanje.
Prašk; radio je komentiral ameriški predlog Varnostnemu svetu, naj se načrt ea razdelitev Palestine opusti in Palestina postavi pod varuštvo OZN, ter poudaril, oa je ameriška vlada s tem korakom smatrala, da bodo Arabci podpirali njene interese. Komentator je zaključil: ZDA so pač vedno na strani tistih, ki ponujajo več.
bi se Marshallov načrt moral Omebovati «načrt za podjarmljenje Evrope», namesto ža obnovo Evrope. «Vendar, tako je zaključil Gromiko, še živijo ljudje, ki se protivijo histeričnemu hujskanju na vojno».
Francoski delegat Farodi je napadel Sovjetsko zvezo in češkoslovaško komunistično stranko zaradi dogodkov na Češkoslovaškem.
Ukrajinski delegat Tafašenko je med drugim izjavil: V OZN so
GROMIKO, delegat SZ pri OZN
fialašč napihnili Češkoslovaško vprašanje z namenom, da odvrnejo pozornost od očitnega vrne. šavanja ZDA y notranje zadeve številnih držav in to na gospodarskem, političnem in vojaškem področju.
Sovjetski poslanik v Londonu Zarubln je na nekem banketu izjavil, da vojne še dolgo dobo očitno ne bo, ker je ne želi noben narod na svetu.
Predsednik finske vlade odpotuje v Moskvo
HELSINKI, 23. — Prcdsedn.k vlade Pekkala, voditelj finske delegacije za pogajanje v Moskvi, k; je bil zaradi bolezni zadržan, bo odpotoval šele jutri v Moskvo, kjer bo prvi skupn. sestanek s sovjetsko delegacijo. Uradni krogi javljajo, da sovjetska vlada ni predložila finski delegaciji še nobenih načrtov za sklenitev pogodbe. Finski parlament je ca počitnicah, nasprotno pa zaseda komisija za zunanje politične zadeve.
Volitve v ČSR v maju
PRAGA, 23. — List «Prace» piše, da je notranji minister Nosek izjavil, da se bodo volitve v ustavodajno skupščino lahko začele 9. maja, če bo parlament do tega dne lahko zaključil svoje delo, drugače pa bedo volitve 23. maja.
Začeli so graditi kanal Donava-T sa
BUDIMPEŠTA, 23. — Dcnes šo sloverno začeli z delom za zgraditev kanala Donava-Tisa. Navzoči so bili predsednik madžarske repu-b .ke Zoltan Tildy, minister Veras ter predstavnik, jugoslovanskega, romunskega in poljskega po;lan-štva. Kanal bo dolg 106 km.
Zahtevajmo
naše predstavnike u javni upravi!
i) A JU E S
ob 18. uri popoidne
ZIM« PR! SV.
1!
na trgu pred stadionom
GOVORNIKI BODO RAZPRAVLJALI O UDELEŽBI 'PREDSTAVNIKOV DEMOKRATIČNIH ORGANIZACIJ V JAVNI UPRAVI TRŽAŠKEGA OZEMLJA
JUTRI OB 16 URI PA BO ZBOROVANJE NA ROTONDI POD BOŠKETOM PRI SV. IVANU
OBE ZBOROVANJI JE VOJAŠKA UPRAVA DOVOLILA
Socialistične stranne
v večini zapadnih držav pod nad-zorstvom ameriškega imperializma
LONDON, 23. — V Selsdonu pr. Londonu se je končala včeraj mednarodna , socialistična konferenca, ki j,e razpravljala o Marshallovem načrtu. Kakor smo že poročali, angleška vlada ni dovolila petnega vizuma češkoslovaški in poljski delegaciji, medtem ko grška ni dala delegatom socialistične stranke potnega dovoljenja. Nennijeva socialistična stranka v Italiji je odklonila sodelovanje, pač pa so bili zastopani Saragatovi odpadniki.
Poslanec Morandi, član italijanske socialistične stranke, je na konferenci izjavil, dia italijanska socialistična stranka na tej konferenci ne more sodelovati. Poudaril je, da je očitno, da so organizatorji te konference napravili zadnji poskus vplivati n* italijanske volitve ;n razcepiti ljudsko demokratično fronto, pri čemer so hoteli v glavnem odtrgati socialistično stranko od komunistov. Morandi je svoja Izvajanja zaključil z besedami, da so prišli italijanski delegati na konferenco z namenom, da bi razpravljali o vzpostavitvi prijateljstva med Vzhodom in Za-padom, toda resolucija glede Italije, ki jo je sprejela konferenca, zveni kot žalitev italijanskega naroda in italijanske socialistične strank?. Na očitek, da italijanski socialisti ne vidijo «grožnje, ki visi nad zapadno Evropo®, je Morandi odgovoril, da so pri razpravah pokazali delegati nezanimanje glede borbe italijanskega ljudstva proti nevarnosti, ki obstoji v obnovitvi fašizma.
Londonska socialistična konferenca je hotela pokazati soglasje m?d socialističnimi strankami, ki ua njej sodelujejo. V resnici je prišlo do nesoglasij, ker hoče angleška laburistična stranka doseči prvenstven položaj glede ameriške pomoči. Proti temu so delegati francoske socialistične stranke predlagali, naj se namesto sklenitve dvostranskih pogodb z ZDA rajši naddržavna ustanova, ki bi zbirala po Marshallovem načrtu za-
mišljeno pomoč v blagu ali denarju in jo razdelila po potrebi na posamezne države. Francoski socialisti izjavljajo, da ostane Marshallov načrt v sedanji obliki sredstvo za kolonizacijo Evrope. Za francoski predlog so glasovali bel-g;jski in švioarski socialisti, medtem ko so Nizozemci in saragatov-ci podpirali angleško stališče.
Se pred zaključkom kcnferenc? je poljska socialistična stranka podala ostavko na svoj položaj v mednarodnem odboru socialističnih strank. V posebnem proglasu izjavljajo socialisti, da so sprejeli ta sklep kot odgovor na izzivalne resolucije, ki so jih izglasovali delegati na konferenci v Londonu.
Zadnji dogodki pa so tudi pokazali, da eo zapadne socialistična stranke prešle dokončno pod nadzorstvo ameriškega imperializma in zato nima nadaljnje sodelovanje s temi strankami več pomena.
Istočasno so bile po vsej Poljski velike manifestacije za delavsko enotnost in združitev obeh delavskih strank.
Tudi češkoslovaška socialdemc-kratična stranka je protestirala proti sklepu konference, s katerim je pripustila kot delegata iz češke socialistične stranke izključenega socialista Vilima. Protest sta podpisala Flerlinger in Lin-dauer.
Prihodnja konferenca socialističnih strank bo 25. aprila v Parizu, na kateri bodo razpravljali o vpra-š&nju združenih držav Evrope. Zdi se, da bodo socialisti v tem vprašanju sledili načrtc-m Churchilla, ki pripravlja konferenco v Haagu.
Bolgarija 'm ČSR
PRAGA, 23. — Bolgarski mini. strski predsednik Dimitrov je dopisniku agencije CTK v Moskvi izjavil, da bo v kratkem odpotovala v Prago bolgarska vladna delegacija, da sklene s CSR pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in pomoli.
BANKA SVETEGA DUHA
Ime mogočnega denarnega za. voda, ki je last Vatikana, nosi ime uBanco de St. Spirito» — ali po naše «Banka sv. Duham. Sveti duh se najbrž nikoli ni ukvarjal z denarnimi posli, toda ker nosi vatikanska banka njegovo ime, je treba vendarle vedeti, da so dali banki to ime zaradi tega, da bi sveti duh razsvelil pamet vatikanskim bankirjem, kajti direktorji vatikanskih bank so škofje in prelatje — da bi jih posve. til v prave in zmotne bančnike, u blagor in korist vatikanskega premoženja. Predsednik tega vatikanskega denarnega zavoda je tajnik kanonik marki Sacchetti. Laze bomo namreč razumeli vlogo Vatikana pri sedanjih volitvah v Italiji, ako pogledamo, s čim vse se bavijo vatikanski kardinali. C it ali smo v časopisju namreč o umazani aferi, ki so jo iagrešili visoki vatikanski funk-cionarji. Pomočnik vatikanskega državnega sekretarja, msgr. Cip-pico je poneveril ogromno vsoto denarja. Poleg tega je zatajil sebi v prid dragocenosti in nakit privatnih oseb v vrednosti nekaj sto milijonov Ur. Kot posredovalec med Vatikanom in zasebnimi trgovskimi in industrijskimi podjetji si je prisvojil veliko denarja. Barantal je s tujimi valutami in tako oškodoval državo za milijarde. Bil pa je tudi zelo politično aktiven. No, v kakšni smeri, si lahko mislimo!
Toda ne smemo se temu čuditi saj je Vatikan eno samo kapitalistično podjetje, v katerem je beseda profit veliko bolj v čislih
kakor božja beseda. Vatikan po. seduje ogromno premoženje. S premoženjem je udeležen pri vseh velikih podjetjih. Lansko leto je z ogromnimi milijoni podprl velepodjetje «Fiat)i, ki izdeluje znane italijanske avtomobile. Naj. močnejša vatikanska finančna ustanova t> Italiji je aBanco di Roman. Ta denarni zavod ima več sto podružnic in je sploh med največjimi bankami v Evropi. Poseben zavod upravlja ogromne milijarde,, ki jih je vplačal Mussolini leta 1928 papežu po lateranskem sporazumu, ko sta se dogovorila, da bosta delala faši. zem in Vatikan ramo ob rami za iste cilje.
Nadalje poseduje Vatikan mnogo industrij zlasti tekstilnih, mlinov in manjših bank.kiprrepleta-jo s svojimi zvezami Evropo in Južno Ameriko. Vatikan je tesno povezan v denarnih poslih z Rot-schildovo banko «.Banque de Pariš» in je na sploh udeležen na vseh toriščih velekapitala. Vzdr. suje tudi stalno zvezo z mogočno Morganovo banko v Ameriki itd. itd. Vse to nam potrjuje, da je v vatikanskih palačah le nutlo, malo krščanske ponižnosti in ljubezni, tem ved pa zakulisne politike in nadvse priljubljenega češcenja zlatega teleta. S pomočjo Vatikana so odnašali prosluli fašistični veljaki svoja bogastva v tujino. Vatikan je s svojim Ilegalnim trgovanjem z valutami oškodoval italijansko delovno ljudstvo za mnogo milijard lir. To je samo majhen del virov neizmernega bogastva, ki se steka v blagajno
naslednika sv. Petra.
Kot lastnik tolikih podjetij spada Vatikan v razred izkoriščevalcev. Kot tak je seveda bil vedno in bo vedno sovražnik delovnega ljudstva. Zato se bori z vsemi sredstvi za zmago reakcije na volitvah in je vpregel ves svoj aparat od kardinalov pa do mež-narjev, od prelatov pa do opatic v gonjo proti ljudski fronti, izko. riščajoč priljubljeno bojno geslo: «Vera je v nevarnosti, zato boj komu, izmu in vsem tistim, ki se z njim bratijo/» No, s komunizmom pa se bratijo delavci in delovni kmetje ter delovna inteli. genca, delovno ljudstvo, ki v Italiji ne sme zavladati. In kaj, pravi Vatikan skozi usta škofa Mar-gottija, bi se zgodilo s človekom, če bi zavladala ljudska fronta, ki ničesar drugega ne zahteva od Cerkve kot. le to, da se ne vmešava v poHtiko? Takole grozi: «Družba, ki bi vrgla iz svoje srede Cerkev, bi bila podobna človeškemu telesu. ki ga je zapustila neumrljiva duša; bila bi mrlič, ki širi okrog sebe smrad, strup in smrt*. Grozno!
In v svoji peklenski gonji proti ljudski fronti italijanskega delovnega ljudstva gre tako daleč, da z najbolj nesramno jezuitskim cinizmon pretvarja državnozbor. ske volitve v borbo za boga. Takole govori: «Pri teh volitvah ne gre več samo za kake posvetne reči, ki nimajo nobene zveze s bogom, cerkvijo in dušami. Ne gre več za kake zgolj politične ali gospodarske ali socialne ali fia-rodne ali upravne zadeve, niti
ne za to, ali naj bo država monarhija ali republika. Za nobeno tako styar se Cerkev ne briga, ker ona mora skrbeti le za božjo čast in blagor duš. Toda pri teh volitvah gre prav za boga in duše*.
Italijansko delovno ljudstvo, ki gre strnjeno na volitve proti reakciji, proti izkoriščevalcem ljudstva, proti bedi, lakoti in brezposelnosti, proti domačemu in tujemu kapitalu, pa drugače misli, ker misli pošteno odkrito in jasno. Ne gre proti bogu, ne proti Cerkvi, ampak se bori za pravičnost in za. lepše človeka dostojno življenje. Toda Vatikanu ni ne za Cerkev ne za boga! Vatikanu je za profite sa «Banco di Roma* za Banko sv. Duha! Kardinal Ruffini je v svojem pastirskem listu podal navodila svoji duhovščini, da ne da spovedne odveze članom Ljudske fronte. Kaj se pravi to? Nič drugega, kot izvajanje metod inkvizicije kot bojnega gesla vojujoče se Cerkve: «Ali ubogaš, ali pa te s križem strem!* Toda križ mu ni sredstvo za čuvanje vere, cm. pak za čuvanje svojih bank, svojega kapitala, svojega profita. Vatikan se je oborožil za te volitve z vsem orožjem kapitalizma: z denarjem, z nasiljem, s prevaro in goljufijo, z grožnjami in posledicami za nepokorneže. In tako klice pred volitvami Vatikan na reakcijo božji blagoslov, nad italijansko delovno ljudstvo pa ame. rikanske mitraljeze, v katere sam bolj veruje kakor v božjo kazen.
Seliškar T.
PRIMORSKI DNEVNIK
2 —
24. marca l&tt
Potniški promet ob istrski obali s/s„Vettor Pisani4*
last koprske plovne družbe bo vozila na progi Koper-Trst
Pomorski potn'.ški promet med lukami istrski obale je b-1 doslej le epsilen in močno pomanjkljiv. Zaradi nedostatka primernih potniških parnikov, so to službo morale opravljati motorne jadrnice, ki seveda niso bile niti primerne, niti niso mogle sicer zadoyoljevati rea-ne službe.
V zadnjem čaou Se Je položaj močno izboljšal, ker so bili uvedeni v promet primerni potniški parniki.
Danes so v prometu: «Itala», ki v oži štirikrat dnevno iz Kopra v Trst in obratno; «Trieste» vozi dnevno med Piranom in Trstom; «V!da» iozi tudi dnevno in sicer med Novim graoom In Trstom; končno sta ie «Makarska» in «Ba-kar», ki vozita ob ponedeljkih, sredah in petkih na progi Trst-Pulj, ob torkih, četrtkih in sobotah pa obratno.
Te <ini je bila pa uvedena še nova zveza. Vojna uprava JA v Kopru je namreč povabila na sestanek lastnike potniških parnikov z namenom, da se potniški promet do končno uredi. Povabilu so se odzval; gg. Roberto Schiavon, lastnik «Itale», Glovanni Russo najemnik parnikov «Trieste» in «Vida» ter Suppani za SocietA Navigazian« Ca-pooistriana s sedežem v Trstu, lastnico potniškega parnika «Vettor Pisan;*, ki bo tudi vključen v to službo.
Na omenjenem sestanku so tudi preuredili vožnje in proge, kakor sledi: «Itala» m «Vettor Pisani* bosta vozila na progi Koper-Trst in obratno, «Vida» na progi Pran-Ižola-Trst in obratno, «Trieste» pa na progi Novi grad-Umag-Piran-Ižola-Koper-Tr»t ln obratno. «Ma-karska* m «Bakar>, lsst Jadranske linijske plovbe, obdržita svojo dosedanjo službo.
Novo uvrščeni potniški parnik «Vettor Pisani* bo začel obratovati s 1. aprilom.
S tem je vojna uprava JA v Kopru mnogo pripomogla k razvoju pomorskega potniškega promfta, saj smo rešeni neprijetnosti voženj z nezanesljivimi motornimi jaarn.-cami, ki so tako izločene iz te službe.
Ullimalum upravam CRDA
Dela ta mladinsko razstavo morajo bit! dovoljena
Zaradi doslednega odrekanja možnosti priprave raznih izdelkov za mladinsko razstavo s strani u-prave CRDA, so bili včeraj v tovarni strojev, ladjedelnicah sv. Roka ter v ladjedelnicah sv. Marka sestanki vsega delavstva. Besedo so povzeli predstavniki mladih delavcev, kakor tudi členi tovarniških odborov, ki so obsodili zadržanje direkcije, nakar so bile izglasovane resolucije vsem trem ravnateljstvom, v katerih zahtevajo ponovno pristanek direkcij za omenjena dela mladincev. V nasprotnem primeru — zagotavljajo delavci v resolucijah — bodo starejši delavci poskrbeli, da bodo mladinci lahko izvedli delo, katerega žele izvršiti. V resolucijah, katere so podpisali in s katerimi so soglašali člani obeh sindikalnih organizacij, je delavstvo zahtevalo odgovor tekom včeraj,njega dne do polnoči.
Tržaški visokošolcl povabljeni v Prago
Zveza tržaških V.sokošolcev Je prejela od nacionalne zveze češkoslovaških Študentov povabilo, v katerem prosil, da bi poslala svojega delegata na manifestacijo, ki bo v Pragi od 4. do 10. aiprila ob 600 letnici ustanovitve Karlove univerze,
Predsedstvo zveze tržaških viso-košoicev Je sprejelo to povabilo ln bo na sva# seji izbralo tovariša, ki se bo kot delegat udeležil te manifestacije.
Obenem s tem povabilom je Zve-, tržaških visokošolcev »prejela še
TRŽAŠKI DNEVNIK
Z množičnega zborovanja v Miljah
HOČEMO VOLITVE
Nase stališče glede tristranske note * Zahtevamo udeležbo naših predstavnikov v javni upravi
Tov. V1DALI
Včerajšnje zborovanje v Miljah, ki se ga Je udeležila večtisočglava množica tamkajšnjih prebivalcev, je ponovno dokazalo odločno voljo vsega prebivalstva Tržaškega ozemlja, da a strnjenim nastopom prepredi ponovne nakane imperialistov. Zborovanje, ki bi moralo biti na glavnem trgu v Miljah, se Je zaradi prepovedi vojaške uprave, ki se boji, da bi svet spoznal resnično mou demokratičnih množic, vršilo v Ljudskem domu. Čeprav je dvorana precej velika, ni mogla sprejeti vseh udeležencev, ki, so napolnili vrt in celo cesto, ter so z napetostjo poslušali govora tovariša Vid&iija v italijanščini in tov. Gombača v slovenščin?.
Kot prvi Je Spregovoril tov. VI-dall, ki Je ob navdušenem^ ploskanju navzočih podal politični pregled v zvezi z vprašanjem Trsta. Rekel Je:
«VprašanJe Trsta Je zaradi izjave Francije, Anglije In Amerike v tem trenutku predmet najrazličnejših komentarjev*. Omenil Je vzroke, ki so privedli tri velesile do izjave, po kateri n« J bi se Trst priključil k Italiji, Cez nekaj tednov bodo namreč v Italiji volitve, ko bo lahko italijansko ljudstvo odločalo o izvolitvi novih predstavnikov ita-1’janske vlade. Da bi ljudstvu ne dovolila svobodnih volitev, Je De Gasperijeva vlada uporabila političen in verski terorizem ter sku-šala celo preprečiti te volitve. Imperialistični krogi se bojijo zmage Ljudske fronte, ker bi ta pomenila korak k resnični demokraciji. Ce pomeni za samo Italijo zmaga Ljudske fronte uresničitev agrarne, bančne in industrijske reforme, pomeni za njeno zunanjo politiko uresničitev prijateljstva z vsemi narodi, prav posebno pa še z Jugoslavijo.
Tov. Vldalv je nadaljeval: «Kdor je sledil mednarodnemu tisku, temu izjava treh velesil ni prišla nepričakovano. Nekateri ameriški ča-s opisi so odkrito govorili že pred časom o reviziji mirovne pogodbe, pa to ue ker bi Amerika tako ljubila Italijo, temveč, ker se boji zmage Ljudske fronte.
Trst pa je postal aa Imperialiste že kar navaden »drobiž*, ki ga lahko ponujajo in dajejo komur kolt, ne da hi se ozirali na mnenje ljudstva. Ko zjutraj vstanemo, na primer Izvemo, da Je Trst vključen v Marshallov načrt. Kmalu nato pa zopet Izvemo, da hočejo Amerika, Frarocija in Anglija vrniti Trst Italiji. Vse to seveda sklepajo hrez privoljenja tržaškega ljudstva, kar prav gotovo ne odgovarja demokratičnim princ‘pom. Zato zahteva tr-žaško ljudstvo, da vstopijo v conski svet in v občinske svete tudi predstavniki demokratičnih organizacij, ki bodo Lahko branili pravice tukajšnjega prebivalstva*.
Poudaril je, da je bil prav Bi-dault, ki je ponudil De Gasperljevl Italiji Trst, ko je vendar sam v Pa. rižu predlagal ustanovitev Svobodnega. tržaškega ozemlja. Da dokažemo, da ima ta izjava treh velesil
tj ja. Takrat so na vse grlo kričali, o škandalu in zatrjevali, da so to samo spletke zaradi volitev v Ita-iiji. Prav tako je italijanska reakcija kričala, ko je odpotoval tov. Pa-Jetta v Beograd, da Je to samo volivci manever. Trdili so celo, da bi takšne rešitve ne sprejeli. Danes se. veda ta njihov predlog ni volivni manever. Bidault, ki danes izkazuje Trstu toliko ljubezni, niti daleč ne misli vrniti Italiji Brige in Ten-de, ki sta prišli pod francosko suverenost. Ta nakana imperialistov, ki je imela edini namen razbiti enotnost demokratične fronte, ni uspela. Italijansko ljudstvo ni sprejelo te novice, kot so si oni želeli, to je, da bi prišlo do poostritve od-aošajev med Italijo in Jugoslavijo.
Tudi v Trstu so imperialistični krog; želeli, da bi prišlo do nemirov, Toda odločnost demokratičnih množic in nezainteresiranost ostalega prebivalstva sta preprečili te nakane.
Tov. Vidali je govoril še o potrebi udeležbe predstavnikov demokratičnih organizac.j v javni upravi, kar bi pomenilo izboljšanje ekonomskega položaja in prenehanje politike sovraštva med slovenskim •n italijanskim narodom.
Naloge, ki čakajo vse demokratično, prebivalstvo, so ogromne. Prva ln največja je uresničitev prijateljstva med jugoslovanskimi in italijanskim narodom.
Zato bomo pri jate ji Titove Jugoslavija in ljudske demokratične
fronte, katere zmaga bi pomenila pomirjenje tudi za Trst.
Po končanem govoru tov. Vidalija je spregovoril v slovenščini tov. Gombač, ki Je reke: med drugim: »Ni brez pomena, da je vojaška u-prava Izključila -z conskega in,občinskih srvčtov predstavnike demo-kratičn.h organizacij. Hotela Je namreč na ta način prikazati, da Trst ne more obstajati brez Italije. Tržaško ljudstvo pa prav dobro ve, da ima pravico imeti svoje zastopnike v conskem in občinskih svetih. Ta način, da odločajo o vsem sami, ne da bi se ozirali na voljo ljudstva, zelo sliči načinu fašistov in nacistov, ki niso nikoli vprašali ljudstva za njegovo mnenje. Zahtevamo in bomo zahtevali, da bodo končno tudi predstavniki demokratičnih organizacij v conskem svetu ip da bodo iode.ovali v javni upravi.
Demokratično ljudstvo Tržaškega ozemlja zahteva, da se tudi tu izvedejo demokratične volitve, s katerim; bo dokazalo pomen demokratičnih organizacij, ki bodo prinesle mir, blagostanje in bratstvo vsem narodom.
Ob koncu zborovanja Je Ebrana množica odobrila dve resoluciji naslovljeni na vojaško okupacijsko u-pravo. v katerih protestirajo prebivalci Milj proti prepovedi vojaškega guvernerja za miijski okraj, ki ni dovo.il zborovanja na glavnem trgu in zahtevajo, da vstopijo predstavniki demokratičnih organizacij v Javno upravo.
Marshallov plan in naše kmetijstvo
Še vedno nobenega odgovora
okupacijskih oblasti na ekspoze ES
o problemih naših kmetov, ki terjajo takojšnje rešitve-Nova davčna bremena na podlagi novega ocenjevanja - V načrtu so še nova obdavčenja
KOLEDAR
Sreda 24. marca
Gabrijel, Jaro Sonce vzhaja Ob 5.59, zahaja ob 1,8.22. Dolžina dneva 12.23. Luna vzhaja ob 17.41, zahaja ob 6.01.
Jutri 25. marca
Mojoa
Pred več kot dvema tednoma so predstavniki Enotnih sindikatov predložili tukajšnjim okupacijskim oblastem ekspoze o problemih. naših kmetovalcev, v katerem je bila jasno orisana težka situacija, v kateri se nahajajo naš; najemniki, polovinarji m kmetje lastniki.
Predstavniki departmana za delo so takrat bili zelo velikodušni z obljubami, kakor ie to pač ob podobnih prilikah navada in so zagotovili, oa bodo predložili ekspoze Enotnih sindikatov uradu za delo v preučitev, nakar bo le-ta dal odgovor. Od takrat do danes pa je ostalo vse tiho.
Vedno težji položaj naših kmetov, ki so prisiljeni odstopati zemljišča, katera so imeli v najemu, tujcem na eni strani in molk okupacijskih oblasti na drugi strani dokazuje ponovno skrajno brezbrižnost, ali bolje namero nekaterih tukajšnjih krogov, da z zavlačevanjem rešitve kmečkih problemov prisilijo naše kmetovalce k emigraciji. Ne samo to!
Kakor smo jzvedeli, odločilni uradi, v času, ko okupacijske oblasti molče, že razpošiljajo obvestila o novih davčnih obremenitvah našim kmetom. V zadnjem času je tako na primer precej kmetov v neposredni okolici mesta prejelo obvestila o povišku premoženjskega davka. Po teto obvestilih so kmetom zaračunali davek po novi cenitvi, ki je višja od cenitve 1. 1939 za 24 krat.
Tržaški mornarji in njihove ladje
(Praktičen primer: Hiša, ki je bila cenjena J. 1939 15.000 lir, je danes cenjena 360.000 lir). Od te vsote jim potem zaračunajo 0.4% davka.
Poleg tega imajo isti ali sosedni uradi v načrtu še nova obdavčenja, ki so jih uvedli, ali pa Jih nameravajo uvesti v Italiji. V to vpada aavek na «yojne doblčke», na vino, ki je že uveden, na delovno silo Itd. O tem, zlasti pa o davku 'na «vojne dobičke», k: ie pravi škandal, v prihodnjeh številkah.
Na vsak način je položaj toliko jasen, da je vsakomur razumljivo, da se za temi ukrepi skrivajo nosilci Marshallovega plana. Kakor ie razumljivo to, je razumljivo tudi, da bo potrebna ostra in odločna borba ter enoten nastop naših kmetovalcev, da jim namere prekrižamo.
Zaradi solidarnosti s stavkajočimi tiskarskimi delavci v Italiji ni včeraj in danes izšla goriška izdaja našega dnevnika. Zato smo poslali včeraj in tudi danes v Gorico in njeno okolico tržaško izdajo našega lista.
Spominski dnevi
1836 se je rodil Jožef Stefan, veliki slovenski fizik. Umrl je l. 1893. 1905 je umri sloveči francoski pisatelj Jules Verne. Rodil se je leta 1828.	'
PRESKRBA
Zvišan obrok kruha za mladino od 9 do 19 let
TRST, 23. (PIO) — Zavezniška vojaška uprava je povečala obrok kruha Ba od 9 do 19 -et stare od 250 g na 350 g dnevno. To zvišanje *e-lja za april.
ENOTNI SJNDSKflTI
RAZNO
Zadruga ,.Garibaldi" je po prvi svetovni vojni imela 7 milijard lir premoženja - Fašizem se je nasilno polastil zadružnega lmetka
Mornarji iz Trsta so leta 1918 ustanov.11 v Genovi zadrugo, ki je dobila ime «Gar.baldi», mornariška zadruga za izvrševanje plovbe z državnim .adjevjem«. To ime je v zadnjem času, ko se mornarji borijo za dosego svojih pravic, padlo večkrat v javmceti. Da si bodo čita-telji na jasnem o tej mornariški podjetnosti, ki sega čez 25 let nazaj, smo zbrali nekaj podatkov.
Po priključitvi Trsta k Italiji je italijanska vlada ustanovila posebno komisijo, z namenom, da bi laze in hitreje preoanovala vojno gospodarstva v mirnodobsko. Njen>i na.o-ga je bila, da najde sredstva in aačin, da se preosnova izvrši brez večjih motenj v narodnem gospodarstvu.
Poseben zakonski dekret iz leta 1918 je vseboval v tč vaznih oo.očil, ki so se tikale italijanske trgovinske mornarice. Bilo je med drugim do'očeno, da bodo ladje, ki jih Je italijanska država dobila po končali vojni, izročili plovnim dru»-
v zadrugi znatne spremembe. Odnos članstva do zadruge se je bistveno spremenil. Po nasilni fašistični odredbi zadrugarji niso mogli več plačevati mesečnih prispevkov, odstranjeno je bilo staro in delavno zadružno vodstvo. Na čelo zadruge je vlade, postavila zveste fašiste, ki So se po mili volji klanjali očetu Mussolinijeva zeta C. Cvann, tedanjemu ministru za promet, ki je bil obenatn največji Italijanski lastnik ladij.
Da bi daii videz zakonitosti, so f^.si.čni nasilniki uprizorili v Rimu pOi-tičn. proces zoper soaro zadružno vodstvo zaradi nekakih nepravilnosti pri poslovanju. Na ta načh se je vlada polastila vsega zadružnega imetka, ki je v takratni valuti ziiaSal več milijonov lir. Po letu 1923 so se vrinili v zadrugo novi člani, ki niso bili mornarji, zato da bi zmanjšali vpliv starih članov, k! so nadaljevali z borbo za pravice zf-druge in njenega članstva. Vendar v teku dolgih let je postala zadruga «Gar:t*i:d:» oa pol držav-
bam, in sicer v prvi vrsti tistim, ki j aa ustanova. Leta 1940 se Je zadru
nav"
bljo tri tržaške Študente na počitnice na Norveško.
kratke | demo simo primer, kako Je zapadni svet sprejel predloge Tita.Togllat-
Za dostojno praznovanje 1. maja
Delo in priprave povsod
Po vsem mestu ln podeželju se kolesarsko tekmo v dolžini ItO km,
naglo pripravljajo za praznik delovnega ljudstva vsega sveta. Pionirji, pionirke, mladinoi, mladinke člani in članice »s vedno pripravljajo in *pilijo» svoje vaje. Pod lastnim vodstvom vaditelja, ki hote čedalje bolje popraviti telovadna gibe, kjer koli opazi napako in kj»r koli se mu zdi poteza pretrda in okorna, se telovadci pripravljajo.
Delavci, žene In sploh vse ljudstvo zbira material. Škatle pa bakle in vse polno drobnih predmetov, ki »o potrebni za izvedbo tako ogromnih prireditev.
Prvi maj mora potekati tudi v rritlmTmju velikih športnih dogodkovi, mora potekati v bratstvu in dobremu sožitju med sosedi Tržaškega ozemlja. Zato bo, v kolikor smo do sedaj izvedeli, organiziranih v tlportnem tednu» mn'go športnih prireditev, ki bodo skoraj mednarodnega značaja. Športni te-den, ki bo od ts. aprila do t. mo* ja, bo »elo pester. V ekviru tega bo organiziran sindikalni nogometni turnir, na katerega so bite povabljene jugoslovanska državna rmdikalna reprezentanca, franco-uka, repreeentanoa italijanske zveze 'ljudskega športa ter tržaška sindikalna reprezentanca. Na vsak način bo imelo ljudstvo možnost Videti najboljše sindikalna igralce gir.enjtnih držav. V košarki se bodo bot De med siboj, poleg tržaške ekipe, tudi ekipa Zagreba in ie neka italijanska ekip8. Spored odbojke bo obsegal troboj med slovensko reprezentanco, tržaško ter reprezentanco italijanske■ zvze ljudskega športa iz Laz a. Na sporedu bo tudi boks, in sicer med Trstom In ekipo Beograda, ki ima v svojih vrstah nekaj državnih reprezentantov in je gotovo, da bo ta borbi pač pritegnila mnogo gledalcev, Ta spored se bo končal *
ea katere so se prijavili 4 Francozi, 4 Italijani, 4 Jugoslovani ter vsi naši kolesarji.
Ta obsežen progrSm, ki pa, kakor kaže, bo še izpopolnjen z raznimi panogami športa, bo pač središče zanimanja športnega tedna. To dokazuje, da »e fizkultura pri nas, kakar t> vseh demokratičnih deželah vsestransko razvija in bo v našem mestu prav i. maja pokazala sadove enega leta resnega in požrtvovalnega dela vseh atletov in športnih društev.
so v vojni izgubile svoje ladje. Minister za promet pa lahko da ladje tudi zadrugam v izkoriščanje, ki Jih ustanovijo mornarji iz svoje sreči, ti e in ki dajo dovolj jairstev za pra-vi.no izvrševanje plovbe.
Na osnovi teh predpisov se Je takrat zbralo majhno število tržaških mornarjev in začelo trdo borbo v konkurenci z močnimi plovnimi družbami. Imeli so globoko zadružno zavest in cilj pokazaa privatnim lastnikom, da Je mogoče cioseči ravno tako uspeh v delu tudi na zadružni podlagi, še ceio fcoijšl, če preveva članstvo visoka zavest, znanje in sposobnost.
In res zadruga je dosegla prve m vidne uspehe v borbi za osemurni delavnik, zboljšanje hrane mornar, jev na parnikih, prenočišča i d. V t.sti dobi izrazito kapitalistične miselnosti so to bili na tem področju že znatn; uspehi. Saj je znano, s kakšno trdovratnostjo in brezobzirnostjo je težki kapital odb'Jal delavcem in nameščencem izboljšanje Življenjskega stanja.
Leta 1918 so postali tržaški mornarji, po priključitvi, Italijanski državljani. Na osnovi zadružnih pravil pa Je postalo članstvo v zadrugi obvezno. V smislu doiočli versajske mirovne pogodbe sj bivše avstroogrske ladje prešle v last italijanske države in sicer tiste, ki so bile registrirane pri luških uprav ih v Trstu, na Reki,'Pulju, Zadru In Loš'nju. Italija je z versajsko mirovno pogodbo na ta način dob la okrov' 800.000 ton trgovinskega ladjevja. To ni bilo malo, če se upošteva, da je italijanska trgovinska morflafci imela takrat okor. 880.000 ton ladjevja.
Z nestooom fašizma so nastale
ga pečala tudi z bančnimi posli in drugo gospodarsko dejavnostjo. V teku druge svetovne vojne je zadruga «Gafi.baldi» izgubila mnogo svojih ladij. Fašizem jo je privedel
na rob prepada. Danes znaša zadružna imovina še vedno kakih 7 milijard lir. To so še preostali parniki in razne terjatve nasproti italijanski državi. Morebiti znaša imo. vina zadruge tudi več, če bi bilo mogoče ugotoviti poslovanje po letu 1923, ko stari zadrugarji niso več mogii imeti vpogleda, kot je bilo navadno pred fašistično dobo.
Tri leta po končani vojni je položaj mornarjev obupen. V tržaški iuki je takšno mrtvilo, kakršnega ni najti v nobeni drugi na svetu. Sedem tisoč brezposelnih mornarjev, ki so nekdaj pripadali tržaškemu luškemu ooveljstvu, zaman čakajo na zaposlitev.
To stanje jc naspalo na osnovi dekreta št. 281 iz 1. 1939; ki Je do-volit, da se tržsške ladje lahko vpišejo pri kaki drugi luki. Zaradi tega predpisa je Trst izgubil mnogo svojih ladij, ki so odšle v italijanske iuke.
Tržaški mornarji člani zadruge «Garibaldi» si bodo prizadevali, da bodo dobili vsaj del svojih ladij nazaj, ker so tržaške In Spadajo v Trst. Ustanovili bodo novo mornariško zadrugo z istimi cilji, kot Je nekoč delovala «Garibaidi», kar bo tudi v korist splošnega dviga tržaškega gospodarstva.
Težak poiožaj upokojencev in starih ljudi v ubožnici
Delavci pri Jboctielli' zmagali
Predvčerajšnjim so — kakor smo že poročali — stopili v stavko delavci podjetja «Sbochelll», ker podjetnik poslednjo soboto, kakor tud; že prejšnje ni izplačal mezi. Ob napovedi stavke so sporočili podjetniku, da bodo čakali odgovora do včeraj popoldne. Ako bi do takrat podjetnik mezd ne Izplačal, bi stavka trajala novih štiri in dvajset ur. To b; se ponavlja.o Vse dotlej, dokler ne bi podjetnik zaostalih mezd Izplačal, oziroma do-kjer ne bi dobili delavci svojega na kateri koli način.
Odločen nastop delavstva je podjetnika prisilil, da je včeraj popoldne izplačal vse zaostale mezde sedanjemu osebju, kakor tudi zaosta-1’ mezde predhodno odpuščenemu delavstyu.
Dolžnost nam narekuje
Dosedaj je za tov. Bruno V na. Std nabranega 106 tisoč 809 lir vendar to vsota še zdaleka ne zadostuje vsoti za nabavo streptomici-ne, ki je nujno potrebna, da si reši življenje tovarišici — borki, ki je dala vse sile svoje za bodo in to v najhujših dneh naše zgodovine. Naprošamo rae ljudstvo, da naj po svojih močeh priskoči na pomoč tov. Bruni, da bo tako spoznata, dn ni sama temveč, da narod skrbi tudi za nesrečne tovariše in tovarišice. Storimo svojo dolžnost.
Kdor takoj da, dvakrat dal
Tiskovni urad. Opozarjamo vse referente, da je seja, ki bi morala biti v četrtek oh 17.30, preložena na petek ob isti uri, začenši s prihodnjim tednom.
Higienska stroka. Seja upravnega odbora, ki bi morala biti v četrtek ob 20, je bila preložena na sredo 31. t. m. ob 20.
Stavbna stroka. Vsi delavci, nameščenci in člani tržaške stavbne zadrutge, so naprošeni, da se zglase na sedežu dnevno od 18.30 do 20.
ZVEZA NAMEŠČENCEV HOTELOV IN MENZ. Vsi natakarji so vabljeni, da se gotovo udeleže izrednega sestanka, ki bo za I. skupino v petek ob 10, za II. pa istega dne ob 15.30 v ul. Trento 2 zaradi izredno važnih strokovnih problemov.
Izlet k Belopeškim jezerom. Pekovska zveza priredi za veliko noč izlet k Belopeškim jezerom. Odhod ob 6. Cena izleta je 1.100 lir. Zaradi omejenega števila izletnikov, vabimo prizadete, da se čimpreje prijavijo na sedežu v ul. Imbriani 5 soba št. 16.
Poziv -pekom. Športni odsek sprejema prijave za nogometno tekmo med poročenimi in samskimi peki. Informacije daje tajništvo.
Zveza jrnmih in občinskih nameščencev. V sredo 24. t. m. ob 15.30 bo seja upravnega odbora v uL Zonta št. 2.
POLITIČNO-SOCIALNI REFERENTI glavnih odborov vseh strok imajo v petek 26. t. m. ob 18 sestanek na sedežu v ul. Imbriani 5.
Gradbena strdka. Vsi zaupniki, ki imajo spiske nabiralne akcije za strokovno razstavo, naj ;Uh prinesejo na sedež.
ZPP
Pl ekopanje štirih grobov* ® kovljah. Opozarjamo, da	„
barkovijanskem pokopališču št. II, vrsta 6 začeli v kratke® P kopati grobove umrlih med *• „ tobrom 1938 in 9. januarjem w leta. Opozarjamo, da morajo sor niki pokojnikov za primer, da nocu premestiti ostanke na kakšen kraj, nasloviti iprošnjo n0jka9“'^ do 11. aprila t. 1. na občinski izjavnih del — oddelek za P011?^ lišča —- v ul. del Teatro st. soba št. 43.
Nagrobni spomeniki bodo dvignjeni po lastnikih proti P01 lu, izdanem v gori navedenem du. Z 18. aprilom ne bosta ve« . goea niti premestitev pokojni": ;s ostankov, niti ne dvig nagr00-*’ spomenikov.
Kmefijska nafoarvna in Pr, lJs!. zadruga v Trstu obvešča sv£Ce ^ ročnike in odjemalce, da irna ,.e raznolago še nekaj sadnih “f*
— kaki jablane, češnje to . v svojem skladišču ul U. Fosoo (tel. 94386).	j
Istočasno sporoča, da Je P^L novo pošiljko umetnega imodr« galice in žvepla. sprejema tudi naročila za vai jajca, piščeta in odrasle pi*®*^ ter za raznovrstne kmetij®*1®
mmn kino \m
KINO OB MORJU. 15.30: ka Varjag*. Eden najbolj5*11 j vjetskih filmov.	J
SUPERCINEMA. 15.00: borba», T. Power, R. Hay^“T ARMONIA, 15.30: «Buffal° 51 R. Arlen.
ODEON. 15.30:	«Pc.d havaJ*^,
nebom*, Bobby Bren. . J ITALIA. 16.00: «Moja pot>, S1* Croshy.	j
GARIBALDI. 15.30: «BilO je ®* cest!», Gale Storm. FILODRAMMATIOO. I«00' t potrpežljiva leta*, J. Arto*’ Boerman.	^
SAVONA. 16.00: ^Strahovanj* j Zapadu», James Cagney. ^ FENICE. 15.30: «Singapur».
Gardner, Fred Me. Murr«7' , MASSIMO. 16.00: «Križadi».
de Mille, L. Young.	f,
IDEALE. 16.00: «ZenskI
I
‘(C.ulklOiCL
KNJI6E- GLEDALIŠČE- KONCERTI RAZSTAVE -F.LMl-KRITiKE-DROBTINE
Natečaj
narodnih popevk
Prosvetno društvo v Skednju in prosvetno društvo «Fr. Prešeren* s Kolonkovca:
RAZPISUJETA
natečaj narodnih popevk vesele vsebine, kakor Je bila navada pevskih zborov »Velesila* in <Slava* v lelih 1900-1907. Navodila:
1. Natečaja se lahko udeležijo glasbeniki bivajoči v mejah Tržaškega ozemlja, ki so člani enega izmed društev ali ustanov včlanjenih t’ Slov.-hrva'ski pretvetni rvč*i.
1. Vsak glasbenik sme predložiti največ tri pesmi.
S. Napev peaml naj bo enoglasen, v tempu valčka, polke, itd.
4. Pesmi sprejema tajnik prosvetnega društva v Skednju do 10, aprila 1948,
5. Pesmi se izročajo ali pošiljajo priporočeno na naslov tajnika prosvetnega društva v Sked-
nju v zalepljeni kuverti, v katero naj se vključi manjša zapečatena kuverta z imenom in naslovom skladatelja. Skladba In nianjša kuverta naj nosita geslo skladatelja,
6. V nedeljo 16. maja 1948 bosta imenovani društvi priredili koncert, na katerem bosta pevska zbora tVelesilat in «Sla-ixj» usvojili med drugim ieit pesmi, izbranih od zato določene komisije.
7. Na koncertu bo občinstvo izbralo tri pesmi, ki jih bo komisija nagradila in istočasno objavila Imena skladateljev.
8. Nagrade:	I. Hr 5.000.—;
II, * 3.000.—;
III. * t.ooo.—>
9: Natančnejša pojasnila o natečaju »e dobijo pri tajniku prosvetnega društva v Skednju (Merlak Brečko) ul. Roncheto 9t, S kedenj-Trst).
Odbora:
Prosvetno društvo v Skednju, Prosvat. dr. «Fr, Prešeren*, Kolonkoveo
Skupini upokojencev pripadajo vsi delavci, ki so redno plačevali pokojninski sklad v teku njihove aktivne službe. Ti imajo po 60. letu starosti pravico prejemati pokojnino, ki je, najoižja 1020 lir, najvišja pa 1800 lir; to se pravi, da dobi upokojenec približno 150 lir dnevno, h katerim dobi kot dodatek na kruh še dnevno 24 lir. Od julija 1947 prejema vsak upokojenec Se nekakSno nagrado solidarnosti, ki zneša od 500 do 2400 lir mesečno ln se ravna po letih in kategoriji upokojenca. Upokojcnci te Široke kategorije prejemajo torej od 1305 do 4000 lir pokojnine mesečno.
Tisoči ln tisoči upokojenih delavcev se vpraiujejo, koliko ftasa bo še tfajaJ ta obupni položaj. In to vprašanje ostane brez odgovora.
Pa si pogiejmo, v kakšnih razmerah živijo danes stari ljudje, ki se nahajajo v ubožnici v ul. Pascoll. Teh starčkov in stark je približno 1150, od katerih Je 690 žensk ln 460 molkih. Ce prejema kdo izmed teh kakSno pokojnino, mu vodstvo zavoda odvzame dve tretjini te, ta*. ko da mu ostane samo tretjina, včasih celo manj, čeprav predpisuje pravlinik zavoda, da ima vsakdo pravico do izrednih prejmikov.
Starčki io starke, ki Imajo 70 do 80 let, morajo opravljati v zavodu razna dela, kot čiščenje sob ln pomoč v kuhinji; za to delo prejemajo majhno odškodnino v znesku od 50 do 80 lir tedensko. Kvallfi-oirani delavci, ki dosežejo tako visoko starost, prejemajo 120 lir tedensko, opravljati pa morajo tudi najtežja dele. V z!vodu vlada naravnost vojaška disciplina, ki Je Se prav posebno stroga za urnik ln
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Zopet nesreča z razstrelivom
Ni še dva oni, odkar se Je pripetila nesreča zarad: zapuščenega izstrelka v Ricmanjih ln že se Je pripetil podoben žalosten dogodek blizu Opčin, k sreči ne tako hud kot ntdeljski. To pot sta bila ranjena 10-letnl Sosič Franko s Konkonela 476 in 6-letni Fab jan Mario lsto-tako a Konkonela.
oblačila. Vsak najmanjši prestopek notranjega pravilnika je keznovan z dvemi a'4 tremi meseci «zapora», to se pravi, da kaznovanec ne sme toliko časa zapustiti zavoda. V težjih primerih pošlje vodstvo «greS-nika» v javno prenočišče v ul. »pare Gozzi, ali pa ga sploh Izžene lz zavoda, kar se Je tudi že večkrat zgodilo. Tisti starčki, ki ne delajo, prejemajo mesečno 5 lir. Vsi, ki prebivajo v ul. Gaspare Gozzi se delijo v dve kategoriji: v prvi kategoriji morajo plačevati za p<e-noč šše, v drugi pa prejemajo prenočišče zastonj, ne dobijo pa niti odej in irorajo ležati na trdih tleh.
To sta samo dva težka problema, ki bi Jih morale odgovorne oblasti rešiti. Toda kdaj Jih bodo rešile?
Na novo prispeta darila: prebivalci Velikega Repna 1073 lir; skupina tovarišev iz Rojana zbranih na Konkonelu 750, Stubelj Vojka in ASIZZ iz Velikega Repna po 500 lir; Spanger Srečko 100 lir.
VWUVWASVWWWWW.
Čutim
hvalim
dolžnost, da se za-
ODBORU PODLONJERJA
in vsem tovarišem in tovarišicam, ki so v času moje bolezni pomagali meni in moji družini.
MEVLA KAREL
Podlonjer
•.V.VWAW.’/AW.SW/.
Policija lovila laiu
ulovili pa so ga delavci
Ni'bilo preveč prijetno 561etnl Mariji Carlin iz Milj, ko se je kot prava gospodinja zjutraj vračala dom&v e trga, Ze ko ae je prikazala na vratih svojega stanovanja v Calle dei Laurj št. 6, je s strahom zapazila, da je nek neznanec v stanovanju, ki je prišel vanj z ne preveč poštenimi nameni, posebno ker je opazila, da Je totnaknil stanovanjski ključ, ki ga Je zataknila nekam v okno. Neznanec, za katerega so pozneje ugotovili, da je nek tič uzmovič Bandel iz Šmarij dojna, ko je zagledal gospodinjo na stanovanjskih vratih, skočil pokonci in se zakadil v beg. Da bi Carlinovo prestrašil, Jo je še zagrabil za vrat. To se Je zgodilo nekako ob 8 zjutraj.
Nekako ob 11 pa so delavci, ki so zaposleni pri gradnji ceste v Camporah opazili nekega rloveka sumljiv« zunanjcistl, ki se > izogibal ceste ln bežal po travnikih. Stvar se Jim je zdela sumljiva, zato so ga začeli zasledovati. Kljub
AU SI ŽE NAROČNIK
PRIMORSKEGA DNEVNIKA?
odporu, ki ga jim je nudil, se Jim je posrečilo, da so ga ustavili in mu z jekleno žico zavezali roke na hrbtu. Trije priložnostni stražniki so nato tega sumljivega tipa naložili na tovorni avto, ki Je dodeljen pri gradnji ceste in moža odpeljali na policijsko stražnico v Miljah. Tam so po zunanjih znakih takoj spoznali v sumljivem tujcu Bandela In ga takoj aretirali.
Lokomotor ga Je podrl
Včeraj ob 15.30 popoldne so pripeljali v bolnico težko tanjenega 37-letnega peka Starca Ivana do.r,a s Kontove.a it. 78. Kakor je Starc v bolnici povedal. Je do nesreče prišlo takole: Medtem ko je on ho-g11 ob železniški progi Grljan-Sv. Križ, je za njim s tržaške smeri nenadoma privozil lokomotor, ne da b; ga bil on slišal. Ker se ni utegnil umakniti, ga ie lokomotor z vso silo treščil na tla. Sreča Je bila pač edino ta, da ga ni potegnilo pod kolesa. Ponesrečeni, ki Je potolčen ln ranjen po vsem telesu in Je poleg tega dobil močan pretres pri sunku, bo moral ostati v bolnici kaka dva tedna preden se bo opomogel.
ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV vabi vse dcmoRrate našega ozemlja, da po svojih močeh prispevajo k stroškom za bodoči partizanski kongre^s. Vsote naj se pošiljajo na krajevne odbore ZPP.
GLEDALIŠČE VERDI
Oporarjemo na sobotni koncert (št. 5) tržaškega filhamorničnega orkestra pod vodsivom UTaria Rossija te s sodelovanjem pianista Glauca del Bacea. Na sporedu so skladbe Rossinija, Straussa, Schumannu in Brahmsa.
Radilskf sporedi
TRST n (m 203,6, Kc 1474)
v sredo 24. marca
11.30. Lahka glasba. 12.00. Predavanje: «Novi svet». 12.10. Reproducirana glasba. 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Glasba po želji. 13.45. Operne uverture. 14.00. Pestra glasba. 14.15. Pregled tiska, 14.28. Citanje večernih sporedov.
14.30. Zaključek. 17.30. Plesna glasba. 18.00. Glasbena fantazija. 18.30. Svetovna književnost. 18.45. Pevski koncert sopranistke Vug'e Justine.
19.00. Radijska povest. 19.15. Operetna in filmska glasba. 20.00. Portreti velikih skladateljev: Franz Schubert. 20.45. Iz zgodovine Tržačanov. 21.00. Glasbeni intermezo. 21.10. Koncert pianistke Hilde Ho-rakove. 21.30. Orkestralna glasbe.
22.00. Biseri slovenske književnosti.
22.15. Solistična glasba. 22.30. Zabavni orkester Radia Ljubljane.
23.00. Orkester Duke Ellington.
23.15. Napoved čašo in poročila.
23.30. Citanje jutrišnjih sporedov. 23.35. Polnočna glaertia. 24.00. Zaključek.
Tone.
iti'
IMPERO. 16.00: «Ni časa Rosalind Russel.	$
CENTRALE. 15.00: «DvolI** razi*. Bruce Cabot.	^
NOVO CINE. 16.00:	*
spreobrnil*, Jean Arthur. ^ ALABARDA. 14.00: «Kalktrt*»' Ladd. Gait Russel.
Odg. urednik STANISLAV B*",,,; Tisk Stabilimento Tip. ^	-
MALI O G
IZGUBIL a«m letnico z
kaznico na Ime Samsa
stan*;:
II. Bistrice v bližini ulice ■jj* Ej vembre. Poštenemu najditelji prošam, da jo vrne proti^1,35 na upravo #Prlm. dnevr
Razglednice, velikonočna daIL in praške za barvanje PirllJ
dobile v	'j.tf
KNJIGARNI IN PAT^ Vj
STOK*
Trst - ul. Milano 37
TEMNI TRENCHCOTIl(S(1
sem zgubil včeraj v RI' j-j, £ na stopnicah proti	j».’
štenega najditelja naproša'*,)!*’ izroči upravi »Primor.	>
POZOR!
KOMPLETNO SP
z vzmetmi in volnenimi S* , za ]lr 85.000, spalnico za nOO'1 za lir 38.000, kuhinjo za halnike, šivalne stroje ter razkošno s štiridelno omar ra, pogrinjala in volnene prodam zaradi odpotovan.
Ulica Ilafaello Sanzio i"
V 72 letu starosti Je umrl tovariš
JAKOB PRAŠELJ
oče kmetijskega referenta Enotnih sindikatov v
BarkcvU*^
Zveza enotnih sindikatov Izreka ob tej priliki pokoj® kavi družen! najiskrenejše sožalje.
OBVESTILO
Javljamo cenjenim odjemalcem, da nadaljujemo s Pr ^ po polovičnih cenah ostankov raznih artiklov, ki 80 zelo koristni.
Hlače iz volnene fla-nele..................
Jopiči, športni in volneni...................
NAVAJAMO NEKAJ PRIMEROV
Dežni ženski plašči 9 3*^ iz čiste svile Dežni Ženski pl»' c{|(l
sči iz bombaževi' j| |JU" ne Makd . . . • - u*
2.800 .1.000
Obleke volnene . . . 0.000
MAMZZM DEL C0R$!
TRST - (Oi.SC 1, GD.LLER! A P*0]
Dežni plašči i* -
bardena iz čiste 7 Mak6 za moške ■
KIHU N/l (I IM: IN Ali
predvaja DANES v SREDO 24. in JUTRI v CETRt®
25. t. m. VELIKI RUSKI BARVNI FILM	-M
Parada mladosti v Moskvi
Da sl okoliške vasi lahko film, se pričnejo predstav
primorski dnevnik
24. marca 1948
panoirama
<31
lilasprotstva in nasilstia
delavstvom se akcija razbijanja pojavlja le posebno v Delavski zbornici: to-• o« glavno orožje, ki ga uporabljajo, je nacionalizem in Pn tern skušajo predvsem razdeliti naše ljudstvo na narodnostnem vprašanju. Mno-90 ljudi je v dobri veri sle-i o in Se vedno sledi tem po-gibanjem in se ne za-ew, da njihovi voditelji esranmo špekulirajo z nacio-nirn čustvom. Vsi pred-avniki teh strank vpijejo, hočejo braniti italijanstvo . * ' da hočejo braniti za-P no civilizacijo, da morajo ™PTaviti iz Trsta krščanski b Pred vzhodnim bar-; J j J*1 navalom, do čim ima-]°.aeJanško eno samo skrb: Jamčiti imperialistom bi-nje v Trstu. Da bi pripra-1 svoje množice na kolo-
hf3?’ *° prim ie tak0 da' aneJ? izjavljajo: 'Bolje JtenšJca kolonija kakor v T*tovih rokah*.
ta^°. imen°vanih italijan-^ Političnih gibanjih lah-razlikujemo dve glavni
tendenci: prva, ki bi hotela napraviti iz vseh političnih gibanj enoten blok tudi z organizacijskega stališča, tako da bi še bolj gotovo imela te politične sile pod svojim nadzorstvom; tak organizem bi lahko bila Lega Nazionale ali kateri koli drugi. Druga tendenca pa hoče ločena politična gibanja, ker se pred vsem boji, da zgubi vsako važnost v političnem življenju in ker smatra, da to frak-cioniranje — tn mi smatramo, da je tako — prispeva k vzdrževanju širšega akcijskega področja.
Posebno krščanska demokracija ter stare in nove fašistične skupine, ki se zbirajo okrog Uomo Qualunque in neofašističnih listov *Mes-saggero Veneto* in <Lune-di», skušajo oživeti nove vrste protiljudske fronte, ki bi šla pod imenom fronta Italijanov. Težka kriza, ki že dolge mesece preživlja Lega Nazionale, ni kriza ljudi, pač pa je kriza, ki jo povzroča ostra borba med dvema glavnima frakcijama: prvo vodijo
RoBcobtorba?
2ADNJI amerikanski ples «sptrou*, ki upamo,
A JE RES ZADNJI, SAJ JE PODOBEN ZE PROSTI ROKOBORBI
demokristjani ter sta- ]f^_ ri m novi počisti, ki bi hoteli spremeniti Lega Nazionale v svoje orodje politične nadvlade, da bi organizacijsko zapečatili vodilno vlogo med tako imenovanimi italijanskimi političnimi gibanji; drugo frakcijo vodijo akcijski republikanci, ki se bojijo, da jih demokristjani absorbirajo, ter se zavzemajo za načelo, da mora «Lega napraviti vse, kar združuje Italijane teh ozemlj, ter pustiti vse, kar jih lahko loči*; tglavni namen Lege je, ščititi trajne vrednosti našega rodu, to je etnične, kulturne in jezikovne karakteristike naših ljudi*, Lega naj prepusti vse ostalo drugim obstoječim organizmom, vsako drugo delovanje je politično nevarno in nacionalno kvarno kompaktnosti Italijanov*. Kakor se da ugotoviti, je razlika res globoka. Lahko pa smo prepričani, da bi se vloge o tem vprašanju zamenjale, če bi akcionisti imeli tako stranko, kakor je de-mokristjanska, in nasprotno• Akcionisti pa so se skušali Še uspešnejše braniti pred de-mokrist jamskimi napadi, s tem da so dali pobudo za Giunto d’intesa, ki «ne zahteva omejitve politične in pro-
UDI URSIC
gramske avtonomije petih strank, ki jo sestavljajo; na tem področju ohrani vsaka teh strank svoje ideološke karakteristike in razvija svoje delovanje z namenom, da ne zmanjša odporne sile italijanskega elementa, ki je podvržen dvojnemu jugoslovanskemu pritisku: zunanjemu, ki je vojaškega značaja in notranjemu, ki je političnega značaja*.
Naravno so demokristjani takoj sprejeli udeležbo v tej Giunti, ker so smatrali, da bi ta lahko predstavljala novo pot, po kateri naj bi tako imenovane italijanske politične sile tudi organizacijsko prišle do hegenomije. Ne mislijo pa tako socialisti, ki naslanjajo svoj program nič manj kakor na proglas italijanske socialistične stranke iz leta 1892 in ki, ločeni od množic, skušajo prevzeti vlogo centra ter pridobiti akcio-niste. Toda njihova kratkovidna politika je doživela težke poraze, tako da so na tem, da prenehajo predstavljati katero koli politično silo, in da jih njihovi bolj dinamični sdbratje, akcijski republikanci enostavno absorbirajo.
Čeprav imajo akcijski re-
publikanci polna usta Mazzinija, delovnega ljudstva, narodne neodvisnosti in kakor socialisti z besedami izjavljajo, da hočejo agrarno reformo, sindikalno enotnost, spoštovanje narodnostnih pravic, uresničenje socializma in drugih tovrstnih fraz, dejansko predstavljajo te stranke pri svojem praktičnem delovanju široko osnovo za manevre krščanske demokracije ter starih in novih fašistov, ki jih izrabljajo v svoje namene. Ob vseh prilikah, ko gre za to, da se zavzame jasno stališče, dajo demokristjani pobudo. Neodvisnost teh strank je organizativna, ne pa politična; one so priveski krščanske demokracije ter starih in novih fašistov, ki se okrog nje zbirajo. To dokazuje dejstvo, da pri ogromni količini vprašanj, ki se tičejo našega ljudstva, bodisi načelnih, kakor tudi glede vsakodnevnega življenja, ne uspejo ta gibanja, ki se sama nazivajo za levičarska, nikoli najti skupnega stališča z Ljudsko fronto, dočim se vedno strinjajo s krščansko demokracijo. Tako je bilo na primer njihovo stališče o vprašanju nove mezdne in normativne pogodbe, ki so jo predložili Enotni sindikati in ki jo je odbila Delavska zbornica, ter — jasno — tudi delodajalci.
Te stranke torej vršijo dejansko res gnusno funkcijo; s svojim nazivom, s svojim demagoškim programom varajo mnogo poštenih ljudi, ki pri tej akciji ne uvidijo, da so vpreženi v voz reakcije.
ŽBUmULTUM
2Sene Tržaškega ozemlja imajo pravico sodelovati na vodilnih mestih v javnem življenju, kakor žene v državah nove demokracije
Zena si JLe danes že priborila dostop v vse javne udejstvovanje in danes Se nihče več ne čudi, če imamo zdravnice, juristke, tehni-čarke, vzgojiteljice, socialne delavke, žene v politiki itd. Toda doslej se je opazilo, da so to še vedno pojavi individualnega prizadevanja. Vse žene, pa naj izvršujejo kateri koli poklic, se morajo zanimati namreč za vsa pereča javna vprašanja, prizadevati si morajo, motriti z razumevanjem vse življenjske pojave, da bi tako dosegle še večjo stopnjo življenjske zrelosti, kot so jo pokazale naše tržaške žene po končani vojni do današnjih dni.
Prav gotovo vedo vse tržaške žene, kakšen pomen in kakšne naloge ima demokratično žensko gibanje za ohranitev miru in za dosego blagostanja vseh ljudi. Toda to gibanje bo lahko popolnoma izvršilo svoje naloge ie, če se bodo vse naše žene zayedale, da ni področje njihovega zanimanja in udejstvovanja samo dom in skrt> za nego lastne osebe, temveč da mora zasledovati vse, kar se dogaja v svetu, in si prizadevati, da po svojih močeh izboljša sedanje stanje. Tako bo lahko pomagala tudi svojemu domu. Saj dobro vemo, da težave, ki jih občuti naša družina, nišo osebne težave, temveč izylrajo iz splošn h življenj-skh prilik in bo torej izboljšanje splošnega stanja prišlo do izraza tudi v naših družinah.
Vse to bomo pa dosegle z izo-brazibo. Izobrazba je namreč podlaga vsakemu človeškemu delu. Prvi pogoj za dobro življenje so
Linčanje je najstrašnejši odraz zakona Džim firoe-a
DŽIM KROU NI SAMO BRUTALNI ZAKON PROll ČRNCEM, 1EMVEČ PROTI VSFM AMERIŠKIM DEMOKRATIČNIM MNOŽICAM - S POMOČJO DŽM KROU A PLAČUJEJO DELAVCE ČRNCE SLABŠE KOT BELCE. LETE ZOPET SLABŠE, KAKOR BI JIH MORALI PLAČAH
Džim Krou boste src čeli v Ameriki na vsakem koraku, v stotine različnih načinov.
Najstrašnejši način je — linčanje.
Linčanje ni nekaj posebnega, nekaj ločenega od Džim. Krou-a. Ne, linčanje je samo njegova rajvišja oblika — njegov zadnji odraz. Brutalen in razbojniški odraz, ki pa je samo logična ai kensekventn« manifestacija Džim Krou sistema.
Ameriški vladajoči krogi prikazujejo linčanje ko<t lasten akt «belih množic* ter jezuitsko obračajo oči, se zgražajo in ga obsojajo, kadar govorijo o njem. Linčanje pa ni nikak spontan ali slučajni dogodek. Kadar se ljudje od mladih nog preko šol, cerkev, klubov, tiska in knjig, vzgajajo v
j ie svetloba)
          ...
SVETLOBA JE KOT VOLTAIRE: ko se je
RODIL, 50 GA KRSTILI, VSE ŽIVLJENJE JE PREŽIVEL KOT BREZBOŽNEŽ IN JE UMIRAJOČ KLICAL NEBO
ajl J J® svetloba? VpraSanje »e
v jg/ , enostavno in vendar ni kklo ' Mnogo stolpu Je
»o ljudje dobili vsaj ko °dsovor na to, na videz ta-°®stavno vprašanje. «n^.ovlna Študija te čudne Srn,* i„ materije» je polna 'Holii	V	začetku je resno
e!oveSko radovednost nad-«tranl 1 ;z*led svetlobe; z druge "osti t>a 1)11 ve3 razvoj zna-s« j;j1U8^av^en zaradi zaprek, ki t>oba “aviU razni znanstveniki. r°nosanse Je pretrgala vse
d0Mretek:ostJo ln dala *a6e' "osti veUltega napredka zna-
Prvi5 sllSal be-
kot g„,i, vellkih znanstvenikov eJa ln Newtona. Prav
®0l2kusUkg!e zas,’'*a za prvi <»U sv0't. i Je dal razlago o poj-*Van0	Proglasil je tako
^ *atomsko teorijo«, po kate-deiee e,Vetloba deli v oeštevllne Do arak 1 at°me, ki »e premikajo &otem “ z ogromno naglico ln se _ V'Jo na predmetu,
V 08**?«*» ln daJO tak0
em °bCutek svetlobe.
ka-
na-
Se:,
Mini ^ par desetletji so ne-usl Pokazali zgrcSe-»oVo t °nove teorije ln razvili
v° te , vve teorije ln razvili ne0^;Jo 0 8vetlobl, tako zvar *• To . Svetlobnega velovu-' ? 8in av ,COr^a Je razlagala, da il vMov t oha v Prostoru v oblt-, ta’ n«?* pravl, da se trese »k^tn.«, tr€se tudi prostor,
J* a slnf 41rl' Ker Je ta teo-o t J° razlago razjasnila S1«*«,	6“	' ve. j, bila
in priznana ln v ^etrifin? to Pro8lnslla neuk o 01)1 kl' dokler ni ne-4 8e	Plancl< razglasil,
®trinja s to novo teo-
rijo, toda po njegovem mnenju Ima svetloba atomsko svojstvo*.
Kako to? Torej zopet povratek v preteklost? Fiziki so zaprepa-Sčeni posluSall to drzno trditev ln celo sam Planck se je svoje trditve ustrašil. Kdo Je imel prav? Nervton, ee preiragan ali tako zvana teorija o svetlobnem valovanju, ki je do tedaj feSila izvrstno vse probleme, katere so do takrat smatrali kot nerešljive?
Morda se z3i <5udno, in vendar so bile trditve vseh pravilne. Newton je pravilno trdil, da je svetloba sestavljena lz atomov, čeprav narava teh ni odgovarjala njegovemjui pojmovanju. Teorija o svetlobnem valovanju Je razlagala, da se svetloba širi v obliki vala. In končno je imel prav tudi Plenck.
Res je, da so bile vse te trditve precej dvoumne in morda celo malo nerazumljive, vendar je vsem znano, da je tudi svetloba zelo, zelo dvoumna in čudovita. V resnici je kot Voltaire: ko se je rodil, so ga krstili, potem je vse svoje življenje preživel kot brezbožne« in Je umirajoč klical nebo. Svetloba se rodi kot »nekaj«, Živi kot val ln umre kot «nekaj». Sedaj pa malo razioSi-ir.o, kako se vendar svetloba poraja? Da bi to razumeli. Je potrebna vsaj kratka razlaga. Snov obstaja iz majhnih delcev, ki Jih imenujemo atomi io ki so sestavljeni Jz notranjega jedra ln majhnih delcev, tako zvanih elektronov, ki se okrog tega vrtijo. Ti elektroni se vrtijo okrog jedra po aaiSrtanl poti. Dokler se vrtijo po tej začrtani poti, Je atom v neaktivnem stanju. Toda v trenutku, ko spremeni elektron zaradi kakršnega koli vzroka uvojo
normalno pot in preskoči v krog drugega elektrona, povzroči energijo v obliki svetlobnih valov bodisi toplotnih ali električnih. Energij-i svetlobnega vala zavis! od veličine «skoka», ki ga je elektron naredil iz enega kroga do drugega. Ker so te krožne poti določene, ima lahko svetlobna e-nergija vrednost, ki niha od minimuma do maksimuma.
Ko se torej svetloba porodi, se širi od svetlobnega vira skozi prostor v obliki vala. Ta val je svetloba, kl jo mi vidi»r.o. Kar se liče hitrosti širitve svetlobe, je ta približno 300 tisoč km na sekundo.
Znano je, da Je bela svetloba (ali sončna svetloba) sestavljena iz 7 različnih barv, kl gredo od rdeče do vijoličaste. Da se prepričamo o resničnosti te trditve, se pcslužimo spetroskopa. Se bolj enostaven primer pa Je mavrica, ki se pojav’ po nevihtah v vsej svoji krasoti in je sestavljena prav iiz 7 barv.
Zakaj se zdi svetloba razkrojena z kakršnim koli predmetom, ki lomi Žarke. (V primeru mavrioe lomijo svetlobo majhne kapljice vlage, kj so v zraku) tar ko raznobarvna? Razlaga je zelo enostavna:	Barva	svetlobnega
vala jav si od frekvence tega vala, to se pravi, ko-ikor manjša Je dolžina vala (torej višja frekvenca), toliko bolj jo bo sredstvo, ki lomi žarke, odbijalo. Zato pa dosežemo barvno lestvico.
Od česa pa zavisi dolžina vala? Tudi ta odgovor je lahek. Dolžina zavisi od višine «skokov», k,l jih napravijo elektroni, ko zapustijo svojo krožno pot. Od skokov Je odvisna dolžina vala, od te pa barve, kl so samo Izraz določene energije.
mržnji do črncev, takrat v danih okllščlnah ni daleč do linčanja. Najti je treba samo povod, ki jih lahko najde človek, kolikor in kadar hoče. Inscenira se na pr. «tatv:na», ki naj bi jo izvršil kakšen črnec. Ali se izmisli napad čmca na belo ženo. S takimi vestmi se elektrizira javno mnenje. Posebne organizacije kot Ku Klux Klan. Nočni jezdec, Kolumbijci in slične organizacije, ujamejo črnca in ga javno obesijo.
Taki na javna ubijanja črncev organizirajo od časa do časa, S tem naj bi se prestrašilo ernce, da bi se odpovedali nevarnim, mislim do borbe za svoje pravice.
Kako je linčanje učinkovito Sredstvo, sem videl jeseni 1947 v Grinvilu v Južni Karolini. V bližini mesta so našli mrtvega belega šoferja. Grinvilski šoferji bo kratiko malo ujeli nekega črnca in ga linčali, ne da bi se prej prepričali, kdo je ubil šoferja. Nato so bili šoferji aretirani, vendar pa spuščeni na prostost brez kazni.
Izvedel pa sem še o bolj strašnem linčanju v Voltonu. Neki belec je napadal črnko Malkholm, Njen moi Rodger Malkholm je ranil napadalca. Cez nekaj dni se je z ženo in dvema prijateljema vračal z dela. Napadla jih j« linč-ganga in vse štiri linčala. Na odgovornost niso klicali nobenega, ker niso »našli* krivce.
Se strašneje so linčali čmca Johna Johnsona. Kakor četniki ali ustaši so mu odsekali roki in mu žgali obraz. Vsa okolica je vedela, da je pri linčanju sodelovala policija z načelnikom na čelu.
Linčanje se organizira predvsem tudi pred volitvami. Na ta način se prepreči,- da še tisti črnci, ki imajo vclivno pravico, ne gredo volit. Leta 1946 je v okraja Tailor volil samo en črnec po imenu Snajp. Se iste noči je Ku Klux Klan ubil tega »predrznega* črnca. V Gordonu pa so ubili črnca Johna J. DJUberta, ker je bil borec za ustvaritev delavske sindikalne organizacije.
Med vojno so se stotisoči črncev borili na vseh frontah kot ameriški vojaki. Med vojno so pridobili politično izkušenost in za-vest do svojih pravic. To pa je vfilika nevarnost za Džim Krou. Zaradi tega so organizirali reakcionarji linčanje na vojne veterane. Pri linčanjih so sodelovali tudi organi države in ne samo or-ganiaacije kot so Ku Klux Klan in druge. Dogodil se je primer, da so se v neki kavarni v »svobodni* državi New York sestali trije bratje, vojni veterani Feri-guson. Lastnik kavarne jim ni hotel postreči. Bratje so protestirali, lastnik je poklical policiste, ki so diva brata ubili, tretje-ga pa težko ranili. Policistom se ni nič dogodilo. Takšni in podobni primeri so preplavljali Ameriko v letih 1946 in 47.
Vrhunec podlih «tecr;J» o man j-vrednoaM črncev jn o pravilnosti Dž:m Kroui-a so brez dvoma prizadevanja »učenjakov*, da bi z znanostjo upravičili Džim Krou, Ti »učenjaki* falzificlrajo zgodovino in prodajajo znanost brez sramu in brez predsodkov. Ti profesorji pravijo, da so črnci že po rojstvu manjvredna rasa, da so nasledstveno nesposobni ter da so zadovoljni s svojim položajertit, ker na drugega n<so navajeni,
Ce se pogovarjate s povprečnim ameriškim intelektualcem, vas bo začudilo, kako malo poznajo zgodovino črncev. O borbi črncev za svobodo in pravice sploh ne vedo ter smatrajo, da so bili črnci, zadovoljni v suženjskem sistemu ter da so zadovoljni tudi z Džim Krou-om. Tako učijo zgodovino tudi v šolah.
Zgodovina črncev v Ameriki pa je zgodovina 300	letne nepre-
nehne ia krvave borbe za pravic« do življenja. Zgodovinar Herbert Epteker	dokazuje, da
za časa suženjstva, to je do leta 1865 bilo 250 uporov preti nasilju belih ljudi. Prvi transport črncev, ki je prišel leta 1526 v Ameriko, se je uprl ia se pridružil Indijancem.
V državljanski	vojni (1861-
1865) so Se črnci	hrabro borili
na strani. Lincorna za svojo oevoboditev. Vendar pa so se kmalu #opet znašli v polsužfnj-skem položaju, v katerem* so še danes.
• • •
Ko človek potuje po Ameriki, v prvem trenutku ne more razumeti vsega tega. Sprašuje se, zakaj ta bedasta, brezsmiselna, antldemokratična in nekulturna praksa Džim-Krou-a.
Džim Krou pa ima svoje glo-beke razlog* in svoj globok smisel. Treba je pogledati, kakšne gospodarske in politične koristi prinaša ameriškemu kapitalu. Tu s« najde odgovore na vsa vprašanja, tu se najde smisel in razlog Džim Krou-a.
V prvi vrsti omogoča Džim Krou, da so plače črncev mnogo nižje od plače belin ljudi. Po
službenih podatkih ameriške vlade je delovni človek zaslužil leta 1946 takole:
Belec Črnec dolarjev dolarjev delavec	1.064	457
poljedelski delavec	709	251
uradnik	1.475	775
uradnik z univerzo	2.046	1.074
Na ta način so kapitalisti zaslužili 1940 »malenkost* C.298.500.000 dolarjev. Tako kradejo s pomočjo Džima Krou-a milijone črncev.
Nižja plača črncev pa koristi tudi temu, da slabše plačajo bel-cs, kot bi jih morali. Ce zahteva belec povišek, mu delodajalec zagrozi, da bo sprejel namesto njega na delo črnca.
Dalje onemogoča Džim Krou združen nastop dclavcev ter združenje delovnih mnočic.
To je csnovni smisel Džim Krcru-a. Zaradi tega tako močno branijo Džim Krou, ki predi-stavlja krepko sredstvo ne samo proti črncem, temveč proti vsem demokratičnim množicam Amerike.
SIME BALEN
Beograjčani bodo letos prispevali 4.417.000 prostovoljnih de-lovTiih ur
Lani v drugem polletju so opravili 603.020 prostovoljnih delovnih ur pori raznih gradbenih delih. Pri tem pa aiso všteta Se številna druga dela na drugih področjih. Letošnja dela, ki spadajo v okvir beograjske petletke, bodo mnogo obsežnejša, zato pa bo budi delež Beograjčanov mnogo večji.
ugodne življenjske prilike. Te to-virajo iz urejenih gospodarskih* socialnih in iz teh izvirajoč.h političnih pr-iik. Toda navzLc naravni nadarjenosti posameznikov, vzlic vo.ji, da bi vsakdo kaj dobrega doprinesel skupnosti, ne ho mogel tega doječi, če si ne bo prisvojil aadostne stopnje splošne m pok..ene izobrazbe, ki mu bo omogočala, da bo pravilno vrednotil svoje delo v okviru splošnega pr-zaaevanja. Delavstvo bi ne bilo postajo tako močno in ne bi nikoli spoznalo svojih problemov in potreb, če ne b: bilo v preteklosti preskrbljeno za izobrazbo in vzgojo delavskih množic in strokovnjakov, ki -e bav.jo s problemi dela in sposobnih delavcer K gospodarskih, tehničnih, obrtni iklib in vseh ostalih ustanovah.
Ztne imamo važno nalogo, ba-viti se namreč tudi s kulturnimi problemi. K razvoju kulture bo prispevalo vse l.udstvo, ki mora biti deležno vseh kulturnih do brot. Kultura ne sme namreč razdvajati narodov. Cim višjo kulturno stopnjo bodo dosegi« ljudske množice, tem bolj bodo razumevale kulturna in življenjska stremljenja drugih narodov.
Pasivno bomo posegle x kuV turno življenje, če bomo poskrbele za la-tno izobrazbo in vzgojo. Obenem ko sc bomo izobraževala se bomo tudi vzgajale. Vzgoja mora skrbet; zato, da pravilno oblikuje osebnost vzgojnega objekta, to je č.oveka in skupnosti. Obiskujmo torej- naše kulturne krožke, poslužujmo se knjižnic, obiskujmo tečaje, ki nam nudijo tu-dl določeno specialno in splošno izobrazbo, da bomo postale tako spretne v tistem delu, ki tvori nai poklic ali osebno izvenpokdlcno delo. Delavka se na primer izven svojega poklica prav gotovo zanima tudi za razne druge probleme, kot na primer za zgodovinske, gospodarske, socialne, umetnostne in še druge probleme. Sčltanjem dobrih leposlovnih del, poljudnih znanstvenih del, ki jih bomo dobile v naših knjižnicah, bomo izločile kvarni vpliv one literature, ki nam prikazuje neresnično življenj e, ki daje našim ženam napačne pojme o življenju.
One žene, ki so dosegle večjo stopnjo strokovne izobrazbe in s tem tudi večjo stopnjo splošne izobrazbe, morajo to svojo izobrazbo deliti svojim tovarišicami. Danes imamo v našiih' ženskih odborih žene ne samo kot zastopnice ženskega spola, da zastopajo Interese žen, temveč kot delavke na vseh področjih, kjer se zanimajo za vse probleme, ki se tičejo naših organizacij in javnega življenja.
Vse to spada v področje ljudske prosvete. Kultura trase iz prizadevanja poediincevi, znanstvenikov, umetnikov in mislecev, raje pa tudi iz ljudstva. S svojim delom bodo lahko žene ustvarlie ugodne pogoje za porast kulture, ki bo sledila novim načelom, služiti ljudstvu, postati last ljudstva in ne sredstvo za uživanje kulturnih vrednot nekaterih izvoljencev.
V prejšnjih časih ni bila dovoljena ženam višja izobrazba. Bile so to šole, ki so dajale ženam nekaj splošne izobrazbe, da so lahko v družbi nekoliko pokramljale, niso pa jih usposabljale niti za resnično življenje nit: za znanstveno ali kulturno delo. 2ena je bila kljub temu šolanju manjvredna in se ni mogla udeleževati javnega življenja, dovoljeno ji je bilo brigati ee za karitativno delo, češ da je to najbolj primerno ženskemu značaju.
Danes seveda tega ni več. Žene se danes morajo udeleževati v Javnem življenju in se uveljavljati na vseh področjih, kajti le tako bodo prave tovarišice možem in se bodo skupno z njimi lahko borile za vstop na višje znanstvene zavode.
Zene so danes že dosegle ponekod najvišja enanstvena priznanja. V državah nove demokracije so žene na vodilnih mestih
■
mm
MLADA ZAMORKA Z OTROKOMA S PERIFERIJE NEW ORLEANSA. KLJUB TEMU DA SO CRNCI KOT AMERIŠKI VOJAKI PRISPEVALI MNOGO KRVNIH ŽRTEV V ZADNJI VOJNI, SO V AMERIKI SE VEDNO MANJVREDNA RASA POSEBNO SEDAJ KO SE BLIŽAJO PREDSEDNIŠKE VOIJTVE, SO ZOPET TERORIZIRANI OD KU KLUX KLANA IN DRUGIH PODOBNIH FASISTICNIH ORGANIZACIJ.
v gospodarstvu, politiki, socialnih, vzgojnih in znanstvenih ustanovah. S svojo neomajno voljo in odločnim delom bodo žene omo gočile tudi tukajšnjim ženam, ki bi čutile nagnjene do takega u-dejstvovanja, da bodo lahko sodelovale v znanosti, gospodarstvu, političnem in. socialnem življenju in tako prispevale k splošnemu blagostanju.
Zato naj bo ženi delo Izven poklica resna zadeva, s tem da bo
mt?* --VŠ
||P
"'/'v	"1
p
> tf&j V Vj :'
. I
J
■
fHp
»Isi
I
m
••1:7
ENA NAJBOLJ STRUPENIH KAC MODRAS, GOLTA BELO MIS, KI JO JE PREJ ZASTRUPIL
žena pomagala skupnosti, bo pomagala tudi svo'i lastni družini. Vse te naloge nalagajo ženam nove odgovornosti, kl so pa vendar dolžnost, če se bodo vse žene zavedal«-, da bodo njihove družine lahko bolje živele, če bodo splošne prilike boljše, tedaj jim ne bo težko razumeti, da jim mora postati tudi odgovornost za javne zadeve skupna dolžnost.
ooooooooooocooooooooeo
IZ TOtgESlJE
ŠT. PETER OB NADIŽI
Uradni krogi velikodušno priznavajo, da je bila Benečija zelo zanemarjena od italijanskih vlad in naznanjajo, da hoče sedanja vlada popraviti to krivico. Zatrobila je vsemu svetu po radiu in je z velikimi črkami objavila v časortisih, da bo takoj zgradila nič manj kot 60 vodovodov samo v Nadiški dolini, to je več vodovodov kakor je vseh vasic. Naše gospodinje so točile solze veselja ter so pripravljale škafe‘ln »čen-dirje*, da bodo točile vodo predi vsako hišo. AH že seda(J je o teh vodovodih vse tiho. Ze nekaj let se inženirji redijo nia naš račun z lepimi načrti in bodo vedno lepše načrte šele izdelovali, dokler ne bodo popolnoma izčrpali onih 150 milijonov lir, ki so bili, kakor pravijo, nakazani za vodovodne naprave. Bližajo se volitve in sedanja vlada bi si rada zagotovila naše glasove z obljubo vodovodov. Po volitvah pa nam bo vlada z vsemi svojimi iniinlrji namesto vodovodov -pokazala figo.
Drugače pa sedanja vlada neizmerno skrbi za določeno vrsto oseb. od katerih si mnogo obeta za vollvno propagando. Najlepša vrsta: so učiteljice. Vsem je znano, da je Benečija zelo bogata z dvema surovinama: s kamenjam za cement in z učiteljicami. Teh zadnjih jih Je šempetrsko učitelji« šče toliko izbruhnilo v času fašizma, da jih je kot «golazn!». Ker ta surovina ni eksport, je ntumreč «pou tič, pou miš* (Italijanka ni, Slovenka ne sme biti) in ker s svojim kričanjem brani ugled vlade v teh krajih, »ato Jim ta preskrbuje nagrade, ne samo z obljubami, ampak s šolami, ki jih ustanavlja brez inži-nirskih načrtov tudi po vaških tiribah* v vsaki najmanjši vasici, seveda ne »a<o, da bi kulturno povzdignile zaostale Benečane, ampak da svojim najzvestejšim preskrbi več ali manj mastne plače. Ljudstvo prosi vodo, vlada pe. mu daje obljube in šole. Osemdesetletna izkušnja mam priča, da, čim več je italijanskih šol, tem manj je izobrazbe v Benečiji. Samo šola v domačem jetiku skupaj z italijanščino bi prinesla pravilno vzgojo, pravo znanje io resnično kulturo! Na svidenje še drugikrat!
Bežni pogledi na naša nogometna prvenstva
Skedenj in Mapdalena imata enako število ton k. Dreher postaja nevaren prvima dvema enajstoricama. Istrska moštva so nevarne zapreke za tržaške enajstnrice.
PRIMORSKI DNEVNIK	_	4	_	24.	marca	1918
enajstorico privedli do tako zavidljive višine, vodstvo kakor tudi Igralci stalno obljubljajo spremembo položaja, toda Magdale-na se bori ;n se bo borila, da Ji to moštvo sedaj ne bo več ušlo. Tudi Dreher, ki Je uspešno pr čel lesti po lestvici navzgor, je trdno pripravljen na naskok. Na isti višini pa je tudi Ižola, ki je v nedeljo uspešno zaigrala in odvaela Skednju obe točki. Zmaga je bil* povsem zaslužena. Sv. Ana Je v nedeljo morala z igrišča sicer predčasno, vendar Je nesrečni Koštalungi, ki je prišla na igrišče s sedmimi igralci, v času 42’ potres-a kar šestkrat mrežo. Nihče ne ve, koliko golov bi lahko zabila Sv. Ana, če ne bi bil moral nek igralec Košta’ynge zaradi nesreče zapustiti igrišče in Je s tem po pravilniku prisilil sodnika, da je zapiskal konec srečanja.
P ran Je v nedeljo zmagal na račun Tovarne strojev, ki Je trenutno x zelo slabi formi. Aurora — prijazna koprska ek-pa, ki Je sicer preteklo nedeljo premagala Skedenj, Je morala v nedeljo kloniti mogočnemu Dreherju, ki si hoče nrbrati točk. Uma", ki Je s-cer v s-eamu lestvice r- varno
VREMSKA DCUVA
Milerjevi zadnji dn«i
Ob padcu Dunaja je dobil Hitler strašen napad besnosti - j Formiranje „Wehiwolfa", ki naj bi bila imitacija partizanov
Ce dobro pogledamo lestvico prvenstva Tržaškega ozemlja treh ali štirih pretekli!; nedelj, bomo opazili škedenjsko moštvo, kako Je s petimi točkami razlike, kraljevalo na vrhu lestvice. Magdalena Je bila šele na drugem mestu in kazalo ie, da bo težko dohitela prvaka prvega dela, še posebno, ker Je Magdalena bila v trenutni kr.zi. K.onltj je morala pred Rojanom, Piranom 'n celo pred Nabrežino. Toda tudi Skedenj Je pričel propadati. Ne smemo vzeti to kot posledico krize. Bilo bi napačno. Res Je, da nima več onih odličnh igralcev, ki so
da taka igra prinaša sadove. Rojan preteklo nedeljo in Pristanišč-nik; to nedeljo so to pač občutili na lastni koži. V obeh tekmah je napad imenovane enajstorice zabil kar devet golov, ne da bi ni-tj enega prejel. Pozna se Ji, da trenira s rutiniranejšimi igralci Ponziane Lj. in to Ji na vsak način samo kor sti.
Nabrežina, ki Je nekaj časa samevala na koncu lestvice, se Je prebudila in Je pr.čela s hojo navzgor. Premagala je Magdaleno, Montebello, premagala Je Rojan-čane in priš.a celo v Trst igrat neodločeno s Skednjem. To Je pač del zgodovine nabrež.nske enajstorice, ki Je tako nesrečno začela prvenstvo in ga bo razmeroma srečno končala. Razumljivo Je, da ima ekipa nekatere zelo dobre igralce, vendar se jim pozna pomanjkanje treninga in skupne igre. Ce bodo premostili te ovdte, lahko brez skrbi rečemo, da bo dosegla Nabrežina v kvalifikacijski lestvici nadvse častno mesto.
Na dnu lestvice pa Je kar pet nesrečnih enajstoric. Pristaniški športni klub, ki je sicer*dobro začel, se mora boriti zgolj za obstanek v prvenstvu. Koštalunga, Rojan to Montebello zaključujejo vrsto naših enajstoric, ki tekmujejo aa naslov prvaka našega ozemlja, toda te ekipo so nesrečno začele in bodo tako tudi naj-brže končale.
To je pač nogomet. Zoga Je okrogla, presenečenj Je vse polno In večkrat se zgodi, da se nraga zasmeje oni enajstorici, ki Je najmanj pričakovala.
Ekipe košarkarjev med seboj
Cilj vsakega moštva, ki sodeluje v kakem prvenstvu, je, zasesti če ne prvo, pa vsaj čim časit-nejSe mesto.
Med moškimi ekipami so kar tri, ki se med seboj grizejo in tepejo za prvo mesto. Vendar Je do-sedaj uspelo Skednju, da « Je obdria. prvo mesto. Moštvo Col Uve, ki je po našem mnenju na vsak način boljše od škedenjske-ga, Je do sedaj šele na drugem mestu z eno točko razlike in z eno Igro manj: to pomeni, da v primeru zmage preskoči škedenj-sko ekipo in zasede prvo mesto. Tomažič, ki Je v Vidmu tako častno zastopa: barve našega mesta, je sicer 3 točke za prvo ekipo, toda odigrati mora še dve tek. mi in bo zopet v primeru zmage zasedel prvo mesto, ki si ga bo moral deliti s Col Ilvo. Iz tega je pač razvidno, da bo borba za prvo mesto potekla samo med Col Ilvo to Tomažičem, Skedenj pa bo moral ob strani opazovati to borbo, ne da bi mogel kaj storiti v lastno korist. Skoljet je moral v nedeljo prepustiti obe . točki boljšo ru moštvu Tomažiča. Vendar lahko brez skrbi trdimo, da ima Skoljet izredno l?po in tehnično igro in bi z mdlo več pažnje v met.h na koš lahko v nedeljo, če ne zmagat, pa vsaj igral neodločeno. Tovarna strojev je morala v nedeljo kloniti pred
-ja fr*
Skednjem, vendar nam jti<r tra igra celega moštva 'n remn TMZiimrM knko J® p
remo razumeti, kako je da Tovarna strojev n‘ tem prvenstvu zasesti
mesto. Sv. Alojz ima v venstvu res orolo. Je na e mestu kvalifikacijske J(S $ jt* 4 točkami. Takoj za nJ-ro gS Se Delavska športna zve*3,
2 in Arzenal z 0 točkam'-
JU Ja v mi—- -HTTRT HOTI TRST-rvi
Mčnnstein je bil zavzel Bevasto-pol, pozneje pa je bil komandant 11. armade na južnem delu vzhodne fronte in bil je med najboljšimi vojskovodji. Toda storil je «nedopustljivo napako*, ker j„ večkrat opozoril Hitlerja na nevarnost vojne na vzhodu. Moral se je umakniti. Zdaj, ko je Gu-derian predlagal, naj bi se Mann-stcin vrnil, je Hitler odgovoril: bi imel 1,0 sijajno oboroženih divizij, da bi zadal sovražniku odločilen udareo, bi jim moral poveljevati samo Mannstein. On je morda najboljši oficir, kar jih je vzgojil generalštab, toda v sedanjih okoliščinah ne morem računati z njim. Premalo veruje v nacionalsocializem. Ne bo torej prenesel bremena, ki se nalaga zdaj vojskovodji*.
Ko so v marou obvestili Hitlerja o neuspehu ofenzive pri Blatnem jezeru, se je strašno razsrdil. Pozabil pa je, da je som izdal povelje za to ofenzivo. Po njegovem mnenju je bilo vsega krivo pomanjkanje fanatizma pri komandantu skupine cjug* generalu IVellerju. Hitler je stisnil pesti in zakričal na Guderiana: Weller je zavzemal do nacionalsocializma vedno negativno stališče. WeUer ni sposoben, bi se navdušil. Mar morem potemtakem pričakovati, da bi lahko ta človek
prestal kako večjo preizkušnjot Wetter je bil takoj izmenjan.
Ko je bilo treba postaviti novega komandanta trdnjave Frankfurt na Odri, sta skušala Gude-rian in Jodl spraviti naprej polkovnika Bonina. Bonin je bil prej načelnik operativnega odseka glavne komande suhozemne vojske. Ko je razpadla nemška fronta na Visli po ruski ofenzivi, ki se je pričela 12. marca 191,5, je izdal Hitler povelje, da se morajo vse «trdnjave» držati do konca, pa naj bodo v še tako težkih okoliščinah. Tudi Varšavo bi morah braniti da zadnjega moža. Tam je bilo 50.000 vojakov pod komando generala SS. Toda komandant mesta je dobil povelje z IZurno zamudo. Zato se je nemška posadka umaknila in ni bila obkoljena v Varšavi. Hitler je obtožil Bonina, da je prepozno vročil povelje, \n izročil ga je gestapu. Bonin je izginil za stenami ječe, ki stoji blizu lerterskega kolodvora, čeprav njegova krivda ni bila dokazoma.
Jodl je rekel Hitlerju: «Firer, želite izbrati za obrambo trdnjave Frankfurta odličnega in sposobnega oficirja, imamo takega v vojski. To je polkovnik Bonin*.
«Ne*, je vzkipel Hitler, «s človekom, fei ne izpolnjuje mojih povelj, ne morem računati*.
GORNJI OKUSNI POSNETKI PRIKAZUJEJO ZIVUENJE V REG-GIO CALABRIJL ŠOVINISTIČNI ITALIJANSKI TISK, KI OB VSA-KI PRILIKI PISE O NEVZDRŽNI REVŠČINI V JUGOSLAVIJI IN IRONIZIRA CELO POROČILA O KORISTNIH UKREPIH, KAKOR NA PR UVEDBO KOPALNIH VLAKOV IN PODOBNO, NAJ SI JIH VTAKNE ZA KLOBUK.
Skedenj	20	12	5	S	68	21	29
Magdalena	20	12	5	3	45	■12	29
Dreher	79	11	5	8	37	18	27
Ižola	20	10	7	8	32	13	27
8v. Ana	19	12	2	5	31	18	2*1
Piran	20	11	4	5	32	13	26
Aurora	20	10	4	«	24	24	24
Tov. strojev	19	7	6	6	18	22	20
Umag	20	6	7	7	23	•8	19
Ponz.ana	20	7	3	10	37	M	17
Nabrežina	20	6	3	11	23	49	15
Prlstaniščn.	19	5	3	11	16	M	13
Milje	19	4	4	11	2fi	40	12
Koštalunga	20	5	1	14	26	43	11
Rojan	13	3	•1	1	1 -»	.7	10
Montebello	20	S	4	13	22	42	10
mesto — od koder ga nihče ne bo mogel pregnati, je moral v nedeljo prepustiti obe točki Magdaleni.
Poglavje zase pa je Ponziana Lj. B. Ta mlada enajstor.ca je pokazala zadnje čase igro velikih in izurjen h igralcev. Napada brez prenehanja in z vsakega položaja strelja na gol. Jasno Je,
ČESEN IN SOSIČ GLAVNA STEBRA TRŽAŠKE-GA KOLESARSTVA
PARADIŽ
I. DEL, V KATEREM IZVEMO, DA JE ŠVICARSKI PRINC CICIFUJ POSLAL PIPO V DAR PISCU .BARKE IN BRKINOV*. KI JASNOVIDNO NAPOVE, DA POLETI NE BO MRAZA, PRIMERJA VREME OSEM-GLAVEMU ZMAJU IN Sl NE MORE KAJ, DA BI NE OMENIL GLAVNE ULICE V VREMAH
Pretekli teden je ministrstvo prosvete LR Srbije organiziralo C Beogradu 4-mesečni tečaj za knjižničarje. Priglasilo se je 37 mladincev in mladink, ki poslušajo predavanja splošne izobrazbe in iz knjižničarske stroke.
bilo paradoksa, bi dali ».ustniku* klistirne brizgalke povsem drugačno ime!).
Spodnjimi Vremam pravimo ml Spodnje Vreme samo v ljudski Soli in pa kadar so tujci med nami. V vsakdanjem življenju jim pravimo Spile. Od kod ta beseda izhaja, ni Se točno dognano. Tisti, ki imajo v sebi hrvaško kri, so mnenja, da so Spile prav za prav «Spilje«, to je v njihovem jeziku brlog. Ce bi hoteli tem verjeti, bi bili današnji «Spilarji« resnično brlogarji ali vsaj potomci brlogarjev. Rojstna hiša njihovih pradedov bi čisto lahko bila Skocijanska jama. Najdemo pa druge učene može, ki so mnenja, da so prvotni Spilarji bili igralci. To je povsem mogoče. Se danes Spilarji radi igrajo. Nekateri so mojstri v marjaSu drugi v balincanju, tretji se igrajo slepe miši, stari Gec je pa umetnik na harmoniki. Mi si ne bomo zavoljo tega vprašanja belili las. Naj rešijo to uganko tisti, ki so odkrili penicilin.
V.
Se •bolj je Hitler pobesnel, W so mu sporočili vest o porazu nekega fanatičnega pristaša nacis nalsocializma. Ko je zvedel & padec Dunaja, je dobil strese* napad. Ukazal je degradirati Sep-pa Dietricha v navadnega vojaš" in mu, vzeti vsa odlikovanja.
Na že omenjeni Hitlerjev so btla razglašena vsa mesta vsi kraji za fronto za trdnjave glede na to, ali so bili v ta men usposobljeni ali ne. Za Jr’ mer nadaljnjega umika nems čet so morale te tako imenova* »trdnjave* pod poveljstvom k'*'" ga generala nadaljevati bort>° zadnje kaplje krvi, čeprav ni nobenega upanja na uspeh, h v ta namen ni bilo več na lago borbenih čet, je pomenile v praksi pogin še nekaj tisoč borbo nepripravljenih Nemcev.
19tS "
V februarju in marcu
bila situacija na zapadu za prav tako katastrofalna vzhodu. Po prehodu čez most ^ mn gena in izgraditvi novih °r rišč na Reni so ameriške i» gleške armade navalile v Hern jo. Zaprek ni bilo več. Potem , Hitler po Gobbelsovi eksplott j propagandi objavil formiran | «Wehrwolfa*, to se pravi v°ls^ \ ran ja iz zasede. Kot imitacij0 skih in poljskih partizanov j bi ta organizacija nekega privrela izpod zemlje, P0”0.^ ■kakor gibanje odpora v ^ j ki so bile prej pod nemško pačijo. Otroci, žene in s*a vsi so morali sodelovati M' čevanju sovražnika.	.
Ali si je Hitler res da bo prinesel ta obupni n kakršen koli uspeh v vojcs ^ pogledu, ali da bo kakor kot ^ premenil razvoj dogodkov! A. res mislil, da bo nemški n° ^ privolil v tak samomor! j. a mislil srhe kot glavnega ^ irl grandiozne Wagnerjeve °Pert fj hotel v mraku bogov poteg"* . seboj vse Nemce svojega * ^ letnega rajha*! Težko je re ^ se je odigravalo v glavi tega veka. Hitler je bil že zdavnaj ^ gubil zvezo z narodom in vič razumel. Narod je bil^ izčrpan in izmučen s vojno in s strahotami ran ja. Narod je hotel mir, , mir. Da bi dosegli le uspeha, je bilo treba or9a*'\Zit «WehrxooIf* pripraviti o času. V Rusiji, v Ukrajini le tizansko gibanje uspelo xa*0’most j je brezumna poHtika rtar^Zpil, j gnala, prebivalstxx> v pnv'	.
fronte so bile preveč raztegni
Nemčija pa za te velikanske	^
store ni imela dovolj Uu	i
Franci H, Norveški in DO** bita taka vojna kronana z * ho m zato. ker je naš s0'^^jt aktivno podpiral podtalno d' ^ v teh deželah z orožjem ‘* pagando in. ker so lahko ti ^ upali na skorajšnjo pomoč (jj naj. V Nemčiji ni bilo nobe* teh pogojev,
(Se
Prosim! Ko sem oni dan napisal tisti znameniti opis Barke in njenih vrlin, nisem niti v sanjah mislil, da bo ta stvar vzbudila toliko zanimanja po svetu. Ko sem pa dobil nekaj pisem iz Rej-kjavika in Bangkoka in ko mi je švicarski prestolonaslednikf prino Cicijuj, poslal v dar lepo pipo iz morske pene, sem spoznal, da se gremo zares. Potrebno je tedaj) da posvetim te več pa&nje znamenitostim natih krajev. Pričakujem, da bomo v kratkem (poleti, ko ni mraza, smo lahko vsi v kratkem), da bomo torej v kratkem ustanovili posebno folkloristično in morda tudi topograf id-no društvo, ki bo vse naše posebnosti sgor vzelo» in ki bo povedalo, kakšne so naše družine in kako se držijo naši hribi in doline,
(Za trenutek samo, prosim! Opazili ste že, da rabim veliko tujih besed, ki jih morda vsak ne razume. Bodite prepričani, da je to zelo potrebno. Kako pa naj bi ljudje po svetu vedeli, da je avtor sila učen človek, de bi ne rabil tujk! Da ne bo zmede, bom vsako tujo besedo lepo po domače razloM. Vzemimo za začetek sfolkloro». sFolk» je nemška beseda in pomenja sljudstvo*, slo-ras je pa železniški vagon, ki ima samo dno, ob vsaki strani pa pet ali Sest železnih ročic. Folklora je potemtakem železniški voz, ki ga je samo dno in ki vozi ljudi namesto telet. ^Topografija» je tudi tuja beseda. *Topo» je laški izrai za staro miš, ker mladi miški pravijo stopolino*. Iz grščine vzeta *grofija» pa pomeni pisavo. «Topografija» je torej stara pisana miš ali pa morda taka pisava, ki jo je bila napisala stara miš).
Pojdimo naprej!
Vreme! Vremska fara! Vremska dolina! To vam je prekrasen kraj. Sto in sto ljudi je že reklo> da je to pravi kraški paradiž. Tudi jaz sem tega mnenja. V poletju je po naših rebreh polno kač.
FRANCE MAGAJNA
No Škofijah imamo še zdaj Adama, pri Fužinarjevih pa malo Evico. Ce greste v poletju na iz-prehod ob naši Reki, boste brez dvoma naleteli na nekoga, ki bo čofotal po vodi v Adamovi obleki. Pametno je, da takrat obrnete svoja prekrasno obličje v stran *n pospešite korak. Zdrava dostojnost zahteva to. Dalje imamo v posebnih letih jabolka, ki so vsem tujim Adamom in Evam prepovedana. Tatinske Adame izročimo zaščiti.
Vreme! Kje so te Vreme in kaj so te Vreme? To je nekaj štiri-jaških kilometrov velika kotlina, ki kakor velikanski vozel predstavlja konec Reške doline. Tisti majhen repek Reke od Skofelj do Skocijana spada sicer tudi k Reški dolini, pa ga noben pošten kristjan ne upošteva. Skalnat in ozek je in samo apelajc* še rase po skalnatih špranjah. Saj poznate pelajc, neka sorta mente je. ki nadomestuje nadušljivim ljudem tobak.
. Vreme! Kako kratka je ta besedica. in vendar, koliko preglavic dela v slovenskem pravopisu! Nihče od tujih ljudi noče sklanjati Vrem v množini, kakor se spodobi. Jaz sem, na primer, trdno prepričan, da sem doma v Gornjih Vremah, kadar pa dobim kako zaljubljeno jrismo iz Bele Krajine ali iz Železne Kaple, pa berem v njem, da prebivam v eGornjem Vremenun! Oh, koliko piskrov sem. že radi tega razbil. Ce »mejo biti v množini Vrhovlje in Hrpelje, Senožeče in Dobravlje, zakaj bi ne smele biti tudi naše Vreme? Saj nisem sam v njih. še polno drugih Vremcev Je in Vremk, ki sicer niso kaj prida, pa bodo le nekaj zalegli, ko bo ljudsko štetje.
Vreme so fara, ki šteje osem
vasic. Podobne so velikemu zmaju, ki ima osem glav. Središče predstavlja Vremski Britof. Kdor koli pride v Vreme in ne vidi Vremskega Bristofa, ne bo nikoli vedel, koliko je zamudil. Tukaj je naš center. Tukaj se ustavlja vsak svetovni cirkus s kamelami, opicami in udomačenimi bolhami. Tukaj je v preteklih desetletjih prehodil vsak umetnik e medvedom in vsak čarodej, ki je s pomočjo zeknordeče papige prodajal nam nedolžnim listke, na katerih je bila napisana vsa naša bodočnost in vsa naša sreča ha tem svetu. Vsak vrtiljak ali aringenšpih), kakor se temu pravi po kranjsko, se tukaj počuti, kakor da bi bil doma. Za časa laške blagovlade so v Britofu zgradili krasno karabinersko palačo z modernimi zapori. Jaz jih nisem bil nikoli okusil in marsikdo mojih znancev še danes misli, da je bila to velika justUSna pomota.
Ob vsakdanjih dneh se Vremski Britof imenuje Vremski Britof. Ob velikih praznikih pa ne! Takrat si nadene slavnostna oblačila in se imenuje Komorn. Pet internacionalnih atlasov sem pregledal, pa nisem mogel najti sličnega imena kje drugod. Nihče ne ve, kdo je to ime izumil in bolje je tako. Ko bi namreč oni to vedeli, bi šli nekega dne korporativno in z zastavami na čelu na grob tega zlikovca in bi ga tam ozmerjali do belih kosti.
Najznamenitejša stavba v Vremskem Britofu je cerkev sv. Lovrenca, ki se je pred. nekaj leti podrla. Ljudje so se sicer trudili, da bi ta biser starinske umetnosti ohranili in so cerkev povezah z žico, da je bila od zunaj videti kakor velik pisker, pa ni zaleglo mnogo. Rja je zgrizla žico in nekega dne je streha štrbunknila na tla. To je poleg gornjevremske cerkve edini primer na Krasu, kjer nosi svetišče streho ha tleh namesto na vrhu. Sv. Lovrenc se od tedaj v mokrem vremenu knajpa, v jasnih dnevih si pa zastareli revmatizem zdravi s sončno kopeljo. Na popolnoma enak način se kurira tudi sv. Jošt v Gornjih Vremah.
Vremski Britof ima tri sijajne ulice, če štejem tudi tisto, ki gre *zad za Britofom» in <?e odštejem državno cesto, ki gre skozi. Ena od teh ulic se imenuje eVta Poprdlnh». Godec Frank z Nada-njeqa sela je izbral to ime že pred petimi desetletji, pa še danes ne ve naš krajevni zemljepisni urad, katera bi ta ulica bila. Manjkajo namreč tablice na vogalih. Potrebno Je, da to kmalu uredimo, da bo prav.
Največja vas Vremske doline so Spodnje Vreme. Imenujemo jih Spodnje zaradi tega, ker so nekaj višje od Gornjih Vrem. Mi v naši dolini gremo zmeraj za tem, da damo dela učenjakom, ki bi sicer bili brezposelni. Učenjaki co vsi srečni, če morejo reševati žapletne paradokse. (Paradoks je tuja beseda in pomenja nekako protislovje. Strela iz jasnega je paradoks. Ce rečemo, da Je na koncu cevke klistirne brizgalke «ustniku>, smo povedali nekaj, kar imenujemo paradoks. Ko bi ne oooooooooooooooooooooo TEČAJ ZA KNJIŽNIČARJE
]F»l«]EJn> 30 LETI V TIRSTP
Slovenska
v gledališču Rossetti
Pred trideseitimi leti, marca 1918 so sklenile tržaške slovenske žene in dekleta, dia bedo ob obletnici smrti znanega slovenskega socialnega delavca in pisatelja Ivana Kreka organizirale posebno spominsko proslavo.
Čeprav smo bili takrat pod Avstrijo, ki je Slovencem, kakor vsem drugim podložnim narodom, ki niso bili Nemci, po ma-čehlnsko delila razne svoboščine, vendar je bilo mnogo manj težav za dovoljenje in za dvorano, kakor pa jih imamo dandanes, ko smo «svobodni». Z upravo gledališča «Fen’.ce» so se žene pogodile, da bedo imele dvorano na razpolago za matinejo v nedeljo dne 10. marca 1918. Ko pa so začele s prodajo vstcpnic je bilo toliko povpraševanje, da bi bila dvorana Fenioe še premajhna. Zato so vprašale za gledališče «Rossetti», ki ga jim je uprava takoj dala na razpolago.
Iz tega se vidi„ da «Lega Na-z!onale> in druge njej podobne organizacije niso imele veliko vpliva na prave tržaške Italijane, ki so živeli v miru s slovenskimi someščani. Zato so pa pozneje preko 25 let «uvažali» s toplega juga svoje temnopolte *!n črnolase plačan* oznanjevalce dvatisočletne kulture, ki so začeli svoje kulturno poslanstvo 9 požigom in razdejanjem slovenskih kulturnih domov.
Zene so izbrale pester program In se skrbno pripravile na proslavo. češ: «Možje in fanti« so na bojišču, zato pa moramo me opraviti tudi zanje*. Na poziv, ki je bil objavljen v .Edinosti*, se je oglasilo toliko žena, da so napolnile prostorno čitalnico. Za prireditev samo je uprava gleda-
lišča «Rossetti» posodila tudi potrebne obleke, dočim so si narodne noše žene preskrbele same.
Na prireditev, ki je bila ob 10 dopoldne, je prišlo toliko ljudstva, da je bila tudi dvorana v Rossettiju premajhna. Na sporedu, ki je bil zelo pester, so igrale žene nekaj kratkih prizorov, več mešanih zborov je pelo slovenske in slovanske pesmi, vmes pa so bil« točke s solopetjem, dvospevi in simbolični prizori. Zene v zborih so nastopile v narodnih nošah.
O poteku in uspehu prireditve piše časopis «La vera tore* od 11. 3. 1918. naslednje:
Slovenska prireditev v čast Ivana Kr-k'.
Včeraj je bila v gledališču .Rossetti*, ki je bilo napolnjeno do zadnjega kotička z izbranim slovenskim občinstvom, uspela u-metniška matineja v čast pisatelja in poslanca Kreka. Slovensko ljudstvo je hotelo na ta način počastiti spomin velikega delavca za svojo osvoboditev in za osvoboditev vseh zatiranih. Krek je bil dober politični pisatelj z obširnim socialnim znanjem, dober govornik in je branil interese delavskega razreda, čeprav se ni boril v vrstah proletariata. Njegova dolga in uspešna parlamentarna delavnost, zlasti na polju socialne zakonodaje, za katero se je še posebno zanimal, je vzbudila spoštovanje tudi pri njegovih političnih nasprotnikih.
Na programu so bili številni izvrstni zbori in zelo dobro uspela simbolična slika. Izvajanje je bilo tudi v podrobnosti temeljito in umetniško. Posebno je ugajalo zborovsko petje, ki je bilo deležno splošne pohvale zaradi bo-
gate harmonične in mečne skladnosti glasov tako moških kot ženskih. Med pesmimi so poseb no ugajale slovenske .Gozdič je že zelen*, «Prišla bo pomlad*, «Dneva nam prinesi žar>, potem srbska pesem «Moj dragi je da-lekc* in Dvorakc-vi .Moravski motivi*, ki so jih divno izvajali posebno ženski glasovi. V teh pesmih, iz katerih veje globok človečanski čut, je odsevalo romantično domotožje slovenske duše...
Z največjim občudovanjem moramo omeniti pevovodjo Mahkoto, ki je z veščo roko vodil zbor do potrebne višine in simbolično sliko slovenskega pesnika dr. Lovrenčiča, ki je pravi literarni biser z nežnimi in skrbno opiljenimi verzi. Prizor so recitirali z občutkom in tudi verze so deklamirali dobro. Velik vtis je napravil tudi vilinji ples. Vile bo poleg
tega pele o lepoti zemlje in o nje ni bodočnosti...
Na splošno je matineja zelo dobro uspela in so organizatorji lahko ponesni na svoje delo.* Tudi «Edinost» je v svoji številki od 12. 3. 1918 opisala potek prireditve, ki se j* zaključila zvečer v Narodnem domu z domačo zabavo, ter se zelo pohvalno izrekla o organizaciji in umetniški vrednosti podanega programa. Tako so že takrat naše žene pokazale smisel za kulturno delo, ki ga Še sedaj vršijo s povečano vnemo in vztrajnostjo.
Ob zaključku naj pripomnimo, da so se ljudje po končani prireditvi lahko nemoteno vrnili na svoje domove, ker ni bilo niti sledu o organiziranih .mladeničih*, ki bi napadali Slovence na Akvedotu. Kako pa j* danes?
IM