IS JELOVICA
NOVO MESTO, tel.,fax:323-444 BREŽICE, tel.,fax:(0608)62-926 METLIKA, tel.,fax:(068)58-716
OKNA, VRATA, HIŠE
issn 0416-2242 Revozovim delavcem prekipelo
Enourna opozorilna stavka v Revozu ■ Pritiski na delavce, šikaniranje, grožnje podaljšan delovni čas, slabe plače - Vodstvo ignorira zahteve sindikata
9 770416 224000
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI LIST
ZMAGI NA DP
MARIBOR - Preteklo soboto so se državnega prvenstva v ju-jitsu duo sistemu (prikazni tehniki) v Mariboru udeležili tudi trije pari sekcije za borilne veščine pri športnem društvu Policist Krško in v močni konkurenci osvojili dve prvi in eno drugo mesto. Vita Preskar in Sandi Hotko sta zmagala pri mešanih parih do 15 let, Anita Strgar in Mojca Škof pa pri ženskih parih nad 15 let.
NOVO MESTO - V ponedeljek popoldne je v novomeškem Revozu enourno opozorilno stavkalo 1.500 delavcev. Stavko je organiziral sindikat kovinske in elektro industrije - SKEI, prej pa so sindikalni zaupniki dobili podpise več kot polovice zaposlenih. O zaupanju delavcev sindikatu govori tudi dejstvo, da se je med stavko v sindkat SKEI včlanilo več kot 100 delavcev, tako da je danes od 2.160 zaposlenih v Revozu v Novem mestu več kot 1.400 članov sindikata.
“S to enourno stavko hočemo opozoriti na nemogoče razmere, ki vladajo v tovarni, na pritiske na delavce, od katerih vodstvo firme na vse načine zahteva samo večjo proizvodnjo, izvaja nanje razne pritiske, tudi na tiste na bolniški, jih šikanira, jim grozi, da o nizkih plačah in krivičnem sistemu stimulacij sploh ne govorimo,” je povedal predsednik sindikata SKEI v Revozu Janez Jakša. Vse zahteve sindikata za pogovor o teh stvareh pa vodstvo Revoza ignorira in nanje sploh ne odgovarja.
O odnosu vodstva do sindikata govori tudi dejstvo, da je morala biti novinarska konferenca ob ponedeljkovi stavki pred vratarnico in ne v sindikalni pisarni, kot je bilo napovedano, kajti
MANA'
tutiitičnA agencija
Kandijska 9, Novo mesto tel.: 068/321-115, fax: 068/342-136
ZA VAŠO LAŽJO ODLOČITEV
Do 30. maja podaljšujemo plačilo na 5 čekov za počitnice iz našega kataloga!
Pohitite s prijavami!
Medcelinske kvalifikacije za svetovno prvenstvo
• rokomet (ž) •
SLOVENIJA : AVSTRALIJA
Novo mesto, športna dvorana Marof
29. maja ob 17. uri 31. maja ob 16. uri
Vstopnine ne bo!
Generalna pokrovitelja: VIAS, d.O.O., in ISS Maribor
SREČANJE SLIKAlilEVOB 500-LETNICI GOTSKE CERKVE V ŠENTRUPERTU - Župnijski urad in KS Šentrupert sta pripiravila vrsto kulturnih dogodkov, s katerimi bodo obeležili 500-letnico gotske cerkve v Šentrupertu. Tako bodo v petek, 30. maja, ob 19. uri v osnovni šoli dr. Pavla Lunačka odprli razstavo udeležencev slikarskega srečanja Kulturna dediščina Šentruperta: Bogdana Breznika, Janka Orača, Franceta in Domena Slane ter Veljka Tomana (na posnetku slikar Toman, za njim njegov kolega in prijatelj Orač, obkrožena z učenci šentruperške šole med ustvarjanjem vJakijevem vrtu). Toman je te dni po mnenju strokovnjakov, tudi dr. Marka Marina, imenitno končal restavracijo kipa sv. Ruperta iz krajevne kapelice. Ob razstavi del (vsa so naprodaj) priznanih slovenskih umetnikov bo zapel oktet Lipa, na osrednji počastitvi poltisočlelnega jubileja gotske cerkve v soboto, 31. maja, ob 19. uri v cerkvi sv. Ruperta pa bo imel koncert Slovenski oktet. Ob tej priložnosti bosta spregovorila župnik Janez Vidic in dr. Marin. V nedeljo, 1. junija, bo v Šentrupertu birma. (Foto: P. Perc)
vstopa v tovarno novinarjem niso dovolili.
Proizvodnja avtomobilov v Revozu se je v zadnjem času povečala od 390 na 450 avtomobilov na dan, in to ob enakem
oziroma manjšem številu delavcev. Po zaprtju Renaultove tovarne v belgijskem Vilvoordu (tam so imeli delavci vsaj trikrat večje plače kot v Revozu) so del tamkajšnje proizvodnje prenesli v Novo mesto. Vodstvo podjetja in sindikat sta zato sklenila dogovor o podaljšanem delovnem času popoldanske izmene za eno uro (tako sedaj delajo do enajstih zvečer) in o sobotnem delu, ven-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Janez Jakša
DOLENJSKI LIST
vaš četrikov prijatelj
MINISTER BERGAUER V ŠENTJERNEJU - Prejšnji teden sta se na povabilo župana občine Šentjernej Franca Hudoklina v Šentjerneju mudila minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer in državni sekretar za ceste Žare Pregelj. Velik poudarek so dali rekonstrukciji križišča v Šentjerneju, ki zajema tudi semaforizacijo. Ker so občinska proračunska sredstva premajhna, je bilo nujno s tem seznaniti tudi ministra in sekretarja, kajti le tako bo mogoče izpeljati investicijo, vredno okoli 150 milijonov tolarjev. ( Foto: M. Hočevar)
PRIJAVIL, DA JE UBIL ŽENO
NOVO MESTO - Doletu-sko je v petek pretresel že tretji umor v letošnjem letu. 49-letni D. P. iz Ulice Danila Bučarja v Novem mestu je namreč v dnevni sobi z lesenim predmetom po glavi večkrat udaril bivšo ženo J. P., s katero sta kljub ločitvi živela pod isto streho. Po dejanju je odšel na policijsko postajo v Novem mestu, kjer je povedal, da je umoril svojo bivšo ženo. Policisti in kriminalisti so odšii takoj na kraj dogodka ter poskrbeli, da so zelo hudo ranjeno in nezavestno J. P. odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je zaradi hudih poškodb umrla.
Berite danes
stran 2: ‘
•Porodnišnica končno v novi stavbi
stran 3:
•	Zgodba o topliški obvoznici
stran 5:
•	Še bolj pozabljeni kot nekoč
stran 6:
•Plini Livarja spet dražili grla
stran 7:
•Krški Videm v nevladnem precepu
stran 10:
•Na Dolenjsko prihajajo lutke
st ran _11:
•	“Plačaj, pa ti vrnemo ukradeni avto”
stran 23:
•Dolenjski Cigani postajajo Romi
Dobro medsosedsko sodelovanje
Turistična sezona, skupna meja, vračanje beguncev in organiziran kriminal dovolj veliki razlogi za poglabljanje sodelovanja policij Slovenije in Hrvaške
KOSTANJEVICA NA KRKI - Če lahko sodimo po srečanju slovenske in hrvaške delegacije ministrstev za notraivje zadeve in načelnikov ter sodelavcev mejnih uprav iz obeh strani meje, se sodelovanje med hrvaško in slovensko policijo vse bolj krepi s skupnim ciljem - zagotoviti varnost prebivalcem, turistom in potnikom.
VALVASORJEVO PRIZNANJE IVICI KRIŽ
NOVO MESTO - V sklopu 3. slovenskega muzejskega sejma, ki je prejšnji teden potekal v Ljubljani, so v petek, 23. maja, v Narodni galeriji podelili Valvasorjevo nagrado, častna priznanja in priznanja nekaterim zaslužnim kustosom in drugim raziskovalcem ter ljubiteljem slovenske kulturne dediščine. Valvasorjevo nagrado je prejel Janez Kos, priznanje pa med drugim tudi kustodinja Dolenjskega muzeja Novo mesto Ivica Križ za razstavo z naslovom Od antičnega vrča do majolke.
Prav bližajoča glavna turistična sezona je bila ena od tem sestanka. Temeljno težišče sodelovanja bo zagotavljanje čim večje pretočnosti skupne meje, saj gre letno čez kar 55 do 57 milijonov potnikov, z izmenjavo turističnih koledarjev - te bodo skušali dobiti tudi od drugih evropskih držav, ki lahko vplivajo na gostoto potnikov na naši meji - pa bodo potnike us-meijali na manj obremenjene poti in prehode, usklajevali bodo tudi zapore za tovornjake, odpiranja novih mejnih prehodov pa zaenkrat ne bo.
Beseda je tekla tudi o izvajanju 5-stranskega sporazuma o vračanju vojnih beguncev v Bosno in Hercegovino. Medsebojno informiranje in sodelovanje je že obrodilo sadove tudi pri zmanjševanju števila ilegalnih prehodov in pri boju z organiziranim kriminalom, ki ne pozna meja. Obe strani sta z dogovorom omogočili skupno izmenično varovanje zelene meje.
Udeleženci srečanja so ocenili
posledice izvajanja sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju, ki je bil že podpisan in čaka na ratifikacijo v obeh parlamen-
• Na sestanku v Kostanjevici so sprejeli tudi stališče, da je treba vse več sodelovanja prepustiti regionalni in lokalni ravni. Sodelovanje naj krepijo tisti, ki ob meji živijo in delajo.
tih, sporazum pa bo vsem živečim ob meji omogočil lažji prehod meje. Opozorili so tudi na sporazume, ki se pripravljajo z Zvezno republiko Jugoslavijo, določajo pa mejne prehode, politiko vizumov in pretočnost vozil.
T. GAZVODA
• Vsak ima človekove pravice, nihče pa noče človekovih dolžnosti. (Kueng)
SPET KORAK NAPREJ V MEDSOSEDSKIH ODNOSIH-Tako hrvaški kot slovenski udeleženci sestanka obeh ministrstev za notranje zadeve so tokratno delovno srečanje v Kostanjevici ocenili kot plodno, saj so še okrepili sicer že dobro sodelovanje, ki temelji na zaupanju in je zagotovilo za varnost v tem delu Evrope. Hrvaško delegacijo sta vodila pomočnika ministra Željko Sačič in Joško Morič, slovensko pa državni sekretar Borut Likar in podsekretar in organizator srečanja Bojan Matevžič. (Foto: T. G.)
Dolenjka spet cesta smrti?
	Paič
Krška vas S 0608/59-059	
Novo mesto ® 068/21-123	
			I
VREME
Do konca tedna bo pretežno jasno vreme, popoldne so možne plohe ali nevihte.
PREJ SEDMAK, ZDAJ MAKSIMOVIČ
GOZD-MARTULJEK -Društvo novinarjev Slovenije je na nedavnem občnem zboru v Gozdu-Martuljku izvolilo Branka Maksimoviča z RTV Slovenija za svojega novega predsednika. Doslej je društvo vodil dva mandata Marjan Sedmak. Slednjemu so ob njegovem odhodu z ugledne funkcije izrekli zahvalo za vodenje novinarske organizacije, pri čemer so poudarili, da je utrdil ugled društva v Sloveniji in v mednarodnem merilu.
1
gSi

Umirjanje razmer na pred kratkim še vojnih območjih, vračanje beguncev, v jeseni predvidene volitve v Bosni in Hercegovini, vse to bo gotovo povečalo pritisk na slovensko-hrvaško mejo in številka 55 milijonov letnih prehodov se lahko še skokovito poveča. S tem pa lahko pričakujemo tudi naraščanje prometa na magistralni cesti Ljubljana - Zagreb, ki zaradi vse gostejšega prometa, v katerem še kako izstopajo težki, slabo vzdrževani in prenapolnjeni tovornjaki iz vzhodnih držav, parajo živce prenekateremu vozniku in v promet vnašajo živčnost, nova tveganja in nove žrtve.
Policija je, po sestanku v Kostanjevici sodeč, na povečan promet pripravljena. Vendar pa je jasno, da brez pomoči države ne bo dovolj močna. Če primerjamo vožnjo našega voznika v tujini in na naših cestah, je del odgovora kot na dlani. Pomanjkljiva in zastarela zakonodaja našim agresivnim voznikom ne more do živega, in ko k temu pridamo še velik delež zastaranih zadev pri sodnikih za prekrške, so naši kršitelji brez zaslužene kazni in skorajda nedotakljivi. Zakona, ki se v našem parlamentu rojeva že več let. očitno še nekaj časa ne bo, koledar izgradnje novih avtocest pa kaže, da se bo nekoč nekaj premaknilo na boljše tudi na jugu države. Da le ne bo prej Dolenjka spet “zaslovela " kot cesta smrti, torej kot cesta, kije daleč od pričakovanj Evrope.
TANJA GAZVODA
Zakon zoper kajenje velja
Potem ko je sredi maja začel veljati tudi drugi del zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, morajo restavracije, gostilne, kavarne in podobni lokali, v katerih strežejo tudi hrano, imeti posebne prostore za nekadilce. Zakon določa tako, od tod naprej pa je uresničevanje predpisa prepuščeno v precejšnji meri iznajdljivosti gostincev. Le-ti lahko sami odločijo, ali bo nekadilski prostor majhen ali velik. Prav tako bodo pretehtali, ali se jim po uvedbi protikadilskega zakona še splača imeti v svojih lokalih in lokalčkih poleg pijače tudi
tobačnih izdelkov, kazen; najnižja znaša 250.000 tolarjev. Na kraju samem bo lahko kaznoval s 5.000 tolarji državljana, ki bo kadil v lokalu v nekadilskem prostoru. Da kadilci ne bi pozabili, kaj jih čaka, ko kadijo, je država ukazala natisniti na cigaretne škatlice opozorila o škodljivosti kajenja.
število kadilcev?
veljati zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov? Ali je zakon naravnan proti vam in vašim razvadam?
IRENA BOHTE, vodja izobraževanja na Zavodu za izobraževanje in kulturo v Črnomlju: “Kot nekadilka odobravam, da so v lokalih ločeni prostori za kadilce, zlasti tam, kjer strežejo hrano. Naj ljudje kadijo, a naj S tem ne ogrožajo zdravja in počutja nekadilcev. Koliko so protitobačni zakon vzeli gostinci zares, ne vem, verjetno pa so ga že zaradi zelo visokih kazni.”
POLDE ŠVAJGER, poslovodja Mercatorjeve trgovine v Metliki: “Prav je, da imajo gostinski lokali ločene prostore za kadilce in nekadilce, posebej tam, kjer imajo hrano. Sicer pa bolj malo hodim po lokalih, zato ne vem, če so se gostinci prilagodili zakonu, a najbrž so, ker so kazni visoke. Zlasti pa so se najbrž potrudili tisti, ki dajo kaj nase in na svoje dobro ime.”
LAVRA MAJCEN, natakarica v bistroju Lucija v Ribnici: “Zaradi novega zakona je morala lastnica lokala, v katerem strežemo tudi pizze, zastekliti vrt. Th prostor bo sedaj namenjen nekadilcem. Preureditev iz poletnega v zimski vrt je bila zelo draga. Prostor bo sicer sedaj uporaben tudi pozimi, vendar pa gostov zaradi tega ne bo toliko več, da bi se ji investicija kmalu obrestovala.”
MAJDA MOVRIN, Mesarija in bife “Dober tek pri Movrinu” v Kočevju: “Lokal je premajhen, da bi v njem lahko fizično ločevali prostore. Ker še ne vemo, ali bo možno, da hra-"" samo izdajamo, zaenkrat nismo storili še nič. Če to ne bo možno, hrane ne bomo več imeli. Večina naših gostov je namreč kadilcev. Če bi zahtevali, da je lokal samo za nekadilce, bi ga zaprli.”
ANDREJ SIMČIČ, gimnazijski maturant iz Orehovca nad Kostanjevico: “Sicer kadim, vendar me protikadilski zakon ni prizadel, saj me ne moti, da tam, kjer je kajenje prepovedano, ne smem kaditi. Zakon ni najbolj posrečen, negativne učinke tobaka bi lahko zmanjševali na primer z višjim davkom na cigarete, z manjšanjem nikotina in nedostopnostjo cigaret mlajšim.”
BRANE CENIN, voznik, doma iz Globočic: “Opažam, da so v lokalih ločili postore na tiste za kadilce in na tiste za nekadilce. Strinjam se, da se v lokalih ne kadi, kjer je hrana. Tam bi tudi sam prepovedal. Težko bi rekel, ali se bo tako strog protikadilski zakon v Sloveniji obdržal. S takim zakonom hočejo dokazati, da gremo v Evropo, kjer so celi lokali za nekadilce.”
TONČKA ŽLAJPAH, gostilničarka iz Mokronoga: “Tobačni zakon nas ni prav nič prizadel, kajti v naši gostilni imamo dosti prostora in smo se ustrezno organizirali že v prehodnem obdobju. Sicer pa se mi zdi, da je vse več nekadilcev, verjetno predvsem zato, ker ljudi bolj skrbi njihovo zdravje, nekaj pa so k redčenju kadilskih vrst morda prispevale tudi pogoste podražitve cigaret.”
FRANCI PLAUSTEINER, gostilničar iz Sevnice: “Nimam občutka, da bi zakon, ki teija od nas gostincev, ki gostom strežemo tudi s hrano, ločene prostore za nekadilce, kaj vplival zmanjšanje obiska gostov pri nas. Seveda smo pravočasno ukrepali in nismo čakali do zadnjega, kaj še bo izcimilo, ali bodo inšpektorji dosledno uresničevali strogi zakon.” DAMJAN BARTOLI, inštruktor vožnje iz Novega mesta: “Nisem kadilec, vendar me kajenje bolj moti v avtomobilu kot pa v lokalih. Ker imam lokal s hrano, sem po novem proti-tobačnem zakonu dolžan poskrbeti za ločen prostor za kadilce. Žal je zakon precej nedorečen, saj npr. ne piše, kako naj bo ločen od ostalih prostorov, zato mislim, da ga bo težko dosledno izvajati.”
Revozovim
(Nadaljevanje s 1. strani)
dar delavcem Revoz za to dodatno obremenitev odrinja mizerno plačilo. Poleg tega delavce silijo delati še več in še dlje, kot so se s sindikatom dogovorili^in to brez predhodne napovedi. Ce se temu upirajo, pa jim grozijo z odpovedjo in s tem, da je po belgijski tovarni sedaj za zaprtje na vrsti novomeška. “Vodstvo se lahko hvali z uspešnim poslovanjem in dobičkom, vendar gre to na račun izkoriščanja delavcev, ki od tega nimajo nič. Dobiček gre v Francijo!” Letos se je prozvodnja cliov v novomeški tovarni gibala takole: januarja so naredili 6.841 avtomobilov, februarja 6.644, marca že 7.639 in aprila le 4 manj kot 10.000. In ob tem je slišati celo napovedi o zmanjševanju števila zaposlenih! Verjetno pa so take govorice lansirane kot del pritiska na delavce. Vsekakor o tem sindikata ni nihče nič obvestil, kaj šele, da bi se z njim pogovarjal. Je pa vodstvo našlo čas, daje kar uro in četrt (več kot je trajala opozorilna stavka) prepričevalo delavce, naj ne zaupajo sindikatu, naj se ne pridružijo stavki, ker bodo sicer izgubili delo.
“Zahtevamo: takojšnje prenehanje šikaniranja delavcev, groženj sindikalnim zaupnikom in onemogočanje njihovega dela, prenehanje groženj delavcem po prihodu z bolniške in nezakonitega premeščanja delavcev, spoštovanje dogovorjenega delovnega časa in nadaljevanje pogajanj o plačah in stimulacijah,” je Jakša strnil stavkovne zahteve. “Če bo vodstvo naše zahteve še naprej ignoriralo, bomo pritisk stopnjevali,” je napovedal.
A. BARTELJ
Porodnišnica končno v novi stavbi
Danes otvoritev nadomestne novomeške bolnišnice - Pol s samoprispevkom, pol država - Pri porodih lahko tudi očetje - Za dokončanje še 12 mio mark
NOVO MESTO - Danes popoldne bo predsednik Slovenije Milan Kučan slovesno odprl novo novomeško porodnišnico. Po otvoritvi si bo moč ogledati nove prostore ginekološko-porodniškega in otorinolaringološkega oddelka. Oba oddelka se bosta v novo stavbo preselila takoj po uradni otvoritvi in bo delo v novih prostorih po besedah direktorja novomeške bolnišnice dr. Toneta Starca steklo sredi junija.
Za gradnjo nove porodnišnice so se odločili pred dobrimi devetimi leti, jasno pa je bilo, da brez samoprispevka te drage gradnje ne bi zmogli. Tako so spomladi leta 1989 v takratni novomeški občini razpisali referendum za samoprispevek. Tisto leto je bilo v Sloveniji razpisanih 7 večjih referendumov, za uvedbo samoprispevka pa so glasovali samo novomeški občani, in to kar 75 odst. tistih, ki so se glasovanja udeležili. Nemajhne zasluge za tako lep uspeh ima takratna SZDL. Temeljni ka-
men za novo stavbo oziroma za nov trakt novomeške splošne bolnišnice so položili jeseni 1991, ko se je gradnja tudi začela.
Po šestih letih je prišlo do dokončanja prve, tako imenovane preselitvene faze, vmes pa se je gradnja opotekala in zastajala. Med gradnjo je prišlo do pre-projektiranja stavbe, do sprememb v načinu financiranja, stalno so se otepali s pomanjkanjem denarja, vrstile so se težave z izvajalcem. Kakor koli že, nova
NOVA PORODNIŠNICA - Danes bo predsednik Kučan slovesno odprl novo novomeško porodnišnico, v začetku tedna pa je bilo pred njo še pravo gradbišče. Pr\>i otroci se bodo v tej stavbi rodili sredi junija. (Foto: A. B.)
porodnišnica, kot temu objektu nadomestne novomeške bolnišnice rečejo, ima 11.000 m2 prostora, sedaj, ko se vanjo selita gine-kološko-porodniški in ORL-od-delek z ambulantami, je na voljo 7.300 m2. Tako je za ta dva oddelka prostora ne samo dovolj, ampak preveč in se bosta jeseni v to stavbo najbrž preselila še očesni oddelek in del kirurškega oddelka.
Lani je bilo v novomeški j>o-rodnišnici 1230 rojstev, število porodov pa tako kot v vsej Sloveniji pada; v zadnji desetih letih se je zmanjšalo skoraj za tretjino. V novomeški porodnišnici gre to zmanjšanje v precejšnji meri tudi na račun meje s Hrvaško, od koder je v prejšnji letih, ko smo živeli v Jugoslaviji, prihajalo okoli 7 odst. porodnic. Vsekakor pa se bodo poslej otroci rojevali v veliko boljših razmerah kot v skoraj 100 let stari stavbi pod Kapitljem. V novi stavbi so štiri enoposteljne porodne sobe, tako da bodo pri porodih lahko prisotni tudi očetje, mamice bodo lahko imele novorojenčke ves čas pri sebi, veliko višji bo sanitarni standard.
• Do sedaj je gradnja stala 23,5 milijona nemških mark; za opremo so dali dobrih 5 milijonov mark, tako da je bilo za pre-selitveno fazo potrebnih dobrih 23,6 milijona mark. Od tega so malo manj kot polovico prispevali občina nekdanje novomeške občine s samoprispevkom, zaposleni v dolenjskih in belokranjskih občinah, donatorji in bolnišnica sama, dobro polovico pa država.
Ce nas nesreča doleti v tujini
Uveljavjanje nujnega zdravljenja v tujini je v različnih državah različno ■ Na Hrvaškem s potrjeno zdravstveno izkaznico - Pri plačilu shranite račun
NOVO MESTO - Bližajo se poletni meseci in čas dopustov. Mnogi se bodo odpravili na dopust v tujino, ker pa nesreča nikoli ne počiva in se lahko zgodi, da zbolimo ali se poškodujemo tudi na tujem, je dobro, če se z vsem potrebnim seznanimo že pred potovanjem. Slovenija ima namreč z različnimi državami na različen način urejeno koriščenje zdravstvenega zavarovanja.
Na novomeški enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so nam povedali, da si je za potovanje v države, s katerimi ima Slovenija sklenjeno konvencijo -to je z Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Madžarsko, Nizozemsko, Belgijo, Luksemburgom in Romunijo -potrebno pred odhodom priskrbeti si posebno potrdilo, ki ga izdajajo v enotah zavoda in njihovih izpostavah o pravici do zdravstvene storitve v tujini. Za to morate imeti le potrjeno zdravstveno izkaznico. S tem potrdilom lahko v tujini uveljavljate le nujno zdravljenje, ki je praviloma v javnih zdravstvenih zavodih zastonj. V primeru, če ste na nujnem zdravljenju pri zasebnem zdravniku ali na zasebni kliniki, boste račun morali plačati, zavod pa bo potem ob predložitvi računa povrnil stroške v višini, ki bi jih za to plačala tuja bolniška blagajna.
Na Hrvaškem, kjer bo prav gotovo letovalo veliko Slovencev, lahko pravico do nujnega zdravljenja vključno z zdravili uveljav-
• Ker so zdravstvene storitve v tujini precej dražje kot pri nas in so povračila običajno nižja od dejanskih stroškov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije letos že drugo leto zapored nudi tudi dodatna zavarovanja za potovanje v tujino, ki krfje preostali del stroškov za nujno zdravljenje. Več o tovrstnem zavarovanju pa lahko izveste na izpostavah ali območnih enotah zavoda.
(jate s potrjeno zdravstveno izkaznico. Ce bi se zgodilo, da izkaznice ne bi hoteli upoštevati, zahtevajte za opravljeno storitev račun in ga po vrnitvi domov predložite zavodu.
V Angliji, na Češkem, Slova-
škem, v Bolgariji in na Poljskem boste nujno zdravljenje v javnih zdravstvenih ustanovah lahko uveljavljali na podlagi slovenskega potnega lista in potrjene zdravstvene izkaznice. V ostalih državah (Franciji, Španiji, Švici, Grčiji, skandinavskih državah, ZDA,...) pa boste morali zdravnika plačati, ob vrnitvi domov pa vam bodo na zavodu ob predložitvi računa stroške nujnega zdravljenja povrnili v višini povprečnih stroškov teh storitev pri nas.
J. DORN1Ž
'Mariborsb pismo
Nogomet vrača Mariboru vsaj malo samozavesti
Dobrodošel vsak uspeh
Zima odmaknila otvoritev
Posodabljanje ceste od Kuželja do Gašparcev seje zavleklo - Hrvaška cesta pomembna za Slovenijo
BROD NA KOLPI, KOSTELSKO, OSILNICA - Na hrvaški obali Kolpe posodabljajo cesto od Kuželja do Gašparcev. Zaključek del in otvoritev ceste so načrtovali za to soboto, 31. maja, v počastitev hrvaškega praznika dneva državnosti. I lkrati so načrtovali še otvoritev lepo urejenega novega mejnega prehoda v Brodu na Kolpi in prenovljenega hotela. Dela pa je zavrla zgodnja in dolga zima, zato se bo to zgodilo obenem izmed naslednjih hrvaških državnih praznikov.
Odsek, ki ga posodabljajo, je dolg 5,6 km, ta teden pa bo posodobljenih 4,7 km, ostalo pa bo še 900 m nesodobne ceste. Cesta bo široka 6 m, na ovinkih pa celo do 10 m. Po lanskem predračunu naj bi dela veljala 3,5 milijonov kun, zaradi snega in zahtevnih del pa se bodo podražila na okoli 5 milijonov kun (1 kuna je 25 tolarjev).
Žal pa je del že prej asfaltirane
ceste od Broda na Kolpi do Kolpe na odseku Guče selo-Kuželj uničen, nevaren in ozek. Zato je tudi ta del potreben posodobitve. Najbolje bi bilo, če bi pri teh dveh vaseh naredili obvoz, saj pri Kuželju že stoji v ta namen most, ki so ga zgradili že pred desetletji. Ko bo cesta od Broda na Kolpi do Gašparcev oz. Mirtovičev posodobljena, bo prevzela tudi večino prometa, ki poteka zdaj po slovenski cesti od Petrine do Mirtovičev.
Hrvaška pa s posodobitvijo ceste do Gašparcev še ne bo rekla zadnje besede, saj bodo morala hrvaška vozila peljati do Čabra še vedno skozi slovensko Osilnico. Zato Hrvaška pripravlja nadaljevanje gradnje ceste po svoji strani Kolpe od Gašparcev preko Turkov do Hrvatskega in tam preko Kolpe do Zamosta na Hrvaškem in naprej do Čabra.
J. PRIMC
MARIBOR - V minulem tednu, ko so politiki na državni ravni govorili več ali manj samo o približevanju Slovenije Natu in Evropski zvezi, so mariborski politiki največ časa in energije namenili razpravam o tem, ali naj mestna občina iz proračuna sofinancira lokalni televizijski program ali ne. Mestno občino so namreč za pomoč iz proračunskih sredstev pri financiranju lokalnega televizijskega programa zaprosile kar tri televizijske hiše: RTS-Tele 59, RTV center Maribor in Moj video. RTS-Tele 59, kije sestavni del POP TV, in RTV center Maribor že dalj časa pripravljata za naše razmere dokaj obsežen in dober lokalni televizijski program, medtem ko bi ga Moj video šele začel pripravljati, če bi mu na pomoč priskočila mestna občina.
Glede na moč, ki jo imajo producenti televizijskih programov na oblikovanje javnega mnenja in še zlasti na popularnost posameznih politikov, so stranke in politiki o sofinancira-
Ob otvoritvi nove porodnišnice bodo odprli še prenovljeno bolnišnično kuhinjo. Prenova več kot 20 let stare kuhinje je bolnico veljala milijon in pol mark. Poslej bodo v tej kuhinji uvedli tako imenovani tabletni sistem priprave hrane, ko hrano pripravijo za točno določenega bolnika.
Za dokončanje nove bolnišnične stavbe je potrebnih še okoli 12 milijonov mark. Okoli tretjino potrebnega denarja naj bi dobili s prodajo stare porodnišnice. Za dokončanje nadomestne bolnišnice je treba urediti še polovico 1. nadstropja, v katerem je predviden operativni trakt, polovico pritličja z dodatnimi ambulantami ter kletne prostore, kjer bodo centralna sterilizacija, dezinfekcija, garderobe, arhiv in bolnišnična
kapela'	A. BARTELJ
nju lokalnega televizijskega programa še več kot v javnosti razpravljali v zakulisju. Toliko kakor v zvezi s tem vprašanjem se v Mariboru že dolgo ni lobiralo. Med mariborskimi politiki se je celo šušljalo, da tisti mestni svetniki, ki ne bodo dvignili roke za sofinanciranje lokalnih televizijskih programov, ne bodo mogli biti nikoli več izvoljeni.
Razprave so dosegle vrhunec na nedavni seji mestnega sveta, na kateri so svetniki sprejemali proračun. Na javnem glasovanju pa se je zgodilo presenečenje. Mestni svetniki so z večino glasov gladko zavrnili predlog o denarni pomoči medijem in v 13 milijard tolarjev težkem mestnem proračunu niso namenili niti tolarja za financiranje lokalnega informativnega televizijskega programa.
Sicer pa v Mariboru v teh dneh postaja vse bolj pomemben najbolj pomembna med nepomembnimi stvarmi - nogomet. Igralci NK Maribora so namreč v Ljudskem vrtu v nedeljo ponovno zmagali, zato navijači vijoličastih po štajerski metropoli že prepevajo: “Pojmo vsi, Štajerska se veseli!”. Kakšno veselje bo v mestu zavladalo šele, če bodo mariborski nogometaši zares postali državni prvaki, si ni težko predstavljati. V mestu, ki toliko časa doživlja poraze na številnih področjih, zlasti pa v gospodarstvu, čakajo mnogi na kakršenkoli uspeh kot na vodo v puščavi.	.	,
TOMAŽ KŠELA
Novomeška kronika
ŠPANOVIJA - Odkar železničarji štrajkajo, se malo ozirajo okoli po kakšnem dodatnem zaslužku. Pred novomeško kan-dijsko postajo so v španoviji z novomeško občino začeli pobirati parkirnino. Na neurejenem, prašnem prostoru, kjer v sili puščajo avtomobile največ ljudje, ki gredo k zdravniku v zdravstveni dom ali v bližnjo bolnišnico, je najmanjše plačilo 100 tolarjev. Železničarji bi veliko več zaslužili, če bi manj parkirali svoje vlake. In še ljudi ne bi jezili.
URA - Če bi parkirnino na novomeškem Glavnem trgu zaračunavali po uri na rotovžu, bi vsi parkirali zastonj. Ura namreč že kakšno leto stoji. Morda bo občinski delež od parkirnine pri kandijski železniški postaji zadostoval, da bodo najeli kakšnega mojstra, ki bo znamenito uro spet pognal naprej. Glede na navade na novomeški občini pa lahko pričakujemo, da bodo za rešitev tega problema zaposlili kakšnega svetovalca.
INŠPEKCIJE - Svetovalca, in to takega, ki ima vpogled v globoke skrivnosti, bi moral imeti človek, če bi hotel po telefonu poklicati ali najti kakšnega novomeškega inšpektorja. Inšpektorji, ki po novem pripadajo različnim ministrstvom, so raztepeni po celem mestu, v telefonskem imeniku jih pa tudi Sherlock Holmes ne bi odkril. Konspiracija.
POKOJNIK - Na otvoritvi čistilne naprave v Selih pri Straži je novomeški župan, tudi sam včasih komunalec, ob naštevanju zaslug za razvoj komunalne dejavnosti v občini izrekel priznanje tudi “pokojnemu direktorju Komunale Jožetu Cvitkoviču”. Lepo je in spodobi se. Malo nerodno je le to, da seje “pokojnik” udeležil otvoritve in čil in zdrav stal nekaj metrov od župana.
Ena gospa je rekla, so v Revozu štrajkali zato, ker Francozi ne razlikujejo Podgorca od zamorca.
BERGERJEV NOVI PROJEKT
LJUBLJANA - V ponedeljek, 26. maja, so v prostorih Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani predstavili novi projekt Matjaža Bergerja “Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim”, ki je nastal v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto. Projekt bo premierno uprizorjen v sredo, 11. junija, v maneži Srednje kmetijske šole v Novem mestu.
Suhokr&njski drobiž
.\?° r,vn
Ivančna Gorica-Dvor
S KOLESI PO RIMSKI CESTI - Tudi letošnje leto organizirajo kulturno društvo Dvor, turistično društvo Žužemberk-Dvor in turistično društvo Ivančna Gorica, tokrat že drugič, zgodovinsko-rekreacijski kolesarski izlet od Ivančne Gorice do Dvora v nedeljo, 1. junija. Štart ob 8. uri pred miljnikom ob cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici. Vabljeni ste stari in mladi, za vse pa bo organiziran tudi prevoz s kolesi vred do Ivančne Gorice. Odhod udeležencev z Dvora ob 7. uri zjutraj in iz Žužemberka ob 7.10. Vsak udeleženec bo dobil spominsko kapo in majico pa tudi kartonček, na katerem bo z žigom potrjena udeležba. Sponzorji so poskrbeli tudi za okrepčila in malico.
MOST POPRAVLJEN - Prejšnji teden je mojster Feliks Košak iz Šmihela popravil leseni most Jama-Dvor. Krajani smo tako po večmesečnem mirovanju končno dočakali prvo uspešno izvedeno .nalogo. Konstituirali pa so se počasi tudi organi nove KS Dvor. Novi svet KS Dvor je sicer brez razpisa, pa vendar po poslovniku izvolil tajnika KS Dvor. Thjniške posle bo opravljala Nežka Primc.
M. S.
mi J Z M A ŠAH O B <Ž I M JMi
Zgodba o topliški obvoznici
Obvoznica v Dolenjskih Toplicah je zgrajena, nekaj ljudi pa je proti zapori Zdraviliškega trga za promet, zaradi česar so obvoznico sploh gradili
DOLENJSKE TOPLICE - Na dnevnem redu današnje seje novomeškega občinskega sveta je tudi sprejem odredbe o ureditvi prometa v Dolenjskih Toplicah. Ta točka je bila že na dnevnem redu prejšnje seje sveta, a so jo očitno zaradi nezadovoljstva nekaj krajanov, katerih zahteve v občinskem svetu zagovarja Jože Pršina, umaknili oziroma prestavili za mesec dni.
Za kaj pravzaprav gre? Skozi zdraviliški kompleks poteka cesta proti Uršnim selom. Seveda je promet za zdravilišče moteč in neprimeren, zato sta Krka in novomeška občina pred dvema letoma podpisali pogodbo o zgraditvi obvoznice, ki bo promet speljala imo zdraviliškega kompleksa in omogočila zaprtje dela sedanje lokalne ceste v tem kom-
• ŽELIJO SE SKREGATI Z BELIM KRUHOM - Kljub vsemu pa je v kraju ni prave pripravljenosti za sodelovanje s tamkajšnjim zdraviliščem, kjer je konec koncev zaposlenih blizu 150 ljudi, posredno pa daje kruh še veliko več krajanom. Nerazumljivo je, da se kraj oziroma nekaj ljudi v njem hoče na vsak način skregati z belim kruhom, v tem primeru z zdraviliščem. Vsako priložnost izkoristijo, da tolčejo po nogah konja, ki edini lahko voz bodoče samostojne občine varno in gotovo vleče naprej. Dve leti pred njihovimi očmi gradijo obvoznico, o tem je beseda tekla vsaj na treh javnih sestankih, “45 hišnih številk” pa nič slišalo, nič videlo, nič vedelo. Ko je stvar končana, ko bi končno morali urediti promet, se pa nenadoma prebudijo iz dveletnega dremeža in zaženejo vik in krik, ki odmeva celo v občinskem svetu. Koliko časa?
pleksu. Po tej pogodbi Krka za to gradnjo prispeva 70 odst. denarja. Sedaj, ko je obvoznica zgrajena - za to so morali zgraditi tudi most čez Sušico - in ko naj bi sprejeli odredbo o novi ureditvi prometa, pa so se nenadoma “prebudili” prebivalci Gregorčeve ulice in Cviblja (gre za 45 hišnih številk), ki so odločno proti zapori Zdraviliškega trga za promet in trdijo, da o tej stvari niso prej nič vedeli in da “niso imeli možnosti sodelovanja v predmetni zadevi”. Pršina celo trdi, da krajevna skupnost ni nikoli dala dokončnega soglasja za zaporo Zdraviliškega trga za promet.
V Krkinih Zdraviliščih pa pravijo, da so bili pred začetkom gradnje obvoznice o tej zadevi vsaj trije sestanki, na katere so bili vabljeni vsi krajani, in da imajo sklep skupščine krajevne skupnosti Dolenjske Toplice o zapori
ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE DR. FRANU BRADAČU
DVOR PRI ŽUŽEMBERKU - V nedeljo, 8. junija, se bodo prebivalci KS Dvor poklonili spominu na rojaka dr. Frana Bradača. Na hiši na Jami, kjer je bil leta 1885 rojen, bodo odkrili spominsko ploščo. Dr. Fran Bradač je bil profesor klasične filologije na ljubljanski univerzi. Kot profesor, pisec številnih slovarjev, strokovnih ki\jig in prevajalec je opravil pomembno delo v približeva nju klasičnih jezikov in an lične kulture Slovencem Prevajal je iz grščine, latin ščine, češčine in nemščine Kulturna prireditev z od kritjem spominske plošče bo v nedeljo ob 11. uri na Jami pri Dvoru. Slavnostni govornik bo dr. Jože Kastelic. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci OŠ Dvor in člani KUD Dvor. Spremljevalne prireditve bodo: ob 9. uri spominska maša v Mačkovcu, razstava del dr. Bradača in razstava domačega slikarja Martina Šuštaršiča, obe v Kmetovi hiši na Jami.
Zdraviliškega trga za promet po zgraditvi obvoznice. Krka je za izgradnjo obvoznice plačala okoli 700.000 mark, poleg tega pa izpolnila tudi vse ostale obvezno-
ZDRA VILIŠKI TRG - Cesta iz Dolenjskih Toplic proti Uršnim selom poteka skozi zdraviliški kompleks, kar je za dejavnost zdravilišča moteče in neprimerno. Sedaj, ko je zgrajena obvoznica in bi morali Zdraviliški trg zapreti za promet, so pa nekateri krajani zagnali vik in krik. (Foto: A. B.)
sti, ki izhajajo iz pogodbe, tako ureditev ambulante in lekarne ter asfaltiranje ceste v središču Dolenjskih Toplic. Poleg tega bodo topliški kulturni dom priključili na zdraviliško toplovodno omrežje; Zdravilišča so pripravljena vsestransko pomagati pri dokončanju tega doma, ki postaja že prava kulturna sramota kraja. Prav tako bodo sofinancirali gradnjo vodo\t>da za naselje Cviblje.
A. BARTELJ
PLANINSKO DRUŠTVO VABI NA KONJA IN RZENIK
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto vabi planince v soboto, 7. junija, na Konja (1803 m) in Rzenik (1823 m), v veznem grebenu med Korošico in Veliko planino. Odhod z osebnimi avtomobili izpred avtobusne postaje v Novem mestu bo ob 5.30. Pot bo zahtevna in hoje bo za okrog 6 do 7 ur. Cena izleta je 1800 tolarjev za tiste brez avtomobila, za lastnike vozil pa 800 - za vodenje in prevoz vodnikov. Prijavite se lahko na tel.: 321 - 446 ali 49 - 040 do petka, 6. junija, ob prijavi pa boste lahko dobili še ostale informacije. Vodila bo Rozi Skobe.
Proti razpihovanju sovraštva
Proslava 55-Ietnice Gorjanskega bataljona - Slovenci se moramo spraviti s svojo zgodovino
ŠENTJERNEJ - V nedeljo, 25. maja, je več sto nekdanjih borcev, njihovih svojcev in simpatizerjev na šentjernejskem hipodromu proslavilo 55-letnico Goijanskega bataljona. Ob tej priložnosti so pripravili lep kulturni program. Gorjanski bataljon so ustanovili 13. maja 1942 na Pragu pri Javorovici, prvič pa so se borci javno predstavili prav 25. maja istega leta v Lurdu pri Šentjerneju. Ob ustanovitvi je Gorjanski bataljon štel okoli 150 borcev, predvsem domačinov, v njegovem sestavu pa se je borilo okoli 540 borcev in bork; kar tretjina jih je med vojno izgubila življenje. Danes je živih še okoli 130.
Udeležence je pozdravil šent-jernejski župan Franc Hudoklin, ki se je borcem zahvalil za njihov veliki prispevek k svobodi in dejal, da njihov boj, predvsem pa številne žrtve, zaslužijo spoštovanje in hvaležnost tudi današnjih generacij. Slavnostni govornik Bogdan Osolnik je za to priložnost pripravil lep, pretehtan in skrbno zastavljen govor. “Gorjanski bataljon je nastal kot prava ljudska vojska iz upora proti fašističnim okupatorjem. Njegovi prvi borci so bili prostovoljci, v glavnem domačini, kmečki fantje m dekleta in mladi izobraženci, ki so prijeli za orožje takrat, ko je za tako tvegano dejanje bilo potrebno zares iskreno domoljubje pa tudi hrabrost in pripravljenost na napore in žrtve za svobodo,” je med drugim dejal Osolnik in poudaril, da so zavezniki med vojno priznali samo dve fronti: fronto fašizma in protifašizma, katere trden in neomajen člen je bilo tudi slovensko narodnoosvobodilno gibanje. “Zato bližnji vseslovenski partizanski tabor ne bo samo praznik brigad, temveč tudi vseh enot, njihovih predhodnic pa tudi
aktivistov OF, partizanskih bolnišnic, tehnik in kurirskih vodov. Bo tudi priložnost za iskreno zahvalo vsem, ki so podpirali osvobodilni boj, saj brez opore, v prebivalstvu ne bi bil mogoč tako uspešen razvoj partizanstva.”
Osolnik je dejal, da smo Slovenci lahko ponosni, da smo bili v 2. svetovni vojni na strani zmagovitih protifašističnih sil. Nesmiselno in za nas škodljivo bi bilo, če bi se tej dediščini danes odpovedovali. “Čas bi že bil, da se tudi Slovenci spravimo s svojo zgodovino. Zdaj, ko imamo svojo državo, bi se morali še toliko bolj odgovorno zavzemati za skupne nacionalne koristi in dobrobit državljanov ter presegati strankarsko in ideološko nestrpnost, zlasti pa razpihovanje sovraštva med ljudmi,” je končal Osolnik.
A. B.
SODOBNA ČISTILNA NAPRAVA - Sredi prejšnjega tedna je bila na Selih pri Straži otvoritev ene najsodobnejših bioloških čistilnih naprav v Sloveniji, ki bo v tem koncu poskrbela za čistejšo reko Krko. (Foto: J. D.)
Odprli novo čistilno napravo
za okolje in prostor, 55 milijonov tolarjev pa je bilo posojila ekološko razvojnega sklada.
Čistilna naprava na Selih je prva taka naprava v Sloveniji. Odpadna voda gre najprej v-mehansko čiščenje, kjer se ločijo plavajoči in trdni delci ter maščobe. Te odpadke dajo v zaboje in jih odpeljejo na deponijo v Leskovec. Po mehanskem čiščenju odpadnih vod sledi biološko čiščenje. V notranjem delu bazena se useda blato, ki ga s potopnimi črpalkami črpajo v silos blata, od tam pa ga s cisternami odvažajo v centralno čistilno napravo v Ločni, kjer blato še naprej obdelajo.
Komunala se je pospešeno lotila gradnje čistilnih naprav v začetku sedemdesetih let, tako je sedaj v novomeški občini v čiščenje zajeta večina odpadnih vod iz industrije in polovica odpadnih vod iz gospodinjstev. Čistilne naprave za biološko čiščenje so v Novem mestu, na Otočcu, v Šmarjeti, Mirni Peči, Dolenjskih Toplicah, Češči vasi in na Selih pri Straži.
J. D.
SELA PRI STRAŽI - Sredi prejšnjega tedna je bila na Selih pri Straži otvoritev nove biološke čistilne naprave, ki bo v začetku služila za čiščenje industrijskih in gospodinjskih odplak iz Straže in še sedmih bližnjih vasi. Otvoritve se je udeležil tudi državni sekretar z Ministrstva za okolje in prostor Marko Slokar, ki je poudaril velik pomen gradnje takšnih čistilnih naprav za ohranjanje čistega okolja. Na prireditvi je podelil tudi priznanja najboljšim osnovnošolcem za prispevke o varovanju okolja in reki Krki.
Sodobna čistilna naprava, ki so jo začeli graditi v jeseni leta 1995, ima 7500 enot. Osnovni projekt je narejen po tehnologiji Jugoturbine iz Karlovca, ki ga je z izboljšavami in opremo dopolnilo celjsko podjetje PUV. Čistilno napravo pa je zgradil novomeški Pionir Standard. Naložba je stala blizu 141 milijonov tolarjev, od tega je 48,4 miljona prispevalo novomeško javno podjetje Komunala, 37, 5 miljona Ministrstvo
SREČANJE BORCEV - Na proslavi 55-Ietnice Gorjanskega bataljona v Šentjerneju so se srečali soborci in stari prijatelji. (Foto: A. B.)
Novomeška tržnica je neustrezna
Premalo prostora in brez prave tehnične opreme za prodajo živil živalskega izvora - Odločba veterinarske inšpekcije o prepovedi prodaje teh živil - Potrdila za smetano in jajca
NOVO MESTO - Novo mesto kljub nekaterim načrtom v preteklosti še vedno nima ustrezne tržnice. Sedanja, ki je že desetletja stisnjena v starem središču mesta, je premajhna in tudi neustrezna za prodajo. Uidi zato je veterinarska inšpekcija pred kratkim izdala odločbo o prepovedi prodaje živil živalskega izvora, ki bo prizadela predvsem branjevke.
Z novo zakonodajo morajo vsi, ki imajo proizvodnjo živil za prodajo, te objekte registrirati pri Veterinarski upravi RS. Registrska številka objekta naj bi bila del deklaracije in kot taka izpisana tudi na živilih. “Tržnica je kraj, kjer se še vedno prodaja večina živil živalskega izvora iz veterinar-
Zaradi preselitve veleprodajnega skladišča in prihajajočih novih kolekcij v trgovine
bo dne 30. in 31. maja 1997 V MENZI NOVOTEKS
pod okriljem prodajalne »Krojač« Bršljin
organizirana prodaja tekstila, konfekcije in ostalega blaga, ki je večinoma cenovno in kakovostno nižjega ranga, v ostalem pa desortirano blago boljše kakovosti.
TRGOVINA NOVOTEKS NOVO MESTO
sko nepregledanih objektov, nepregledana pa je tudi proizvodnja teh živil,” je povedala veterinarska inšpektorica in vodja veterinarske inšpekcije za Dolenjsko in Belo krajino v Novem mestu Terezija Balkovec. Že konec lanskega leta so branjevke opozarjali na ta zakon, pred kratkim pa so odločbo o prepovedi prodaje teh živil naslovili na Komunalo, ki je upravljalec tržnice. S to odločbo so seznanili tudi občino. Komunali pa so do jeseni naložili, naj poskrbi za boljšo tehnično opremljenost novomeške tržnice.
“Prodaja živil živalskega izvora mora potekati ločeno od drugih živil, v pokritem objektu, kjer je tudi možnost hlajenja, ob prodajnih mestih morajo biti umivalniki, prodajalci pa morajo nositi ustrezno delovno obleko; tako kot vsi ostali, ki se ukvarjajo s prodajo živil, pa morajo tudi prodajalci na tržnici vsakih 6 mesecev opraviti živilski pregled,” je razložila inšpektorica. Novomeška tržnica
pa na žalost nima skoraj nič od naštetega.
Na inšpekcijo so dobili tudi kar nekaj pritožb kupcev, da se npr. smetana, jajca in klobase prodajajo na enem mestu, kjer je naprodaj tudi najrazličnejša zelenjava. Zakon o veterinarstvu iz konca leta 1994 pa zahteva, da ima vsakdo, ki takšna živila prodaja, pregledane objekte, kjer to proizvaja in analizo živil, to pa velja tudi za branjevke.
J. DORNIŽ
00;4i
WL- - ...
BODO BRANJEVKE ŠE PRODAJALE? - Veterinarska inšpekcija od njih zahteva tako kot od ostalih večjih proizvajalcev živil živalskega izvora tudi za prodajo smetane in jajc pregled objektov in proizvodnjo teh živil. (Foto: J. D.)
m* j Z M A Š IH OBČI N UMi
TUristom niso mar občinske meje
Medtem ko so v črnomaljski občini sprejeli odlok o komunalnem redu ob Kolpi, ga v metliški še nimajo - V podzemeljskem kampu zopet novosti ■ Za metliško kopališče ni zanimanja
METLIKA - V metliški občini še vedno nimajo odloka o komunalnem redu ob Kolpi, medtem ko so ga v črnomaljski občini sprejeli že pred časom. Vendar bi moral veljati ob reki enoten režim, saj turisti ne vedo za občinske meje in jih tudi te ne zanimajo.
Tudi v metliškem podjetju GTM se zavzemajo, da bi kraje, namenjene turistom, uredili, označili in da bi v njih veljal enoten režim. Predvsem pa ne more biti, kot poudarja direktorica GTM Vera Pešelj, vsak travnik šotorišče, ampak mora biti zadoščeno minimalnim sanitarno-teh-ničnim pogojem. To govori iz izkušenj, saj ima GTM v Podzemlju kamp, ki ga zadnja leta vsako leto posodabljajo. Tako letos preurejajo gostinski objekt in sanitarije. V novi restavraciji bo 30 sedežev, zunaj pa pokrit prostor s 80 sedeži. Uredili bodo tudi novo kuhinjo za pripravo toplih obrokov in ne le hitro pripravljene hrane, kot sojo obiskovalcem lahko ponudili doslej. Stavba naj bi bila končana do 20. junija, ko naj bi y Podzemlju tudi pričeli z uradno kopalno sezono. Upajo, da bo boljša kot lani, ko je bilo zaradi slabega vremena kopalcev za polovico manj kot leto poprej, medtem ko je bil kamp, v katerem je 50 kampimih mest, kljub vsemu 70-odstotno zaseden. Poleg igrišča za otroke so letos uredili še igrišče za odbojko. Ker pa se zanimanje za kamp povečuje, ga nameravajo razširiti na zemljišča, ki jih bodo odkupili od sosedov.
Kakšnega župana potrebuje Črnomelj?
Ljudje se pritožujejo
ČRNOMELJ - Okrog novega leta se je večina črnomaljskih svetnikov strinjala, da bo njihov župan Andrej Fabjan poklicni poslanec v državnem zboru in nepoklicni župan. Na zadnji seji občinskega sveta pa so kar štirje svetniki pri vprašanjih in pobudah razgrnili svoje poglede na županovo nedosegljivost.
Rdečo nit je začel razpredati svetnik, ki je dejal, da se ljudje pritožujejo, ker ne morejo priti do župana, zato je predlagal uvedbo županovih ur. Drugi svetnik pa je menil, da je sedaj prepozno ugotavljati, daje župan nedosegljiv. O tem so odločali pred meseci, ko so uvedli nepoklicnega župana.
Tretji svetnik je bil prepričan, da nobena slovenska občina ne potrebuje župana, ki bo razpravljal o evropskih zadevah, svojim občanom pa ne bo dosegljiv, ampak potrebuje takšnega, ki se bo vsak dan srečeval s problemi občine. Vprašal je, ali župan meni, da dovolj dobro opravlja svoje delo glede na to, da je v Črnomlju le en dan v te-denu. In če je odgovor pritrdilen, se postavlja vprašanje, ali je v prihodnje sploh smiselno, da je v statutu določeno, daje županovanje poklicno, če pa kaže, da ga je moč opraviti tudi z nepoklicnim županom. Četrti pa je bil prepričan, da dokler imajo v črnomaljski občini tega župana, ga pač imajo. Ob potrditvi za poklicnega poslanca je Fabjan dejal, da se zanese na svoje službe na občinski upravi, pa naj se ljudje sedaj obračajo nanje.
Na vse pripombe so svetniki dobili v odgovor le en stavek češ da se je moč pogovoriti z županom in poslancem Andrejem Fabjanom vsak ponedeljek med 15. in 18. uro, obisk pa je potrebno prej najaviti v tajništvu župana. Vprašanje je, če je s tem odgovorjeno na vse pomisle-
M. B.-J.
V kopališču v Metliki pa GTM ne namerava vlagati, dokler ne bo urejena kanalizacija. Gostinski objekt bo poleti sicer odprt in tudi kopališče bo urejeno, vendar pa vedo, da čeprav je sedaj dostop urejen, poleti ne bo veliko gostov. Kolpa je v Metliki namreč preplitva za kopanje. Ker pa se promet po cesti, ki pelje mimo kopališča na Hrvaško, povečuje, v GTM razmišljajo, da bi v prihodnjih
• GTM se je letos že tretje leto dogovoril s Slovenskimi železnicami, da bo od 1. julija do 31. avgusta vozil iz Ljubljane v Metliko - z vmesnimi postajami, seveda -in nazaj kopalni vlak.
letih moreta uredili kamp. Sicer pa v GTM poskušajo prodati v poletni sezoni tudi sobe v hotelu Beia krajina, tako da bi turiste iz hotela vozili na kopanje v Podzemelj ali na Primostek ter jim pripravili izlete po Beli krajini.
M. BEZEK-JAKŠE
ZAPELO JE SEDEM ZBOROV- Zveza kulturnih organizacij Črnomelj je preteklo soboto v črnomaljskem kulturnem domu pripravila 11. revijo pevskih zborov odraslih z Dolenjske in Bele krajine. V sedmih pevskih zborih se je predstavilo okrog 200 pevcev in pevk. Nastopili so Sentjemejski oktet z umetniškim vodjem Milanom Pavličem, moški pevski zbor Dobrepolje z zborovodjem Tonetom Šinkovcem, vokalna skupina Mirna z zborovodjem Stanetom Pečkom, mešani pevski zbor Revoz iz Novega mesta z zborovodkinjo Cvetko Hribar, lovski pevski zbor ZLD Bele krajine iz Črnomlja z zborovodjem Francem Milekom, mešani pevski zbor Krka iz Novega mesta z zborovodkinjo Sonjo Čibej in mešani pevski zbor Pomlad iz Novega mesta z zborovodkinjo Jožico Prus (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.)
V
V Črnomlju seje rodilo gledališče
Jeseni premiera komedije
ČRNOMELJ - Že med drugo svetovno vojno je v Črnomlju delovalo gledališče, po njej pa je bilo v občini razvejena gledališka dejavnost, saj je marsikatera vas imela gledališko skupino. Okrog leta 1980 pa je skoraj vse zamrlo. S svojo gledališko dejavnostjo je ostal le KUD Jasa na tukajšnji gimnaziji, pred leti pa je gledališko predstavo postavil na oder tudi Mladinski kulturni klub Bele krajine.
Na Zavodu za izobraževanje in kulturo (Zik) pa so že štiri leta ugotavljali, kako nujno bi bilo razviti gledališko dejavnost, a zamisel nikakor ni naletela na ugodna tla. Aprila pa so pripravili srečanje ljubiteljev gledališča ter kmaju ustanovili gledališko skupino, v katero so povabili tudi profesionalnega režiserja Iztoka Valiča iz Ljubljane. “V skupini je 8 amaterskih igralcev, ker pa v glavnem še niso igrali, je pomembno, da ljubezen in veselje do gledališke igre združijo z znanjem, ki ga lahko posreduje poklicni gledliški delavec,” pravi Jasna Šeruga-Muren, vodja kulturnega programa na Zi-ku ter hkrati ena od članic gledališke skupine in njen organizacijski vodja.
V Črnomelj vsako leto povabijo v goste dve gledali-
Jasna Šeruga-Muren
ški skupini, kar pa je po mnenju Murnove premalo za širitev kroga ljubiteljev gledališča. “Pomembno je, da se kultura rojeva in plemeniti tukaj. Če bomo z gledališkim delom nadaljevali in vsako leto naštudirali eno predstavo, lahko pričakujemo pomemben razvoj gledališča v Črnomlju. Potem bi lahko začeli razvijati tudi otroško gledališko umetnost in lutke,” pravi Jasna Šeruga-Muren, ki je prepričana, da nova gledališka skupina ni zgolj muha enodnevnica, ampak da se ji bodo v prihodnjih letih pridružili še številni ljubitelji gledališča. Sicer pa bodo letos na oder postavili komedijo; premiera bo oktobra ali novembra.
M. B.-J.
Do leta 2000 številne naložbe
Telekom načrtuje v občini do leta 200ftza 650 milijonov tolarjev naložb; Od 26 na 40 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev - Adaptirani prostori v Črnomlju
ČRNOMELJ - Decembra lani je bilo v črnomaljski občini priključenih 3.752 telefonov, kar pomeni, daje bilo 26 priključkov na 100 prebivalcev. V občini je bila lani zamenjana tudi analogna centrala z digitalno, zgradili so digitalni radijski prenosni sistem in razvodna naročniška omrežja ter vključili 258 novih telefonov. Naložba je veljala 122 miljjonov tolarjev.
vključiti do 100 novih telefonskih naročnikov.
M. B.-J.
Telekom Slovenije predvideva v svojem razvojnem načrtu do leta 2000 digitalizacijo omrežja in naprav. Ža črnomaljsko občino to pomeni razširitev v lanskem letu zgrajene digitalne vozliščne telefonske centrale v Črnomlju od 2.940 na 4.800 priključkov, tako da bo na 100 prebivalcev prišlo 46 telefonov. Uredili bodo prostore v Črnomlju ter zamenjali telefonske centrale z digitalnimi v Adle-šičih, Dragatušu in Vinici, zgradili digitalne kabelske sisteme iz teh krajev do Črnomlja ter dogradili krajevno kabelsko omrežje. V Starem trgu bodo zamenjali telefonsko centralo in uredili prenosne poti do Črnomlja. Predvidevajo, da bo leta 2000 v vsej občini v povprečju 40 telefonov na 100 prebivalcev. Vsa ta dela naj bi veljala 650 milijonov tolarjev. Tako gradnja omrežja kot vzdrževanje pa je v črnomaljski občini dražje od slovenskega povprečja (redko poseljenem območju).
Samo v letošnjem letu pa namerava Telekom v črnomaljski občini uresničiti več naložb, vrednih 81 milijonov tolarjev. Tako bodo
NOVI PREDSEDNIK PETER DICHELBERGER
ČRNOMELJ - Na letnem občnem zboru planinskega društva so izvolili novo vodstvo, predsednik je postal Peter Dicnelberger. Društvo ima po zadnjih podatkih le nekaj čez sto članov. Toda staro vodstvo je v zadnjih letih kljub temu uspešno zaključilo obnovo doma na Mirni gori s pomočjo občine, sponzorjev ter prodajo objekta v Črmosnjicah. 25. september naj bi postal dan planincev Bele krajine. Na ta dan bodo organizirali pohode na Mirno goro ali Smuk (izmenično vsako drugo leto) v sodelovanju z društvom iz Semiča. Na občnem zboru so se dogovorili, da bodo organizirali belokranjsko planinsko pot.
J. D.
adaptirali stavbo Telekoma v Črnomlju ter zgradili prostor, v katerem bodo postavili diesel-električni agregat za rezervno napajanje telekomunikacijskih naprav v primeru izpada električnega omrežja. Dogradili bodo krajevno in razvodno naročniško omrežje, da bo moč vključiti 250 novih telefonskih naročnikov.
Zamenjali bodo telefonsko centralo v Adlešičih z zmogljivejšo, uredili prenosnepoti oz. medkrajevne zveze do Črnomlja ter dogradili krajevno in razvodno naročniško omrežje, da bo možno
SREČANJE V BOJANCIH
ČRNOMELJ - Lani je bilo srečanje prvič. Ker so mnogi člani Zveze borcev izrazili željo, naj bi tudi letos organizirali tovariško srečanje, se je občinski odbor iz Črnomlja odločil, da bo srečanje v soboto, 7. junija, v Bojancih, pri gasilskem domu. Neposredno organizacijo prireditve so prevzela društva iz Bojancev in bo ob vsakem vremenu, saj bodo postavljeni šotori. S Sinjega Vrha in iz Črnomlja bo organiziran avtobusni prevoz. Na srečanje vabijo tudi družinske člane in simpatizerje. Povabili so tudi člane ZB iz Metlike in Semiča.
OTVORITEV RAZSTAVNO-PRODAJNEGA PROSTORA
VELIKI NERAJEC - V hiši Vere Vardjan v Velikem Nerajcu bo v soboto, 31. maja, ob 11. uri otvoritev razstavno-prodajnega prostora izdelkov domače obrti in razstave del nizozemskega akademskega kiparja Dirka Heija, ki že deset let živi v bližnjem Dragatušu.
“IGRAJMO SE, IGRAJMO SE, ZAPLEŠIMO”
ČRNOMELJ - Letošnje srečanje otroških folklornih skupin “Igrajmo se, igrajmo se, zaplešimo!” bo v soboto, 31. maja, ob 11. uri v Kulturnem domu Črnomelj.
ODPRTJE OBNOVLJENIH PROSTOROV KNJIŽNICE
METLIKA - Ljudska knjižnica Metlika vabi v petek, 30. maja, ob 11. uri na odprtje obnovljenih prostorov knjižnice.
Socializacija bo trajala več let
Selniška komisija za reševanje romske problematike je na prvem sestanku začrtala socializacijo Romov pri Štirih rokah - Hiše si bodo gradili Romi sami preko javnih del
SEMIČ - Na predlog tukajšnjega občinskega sveta so v Semiču imenovali komisijo za romska vprašanja. V njej so predstavniki šolstva, zdravstva, sociale, zavoda za zaposlovanje, policije, občine, krajanov in Romov. Komisga, ki naj bi se lotila predvsem romske problematike v naselju pri Štirih rokah ali na Sovinku, seje pretekli teden prvič sestala.
Komisijo so v Semiču imenovali predvsem zato, ker so prebivalci vasi v bližini Sovinka zahtevali, naj tamkajšnje Rome najprej socializirajo, šele potem začnejo v naselju rasti nove hiše. Poleg sedanjih treh na desni strani ceste, ki vodi iz Semiča proti Metliki, naj bi zraslo po idejnem načrtu še 12 hiš, velikih 5,5 m krat 7 m. Ker je za socializacijo pomembna zaposlitev, se je komisija strinjala, da pripravijo program, s pomočjo katerega bi preko javnih del lahko zaposlili 5 do 8 Romov. Ti bi poleg drugega počistili in uredili romsko naselje in hiše. Društvo kmečkih žena pa bodo zaprosili za pomoč pri socializaciji Romk, ki naj bi jih naučili vsaj osnov gospodinjstva, medtem ko naj bi zdravstvena služba poskrbela za zdravstveno osveščanje in načrto-
vanje družin. Seveda morajo romski otroci tudi redno obiskovati šolo, sicer bodo starši ob denarno pomoč.
Ker je varnost v romskem naselju vprašljiva, so zahtevali od policije, naj najmanj trikrat na dan nadzoruje dogajanje v naselju. Občina pa je na ministrstvo za okolje in prostor naslovila zahtevo, da zagotovi prostor, kamor bodo odvažali za vožnjo oporečna vozila. Če ta v dveh tednih ne bodo usposobljena za vožnjo, jih bodo oddali na odpad. Seveda morajo biti avtomobili registrirani, vozniki pa imeti vozniška dovoljenja. Na razgovoru je bilo slišati tudi, da bi se morale vse tri belokranjske občine zavzeti, da bi imela policija glede Romov večja pooblastila. Vendar s policije odgovarjajo, da imajo takšna poob-
lastila, kakršna določa zakon za vse policiste v Sloveniji. Res pa je, da bi morali imeti v Beli krajini
* Člani komisije se zavedajo, da bodo za socializacijo Romov potrebna leta, a ko se bodo socializirali, bodo potrebovali tudi primerna prebivališča. Pred 13 leti je bilo pri Štirih rokah kupljeno zemljišče za reševanje romske problematike. Sedaj tam živi 9 družin, ki pa si bodo prebivališča gradile same preko javnih del. Hkrati bi nase(je tudi elektrificirali, medtem ko bi imeli vodo v vodnjakih. Da pa je skrajni čas, da se romska problematika na Sovinku začne reševati tako na občinski kot državni ravni, je spomnil tudi predstavnik krajanov bližnjih vasi, ki je dejal, da se bodo sicer vaščani sami organizirali proti Romom.
več sodnikov za prekrške, saj en sam ne more biti kos vsem zadevam.
M. BEZEK-JAKŠE
Sprehod po Metliki
STUDIO D JE POSKRBEL, da kupcem Marcator Gale prejšnjo soboto ni bilo dolgčas. Na prostor pred vhodom je postavil narodnozabavni ansambel, povezovalca ter kup nagrad, ki so jih prispevali posamezniki in podjetja, v glavnem iz Bele krajine. Zijal m manjkalo, kajti ljudje smo že tako obsedeni z nagradnimi igrami, da bi se udeležili tudi predstave, na katerih bi brezplačno delili zrak v konzervah (mimogrede: v Parizu ga prodajajo). Nagradno odkrivanko je vodil gostobesedni Mile Bitenc.
PISEC TEH VRSTIC (T. Gaš-perič) se je pred kratkim vrnil s turneje po Kanadi in Ameriki, kjer je skupaj z ansamblom Tonija Verderberja zabaval tamkajšnje izseljence. Srečal se je z mnogimi tam živečimi izseljenci iz Bele krajine, ki so ga prosili, naj lepo pozdravi njihove domače v Ziljah, Vinici, Gribljah, Novi Lipi, Dragatušu, na Radoviči, Ju-gorju, Borštu, Podzemlju, Zemlju in tako naprej. Nemogoče bi bilo vse našteti in vse obiskati, zato naj velja pozdrav vsem, ki imajo koga na oni strani velike luže. Pa še sporočilo: “Amerika” je v Sloveniji.
INŽ. MARJAN HLADNIK je prejšnji teden zaposlil svoje mestne olepševalce s saditvijo novih, svežih rožic. To, daje Metlika vsa cvetoča, seveda ni zastonj, vendar je Hladnik in z njim dobršen del prebivalstva prepričan, da cvenk, namenjen zelenicam in parkom, ni vržen v stran. “Po rožicah se pozna, kje je kultura doma,” bi ob pogledu na Metliko zapel komponist narodnozabavnih viž, če bi ga Metlika le imela.
KRIZA? - Prireditve, ki sojih v letošnji sezoni pripravili v črnomaljski občini, so bile v glavnem zelo dobro obiskane. Zadnje tri, 1. revija mladihTelokranjskih pevcev in godcev v Vinici ter reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine ter pevskih zborov odraslih Dolenjske in Bele krajine, ki sta bili v Črnomlju, pa se z obiskom ravno ne morejo pohvaliti. Da bi bila kriva ura ah morda dan prireditev, je težko reči, saj so bile ob različnih urah in dnevih. Eden bi bil gotovo pravi. Ali pa je morda krivo lepo vreme, ki ljudi potegne v vinograde in na vrtičke, medtem ko kulturniTirami ostajajo prazni? Kakor koli že, pičel obisk najbrž ni najboljša zahvala prizadevnim prirediteljem.
PRAZNINA - Črnomaljska publika se je že navadila, da iz spoštovanja do eminentnejših obiskovalcev prireditev v kulturnem domu ne zasede prvih dveh vrst. Tako je bilo tudi ob sobotni reviji pevskih zborov odraslih iz Dolenjske in Bele krajine. A tistih, ki bi se sami sebi zdeli primerni, da zasedejo prvi dve vrsti, ni bilo. Da bi ublažili zevajočo praznino in črnomaljsko sramoto, so jih zasedli nastopajoči, ko so odpeli svoje pesmi.
DROGE - Tako delegati prejšnje črnomaljske občinske skupščine kot tudi svetniki sedanjega občinskega sveta so večkrat postavili vprašanja, kako je z narkomanijo v črnomaljski občini. Dobili so odgovor, da “evidentnih" podatkov o razširjenosti narkomanije v črnomaljski občini ni. Center za socialno delo je obljubil, da bo poskušal “skomple-tirati” podatke do ene od prihodnjih sej. Iz zdravstvenega doma sporočajo, da nimajo evidence o narkomaniji, saj se narkomani zaradi odvisnosti ne zdravijo pri njih. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto pa pravi, da nimajo natančnih podatkov o razširjenosti ilegalnih drog. Torej bi bili lahko svetniki pomirjeni, če ne bi sami vedeli za primere narkomanije.
r-J	• 1	'■	- 1.1 ..... ..”
Semiške tropine
HAZARD - Prebivalci vasi, ki ležijo ob cesti med Semičem in Metliko, zatrjujejo, daje vožnja po tej cesti pravi hazard. Veliko srečo ima tisti, ki se ne sreča z romskim vozilom, seveda neregistriranim, tehnično oporečnim, z voznikom, ki nima vozniškega dovoljenja in ki šteje odpet let naprej. Zato je eden od prebivalcev prej omenjenih vasi predlagal občinskim svetnikom, naj se en mesec trjkrat na dan peljejo od Semiča do Črešnjevca in nazaj, da bodo dojeli, kako se počutijo vaščani. Predlagatelj je bil pripravljen svetnikom plačati celo bencin za takšno vožnjo, vendar doslej še ni bilo slišati, da bi se kateri od prostovoljcev odločil za tovrstni semiški hazard.
NEPISMENOST - V komisiji za romska vprašanja, ki jo je prav na predlog prej omenjenih vaščanov imenoval semiški občinski svet, je bilo slišati zahtevo, da morajo ime-’ ti vsi Romi, ki živijo pri Štirih rokah in vozijo avtomobile, vozniška dovoljenja, tako kot to velja za “civile”. Zahteve ni težko izreči in zapisati, problem pa je, ker so vsi Romi nepismeni...
Drobne iz Kočevja PREMAJHNA JAMA - De-	ttHtt i	IZ NAŠI	1 rl	OBČI	N MŠŠ
lavcem kočevske Komunale, ki delajo na pokopališču, smo zaradi prepričanja, da njihovega dela ne bi mogli nikoli opravljati, pripravljeni marsikaj ‘‘pogledati skozi prste”. Vendar pa so lahko včasih njihove majhne napake -če bi jih merili v centimetrih - za svojce pokojnika velike napake. Kot eno takšnih bodo svojci in tisti, ki so prisostvovali zadnjemu slovesu od pokojnika minulo soboto na pokopališču v Kočevju, še dolgo pomnili trenutek, ko so komunalci hoteli krsto s pokojnikom položiti v grob. To jim je namreč za silo uspelo šele po več poskusih nagibanja in premetavanja krste. Za svojce pokojnika je bil ta trenutek neodpustljivo boleč, za komunalce mučen - vse to pa zaradi samo nekaj centimetrov premalo izkopane jame!
DENAR GRE DRUGAM -Kot vse kaže, imajo kočevska gradbena podjetja in obrtniki v teh dneh ogromno dela. Ce namreč kdo želi sedaj začeti graditi, mora - če seveda sploh dobi izvajalca - njihove usluge mastno preplačati! Ne preseneča torej, da se tudi tisti Kočevarji, ki bi sicer želeli, da “njihov denar ostane doma”, odločajo za izvajalce od drugod - iz Ljubljane, Črnomlja in celo oddaljenega Maribora. Nekateri namreč očitno niso za sicer “reklamirano skupno željo vseh”, da denar ne bi odtekal iz kočevske občine!
EKOLOŠKI SPUST
VAS - V počastitev svetovnega dneva za zaščito okolja priredi TŠD Kostel v soboto, 7. junija, ekološki spust “Slovenske reke” Kolpa 97 za kajak, kanu in raf-ting. Proga, ki jo bodo čistili, bo dolga približno 35 kilometrov in bo potekala od Srobotnika ob Kolpi do Dola.
OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA
•	Zakaj ne čakaš avtobusa v avobusni čakalnici?
•	Ker sem mislil, da je tisto svinjak.
Ribniški zobotrebci
SKRB ZA KMETIJSTVO -Povprečna velikost ribniškega kmečkega gospodarstva znaša 5,6 hektarja in je izredno razdrobljena, saj ima en lastnik kmetije v povprečju tudi 40 do 50 parcel. Kmetov je skupno okoli 270 in med njimi ni dosti velikih kmetov. Zato pa ribniška občina že leta pridno skrbi predsem za ohranjanje majhne kmečke posesti. V proračunu občine za letošnje leto so tako za kmetijstvo namenili kar blizu 14 milijonov tolarjev. V primerjavi s sosednjo kočevsko občino, kjer zaradi težav v kmetijstvu kar nekaj velikih kmetov in Mercator - Kmetijsko gospodarstvo bijejo boj za preživetje, je to več kot desetkrat več. Če bi si kočevski kmeti želeli, da meje med občinama ne bi bila na lasnici, ampak nekoliko južneje, bi bilo zato to povsem razumljivo!
BREZ TEŽAV - Čeprav pri-pravljalci novega zakona o šolstvu ribniške osnovne šole niso vprašali za mnenje, kdaj bi jim najbolj ustrezalo, da se prične z devetletko, pa se zdi, kot bi storili prav to. Na šoli bodo namreč imeli največ težav na prehodu iz leta 1999 na 2000, vendar bodo predvsem kadrovske težave -zaradi zmanjševanja števila otrok pa tudi prostorske - uspešno razrešili prav do pričetka šolskega leta 2002/03, tako da ob obvezni uvedbi devetletke ne bodo imeli težav.
laški sel
PRIDE TROBLA - Občina Velike Lašče je doslej občasno izdajala občinski časopis Bilten. Iz zanesljivih virov pa smo zvedeli, da se bo ta časopis poslej imenoval TROBLA. Pa to ne pomeni, da gre za občinsko trobljo, ampak je to le kratica za nekdanje krajevne skupnosti na območju današnje občine Velike Lašče: T(urjak), ROB in LA(šče).
VELIK USPEH MAJHNE ŠOLE - Poročali smo že, da so se mladi košarkarji iz Velikih Lašč na pionirskem slovenskem tekmovanju uvrstili najprej med 48 nato pa med 24 najboljših ekip, na nedavnem nadaljevanju tekmovanja v Žireh pa so se uvrstili na 9. do 15. mesto. Na tekmah so premagali tudi šole z veliko več učenci, tudi kočevsko in grosupeljsko, v Žireh celo ekipo osnovne šole Borisa Kidriča iz Ljubljane (66:61), ki je lani na takem tekmovanju zmagala, zgubili pa so z domačini iz Zirov. To je doslej največji uspeh veliko-laških mladih košarkarjev.
Še bolj pozabljeni kot nekoč PS“
V krajevni skupnosti Kočevska Reka se ljudje počutijo odrinjene od občine in države	Svet proti vračanju
KOČEVSKA REKA - V krajevni skupnosti Kočevska Reka se tudi po uradnem odprtju nekoč zaprtega območja razmere za ljudi niso spremenile na boljše. Slabe ceste, neurejena kanalizacija in težave z vodooskrbo so le del težav, zoper katere prebivalci bijejo zaenkrat neuspešen boj.
KS Kočevska Reka zavzema z 21 kvadratnimi kilometri kar tretjino ozemlja kočevske občine, vendar pa na njenem območju živi od skupno 19 tisoč prebivalcev kočevske občine le 750 ljudi. Redka poseljenost in nerazvitost sta posledica dolgoletne državne politike, da bi območje Kočevske Reke v največji možni meri ohranili nedotaknjeno za potrebe države. Pod krinko “višjih državnih interesov” so se skrivali tudi interesi tedanje oblasti z.a nemoteno izvajanje elitnega lovnega turizma, ki pa tudi še danes, ko mineva že sedmo leto od uradnega odprtja območja, še zdaleč ni zamrlo.
Trdoživim prebivalcem in redkim mladim družinam, ki bi si na območju Kočevske Reke rade ust-
RIKO SE PREDSTAVI JA
RIBNICA - Riko Ribnica, ki po odkupu pravice do uporabe imena nekoč največjega ribniškega podjetja uspešno posluje z enim izmed programov bivšega Rika, priredi v sredo, 4. junija, prikaz svojega proizvodnega in prodajnega programa letne in zimske mehanizacije za vzdrževanje cest. Udeležbo na prikazu je napovedal tudi minister za promet in zveze Anton Bergauer.
v i • •
varile trajni dom, je dokaz, da se “interes države ni spremenil” tudi obstoj obeh baz ministrstev za obrambo in notranje zadeve na njihovem območju. Tako denimo odpadne vode in fekalije iz Kočevske Reke odtekajo v dve kraški jami, del kanalizacije pa je celo odprt kanal. Podobne težave imajo z vodooskrbo, saj morajo v nekaterih vaseh vodo pred uporabo prekuhavati, zaradi tovornjakov, ki vozijo proti Hrvaški in te-
PREK 300 POHODNIKOV
KOSTELSKO - Sobotnega “Kostelskega pohoda”, ki sta ga organizirala Planinsko društvo Kočevje in Turistično športno društvo Kostel, seje udeležilo okoli 330 planincev in drugih pohodnikov iz vse Slovenije in tudi večja skupina Zagrebčanov. Vreme je bilo pohodnikom izredno naklonjeno, zato je letošnji (4. po vrsti) okoli 25 km dolgi pohod, ki traja okoli 6 ur, zelo uspel, tudi organizacijsko in tehnično. Vsa pot je lepo markirana, pohodniki pa dobe žig in se vpišejo v knjigo na 874 m visoki Kuže-Ijski steni.
Po šoli in vrtcu še vodovod
Prizidek k šoli letos pod streho - Z vrtanjem bodo skušali priti do novih količin pitne vode
DOBREPOLJE - Prizidek za šolo in vrtec pri osnovni šoli na Vidmu bo letos pod streho, s prihodnjim šolskim letom pa bodo prostori dani tudi v uporabo, je povedal župan Anton Jakopič. Za prizidek bo polovico denarja prispevala republika, saj gre za demografsko ogroženo območje, razen tega pa za to dozidavo plačujejo občani tudi samoprispevek.
Po zaključku te investicije bo občina lahko namenjala več denarja za zagotavljanje zdrave pitne vode občanom. Zdaj iz sredstev amortizacije zaključujejo obnovo cevovodov na Velikem Vidmu in v Kompoljah, za kar bo porabljenih okoli 14 milijonov tolarjev. Iz občinskega denarja (komunalne takse) bo namenjenih okoli 8 milijonov tolarjev za obnovo glavnega cevovoda od Predstrug proti Ponikvam. Na območju Male vasi bodo asfaltirali stranske odseke cest, še prej pa bodo zamenjali tudi stare vodovodne cevi.
Še letos bodo začeli z globinskim vrtanjem, da bi prišli do novih virov zdrave pitne vode. Geologi predlagajo, da bi vrtali pod Grmado na območju Žolkne-ga. Tam je več izvirčkov, že anali-
za površinske vode je pokazala, da je neoporečna.
V programu pa imajo tudi urejanje kanalizacije za vso občino in čistilne naprave. Vendar je to draga investicija - po ocenah bo veljala milijardo do milijardo in pol tolarjev - zato bo ta gradnja trajala za vso občino kar okoli 15 let.
J. P.
ZAMENJUJEJO VODOVODNE CEVI - V Kompoljah v občini Dobrepolje Javno komunalno podjetje Grosuplje zamenjuje dotrajane vodovodne cevi (na fotografiji).
Jutri v Laščah
Začetek prireditev ob prazniku • Najboljša ekipa v Švico
VELIKE LAŠČE-Jutri, 30. maja, se bodo v Laščah začele prve prireditve, ki sodijo že v sklop letošnjega občinskega praznika, 6. junija. Po sklepu zadnje seje občinskega sveta bodo letos slavili občinski praznik v počastitev rojstnega dne Primoža Trubarja. Glavne praznične prireditve bodo od 5. do 8. junija, posvečene pa bodo tudi gradnji kulturnega mostu med občinama Velike Lašče in Luetzelfluch (Švica), udeležilo pa se jih bo tudi zastopstvo te švicarske občine.
Predpraznične prireditve se bodo začele jutri, 30. maja, ko bodo ob 9. uri odprli v Levstikovem domu razstavo izdelkov varovancev vrtca “Sončni žarek”. Trajala bo do 8. junija.TUdi jutri ob 11.30 bo drugi del kviza na temo Jeremias Gotthelf (švicarski pripovednik 1797-1854), dolina Em-mental in švicarska občina Luetzelflueh. Pomerile sc bodo štiri ekipe mladih, zmagovalna pa bo za nagrado odpotovala v Švico.
V četrtek, 5. junija, se bo ob 10. uri začela na Trubarjevi domačiji na Rašici literarna delavnica “Prevajalci, jezikoslovci in literarni zgodovinarji iz Švice in Slovenije o Jeremi-asu Gotthelfu in Franu Levstiku. Ob 11. uri bo v osnovni šoli srečanje s slovenskim pisateljem Lojzetom Kovačičem (napisal je tudi roman Basel), ob 18. uri pa bo zaključek literarnih delavnic.
J. P.
renskih vozil Morisa in VOC Gotenice pa imajo tudi izredno slabe ceste.
Strah, da jih čaka usoda Kostela, vzbuja tudi ukinjanje kmetijstva, ki ga javno podjetje Snežnik z zmanjševanjem števila krav molznic (še pred kratkim so jih imeli 170, sedaj pa jih je le še 80) za zdaj še vzdružuje v mejah, ki omogočajo ohranjanje kulturne krajine, vendar je vprašanje, do kdaj bo še
• Ob nemoči kočevske občine, da bi Kočevski Reki omogočila odpraviti razvojno zaostalost, in v prepričanju, da bi za to v prvi vrsti morala poskrbeti država, so v Kočevski Reki že pred letom in pol pripravili vse potrebno za vložitev predloga za ustanovitev samostojne občine. Pripričani so, da bodo tako lažje uveljavili rento, ki naj bi jo država plačevala prebivalcem Kočevske Reke ne le zaradi preteklosti, ampak tudi zaradi interesov, ki jih ima država na tem območju še danes.
tako. Da bo pokrajino, ki je že tako v 97-odstotno pokrita z gozdom, docela prerasel gozd, dokazuje tudi nemoč tistih, ki bi radi gradili. Zemljišč za gradnjo namreč ne morejo kupiti, ker so na območju Kočevske Reke tudi ta v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki pa s stavbnimi zemljišči sploh ne bi smel razpolagati.
M. LESKOVSEK-SVETE
I DOLENJSKI LIST
LOŠKI POTOK - 25. marca letos je Upravna enota Ribnica poslala županu dopis, s katerim ga obvešča, da župnijski urad Loški Potok predlaga, da se jim v letu 1957 podržavljeni parceli - na eni stoji kulturni dom, zgrajen 1908. leta - vrneta, tako da bi lahko adaptirali društveni dom z čim manjšimi stroški.
Zahtevek za vrnitev je župnija vložila leta 1990, hkrati pa tudi KUD Ivan Vrtačnik, ki je dom večkrat adaptiral in uporabno površino povečal najmanj za enkrat. Zanimivo pa je, da se predlog KUD nikjer ne omenja. KUD je dom v mejah zmožnosti in pretežno z lastnimi sredstvi vzdrževal vse do tedaj, ko je že bilo znano, da bo dom tako ali drugače zamenjal lastnika in uporabnike. Če bi bil denacionalizacijski postopek pravočasno rešen, danes dom ne bi razpadal.
Župan je dopis odstopil v razpravo občinskemu svetu. Ta je o njem razpravljal na seji 22. maja in menil, naj se niti dom niti omenjeni parceli ne vrnejo. Ena izmed utemeljitev je, da dom stoji v strogem občinskem središču, omenjeni parceli pa se lahko uporabita v druge namene, ker občina že tako načrtuje večnamensko dvorano za potrebe šole, kulture in športa. Sedaj je na potezi Upravna enota v Ribnici. Prav pa bi bilo, da se ta potoška sramota odpravi ne glede na to, kdo postane lastnik.
A. KOŠMERL
»Ul
: . J*.
NA IGRAH PRIJATELJSTVA KOČEVARJI DRUGI - Na že 4. “Igrah prijateljstva ”, ki so potekale od 17. do 19. maja v nemškem mestu Lubenau po vzoru “iger bre meja je med nastopajočimi ekipami iz šestih prijateljskih mest iz Nemčije, Anglije, Francije, Poljske in Slovenije, 20-članska ekipa mladih nadarjenih športnikov iz Kočevja osvojila drugo mesto. Po sedmih igrah, ki so ponazarjale življenje in delo ljudi v rudarskem Lubenau ter igri, v kateri so nastopili župani mest udeleženk iger, so Kočevarji za zmagovalno ekipo domačinov zaostali le za dve točki in tako - po prvem mestu na prvih igrah - že tretjič zapored osvojili 2. mesto. Kot je v petek na tiskovni konferenci na mestni ploščadi r Kočevju (na posnetku) povedal kočevski župan Janko Veber, so župani druženje, ki krepi prijateljstvo med mladimi širom po Evropi, izkoristili tudi za pogovor o utrditvi in poglobitvi medsebojnega sodelovanja prijateljskih mest ter potrditev dogovora, da bodo naslednje igre, ki bodo čez dve leti, v Kočevju. (Foto: M. L.-S.)
Prevelika šola, ki ne bo več prevelika
Pri Fari nov center
FARA - S pričetkom novega šolskega leta v letošnjem septembru bo v osnovni šoli pri Fari zaživel nov center šolskih in obšolskih dejavnosti v Sloveniji. Trenutno še vedno daleč prevelika šola za zagotavljanje potreb kraja po primernih šolskih prostorih za osnovnošolske otroke bo tako končno izkoriščena in nič več prevelika.
Možnosti za tovrstno šolo v naravi so v novi šolski stavbi pri Fari, ki se nahaja sredi neokrnjene pokrajine ob Kolpi, naravnost idealne. Taksnega mnenja so tudi na centru šolskih m obšolskih dejavnosti v Ljubjani, kjer so za usposobitev novega centra že zagotovili 25 milijonov tolarjev. Center bo imel svoje prostore v preurejenem podstrešju šole, kjer bo imel poleg potrebnih bivalnih prostorov tudi spalnice za 55 otrok, učilnice pa bodo imeli skupne s šolo in si jih bodo delili po dogovoru.
Otroci oo 5. do 8. razreda iz vse Slovenije se bodo glede na lego in naravne in druge danosti kraja v novem centru pri Fari lahko ukvarjali z vodnimi in zimskimi športi, lokostrelstvom in kolesarjenjem, lahko bodo taborili in se naučili, kako preživeti v naravi, lahko pa bodo tudi spoznavali posebnosti kraškega sveta, tamkajšnje rastiinstvo in živalstvo ter kulturne in druge znamenitosti Kostela. Če bo kočevski občini in investitorju uspelo pravočasno urediti vso potrebno dokumentacijo, bo center pričel z delom že z novim šolskim letom.
Odprtje centra bo gospodarsko nerazvitemu Kostelu prineslo 10 novih delovnih mest. Občina želi, da bi center, za katerega za prihodnja leta že načrtujejo tudi izgradnjo pokritega bazena, postal mednarodni in da bi prišel v pogram financiranja tovrstnih centrov iz Bruslja.
M. L.-S.
V RETJAH SPET SLOVESNO
LOŠKI POTOK - Vaški odbor, ki ga vodita predsednik Ivan Košmerl in občinski svetnik Ivan Anzeljc, je že lani obnovil vaško znamenje sv. Antona, letos zgodaj spomladi pa so v celoti na novo zgradili kapelo Matere božje, kije bila potrebna rušenja in prestavitve. Ob velikem številu vaščanov in okoličanov je obe kapelici v nedeljo 18. maja blagoslovil poto-ški župnik. Že dolgo načrtujejo obnovo cerkvice sv. Florijana.
Thibarjevina kulturni ali vinski hram?
Zmago Jelinčič opozarja ministra za kulturo Jožefa Školča, da se IVubarjeva domačija lahko spremeni v vaško pivnico in ga sprašuje, kaj bo ukrenil, da bi to preprečil
Poslanec Zmago Jelinčič opozarja, da sije Trubarjevo domačijo lani prilastila občina Velike Lašče, in to še pred delitveno bilanco z občino Ljub|jana-Vič-Rudnik, ki je že leta 1983 odkupila nepremičnine, kjer je danes IVubarjeva domačija. Urejanje domačije so plačali tudi pokrovitelji in darovalci, predvsem ljubljanska in republiška kulturna skupnost ter država, in bi tako morala imeti na domačiji solastninski delež tudi Republika Slovenija. Prilaščeno Trubarjevo domačijo pa je občina Velike Lašče brez soglasja drugih občin dala v najem zasebnikoma, da bo tako v kulturnem hramu tudi prodaja piva in klobas. In tako TVubarjevi domačiji grozi, da bo postala vaška pivnica.
Za odgovor smo zaprosili župana občine Velike Lašče Milana Tekavca, ki je povedal, da je po poslanskem vprašanju dr. Leva Krefta v Državnem zboru že lani prišlo do razgovora s takratnim ministrom za kulturo dr. Janezom Dularjem, pa tudi do tiskovne konference na Trubarjevi domačiji, zato je on, župan, menil, da so stvari razjasnjene. A ni tako, saj zdaj poslanec Zmago Jelinčič zastavlja podobno vprašanje novemu ministru Jožefu Školjču. Dalje župan Milan Tekavec pravi:
“Na vse omenjeno sem dolžan dati samo kratko pojasnilo. Trubarjeva domačija je bila že leta 1985 s pogodbo med občino Ljub-ljana-Vič-Rudnik in Krajevno skupnostjo Velike Lašče prenesena na krajevno skupnost Velike Lašče, katere pravni naslednik je občina Velike Lašče, zato Trubarjeva domačija ni predmet delitvene bilance med med mestno občino Ljubljana in ostalimi primestnimi občinami.
Občina Velike Lašče zagotavlja, da bo s pomočjo občinskega
odbora za družbene dejavnosti in KUD Primož Trubar upravljala z lastnino gospodarno in kulturnemu spomeniku primerno. Vodniško službo in gostinski lokal pa je občina oddala v pogodbena dela. Tako Trubarjeva domačija ni nikakršen predmet privatizacije.” J. PRIMC
UPOKOJENCI V CELJE
LOŠKI POTOK -19. junija bo v Celju vseslovensko srečanje upokojencev. Priprave na to srečanje tečejo tudi v Loškem Potoku. Loški Potok poziva člane, naj se prijavijo vsaj do konca maja, da bi lahko pravočasno pripravili vse v zvezi z organizacijo, še posebej glede prevoza. Cena celovite ponudbe je samo 1.700 tolarjev, vabijo pa tudi sosede Dragarce, ki tokrat na sejem oziroma srečanje ne gredo organizirano, da se lahko priključijo Potočanom.
L Z N A | j H OBČIM Mii
Plini Livarja spet dražili grla
Zakaj je prišlo do previsokih temperatur nedavno nameščenih čistilnih naprav, ne vedo niti v ivanškem IMP Livar, kaj šele ekologi - Zgorele čistilne vreče
IVANČNA GORICA - Ekološko osveščeni krajani Ivančne Gorice, ki tudi po odprtju čistilne naprave v IMP Livar budno spremljajo, kaj se dogaja v podjetju, kije dolga leta veljalo za največjega onesnaževalca zraka v njhovem kraju, so zlasti po 9. maju opazili, da se je povečalo emisijsko onesnaževanje okolja iz livarske proizvodnje.
Kot nam je sporočil predsednik	ne, na razgovoru pa je sodeloval
Regijskega društva ekološkega gibanja Ivančna Gorica (RDEG) Franc Hegler se to povečanje izraža v izpustu raznih plinov in dima, pomešanih s kovinskimi delci. Ljudje so se pritoževali nad smradom oz. neugodnim vonjem, ki je nemalokrat nevzdržno povzročal draženje grla in sladek okus v ustih.
Opazili so, da pri taljenju uhajajo iz dimnika livarne rumeni, oranžni, tjavi in črni plini. In kot so ponovno ugotovili, je odplinje-vanje iz elektro peči samo z ventilatorji, neposredno v okolje, kar ga seveda,še bolj onesnažuje. Zaradi omenjenih težav je ivanški . RDEG pripravil pogovor s predstavniki IMP Livar, ivanške obči-
tudi glavni tajnik Slovenskega ekološkega gibanja Karel Lipič.
Tehnični direktor Livarja Alojz Kozan je obrazložil, da je do povečanega emisijskega onesnaževala prišlo zaradi prevelike temperature v čistilnem sistemu in da so pri tem zgorele čistilne vreče. Zakaj je prišlo do previsoke temperature v čistilnem sistemu, si v Livarju ne znajo razložiti in še niso odkrili vzroka zažiga dela čistilnega sistema. Kozan je povedal, da so čistilne vreče že naročili in da naj bi jih vgradili do 27. maja. Dodal je še, da že pripravljajo čistilno napravo za elektro peči, tako da bo ekološka sanacija Livarja opravljena v najkrajšem
• Predstavnika Livarja sta soglašala s štirimi predlogi RDEG, kako naj bi ukrepali, glede na to, da pri taljenju različnega materiala v t.i. kupolkah prihaja do emisijskega in imisijskega obremenjevanja okolja, ki vpliva na zdravje ljudi. Dogovorili so se za opazovanje in nadzorovanje stanja okolja s sistematičnimi meritvami posameznih kazalcev kakovosti sestavin okolja na izbranih krajih. Ob vzpostavljenem moni-toringu naj Inštitut Republike Slovenije za varovanje zdravja opravi analizo posledic onesnaževanja okolja, Id ga povroča ivanški IMP Livar in vpliv na zdravje ljudi ter naj ustrezno ukrepa. Livar naj bi poslej preko javnih medijev o onesnaževanju redno obveščal krajane.
času. S tem naj bi bile odpravljene dosedanje nevšečnosti.
P. PERC
V
Šentrupert zaslovel po vinih
Iz peščice zanesenjakov v Mirnski dolini armada vinogradnikov - 25 let Društva vinogradnikov Šentrupert ■ Frelihova jubilejna šentruperška penina ob 500-letnici cerkve
ŠENTRUPERT - S prihodom zapravljivčka na šentruperški trg, s katerim so se pripeljali trebanjski župan Lojze Metelko, predsednik šentruperške krajevne skupnosti Franc Bartolj in predsednik Društva vinogradnikov Šentrupert Ivan Vovk, se je prejšnjo soboto tudi uradno pričel srebrni jubilej tega društva. Že poprej so mu praznično obeležje dajale skladbe trebanjskega občinskega pihalnega orkestra, zbrani množici pa je zelo ugajala tudi povorka vinogradnikov.
Društvo vinogradnikov Šentru- ob 25-letnici izdalo brošuro Cvi-pert, ustanovljeno leta 1993 da bi ček ’97, v kateri je intervju Jožeta
povezalo vinogradnike Mirenske doline: KS Mirna, Mokronog in Šentrupert, šteje danes 160 članov, od leta 1972 pa je bila to podružnica Društva vinogradnikov Dolenjske. Kot je poudaril predsednik Vovk, je bilo vedno v ospredju izobraževanje članov pri pridelavi in predelavi grozdja v kakovosten cviček in v dolenjska bela vina. Danes vse bolj številni vinogradniki, zlasti družini Brcar in Frelih, pridelujejo vse več sortnih belih in predikatnih vin. Vovk je ugotovil, da so šentruperški vinogradniki tudi na dolenjski cvič-karji po prejetih kolajnah zmeraj pri vrhu.
8. cvičkarijo v Šentrupertu je, žal, tako kot že pogosto doslej spet prekinilo deževje. Društvo je
Zupana z “vinogradnikom od fare”, Jožetom Frelihom, ki bo 500-letnico gotske cerkve v Šentrupertu počastil s posebno polnitvijo penine. Frelih je polsuho penino poimenoval - jubilejna šentrupertška penina. Na posebej za to priložnost narejeni nalepki pa je v ospredju gotska lepotica. Ta penina v posebni embalaži naj bi bila kar pravšnje priložnostno darilo. Frelih, eden od soustanoviteljev Društva vinogradnikov Dolenjske (nekaj časa je vodil
Praznik Mirne
Kulturne in športne prireditve - Smučarski skoki v Zabrdju
MIRNA - S koncertom pevskih zborov mirnske osnovne šole v šolski telovadnici bodo Mirnčani v četrtek, 5. junija, ob 19. uri pričeli program letošnjega krajevnega praznika. Od petka, 7., do nedelje, 9. junija, bo v avli osnovne šole med 11. in 17. uro na ogled razstava gobelinov in izdelkov iz usnja. Večina dogodkov ob prazniku se bo zvrstila v soboto, 7. junija, in sicer bo med 9. in 13. uro ob dnevu odprtih vrat Telekoma na Mirni možen oglede nove telefonske centrale, od 9. do 18. ure ogled umetniških izdelkov v galeriji Sandija Leskovca na Rojah 18, v soboto ob 17. uri bo prijateljska nogometna tekma med NK Dana in večkratnim državnim prvakom NK SCT Olimpija.
Naposled bo tisto soboto ob 15. uri tudi proslava ob prazniku KS v PC Mercator, na kateri bodo kulturni program izvedli učenci mirnske osnovne šole, proslavo pa bodo zaključili s srečanjem krajanov, borcev Zapadno-dolenjskega odreda in upokojencev in ansamblom Vrisk. Praznovanje bodo Mirenčani letos končali s smučarskimi skoki na plastični skakalnici v Zabrdju.
P. P.
S KOZARČKOM - Akademska slikarja, oče in sin, France in Domen Slana, s kozarčkom cvička, s katerim jima je med krajšim premorom po ustavarjalnem ovekovečenju različnih motivov šentruperške kulturne dediščine postregel Tone Rugelj, kar nista mogla prehvaliti gostoljubnosti domačinov in pitnosti cvička. (Foto: P R)
pododbor v Šentrupertu), je letos prvič iz zelenega silvanca v Zadra-gi kot izkušen kletar pridelal vrhunsko vino, ki je dobilo v Kmetijskem inštitutu oceno 18,1 točke. Frelihov “Cviček od fare” je že več let ocenjen kot kakovostno vino, na lanskem mednarodnem radgonskem kmetijskem sejmu pa je osvojil tudi naslov prvaka.
P. P.
“TIHA MAČKA IN LETSKI METULJI”
TREBNJE - To je naslov pesniške zbirke Sama Dražumeriča-Estela, ki jo bodo v petek, 30. maja, ob 20. uri predstavili v Knjižnici Pavla Golie v Trebnjem.
OBNOVLJENI KIP SV. RUPERTA
ŠENTRUPERT - Pripravljalni odbor za obeležitev 500-letnice šentruperške cerkve se je te dni zelo razveselil, ker je ljubljanski restavrator, konservator - specialist Veljko Koman, že končal zahtevno delo pri obnovi okrog poltretji meter velikega kipa sv. Ruperta. Dr. Marko Marin je izredno zadovoljen s kakovostjo opravljenega restavratorskega dela. Po besedah šentruperškega župnika Janeza Zupana pa se nadaljuje akcija zbiranja sredstev za obnovo strehe cerkve sv. Ruperta. Strešnike - bobrovce in les za obnovo ostrešja imajo že pripravljene.
20 LET GODBE STIČNE S110-LETNIMI KORENINAMI - Lojze Ljubič, stiski kulturni zanesenjak, organizator in animator (na desni) je bil pred 20 leti pobudnik ponovne oživitve godbe na pihala v Stični, ki je sicer delovala že v obdobju 1887 -1943. Na sobotni slovesnosti v Stični, ki so jo obogatili še novomeški in dobrepoljski godbeniki, je tudi Ljubič takole čestital 92-letnemu nekdanjemu kapelniku, Viktorju Kavaliču. Novome-ščani so povabili stiške godbenike za prihodnje leto na 150-letnico svoje godbe. Za dolgoletno ljubiteljsko kulturno poslanstvo se je Stičanom zahvalil tudi slavnostni govornik, ivanški župan Jernej Lampret. Več prihodnjič! (Foto. P. P.)
POKUŠNJA - Priznane vinogradnike iz sosednjih društev, Lada Stoparju (prvi z leve), Janeza Zupana, Franca Oparo (drugi in četri z leve), pa tudi podjetnika Božidarja Groznika zelo zanimala kakovost pridelka šentruperških kolegov, zato so se najraje zadrževali pri s slamo kriti stojnici za pokušnjo vzorcev nagrajenih vin, kjer so prodajali tudi buteljke. Stopar je povabil veselo družbo v soboto ob 19. uri na Čatež na njihovo cvičkarijo, saj premorejo celo kralja cvička Staneta Ravnikarja. (Foto: P. Perc)
PRESPALI BOMO V VRTCU - Projekt s tem delovnim naslovom so vzgojiteljice sevniškega vrtca Kekec uspešno preizkusile kar v vrtcu z otroki (na posnetku), ki bodo v prvi polovici junija 4 dni, zvečine prvikrat, prespali daleč stran od staršev na letovanju v Bohinju. Starši teh otrok so v projektu aktivno sodelovali in na koncu pripravili večerjo. (Foto: P. P.)
SKRUNITEV GROBOV
TREBNJE - V zadnjih letih se pojavna vse več vandalskih skrunitev grobov tudi na pokopališčih v trebanjski občini. Ker pa se brezvestni hudobnež redno znaša nad grobom, kjer je pokopan tudi nekdapji partizan - spome-ničar s svojo ženo, pokojnikovi domači upravičeno domnevajo, da gre za pritlehne-ža, ki se živim ni upal v obraz povedati tistega, kar ga je tiščalo, in si očitno še vedno ne upa te svoje maščevalnosti razložiti prizadetim sorodnikom. Morda bodo pa nočnega korenjaka začeli preganjati vsaj kakšni zli duhovi, če se ne bo pokoril za človeka nevredno početje...
Gasilci še zmeraj najmočnejši
V sevniški gasilski zvezi deluje v 15 društvih več kot 2000 članov - Lani dobili dobro tretjino manj denarja, kot so načrtovali - Mačehovska država
SEVNICA • Po novih merilih za kategorizacijo je v operativne enote prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Sevnica vključenih 359 članov, to je precej manj kot poprej. Sevniška gasilska zveza povezuje v 15 PGD več kot 2000 članov. Društva so že od leta 1995 razvrščena v štiri sektorje. V okviru društev pa deluje 33 trojk v posameznih naseljih in zaselkih.
Po teh podatkih lahko bržčas ugotovimo, da je gasilstvo (tudi) v sevniški občini najmočnejša in najbolje organizirana društvena dejavnost, ki ji država nalaga številne zahtevne naloge, za denarno pomoč pa je gluha. Predsednik GZ Sevnica Brane Derst-venšek poudarja, da lani niso imeli dovolj denarja za celoten plan, saj šo prihodki zveze znašali le 71 odstotkov od načrtovanih! In to kljub temu, da so pridobljeni denar smotrno izkoristili in ga tudi večkratno oplemenitili. Še največ denarja je zveza dobila iz občinskega proračuna, nato sledijo last-
ni prihodki in šele na koncu tehnične premije požarnega zavarovanja; naj omenimo, da dejansko prejeta požarna taksa oz. tehnične premije znaša 46 odstotkov načrtovanega priliva.
Povedati je treba, da pa imajo gasilci vedno večje stroške z vzdrževanjem vozil in črpalk, zavarovalnimi premijami, nabavo vozil in opreme ter s tečaji in usposabljanjem članov na Igu. “Izobraževanje na Igu pomeni za zvezo precejšne stroške, čeprav krijemo samo nujne stroške, kajti običajno udeleženci uporabljajo za to svoj donust ali nrosti čas. Prav bi bilo.
da bi se sistemsko uredilo financiranje izpada dohodka udeležencev za taka usposabljanja, kajti strokovni vzgoji in izobraževanju posvečamo veliko pozornost. Razne oblike izobraževanja je bilo
• PGD sevniške gasilske zveze so lani opravila 45 posredovanj, od tega 10 ob požarih poslopij, večina pa je bila tehničnih intervencij; ob tem pa so člani opravili 825 prostovoljnih ur. Gasilci so s 43-krat s cisternami pripeljali ljudem skupaj 190 m3 pitne vode. Na raznih tekmovanjih in usposabljanjih je sodelovalo lani kar 2050 gasilcev.
lani deležno 145 članov,” pravi predsednik Derstvenšek.
P. P.
Krjavljeve iskrice
SPET V SAMOSTAN? - Na petkovi seji ivanškega občinskega sveta v prostorih Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica in Osnovne šole Stična, ki sta pod isto streho vse bolj neznosno utesnjeni, sta obe ravnateljici, prof. Milena Vrenčur in prof. Marinka Piškur, o tej poglavitni zagati govorili šele na koncu svojega predavanja. Njuno vlogo je dopolnil že kar znameniti svetnik LDS Franc Godeša. V kuloar-jih smo slišali, da ne bi bilo slabo, u.- bi predsednik sveta mag. Jurij Gorišek (SKD) sklical še kakšno sejo v samostanu Stična, kamor Godeše (seve iz načelnih razlogov, ne pa da bi imel kaj proti veri!) spet ne bo...
DIKTATURA? - Svetnik Jože Mihelčič (SDS) je menil, da ta in še kakšna seja ni bila vodena korektno in ni soglašal s predsednikom Goriškom, daje na ivanških sejah zelo malo politike. “Možnost imaš, da mi zapreš kljun, a to ni fai,” se je pritožil Mihelčič. Gorišek ga je zavrnil, da mora omogočiti vsem, da pridejo do besede. Mihelčiča je spodbudil Godeša, ki je nezadovoljen z nekaterimi postopki in preglasovanjem zagrozil s “kosenkven-cami”, dušo pa si je olajšal, ko je pomladniški večini vrgel v brk, da je “diktatura že od prve seje, ko ste se zmenili, da v komisijo za volitve in imenovanja nikakor ne spustite LDS, Godešo pa porinete v statutarno komisijo, ker rad dela...” Prva posledica: Godeša je odstopil kot član komisije za razdružitev zdravstvenih domov...
Trebanjske iveri
CVIČEK PRVIČ - Slikarji Janko Orač, Veljko Toman ter France in Domen Slana, ki so prejšnji teden sodelovali na srečanju Kulturna dediščina Šentruperta, njihova dela pa bodo razstavili na predvečer osrednje prireditve v počastitev 500-letnice gotske cerkve, v petek, 30. maja v osnovni šoli dr. Pavla Lunačka, nam kar niso mogli prehvaliti gostoljubnosti prijaznih domačinov, začenši na turistični kmetiji pri Deleželanovih na Hrastnem. Znameniti France Slana ni pozabil poudariti, da je zanj cviček eno najboljših, vsekakor pa najbolj pitno vino.
CVIČEK DRUGIČ - Sobotni srebrni jubilej šentruperških vinogradnikov sta s svojo prisotnostjo počastila tudi trebanjski župan Lojze Metelko in predsednik občinskega sveta dr. Marjan Pavlin, a tudi vodilnemu političnemu dvojcu v trebanjski občini navzlic dobrim zvezam ni uspel prepričati višje sile, da bi prizanesla z vremenom. 'lakoj po uradnem koncu cvičkarije, ki jo je lepo povezovala Bariča Kraljevski, je naliv pregnal s šentruperškega trga zbrano množico, pripravljeno na zabavo do poznih ur. Župan Metelko, tudi slavnostni govornik na 8. cvičkariji, pa je z nekaterimi vinogradniki ostal še dolgo v veseli družbi, jih tolažil, hvalil moderatorko Barico in dal za pijačo tudi trebanjskim godbenikom, ki so pod vodstvom Igorja Teršarja - Jureta županovo družbo razveselili na planem -pod streho prikolice in zatem še v Jakličevi gostilni.
r ............. 1........."
Sevniški paberki
KAMENJE - Regionalko od Dolenjega Boštanja do Jelovca ocenjujejo tudi lastniki motornih konjičkov od drugod kot zelo lepo, ker je speljana ob vznožju gozdov in ob reki Mirni, hkrati pa tudi zelo nevarno, zlasti ponoči, ker na cesto pogosto pada kamenje. Priznati je treba, da so novomeški cestarji v zadnjih letih precej storili, da bi ukrotili kamenje, ki se proži z brežin, saj je za opasanje najnevarnješih brežin z jeklenimi mrežami in z drugimi prijemi najelo podjetje, ki zaposluje vrhunske alpiniste, celo himalajci so med njimi. A očitno je narava močnejša, tako vsaj je znova pokazalo sicer kratkotrajno močno deževje preteklo soboto, ko je bilo na tej cesti spet precej kamenja in je prišlo zato celo do škode na kakšnem avtomobilu. Čeprav naj bi poskrbeli za varnost četnega prometa predvsem cestarji, ne bi bilo napak, če bi se vsak udeležencec v cestnem prometu potrudil, da bi pobral kakšen kamen, o skali na cesti pa vsaj obvestil cestarje, kajti nesreča nikoli ne počiva...
POMLAD JE ČUDEŽ - O tem naj bi se (spet) prepričali tisti, ki bodo v petek ob 21. uri v atriju sevniškega gradu, kjer se bo z modno revijo in kulturnim programom predstavila Srednja tekstilna šola Sevnica. Pokrovitelj prireditve je sevniška Kopitarna.
Krške novice
TJA PO KNJIGE - Po Krškem se je razširil glas, da morajo šolarjem kupovati šolske knjige izključno v vnaprej določeni knjigarni. Katera je ta knjigarna, pa so določili v Ljubljani. Ce bi bila v mestu ena sama knjigarna, bi bilo vse skupaj smešno. Ker v mestuvposlujeta dve knjigarni dveh različnih lastnikov, je neve-deno ukazovanje z vrha žalostno. Za Krško in za Slovenijo.
SESTOP - Zahteva, naj bi Vinka Baha razrešili tajniških dolžnosti, se verjetno ne bo uresničila. Ker najbrž tudi ne bo nič iz pričakovanja, da bi tainik odstopil sam, nekateri predlagajo, naj bi Vinko Bah sestopil z oblasti. Partija je tudi sestopila in tak način bi mu bil blizu, saj je bil pred svojim eskadejevsktm obdobjem njen karierni član.
PRAZNOVANJE - Potem ko so v Krškem že končali koncert Spet nazaj 25. maj, se bo ponovilo podobno rajanje. Ob Krškem kulturnem prazniku se bo nad mesto spustila Krška noč, v kateri se bo trlo ansamblov različnih zvrsti. Vse skupaj delajo zaradi občinskega praznika. Otvoritev podjetij ali česa podobnega niso predvideli. Ne za čas pred 25. majem ne za pozneje. Vendar, kaj bi s podjetji, mogoče bo še kaj kapnilo od nuklearke?
Novo v Brežicah
IZLET - Delavci bolj vodilne vrste iz neke brežiške tovarne so šli na prvomajski izlet s službenim vozilom. S prvomajsko smuko ni bilo nič, zato pa so nadrsali, saj so se z vozilcem zaleteli in pri tem iznakazili njegovo zunanjo podobo. Baje vozilu ni bilo moč pomagati niti z ličanjem niti z likanjem, zato so ga dali v staro železo. Ali so po dogodku odpisali tudi pustolovsko navdahnjene potnike, ni znano, prav vesel njihovega ponesrečenega podviga pa kole-ktiv ni, kot so nam v uredništvo sporočili izza vrat brežiške tovarne.
ZATAKNILO SE JE - Radijski direktor Srečko Zore je v Zagrebu veselo potegnil meh in spravil v dobro voljo domala vse udeležence prireditve v Slovenskem domu. Potem se mu je instrument nekaj zataknil in ni dal od sebe muzike. Nič zato. Zbiralna akcija, ki jo je vodil radio in ki je dala preko 1.000 knjig, je vsekakor uspela.
SINDIKALNO - V Brežicah je posavska območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov pripravila pred letošnjim L majem tiskovno konferenco, kjer je povedala marsikaj, kar drži še danes in bo še vsaj do konca leta. Delavcem je težko, so povedali sindikalisti. Zato lahko pričakujemo, da bo pred prihodnjim L majem ogorčeni sindikat sklical protestna zborovanja in ne samo tiskovne konference.
ŠOLA O ČATEŠKIH TOPLICAH
BREŽICE - V osnovni šoli Brežice bodo danes ob 17. uri predstavili projekt Čateške toplice, ki so ga pripravili skupaj učenci, učitelji, delavci Term Čatež in zunanji sodelavci. Zaključna predstavitev spada v sklop šolskih dogodkov pod skupnim naslovom Majski popoldnevi.
'brelitkc porodnUnice
V času od 9. do 22. maja so v brežiški porodnišnici rodile: Hedvika Skaler z Vel. Obreža -Saro, Irena Janc iz Ravni -Metoda, Darja Štefanec iz Brežic - Lenarta in Nežo, Mojca Grilc s Senovega - Ladejo Bohorič, Alenka Lesinšek iz Brežic - Anjo Rekič, Vida Molan iz Dobove - Žiga, Darinka Kovačič iz Krškega - Elo, Božidarka Bojič iz Sevnice - Vanjo Kičič, Irena Rudman iz Dol. Skopic -Luka, Jožica Hojnik iz Krškega
-	Janjo, Mojca Canžar iz Sev-tjice - Nicka, Irena Šafer iz Župelevca - Matica Černeca, Sonja Kuhar iz Vel. Mraševega
-	Karmen, Danijela Graj s Tfe-
beža - Davida Ledinka, Slavica Budič iz Dvorc - Niko, Zinka Brili iz Dovškega - Marka, Marjana Lavrinšek iz Brvi - Simona, Anica Jalovec iz Drameljška -Dorotejo, Marjana Novak-Rabzelj iz Krškega - Ano, Snežana Brajdič iz Gazic - deklico, Helena Brumen iz Blatnega -Domna, Andreja Žokalj iz Slovenske vasi - Tjašo, Nada Žu-pevc iz Sevnice - Anjo Derst-venšek, Amira Halilovič iz Krškega - Medino, Elica Tomše iz Brežic - Jaka, Cvetka Kreja-čič iz Slogonskega - Gregorja Ivanjška.	Čestitamo!
JHH 11 M ASIH O 3 Č I M
Krški Videm v nevladnem precepu
Odbor za varstvo okolja v Krškem protestira, češ da se je izredno povečala koncentracija škodljivih snovi v ozračju ■ Napoved demonstracij - Soodgovornost vlade
MM
KRŠKO - Potem ko je krška tovarna celuloze in papirja Videm dobila po uspešni slovenski vladni akciji češkega lastnika, zdaj kaže, da bodo o razmerah krške papirne industrije vse pogosteje govorile tudi nevladne organizacije. V Krškem je skupina državljanov ustanovila poseben odbor, kije že vzel v precep tovarno Videm in njegovo vodstvo.
Odbor za varstvo okolja, kot so ga poimenovali, v pismu Vidmovi direkciji zatrjuje, da so v zadnjem času občani Krškega, predvsem stanovalci blizu tovarne, deležni
NE ŽELIJO BITI LE SENCE
KRŠKO - V torek, 3. junija, ob 17. uri se bodo v kulturnem domu Krško s kulturnim večerom predstavili zavodi v Posavju, ki vzgajajo, izobražujejo, usposabljajo otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ter zavodi, ki nudijo varstvo in zaposlitev odraslim osebam s posebnimi potrebami.
Združena lista bo izpostavila brežiške težave
Borut Pahor na Čatežu
ČATEŽ OB SAVI - “Slovenska politika se boji velikih problemov, zato odlaga reševanje le-teh. Ker se problemi tako zgostijo, jih rešuje na vrat na nos, kar pa ni najbolje.” Tako je označil sedanje razmere v naši državi Borut Pahor, predsednik Združene liste socialnih demokratov, na pogovoru na Čatežu ob Savi 20. maja.
Dejstvo, da Slovenija še ni sprejela proračuna in da seje zatekla v neustavni zakon o financiranju javne porabe, ter slovenska notranja nesoglasja v zvezi s ratifikacijo evropskega pridružitvenega sporazuma so po Pahorjevi oceni pomemben kazalec trenutnega razmerja moči v slovenski politiki.
Pahorje v pogovoru rekel, daje treba ratificirati pridru-žitveni sporazum, vendar samo po ustavni poti. Spremembe ustave Združena lista podpira, kot je dejal Pahor, vendar izključno ob sprejetju zakonodaje, ki bo zaščitila slovensko premoženje pred neomejenimi tujimi apetiti.
Pogovor so usmerili z velikih mednarodnih in vsedržavnih tem tudi na lokalno posavsko problematiko. Pri tem se je Pahor obvezal, da bo Združena lista sprožila v državnem zboru obravnavo dveh tem, in sicer o odškodnini za delovanje krške jedrske elektrarne in o oblikovanju regije Posavje. Kot je tudi obljubil, bo njegova stranka pisno predstavila vladi probleme po zaprtju nekdanjega Tehničnega remontnega zavoda v Bregani, zdajšnji Slovenski vasi v občini Brežice. Vse tri teme je na čateškem pogovoru, ki se ga je udeležil tudi poslanec državnega zbora in brežiški župan Jože Avšič, načel Miha
Škrlec.	, ,.
L. M.
izredno povečane koncentracije škodljivih snovi v ozračju. Po teh navedbah naj bi se onesnaževanje okolja povečalo zaradi povečanja obsega proizvodnje celuloze brez dodatnih ukrepov za čistejši krški zrak.Omenjeni protest bo segel po napovedih dlje od pisanja pisem. Tako naj bi Odbor za varstvo okolja pripravil pred Icecovim Vidmom zborovanje. Za vse to se odbor odloča z mislijo, daje Vid-mov lastnik obljubljal veliko in naredil malo ali ničesar za čistejši Videm. Slednji se z značilnim vonjem “po kavi” in s klorovimi skladišči uvršča med manj prijetne, če ne zelo nevarne objekte v Posavju.
Ob takih napovedih se resno zastavlja vprašanje, ali Icecoc poslovni sistem vlaga v okoljevarstveno obnovo tovarne. Odbora za varstvo okolja Krško nihče iz Vidma ne bo prepričal niti o tem, da ima tovarna res dovolj
V KS VELIKE MALENCE OBNAVLJAJO
VELIKE MALENCE - V soboto, 24. maja, je 20 vaščanov in vaščank urejalo prostor okrog stavbe krajevne skupnosti. Udeleženci, ki so prišli na pobudo novega predsednika Emila Arha in članov sveta KS, so izkopali jarke in položili cevi za kanalizacijo, postavili robnike in pripravili parkirni prostor. Nameravajo asfaltirati prostor pred stavbo krajevne skupnosti in obnoviti streho na stavbi. Ob sobotni akciji vaščani niso skrivali zadovoljstva in so poskrbeli za hrano in pijačo.
B. H.
PRIREDITVE OB KRŠKEM PRAZNIKU
KRŠKO - Letos bodo v Krškem ob prazniku občine Krško že tretjič zapored glasbene prireditve pod skupnim imenom Krška noč, ki bodo trajale od 31. maja do 15. junija. Glasbene prireditve se bodo začele z roc-kovskim koncertom mladih skupin slovenske alternativne scene 6. iunija ob 18. uri Matije Gubca.
skupine ektna
na stadionu Nastopile bodo Srečna mladina, Dire akcija, Racija, Not the same, Fregatura, Spiritual Pyro-technics in Majke iz Vin-kovcev kot gost večera. Dan poznaje bo na vrsti program Narodno veselje, ki ga pripravlja znani harmonikar in nosilec zlate Harmonike Ljubečne Toni Sotošek. Predstavil se bo s svojimi učenci in senovško folklorno skupino. Program bo povezoval humorist Jože Galič.
* Odbor za varstvo okolja Krško je omenjeni pisni protest naslovil tudi na predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Uidi v pismu premieru napoveduje demonstracije zoper razmere v Vidmu. Podpisniki zatrjujejo, daje vlada soodgovorna za sedanje stanje v Vidmu, češ da je lastnik tovarne celotno zadevo zastavil tako, kot deluje sed^j, z vednostjo vlade.
kapitala za nemoteno poslovanje in da ne prosi slovenske vlade za podporo pri najemanju posojil pri slovenskih bankah.
L. M.
ČAROBNI GREGORČIČEV VEČER
KRŠKO - Valvasorjeva knjižnica Krkšo in Občina Krško vabita v četrtek. 5. junija, ob 21. uri na čarobni Gregorčičev večer v prostorih knjižnice. S petjem, glasbo in umetniško besedo bodo predstavili romansiran življenjepis pesnika Simona Gregorčiča Biseri bolečine: avtor Ivan Sivec, dramski igralec Andrej Kurent, mezzosopranistka Jožica Kališnik in citrar Miha Dolžan.
KONCERT“NAŠA PRIHODNOST”
BREŽICE - Glasbena šola Brežice, ki je v sredo, 28. maja, zvečer v Posavskem muzeju Brežice organizirala koncert “Naša prihodnost” prosi občane, da 1. junija na glasovnici za uvedbo občinskega samoprispevka obkrožijo “ZA” glasbo, lepoto, kulturo življenja itd. Program je vodila Marjetka Podgoršek-Horžen.
TUNKE-
Tunke
leve): Tadej Patty (kitara), Janez Gabrič (tolkala), Anton Janc (menedžer ansambla),
Ime jim je Tbnke
Ansambel z Muho
KRŠKO - V Krškem in okolici poznajo Tunke. Ansambel s tem imenom deluje v sedanji zasedbi od začetka šolskega leta, prvič pa je nastopil v taki sestavi na maturantskem rzletu v Grčiji v začetku septembra lani. Tunke so dozdaj že igrali in peli v čateškem zabavišču Ter-mopolis, v krški knjigarni Opus in še kje. Prijavili so se kajpak tudi za nastop na krškem glasbenem dogodku Spet nazaj 25. maj. Da ne naštevamo vsega, kar s svojimi glasbeniškimi orodji počnejo fantje iz Hinke.
Tudi naprej mislijo delati povsem resno, vendar so mogoče prezgodaj optimisti, saj so štirje od šestih že v 4. letniku srednje šole, kar pomeni, da bi se lahko s septembrom porazgubili tja pro-
Rok Lopatič (klaviatura), Jure Lopatič (bas-kitara), Matej Ban (vokal). (Foto: L. M.)
ti Ljubljai, Mariboru in še kam, kamor gredo gimnazijci po končanem zadnjem šolskem letu.
Vsekakor Tunke dosti govorijo o svoji lastni kaseti, ki naj bi si jo občinstvo prvič lahko vstavilo v svoje kasetofone že pred letošnjo jesenjo. Zadeva bo čisto iz Tunk, zato bo to najbrž mešanica jazza, ki ga bo prispeval glasbeni srednješolec Rok, rocka in še česa. Kajpak ne bo smela manjkati Muha, ki so jo dijaki že lepo sprejeli.
Tunke delajo muziko s svojimi in izposojenimi besedili. Pri tem so spoznali, da je “med mladimi v Sloveniji veliko ustvarjalnih”.
Tunke so bili skupina Spam vse do letošnje jeseni. Takrat pa so si ogledali predstavo Mož moje žene, kjer je igralec Ivo Ban med drugim rekel: “Včasih pa si narežem tudi malo tunke.” In od takrat naprej so Tunke.
M. LUZAR
BREŽIŠKI
HARMONIKARJI V PUIJU
BREŽICE - Harmonikarji iz glasbene šole Brežice so sodelovali na nedavnem 27. srečanju harmonikarjev v Pulju. Janez Budič je dosegel v skupini B bronasto, Matjaž Predanič pa v skupini A zlato odličje. Harmonikarski orkester brežiške glasbene šole je v skupini A prejel srebro. Poleg omenjenih sta v skupini C zastopala brežiško šolo tudi Marko Bradač in Gregor Perner. Za puljski nastop sta glasbenike pripravljala učitelja Darko Bogolin in Željko Škoič, ki je tudi dirigiral orkestru. Brežiški nastop na tem mednarodnem srečanju so denarno podprli Nova kreditna banka Maribor, SKB, Dolenjska banka, Ino Krška vas, Ford Paič, Nuklearna elektrarna Krško, Bogo Baumkircher in Mizarstvo Skofljanec.
Nekaj majcenega doli na Jugu?
Brežice in svet
BREŽICE - Zareče se jim ali pa ljudje mislijo nepopravljivo resno, ko pravijo, da so obmejne Brežice slovenski Jug, ne tisti zemljepisni Jug, ampak tak južni del, ki ga sme pozabiti vsak malo boljši slovenski državni veljak Vendar se Brežice s svojim širšim zaledjem lahko tudi s čim pohvalijo.
Pred dnevi so v Pulju na mednarodnem tekmovanju zaploskali harmonikarjem, ki so prišli ob morje igrat iz brežiške glasbene šole, torej iz Slovenije, in ki so posegli celo po najvišjih uvrstitvah. Prav tako je nedolgo tega brežiška Zveza kulturnih organizacij prispevala kulturni program ob podelitvi knjig društvu Slovenski dom v Zagrebu, torej ob dogodku, katerega sunek so zaznali tudi v Slovenskem zunanjem ministrstvu. Poleg teh najbolj svežih primerov so tudi drugi. Tako se je že zgodilo, da so iz brežiške občine šli v svet na zelo uspešne turneje folkloristi. Tudi zunaj državnih meja so že slišali brežiške pevce,
ki držijo pokonci rekordno število zborov. Celo za sladokusce pa je mogoče najbolj vabljivo, da Brežice dobivajo imeniten slovenski glasbeni festival, po katerem je bilo doslej znano eno od severnejših slovenskih mest.
Ali Brežice z vso to posebno prtljago spadajo skupaj z drugimi ambasadorji Slovenije v ugleden razred vlaka, ki pelje našo državo v mednarodno srenjo nove dobe, ali pa so Brežice res nekaj majcenega doli na
JUgU?	M. LUZAR
KRVODAJALSKE AKCIJE
KRŠKO - Območna organizacija Rdečega križa Krško bo organizirala v juniju krvodajalske akcjje. V torek, 10. junija, od 10. do 16. ure bo akcija v osnovni šoli v Leskovcu, dan pozneje od 7. do 13. ure v Krškem v OŠ dr. Mihaj-la Rostoharja, v četrtek, 12. junija, od 7. do 13. ure bo odvzem krvi v osnovni šoli na Senovem, v petek, 13. junija, od 8. do 12. ure bo krvodajalska akcija v osnovni šoli v Kostanjevici. Območna organizacija RK Krško se lepo zahvaljuje darovalcem.
Zakaj odškodnina le krški občini?
BREŽICE - Kar se že dolgo potiho govori, so v Brežiški občini tudi napisali. Iz urada župana občine Brežice je namreč prišlo sporočilo, v katerem župan Jože Avšič jasno zahteva odkrit pogovor in odškodnino zaradi delovapja jedrske elektrarne Krško.
SPET NAZAJ 25. MAJ - Na stadionu Matije Gubca v Krškem je v nedeljo kljub vsemu bil koncert Spet nazaj 25. maj. Dogodek so Zvezi prijateljev mladine Krško pomagali pripeljati do vrhunca ustrezni ansambli iz Slovenije in tujine. (Foto: M. Luzar)
Brežiški župan Jože Avšič zahteva pogovor in odškodnino zaradi delovanja jedrske elektrarne J DOLENJSKI LIST ] ^ško - Škodo lahko izračunajo tudi za nekrška območja ■ Krško obšlo svet posavskih občin
tem pasu sta tudi obe mesti, Krško in Brežice. Ko se govori o psihološki škodi, je treba vedeti, da hladilna voda iz nuklearke po izpustu v Savo zelo hitro zapušča krško občino in teče naprej skozi celo brežiško občino. Tudi smer vetra pri elektrarni govori v prid stališču, da so do odškodnine upravičena tudi območja zunSj meja krške občine,” menijo v Brežicah.
Ob vsem tem brežiški župan zahteva, naj o odškodnini v zvezi z nuklearko razpravlja svet posavskih občin. Ta organ je pravo mesto za skupne pogovore občin Brežice, Krško in Sevnica, vendar gaje krška občina z napol tajnimi sestanki povsem obšla, kot so prepričani v Brežicah.
L. M.
Ker Nuklearna elektrarna Krško stoji skoraj tik ob meji z brežiško občino, njeno delovanje ni in ne more biti samo vprašanje občine Krško. Župan v svojem dopisu, naslovljenem na svet posavskih občin, ministra za okolje in prostor in za gospodarske dejavnosti ter na občino Sevnica, izra?a začudenje nad nedavnim sestankom, ki so ga imeli v Krškem z ministroma Metodom Dragonjo in dr. Pavlom Gantarjem in na katerem so se pogajali o novi, višji odškodnini zaradi delovanja krške nuklearke. Brežiški župan trdno vztraja na stališču,
da so vsa vprašanja v zvezi z nuklearko posavska in ne samo krška. Zato bi v reševanje teh vprašanj morale biti “enako vključene vse tri posavske občine”.
Brežičani pritrjujejo krškemu županu, češ da je škoda zaradi navzočnosti jedrske elektrarne izračunljiva, vendar jo enako natančno kot za krško lahko ugotovijo tudi za brežiško občino. “Ne gre prezreti, da je v 10-kilo-metrskem pasu okrog jedrske elektrarne skoraj 50 odst. ozemlja občine Brežice in le nekaj več kot 50 odst. ozemlja občine Krško. V
Senioiji opozarjajo na razmere
V času nastajanja novega gospodarskega reda v Sloveniji opozarja nase Združenje seniorjev Slovenije - Organizacija menedžerjev in strokovnjakov ■ Nespodbudni podatki za Posavje
KRŠKO - V času, ko se v Sloveniji na novo organizirajo nekdanji veliki gospodarski sistemi in ko nastajajo nova podjetja in poslovne verige, vse pogosteje opozarja nase Združenje seniorjev Slovenije. V osebni izkaznici Združenja piše, da gre za organizacijo menedžerjev in strokovnjakov, ki lahko svetujejo podjetjem v različnih kočljivih trenutkih.
predvsem majhni
KOČEVJE - Po podatkih kočevske podružnice Agencije za plačilni promet so bili v prvih štirih mesecih letošnjega leta povprečni zneski blokacij približno še enkrat večji kot v enakem obdobju lani. Z blokiranimi računi je bilo v povprečju 116 podjetij, med katerimi pa je bilo kar 101 podjetje, ki je v zasebni lasti.
Povprečni mesečni znesek blo-kacije je znašal 1,5 milijarde tolarjev. Kar 77 odstotkov celotnega zneska odpade na podjetja v kočevski občini, 15 na ribniška in 8 odst. na podjetja v občini Loški Potok, medtem ko nobeno od treh podjetij, ki delujejo v Osilnici, letos ni imelo blokiranega žiro računa. V podjetjih z blokiranimi žiro računi je bilo povprečno zaposlenih 1668 delavcev, od tega največ, 1031, v Ribnici, 554 v Kočevju ter 83 v Loškem Potoku. 87 odstotkov vseh podjetij z blokiranimi žiro računi je bilo v zasebni lasti. Gre za majhna podjetja, ki zaposlujejo vsega le 20 odstotkov vseh zaposlenih v podjetjih z blokiranimi računi, dosegajo pa kar 93 odstotkov celotnega povprečnega zneska blokacij.
M. L.-S.
V OSILNICI BREZ IZGUBE
OSILNICA, KOČEVJE - Po podatkih kočevske podružnice Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, zbranih pred kratkim, na območju občine Osilnica v minulem letu ni bilo pravne osebe z blokiranim žiro računom. V tej najmanjši slovenski občini delujejo le tri gospodarske družbe, ki imajo po podatkih iz lanskih letnih obračunov 23 zaposlenih.
k	r.z •" \ J
DNEVI OBRTI IN PODJETNIŠTVA - Od četrtka do nedelje so potekali v novomeški športni dvorani dnevi obrti in podjetništva, na katerih se je predstavilo 60 obrtnikov in podjetnikov iz novomeške, šentjemejske in škocjanske občine. Prireditev, ki jo je obiskalo več tisoč ljudi, sta pripravili agencija Noua in Območna obrtna zbornica. Pripravili so tudi številne spremljajoče prireditve, tako je bila v Dolenjskih Toplicah revija pričesk in mode, ki jo bodo ponovili v soboto, 7. junija, v restavraciji Tango na Otočcu. Na fotografiji: med tremi izdelovalci domače in umetnostne obrti je bil tudi lončar Jože Pungerčar z Gruče pri Šentjerneju. (Foto: A. B.)
Terenci so vozili v Prilipah
Podjetje Kruno iz Brežic je pripravilo predstavitev Oplovih terenskih vozil • Potniki obviseli na pasovih
Posavska območna podružnica Združenja senioijev Slovenije, katere predsednik je Edo Komočar, se je doslej predstavila različnim skupinam v Posavju in drugje; enega zadnjih takih sestankov je sklicala nedavno v metliški tovarni Beti. Ob tem, da posavska podružnica na takih srečanjih ugotavlja naklonjenost seniorski organizaciji in pri tem beleži nove člane, tudi opozarja na gospodarske razmere.
V zvezi s Posavjem seniorji opozarjajo na veliko brezposelnost med tamkajšnjim prebivalstvom. Potem ko je bilo leta 1980 na tem območju manj kot 500 brezposelnih, jih je bilo v letošnjem aprilu po ugotovitvah posavske podružnice Združenja seniorjev že 4.864. Eden od problemov pri tem je, da imajo posavski iskalci zaposlitve v številnih primerih izobrazbo, neustrezno ponujanemu delu.
Seniorji v Posavju opozarjajo, da imajo mladi na tem območju na voljo vse manj kadrovskih štipendij. Podatki o tem govore, da je v Posavju razpisanih za šolsko leto 1997/98 le 71 štipendij, medtem ko jih je bilo za šolsko leto 1980/81 kar 828.
M. LUZAR
BREŽICE - Podjetje Kruno iz Brežic je v petek, 23. maja, na motokros stezi v Prilipah predstavilo terenska vozila znamke Opel. Prireditve se je udeležilo več kot polovico od 500 povabljenih, med katerimi so bili poleg lastnikov Oplovih terenskih vozil predvsem predstavniki slovenske vojske, gozdarji, lovci in drugi, ki terenska vozila stalno uporabljajo pri svojem delu.
Predstavitev je podjetje Kruno pripravilo skupaj z Oplom, ki je prispeval modele Frontera, Mon-terey in Čampo, iz Avstrije pa sta prišla tudi inštruktorja za terensko vožnjo, ki sta predtem za terensko vožnjo usposobila tudi Kruna Filipčiča in mojstra v Kru-
BORZNI KOMENTAR
Največ poslov m črnem trgu
Borza bo poletje prespala - Zaradi Japoncev kljub poslovnemu uspehu padec delnic Dolenjske banke
Uspešen zaključek vsakoletne konference Ljubljanske borze v Portorožu in vrnitev borznih posrednikov na svoja delovna mesta nista na trg vrednostnih papirjev prinesla niti novega delovnega poleta niti pravega optimizma glede skorajšnje oživitve trgovanja. Vse bolj pogostim “novicam ’’ o že podpisanih pogodbah glede bančnih skrbniških računov za tuje vlagatelje, ki naj bi na domač trg prinesle svež kapital, prav tako skoraj nihče več ne naseda. Tudi če so te podpisane, se bodo verjetno izčrpale za ureditev starih naložb, manj verjetno pa je, da bi zaradi njih lahko kmalu oživelo trgovanje, kakršnega smo bili vajeni lansko jesen ali pa prva dva meseca letošnjega leta. Skratka, bolj kot se bliža jesen, bolj kaže, da bo borza tudi letošnje poletje prespala.
Prejšnji teden je uspešno zaključila svojo redno letno skupščino delničarjev Dolenjska banka. Izkazani poslovni rezultati za leto 1996 so bili več kot odlični, prav tako so bili soglasno sprejeti vsi predlagani sklepi. Kljub temu je po skupščini cena delnic kar močno padla (od približno 15.500 tolarjev na okrog 14.000 tolarjev za delnico). Kaže, da so ' bili nekateri delničarji najbolj razočarani nad precej bolj medlimi zagotovili glede nameravanega nakupa delnic japonskega kupca, kot pa so bile te dane na novinarski konferenci nekaj dni pred skupščino.
Vse bolj pogoste so tudi govorice, da se na londonsko borzo odpravlja že drugo slovensko podjetje. Gre za družbo BTC, katere delnice že kotirajo na
ljubljanski borzi. Tokrat so investitorji na novico reagirali precej manj burno kot pred meseci na podoben podvig SKB banke. Prva izkušnja nas je namreč naučila, da niti slučajno ni nujno, da mora biti cena iste delnice v Londonu enaka kot v Ljubljani. Doma je namreč lahko tudi 50 odstotkov nižja kot na londonski borzi.
Če se na borzi ne dela prav na veliko, to ne pomeni, da počiva tudi tako imenovani črni trg privatizacijskih delnic. Za orientacijo preglejmo še cene nekaterih najbolj prometnih delnic serije G, s katerimi se sicer še ne trguje na borzi: Cementarna Trbovlje 11.000 SIT, Cinkarna Celje 4.000 SIT, Fructal 1.400 SIT, Hoteli Palače 750 SIT, Pivovarna Laško 2.600 SIT, Pivovarna Union 20.000 SIT in Sava Kranj 6.000 SIT. Za delnice podjetij, katerih serija G že kotira na borzi, serija B pa še ni prosto prenosljiva in se zato odkupuje s posebnimi terminskimi pogodbami, vam bodo najboljši ponudniki ponujali: 11.500 SIT za Krko, 20.000 SIT za Drogo, 1.800 SIT za Istrabenz, 4.300 SIT za Marino Portorož, 1.200 SIT za Luko Koper, 1.000 SIT za Emono Obalo in 11.500 SIT za Petrol. Še vedno pa velja, da je s prodajami delnic serije B bolje počakati, dokler se te ne izenačijo s serijo G in se z njimi ne prične trgovati na borzi.
IZTOK PLUT
Dolenjska borznoposredniška družba, d. o. o. Glavni trg 10, 8000 Novo mesto Tel.: 0681323-553, 323-554, Fax: 323-552
novi delavnici Branka Plevela.
Kot je povedal Kruno Filipčič, lastnik podjetja Kruno, so sposobnosti Oplovih terencev presenetile celo lastnike enakih vozil, ki si niti približno niso predstavljali, česa vsega so sposobni avtomobili, s katerimi se vozijo vsak dan. Filipčič je povedal, da zanimanje za nakup terencev obstaja, vendar ne gre za množično prodajo, ter da terenska vozila v okviru poslovanja podjetja Kruno ne predstavljajo znatnega deleža. Prodajajo le model Frontera, ki je od treh predstavljenih na stezi v Prilipah najbolj razširjen. Prireditev so v Prilipah pripravili že drugo leto zapored, z veseljem pa bi jo pripravili tudi v okolici Novega mesta, kjer pa žal ni na razpolago primerne steze, kjer z vožnjo ne bi delali škode naravnemu okolju.
I. V.
IZŠEL JE “MOJSTER” NOVOMEŠKE TERMOTEHNIKE
NOVO MESTO - Po končanem praznovanju 25-let-nice novomeškega podjetja Termotehnika je izšla prva številka njihovega internega biltena ali glasila, ki so ga poimenovali “Mojster”. Prva številka je v glavnem posvečena praznovanju visokega jubileja in podelitvi certifikata ISO 9002. Kot je povedal direktor podjetja Jože Papež, “Mojster” ne bo izhajal redno, ampak občasno, seveda tedaj, ko se bo v podjetju nabralo dovolj novic, zani-mivh za številne sodelavce Termotehnike.
S. D.
IGRAJE PO MOTOKROS STEZI - Oplova temska vozila so na predstavitvi na stezi za motokros v Prilipah igraje premagala tudi najstrmejše dele. Model Frontera se namreč lahko vzpenja celo po 80-odstotnem klancu in prenese 44-stopinjski bočni nagib. Med vožnjo po največji strmini navzdol smo potniki dobesedno obviseli na varnostnih pasovih. Na terenu izredno spretno vozilo pa je na normalni cesti v primerjavi z osebnimi avtomobili bolj nebogljeno, saj lahko doseže največjo nekaj čez 150 km/h, na 100 km pa model z bencinskim motorjem pri mestni vožnji porabi okoli 151 goriva, kar glede na težo in moč niti ni tako veliko. (Foto: I. V)
Obvestilo o izvedbi nabora
Obveščamo vas, da bo v začetku meseca junija 1997 na območju Uprave za obrambo Novo mesto potekal nabor, in sicer:
•	v Črnomlju: 3. junija od 12. do 15. ure in 4. junija od 7.30 do 16. ure.
Nabor bo potekal v veliki sejni sobi Izpostave za obrambo, Črnomelj, Belokranjska cesta 10.
Nabornike bo pozdravil predstavnik lokalne oblasti.
•	v Metliki: 5. in 6. junija (pričetek ob 7.30).
Nabor bo potekal v prostorih občinske stavbe Metlika. Nabornike bo pozdravil župan občine Metlika.
•	v Novem mestu: 2. do 6. junija 1997 (pričetek ob 7. uri). Nabor bo potekal v mali sejni dvorani Zavarovalnice Tilia, Seidlova cesta 5.
•	v Trebnjem: 11. junija od 8. do 15. ure.
Nabor bo potekal v prostorih Gasilskega doma Trebnje, Rimska cesta 33.
Naborne komisije bodo nabornikom na podlagi njihovih želja, zdravstvene ocene sposobnosti, šolske izobrazbe in njihovih posebnih znanj določila rod,,oziroma vojaško evidenčno dolžnost, za katero se bodo naborniki usposabljali med služenjem vojaškega roka.
Kje je morala stavkajočih?
Stavka je legitimno sredstvo upora delavcev proti včasih neznosnim delovnim razmeram, prenizkim plačam in proti vse hujšemu kratenju pravic. Za! se marsikdaj sprevrže v svoje nasprotje in položaj delavcev dolgoročno še poslabša.
Kaj pa če se za stavko odločijo zaposleni v državnih podjetjih, kjer plače praviloma sicer niso prav bogate, a jih delavci dobijo redno ob natančno določenem dnevu in se jim ni treba bati, da bi padle pod določeno raven? Kaj naj si ob stavki železničarjev mislijo delavci, ki prav tako trdo ali pa še trše delajo za pol manjše plače, a so veseli, da delo sploh imajo, in jim stavka ne pade na kraj pameti.
S poslovnega vidika stavka podjetju praviloma povzroči večjo ali manjšo škodo, ki jo delavci povzročijo tako rekoč namerno, da bi izsilili izpolnitev zahtev, ki jih niso mogli uresničiti
z dogovori in pogajanji. Zadnja stavka slovenskih železničarjev je po pivi ocenah ne samo železniškemu gospodarstvo, pač pa celim gospodarskim panogam povzročila škodo, precej večjo od koristi, ki si jih od stavke obetajo stavkajoči. Kje je torej moralnost njihove stavke? Ni je. Železničarji se pač zavedajo, da država ne more brez njih in da njihovo podjetje enostavno ne more propasti, zato njihovi sindikalisti nočejo in niso sposobni razmišljati kot sindikalistka v Lisci, ki je pred kratkim izjavila, da vse stavi na dogovore in pogajanja z vodstvom firme in da jim stavka v takem podjetju ne more biti v čast. Škoda, da sindikalistov, ki bi tako razmišljali, ni več. Marsikatero podjetje, ki je v zadnjih letih usahnilo in so nekdaj stavkajoči delavci že zdavnaj brez službe, bi danes še delalo in nudilo vsaj skromen zaslužek večini nekdaj zaposlenih. I. VIDMAR
ljudi, ki so in še bodo dobili delo v domačem kraju, ampak tudi za tiste, ki jim oživljeni obrat ponuja možnost za poslovno sodelovanje.	A. K.
V Loškem Potoku spet žagajo
Podjetje KMS oživlja proizvodnjo v nekdanjem Inlesovem obratu - Namesto iz uvoza uporabljajo domač les
LOŠKI POTOK - Nekdanji In-lesov obrat v Loškem Potoku, ki ga je lani jeseni po končanem stečajnem postopku kupilo podjetje KMS, d.o.o., iz Ljubljane, spet oživlja. Zasebno podjetje KMS, ki se sicer ukvarja s projektiranjem in inženiringom na področju pohištvene industrije, pod vodstvom direktorja Mihaela Kranjca želi obrat, ki je bil v zadnjih letih precej zanemarjen, tudi nekoliko posodobiti in z nekaterimi tehničnimi rešitvami izboljšati delovne pogoje.
Obrat oziroma tovarna v Loškem Potoku je bila zgrajena pred 145 leti in je ves čas do stečaja dajala skromen a zanesljiv kruh vsaj 200 družinam Potočanom, zato ni čudno, da je stečaj kraj močno prizadel. Proizvodnja oživlja in žagarski obrat, ki je že nekaj let stal, medtem ko je mimo njega potovalo na tisoče kubikov lesa, že dela. Novi lastnik namreč uresničuje obljubo o odkupu domačega lesa, medtem ko je Inles surovine skoraj v celoti uvažal.
Ta čas proizvodni program obrata sloni na razrezu hlodovine, izdelavi front ter jelovih in bukovih lepljenih plošč. V obratu ne skrivajo zadovoljstva, da so osvojili proizvodnjo bukovih elementov za lepljene plošče iz domačih surovin, kjer so bili prej odvisni izključno od uvoza, prve plošče iz domače bukovine pa so tudi že izvozili. Tako ponovni zagon proizvodnje ni pomemben le za
OPOZORILO LASTNIKOM GOZDOV
Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije ugotavljamo povečano številnost smrekovega lubadarja v naših gozdovih. Ker so bili gozdovi v minulih letih poškodovani zaradi snegolomov in žledo-lomov, je v sestojih še vedno precej oslabelega drevja. To pomeni potencialno nevarnost za nastanek žarišč. Opozarjamo vse lastnike gozdov, da so po zakonu o gozdovih dolžni poskrbeti za vse ukrepe, da bi preprečili prenamnožitev žuželk. Polomljene vrhače iglavcev je potrebno zložiti v kupe, podrto drevje takoj odpeljati iz gozda in panje obeliti. Za sanacijska dela v svojem gozdu lahko lastniki v primerih, ko jih pravočasno in kvalitetno opravijo, dobijo tudi subvencije. Podrobnejša navodila vam bo dal vaš revirni gozdar na krajevni enoti Zavoda za gozdove.
Inž. NIKO RAINER vodja območne enote
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 31. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od l do 19. ure: Market Seidlova od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7,s do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20, ure: market Saša, K Roku
od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20, ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 7,30 do 20 ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 1930: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 20. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7, do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: tigovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure market Malka, Mestne njive od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
1 (Jršna sela: od 8. do 16. ure: Urška i
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Marke!
od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Metlika: od 7. do 21 ure: trgovina Prima
V	nedeljo, 1. junija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8 do 11 ure: Prodajalna Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska Market Kristanova. Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova
od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 830 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 20. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8 do 12. ure. samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12, ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8 do 12, ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8 do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8 do 14. ure: trgovina Sabina Štopiče od 8 do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8 do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12, ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
■	Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška
' Straža: od 8. do 11. ure: Market Straža
•	Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market
od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
' Žužemberk: od 8. do 11.30: Market
■	Škocjan: od 7.30 do 10, ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
•	Mokronog: od 8. do 11, ure: Samopostrežba
> Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak
•	Semič: od 7 30 do 10. ure: Market
•	Metlika: od 7. do 21. ure: Prima
Dušik odločilno vpliva na letino
Čas za dognojevanje travinja in koruze - Poglavitna strokovna načela
Z večine intenzivnih travnikov in pašnikov je pospravljena krma z živino. Visoke temperature v maju so godile koruzi, daje hitro vznikla in se naglo razvija. V tem času pa bo čas za dognojevanje travnih površin in koruznih posevkov z dušikom.
REVIJA O KONJIH ST. 5
LJUBLJANA - Šririletno izhajanje Revije o konjih, ki jo izdaja ČZD Kmečki glas, potrjuje, da smo ob naraščajočem zanimanju za rejo konj, predvsem športno, tako publikacijo v resnici potrebovali. K uveljavitvi pripomore tudi bogata vsebina, kar velja tudi za majsko številko, v kateri je opisana frizijska reja, napoved obetov za hladnokrvno rejo konj, steeplechase sezona v Angliji in druge zanimivosti, posebej pa je treba omeniti podatke Kasaške zveze Slovenije o dirkah v Ljutomeru, našem osrednjem vzre-jnem središču za kasače.
SAD ŠT. 5
KRŠKO - V majski številki revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo piše dr. Julij Nemanič o predelavi modrega pinota s hladno predfermentativno maceracijo jagodnih kožic, inž. Zlatka Gutman-Kobal in inž. Polonca Repič o smotrnem dognojevanju rodnih nasadov z dušikom, mag. Nikita Fajt o redčenju breskev, dr. Mojca Vir-šček-Marin o južnotirolskih izkušnjah pri uravnavanju rasti v sadjarstvu in dr. Gregor Urek o prednostih in slabostih uporabe fitofarmacevtskih sredstev.
Po dognojevanju se trave hitro obrastejo, bujneje rastejo, listi trav so veliki in temno zeleni. Rastna doba se podaljša. Posevki koruze so ob usklajenem gnojenju bujni, zdravi, z veliko rastlinske mase. Ne smemo pa pretiravati s količinami dušika. Prevelike količine dušika na travinjah zredijo kvalitetne trave, zlasti detelje, naselijo se slabše trave ali preraz-množijo gospodarsko škodljive zeli, kot so ščavje, rman, gabez, regrat. Koruzna stebla s prevelikimi količinami dušika so pretegnjena, podvržena poleganju, z višjo vsebnostjo vlage ob spravilu, z manjšo hranilno vrednostjo. Preveliki enkratni odmerki dušika lahko povzročijo onesnaževanje podtalne vode ali zraka, rastlinam pa ga zmanjka v drugi polovici rastne dobe. Zato dušik damo vedno v večih odmerkih.
Travne površine dognojujemo nekaj dni po košnji, ko se trava že začne obraščati, seveda če je v tleh dovolj vlage. Nesmiselno je vsakršno dognojevanje v času suše. Ob pomanjkanju vode v tleh so hranila manj ali sploh nedostopna rastlinam, lahko pa izhlapeva-jo, če so ta dana v amonijski obliki, kakršna so npr. v gnojevki, gnojnici, urei. Velike količine padavin pa povzročajo izpiranje nitratne oblike dušika.
Za dognojevanje travnih površin ali koruze uporabljamo dušik iz uree ali kana. Dušik iz uree je cenejši in daljše deluje. Počasneje deluje na hladnih, vlažnih in s humusom siromašnih tleh ter rad izhlapeva, če ga trosimo v vročini in na sušna, zlasti apnenčasta tla. Tako se urea trosi le ob oblačnem vremenu, na vlažna tla, z možnostjo čimprejšnih padavin, še bolje, da jo sami zadelamo v njivska tla. Iz kana se nitratni del dušika ob večjih padavinah izpira. Prav nitratna oblika dušika je rastlinam hitreje dostopna in zato se nam zdi, da je dušik iz kana učinkovitejši. Ker pa imamo običajno doma gnojevko ali gnojnico, lahko dognojujemo z organskimi gnojili. Enkratni odmerki naj ne bodo večji do 15 m3 na 1 ha razredčene gnojevke ali gnojnice.
Za vsako košnjo se priporoča dognojevanje z dušikom, in sicer 40 do 50 kg čistega dušika na 1 ha, tako lahko potrosimo 4 vreče kana ali dve do tri vreče uree ali polijemo 15 m3 gnojevke ali gnojnice.
Za 10 t koruznega zrnja potrebujemo skupno 250 kg čistega dušika. Eno tretjino do največ polovice dušika damo ob setvi, ostalo z dognojevanjem, ko je koruza velika 40 do 50 cm ali ima
Z
Tudi ponedeljkova tržnica je bila v znamenju prodaje sadik zelenjave in rož. Sadike paradižnika in paprike so bile po 40 do 50 tolarjev, zavitek sadik zelja, ohrovta, nadzemne kolerabice pa je bil po 100 do 150. Krompirje bil po 50 tolarjev kilogram, fižol po 300, česen po 800, koren po 100, glavna solata po 300, berivka po 400, novi grah po 400, šopek mlade čebule, po 100, zavitek špinače po 150, jabolka po 60 do 110, hruške po 130 in košarica jagod po 300.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 200 prašičev, starih do 3 mesece, 30 starih 3 do 5 mesecev in 20 starejših. Prvih so prodali 140 po 410 do 430, drugih 20 po 380 do 390, tretjih pa 10 po 250 do 270 tolarjev kilogram žive teže.
kmetijski nasveti
Previdno trebljenje plodičev
Izmenična ali alternativna rodnost sadnega drevja kljub mnogim poskusom še ni dokončno raziskana, prej ali slej pa še vedno velja za največjo nadlogo, proti kateri se je treba boriti tako rekoč z vsemi sredstvi. Ne le v neoskrbovanih kmečkih sadovnjakih, tudi v sodobnih nasadih se včasih še dogaja, daje eno leto drevje preobremenjeno s sadeži, naslednje pa prazno. Znanih negativnih posledic je cela vrsta, zato so preventivni ukrepi nujni. Pravilna rez, ki vzpostavlja željeno ravnovesje med rastjo in rodnostjo, ima pri tem odločilno vlogo.
Ker je rodnost odvisna še od drugih dejavnikov, ni mogoče vnaprej z rezjo doseči idealno obremenitev, temveč so potrebni še popravki, med njimi zlasti pomembno junijsko naravno in Umetno trebljenje plodičev. Letos, ko je mnoge sadovnjake prizadela pozna spomladanska pozeba, bo treba biti še posebej previden in natančen. Šele junija bo mogoče zanesljivo reči, kakšno Škodo je naredila pozeba in kolikšno - če sploh bo - redčenje bo potrebno.
Prebogat rodni nastavek je mogoče zmanjšati z ročnim ali kemičnim redčenjem in, kar je najboljše, s kombinacijo obeh. Za vsak plod, denimo jabolko, mora s fotosintezo ustvarjati vsaj 20 zdravih listov, bolje pa še več, sicer sadež ne bo imel značilnih sortnih lastnosti. Seveda je treba najprej počakati, da se vidi, koliko plodičev bo sadno drevo odvrglo samo zaradi preobilice ali zaradi napada rastlinskih škodljivcev, denimo jabolčnega Zavijača.
V majhnih nasadih in obhišnih vrtovih ne bi smelo biti posebnih težav, saj je moč z ročnim trebljenjem plodov razmere še dodatno in sproti popravljati. Vsekakor je bolje imeti manj lepih, intenzivno obarvanih in dovolj debelih plodov kot pa obilico drobnih in sortno neizrazitih. V plantažnih sadovnjakih, kjer je Za redčenje potrebno uporabljati hormonske kemične pripravke, kot je na primer diramid, je potrebno mnogo več znanja. To je pokazala tudi najnovejša raziskava Kmetijskega zavoda v Mariboru (inž. Zlatka Gutman-Kobai), ki je ugotovila, da se posamezne jabolčne sorte glede tega različno obnašajo (izrazito problematična sorta za redčenje je gloster), da pa je redčenje nujno za dosego uspeha na trgu. Samo plodovi dobre zunanje in notranje kakovosti, pravi avtorica raziskave, omogočajo dobre skladiščne sposobnosti.
Inž. M. L.
približno 8 listov. 60% dušika porabi koruza od setve do oplodnje, ostalo do tehnološke zrelosti. Dognojujemo običajno s 350 kg kana ali 250 kg uree na 1 ha. Večje odmerke je nesmiselno metati po zemlji, ker se ne izkoristijo, lahko pa se izperejo ali izhlapijo.
Inž. MARJETA UHAN Kmetijski zavod Ljubljana
ŠAMPION DRUGIČ ZAPORED - No 43. mednarodnem ocenjevanju vin v Ljubljani so ocenjevalci med 1.100 vzorci iz 25 držav, razdeljenimi v pet kategorij, razglasili pet šampionov: po enega iz Avstralije, Avstrije, Južne Afrike in Madžarske, en naslov pa je ostal doma, in sicer za peneče vino barbara, letnik 94; dobila ga je znana šampanjska klet Barbara International iz Stare vasi na Bizeljskem. Isteničevi, drugi največji pridelovalci penečih vin v Sloveniji, so tako r drugo zapored dobili najvišje odličje. Na lanskem ocenjevanju so šampionski naslov prejeli za peneče vino cuvee princesse. (Foto: M. Vesel)
NI GA ČEZ DOBER NASVET
Rakete le spomin
Parni generatorji nov pripomoček proti toči
Rakete proti toči se po nekaj letih negotovosti in polemik, v katerih so jim strokovnjaki hidrometeorologi odrekali upravičenost uporabe, dokončno umikajo s slovenskega nevihtnega neba. Po sklepu vlade jih bodo nadomestili bojda varnejši, učinkovitejši, zanesljivejši (in tudi cenejši?) talni generatorji, ki bodo v minutah hude ure in nevarnosti toče bruhali vroč zrak proti oblakom in ledeno zrnje sproti spreminjali v pohleven dež. Sliši se malo utopično, toda to, da je bilo že naročenih prvih 50 takih generatorjev, kaže, da gre zares. Da se le ne bi vse skupaj tako klavrno končalo, kot se je obetavna raketna obramba, v kateri je imela osrednje mesto Lisca nad Sevnico s svojim radarjem. Poskusna obramba z generatorji se je, kot poročajo, dobro obnesla v Španiji, na Madžarskem in Hrvaškem, kaj več pa nam o uspešnosti, predvsem pa o stroških, ni uspelo zvedeti, zato je naš dvom gotovo upravičen.
BILO JE PRED STO LETI
Upi za sadjerejo
Izbral Miloš Likar
Dolenjska je stvarjena za sadjerejo. Te besede se pogo-stoma čujejo iz raznih ust. Daši bi morala imeti naša Dolenjska v resnici, saj po nekaterih krajih, pravo podobo raja, vidimo vendar, da ne kaže tistega lica, kakor ga kažejo glede sadjereje druge dežele. Mnogo je okrajev po Dolenjskem, kjer je sadjerejo še čisto zanemarjena. Nočemo preiskovati in navajati vzrokov temu dejstvu, trditi pa moramo, da smo Dolenjci glede sadjereje še mnogo zaostali za drugimi deželami in da nas čaka še mnogo mnogo resnega dela, da dospemo z našo sadjerejo na tisto stopinjo, ki je potrebna za zboljšanje gmotnih razmer.
Za povzdigo sadjarstva sta v zadnjem desetletju največ delovali kmetijska šola na Grmu in Kmetijska družba v Ljubljani, in sicer s tem, da sta na tisoče sadnih dreves razdelili med Dolenjce.
Da se pa povzdigne naša sadjerejo prej ko mogoče na tisto stopnjo, katera ji pristoji po svoji važnosti in po ugodni legi naše pokrajine, treba jo bode gojiti po gotovem načrtu. Da se bo pa sadna kupčija lahko pričela, pričeti moramo s pridelovanjem takega sadja, ki jeza kupčijo pripravno. Kakor hitro bodemo imeli zadosti dobrega sadja, našli bodemo tudi kupce.
Dolenjske Novice 1897
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Biološki razkis
Toplota vpliva na zorenje vina. Pri nizkih temperaturah se procesi zorenja vina upočasnijo, pri povišanih (nad 15° C) so spremembe v vinu hitrejše. Vino se začne kvariti, če posoda, v kateri je, ni določena, ali če je prostega žvepla pod 15 mg/liter. Kvarjenje vina je pri višji temperaturi pospešeno in lahko v 14 dneh napreduje v nepopravljivo bolezen.
V zidanicah se hrani lepa zbirka vinskih kategorij. S to besedo označuje zakonodaja posamezna vina. Različne vinske kategorije obsegajo vina različnih barv in tudi različne vsebnosti nepovretega sladkorja. Vsako vino od naštetih kategorij se odzove drugače na povišano temperaturo. Pred nami je zelo pomemben naravni proces pri zorenju vina, ki ga imenujemo biološki razkis ali jabolčno mlečno vrenje. Vsa vina so temu podvržena, letnik 1996, ki je znan po višjih kislinah, pa kar čaka na priložnost, da se sam razkisa. Ne bo treba dolgo čakati na to. Pri temperaturi 18° C bomo opazili množico drobnih mehurčkov, ki bodo spominjali na peneče vino. Umen kletar pozna ta pojav in se nanj pripravi. Če je vino prekislo, je to priložnost, da se kislina zniža in omili. Vino v dotočeni posodi lahko ta spomladanski preporod preživi brez neželjenih posledic, če je bilo že dvakrat pretočeno. Samo enkrat pretočeno vino v načetem sodu pa ni na varnem.
Biološki razkis opravijo bakterije. Skoraj vse bolezni vina, ki jih poznamo, so posledica bakterijskega razkroja. Biološki razkis v vinu pa se lahko zelo hitro sprevrže v bolezen. Zato
svetujem čimprej vsa vina pretočiti drugič, in to v cisterno s plavajočim pokrovom. En trak žvepla na hektoliter bo zmerna zaščita, če ne bomo vina med pretokom preveč zračili. Če je vino piekislo, mu ta odmerek žvepla ne bo preprečil naravnega razkisa.
Če pa želimo biološki razkis preprečiti, ker je količina kisline v vinu ravno prava, si lahko pomagamo z večjo dozo žvepla. Pri 20 mg S02 na liter vina bakterije ne morejo delati zato vino ne bo doživelo biološkega razkisa.
Včasih je veljalo mnenje, da bela suha vina ne potrebujejo razkisa. Pri rdečih vinih naj bi se vino pravilomo razkisalo. Sedaj tudi pri belih vinih težimo k nižji kislini. Z biološkim raz-kisom nastane iz jabolčne kisline mlečna, ki je milejša po okusu in tudi bolj zdrava.
Svetujem, da si v laboratoriju izmerite skupne kisline in prosto žveplo. Mogoče je vino že v jeseni, takoj po končanem alkoholnem vrenju, doživelo biološki razkis. Podatek o skupnih kislinah, ki so nižje od 7g/ liter, nam pove, da imamo že razkisano vino. Podatek o prostem žveplu potrebujemo zaradi ukrepanja pred biološkim razkisom in po njem. Količina SO, do 15 mg/liter vina pove, da bo razkis lahko stekel. Višje žveplo do 15g/l nam pove, da do razkisa ne bo prišlo. Če ga želimo izpeljati, svetujem pretočiti čez zrak vsaj 1/4 vina v sodu, da nam SO, pade.
Po končanem biološkem raz-kisu vino potrebuje žveplo. Znižana kislina manj varuje vino in prosti S02 se po razkisu zniža.
(Nadaljevanje sledi) dr. JULIJ NEMANIČ
• EKONOMSKA VLOGA KMETIJSTVA IZGINJA - Zato mislim, da je treba gledati nanj kot na negospodarsko dejavnost, torej dejavnost, ki ima sicer še vedno ekonomski pomen, vendar so njene druge funkcije, predvsem, negovanje pokrajine in poseljenost, pomembnejše od pridelave hrane. (dr. Jože Mencinger)
V 82. letu starosti je 25. aprila letos umrl v Ljubljani v slovenskem kmetijstvu znani agronom-semenar Ludvik Strobl, rojen 22. marca 1916vNovemmestu.Tuje leta 1930 opravil malo maturo, nato pa v Križevcih končal višjo gospodarsko (kmetijsko) šolo, opravil obvezno prakso leta 1937 ter se s tem osposobil za službo in delo na veleposestvih. Praktični izpit je opravil leta 1938 na veleposestvu Orlovnjak pri Osijeku in postal pristav in upravnik posestva Berin dvor. Aprila leta 1941 je bil zaradi okupacije in ustaške oblasti odpuščen ter do konca leta brezposeln. Od januarja 1942 do konca druge vojne je bil referent v prehranjevalnem zavodu Prevod v Ljubljani, vmes je bil 15 mesecev (1942-1943) interniran v Gonarsu in Reniciju.
Po vojni je bil referent pri Na-bavljalnem zavodu Slovenije v Ljubljani ter pri Inšpektoratu za izredne razmere v prehrani v Novem Sadu ter na Ministrstvu za trgovino in preskrbo NV Slovenije, 1947-1952 vodja in načelnik semenske službe pri Ministrstvu za kmetijstvo, od 1953 pa iste službe s kontrolo kakovosti semen na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
Biije tajnik in vodja Republiške komisije za potijevanje semenskih
OGLEDI VINOGRADOV
ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabi vinogradnike na redne oglede in svetovanje v vinogradih, ki bodo v torek, 3. junija: ob 9. uri na Plešivici pri Mikulaševi zidanici, ob 12. uri na Perudini v Draku-ličevem vinogradu, ob 14.30 pri Finkovi zidanici v Tanči Gori, ob 16.30 pri zadružni zidanici na Stražnem Vrhu. V sredo, 4. junija, pa bo ob 10. uri pri Jakšetovi zidanici v Ručetni gori, ob 12.30 na Osojniku pri zbiralnici mleka
posevkov, več let tajnik in predsednik Zveze kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije. Prizadeval si je za povezavo inštituta s prakso, z zadrugami in zasebnimi kmetovalci. Objavil je nad 200 člankov in razprav v Sodobnem kmetijstvu, Naši Vasi in internih publikacijah inštituta. Obravnaval je semenarstvo in semensko službo pri zadrugah - pridelovalcih in sodeloval pri ustanavljanju Semenarne. Dobil je več odlikovanj in diplom častnega članstva raznih strokovnih društev in združenj. Z njim je odšla zaslužna osebnost slovenskega kmetijstva.
Dr. FRANCE ADAMIČ
TEHNIKA IN NARAVA ST. 2
LJUBLJANA - Druga številka revije za gozdarsko, vrtnarsko, komunalno in gradbeno mehanizacijo Tehnika in Narava, ki jo Kmečki glas brezplačno prilaga svojim naročnikom, naprodaj pa je tudi posebej po 350 tolarjev, že malo zamuja, če sodimo po njeni vsebini. V njej je namreč strokovno zelo obširno in temeljito obdelano sezonsko opravilo - siliranje krme v valjastih balah, medtem ko druga velika tema, spravilo žita, prihaja bolj pravočasno. Revija prinaša opise še mnogih drugih kmetijskih tehničnih pripomočkov in zanimive članke ter je vsekakor vredno svoje cene.
1 DOLENJSKI LISTI
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Za ljubitelje črnega bezga
Bezgovi grmi so že razcveteli svoje majhne rumenkasto bele dišeče cvetove, ki mnogim ljubiteljem bezga nudijo vrsto dobrot, kot so bezgovo cvrtje, sirup iz bezgovega cvetja, bezgov sok, peneče bezgovo vino, vino iz bezgovih jagod, kis, žganje in podobno. Poznavalci bezga pravijo, da so zdravilni prav vsi deli grma. Cvetove sušimo na soncu, da ostanejo svetle barve. Vsi, ki med sušenjem potemnijo, pa niso uporabni in jih zavržemo.
Čaj iz bezgovega cvetja je zdravilen pri prehladnih obolenjih, ker pospešuje potenje in izločanje seča. S tem znižamo telesno temperaturo in prečistimo telo. Čaj iz mladih listov vsebuje snovi, ki ugodno vplivajo na raven krvnega sladkorja, čaj iz lubja, korenin in vej pa močno pospešuje izločanje seča in blata. Zrele bezgove jagode vsebujejo veliko vitamina B in C ter snovi, ki varujejo pljuča proti raznim boleznim. Bezgovih jagod nikoli ne uživamo svežih in
nezrelih! Le temno obarvane lahko pripravimo kot čaj, kompot, sok, čežano, marmelado, žele, vino, kis ali žganje.
Med številnimi bezgovimi pripravki je najbolj cenjeno VINO IZ BEZGOVIH JAGOD, ki telo krepi in varuje pred boleznimi dihal. Za pripravo potrebujemo 7 1 vode, 2 kg sladkorja, 3 1 bezgovih jagod in 2 dag zdrobljenega kvasa. V lonec iz nerjavne kovine natočimo vodo, dodamo sladkor in segrejemo do vrelišča. Ko se mešanica ohladi, dodamo bezgove jagode in ponovno segrejemo do vrelišča. Nato ohlajeni tekočini dodamo kvas, dobro premešamo in prelijemo v steklen balon (ne do vrha!). Plutovinast zamašek prevrtamo, vstavimo cevko v obliki črke U in posodo tesno zapremo. V koleno cevi natočimo vodo, da preprečimo kvar. Proces pri 20 stopinjah C traja tri tedne, nato vino pretočimo v steklenice in ga pijemo po žlicah kot zdravilo.
■OD IM

PREDSTAVTEV TROBIŠEVIH SREČANJ
NOVO MESTO - Danes, 29. maja, bo ob 20. uri v prostorih podjetja Jakopin v Streliški ulici v okviru Rudijevih večerov predstavitev pesniške zbirke Srečanja novomeškega literata Smiljana Trobiša. V kulturnem programu bodo sodelovali: Smiljan Trobiš, recitator Tomaž Koncilija, citrar Rudi Mlinarič in oktet Adoramus.
•O partizanski glasbi lahko rečem, da je bila visoka v vsebinski harmonični in melodični dovršenosti, (glasbenik Franc Milek)
SLIKARSKA KOLONIJA NAŽLEGARJU
ŽLEGAR PRI ČATEŽU -V vinski gorici Žlegar pri Čatežu ob Savi bo od 28. do 31. maja potekala slikarska kolonija, na kateri bo sodelovalo 24-slikarjev posavskih občin: iz Brežic, Krškega in Sevnice. Slikali bodo okolico Žlegarja, pokrajino, tihožitja in po svoji izbiri, v tehniki olje, grafika in akvarel. Kolonija bo potekala pod okriljem ZKO Brežice, strokovno jo bo vodil umetnostni zgodovinar Jože Matijevič, sodelovala pa bosta še akademska slikarja Miloš Cvetka in Jože Marinč. Otvoritev razstave izbranih del bo v soboto, 31. maja. ob 20. uri na Žlegarju. Razstava bo na ogled do konca junija. Istočasno bodo odprli še atelje Franca Lesa, slikarja Društva likovnikov
BreZ1Ce' B. HORVATIČ
Ekslibrisi iz Komeljeve zbirke
P. Felicijan Pevec pripravil izbor skoraj 50 ekslibrisov - V avli knjižnice na ogled do 20. junija
mu je kronološki prikaz. V prvem sklopu razstavljenih ekslibrisov so tisti iz 17. in 18. stoletja, kjer so večinoma znani lastniki, ne pa izdelovalci, drugi sklop, razvrščen po izdelovalcih, pa predstavlja zaključek 20. stoletja. Tu izstopajo Božidar Jakac, Miha Maleš, Vlado Lamut in Franjo Stipovšek. Od še živečih ustvaijalcev teh knjižnih znamenj so Nada Lukežič, Marta Jakopič-Kunaver in Anton Repnik.
Društvo Etdibris Sloveniae iz Ljubljane, ki vključuje okrog 400 članov, je predstavil dr. Rajko Pavlovec. Dejal je, da je bil eden izmed ustanoviteljev društva prof. Jaro Dolar. Vesel je bil sodelovanja ob odprtju razstave ekslibrisov v Novem mestu, kar je v 30 letih delovanja društva ena od njegovih 700 različnih prireditev. Da sodelovanje med Frančiškanskim samostanom in Knjižnico Mirana Jarca ni zadnje, pa je na otvoritvi dejala njena ravnateljica Andreja Pleničar. Sama knjižnica je ob razstavi izdala tudi 32-stranski katalog.
L. M.
NOVO MESTO - Obeležitev 30-letnice Društva Exlibris Alo-veniae, ki ga bodo prihodnji mesec tudi uradno proslavili, je povod za sodelovanje med Frančiškanskim samostosta-nom Novo mesto in Knjižnico Mirana Jarca. Novomeška knjižnica je za NUK-om namreč drugi največji lastnik ekslibrisov v Sloveniji. Član društva p. Felicijan Pevec se je zagnano lotil dela in iz Posebne zbirke Boga Komelja, ki ga hrani Knjižnica Mirana Jarca, naredil izbor za razstavo, ki so jo v torek, 20. maja, odprli, in bo v avli knjižnice na ogled do 20. junija.
P. Pevec je povedal, da ga je’’ pri odbiranju ekslibrisov (pomeni lastniški znak v knjigi, navadno izdelan v grafični tehniki, z napisom ex libris, z lastnikovim imenom in pogosto umetniškim motivom) vodila želja, pokazati izdelovalce ekslibrisov Dolenjske in Bele krajine, predstaviti njihove imetnike z našega področja in neznane ekslibrise, ki še niso bili objavljeni. Toda tega ni bilo mogoče čisto uresničiti, uspel pa
EKSLIBRIS DA KNJIGI POSEBEN PEČ. U - O pomenu ekslibrisov sta na ot\’oritvi razstave govorila (od leve proti desni) p. Felicijan Pevec in dr. Rajko Pavlovec. Prireditev so s petjem popestrili pevci okteta Adoramus. (Foto: L. M.)
LUTKOVNE PREDSTAVE ZA OTROKE IN ODRASLE - Na 3. lutkovnem festivalu pričakujejo velik obisk, okrog 3000 ljudi, je povedala direktorica KC Janeza Trdine Mira Maljuna. V akcijo so vključili tudi Slovenske železnice, saj bo v tistih dnevih iz Ljubljane vozil poseben Klemenčičev vlak. Bližnji festival so na novinarski konferenci predstavili še Sandra Boršič, svetovalka za kulturo na Mestni občini Novo mesto, pa (od desne proti levi) člani umetniškega sveta festivala: Blaž Lukan, Staša Vovk, Primož Bebler, sekretar Robert Judež ter programska direktorica festivala Darka Čeh. (Foto: L. M.)
Na Dolenjsko prihajajo lutke
Od 4. do 6. junija bo v Novem mestu 3. lutkovni festival “Klemenčičevi dnevi” - Preko 30 lutkovnih predstav na več kot 15 prizoriščih - Spodbuda za lastno gledališko dejavnost
NOVO MESTO - Dolenjska metropola bo od 4. do 6. junija gostiteljica mednarodne festivalske prireditve, 3. lutkovnega festila Klemenčičevi dnevi, ki bo tokrat drugič potekal pri nas. Gre za bienalno prireditev, ki jo je Festival skupaj s KC Janeza Trdine, ZKO Novo mesto in novomeško občino ter drugimi kulturnimi ustanovami ponovno pripravil letos, da bi se tako lahko izmenjaval z grafičnim bienalom. Letošnji program so v četrtek, 22. junija, predstavili na novinarski konferenci.
Darka Čeh, programska direk
Zagnane rateške pevke
Po desetih letih premora lani znova zaživel ženski pevski zbor na Ratežu - Zborovodkinja Romana Križman
RATEŽ - Ženski pevski zbor Turističnega društva (TD) Ratež je imel prvi javni nastop lani marca na proslavi ob dnevu žena na Ratežu. Dosti prej tega ni mogel. Šele januarja 1996 se je namreč nekaj starih pevk, ki so pred leti svojo ljubezen do petja že združevale v domačem pevskem zboru (ta že 10 let ne deluje več), skupaj z mlajšimi zbrale v novem pevskem združenju. Zbor je nastal na pobudo Turističnega društva Ratež.
Od začetnih 12 pevk se je številka povečala na 16, v glavnem pa so z Rateža, Brusnic, Gumberka. Da se imajo lepo, je bilo vidno tudi na eni izmed vaj ob našem obisku. Zborovodkinja Romana Križman iz Novega mesta, predmetna učiteljica glasbe na OŠ Bršljin, pravi, da je njihov cilj kvalitetno petje - sedaj je že štiri-glasno. “Prijetno je delati z njimi, ker so zbor vzele zares, redno hodijo na vaje in tako verjetno tudi uspeh ne bo izostal. Lažje je delati z ženskim pevskim zborom kot na primer z mešanim,” pravi. In to ne kar tako, saj ima izkušnje: Križmanova je pred leti vodila
Pionirjev pevski zbor in zbor z Otočca, pogosto je bila tudi ko-repetitorka. Repertoar Ženskega pevskega zbora TD Ratež obsega predvsem ljudske pesmi in priredbe, lotevajo pa se že tudi naše in tuje umetne pesmi. Med cilji so pevke omenile tudi prepevanje pesmi vseh obdobij. Na vajah se dobivajo dvakrat na teden v prostorih OŠ Brusnice, za kar se lepo zahvaljujejo vodstvu šole.
Predsednica zbora Lučka Pavlin je povedala, da jih poleg na nastope v domačem in okoliških krajih vabijo tudi malo dlje. Rateške pevke so nastopale že v Dolenjskih Toplicah, lani pa so se pridružile slovenskim pevcem na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Tudi letos 22. junija bo tako. Med zahtevnejše nastope štejejo letošnjo prvo udeležbo na reviji odraslih pevskih zborov v Novem mestu, kjer so bile strokovno zelo pozitivno ocenjene. Polne zagnanosti gredo novim pevskim nalogam naproti, v svoje vrste pa vabijo še vse, ki želijo sebe in druge razveseljevati s pesmijo.	L. MURN
DANES NASTOP DAMJANE ZUPAN
NOVO MESTO - Danes, v četrtek, 29. maja, bo ob 20. uri v Kozinovi dvorani Glasbene šole Marjana Kozine celovečerni koncert pianistke in korepetitorke Damjane Zupan. Za sabo ima številne solistične in komorne recitale tako pri nas kot v tujini. Koncert organizira KUD Krka, vstop pa je prost.
torica 3. lutkovnega festivala, ki je posvečen 40. obletnici smrti Milana Klemenčiča, je povedala, da bo program gotovo bogat, saj organizatorji v treh dnevih načrtujejo kar 30 lutkovnih predstav za otroke in odrasle, dogajale pa se bodo na več kot 15 prizoriščih v Novem mestu in bližnji okolici. Na ogled bodo tri razstave: razstava svetovno znanega lutkovnega gledališča Papilu “15 let gledališča Papilu (1982 -1997)”, razstava lutk Alenke Pirjevec iz filma Ekspres, ekspres režiserja Igorja Šter-ka in razstava lutk ob 25-letnici dela marionetnega studia Kinetikon v programu slovenskih lutkovnih šol in studiov. Uidi letos bodo podelili najvišje priznanje v Sloveniji za pomembne dosežke na področju lutkarstva. Nagrajenec je animator Peter Dougan, član Lutkovnega
ZAKLJUČNI NASTOP UČENCEV
NOVO MESTO - Glasbena šola Marjana Kozine je v torek, 27. maja, zvečer v dvorani KC Janeza Trdine pripravila zaključni javni nastop svojih učencev. Pokazali so svoje delo in napredek.
PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE “MORJE”
NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca vabi danes, v četrtek, 29. maja, ob 19. uri v veliko čitalnico na predstavitev pesniške zbirke Morje avtorja Jurija Ma-russiga.
Ljudska pesem med mladimi
Na OŠ TVebnje od lanskega novembra poteka krožek za ljudsko izročilo, ki ga vodi Antonija Rot
NA VAJE PRIHAJAJO RADE - Dvakrat na teden po dve šolski uri rateške pevke vadijo v brus niš ki osnovni šoli. (Foto: L. M.)
TREBNJE - Ena najdragocenejših stvari je gotovo naše ljudsko izročilo, z:} katero bolj ali manj skrbimo. Žal prej manj kot bolj. Da bi ga ohranjali predvsem mladi, je namen krožka za ljudsko izročilo, ki na OŠ Trebnje deluje od lanskega novembra. Vodi ga vzgojiteljica Antonija Rot, ki na tamkajšnji šoli vodi podaljšano bivanje.
V krožek seje najprej vključilo 10 prvošolčkov, že maja pa je nastala pevska skupina še 10 učenk od 4. do 7. razreda, z imenom Raglja. Ponavadi nastopajo skupaj. V krožku se ne samo pogovarjajo o starih časih in navadah, ampak jih skušajo tudi prikazati v različnih skečih. Ob letošnjem praznovanju materinskega dneva so na primer prikazali običaje, vezane na veliko noč - 40 dni postnega časa, nastajanje butare ipd. Vedno poskrbijo, da je igra prepletena z vsebino. Rotova ie povedala, da mladi tudi od doma prinesejo ideje, v prihodnje pa želijo v program krožka vključiti obiske starih ljudi, ki še hranijo bogate spomine na pretekle dni. Toda brez podpore staršev in šole delo ne bi bilo mogoče. Vadijo enkrat na teden in veseli bodo, če se jim bo pridružil še kdo. Zadnje čase njihove nastope popestrita tudi dve harmonikašici, tako da so združene glasba, pesem in ples,
štirje iz krožka so tudi člani folklorne skupine Kres.
Rae" stare 1
no navdušijo.’“Vsakega Slovenca gane ljudska pesem, če je prav in lepo zapeta,’ meni Rotova. Nastopajo tudi samostojno in aprila letos so sodelovale na oddaji Radia Slovenija “Jaz pa nekaj znam”.Prav bi bilo, da bi še na drugih šolah začel delovati krožek za ljudsko izročilo, kjer še ne deluje. Morda ta v Trebnjem pomeni nekakšen zametek za folklorno skupino ali pevski zbor, prav gotovo pa bo mlade spodbudil k spoštovanju preteklosti.
L. M.
gledališča Ljubljana. Festival bo predstavil nagrajence natečaja festivala Klemenčičevi dnevi in Društva slovenskih pisateljev za izvirno lutkovno igro 1997. To so Samo Simčič: “O krokotarju in zlatem jajcu”, Irena Androjna: “Pospravljica” in Borut Gombač: “Kdo je navil ru-
• Organizatorji Klemenčičevih dnevov so povedali še, da v Šmar-jeti kmalu načrtujejo ustanovitev slovenskega lutkovnega muzeja -galerije in dokumentacijskega lutkovnega centra, ki ga Slovenija nima.
meno budilko”. Obsežen je tudi spremljevalni program festivala.
3. Klemenčičeve dneve v Novem mestu je v največji meri omogočilo Ministrstvo za kulturo RS, nato Mestna občina Novo mesto, generalni sponzor Krka ter ostali. “Za festival smo s posebno postavko v letošnjem proračunu namenili 3
PODALJŠANA ORŠANIČEVA RAZSTAVA
NOVO MESTO - Vsi, ki jim še ni uspelo videti fotografske razstave Hrvoja Oršaniča “Ciklus v zelen”, ki stajo pripravila Dolenjski muzej Novo mesto in Posavski muzej Brežice in je od 7. maja na ogled v mali dvorani dvorani Dolenjskega muzeja, imajo priložnost za ogled do nedelje, 15. junija.
DRŽAVNO TEKMOVANJE GEOGRAFOV
LJUBLJANA - Zavod RS za šolstvo je v soboto, 24. maja, pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah pripravil državno tekmovanje geografov. Tekmovanje je potekalo v geografskih učilnicah v naravi. Tekmovalo je 18 ekip, od tega 7 srednješolskih in 11 osnovnošolskih. To so zmagovalne ekipe regijskih tekmovanj, na katerih je sodelovalo 170 ekip s približno 600 udeleženci. Med tekmovalci so bili tudi mladi geografi OŠ Bršljin.
NASTOP SKUPIN ROZA PIRUETA IN GRAL
NOVO MESTO - Danes, v četrtek, 29. maja, bo v veliki dvorani KC Janeza Trdine plesna predstavitev skupin Roza pirueta in Gral, ki ju na Glasbeni šoli Marjana Kozine vodi Sonja Ro-stan. Baletna predstava bo ob 17.30.
milijone tolarjev, saj daje našemu mestu pomemben kulturni utrip. Podpirali ga bomo še naprej, saj pričakujemo, da bo pripomogel k ustanovitvi gledališke dejavnosti, kt je tu žal zamrla,” je na novinarski konferenci dejal sekretar Robert Judež. O tem, da bo Novo mesto s festivalom, ki je tudi mednarodno odmeven, postalo pomembno lutkovno središče in da bo to kal za bodoče polpoklicno gledališče na Dolenjskem, so govorili tudi ostali gostje. Toda v Novem mestu deluje zdaj le ena lutkovna skupina - Lutkovno gledališče Pika Nogavička, nastaja pa je menda še ena otroška lutkovna skupina, ki se bo ukvarjala predvsem z marionetami. Bolj žalostna podoba torej in verjetno bo poleg organiziranja omenjenega festivala potrebno storiti še marsikaj za rojstvo lastnega gledališča.
L. MURN
KROŽEK ZA LJUDSKO IZROČILO - Ta je od “na delu" tudi na nedavni trebanjski prireditvi ob srečanju krvodajalcer. (Foto: L. M.)
Straški pihalci najboljši
SEŽANA - ZKO Slovenija, Zveza slovenskih godb z območnimi združenji, ZKO Sežana in Glasbena šola Sežana so v soboto in nedeljo, 24. in 25. maja, v Kulturnem centru Srečko Kosovel v Sežani organizirali 17. tekmovanje slovenskih godb v tretji težavnostni stopnji. 28 godb iz skorajda vse Slovenije - tri so bile tudi iz zamejstva v Italiji - je ocenjevala tekmovalna žirija s predsednikom Ervinom Hartmanom iz Maribora.
Tekmovanje slovenskih godb je bilo razdeljeno na štiri tekmovalne koncerte. Prva tri mesta prvega tekmovalnega dne so pripadla dolenjskim godbam. Na prvem koncertu je Pihalni orkester Kostanjevica pod vodstvom Tonija Homana dosegel 90,3 odstotka točk, že na drugem koncertu pa je Pihalni orkester Krka zdravilišča iz Straže pod vodstvom Mira Sajeta z 98,2 odstotka točk postavil mejo, ki je na tekmovanju ni presegla nobena godba. Drugi z 92,2 odstotka točk je bil Pihalni okester iz Šentjerneja pod vodstvom Sandija Franka. Na tretjem tekmovalnem koncertu je vodstvo dosegla Godba na pihala Črnomelj pod vodstvom Antona Kralja (98,3 odstotka točk). Na zadnjem koncertu je izvrsten uspeh dosegla Delavska godba iz Kočevja pod vodstvom Matevža Novaka s 94 odstotki točk.
Končna razvrstitev prvih sedmih godb je: Pihalni orkester Krka zdravilišča iz Straže, Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje, Pihalni orkester Lesce (vse tri so prejele zlate listine s posebno pohvalo, ker so dosegle nad 95 odstotkov točk, orkestru iz Straže pa je kot najboljšemu pripadla tudi nagrada v višini tri tisoč nemških mark), Delavska godba Kočevje, Pihalni orkester Šentjernej, Godba na pihala Črnomelj in Pihalni orkester Kostanjevica. Vse te godbe so prejele zlate listine.
S. MIHELČIČ
dežurni I po.ročaJo|
NAŠLI BOMBO - V sredo, 21. maja, sta bila policista policijske postaje Brežice napotena na odcep magistralne ceste Obrežje - Grmovlje na Jesenicah na Dolenjskem, kjer sta delavca Cestnega podjetja našla neeksplodirano minsko telo. Delavca Cestnega podjetja sta namreč čistila odtočni kanal in našla ročno bombo M 75. Bombo je prevzel pirotehnik.
PRIVOŠČIL SI JE DOPUST - V Termah Čatež je od 9. januarja do 17. februarja bival 44-letni E. F. iz Zagreba, kije sprva najel sobo za tri dni, bivanje pa je kasneje podaljšal. Kljub večkratnim opozorilom odgovornih stroškov bivanja ni poravnal, izgovarjal se je, da bo že plačal pravočasno. To se ni zgodilo, saj je 17. februarja odšel neznano kam, pustil osebni dokument na recepciji in tudi račun za dobrih 400 tisočakov.
TELEFONIRAL BO - V četrtek, 22. maja, je trgovino Telekomunikacije v Brežicah obiskal kupec, izkoristil priložnost in s police vzel dva mobilna telefona GSM Nokia, tip 8110, serijskih številk 490137101851320 in 490137106907970, ter mobilni telefon GSM Motorola, tip Star TAC, serijskih številk MSN 28RXED160. “Kupec” je bil visok okoli 185 cm, suhe postave, kratko pristriženih las svetlo rjave barve, svetle polti, ovalnega obraza, brez očal, brk in brade, govoril je slovensko z gorenjskim naglasom, oblečen pa je bil v svetlejše hlače sivkaste barve. Okoli pasu je imel torbico svetlejše barve, star pa naj bi bil okoli 30 let.
Specialci v Novem mestu
Enota s 100 člani vse pogosteje v akciji - Huda selekcija, usposobljenost pa vrhunska
NOVO MESTO - Zaradi naraščajoče kriminalitete, predvsem hujših kaznivih dejanj, so člani specialne enote ministrstva za notranje zadeve (enota je bila ustanovljena pred 25 leti predvsem zaradi protiteroristične dejavnosti) vse pogosteje v akciji. Tudi na našem območju so na primer sodelovali pri prijetju storilcev kaznivih dejanj, pri prijetju preprodajalcev orožja in mamil, v torek popoldne pa je enota pred srednješolskim centrom v Šmihelu prikazala akcijo prisilne ustavitve vozila z dvema osumljencema in njuno prijetje.
Enota poleg protiteroristične dejavnosti sodeluje pri varovanju domačih in tujih predstavnikov, pri prijetju hujših kršiteljev, v humanitarnih akcijah in pri akcijah, ki jih pač redne policijske enote zaradi manjše usposobljenosti niso sposobne izvesti. Po besedah Srečka Kropeta specialna enota pri svojem delu uporablja sredstva v skladu z zakonodajo, v času po osamosvojitvi pa se pri rednih akcijah še niso poslužili streljanja, saj jim je doslej uspelo storilce še obvladati z drugimi sredstvi.
• Kje je slovenska specialna enota (ta več kot dve tretjini časa namenja usposabljanju) v primerjavi z drugimi državami, pove podatek, daje enota lani na svetovnem prvenstvu zasedla 2. mesto, predlani pa so bili svetovni prvaki, kljub temu da je oprema naše specialne enote slabša.
Da je enota čim bolj usposobljena in pripravljena na soočenje z najhujšimi storilci, ni potrebna le višješolska izobrazba - le 14 odstotkov specialcev ima srednjo šolo, ostali pa višjo oziroma visoko. Bodoči člani morajo namreč skozi strogo selekcijo. Tri leta morajo biti v policijski službi, selekcijski postopek poteka v več fazah, preizkusna doba pa je pol leta. Tako bodo letos od 50 prijavljenih kandidatov na zadnji razpis morda sprejeli v enoto 5 kandidatov. V enoti, v kateri je povprečna starost 32 let, fantje ostanejo od 8 do 10 let, najmanj dvakrat letno pa morajo opraviti preverjanje znanja in sposobnosti.
T. GAZVODA
SPECIALCI SO SE PREDSTA VILI - V Novem mestu so prikazali akcijo blokade vozila in prijetja dveh storilcev, sicer pa je specialna policijska enota na Dolenjskem že večkrat sodelovala, tudi letos. Lani je v Sloveniji opravila 45 akcij, letos že 26. (Foto: T. G.)
Akcija, namenjena motoristom in mopedistom
Strogi ukrepi!
KRŠKO - Na UNZ Krško so se odločili, da bo v okviru izvajanja strategije dela policije na področju prometne varnosti do leta 2000, od 1. do 22. junija preventivna akcija “motorist”. Policisti namreč ugotavljajo, daje na območju uprave vse več motoristov oziroma voznikov koles z motorjem, udeleženih v prometnih nesrečah, tudi v najhujših. Temeljni namen akcije bo preventivni vpliv na rizično skupino prometnih udeležencev, ki se vozijo z motornimi kolesi in kolesi z motorjem, saj gre pogosto za zelo mlade ljudi, ki dostikrat ne poznajo osnovih pravil vožnje in nevarnosti v prometu, problematična pa je tudi tehnična opremljenost motorjev in mopedov.
Policisti bodo med akcijo posvečali pozornost predvsem vožnji motornih koles in koles z motorjem po cesti, prevozu oseb na motornem kolesu in kolesu z motorjem ter uporabi varnostne čelade. Zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov bodo policisti izrekali opozorila, za hujše kršitve pa bodo na kraju samem izrekali mandatne kazni oziroma bodo zoper kršitelje dali predlog za uvedbo postopka o prekršku pri sodniku za prekrške.
ČIGAVA STA RADIA? - 17-letni D. B. iz Bojanje vasi je utemeljeno osumljen, da je v začetku leta do konca marca na območju Novega mesta vlomil v več avtomobilov. Policisti so mu pri hišni preiskavi našli več predmetov, največ avtoradiev, nekaj pa jih je tudi prodal. Najdene predmete so mu zasegli, iz jih nekaj lastnikom že vrnili, dva avtoradia pa sta še vedno na policijski postaji, ker oškodovanca po vsej verjetnosti tatvine nista prijavila, zato UNZ Novo mesto poziva občane, da si pogledajo fotografiji, in če radio prepoznajo, se lahko oglasijo na policijski postaji Novo mesto.
Pod drobnogledom bodo dvokolesniki
Tkidi zaletavček
NOVO MESTO - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Novo mesto in Uprava za notranje zadeve Novo mesto sta v sodelovanju s sponzorji pripravila preventivno akcijo, ki je namenjena kolesarjem, mopedistom in motoristom, začela se bo 1. junija, končala pa konec septembra. Z akcijo želijo zmanjšati število prometnih nesreč dvokolesnikov in dvigniti njihovo prometno kulturo, zato bodo pozorni na tehnično brezhibnost omenjenih vozil, na izpolnjevanje pogojev za vožnjo, opremljenost voznikov s čelado, na predelave koles z motorji in spoštovanje prometnih predpisov. Najbolj zgledne bodo nagradili na mesečnih žrebanjih, kjer bodo sodelovali tudi tisti, ki bodo pravilno izpolnili na zloženki natisnjen vprašalnik.
V okviru akcije bo od 9. do 11. junija v Novem mestu tudi zaletavček, naprava, s katero lahko preizkusite vpliv varnostnega pasu pri hitro-sti 11 km/h, preizkušali pa ga boste lahko pred zavarovalnico Tilia in centrom srednjih šol.
ZMAGA V VAVTO VAS!
TOLMIN - Državnega tekmovanja Kaj veš o prometu, ki je bilo prejšnji teden v Tolminu, se je udeležilo 75 prvakov v obiadovanju prometne teorije in prakse osnovnih in sredinih šol iz vse Slovenije, tudi Simon Vuru-šič iz OŠ Vavta vas in Blaž Slak iz OŠ Center, ki sta teden prej zmagala na tekmovanju v Novem mestu med učenci 5. in 6. razredov ter 7. in 8. razredov. Iz Tolmina prihaja razveseljiva vest, saj je Simon Vurušič med kolesarji zmagal.
SINDIKAT POLICIJE ZAHTEVA
Svet policijskega sindikata Slovenije je v četrtek, 22. maja, razpravljal o zniževanju pravic članov in o slabšanju socialnoekonomskega položaja. Sprejete sklepe so poslali ministru Mirku Bandlju. Tako zahtevajo pravočasno izplačevanje vsega nadurnega dela v ministrstvu in izvedbo napredovanja delavcev MNZ v višji plačilni razred s 1. junijem, kot to določa pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi. Ce se zahtevano ne bo uresničilo, bo Policijski sindikat Slovenije 1. junija začel s pripravami na belo stavko.
TEČAJ ZA KRIMINALISTE
KOČEVJE-Od ponedeljka, 26. maja pa vse do petka, 6. junija bo v Vadbeno-oskrb-nem centru Gotenica potekal praktični del kriminalističnega tečaja. Kriminalisti tečajniki so se tako v torek na železniški postaji v Kočevju že preizkusili v ravnanju ob železniški nesreči, v sredo so opravljali oglede krajev ekološkega onesnaževanja, danes pa so obravnavali premo-ženjsko delinkvenco in se seznanili z opravljanjem ogledov vlomnih tatvin. Jutri jih čakajo še hišne in osebne preiskave vozil, v soboto pa rop na bencinski črpalki. Prihodnji teden bodo pričeli z ogledi krajev dogodkov, predvsem samomorov, tečaj pa bodo zaključili s pridobitvijo praktičnih znanj o ravnanju kriminalistov ob eksplozijah in požarih.
M. L.-S.
•	Valpet dobi vedno večji kos kruha kot tlačan. (Jurič)
•	S prodorom komercialnih tv postaj in debilnih oddaj ameriške žajfaste produkcije postaja televizija žal grozljivo uspešen medij za kretenizacijo sicer ne tako neumnih podalpskih veseljakov. (Zvone Šeruga)
Osnovna šola Šmihel Šmihel 2
8000 NOVO MESTO
telefon: 068/323-970, fax: 068/23-951
razpisuje za šolsko leto 1997/98 prosta delovna mesta:
•	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
•	UČITEUA RAZREDNEGA POUKA
za določen čas, s polnim delovnim časom
•	UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
•	UČITEUA LIKOVNE VZGOJE
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
•	UČITEUA BIOLOGIJE IN KEMIJE
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
•	UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
•	UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
•	2 UČITEUEV ŠPORTNE VZGOJE
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Začetek dela: 1. septembra 1997.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS št. 12/96). Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na Osnovno šolo Šmihel. Kandidate bomo obvestili o izbiri v zakonitem roku.
K R 0 11 K ^n1 E 1 IR 1 C
SPREGLEDAL MOTORISTA - V sredo, 21. maja, ob 17.35 je 64-letni J. K. iz Krškega vozil osebni avto, na katerega je imel Pripet lahki polpriklopnik, po lokalni cesti iz Pokleka nad Blanco proti Blanci. Ko je pripeljal do križišča z lokalno cesto Brestanica - Rožno - Breg, je zapeljal na prednostno cesto in zavijal levo Proti Brestanici. V tistem trenutku je iz smeri Brestanice pripeljal Voznik kolesa z motorjem 32-let-ni C. B. iz Sevnice in trčil v prednji del avtomobila. Voznik kolesa z motorjem, ki se je hudo poškodoval, še ni opravil predpisanega izpita za vožnjo kolesa z motorjem in tudi ni imel čelade.
ZBIL PEŠCA - V torek 20. maja, ob 21.40 je 18-letni Z B. iz Litije vozil osebni avto po lokalni
cesti Tržišče - Krmelj. Ker je vozil preblizu roba ceste, je v Vrhku zadel 28-letnega pešca K. S. iz Sevnice, kije hodil po makadamski bankini, ki je široka 0,4 metra. Pešec je padel na pokrov motorja in na streho avta, po 30 metrih vožnje pa na cesto. Pri trčenju se je pešec hudo poškodoval. Voznik osebnega vozila je vozil brez opravljenega vozniškega izpita.
MOTOR V AVTO - V sredo, 21. maja, ob 10.45 je 42-letni R. B. iz Brežic vozil osebni avto po Kocbekovi ulici v Brežicah. Ko je pripeljal do križišča z regionalno cesto, je zapeljal na prednostno cesto in zavijal v levo proti Brežicam. V tistem trenutku je iz smeri Brežic pripeljal 29-letni motorist Š. J. s kavvasakijem in trčil v avto.
Tatovi avtomobilov vse bolj iznajdljivi, pri znamkah avtov pa ne več izbirčni - Večina ukradenih vozil potuje čez mejo v Bosno, Srbijo in druge vzhodne države
KRŠKO - Gotovo je bil L. F. iz Brežic nemalo presenečen, ko so mu konec januarja letos ukradli audija 80, o katerem vse do pred kratkim ni bilo sledu, zato sije Brežičan že kupil drug avto. Sledilo je drugo presenečenje: poklicali so ga neznanci in mu ponudili naz^j audija, če zanj plača 9 tisoč nemških mark, seveda pa mora o tem molčati kot grob, sicer bo sledilo maščevanje.
Ponujena izbira je lastniku pravzaprav ponudila jasno in logično odločitev: za avto, ki je bil vreden okoli 30 tisoč nemških mark in ni bil zavarovan proti kraji, tako ali tako od zavarovalnice ni mogel dobiti nič, zato mu torej ni preostalo drugega, kot da odšteje slabih 10 tisočakov in avto vendarle ima. Po avto je moral v Celje, na njem pa so bile že nameščene nemške registrske tablice. Policisti so v Šmarju pri Jelšah ta
avto, ki je bil poškodovan, manjkal je tudi vložek leve ključavnice, s pomočjo katerega je bil narejen kontaktni ključ, odkrili po naključju med kontrolo prometa, raziskava pa je pokazala, da je Brežičan avto odkupil pravzaprav od domačinov - od M. J. iz Boršta pri Cerkljah in Z. J. iz Trebnjega.
Opisani primer ni osamljen, “pošteni najditelji” avtomobilov, ki so zavarovani proti kraji, pa se z izsiljevanjem
NI PRAVILA, KAKŠEN AVTO BO UKRADEN - Ne le mercedesi, BMW-ji in audiji, tudi manjši in cenejši avtomobili so vse pogostejše tarče tatov, saj so v vzhodnih državah, kamor jih velik del potuje, manj sumljivi. Drugo s tem povezano poglavje pa so tat\’ine avtomobilov na lizing in rent a car vozil, pri katerih posamezniki pokažejo veliko mero iznajdljivosti.
obračajo tudi na zavarovalnice. V Sloveniji namreč vsako noč v povprečju izgine 5 ali 6 avtomobilov, največ na območju Maribora, Celja in Ljubljane. In ker je Slovenija majhna, se lahko zgodi, da je ukraden avto takrat, ko lastnik ugotovi tatvino, že čez mejo in potuje v vzhodne države, kjer je legalizacija takšnega avta zaradi majhnega nadzora mogoča brez večjih težav.
Zaradi pogostih kraj so tudi mejni organi bolj pozorni na vozila, ki prestopajo mejo. Kot pravi Sašo Jejčič, načelnik urada kriminalistične službe UNZ Krško, na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje prav zato dnevno pregledajo 20 in več vozil, letos pa je bilo izločenih 15 vozil, ki jih je bilo potrebno kriminalistično tehnično obdelati. V štirih primerih je bila izrezana in zamenjana celotna številka, tatovi privarijo drugo pločevino z novo številko, v ostalih pa so bile ponarejene samo nekatere številke. Na srečo je sodelovanje policije s sosednjimi zelo dobro, tako da je mogoče preko Interpola sumljive avtomobile sproti preverjati, zato se je v Evropi z ukradenim avtom težko skriti.
Če je še pred kratkim veljalo, da tatovi posegajo po dragih avtomobilih najbolj znanih znamk, to ne velja več, saj je prav avto nižjega cenovnega razreda manj sumljiv, tudi v državah, kamor je namenjen. Letos na meji zasežena vozila, namenjena na jug, so na našo mejo prišla iz Španije, Anglije, Italije, Nemčije, Belgije in tudi iz naše države, vozili pa so jih
Sašo Jejčič
Bolgari, Pakistanci, Italijani, Hrvatje, Bosanci in tudi Slovenec s cliom je bil med njimi. Letos so policisti na Obrežju presekali tudi tihotapski kanal špansko - bolgarske naveze, voznik pa je imel celo potrdilo notarja, da je avto “res kupil”. “Pregledamo največ Volkswag-novih vozil, predvsem golfov in
* Če ugotovite, da na avtu manjka pokrovček bencinskega rezervoarja, vložek ključavnice vrat ali prtljažnika pa se vrti in se lahko vzame iz ležišča, obstaja možnost, da je k|juč vašega avta v izdelavi za kasnejšo krajo, čeprav se tatovi poslužujejo tudi drugih hitrih načinov - od nasilnih vlomov, deblokade daljinskega zaklepanja, univerzalnega ključa in drugega, zato največjo varnost nudi alarmna naprava, avto pa lahko zavarujete tudi z mehanskimi pripomočki, kot so kovinske palice.
audijev, sledijo pa avti firm Opel, Mercedes, Renault in drugi, pa tudi ponarejene številke na tovornjakih in njihovih priklopnikih so bile odkrite,” pravi Sašo Jejčič.
T. GAZVODA
Na ravninah in vetru Nizozemske
Kolesarji Krke Telekoma so na Nizozemskem složno delali za Andreo Zattija ■ Gorazd Stangelj zaradi okvare ob zmago v Avstriji - Zamujeno nadomestil v Mariboru
Slovenke pod Marofom še z Avstralijo
Rokomet nocoj in v soboto
NOVO MESTO - Novomeška športna dvorana bo nocoj in v soboto še petič in šestič letos prizorišče kvalifikacijske tekme slovenske ženske reprezentance s konkurentkami za uvrstitev na svetovno prvenstvo. Slovenska reprezentanca je namreč zaradi močne podpore novomeških prijateljev rokometa, ki so se na tribuni dvorane pod Marofom vedno zbrali v velikem številu, osvojila drugo mesto v kvalifikacijski skupini in si tako izborila še dodatno tekmo z drugouvrščeno ekipo iz kvalifikacijske skupine iz Oceanije Avstralijo.
Avstralke so po rokometnem znanju slabše od naših igralk, zato bodo obe tekmi odigrale v Novem mestu. Kot za vse tekme do sedaj tudi tokrat vodi priprave direktor slovenske ženske rokometne reprezentance Janez Štrukelj ob izdatni pomoči sodelavcev iz mestne občine Novo mesto in novomeške agencije za šport. Nocoj (četrtek) se bo tekma med Slovenijo in Avstralijo začela ob 17. uri, neposredno pa jo bo prenašala tudi Televizija Slovenija. Da si bo tekmo, če bo le mogoče, ogledal, je obljubil tudi predsednik države Milan Kučan, ki bo predtem prisoten na otvoritvi nove novomeške porodnišnice.
V soboto se bosta ob 16. uri na predtekmi pomerili ekipi rokometnega kluba Novo mesto in ekipa Dolenjske, druga tekma med Avstralijo in Slovenijo pa se bo začela ob 18. uri.
I. V.
NOVO MESTO, KRŠKO - Poklicno moštvo kolesarskega kluba Krka Telekom je prejšnji teden vrtelo pedale na Nizozemskem na dirki svetovnega pokala 5. kategorije 01ympia tour, na katerem je nastopilo 17 moštev, med njimi najbolj znano domača poklicna vrsta Ra-bobank; med amaterskimi moštvi pa so med drugim nastopale tudi amaterske reprezentance Italije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Kot vse dirke na Nizozemskem je bil tudi 01ympia tour speljan pretežno po ravninskem svetu, kolesarje pa je ves čas motil tudi izredno močan veter. Krka Telekom je izvrstno začela, saj je bil njen član Italijan Michele Bedin v prvi in drugi etapi drugi, v peti etapi pa je bil drugi njegov rojak Andrea Zatti.
Naloga ostalih članov moštva je bila pomagati Zattiju, ki je bil dolgo drugi v skupnem vrstnem redu.
DOBRI PRED PRVENSTVOM
KRŠKO - Na zadnjem od kvalifikacijskih turnirjev v standardnih in latinskoameriških plesih je v Mariboru nastopilo tudi 6 parov posavskega plesnega kluba Lukec, od katerih so se nekateri spet izkazali in dokazali, da so pred državnim prvenstvom, ki bo 14. junija v Leskovcu, v vse boljši formi. Tako sta med pionirji D Luka Vodlan in Maja Bromše zasedla 2. mesto v standardnih in 4. v latinskoameriških plesih, Peter Toporišič in Tina Strgar sta bila med mlajšimi mladinci C tretja v standardnih plesih, David Kozmus in Maša Piki pa med mladinci C druga v obeh vrstah plesov. Med mladinci B sta bila Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar druga v standardnih in tretja v latinskoameriških plesih.
FINALE V ŽUŽEMBERKU
ŽUŽEMBERK - Odbojkarski klub Žužemberk bo v soboto, 31. maja, pripravil finalni turnir državnega prvenstva v odbojki za starejše dečke. Poleg domačih fantov so se v finalu uvrstila še moštva kanalskega Salonita, ravenskega Fužinar-ja in mariborskega Gradisa. Turnir se bo začel ob 10. uri.
Med karatejem in boksom
Discipline kick boxinga z elementi karateja in boksa prihajajo iz Amerike - Novomeščani med najboljšimi
NOVO MESTO - Tekmovanja v borilnih veščinah kot so full contact, light contact in šemi con-tact, pri nas niso novost, a vseeno so širši javnosti te tri sorodne športne discipline, skupaj poimenovane z nazivom kick boxing, le malo poznane. Obisk na treningu novomeškega kluba Scorpion, ki vsak dan vadi v telovadnici osnovne šole v Šmihelu, nas je prepričal, da ne gre le za zvrst karateja, kot ponekod vlada zmotno mišljenje.
Ttener Mirko Vorkapič nam je razložil, da imajo veščine kick boxinga resda korenine v klasičnem karateju, pri katerem tekme-' ca med dvobojem udarce le nakažeta, ne smeta pa zares udariti. V Ameriki so leta 1972 tako karateju dodali elemente klasičnega angleškega boksa in nastal je najprej full contact karate, ki se je potem razvijal naprej kot samostojna borilna veščina, zaradi polnih udarcev z rokami in nogami za večino gledalcev vsekakor zanimivejši od samega karateja.
Spremembam v pravilih je sledila tudi sprememba v opremi,
saj morajo tekmeci uporabljati boksarske rokavice in ščitnike za noge, podkolensko kost, modo-bran in zaščitne čelade, da zaradi neposrednih, udarcev ne bi prišlo do poškodb. Udarci, ki so pri disciplinah šemi in light omejeni, so dovoljeni tako kot pri boksu od pasu navzgor in le spredaj, za razliko od boksa pa so dovoljeni tudi udarci z nogami. Podobno kot pri karateju boji potekajo v ringu. Kot šport je kick boxing razvit po vsem svetu, prirejajo pa tudi svetovna in kontinentalna prvenstva.
V Novem mestu se s kick bo-xingom ukvarjata dva kluba, za začetnika tega športa v mestu ob Krki pa velja Šamso Šehič, ki še vedno uspešno vodi karate klub Novo mesto. Klub Scorpion so ustanovili lani, nekdanjim članom karate kluba Novo mesto, ki prav tako sodi med najboljše v državi, in novomeškega boksarskega kluba pa se je v prvem letu delovanja priključilo tudi precej novincev.
I. V.
MED KARATEJEM IN BOKSOM - Tekmovalci v borilnih veščinah kick boxinga nastopajo r dolgih hlačah in do pasu goli, roke in noge, s katerimi udarjajo, pa imajo posebej zaščitene. Tekmovalca novomeškega kluba Scorpion, ki r tej športni zvrsti spada med najboljše v državi, Aleš Vidmar in Sašo Hajnšek (na sliki s trenerjem Mirkom Vorkapičem) med vadbo sicer ne uporabljata vedno zaščitne čelade, ki pa je na tekmovanjih prav tako obvezna. (Foto: I. V.)
Kljub temu so tudi Novomeščani dosegli nekaj dobrih uvrstitev: Murn je bil v prvi etapi 17., v peti etapi pa gaje zbil sodniški avtomobil in je zaradi poškodbe roke odstopil. Sprva so sumili na zlom, vendar se je na srečo izkazalo, da ni nič hujšega. Omeniti velja tudi Ravbarjevo 15. mesto v peti etapi in Erženovo 21. mesto v 7. etapi. Do konca izredno težke dirke so vsi člani Krke Telekoma razen Zattija, ki je bil na koncu sedmi, in Pavla Šumanova odstopili.
Preostali del poklicnega moštva je medtem v bližini Dunaja nastopil na enodnevni dirki za pokal Wei-land, kjer je na 196 km dolgi progi zmagal član Radenske Roga Leon Bergant, Novomeščan Bogdan Fink pa je bil šesti. Gorazdu Štanglju, ki je bil tudi med tremi ubežniki, je zaradi okvare nekaj kilometrov pred ciljem ušla lepa priložnost za zmago-
RAIN EKIPNO TRETJI
KRŠKO - Na državnem prvenstvu v ženski športni gimnastiki za telovadke programa B, ki je bilo v soboto, 24. maja, na taboru v Ljubljani, so med kadetinjami telovadke krškega Raina s skupnim seštevkom 86,8 točke osvojile odlično 3. mesto. Za Rain so nastopale Simona Gnidica, Samantha Špiler in Špela Lupšina. V posamični konkurenci je bila Simona s seštevkom mnogoboja 29,8 točke 14., Samantha je bila z 28,6 točke mesto za njo, Špela pa z 28,4 točke še eno mesto za Samant-ho.
Andrea Zatti
Naslednje priložnosti Štangelj ni izpustil, prišla pa je že nekaj dni kasneje na Veliki nagradi Maribora. Gorazd skupaj z Bergantom je pobegnil tekmecem že takoj po startu, a so ga na polovici dirke ujeli. Sledilo je nekaj poskusov pobega, približno 80 km pred ciljem pa je poskus uspel Gorazdu, ki sta se mu tokrat pridružila Sandi Šmerc in Sašo Sviben. Tekmeci jih vse do cilja kljub obupnim poskusom niso ujeli, v Sprintu pa je bil po pričakovanju najhitrejši Novomeščan. Med najboljšimi desetimi sta bila od Novomeščanov še Boštjan Mervar na četrtem in Sandi Papež na sedmem mestu.
Novomeški finale na Ravnah
V finalu mednarodnega namiznoteniškega turnirja Gregor Komac premagal Hribarja, ki je v življenski formi
NOVO MESTO - Člana namiznoteniškega kluba Krka Marjan Hribar in Gregor Komac sta imenitno nastopila na mednarodnem turnirju na Ravnah na Koroškem, na katerem se je za zmago potegovalo več kot 100 igralcev iz Italije, Avstrije, Madžarske in Slovenije. Od najboljših slovenskih igralce so manjkali le Smrekar, Kovač in Škafar. Zaradi kakovostne udeležbe si je moral Hribar nastop na glavnem tumitju izboriti v kvalifikacijah, kjer je v svoji skupini en dvoboj izgubil, a se je kljub temu, tudi z nekoliko sreče, s prvim mestom v skupini uvrstil naprej. V nadaljevanju turnirja mu je žreb naklonil samo tujce, ki so predtem že izločili večino najboljših slovenskih igralcev. Na poti do finala, kjer gaje čakal klubski kolega Gregor Komac, je Hribar med drugimi premagal tudi petega najboljšega avstrijskega in devetega najboljšega madžarskega igralca.
GIMPEIJ IN MIHOIJEVIC DRUGA PO HRVAŠKI
KRŠKO - Kolesarji krškega Sava-projekta so od 16. do 25. maja nastopali na 1340 dolgi mednarodni kolesarski dirki Po Hrvaški in in dosegli nekaj imenitnih etapnih uvrstitev. Tako je bil Damjan Četrtič četrti v prvi etapi, Aleš Poljanšek šesti v peti etapi, najbolj pa so Krčani lahko zadovoljni z Novome-ščanom v njihovem dresu Andrejem Gimpljem, ki je v osmi etapi med Zadrom in Splitom osvojil odlično drugo mesto. Na dirki je v dresu hrvaške reprezentance nastopil tudi kolesar Krke Telekoma Vladimir Miholjevič, ki se je brez pomoči moštva, saj so ostali hrvaški kolesarji prešibki, da bi mu lahko več pomagali, moral zadovoljiti z drugim mestom v skupnem vrstnem redu.
TERLEP DVAKRAT DRUGI
NOVO MESTO - Na tekmovanju v letalskem modelarstvu za Štrkov pokal, ki je tokrat štelo tudi za državno prvenstvo, so v Murski Soboti nastopili tudi modelarji Aerokluba Novo mesto. V kategoriji prostoletečih modelov F-l-A je bil Danijel Terlep drugi, Slavko Može je bil četrti in Bojan Može šesti. Mladinec Staš Stankovič je bil med člani deseti, med vrstniki pa četrti. Med modeli na pogon z gumo je bil Terlep spet drugi, Dragan Stankovič pa četrti. Jutri bodo Novomeščani nastopili na tekmovanju za svetovni pokal na Madžarskem.
Dokaz, da je Hribar na turnirju igral v zares vrhunski formi, je bila tudi njegova igra v finalu, saj se je povsem enakovredno upiral enemu najboljših naših igralcev in klubskemu kolegu ter soigralcu v igri parov v ligaškem tekmovanju Kočevcu Gregorju Komcu, ki je na tem turnirju zmagal že lani. Hribarje finalni dvoboj izgubil z 0:2, a je bil izid obeh nizov enak - 22:20 za Komca, obakrat pa je Hribar vodil že z 19:17. Po tekmovanju je Hribar povedal, da tako tako dobro še ni igral, kar se ukvatja z namiznim tenisom, tako da sta s Komcem dobila vrsto vabil za poletne turnirje v Italiji in Avstriji.
1. V.
V Toplicah hokej tudi poleti
Hokejski klub Dolenjske Toplice tekmuje na državnem prvenstvu v hokeju na rolerjih - Osem Jeseničanov
DOLENJSKE TOPLICE - V Dolenjskih Toplicah, kjer se mladi fantje že več kot 20 let trudijo, da bi postavili na noge spodoben hokejski klub, so novosti, ki se je pred petimi leti pojavila kje drugje kot v Ameriki, zelo veseli. Medtem ko hokej na ledu zahteva precej drago umetno drsališče, do kateraga Topličani najbrž še lep čas ne bodo prišli, je pri hokeju na rolerjih oziroma inline hokeju primerna za igro vsaka večja ravna betonska ali asfaltna površina, če se jo ogradi z leseno ograjo oziroma s tako imenovano bando. Hokejski klub iz Dolenjskih Toplic se tako lahko v hokeju na rolerjih meri z najboljšimi v državi.
Novost so zelo dobro sprejeli tudi pravi hokejisti, ki si tako sezono igranja raztegnejo na celo leto, hokej na rolerjih pa je z odobravanjem sprejela tudi hokejska zveza Slovenije, saj bodo tako hokejsko zaživela območja, ki so bila na hokejskem zemljevidu bele lise.
Hokejski klub Dolenjske Toplice letos v ligi v hokeju na rolerjih nastopa prvič, a si kljub temu želi nastop na finalnem turnirju osmih najboljših moštev, ki bo
• Četrti turnir v hokeju na rolerjih bo v soboto, 31. maja, na igriščih pri osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah. Nastopilo bo 20 članskih moštev in 10 moštev do 15. leta. Prireditev se bo začela ob 8. uri zjutraj, finalna tekma pa bo predvidoma ob 21.30. Top-iičani so ob turnirju pripravili tudi zabavni program, v katerem bodo po peti uri popoldne nastopili novomeška rokovska skupina Dan D, Pompardon Paligodba in mama Manka.
konec julija v Tivoliju. Pot do finala vodi preko 10 turnirjev rednega dela državnega prvenstva, ki bodo v različnih krajih Slovenije.
Domačim fantom se je v moštvu Dolenjskih Toplic pridružilo osem hokejistov jeseniškega Acronija, med njimi pa so tudi reprezentantje Tom Jug, Jure Smolej, Gaber Glavič, Mohor Razinger in Miha Rcboij. Že na prvem turnirju so bili Topličani sedmi, na drugem in tretjem pa niso imeli sreče in so že v prvih kolih naleteli na premočne nasprotnike.
I. V.
HOKEJ TUDI POLETI - Poleg betona in rolerjev namesto ledu in drsalk je razlika med zimskim in poletnim hokejem še v črtah - pri hokeju na rolerjih je namesto treh prečnih črt na igrišu le ena. Drugačna so tudi pravila, ki ne dovoljujejo grobosti kot pri hokeju na ledu, tako da telesni kontakt, podobno kot pri košarki, skoraj ni dovoljen. Namesto navadnega paka se pri hokeju na rolerjih uporablja poseben pak s koleščki, pri neravnih površinah pa tudi žogica. Mere igrišč tako kot pri nogometu niso natančno določene. (Foto: B. Peterlin)
IGRE UPOKOJENCEV
NOVO MESTO - Športne igre upokojencev Dolenjske in Bele krajine bodo 7. junija v Novem mestu. Tako so se odločili, ker je društvo upokojencev iz Kočevja že drugič odpovedalo organizacijo iger. Tekmovalne discipline bodo iste, le pri upokojenkah bo nekaj športov več kot do sedaj. (J. D.)
Krki prva liga ušla iz rok
Kljub močnemu moštvu bodo tenisarji Krke še eno leto drugoligaši - Po poškodbi Janžekovičeve enako dekleta
NOVO MESTO - Tfežko pričakovani dvoboj dveh najmočnejših slovenskih teniških moštev, novomeške Krke in kranjskega Merkurja Protenexa, je minil v znaku Kranjčanov, ki so si z zmago s 7:2 zagotovili mesto v prvi ligi, Novomeščani pa bodo morali po porazu na izpolnitev enakega cilja počakati še eno leto. Za ogrevanje pred odločilnim dvobojem četrtega kola, so Novomeščani v soboto v Šenčurju premagali ljubljansko Svobodo z 8:1.
Moštvi sta nastopili v popolnih postavah: Kranjčani s Čehom Svetlikom pa Urhom in Porom na čelu, Novomeščani pa z Božičem, Kru-šičem in Hrvatom Jankovičem, tako da nihče od najboljših slovenskih igralcev ni manjkal. Kljub visoki razliki v končnem izidu dvoboja je bil le-ta izjemno izenačen, saj so tako rekoč v vseh partijah o zmagovalcih odločale malenkosti. Iztok Božič je tako izgubil s Svetlikom, potem ko je zapravil vodstvo v tretjem odločilnem nizu s 5:3, pa tudi Gregor Krušič seje zelo dobro upiral Urhu.
Žal je naključje hotelo, da sta se letos v isti skupini druge lige dobili dve tako močni ekipi, ki bi v prvi ligi brez težav igrali v končnici štirih in se ne brez možnosti potegovali za naslov prvaka, ligaški sistem pa predvideva, da lahko iz druge v prvo ligo napreduje le eno moštvo. V zadnjem kolu bo Krka doma igrala z brežiško Brežino.
Dekleta Krke so v 3. kolu igrale doma z Žalcem in ga premegale s 3:0, v 4. kolu pa v Ljubljani izgubile proti ekipi teniškega kluba Breskvar z 1:2 in tako tudi one zaprevile možnost napredovati. Vzrok pora-
zu je poškodba Nine Janžekovič, ki je izgubila dvoboj, v katerem je vodila s 6:0 in 2:0. Zupančičeva je svoj posamični dvoboj gladko dobila, zaradi Ninine poškodbe pa sta izgubili tudi igro dvojic. V zadnjem kolu bodo Novomeščanke doma igrale z Mariborom.
DERBI KRKI
NOVO MESTO - Po zmagi nad Kolpo v Podzemlju nogometašem novomeškega moštva Radio Krka do naslova prvakov zahodne skupine 3. nogometne lige tri kola pred koncem prvenstva manjka samo še ena zmaga, ki si jo obetajo v nedeljo, L junija, ko se bodo na domačem štadionu ob 16.30 pomerili z Litijo. Dolenjsko - belokranjski derbi v Podzemlju so dobili Novomeščani s 4:2 (3:1). Zadetke za Radio Krka so dosegli: Matjaž Sever dva, Janez Gruden in Matjaž Mrak pa po enega. Tri kola pred koncem so Novomeščani na prvenstveni lestvici na prvem mestu s 6 točkami prednosti pred drugouvrščenim sežanskim Thborom. Moštvo mladincev Elana je tokrat izgubilo v 'IVbovljah s tamkajšnjim Rudarjem z 0:2, starejši dečki so v Ljubljani z 2:0 premagali Svobodo, z enakim izidom pa so Svobodine vrstnike premagali tudi mlajši dečki.
KOŠARKARJI PRI ŽUPANU - Novomeški župan Franci Koncilija je v petek, 23. maja, sprejel upravo in moštvo košarkarskega kluba Krka, ki se je pred tednom uvrstil v prvo košarkarsko ligo, in fantom čestital za dosežene cilje. Člani uprave s predsednikom kluba Samom Plantanom (na sliki mu župan izroča priložnostno darilo) na čelu so izkoristili priložnost in prvega moža novomeške občine opozorili na težave novomeških športnikov zaradi poamnjkanja vadbenega prostora v edini in že zdavnaj zastareli dvorani Marof. Do začetka prvenstva bo treba zamenjati koše in semafor, ki niso v skladu s pravili. Prvoligaško moštvo bo moralo v prihodnji sezoni vaditi dvakrat dnevno, zato so se košarkarji obrnili na župana tudi s prošnjo, da jim pomaga najti prost opoldanski termin vsaj v eni izmed šolskih telovadnic. (Foto: L V.)
Ob stoletnici dolenjskega kolesarstva
V petek bodo v Kulturnem centru Janeza TVdine odprli razstavo in pripravili slavnostno akademijo ■ Vabljeni vsi nekdanji ______kolesarji in člani dolenjskih kolesarskih klubov ■ V soboto kriterij Telekoma in v nedeljo Velika nagrada Krke
NOV MESTO - Jutri se bo v Kulturnem centru Janeza TVdine v Novem mestu z odprtjem muzejske razstave ob 19. uri in slavnostno akademijo pol ure kasneje začelo praznovanje stoletnice kolesarstva na Dolenjskem. V soboto bo po novomeških ulicah potekal mednarodni kriterij Telekoma, v nedeljo, natanko 100 let po ustanovni skupščini Kluba dolenjskih biciklis-tov v Novem mestu, pa bo praznovanje doseglo vrhunec, ko se bo preko 100 kolesarjev, med katerimi bo tudi pet poklicnih moštev, na balkanskem krogu pomerili za 20. Veliko nagrado Krke.
Dolenjski muzej je razstavo ob 100-letnici kolesarstva pripravil v sodelovanju z mestno občino Novo mesto in ob pomoči številnih dolenjskih kolesarskih delavcev, ki so sodelovali pri zbiranju gradiva. Razstava bo odprta jutri in bo do 9. junija na ogled v avli Kulturnega I centra Janeza TVdine, kasneje pa jo I bodo preselili v Dolenjski muzej,
I kjer bo na ogled čez poletje. Na otvoritvi bo o razstavi spregovorila | avtorica Majda Pungerčar. Na od-I prtje razstave in na slavnostno aka-| demijo organizatorji vabijo vse nekdanje kolesarje in člane dolenjskih kolesarskih klubov, saj od mnogih nimajo naslovov, da bi jim poslali osebna vabila.
Sobotni kriterij Telekoma in nedeljska velika nagrada Krke bosta po kakovosti udeležencev najmočnejši v 20-letni zgodovini te prireditve. V članski konkurenci bodo poleg novomeške Krke Telekoma še štiri italijanska poklicna moštva: Cantina Tollo Carrier, Scrigno Gaerne, Ros Mary in Amore Vita. Od slovenskih kolesarjev so obljubili nastop vsi, ki v tem športu kaj pomenijo, poleg tega pa bodo štar-tala še amaterska moštva iz Hrvaške, Avstrije in najboljše amatersko moštvo Italije Fior, ki ima v svojih j vrstah tudi svetovnega prvaka Fi-guerasa in Novomeščana Martina Derganca. Po besedah direktorja moštva Krke Telekoma, Mirka Fi-folta, so njegovi fantje v dobri formi, taktika trenerja Srečka Glivarja pa naj bi na vrh zmagovalnih stopničk pripeljala enega izmed domačinov.
Kako se je začelo
Čeprav je kolo v Evropi dobilo domovinsko pravico šele ob koncu 19. stoletja, je tri leta pred iztekom j stoletja Novo mesto že dobilo svoj
SEVNIŠKi MARATON
SEVNICA - Med udeleženci sevniškega kolesarskega maratona je bilo kar 8 Pazinčanov, pravih Istranov, in po tem je sevniški maraton postal že mednarodni. Predsednik sevniškega kolesarskega društva dr. vet. med. Zvone Košmerl bi bil še bolj zadovoljen, če bi bil odziv domačinov boljši. Maraton je odpeljalo le 9 Sevničanov in kar 15 Krčanov, med njimi tudi najstarejša, 59-letna Djuro Kovač in Alojz Levičar. Najmlajši kolesar je bil Nejc Fišer s Črne na Koroškem. Na cilj 74,6 km dolge proge na sevni-škem Glavnem trgu sta se po 2 urah in 8 minutah objeta pripeljala 30-letni Pazinčan Nikola Matič in 25-letni Krčan Aljoša Šurljaj, saj je naposled ta maraton namenjen rekreativcem.
prvi kolesarski klub. Ustanovni sestanek je bil 1. junija leta 1897 v gostilni Jelenc pri železniški postaji, vse kolege bicikliste pa je tam sklical dr. Karl Grossmann.
Kot je takrat poudaril ustanovitelj, je bil cilj Kluba dolenjskih biciklistov v Novem mestu, kot so svoje društvo imenovali, “razširjati in praktično uporabljati velociped z izleti in dirkami”. Med 65 rednimi in 5 podpornimi člani, kolkor se jih je zbralo do oktobra, jih je bilo naj-
* Sobotni mednarodni kriterij Telekoma se bo na novomeškem Glavnem trgu začel ob 17. uri s startom dečkov C, po dirki vseh treh kategorijah dečkov in obeh kategorijah mladincev pa bodo štartali člani, ki bodo morali prevoziti 21 nekaj več kot 2 kilometra dolgih krogov z Glavnega trga po Rozmanovi ulici, Seidlovi cesti čez Šmihelski most, po Kandijski cesti in čez Kandijski most nazaj na Glavni trg. Cilj članov bo predvidoma ob 20.30. Na celotni progi bo od 16.00 do 21. ure popolna zapora prometa, za obvoze pa bo poskrbljeno. V nedeljo bodo dopoldne z Glavnega trga ob 10. ure krenili mlajši in starejši mladinci, ki bodo prevozili pet tako imenovanih balkanskih krogov (Glavni trg - Ločna - Otočec - Ratež - Žabja vas - Glavni trg). Po končani dirki mladincev bodo ob 13. uri štartali člani, ki bodo prevozili 10 krogov oziroma 182 km in na cilj prispeli predvidoma okoli 17. ure. Zaradi dirke bodo na cestah občasne premične popolne zapore prometa od 9.30 do 18. ure. Organizator obeh dirk prosi voznike, naj upoštevajo navodila policistov in redarjev, prebivalce krajev ob progi pa za strpnost in razumevanje.
več iz Novega mesta, Črnomlja, Metlike, Kostanjevice, Krškega in Žužemberka pa tudi iz Ljubljane.
Ena prvih skupnih poti dolenjskih kolesarjev je bil izlet na slavnostno otvoritev prvega namenskega kolesarskega dirkališča v Ljubljani, istega leta pa so pripravili tudi prvo dirko na progi med Krško vasjo in Šentjernejem.
Po odhodu dr. Grossmanna, gonilne sile kluba, iz Novega mesta je po letu 1901 delovanje društva počasi zamrlo. Nov klub so v Novem mestu ustanovili spet leta 1922; njegovi člani so se že istega leta udeležili zvezne dirke od Novega mesta do Celja pa tudi sami so pri-ravili dirko med Novim mestom in entjernejem. L. 1934 je kolesarska zveza Jugoslavije razpustila Triglavski pododbor, kamor je spadal tudi novomeški klub, ki je zaradi tega kot večina drugih zamrl.


v	t
Šport iz Kočevja in Ribnice
SODRAŽICA - Na pokritem balinišču v Sodražici je bil zahodni polfinale državnega prvenstva za dvojice. Med šestnajstimi ekipami se jih je osem uvrstilo v finale. Med najboljšimi so bili igralci prve lige iz Primorske. Tekmovanje sije ogledal tudi državni kapetan Darko Guštin, ki je pohvalil prizadeve Sodražane. V tretjem kolu notranjske lige so igralci Sodražice nepričakovano izgubili proti Jezeru s 7:9.
RIBNICA - Kadeti rokometnega kluba Inles so se na Dunaju udeležili tradicionalnega festivala mladih. Nastopilo je 150 ekip v štirih skupinah. Ribničani so v predtekmovanju premagali dve avstrijiski in dve hrvaški ekipi, v odločilni tekmi za vstop v finale pa jih je premagala tretja avstrijska ekipa. Prvo mesto med kadeti so osvojili rokometaši zagrebškega Medvcščaka.
KOČEVJE - Medtem ko so se odbojkarice LikTilie poslovile od prve B-lige, se za to tekmovanje načrtno pripravljajo v Kanu Kovinarju, ki se je letos uvrstil v višjo ligo. TVener Tone Krkovič, ki je skupaj z Radom Lampetom pripeljal Kočevce med prvoligaše, zaradi obveznosti na delovnem mestu ne bo več vodil prve ekipe.
S člani bo v prihodnje delal Sašo Ivetič, ki je lani vodil igralke Lik Tilic.
RIBNICA - V šetem krogu občinske nogometne lige Ribnice v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Agaton: Thrjak 4:1, Kocka : Biba Market T 9:3, Elin Kot: Grafit 1:3, Avtocenter Prestige : Divji jezdeci 5:0, Lašče : Spectrum Treid 1:6. Vodi Avtocenter Prestige s 16 točkami.
KOČEVJE - V 4. krogu občinske nogometne lige Kočevja so bili doseženi naslednji izdi: AS Krempa : Štalcerji 1:2, Željne : Babilon 3:3, Tri zvezde : Slovenka 2:1, Črni Potok : Ag Kovinar 1:4, Kostel : Rog 2:2. Vodijo Tri zvezde z 12 točkami. Skupina B; Atletiko : Mahovnik 2:2, Marof: Mozclj 6:3. Vodita Mahovnik in
Marof.
ŠKOFJA LOKA - Ob občinskem prazniku in 1024-letnici mesta Škofja Loke so tamkajšnji športni delavci pripravili tudi tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Med 20 ekipami so zasluženo slavili strelci Morisa iz Kočevske Reke, Celje je bilo drugo, Škofja Loka tretja. Moris je imel v svojih vsrtah tudi najboljšega posameznika turnirja Janeza Markuna. M.GLAVONJIC
Dolenc iz Gotne vasi
Že leto kasneje je Matko iz Gotne vasi ustanovil lasten klub z imenom Kolesarski klub Dolenec, Člani so redno vadili ob nedeljah in praznikih na cestah med Novim mestom in Karlovcem ali med Novim mestom in Ljubljano. Klub Dolenec je deloval vse do začetka druge svetovne vojne, da so se ljubitelji kolesarstva spet organizirali, pa so morala miniti kar tri desetletja.
Moderna doba
Leta 1972 je bilo namreč ustanovljeno kolesarsko društvo Novo mesto, ki se je čez tri leta preimenovalo v kolesarsko društvo Novoteks, kasneje pa spet v Novo mesto in leta 1985, ko so novomeški kolesarji pripravili do tedaj največjo prireditev, balkansko prvenstvo, pa v kolesarsko društvo Krka, temu imenu pa so letos dodali še ime drugega glavnega pokrovitelja, Telekom. Prvi predsednik novomeškega kolesarskega kluba je bil Brane Raljan, prvi trener pa nekdanji mladinski prvak države Jože Majes. Že po dveh letih je imel klub 44 tekmovalcev, ki so dosegali izjemne rezultate, predvsem v mlajših kategorijah, do prvih večjih uspehov med člani pa so morali počakati vse do generacije Sandija Papeža.
Z leti se je društvo krepilo tako po materialni kot po organizacijski plati. Pomemben mejnik v razvoju dolenjskega kolesarstva je bilo leto 1984, ko so po zgledu smučarjev ustanovili dolenjski kolesarski sklad, v katerega so vključila številna podjetja, ki so za vloženi denar dobila sorazmerni reklamni prostor na opremi kolesarjev in klubskih vozilih. Naslednje leto so novomeški kolesarji pripravil balkansko prvenstvo v kolesarstvu, med prvenstvom podpisali pogodbo z glavnim pokroviteljem Krko, vse skupaj pa je začinil Sandi Papež, ki je na cestni dirki na balkanskem prvenstvu premagal prav vse tekmece. Članska vrsta se je vse bolj uveljavljala in tega leta so Novomeščani kot člani jugoslovanske reprezentance prvič nastopili na največji in najtežji amaterski dirki na svetu Berlin - Praga -Moskva - Varšava. Sandi Papež in Jože Smole sta bila prva Dolenjca po Leonu Štuklju, ki sta nastopila na olimpijskih igrah. Tekmovala sta v moštveni vožnji na igrah v Seulu.
Konec osemdesetih in začetek devetdesetih let je bil čas novmeških kolesarjev, ki so s Sandijem Papežem na čelu kraljevali na jugoslovanskih cestah. Sandije leta 1989 in leta 1990 dvakrat zapored zmagal v skupnem vrstnem redu dirke po Jugoslaviji, pomembne uspehe pa sta dosegala tudi Srečko Glivar in Bogdan Ravbar.
Za njimi je prihajala nova generacija, ki je s tretjim mestom Bogdana Finka na mladinskem svetovnem prvenstvu v Angliji dosegla največji uspeh slovenskega kolesarstva. Člani Krke so v naslednjih letih osvajali številne naslove državnih prvakov in sodelovali v državnih reprezentancah v vseh kategorijah. Zadnji vrhunec razvoja kluba je prvo slovensko poklicno moštvo Krka Telekom, v katerem poleg Novomeščanov nastopajo le štirje tujci.
Klub je bil ves čas aktiven tudi na organizacijskem področju. Začelo se je v letu ustanovitve 1972, ko so pripravili turistično dirko in občinsko prvenstvo osnovnih šol, naslednje leto pa že prvo dirko Po dolini reke Krke in dirko Okoli Grma. Poleg številnih dirk za državno prvenstvo za različne kategorije in etape dirke Po Jugoslaviji ter dirke Alpe Adria velja posebej omeniti memorial Milana Novaka, ki so ga prvič priravili leta 1978, letos pa bodo s to dirko, ki že precej let nosi tudi ime Velika nagrada Krke, obeležili 100-letnico kolesarstva na Dolenjskem.
Kolesarskemu društvu Krka so leta 1993 zaupali organizacijo prve dirke Po Sloveniji, ki so jo Novomeščani kasneje pod okriljem novega društva Cyclotour pripravili še trikrat. Organizacijski vrhunec je dolenjsko kolesarstvo doseglo z lanskimi mladinskimi svetovnimi prvenstvi v kolesarstvu, s katerimi je Novo mesto prišlo tudi do tako že-Ijenega in tako dolgo pričakovanega velodroma. Prvenstvo je dobro uspelo, žal pa se na njem slovenski kolesarji niso niti približali Finkove-mu uspehu iz Anglije, pa tudi po finančni plati je organizatorji niso bili tako uspešni kot po izvedbeni, saj je prvenstvo društvu Cyclotour pustilo veliko izgubo. Kljub vsemu je po svetovnih prvenstvih Novo-meščar.om ostal objekt, ki bo v prihodnosti lahko veliko pripomogel, da bodo novomeški kolesarji naredili še en korak naprej bliže svetovnemu vrhu.
I. VIDMAR
DRUGIČ RUS
DRAGATUŠ - V drugem kolu belokranjske teniške lige je v Dra-gatušu 17. in 18. maja nastopilo 32 igralcev, med katerimi sta z dobro igro presenetila varovanca trenerja Slavka Orliča, metliška osnovnošolca Jožko Grbec in Robi Brajkovič. Kljub njuni dobri igri so bili med najboljšimi le starejši igralci. Drugič zaporedje zmagal Igor Rus iz Gradca, ki je v finalu z 2:1 ugnal Francija Novaka, tretji je bil Mitja Goršek in četrti Klemen Vitkovič. Tretje kolo bo v Črnomlju 31. maja in 1. junija.
SKUPŠČINA SMUČARJEV
NOVO MESTO - Letna skupščina smučarskega društva Krka Rog bo v torek, 3. junija, ob 18. uri v veliki konferenčni dvorani hotela Krka. Po običajnih točkah dnevnega reda bodo najboljšim tekmovalcem in najzaslužnejšim članom kluba podelili priznanja.
SPEEDWAY ZA ZLATI ZNAK KRŠKEGA
KRŠKO - AMD Krško bo v soboto, 31. maja, ob 19.30 na štadionu Matije Gubca pripravilo nočno speedway dirko za 15. zlati znak občine Krško in 5. memorial Franca Babiča, na katerem bo nastopilo osem najboljših iz prve dirke. Nastopili bodo vozniki iz 11 držav, med drugim tudi Avstralije, Argentine, Velike Britanije in Nemčije.
LEP MOTOKROS V SEMIČU - Motoklub Semič je na progi v Stranski vasi skrbno pripravil 4. letošnjo dirko za državno prvenstvo, ki si jo je ogledalo več kot 3.000 gledalcev. Med podmladkom je v razredu do 60 ccm zmagal domačin Dejan Ogulin, član krškega Fun Športa Nik Rovan pa je bil četrti. Od tekmovalcev z našega konca velja omeniti 2. mesto Andreja Hvastje (Mel, Novo mesto) med podmladkom do 80 ccm, drugo mesto Novomeščana Mateja Žvana (Kobra, Nova Gorica), tretje Jake Možeta (Mel) in peto Marka Špeharja (Nix Semič) med člani do 80 ccm ter tretje mesto Ludvika Mežnarja (Mel) med člani v razredu do 125 ccm. (Foto: S. Dokl)
USPEH STAROTRŽANOV
STARI TRG - Na šahovskem tekmovanju mladih v Komendi je nastopilo 120 igralk in igralcev, Med mladinci je zmagal Tadej Kobe; med dekleti pa je Mateja Madronič, udeleženka letošnjega evropskega prvenstva v Estoniji, prav tako zmagala, Mateja Špehar pa je bila druga. (V. K.)
VODI POLICIJA
METLIKA - V 4. kolu občinske nogometne lige Metlike je Radoviča z 2:0 premagala Rosalnice, Slam-na vas s 3:1 Suhor, Policija z 2:0 Grabrovec, Metlika I je z 2:1 premagala Metliko II, Mladina s 6:0 Do-bravice, medtem ko sta Boršt in Lukovica igrala 1:1. V zaostali tekmi je Metlika II premagala Rosalnice z 1:0. Na lestvici vodi Policija, druga je Mladina in tretja Metlika I.
N4JBOU SIMPATIČNI
PODZEMELJ - Posadka mlajših dečkov nogometnega kluba Kolpa je nastopila na mednarodnem turnirju v italijanskem kraju Sestri Le-vante. Podzemeljčani so bili na tekmovanju najmlajša ekipa in so se z dopadljivo igro prikupili tako občinstvu kot strokovnjakom, ki sojih izbrali za najbolj simpatično moštvo. Izostal ni niti tekmovalni uspeh, saj so osvojili šesto mesto.
Kočevje izstopilo iz lige
Kriza kočevskega nogometa
KOČEVJE - Člani izvršilnega odbora nogometnega kluba Kočevje so sprejeli sklep o izstopu članske ekipe iz ljubljanske medobčinske lige. S tekmovanjem bodo nadaljevali starejši in mlajši dečki ter mladinci. Sklep ne preseneča, saj je posledica zadnjih dogodkov na igrišču, ko so o zmagovalcu odločale predvsem sodniške igrice. Tako naj bi odgovorni možje v nogometni organizaciji dali prednost drugim ekipam, Kočevje pa naj za uvrstitev v višjo ligo še počaka. Na odločitev so vplivale tudi gmotne razmere v klubu, ko je financiranje s strani Športne zveze praktično že presahnilo, sponzorjev pa ni bilo od nikoder.
“Ves čas traja nekakšen boj s Športno zvezo, saj smo jo prepričevali o upravičenosti naših zahtev. Ob koncu nam je uspelo zadeve delno urediti, a za člansko ekipo žal prepozno. Med izbiro, ali naj iz lige izstopijo člani ali mlajše skupine, smo se odločili za člane. Sklep odbora je bil enoten in pravilen,” je dejal tajnik kluba Jože Gorše. Ža prihodnost kočevskega nogometa se kljub temu ni bati. Zelo dejavne so ekipe v dveh občinskih ligah malega nogometa, še bolj uspešni pa so starejši dečki, ki so osvojili prvo mesto v območni ligi, mladinci pa so bili peti.
M. GLAVONJIČ
VITALIS TRETJA
NOVO MESTO - Posadka jadralnega kluba Novo mesto je s klubsko jadrnico Vitalis nastopila na prvi od osmih regat slovenske jadralne zveze in med šestimi jadrnicami v razredu express osvojila solidno tretje mesto. Vsega skupaj je na regati Piranski trikotnik nastopilo 25 slovenskih jadrnic.
ERIKA PRVA
NOVO MESTO - Na državnem prvenstvu v šemi contactu in light contactu sta se izkazala tudi člana novomeškega kluba Scorpion Erika Schvvaigerin Sebastijan Winisch. Sebastijan je bil med dečki v šemi contactu v kategoriji do 56 kg drugi, Erika pa v light contactu do 60 kg prva.
^Tespack
Tespack, d.o.o., Tovarna embalaže Brestanica v občini Krško,
je drugi največji slovenski proizvajalec in predelovalec valovitega kartona. Od leta 1992 sodi v skupino Duropack AG s sedežem na Dunaju, ki je s sedmimi tovarnami primerljive proizvodnje zastopan v šestih srednje- oz. vzhodnoevropskih državah.
V Sloveniji ima Tespack dolgoletno poslovno tradicijo z uveljavljenimi programi, pretežno s področja transportne embalaže. Zavzeti sodelavci skrbijo za to, da je kupcem doma in v tujini vsak delovni dan dostavljeno 80 do 100 ton naročenih pol-oz. končnih izdelkov. Ker odhaja eden vodilnih sodelavcev, šef prodaje, v pokoj, razpisujemo delovno mesto
VODJA PRODAJE
pod temi pogoji:
1.	Kandidat mora imeti visokošolsko izobrazbo komercialne, ekonomske ali tehnične smeri.
2.	Predpostavljamo aktivno in pasivno znanje bodisi nemščine ali angleščine.
3.	Kandidatmora imeti ustrezne in preverljive predhodne izkušnje pri samostojnem vodenju komercialnih poslov in večje skupine zaposlenih (po možnosti v proizvodnem obratu).
4.	Od kandidata zahtevamo, da uspešno deluje v timu in da ima predispozicije prepričljive osebnosti.
5.	Kandidat mora biti komunikativen, z željo po uveljavljanju podjetja.
6.	Kandidat naj bi bil star okoli 30 let in pripravljen, da stavi na dolgoročno sodelovanje z novim delodajalcem. Glede na to, daje Tespack, d.o.o., uspešno podjetje z verjetnostjo povečevanja ne le njegovega tržnega deleža, temveč tudi števila povezanih podjetij v nekaterih sosednjih državah, je delo vodje prodaje za usposobljenega in dinamično mislečega mana-gerja velik poklicni izziv.
7.	Plača in bonitete ustrezajo pomenu funkcije v skupini podjetij z mednarodno naravnanostjo.
Kdor je prepričan, da izpolnjuje pogoje razpisa, ga vabimo, da pokliče tajnico direktorja, gospo Antonijo Gabrič, na tel. številko 0608/241-514 v ponedelejek, 2.6.1997, od 8. do 12. ure, kjer bo izvedel vse nadaljnje informacije.
Svet zavoda Kulturnega doma Krško
razpisuje
na podlagi 32. člena Zakona o zavodih in 12. ter 18. člena Statuta Kulturnega doma Krško delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da imajo srednjo ali višjo izobrazbo družboslovne smeri,
-	da imajo najmanj 10 let (s srednješolsko izobrazbo) oz. 5 let (z višješolsko izobrazbo) delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih nalog s področja kulturne dejavnosti,
-	da imajo potrebne organizacijske sposobnosti.
Mandat za razpisano delovno mesto traja 4 leta.
Prijave z dokazili o izobrazbi, dosedanjih delovnih izkušnjah, življenjepisom in programom dela in razvoja delovanja doma v bodoče naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA KULTURNEGA DOMA KRŠKO, Trg Matije Gubca 2, 8270 KRŠKO.
Kandidati bodo o izbiri, h kateri daje soglasje Krajevna skupnost Krško, obveščeni v 30 dneh po dnevu objave razpisa.
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 229. maja 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne) objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
V čigavi denarnici so Judeževi groši
Dol. list, št. 14,10. aprila
Pričakovali smo odziv na naše vprašanje, ki je bilo objavljeno 10. aprila letos. Prosili smo vse, ki kaj vedo o belogardistih, ki so bili domnevno internirani v koncentracijskem taborišču Dachau. Niti iz naše niti iz dokumentacije taboriščnega muzeja ni razvidno, da “bi polovico belogardistov, ki so se zatekli v Kočevsko Reko skupaj z italijansko vojsko, razorožili esesovci in jih poslali v KZ Dachau”. Uidi pojasnil na naše vprašanje ni bilo.
Glede na razvoj dogodkov po kapitulaciji Italije trditev v Brulčevi knjigi sploh ni mogla biti resnična. Belogardistične enote, ki jih partizani niso utegnili razorožiti, so se zatekle na nemško zasedbeno ozemlje. Thko je blizu 1.000 belogardistov, zbranih v Novem mestu, pri Jurki vasi zapustilo umikajoče se Italijane in se po napadu partizanov nanje pri Zameškem pridružilo Nemcem v Kostanjevici. Če bi bila navedba v Brulčevi knjigi točna, bi to pomenilo, da bi se del belogardistov iz Bele krajine zadrževal na območju med Kočevjem in Novim mestom do nemške ofenzive na Dolenjsko 21. oktobra 1943. Tbdi če bi jih v tem času dobili Nemci v roke, jih zanesljivo ne bi poslali v taborišče, saj so bili v tem času kot domobranci že njihovi zavezniki.
Raziskovalna skupina pri Skupnosti internirancev Dachaua Celje, Gledališka 2
Vinska vigred podirala rekorde
Dol. list št. 20, 22. maja
Žal je imela tudi slabo stran
Minila je Vinska vigred v Metliki in pripravljalni odbor, pridelovalci vin in tudi obiskovalci bomo tehtali uspešnost predstavitve kvalitete lanskega pridelka vinske trte v Beli kra-jini. Čestitam prirediteljem, čestitam vinogradnikom, ni bil zaman vaš celoletni trud! Prireditev pa je žal šepala na stvareh, ko si moraš napolniti lačen želodec, ker na prazen želodec se res ne da piti.
V soboto je bilo sonce in vroče, kar pa ne opravičuje tistih, ki so pekli jagenjčke in sekali pečenko, da so bili napol goli, torej proti predpisom, ki določajo, da mora biti živilski delavec v zapeti beli halji. Prirediteljem predlagam, naj bodo pozorni tudi na take stvari, kot je kajenje ljudi, ki imajo opravka s prehrano.
Človek bi še zatisnil oči pred temi zunanjimi malomarnostmi, če bi bila vsaj pečenka kvalitetna. V gosteh sem imela več obiskovalcev iz Ljubljane in želela sem jih pogostiti tudi s pečenko. Na mizi za razse-kovanje je bil na pol pokrit pečen jagenjček, zraven pa mastna in mokra brisača iz frotirja. Ko je sekač obračal pečenko, preden naj bi jo razsekal, sem videla, da je znotraj krvava. Zato z nakupom ni bilo nič.
Pozivam prireditelje, naj bolj spoštujejo tudi higienske zahteve. Škoda, da bi Vinska vigred postala navadna veselica najslabše vrste. Proučijo pa naj tudi, ali je lepše videti stojnice z domačo obrtjo ali z raznimi kičastimi izveski in tekstilom.
Nisem edina, ki sem opazila te stvari in poudarjam, da si odlična vina, kot jih pridelajo vrli belokranj-
ski vinogradniki, ne zaslužijo biti v družbi s temi negativnimi “spremljevalci”, kot sem jih naštela.
VIKA LOZAR Črnomelj
v
Šentjernej ski lisički
Dol. list št. 20, 22. maja
V Dolenjskem listu je bil objavljen prispevek o dveh nesrečno izgubljenih mladih lisičkah, kateri je v oskrbo prevzela družina na Drami pri Šentjerneju. Kasneje bo za ti dve živalci poskrbljeno v živalskem vrtu v Ljubljani. Vse lepo in prav, zamerim pa neodgovorno pisanje o lovcih, saj povsem neutemeljeno in brez dokazov meri na lovce, češ da so očitno ti ustrelili njihovo mater. V javnosti je ravno novinarski lobi nam lovcem naredil ogromno moralne škode, bodisi z napihovanjem nekaterih zadev ali zaradi nepoznavanja lovske tematike, pa tudi zaradi nedokazanih namigovanj. Lovci vljudno prosimo vse, ki o nas karkoli pišejo, naj pišejo argumentirano in ne po nedokazanih predpostavkah.
Kljub temu da je po zakonu lisico dovoljeno loviti vse leto, je lovci v času materinstva ne preganjamo niti ne streljamo. Odstrel vsakršne živali v času materinstva in vzgajanja nebogljenih mladičev imamo za nemoralno dejanje, ki ni v skladu z lovsko etiko. Ker novinarji vedo, da nam javnost ni naklonjena, v prispevku ni bilo ugotovljeno, kakšna je bila usoda lisice: jo je povozil avto, ie morda poginila zaradi stekline. Če pa je lisico res ustrelil lovec, bi bilo potrebno tega javno imenovati, kajti v naših vrstah so dejanja nekaterih posameznikov sramotna. Nikakor pa ne dovolimo nikomur, da nas meče vse v isti koš.
FRANC SVETEC Kostanjevica
1 DOLENJSKI LISTI
APLAVZ NI OBVEZEN
Kanada je tudi to
V kanadskem mestu Wind-sor sem obiskal eno od tamkajšnjih osnovnih šol. Ravnatelj se je pohvalil, da slovijo daleč naokoli po vzorni disciplini. O tem sem se tudi prepričal, saj je vladala v šoli moteča tišina. Tudi pri uri telovadbe, ki sem ji prisostvoval. Posebnost šole je tudi to, da je brez učilnic oziroma brez sten, ki bi le-te določale. Posamezne razrede ločijo le pregradne police, na katerih se gnetejo knjige, televizijski sprejemniki, videorekorderji ter računalniki. Učenci pa - blizu 450jih je - pa kot bubice. Med odmori ni bilo slišati nikakršnega kričanja, ni bilo letanja niti lovljenja, kar je pri nas pogost pojav.
Najbolj pa me je presenetilo, da ni bilo nikjer videti kuhinje in jedilnice. “Učenci nosijo malico od doma, ” mi je pojasnil ravnatelj, “malicajo pa v telovadnici. ” In res: otroci so malicali, sedeč v večjih ali manjših krogih kar na parketu telovadnice. Prav na tisith tleh, kjer je še pred nekaj sekundami izvajal peti razred vaje s padalom. Brez besed so se držali za obod padala ter se vrteli levo in desno, nakar so poskušali prevaliti žogo drug drugemu na njegovo stran.
Nehote sem se spomnil na naše dobro opremljene šolske kuhinje in jedilnice ter na pripravljene obroke, ki doživljajo kritike tako od staršev kot tudi od učencev. Slednji izkazujejo svoje nezadovoljstvo s kosi kruha, vrženimi po tleh ali po mizah, politih z mlekom. Niti pomisliti pa si nisem upal, kaj bi pri nas počeli s šolo, v kateri bi učenci razgrnili svoje prtičke za malico kar po telo-vadniških tleh.
TONI GAŠPERIČ
Kdo stoji za stavko železničarjev
v
S stavko očitno oblasti željni Janez Janša uresničuje svoje interese ■ Ce bomo dopustili, da bodo uničili najboljša podjetja, tudi upokojenci ne bomo dobili pokojnin
Z možem sva upokojenca. Ni nama treba več mesecev čakati na pokojnino, kakor morajo tisoči delavcev v “demokratični” Sloveniji čakati na plače. Še nobeni državni uslužbenci niso niti teden dni čakali na plače, delavci, ki ustvarjajo novo vrednost, pa so vedno večji reveži.
Prepričana sva, da je vodja in duša divjega štrajka nekaterih železničarjev Janez Janša. Slavko Kmetič nima prave zveze z železničarji, ampak je najbolj dejaven v vodstvu Janševe stranke. Skupaj z Janšo sta že prej ustanovila forum na železnici, stavka pa je le poskus podiranja države, da bi preprečili sprejem Slovenije v Evropo. Janša in Kmetič sta prepričana, da smo po kriminalu,
OBČINA BREZ PRAZNIKA
DOBREPOLJE - Občina Dobrepolje je lani dobila svoj grb in zastavo, česar še mnoge slovenske občine nimajo. Nimajo pa Dobre-poljci še svojega občinskega praznika, ki ga imajo že mnoge občine, občina Osilnica'celo dva: 1. maj in petrovo. Občina je povabila prebivalce, naj ji sporoče predloge, kdaj naj bi praznovali, a do roka ni prejela nobenega predloga Dobrepoljcev. Kaže, da bo spet treba zadolžiti občinske svetnike (kot pri grbu in zastavi), da obvezno pripravijo svoje predloge o prazniku.
prometnih nesrečah, prodanih gozdovih in zemlji tujcem ter klečeplazenju desničarjev pred tujci ze v Evropi.
Kaj bo, če bodo železničarji nadaljevali divjo, protizakonito stavko, saj so že skoraj prevzeli oblast, kar je tako, kot počne Janez Janša: “če ne bom dobil oblasti v svoje roke, jo bom osvojil z nasiljem.” In to zdaj dela. Misliva, da mu ob vsej njegovi demagogiji v resnici ni veliko mar za Slovenijo in državljane, ampak
mu gre le za oblast, za vladanje in za to, da bo dokončno izničil pomen NOB. Prepričana sva, da ni v usmeritvi njegove stranke takšno početje, da bo ostalo brez dela na tisoče delavcev, in upava, da ne bo likvidiral luke Koper. Tudi midva sva stavkala v kraljevini Jugoslaviji, ampak nikoli tako, da bi delavce zavestno metali na cesto. Razočarana sva nad nizko solidarnostno zavestjo slovenskih delavcev. Če bodo nekatere sile v Sloveniji uničile najboljša slovenska podjetja, bodo tudi upokojenci ostali brez pokojnin.
FRANČIŠKA IN ZVONKO KRŽAN
•Položaj katoliške cerkve in njenih pripadnikov je v današnji Sloveniji slabši, kot je bil v zadnjih desetih letih komunizma. (Falež)
KAMER4 ODKRIVA - Ob lokalni cesti Jurjevica-Sodražica že dalj časa “straši” rdeč kombi. Nekdanji lastnik je zanj tukaj poiskal zadnje “počivališče", pa čeprav ob robu zelo prometne asfaltirane ceste. S kombija počasi izginjajo deli, kmalu bo ostala samo še pločevina. Morda jo bodo potem lažje odpeljali tja, kamor sodi, na odpad. (Foto: M. Glavonjič)
Kdo zavira krški proračun
Svetniški skupini LSDS in ZLSD z zaviranjem sprejetja proračuna škodita razvoju občine
KRŠKO - Svetniki iz vrst Liberalne demokracije Slovenije in Združene liste socialnih demokratov so že na dveh zasedanjih občinskega sveta občine Krško skupno zapustili sejno dvorano pred začetkom obravnave osnutka občinskega proračunskega akta občine Krško za leto 1997, kljub temu da imajo s 16 podpisniki večino v občinskem svetu, ki šteje 31 članov. V njihovem ravnanju se jim v celoti pridružujejo tudi nekateri predstavniki iz drugih svetniških skupin. Osnutek proračuna občine Krško čaka na obravnavo že 2 meseca.
Svetniki Slovenskih krščanskih demokratov ugotavljamo, da LDS in ZLSD nimata namena sprejeti proračuna za leto 1997, ki je
pripravljen s ciljem razvoja občine. Z onemogočanjem delovanja občinskega sveta zavirajo izvrševanje nujnih programov v dobrobit krške občine in njenih občanov. Mednje sodijo predvsem ureditev mestnega jedra v Kostanjevici na Krki, program pomoči
V
Škandalozen nastop župnika iz Prečne
v
Člani LD Novo mesto zahtevamo od njega javno opravičilo za izrečene žalitve
Na pokopališču v Prečni se je v petek, 23. maja, zgodil škandal, ki ga je z nedopustnim obnašanjem povzročil prečen-ski župnik. Na izhodu iz cerkve v Prečni je zmerjal lovske tovariše pokojnega Janeza Perocija s tolpo in hordo, ki naj se pobere stran od pokojnikove žare. Omenil je tudi Hubertusa, zaščitnika lovcev, da ga lovci nismo vredni in tudi nobeni prijatelji pokojnika nismo bili. Razlog: lovci kot mnogo drugih ljudi, ki so prišli na pogreb, smo med mašo ostali pred cerkvijo.
Da bi bila mera polna, je prečenski župnik svoje nedopustno obnašanje nadaljeval tudi na pokopališču pred odprtim grobom. Molitvi je po njegovi oceni sledilo premalo prisotnih, zato jo je prekinil in začel z zmerjanjem in delitvijo moralnih naukov. Prisotne je ozmerjal, da so kot mulci brez vere, in grozil, da ne bodo dobili nekakšnih potrdil.
Na pokopališču se je zbralo veliko Janezovih prijateljev, sodelavcev, znancev in lovskih tovarišev. Prišli so, da bi se dostojno poslovili od pokojnika. Nismo prišli poslušat prečen-skega župnika, kije pogreb grobo izkoristil za obračun s pre-
malo vernimi in nevernimi. Janez je bil veren človek, ki je marsikaj brezplačno postoril v župnišču, zato si ni zaslužil škandaloznega nastopa prečen-skega župnika. Nastop prečen-skega župnika je pokazal pomanjkanje srčne kulture in najbolj elementarne človečnosti. Tako njegova oznanjanja in pri-dige lahko označimo z eno samo besedo - hinavščina. “Poslušajte, kaj govorim, in ne, kaj delam,” je očitno moto prečen-skega župnika.
Prečenskemu župniku je bilo malo mar za pokojnika. Pogreb je izkoristil za obračun z vsemi, ki mu niso podložni, in tudi z nevernimi, ki so potrebni posebne obdelave. Vera je nekaj intimnega in zato zasebna stvar vsakega posameznika.
Pogreba ni mogoče izkoriščati za kolektivno izkazovanje vere in bičanje nevernikov. To potem ni več vera, ampak povsem nekaj drugega. Pokopališče ni odprta cerkev. Odprt grob ni priložnost za izkazovanje nezadovoljstva nad razmerami v fari ter sejanje nestrpnosti do drugače mislečih.
Nastop prečenskega župnika je primer strahovanja vernikov. Ljudje so na pogrebu v poseb-
nem psihičnem stanju, zato zmerjanja in grožnje ob tej priliki delujejo ubijalsko na zavest ljudi. Kdo se je pripravljen na pokopališču upreti takšnemu nastopu župnika? Kdo od prisotnih je pripravljen povedati prečenskemu župniku, daje njegovo obnašanje prekoračilo mero dobrega okusa? Vsak, ki bo to naredil, bo deležen novega šikaniranja. Vse to dobro ve tudi prečenski župnik, zato se tako obnaša. Početje prečenskega župnika ni slučajnost, ampak je del duhovnega nasilja slovenske Cerkve nad vernimi in nevernimi državljani. Morda je prečenski župnik le najbolj ekstremen primer novega vetra ali pa ne. Cerkev, ki je organizirana po vseh pravilih demokratičnega centralizma, bi morala zaradi ohranjanja svoje verodostojnosti v takšnih primerih ukrepati in preprečiti stalinistične manire svojin uslužbencev.
Člani LD Novo mesto zahtevamo od prečenskega župnika javno opravičilo za izrečene besede in jasno zagotovilo, da se kaj takšnega ne bo več zgodilo. Mislim, da opravičilo zaslužijo vsi, ki so se udeležili pogreba.
BOJAN FINK starešina LD Novo mesto
Dolenji vasi zaradi moteče prisotnosti neurejene sanitarne deponije, program za Senovo s ciljem ustvarjanja novih delovnih mest za nekdanje zaposlene v rudniku Senovo, komunalna infrastruktura na Bohorskem delu, Raki, v kostanjeviškem in podbo-škem delu občine in drugo. Med pomembnejšimi investicijami je tudi vodovod na velikem Trnu.
V proračunskih postavkah za letošnje leto so tudi projekti širšega interesa občanov, kot so dokončanje doma za ostarele, gradnja srednješolskega centra s športno dvorano in s tem povezano odprtje druge osnovne šole na desnem bregu Krškega, aktivnosti v zvezi z izgradnjo novega zdravstvenega doma, pridobitev objektov za novo glasbeno šolo. Omenjeni svetniški skupini želita očitno zgolj onemogočati svoje politične nasprotnike. Njihovo navidezno zavzemanje za razvojne programe občine je temu podrejeno.
Svetniška skupina SKD se čuti dolžna opozoriti javnost na nastalo situacijo, hkrati pa pozivamo svetnike LDS in ZLSD, naj pri osnovnem in najpomembnejšem aktu in pristojnosti občinskega sveta tudi zares pokažejo svojo pogosto deklarirano skrb za razvoj občine Krško.
Za svetniško skupino SKD Krško FRANC ŠTOKAR
Kdaj naj praznujemo dan upora proti okupatorju?
Borci proti pobudi SDS
9. maja je bil v Poročevalcu Državnega zbora RS objavljen predlog skupine poslancev SDS za spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Predlagajo ukinitev državnega praznika 27. aprila kot dneva upora proti okupatorju ter uveljavitev 26. junija za tovrstni državni praznik. Na to je z obširnim odprtim pismom (objavljamo le izvleček) poslancem državnega zbora reagirala Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, predlog pa označujejo za izrazito škodljivo politično namero, ki v slovenski prostor vnaša še eno žarišče sporov in razhajanj na podlagi enostranskega vrednotenja naše skupne zgodovine.
Pobuda za ukinitev praznika 27. aprila je nesmiselna, saj datum označuje eno najpomembnejših odločitev v narodovi preteklosti, to je začetek resničnega upora proti okupatorju, pobuda pa temelji na zgodovinski netočnosti, spolitiziranih vrednostnih ocenah posameznih dogodkov ter očitnih izmišljotin o značaju, namerah in dejavnosti OF. Zato državnemu zboru pfedlagajo, naj predloga ne sprejme, hkrati pa, da se s stališča zgodovinske, pravne in drugih strok ugotovi, ali se dejanja vojaškega značaja v junijskih in julijskih dneh leta 1991, ki so bila brez dvoma zelo pomemben del naših celovitih osamosvojitvenih prizadevanj in dejavnosti, lahko na zakonodajni ravni proglasijo za upor proti okupatorju.
-?lf č.
...' <3.?,•
STRELCI Z/l POKAL ŽUPANOV - Območno združenje slovenskih častnikov Škocjan, Šentjernej in Noro mesto je prejšnjo soboto na strelišču Vojašnice Novo mesto izvedlo strelsko tekmovanje v streljanju z vojaško puško za pokal županov Janeza Povšiča, Franca Hudoklina in Francija Koncilije, kije bil pokrovitelj letošnje strelske tekme. Med posamezniki je zmagal Daniel Dukič iz Straže, dntgo mesto je zasedel Miran Zupančič iz Novega mesta, tretji pa je bil Viktor Miklič iz Šentjerneja. Med strelskimi ekipami so največkrat v črna polja tarč zadeti strelci strelskega društva Sagitarius iz Novega mesta. Vzorno pripravljeno strelsko tekmovanje je omogočila Slovenska vojska, ki načrtno podpira delovanje častnikov in podčastnikov. Na fotografiji: župan mestne občine Novo mesto Franci Koncilija je r 1 'ojašnici Novo mesto podelil pokale najboljšim strelcem in ekipam. (Besedilo in fotografija: B. Avbar)
Zobozdravnica zaračunala dvakrat
Zobozdravnica iz Črnomlja zaračunala protezo zavarovanki in zavodu - Denarna kazen, naslednjič prekinitev pogodbe - Pri samoplačništvu zahtevajte račun!
no plačani znesek povrnili, o go-ljufiji pa smo obvestili tudi črnomaljsko občino, kije dr. Pavičičevi podelila koncesijo,” pravi Jarčeva.
Ker na zavodu sumijo, da je bilo
Suzana Jarc
Požrešna država
Mnenje etažnih lastnikov
KOČEVJE - Žalostno je, da se država pripravlja, kako bodo tujci dobili našo zemljo in posest, etažni latniki stanovanj pa morajo plačevati vse “šlamparije”, kijih je zagrešila država. To so ugotovili na nedavnem sestanku etažnih latnikov v enem izmed stanovanjskih blokov v Kočevju. Kupci stanovanj so si zaman že šest let prizadevali, da bi vpisali kupljena stanovanja v zemljiško knjigo, pa to ni bilo možno zaradi “nedodelane” zakonodaje, neurejene dokumentacije gradbenih podjetij, njihovih pravnih naslednikov in prvotnih lastnikov stanovanj (podjetij in tudi občine). Zaradi nepravne in požrešne države naj bi zdaj etažni lastniki stanovanj v enem izmed stanovanjskih blokov plačali podjetju Valor, d.o.o, Ljubljana po 317 DEM (vsi skupaj preko 5.500 DEM), da bo to podjetje uredilo za lastnike vse tisto, kar bi morala že prej urediti država in drugi.
DO APRILA POSEBNI ZIMSKI POPUST
RIBNICA, KOČEVJE - Te dni smo tudi v Kočevju dobili obvestila zasebnega podjetnika DE Graz iz Prigorice, ki ponuja kakovostno stavbno pohištvo po ugodnih cenah in še dodatni popust za gotovinsko plačilo ali predplačilo. "Do aprila pa še posebni zimski popust!!!!!" Zadnji stavek je dobesedno prepisan iz obvestila, ki smo ga prejeli že proti koncu maja, in ne vemo, če popust velja do aprila prihodnje leto ali pa je veljal do minulega aprila letos. Na dopisu namreč tudi ni nobenega datuma. Vsekakor gre za poslovnost brez poslovnosti, razumljivosti in natančnosti.
P-c
“G. PETERLE JE UZURPIRAL...”
METLIKA - Kandidat za poslanca DeSUS iz Trebnjega mag. Franc Žnidaršič je v svoji predvolilni kampanji obljubil, da bo imel v primeru izvolitve poslansko pisarno v Trebnjem. Bil je izvoljen. Na zadnjem posvetu o upokojenskih vprašanjih 17. maja v Metliki pa je izjavil: “Ni poslanske pisarne za DeSUS v Trebnjem, čeprav je z odločbo državnega zbora dodeljena vsem trem poslancem iz Trebnjega. Peterle si je pisarno uzurpiral. ” Uzurpirati po Verbinčevem Slovarju tujk namreč pomeni, da si nekdo nekaj nasilno, nezakonito (prij-lasti. Brez komentarja.
J. D.
takšnih nepravilnosti več, pozivajo zavarovance, da v primerih, ko so bili pri zobozdravnikih, ne le pri dr. Pavičičevi, obravnavani kot samoplačniki, pa so kljub temu morali pokazati tudi zdravstveno izkaznico, storitev pa je bila opravljena v času, ki ni določen za samoplačnike, da se oglasijo na izpostavah ali na enoti zavoda. Ljudi še posebej opozarjajo, naj v primerih, ko sami plačajo zobozdravstveno storitev, od zobozdravnika zahtevajo račun.
“Zobozdravnik mora po pogodbi vsakemu nuditi standardni material, ki ni najslabši material, kot ga največkrat ljudem prikazujejo, in šele po zavarovančevi odločitvi, da želi nadstandardnega in je seznanjen s ceno te storitve, zobozdravnik to lahko dodatno zaračuna,” razlaga Jarčeva. Zobozdravnik tudi ne sme zavarovani osebi, potem ko si gaje izbrala in podpisala izjavo, zaračunati npr. zalivk otrokom z izgovorom, da v pogodbi z zavodom nima mladinskega zobozdravstva.
“S temi primeri želimo zavarovance opozoriti, na kaj vse naj bodo pozorni. Na izpostavah ali na območni enoti zavoda pa se lahko pozanimajo tudi o dolžini pogodbene čakalne dobe pri posameznem zobozdravniku ali specialistični ambulanti, delovnem času, številu opredeljenih oseb ter pravicah, kijih imajo zagotovljene in gredo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja - torej na zdravstveno izkaznico,” je dodala Jarčeva.
J. DORN1Z
Priložnost za počastitev dr. Debeljaka
110-letnica rojstva
LOŠKI POTOK - Če ne bi pred 25 leti po njem poimenovali nove šole v Loškem Potoku, bi le malo mlajših Potočanov vedelo, za enega najbolj vsestransko izobraženih Potočanov, pesnika, esejista in velikega poznavalca zlasti romanskih jezikov ter izvrstnega prevajalca dr. Antona Debeljaka. Ko smo iskali vire za ta zapis, jih v potoški knjižnici nismo našli.
Morda je danes še najbolj znana njegova pesem Moj sončni Loški Potok, ki jo je, kot pravijo, napisal na prošnjo Potočanov. Menda sojo prvič zapeli leta 1942 po uglasbitvi takratnega učitelja Skoka, bolj pa je znana, ker so jo večkrat tako “počez” peli Šegov-ščanje, torej pevci iz vasi, kjer je bil rojen, a jo je zaradi velike revščine moral zapustiti.
Leta 1908 je z odličnim uspehom končal gimnazijo, od tam pa ga je pot vodila na Dunaj in v Pariz. Že 1913. leta je poučeval na goriški gimnaziji in pozneje na idrijski realki. Po doktoratu, opravljenem leta 1923, pa je poučeval v Ljubljani.
Menda ni bilo časopisa in revije, kjer Debeljak ne bi sodeloval. Mnogo tega je leta 1972 zbral prof. Janez Debeljak in objavil v knjigi Plenkača pesmi poje (izšla ob priliki odprtja osnovne šole na Hribu v Loškem Potoku).
Pred 45 leti je slavni rojak umrl v Lovranu. Odbor za kulturo pri občini Loški Potok je že razpravljal o možnostih, da bi letos obeležili tri okrogle jubileje: Debelakovega rojstva in smrti in poimenovanja šole. Prav bi bilo, da bi za to priliko izšla zbirka vsaj tistih Debeljakovih del, ki govore o njegovi težki poti do poklica in o poznejših razmerah, ki so vladale v Loškem Potoku, ki jih je Debeljak dobro poznal.
A. KOŠMERL
Bizeljska zbirka na ogled
Hvala vsem za sodelovanje - Vabilo na ogled zbirke
NOVO MESTO - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ima z zdravstvenimi domovi in zasebnimi zobozdravniki sklenjene pogodbe za izvajanje zobozdravstvenih storitev, kjer je zapisano, da so zavarovancem dolžni nuditi standardne materiale, spoštovati dogovorjene čakalne dobe in delovni čas ter sprejeti na zdravljenje vsakogar, če še nimajo dovolj opredeljenih oseb, kot določa normativ, mimogrede: doslej še ni nobenega takega zobozdravnika v Sloveniji. Pogodbe pa dovoljujejo tudi samoplačniške ambulante, kadar zavarovanec želi nadstandardne materiale, takoj opravljeno storitev ipd., vendar mora v teh primerih pri zobozdravniku podpisati izjavo, da za to od zavoda ne bo zahteval povračila stroškov. Na zavodu sumijo, da se v zvezi s tem pojavljajo tudi goljufije, in eno takšnih so pred kratkim odkrili v Črnomlju.
“Zobozdravnica dr. Davorka Pavičič iz Črnomlja namreč zavarovanki, ki je želela protetično storitev, ni pojasnila, do česa ima pravico, ampak je od nje za to zahtevala plačilo, račun za opravljeno storitev pa je poslala tudi zavodu. Ker pa je kljub plačilu in izdaji pomanjkljivega računa ženska morala pokazati tudi zdravstveno izkaznico, ji je bila vsa stvar čudna, zato se je oglasila na naši izpostavi,” je povedala direktorica novomeške območne enote zavoda Suzana Jarc. V postopku reševanja pritožbe so ugotovili, da je šlo res za goljufijo. Zobozdravnica je morala plačati kazen, ob naslednji takšni nepravilnosti pa bo zavod z njo prekinil pogodbo. “Zavarovanki bomo neupraviče-
Gozdna učna pot reprezentančen vzorec narave
Pri Francu Janežu, snovalcu gozdne poti Planina - Mirna gora
Gozdna učna pot Planina - Mirna gora je košček naravnega in kulturnega bogastva naše krajine. Osnovana je bila 1991. leta zaradi potreb izobraževanja o naravi, zlasti mladih, da bi jo znali ceniti in varovati. Ker je mnoge oznake na tej učni poti načel zob časa, jih je bilo potrebno zamenjati. Tako so zdaj obnovljene vse tablice z napisi drevesnih in grmovnih vrst, označene so nove zanimivosti oz. pomembnosti.
Na začetku poti na Planini je obnovljena apnenica in postavljen odrezek najdebelejše smreke v Beli krajini, posekane pri Lokvah pri Črnomlju. Naprej po gozdni učni poti spoznamo skoraj vse drevesne in grmovne vrste s tega območja. Označene so z novimi tablicami, kjer so napisana njihova slovenska in latinska imena. Postavljene so tudi nove table, iz katerih se poučimo o sestavi tal, o funkciji in ekološkem pomenu gozda, še posebej o vlogi koreninskega sistema za preprečevanje erozije, njegovi vlogi pri čiščenju zraka, vplivu na klimatske razmere itd.
Na gozdni učni poti je označena tudi Zagažnova skala z letnico 1925. Tedaj je bilo namreč ustanovljeno prvo belokranjsko planinsko društvo, katerega prvi predsednik je bil Ivan Zagažen, učitelj na Planini od 1922 do 1929. Ivan Zagažen je tudi zbral denar za postavitev prvega planinskega doma na Mirni gori in organiziral gradnjo.
Na obnovi učne poti sem spremljal Franca Janeža (na sliki), ki je bil med prvimi snovalci in avtorji te poti. Kljub upokojitvi se je lotil njene obnove, kije bila resnično potrebna. Se vedno je tudi pripravljen popeljati kakšno skupino po poti in pripovedovati o življenju gozda in naravi.
JOŽE WEISS
Stalna zbirka kmetijskega orodja, opreme, ročnih del ter pismenega in slikovnega gradiva na Bizeljskem je pripravljena za ogled. Hvala g. Isteniču, KOP Brežice, Vinu Brežice, Vrtnariji Čatež, Trgovini Cvetje ter govornikom, recitatorjem in pevcem, prof. dr. Antonu Kovačiču, zlatomašniku iz Amerike, ki nas je počastil z obiskom. Posebna hvala 93-letni Slavi Knapič, da je ohranila in darovala veliko knjig in predme-
tov in se je kljub visoki starosti potrudila priti na razstavo in prerezati vrvico, krajanom Bizeljskega, ki so z orodjem in opremo natrpali razstavne prostore, društvu kmetic, sosedam in znankam pa bizeljskim kmetom. Končno hvala obiskovalcem, ki so pri otvoritvi vdihnili razstavnemu prostoru dušo. Vabljeni na ogled zbirke ob sobotah in nedeljah!
MARIJA SUŠNIK
STRAŽANI PRVI, KOČEVCI ČETRTI - Ob koncu tedna je bilo v Sežani 17. tekmovanje slovenskih godb v tretji težavni stopnji v koncertnem programu. Med 24 udeleženci so prvič v novih uniformah nastopili tudi člani Delavske godbe Kočevje, ki ji ji je dirigiral Matevž Novak. V močni konkurenci so zasedli četrto mesto s 94 točkami in prejeli zlato plaketo ter se uvrstili v drugo skupino slovenskih godb. Piro mesto so osvojili člani Pihalnega orkestra iz Straže pri Novem mestu. Po besedah Marjana Fajfarja, predsednika kočevske godbe, jim pomeni uspeh še bolj zavzeto delo pred nekaterimi junijskimi nastopi: 7. junija bodo nastopili na srečanju v Straži, 14. junija in 21. junija v Kočevju, ko bodo proslavili 70-Ietnico delovanja, pred počitnicami pa bodo nastopili tudi na srečanju godb v Dobrepolju, in sicer 18. junija. Na posnetku: kočevska godba na pihala po nastopu v Dvorani Srečka Kosovela v Sežani. (Besedilo in posnetek: M. Glavonjič)
NE BOMO JIH POZABILI - Veliko let je minilo od tiste pomladi, ko smo lahko zavriskali - konec je strašne vojne, strta sta fašizem in nacizem! In spet je pomlad, vsa zelena in cvetoča, polna upanja in načrtov. Kaj pa partizanska grobišča ? V naši bližini jih je največ v kočevskih gozdovih. Koliko mladosti je končalo pot prav tukaj! Spomladi 1995je bilo na Bazi 20 ustanovljeno Društvo za vzdrževanje partizanskih grobov v Rogu. Letos, na dan zmage, smo se člani društva (okrog 40) zbrali in se v treh skupinah odpeljali k spominskim obeležjem in grobiščem, ki so razdeljena v tri sektorje: Roški, Belokranjsko-koprivniški in Starološki sektor. Očistili smo grobove, prižgali sveče in se našim borcem poklonili z enominutnim molkom. Lepo je bilo v naših vrstah videti veliko mladih, ki bodo nadaljevali delo. Naših akcij se vedno udeleži tudi preko 80 let stari član Rudi Kapš. Zahvaljujemo se vodji akcije, prizadevnemu predsedniku društva Jožetu Bučarju, in vsem, ki so nam materialno pomagali. Tako smo dan zmage počastili z delom in spoštljivim spominom na NOB. (I. M.)
PRED USESLOUENSKIM PARTIZANSKIM TABOROM ‘97
1.022 dni bojnih poti Tomšičeve brigade
V prvi Proletarski brigadi Toneta Tomšiča se je borilo 5.967 bork in borcev, za svobodo jih je padlo 1.421, od 231 zajetih borcev pa sojih sovražniki umorili 185
Med osvobodilno vojno je bilo v NOV in PO Slovenije ustanovljenih 35 brigad, od katerih je je 26 dočakalo konec vojne. V Furlaniji so ustanovili še 3 brigade v sestavi italijanske divizije Garibaldi Natisone, v Italiji pa 5 prekomorskih brigad. Prva SNO brigada Toneta Tomšiča je zaživela 16. julija 1942 kot proletarska brigada.
Povečana učinkovitost NOB na Slovenskem je ob koncu pomladi in v začetku poletja 1942 zahtevala tudi višjo organizacijsko obliko delovanja osvobodilne vojske. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet seje tega zavedalo in uresničilo zaobljubo, da bo v spomin na umorjenega org. sekretarja CK KPS Toneta Tomšiča ustanovljena udarna enota, ki bo nosila njegovo ime.
Že mesec dni po smrti Toneta Tomšiča je obstajal in uspešno deloval Prvi slovenski proletarski udarni bataljon Toneta Tomšiča kot izrazito gibljiva vojaška enota, nastala iz znane Dakijeve Proletarske čete. Medtem ko se je bataljon uspešno boril pri Račni, na Polževem, pri Zagradcu, na Topli Rebri in Komovcu ter drugod, so tekle priprave za ustanovitev prve slovenske proletarske udarne brigade. Ustanovili so jo 16. julija 1942 v vasi Cesta nad Starim Logom na Kočevskem. Že 10.7.1942 je bil imenovan za njenega komandanta Ivan Jakič-Jerin, politkomisarka pa je bila Mica Šlander.
Ustanovitev Tomšičeve brigade sovpada z veliko italijansko ofenzivo, znano kot roška ofenziva. TVaja-la je od 16. julija do 4. novembra 1942. Brigada je bila podrejena neposredno Glavnemu f>oveljstvu Slovenije, ki jo je napotilo na območje izven Kočevskega Roga. Njen 1. bataljon je krenil prek osrednje
Dolenjske v predmestje Ljubljane, ob 2. bataljonu na Gorjancih pa je štab brigade iz borcev Belokranjskega odreda in Gorjanskega bataljona ustanovil 3. bataljon, ki ga je vodil Ivan Majnik-Džems. Oba bataljona sta napadala Italijane na Ratežu in pregnala lažnivi Štajerski bataljon nazaj pod zaščito njegovih pravih italijanskih gospodarjev.
Konec avgusta 1942 je imela brigada že 4 bataljone z najboljšimi in preizkušenimi borci. Do konca vojne se je v brigadi zvrstilo 13 komandantov in vključno z Mico Šlander 11 političnih komisarjev. Vodili sojo Ivan Jaklič-Jerin, Janez Hlebš-Čiro Zasavec, Dušan Maj-cen-Nedeljko, Ivan Lokovšek-Jan, Stanko Semič-Daki, Ivan Kovačič-Efenka, Vlado Mišica-Miha, Janez Kramarič, Alojz Pacek-Platin, Anton Plešnik-Murat, Miroslav Lilik, Ivan Majnik-Džems in Tomaž Godec. Za politično delo so v brigadi skrbeli komisaiji Mica Šlander, Ivan Kavčič-Nande Kovač, Niko Šilih-Boris Nikič, Dušan Majcen-Nedelj-ko, Stane Dobovičnik-Krt, Vasja Kogej, Franc Žugelj-Zvone, Vlado Mišica-Miha, Tone Tbmher-Tbnček, Ivan Božič-Jovo in Bojan Škrk.
Takratno operativno območje brigade je zajemalo celotno Ljubljansko pokrajino. Znihe bitke je imela brigada v napadu na nemško obmejno posadko v Družčah, na-
padla je Koprivnik, se bojevala pri Planini nad Črnomljem, z Italijani pri Vodnjaku na Veliki Gori nad Ribnico, napadla je Bizovik in Polje pri Ljubljani itn. - Ena izmed znanih velikih zmag brigade je bil napad in poraz Nemcev na Štampe-tovem mostu 14.10.1943, ko so njeni borci zrušili most in za 14 dni prekinili ves promet na tej pomembni prometnici. Takoj po jesenski nemški ofenzivi 1943 je brigada uničila prvo kvizlinško kolaborantsko postojanko v Grahovem.
Ob ustanovitvi operativnih con so Tomšičevo brigado razporedili v Notranjsko operativno cono, bojevala pa se je tudi v Dolenjski operativni coni ob napadu Gubčeve brigade na Ajdovec. Po ustanovitvi slovenskih divizij NOV je Tomšičeva brigada prišla v sestav XIV. divizije in imela dolgo vrsto zmagovitih bojev pred kapitulacijo Italije in po njej vse do odhoda prek Hrvaške na Štajersko in Koroško. V sklepnih operacijah vojne je odločilno vplivala na vdajo zadnjih sovražnikovih enot.
Že v prvem mesecu obstoja je bilo v brigadi 450 partizanov, do konca 1942 pa se je v njej zvrstilo 631 bork in borcev. Brigada je imela v 2. svetovni vojni do njenih sklepnih bojev nepretrgano bojno dejavnost. Iz njenih vrst je izšlo 13 narodnih herojev, sama pa je dobila 4 najvišja vojaška priznanja.
Do ukinitve brigade po končani vojni ni prišlo. Ostala je v sestavi mirnodobnih enot JLA, leta 1952 pa so ji vrnili častni naziv Proletarska brigada Tbneta Tbmšiča.
Dolenjska v poljskih očeh
Poljski veleposlanik v Sloveniji Jan Tombinski z družino na oddihu v Dol. Toplicah
Pred nedavnim je bil na oddihu v Zdravilišču Dolenjske Toplice veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji Jan Tombinski z družino. Gospod Tombinski je v Sloveniji dobri dve leti in se je v tem času tako priučil slovenščine, da naš jezik govori lepo in tekoče. Preden je Tombinski prišel v Slovenijo, je štiri leta in pol delal v diplomatski službi na Češkem, sicer pa je ta prijazni in prijetni 39-letni mladostni gospod po poklicu zgodovinar in je bil, preden se je leta 1990 po političnih spremembah na Poljskem odločil za diplomatsko službo, asistent na znameniti Jagelonski univerzi v Krakovu. Njegova žena je doktorica jezikoslovja in tudi lepo
bil višji, kot sem pričakoval, pa tudi življenje je pri vas dražje kot v drugih državah v tranziciji. Ko sem zvedel, da bom šel v Slovenijo, sem bil zadovoljen, saj tega dela Evrope prej nisem poznal in sem bil vesel ne samo službene, ampak tudi nove življenjske izkušnje.”
Za oddih v Dolenjskih Toplicah sta se zakonca Tombinski odločila tudi zato, da bi bolje in neposredneje spoznala ta del Slovenije. “Prej smo že, bili v Bovcu, na Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjsko pa sem do sedaj poznal le površno, bolj s ceste. A me je kot pokrajina zelo pritegnila, še posebej Krka/Sedaj pa deželo odkrivamo in spoznavamo. Zelo lepa je,
ŠTEVILNA DRUŽINA - Poljski veleposlanik Jan Tombinski z ženo in štirimi sinovi (peti otrok je na poti) v Zdravilišču Dolenjske Toplice. (Foto: A. B.)
govori slovensko, imata štiri sinove, stare od dve do osem let, prav te dni pa pričakujeta petega otroka.
“Dnevi oddiha, kijih preživljamo v Dolenjskih Toplicah, so prvi dnevi mojega lanskega dopusta,” je povedal veleposlanik. “Pri našem deluje pač tako, da nisi gospodar svojega časa. Naša ambasada je majhna, dela je veliko, poleg tega pa sem kot veleposlanik akreditiran tudi v Bosni, a s sedežem v Ljubljani.” Preden je Tombinski prišel v Slovenijo, naše dežele ni dobro poznal, kot zgodovinar je več vedel o zgodovini Jugoslavije. “Ko sem prišel v Slovenijo, me je najprej presenetil gospodarski in življenjski standard, ki je
Krka pa je ena naj lepših rek, kar sem jih videl.” Mlada in številna družina je oddih v Dolenjskih Toplicah preživljala zelo aktivno, vsak dan so naredili kakšen izlet. “Bili smo v Črnomlju, obiskali Mitrov tempelj na Rožancu, si ogledali Metliko, šli bomo še v Pleterje, Kostanjevico in še kam. Vse, pokrajina in ljudje, je na nas naredilo zelo lep vtis.” Je pa Tombinskega kot zgodovinarja presenetil odnos do zgodovinske dediščine, še posebej gradov. “Te stavbe, ki so del narodove zgodovine, so v slabem stanju. Moram reči, da je na Poljskem to drugače. Pri nas je bilo med vojno ogromno uničenega, a smo po vojni veliko po-
pravili in obnovili. Varšavo, kije bila povsem uničena, smo obnovili po podobi iz 18. st. To je konec koncev stvar patriotizma in narodne istovetnosti.”
Z bivanjem v Dolenjskih Toplicah je bila družina Tombinski zelo zadovoljna “Tukaj je za gosta res poskrbljeno v vseh pogledih. Dnevi nam potekajo lepo, zelo dobro je poskrbljeno za pestro preživljanje prostega časa, osebje je zelo prijazno in ustrežljivo, in to ne samo do nas tujcev, ampak do vseh gostov, pa naj bodo na oddihu ali na zdravljenju,” jih je pohvalil.
Sicer pa veleposlanik dobro pozna novomeško Krko, ki je z ljubljanskim Lekom največja slovenska izvoznica na Poljsko, sedaj pa v Varšavi gradi tovarno. “S Krko res dobro sodelujemo, ta vaša uspešna in ugledna tovarna podpira tudi poljsko kulturno dejavnost v Sloveniji in ima nasploh razumevanje za nas. Sicer pa je lepo videti, kako je Krka kot uspešna firma tesno povezana z okoljem, v katerem deluje. Koliko investira, in to ne samo v proizvodnjo, ampak tudi v turizem in gostinstvo, v Otočec, toplice, hotele! Nasploh je značilno za Slovenijo, da so večje tovarne zelo povezane z lokalnim okoljem.”
O stikih med Slovenijo in Poljsko veleposlanik Tombinski meni, da je tu veliko pozitivnih občutkov, z obeh strani pa manjka globljega poznavanja. “Pa vendar sta Slovenija in del Poljske v zgodovini nekaj časa živela v isti državi, v Avstriji, in so naši poslanci sodelovali v parlamentu. Res pa je tudi, da je v zadnjih letih jugoslovanska propaganda naredila veliko slabega in ustvarjala negativno vzdušje. Še sedaj se srečujemo s klišeji iz 80. let, ko je bilo na Poljskem izredno stanje. Pa vendar je danes Poljska ena najhitreje razvijajočih se evropskih držav, o čemer se v Sloveniji premalo ve. Tudi Slovenijo na Poljskem premalo poznajo, a je sedaj, ko je v Cefti in ko se pfidružujete Evropi, zanimanje za vašo državo že večje. Vsekakor pa pri nas o Sloveniji ni negativnih klišejev, in prepričan sem, da se bodo stiki in vezi med našima državama in narodoma še močno okrepili in učvrstili.”
A. BARTEU
Glasba bogati
Dobrodelni koncert v šmihelski cerkvi
NOVO MESTO - V nedeljo, 25. maja, je bil popoldne v šmihelski cerkvi dobrodelni koncert pod naslovom “Dobro jutro, odber dan - otroci za otroke”, ki sta ga pripravilav Mestna občina Novo mesto in Župnijski urad Šmihel. Nastopili so otroci iz posebne šole Toom Muters Schule iz Franleen-tala v Nemčiji pod vodstvom rektorja Heinricha Ullricha. Izvedli so domače in tuje ljudske pesmi, Mozartova in Beethovnova dela ter priredbe Presleyjevih in Mc-Cartneyjevih popevk. Skupino sestavljajo prizadeti otroci, ki so jih njihove družine zavrgle, v posebni šoli s prilagojenim učenjem pa jih terapevti, učitelji in dobrotniki učijo tudi glasbe. Pri nas nastopajo že četrto leto. Prispevke, zbrane na novomeškem koncertu, je Mestna občina namenila nakupu barvnega notnega sistema za prizadete, ki ga izdelujejo v frankentalski šoli in ga uporablja tudi nastopajoča skupina. Darovali ga bodo otrokom in glasbenim terapevtom v posebni šoli Dragotina Ketteja v Novem mestu.
DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH SE SELI
NOVO MESTO - Obveščamo vse člane medobčinskega društva gluhih in naglušnih z Dolenjske in Bele krajine, starše gluhih in naglušnih otrok, poslovne partnerje ter ostale ljudi, da bo društvo po 40-tih letih končno imelo svoje prostore, in sicer od 1. junija dalje na Glavnem trgu 11 (nasproti frančiškanske cerkve); za stranke bo imelo odprta vrata ob ponedeljkih in sredah od 8. do 12. ure ter ob sredah tudi popoldan od 14. do 17. ure. Nova telefonska številka je 068 324 777. Sponzorje, ki so društvu prispevali za opremo prostora, pa vabijo, da se jim pridružijo na skromni otvoritvi, ki bo 4. junija ob 16.30.
KAKO JE ČRNOMELJ DOBIL SVOJE IME
ČRNOMELJ - ZIK Knjižnica Črnomelj vabi v torek, 3. junija, ob 19. uri v prostore knjižnice na ogled pravljice Kako je Črnomelj dobil svoje ime. V pravljici bodo obiskovalci na čarobni preprogi poleteli v preteklost in se v sedanjosti srečali s čisto pravimi peki iz mestne pekarne. Pripravili bodo pokušnjo najrazličnejših vrst kruha in likovno ustvarjalnico.
(DOLENJSKI LISTI
22. ZBOR V DOLENJI \'AS1 - V dvorani družbenega centra Dolenji vasi je bilo 22. srečanje pevskih zborov Dolenjske. V dveurnem programu so nastopili naslednji zbori: nonet Rog Željne, kvartet Inles, dekliška vokalna skupina Trenutek, oktet Gallus, nonet Vitra, Velikolaška vokalna skupina, Fantje z Blok, vokalna skupina Cantate Domino, MPZ Velike Lašče, MePZ Ribnica, MPZ Lončar, ZPZ Marij Kogoj, MePZ Svoboda Kočevje, MePZ Velika Lašče. V imenu prireditelja, KUD Gallus in Miklove hiše je vse nastopajoče pozdravil Jože Lampe, predsdnik KUD-a Gallus. (Foto: M. Glavonjič)
PRENOVUF.N SERVIS - Na Dvoru so pred dnevi odprli prenovljeni bencinski servis podjetja Petrol. Sen is, ki ga je v rekordnem času preuredila novomeška zadruga Hrast, bo poslej odprt tudi ob nedeljah. Izboljšali so tudi ponudbo prodajnih artiklov, izbira goriv je safilopostrežna, uredili so sanitarije tudi za invalide, razširili skladišča in celotne prostore, tako da bodo zadovoljni prodajalci in tudi kupci. (Foto: S. Mirtič)
Kaj bo z vrtcem Sonček?
V Šentjerneju ne bodo odpirali novih družinskih varstev - Kernčeva ponovno zaprosila za koncesijo
ŠENTJERNEJ - Pred kratkim smo pisali o zasebnem vrtcu Sonček v Dolenji Stari vasi, ki da bo, kot vse kaže, moral zapreti svoja vrata. Do zapleta je prišlo potem, ko je šentjernejski občinski svet konec lanskega leta sprejel cene programov za predšolsko varstvo, ki veljajo za oba vrtca, Čebelico in Sonček, enako. Ker pa imajo v vrtcu Sonček manjše prostore, so tudi njihove skupine otrok manjše, so pa zato večji stroški. Zato se Brigita Kerne, lastnica vrtca, s sprejetimi cenami ni strinjala. Po nekaj razgovorih z občinskim vodstvom je februarja dala odpoved koncesijske pogodbe in izrazila željo, da želi naprej delati v okviru vrtca Čebeliea kot družinsko varstvo.
Ko pa so starši aprila vpisali precej manj otrok v vrtec kot lani in prej, se je pokazalo, da novih družinskih varstev v šentjernejski občini ne bodo več potrebovali. Starši, ki imajo otroke v vrtcu Sonček, so na občino naslovili zahtevo, naj njihove otroke v jeseni vključijo v vrtec Čebelica, če pa bodo morali biti razporejeni v družinsko varstvo, naj da še naprej ostanejo v vrtcu Sonček. Svetovalec župana za družbene zadeve Jože Jakše je povedal, da so staršem razložili, zakaj je do vsega tega prišlo in da zaradi majhnega vpisa otrok ne bodo odpirali novih družinskih varstev.
V Šentjernejski občini je trenutno v organizirano varstvo vključenih 264 otrok, 33 jih je v novomeških vrtcih, 4 pa v Škocjanu. Ker so pred leti imeli velike težave z varstvom in je bilo vsako leto odklonjenih otrok veliko, so
že predlani odprli 6 družinskih varstev, lani pa še 8. Letos je bil vpis otrok precej manjši, nekaj tudi zaradi brezposelnosti staršev, v vrtec se je na novo vpisalo okrog 38 otrok.
Na občini so še povedali, da je Kernčeva pred kratkim ponovno zaprosila za koncesijo.
J. D.
Križarjenje po Jadranu z 10 m jadrnico s skiperjem, tedenski najem 1500 DEM. Jadrnica je luksuzno opremljena, ima 6 ležišč. Rezervacija po tel. 0609/631 -030, 061/832-571.

A AGROdoo
NOVO MESTO
Ugodna prodaja vrtnih rotacijskih kosilnic in kosilnic na laks.
NOVO PRI NAS! cepilni in žepni noži
J+3 VlCTORINOX
■	tel.: 068/24-132	i
i	tel.: 068/324-583	*
Janez Peroci
Nemi in z globoko bolečino smo komaj dojeli, da se poslavljamo od tebe. Le malo ljudi te je dobro poznalo. Vrata svojega srca si odpiral počasi, kot bi se bal, da bi te lahko kdo ponovno prizadel. Tistim redkim, ki nam je uspelo priti v globino tvoje duše. se dotakniti tvojega življenja, in katerim si zaupal, si dal veliko življenjskih spoznanj.
Že tvoja pojava je dala ljudem razlog, da so se zazrli vate. Videli so le mogočnega moža, tvoja duša je ostala skrita. V srcu si vedno nosil občutek drugačnosti. Pa vendar so bili mnogi prikrajšani za priložnost, da te spoznajo, da vidijo v tebi izjemno inteligentnega človeka z vedenjem in širokim obzorjem, ki je dosegljivo le redkim.
Žal si vedel za vsakogar in vse, nase si pozabil. Korak, ki si ga končno storil zase, je zamrl sredi poti. Prostor med prijatelji, kamor si najraje zahajal, je ostal prazen. Cvetje, ki je položeno v tvoj spomin, počasi sklanja glave, odhaja v večnost. Tako, kot si odšel ti, tiho in ponosno, kot si živel.
V imenu prijateljev Lada
Martin Kranjc
Rodil se je leta 1919 v Jareninskem Dolu pri Mariboru, njegovo plemenito srce pa je za vedno prenehalo biti 25. aprila letos v njegovem stanovanju v Sevnici. Od njega smo se poslovili na pokopališču v Šentrupertu na Dolenjskem. Bil je vzgojitelj, kolesar, aktivist in udeleženec narodnoosvobodilnega boja, lovec, telovadec, kolesar, splošno znan družbeni delavec in borec za delavski razred. Bilje tudi delavec Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni ter vsestransko aktiven in pošten človek. Pred dvema desetletjema je prejel priznanje za zasluge v izgrajevanju sistema izvrševanja kazni in vzgojnih ukrepov.
Njegovo življenje je bilo polno težkih trenutkov in mu marsikdaj ni bilo naklonjeno. Ko je bil star 4 leta, je izgubil očeta. Ko je Martin sodeloval pri protestih proti kralju Aleksandru, je bil aretiran in eno leto zaprt, odvzeta pa mu je bila tudi pravica študijskega napredovanja. Leta 1935 je moral k neznanim ljudem na Muto za mizarskega vajenca. Tam je tri leta kasneje opravil izpit, kasneje pa se je usposabljal za tehničnega risarja. Med vojno se je sicer pridružil partizanom, bil pa je tudi zaprt. Po vojni je delal v lesnih obratih. Že leta 1954 je bil zaradi uspešnega dela na delovnem mestu in v družbenih organizacijah odlikovan za zasluge za narod, kasneje pa je bil odlikovan tudi za dosežke na športnem in lovskem področju.
V 50. letih je službovalv Kazenskem poboljševalnem domu v Mariboru, kateremu je postal tudi direktor, leta 1960 pa se je kot mizar zaposlil na Dobu pri Mirni. Leta 1960 je postal izmenovodja primarne obdelave v Zavodu za prestajanje kazni zapora na Dobu, leta 1970 pa so ga z dobrimi 30 leti delovne dobe upokojili kot invalida 1. kategorije. Kolikor so mu moči dopuščale, je bil aktiven tudi po upokojitvi.
Martin Kranjc je ljubil dolenjsko zemljo, v njej je našel tudi svoj zadnji počitek. Bilje nemiren duh, strog do sebe in do drugih ter velik ljubitelj narave in lovec. Bilje član lovske družine Šentrupert in
vodja lovskega revirja št. 4., zadnja leta pa je bil član lovske družine Boštanj ob Savi; tudi njeni člani so ga z velikimi častmi pospremili na njegovi zadnji poti.
JANEZ BLAS
Franc Lovšin
Pred nedavnim so se znanci, prijatelji in svojci na kočevskem mestnem pokopališču poslovili od Franca Lovšina iz Kočevja. Pokojnik se je rodil pred 61 leti v Livoldu; njegov oce je bil Ribničan, mati Kočevka. Njegovim staršem ni bilo dano, da bi v krogu svojih sedmih otrok dočakala mirno jesen življenja: oba je pobrala morija druge svetovne vojne. Očeta so italijanske oblasti odpeljale v zloglasno taborišče Rab na območju Republike FIrvaške, kjer je od glasu in oslabelosti umrl. Mama pa je od žalosti zbolela in kmalu po koncu druge vojhe umrla v bolnišnici. To je bila tragedija za vseh sedem otrok.
Kot odraščujoč fant se je France oprijel vseh vrst del in končno postal pleskar. Nazadnje je delal v industriji transportnih sredstev in opreme Itas Kočevje, kjer je dočakal zasluženi pokoj. Udejstvoval se je tijdi na področju kulture. V letu 1974 je izdal zbirko z naslovom “Preproste pesmi”, ki jo je omogočila Temeljna kulturna skupnost občine Kočevje. Ukvarjal se je tudi s slikarstvom. S Francem Lovšinom smo sosedje izgubili razumevajočega človeka in prijetnega sogovornika.
V. DRAGOŠ
Jože Plut
V	nedeljo, 18. maja, mesec dni pred njegovim triinšestdesetim rojstnim dnevom, smo se na Dvoru številni krajani Dvora, Žužemberka in okolice, lovci, nekdanji sodelavci in prijatelji poslovili od znanega, zaslužnega krajana, lovca in čebelarja Jožeta Pluta.
Razgibano in ustvarjalno življenjsko pot je Jože pričel kot tretji otrok zavedne slovenske družine na Laščah nad Dvorom. Že s 14. leti je pričel delati kot gozdni delavec pri Gozdni upravi Stara Cerkev in kmalu postal pomožni manipulant, zatem pa že samostojni lesni manipulant, nadalje je bil logar. Okrajne gozdne uprave Novo mesto in revirni gozdar GG Novo mesto. S svojim poznavanjem gozda, s prirojeno bistroumnostjo in izredno delovno energijo,kakor tudi z dobrimi odnosi v službi je bil cenjen in priljubljen v podjetju in pri krajanih.
V	letu 1961 seje Jože poročil z Glavičevo Jelko z Lašč in se z njo preselil na Jamo pri Dvoru, rodil se jima je sin Jože, ki si je pridobil poklic geodeta. Leta 1967 je Jože nastopil delo pri krajevni skupnosti Žužemberk in bil imenovan za vodjo peskokopa Poljane pri Žužemberku.
Jožetova prisotnost v peskoko- , pu se je takoj poznala: odvzem i peska se je večal, odjemalcem ni j bilo treba imeti svojih delavcev za nakladanje, zaposlitev so dobili mladi delavci, postopoma je peskokop nabavljal mehanizacijo. Peskokop je postal glavni vir za financiranje ze kar drznega programa krajevne skupnosti. S sredstvi, pridobljenimi od prodaje peska, so bili kriti tudi zagonski stroški zidarske skupine, ki je bila pri krajevni skupnosti ustanovljena za opravljanje komunalnih del in za restavratorska dela na žu- ! žemberškem gradu ter je sčasoma ' izvajala tudi restavratorska dela [ na drugih gradovih v dolini reke ] Krke in mnoga druga zahtevna gradbena dela. Jože pa ni deloval I le kot vodja peskokopa, temveč je I z organizacijo komunalnih del in i prostovoljnim delom tudi ob soju J svetlobe gorečih avtogum s svoji- | ma sodelavcema Cirilom Glavičem in Vidom Struno opravljal I kompresorska dela na vodovodni i trasi, na trasi električnega omrež-ja in na krajevnih cestah.
Jože je bil daleč naokoli znan zaslužen lovec in čebelar z vzornim čebelnjakom na rodnih Laščah, kjer domuje njegovih 170 čebeljih družin. Jožetov delovni vzgled in čut za pošteno nagrajevanje po delu sta pritegnila njegove sodelavce k pridnemu in vestnemu delu, saj smo mu zaupali in ga cenili.
Ohranili ga bomo v najlepšem spominu, krajane Žužemberka in Dvora ter okolice pa naj spominjajo na Jožeta vidne sledi komunalnega in drugega razvoja krajevne skupnosti, za katere je največ prispeval.
Sodelavec MILAN SENICA
MODNI KOTIČEK
Fino, a preprosto
Smernice letošnjega ličenja odločno nakazujejo začasen odhod zemeljskih tonov zaradi vrnitve rožnate palete, torej ženstvenosti. Modna zapoved:- nevtralno in naravno s pridihom romantike. Ustnice so nenadoma lesketajoče in ličnice postanejo izstopajoče. Pred nekaj leti so modni ust-varjalciprisegali na vroča obuvala in blede, "zmrznjene”ustnice, lani so bile hlače in violično rdečilo od jutra do večera. Ne glede na tip ženske poudarjajo prednost nevtralnih barv. Naj bo preprosto. Rdečica je osnovna sprememba, h kateri sodijo roza, lesketajoče se ustnice. Pričeske so izgubile obvezno, narekovano strukturo.
Vsekakor je osnovno pravilo: zdrav videz in ne prekrivanje napak. Med laki za nohte so uveljavili lepoto narave, ki zajema najlepše svetle tone -perlusto kokosova, kremna barva kakija, bež, ki pristoji vsakemu tipu kože.
Ne pozabite torej na zaščito kože pred UV-žarki, na vsakodnevno nego obraza, vratu, rok in seveda vseh drugih kožnih predelov, še posebno v poletnem času, ko so le-ti zaradi visokih temperatur potrebni dodatne nege.
JERCA LEGAN
Darja prva v Evropi
V petih tekmah za evropski kriterij v drsanju trikrat zamagala
TURJAK - O Darji Škrlj s Turjaka smo poročali že lani, ko je v svoji skupini osvojila državno prvenstvo v drsanju. V minuli drsalni sezoni pa je osvojila v svoji starostni skupini še prvo mesto v Evropi.
“V minuli tekmovalni sezoni za evropski kriterij v drsanju sem zmagala in osvojila pokal v trajno last,” je povedala Darja Škrlj s Turjaka, učenka 5. razreda osnovne šole Primoža Trubarja iz Velikih Lašč. Na tem tekmovanju so šteli trije najboljši rezultati s petih tekem. Darja je trikrat zmagala, enkrat je bila druga in enkrat osma. Tekmovanja so bila v Celju, Brnu, Budimpešti, Varšavi in Pinzolu (Italija), in to skozi vso zimsko sezono. Sicer pa Darja doma in po svetu tekmuje tudi v skupini z okoli dve leti starejšimi in temu primerni so tudi rezultati, saj je na tekmovanju za pokal Slovenije osvojila tretje mesto, na državnem prvenstvu je bila druga, na Japonskem pa petnajsta.
Po končani zimski sezoni je začela še kotalkati. Komaj sije dobro nadela kotalke, žeje na medklubskem tekmovanju Olimpije in Nove Gorice zasedla drugo mesto. Pravi, da bo zdaj kotalkala do 20. julija, ko bo državno prvenstvo v kotalkanju, nato pa bo šla za tri tedne v Prago na priprave za nadaljnja tekmovanja v drsanju.
I
Zaradi tekmovanj kar precej izostaja iz šole, kljub temu pa ji gre učenje kar dobro. Ima status športnika. Šolanje bi rada nadaljevala v športni gim-naziji.
Darja Škrlj
REVIJA PRIČESK IN OBLAČIL NAVDUŠILA - Frizerska in tekstilna sekcija, ki delata pri Območni obrtni zbornici Novo mesto, sta v soboto, 24. maja, v zdravilišču Dolenjske Toplice pripravili revijo pričesk in oblačil, ki je navdušila številne obiskovalce. S petdesetimi modeli, v glavnem za našo vsakodnevno rabo, se je predstavilo 13 šivilj, krojačev in pletilj, razen tega pa še 5 frizerskih salonov s številnimi domiselnimi pričeskami za mlade in starejše. Izkazalo se je tudi čevljarstvo Rudija Lopatca iz Dobrave pri Škocjanu. Na sliki: Pogled na oblačila in pričeske je razveselil srca in oči obiskovalcev. (Besedilo in slika: S. Dokl)
Krpanov tek
Vabljeni učenci vseh slovenskih osnovnih šol • Krpanova nagrada
VELIKE LAŠČE - Prvi tek slovenskih osnovnošolcev za nagrado Martina Krpana “L kros ’97" bo v Velikih Laščah 5. junija ob 16. uri. Tekmovalna proga bo dolga za učence razredne stopnje 600 m, za učence predmetne stopnje pa 1600 m, obe progi pa sta pri gasilskem domu v Laščah. Najboljši trije tekmovalci in tekmovalke v vsaki skupini bodo prejeli medalje. Posebni Krpanovi nagradi bosta še za rekorda proge v ženski in moški konkurenci. Vsi tekmovalci bodo po teku sodelovali na nagradnem žrebanju tekmovalnih številk in 50 srečnežev bo prejelo praktične nagrade, vsi pa bodo dobili po teku tudi čaj in sendvič. Prijave za tek sprejemajo do 30. maja do 13. ure.
J. P.
KROŽEK RDEČEGA KRIŽA
Pri krožku Rdečega križa se veliko pogovarjamo o zdravem načinu življenja, varovanju narave in okolja, prijateljstvu, otrocih, ki so drugačni ali bolni, o težavah starejših ljudi in invalidov. Dogovorili smo se, da jim bomo po svojih močeh pomagali. Letos smo šli na tekmovanje o poznavanju RK. Pripravljali smo se dolgo, kajti vprašanja so bila težka. Pomagala nam je naša mentorica Katica Avguštin. Na tekmovanju smo se borili z vsemi močmi. Mislimo, da smo bili kar dobri, saj smo bili najmlajša ekipa. Dobili smo tudi priznanja. Naslednje leto se bomo zopet udeležili tekmovanja. Upamo, da bomo še boljši kot letos.
PETRA GLAVAN IN NINA BRADAČ krožek RK na OŠ Dolenjske Toplice
25-LETNICA OŠ GRM
Osnovna šola Grm praznuje v šolskem letu 1996/97 svojo 25-ietnico. Del praznovanja se je že pričel, saj so nas obiskali prvi ravnatelj šole Miroslav Vute, njegov pomočnik Martin Fuis in učiteljica Ivanka Mestnik, ki je med prvimi učila na naši šoli. 29. maja bo glavna proslava, na kateri bo predsednik naše države Milan Kučan vzidal temeljno listo v temeljni kamen za prizidek šole. Dočakali bomo torej dograditev OŠ Grm. Dobili bomo manjšo telovadnico in štiri učilnice, od katerih se najbolj veselimo računalniške.
JAŠA BARTEU OŠ Grm
Za zlato Vegovo priznanje
Kakšna priznanja so dobili naši osnovnošolci
V soboto, 17. maja. je bilo v Brežicah, Celju, Kopru, Ljubljani in Novi Gorici 33. tekmovanje za zlato Vegovo priznanje iz matematike za učence sedmih in osmih razredov osnovne sole. Od leta 1992 je to hkrati tudi državno tekmovanje. Tekmovalo je 217 sedmošolcev in 328 osmošolcev.
Državna komisija je po pravilniku o tekmovanju sprejela sklep, da prejmejo prvo nagrado učenci, ki so dosegli vse možne točke (25), drugo učenci s 24 točkami in tretjo s 23 točkami. Zlato Vegovo priznanje iz matematike za 1997. leto so prejeli učenci 7. razreda, ki so dosegli 15 ali več točk, v 8. razredu pa je bilo potrebno 19 ali več točk. Po teh kriterijih je prejelo 1. nagrado 5 učencev 7. razreda in 29 učencev 8. razreda, drugo 2 v 7. razredu in 7 v 8. razredu ter 3. nagrado 5 v
7.	razredu in 14 v 8. razredu. Podeljenih je bilo 74 zlatih Vegovih priznanj za 7. razred in 117 za
8.	razred.
Za 22 sedmošolcev in 33 osmošolcev iz Bele krajine. Dolenjske in Posavja je bilo tekmovanje na Osnovni šoli Brežice in v Termah Čatež. V šoli so reševali naloge, v Termah so dobili kosilo učenci in vsi sodelujoči. Po kosilu so se učenci kopali in osvežili po napornem delu, učitelji so pregledali in točkovali izdelke. Po sklepu državne komisije so prejeli: zlato Vegovo priznanje sedmošolci Andrej Kapus z Osnovne šole Mokronog; Jernej Mlakar, Zoran Rodič in Urška Granda z Osnovne šole Center Novo mesto; Jaka Marušič z Osnovne šole Jurija Dalmatina Krško; Tanja Tomšič z
Osnovne šole Mirna; Peter Božič z Osnovne šole Raka; Primož Kozan z Osnovne šole Loka Črnomelj in Polona Kastelic z Osnovne šole Trebnje. Med osmošolci so bili najuspešnejši: Tadej Bajda z Osnovne šole Leskovec, Andrej Muhič z Osnovne šole Mirna Peč, Katarina Ivanšek z Osnovne šole Artiče in Matej Jazbinšek z Osnovne šole Sevnica, ki so prejeli tudi prvo nagrado; tretjo sta prejela Janja Pungerčar z Osnovne šole Tržišče in Peter Skube z Osnovne šole Loka Črnomelj. Zlato Vegovo priznanje so prejeli še; Anja Curhalek z Osnovne šole Kostanjevica, Urška Ramovž z Osnovne šole dr. Pavla Lunačka Šentrupert, Irena Brunskole z Osnovne šole komandanta Staneta Dragatuš in Matej Kozan z Osnovne šole Grm, Novo mesto.
Tekmovanje sta organizirala Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. V Brežicah je tekmovanje vodil Jože Pavlišič, višji svetovalec ZRSŠ OE Novo mesto. Sodelovali so ravnateljica in učitelji Osnovne šole Brežice ter učitelji mentorji z drugih šol. Občina Brežice je vsem tekmovalcem podarila knjigo Sitar, Čad: Jurij Vega, Terme Čatež je podarila majice in omogočila prijetno bivanje, več drugih sponzorjev je tekmovanje podprlo z denarnimi sredstvi. Vsem učencem, ki so prejeli priznanje, in njihovim mentorjem iskreno čestitamo, sponzorjem pa še zahvaljujemo za pomoč.
JOŽE PAVLIŠIC
“MAMICA, NAREDI MI PUNČKO IZ CUNJ”
MIRNA PEČ - Vrtec Cepetavček, enota pri OŠ Mirna Peč, se je od 21. do 25. maja predstavil na celjski sejemski prireditvi Vse za otroka. Ves čas sejma so na razstavnem prostoru razstavljali projekt “Mamica, naredi mi punčko iz cunj”, ki je vseboval tako razstavo izdelkov, slikovno gradivo in video. Projekt so v vrtcu, katerega ravnatelj je Aleksander Ru-pena, vodi pa ga Anica Krese, uresničili ob dnevu dejavnosti vrtca marca, je pa plod pristnega, skoraj družinskega sodelovanja staršev, vzgojiteljic in otrok vrtca.
•	Vse odločilno nastane vsemu navkljub. (Nietzsche)
•	Kakor živimo, tako spimo. (Ruski pregovor)
PETINDVAJSET LET BRŠLJINSKE OSNOVNE ŠOLE
NOVO MESTO - V petek, 30. maja, bo bršljinska osnovna šola praznovala svojo 25-letnico. Od 15. do 17. ure tega dne bo odprla vrata za obiskovalce, da si bodo lahko ogledali razrede in najrazličnejše razstave, ki sojih ob tej priložnosti pripravili njihovi učenci skupaj z delavci šole. Ob 17. uri se bo začela kulturna prireditev. na katero so povabljeni nekdanji učenci, njihovi starši, nekdanji delavci šole, sosedje in vsi ostali. Ob 18.30 bo zaključek s pozdravi padalcev.
NOVOMEŠKI VRTCI NA SEJMU VSE ZA OTROKA
NOVO MESTO - Prejšnji teden se je v Celju začel sejem Vse za otroka, kjer je v četrtek razstavljalo svoje projekte 22 vrtcev iz cele Slovenije, med njimi kar 5 novomeških, s projektom Malček Bralček in še tremi različnimi kotički se je predstavil novomeški vrtec, s po enim projektom pa tudi vrtci iz Šmar-jete, Žužemberka in Mirne Peči. Novomeški vrtci so pripravili kar tretjino vseh predstavljenih projektov na sejmu in zelo lepo predstavili predšolsko vzgojo na Dolenjskem.
TVetji v državi
VELIKE LAŠČE - Na državnem prvenstvu mladih računalničarjev je v skupini programiranje za učence do 3. razreda osvojil tretje mesto Anže Starič iz Velikih Lašč. “To ni le velik uspeh za mladega Anžeta, ampak tudi za našo šolo,” je Anžetov dosežek komentiral ravnatelj šole Edi Zgonc.
Anže je k temu dodal, da se je s pomočjo mame naučil prvih računalniških ukazov, zdaj pa že kar uspešno rešuje probleme, kijih je iz leta v leto več. Povedal je še, da lahko dobi za nagrado za uspeh na tekmovanju enoletno brezplačno naročnino na Internet.
Anže Starič
TOMAŽ KUZMA IN PETER SKUBE DOBITNIKA DRŽAVNEGA PRIZNANJA
ČRNOMELJ - Tomaž Kuzma in Peter Skube, osmošolca z OŠ Loka, sta se že drugo leto zapored udeležila državnega tekmovanja za Štefanovo priznanje iz fizike. Letos je bilo organizirano 10. maja v Mariboru. Tekmovanje iz fizike poteka vsako leto v treh stopnjah: tako sta bila Tomaž in Peter najprej prvaka na šolskem tekmovanju, na regijskem tekmovanju v Novem mestu pa sta dosegla drugo mesto. To jima je omogočilo udeležbo na državnem tekmovanju v Mariboru. Tekmovala sta ekipno, pomerila sta se v treh teoretičnih in dveh eksperimentalnih nalogah. Fanta sta se dobro odrezala, saj sta že drugo leto prejela zlato Štefanovo priznanje. Pa tudi sicer sta že od mladih nog izrazita naravoslovca, poleg fizike se zanimata zlasti za matematiko in kemijo. Vsak od njiju premore kopico priznanj, Tomaž Kuzma se lahko pohvali celo z naslovom državnega prvaka iz matematike, ki ga je osvojil
Mladi fiziki OŠ Loka Črnomelj
TUDI PRIZADETI LAHKO IGRAJO NA INŠTRUMENTE - Ko se je Heinrich Ulrich iz Nemčije odločil, da bo prizadete otroke naučil igrati inštrumente in jih povezal v orkester, je naletel na ugovore, češ vsi strokovnjaki pravijo, da takšni ljudje ne morejo igrati inštrumentov, ker ne poznajo not. "Vendar sem to težavo rešil - z barvami in pikami, "je dejal Ulrich. Kaj zmorejo ti otroci, ki sedaj nastopajo širom po svetu in so posneli že dve zgoščenki, smo lahko videli v Krškem na koncertu Dobro jutro, beli dan!, ko so med drugim igrali celo skladbe Mozarta, Beethovna, slovenske narodne in pesmi drugih narodov. Nastopili pa so tudi otroci iz osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja in varovanci varstveno-delovnega centra Leskovec. Prisrčno prireditev je povezovala simpatična Bernarda Žam. Škoda, da se je humanitarnega koncerta udeležilo tako malo ljudi. (Foto: T. G.)
l			
	mm	lir	
OBISKALI SO NAS PRVOŠOLČKI - Bliža se konec šolskega leta in vsi mali šolarji si močno želijo stopiti v L razred. Istočasno pa jih spremlja tudi strah, kajti končali se bodo brezskrbni predšolski dnevi. Zato smo povabili na obisk prvošolce (na sliki), da nas seznanijo z delom in učenjem ter znanjem v L razredu. Da pokažejo svoje spretnosti in sposobnosti, smo jim pripravili več likovnih dejavnosti na temo pomlad. Bili so zelo ustvarjalni in domiselni, saj so njihovi izdelki dokazali, da ta letni čas zelo dobro poznajo. Tudi nas so marsičesa naučili in navezali smo prijetne stike z obljubo, da jih tudi mi obiščemo v njihovem razredu. Ustvarjalno dopoldne smo zaključili s prijetnim petjem in sladkimi bonbončki. (Vzgojiteljica Zdenka Blatnik, PS Žužemberk)
Uspešni bodoči trgovci
Na državnem tekmovanju v tehniki prodaje srednjih trgovskih šol Slovenije zmaga gostiteljem
NOVO MESTO - V torek, 20. maja, je bilo v Novem mestu državno tekmovanje v tehniki prodaje srednjih trgovskih šol Slovenije, že 22. po vrsti, tokrat pa gaje prvič organizira-j la Srednja ekonomska šola Novo mesto. Učenci so v Do-lenjkinem Supermarketu in Drogeriji, v Modni hiši Julija, v Tehničnem centru Novotehne in v trgovini Mak tudi v praksi pokazali znanje, ki so ga pridobili pri strokovnih predmetih. Tekmovanja sta se udeležili tudi trgovski šoli iz Brežic in Novega mesta.
Ob tej priložnosti je bila v Krkinem hramu na Trški gori | seja aktiva ravnateljev srednjih ekonomskih, upravno-admini-strativnih in trgovskih šol Slovenije, ki so se je udeležili tudi predstavniki ministrstva za šol-1 stvo in šport, zavoda RS za šolstvo ter centra RS za poklicno izobraževanje. Zaključna prireditev, ki so jo pripravili dijaki srednje ekonomske šole, je bila v športni dvorani, udeležil pa se je je tudi novomeški župan Franci Koncilija.
Prireditev so omogočili: Mestna občina Novo mesto, Dolenjka Novo mesto, Mercator i Dolenjska Novo mesto, No-! voteks Trgovina - Modna hiša Julija Novo mesto, Novotehna Novo mesto. Mak Novo mesto. Dolenjska banka, Kovinotehna ! MKI Novo mesto, Krka tovarna zdravil, Novoles Straža, Do-I lenjske pekarne, Krka Zdravilišča, Dolenjska borznoposredniška družba, RIC Novo mesto, Zavarovalnica Triglav Novo mesto, Pivovarna Union Ljubljana, Dana Mirna, M Banka
Ljubljana, IGM Strešnik Dob-ruška vas, Kovinotehna Celje, Trgovina Pikapolonca Raka, Trgovina Kramer Mirna, Novo-dom Novo mesto, Novoteks Tkanina Novo mesto, Elektrotehna set Novo mesto, Labod, Revoz, Mercator KZ Metlika Vinska klet Metlika, Market Maja Novo mesto, Mesnica in delikatesa Vrščaj Novo mesto, Vulkanizerstvo Vidic Novo mesto, DZS PC Novo mesto. Vsem iskrena hvala!
JOŽICA MUHIČ
ZMAGOVALCI V TEHNIKI PRODAJE - Predsednik skupnosti srednjih ekonomskih, uprav-no-administrativnih in trgovskih šol Slovenije Janko Poklič izroča pokal za doseženo skupno prvo mesto Jožici Muhič, organizatorki praktičnega usposabljanja na S ES Novo mesto. (Foto: J. Korbar)
skem konzulu g. Štruklju, ki nam je s sodelavci pripravil izjemno prijeten in nepozaben sprejem. Ponosni smo na to, da cenijo našega sošolca Jožeta, kije veliko prispeval za dobre odnose z matično domovino Slovenijo, na katero je še vedno zelo ponosen. Vseslovensko kulturno društvo ga je poleg dveh predlagalo za častnega slovenskega konzula v Ontariu.
Posebno doživetje so bila številna srečanja z našimi rojaki v Slovenskem parku, kjer smo preživeli večer z ansamblom Tonija Verder-berja in Tonijem Gašperičem. Prijetno domače je bilo v restavraciji Metličana Borisa Mozetiča pa na slavju ob 25-letnici poroke zakoncev Majzelj, v slovenskem centru v Torontu in Hamiltonu. V prelepem delu Mississauge nas je sprejel sošolec Janko Predovič, prijetne ure smo preživeli pri Jožetu in Ivanu Slobodniku, na farmi pri družini Kukoviča in pri Plutovih. Žal se vsem vabilom skupaj nismo mogli odzvati. Počutili smo se kot doma.
Za vse te izjemno lepe in nepozabne dneve se prisrčno zahvaljujemo našemu sošolcu Jožetu in ženi Darji, Ivanu Plutu z ženo Vero, šoferjema Martinu Vukšini-ču in Frenku Koščaku ter vsem, s katerimi smo se srečali in se spoprijateljili. Bilo je nepozabno. Veselimo se srečanja z novimi in starimi znanci ter prijatelji v naši domovini Sloveniji.
VLADKA ŠKOF v imenu vseh, ki smo bili v Kanadi
Devetdeset let Lovričeve mame
Prišla sem jo v Draščo vas obiskat kar tako, da malo poklepetava. Pa najprej na mizi zagledam lep, prazničen šopek.
“Naša mama je 13. maja praznovala 90. rojstni dan,” ponosno pove njen najmlajši sin, ki je sedaj gospodar na domačiji v lepi novi hiši. Zrasla je malo proč od stare. “Sam župan Franci Koncilija ji je prišel voščit in ji prinesel tale lepi šopek. Tudi slikal jo je. No, pa tudi domači smo ji pripravili praznovanje,” razlaga. Mama pa se zadovoljno smehlja in je kot sramežljivo kmečko dekle. V zadregi si potiska lase za ruto, zavezano pod brado.
Ne morem verjeti, da jih ima že toliko. Rodila seje na Kalu, v lepi vasi pri Ambrusu, na kar močni kmetiji. Otrok je bilo iz obeh zakonov petnajst, pa jih je pol pomrlo. Tako je takrat bilo: revščina, slaba hrana, slaba higiena, zdravniki pa le za bogatine. A njihov oče je bil skrben, še je dokupil zemlje, tako da nikoli niso bili lačni. Po osem glav živine so imeli in tudi konje. Kruha nikoli ni stradala. Tudi kasneje, ko je bila že poročena ob Krki, so ji veliko pomagali.
DEVETDESETLETNICA - Posnetek za spomin
V osnovno šolo je hodila v Ambrus. Že takrat so imeli veliko, lepo šolo. Učila sta jih učitelj Dekval iz Ljubljane pa neka učiteljica z Dvora. Kasneje sta se poročila in imela tri otroke. Kakšnih posebnih iger se takrat niso igrali. Ni bilo časa zanje. Na paši so se lovili, to že, drugače pa je bilo treba že od malega trdo delati.
Svojega moža je spoznala na semnju na Krki. Seznanil ju je Škufec iz Drašče vasi. Eno uro daleč je potem Ludve Prušnik hodil preko Kamnega vrha vasovat, 1933. sta se pa poročila. Takrat je prvič prišla v Draščo vas.
“Prišla sem v dobro hišo. Samo njegovi starši so bili še doma, ker seje možev brat malo prej oženil v Žužemberk. Vsi so bili dobri z mano. Nikoli se nismo kregali. Tri otroke sem rodila. Ludvik je postal inženir v Ljubljani, Jože je v Nemčiji, Slave pa doma. Pa samo štiri vnuke imam, najmlajša je letos maturantka stiške gimnazije,” pravi ponosno.
Pove mi, da je rada zahajala gledat Krko, kajti v notranjosti Suhe krajine ni nobene tekoče vode, a se je je zmeraj kar malo bala. Uidi to mi pove, da so bili zanjo najhujši časi med vojno. Moževi starši so bili stari in bolni, zadnji otrok seje rodil malo pred koncem vojne, hrane pa nobene. Pa nevarnost z vseh strani. Kar naprej so bežali v hosto. Še dobro, da je bila blizu.
Ampak življenje je bilo vseeno lepo. Preživela gaje v miru in prijateljstvu. Danes še vedno bere, seveda z očali. Ja, tudi televizijo gleda, pa ne preveč rada. Pa snahi pomaga kaj malega pospraviti. Tudi skuha, če je treba. Posodo pomije. Pravzaprav je za svoja leta kar zdrava. Le družbe nima kaj dosti. Mladi gredo po opravkih, njene vrstnice so pomrle... Najstarejša je v vasi.
Lovričeva teta, še veliko lepih, mirnih dni vam želim tudi jaz, Vaša sovaščanka
IVANKA MESTNIK
Za 40-letnico odpotovali v Kanado
13 nekdanjih metliških maturantov je praznovanje 40-letnice nižje gimnazije zaključilo z 10-dnevnim bivanjem v Kanadi - Povabilo sošolca Jožeta Slobodnika - Zahvala
POSLANSKA PISARNA V LITIJI
LITIJA - Litijski poslanec v državnem zboru z liste Slovenske ljudske stranke in predsednik občinskega sveta občine Litija Franci Rakovec je svojim volilcem izpolnil eno izmed svojih predvolilnih obljub. Na Valvasorjevem trgu 3 v Litiji je v začasnih prostorih odprl svojo poslansko pi-
sarno. Odprta je vsak ponedeljek od 14. do 16. ure. V 14-ih dneh, kolikor je pisarna odprta, je odziv nad vsemi pričakovanji, tako da je dve uri na teden, kolikor je odprta, popolnoma zasedena. V kratkem bodo prostorske zadeve na litijski občini rešene in oba poslanca (Franci Rokavec in Mirko Kaplja) bosta dobila skupno poslansko pisarno.
K. Š.
Po končani nižji gimnaziji v Metliki leta 1956 smo se razkropili vsak svojim doživetjem naproti. Prvič smo se nekdanji sošolci srečali po 25 letih, nato po 30, 35 in nazadnje po 40. Z nami so bili trije od petih še živečih učiteljev. Tudi od sošolcev je bilo nekaj “opravičeno odsotnih”. Posebej veseli smo bili sošolca Jožeta Slobodnika, ki je ta večer prišel med nas, čeprav živi v Kanadi. Presenetil nas je s povabilom v Toronto, kjer naj bi bili njegovi gostje vsi nekdanji sošolci in učitelji.
Čeprav se je sprva zdelo neverjetno, nas je 13 konec aprila poletelo čez lužo proti Torontu, kjer smo se že na letališču presenetljivo srečali s slovenskim učiteljskim pevskim zborom “Emil Adamič”. Potovali so po različnih krajih Toronta in prirejali koncerte. Poslušali smo jih v Hamiltonu in bili ponosni, da smo Slovenci. V
Kanadi smo ostali deset dni. Naš Jože in Ivan Plut (po rodu Metličan), kije za Slobodnikom prevzel vodenje vseslovenskega kulturnega društva, sta za nas pripravila bogat program za vsak dan posebej in ga popestrila s srečanji naših rojakov. Ogledali smo si veliko posebnosti tamkajšnjih mest, še posebej Toronta, občudovali naravne bisere Ontaria, med
katerimi prednjači reka Niagara z znanimi slapovi. Odšli smo na izlet v ZDA, ogledali smo si ogromne površine z naselji Mennoni-tov (Amišev). Dva dni smo namenili ogledu Ottave, od koder smo se preko mostu zapeljali še v francoski del Hull v Ouebec in tam obiskali zanimiv muzej kanadske civilizacije. V Ottavvi smo bili še posebej veseli obiska pri sloven-
“BILO JE NEPOZABNO!" - Na sliki smo na sprejemu pri slovenskem konzolu v Kanadi g. Štruklju (tretji z leve v prvi vrsti).
SLOMSKO V ŠTIPENDIJSKI SKLAD
razpisuje za šolsko leto 1997/98 pet letnih štipendij v višini I5.000.oo SIT mesečno, ki se izplačujejo 11 mesecev, namenjenih predvsem dijakom, ki se letos prvič vpisujejo v program srednješolskega ali poklicnega, izobraževanja.
RAZPIS ŠTIPENDIJ
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje da se izobražujejo v Republiki Sloveniji, da so državljani Republike Slovenije.
da ob vpisu v prvi letnik srednjega izobraževanja niso starejši od 16 let
2.
Štifiendije iz tega razpisa lahko pridobijo:
dijaki, ki jim ni uspelo pridobiti kadrovske, republiške ali kake druge štipendije, dijaki, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča m katerih dohodek na družinskega člana v tromesečju leta 1997 ne presega 90% zajamčene plače (SIT bruto), dijaki ki se šolajo zunaj kraja stalnega bivališča in katerih dohodek na družinskega člana v tromesečju leta 1997 ne presega 130% zajamčene plače
3.
Ker so sredstva omejena, bodo imeli prednost prt p(xJehtvi štipendij dijaki, ki imajo realno mžji dohodek na družinskega člana, izhajajo iz družin z velikim številom otrok. živijo na demografskoali drugače ogroženih območjih, imajo boljše učne rezultate
4.
Dijaki zaprosijo za štipendijo SLOMŠKOl EGA ŠTIPENDIJSKEGA SKLADA s pisno
vlogo, ki jo pošljejo na naslov: SLOMŠKOV ŠTIPENDIJSKI SKLAD, Dupleška 34.
MARIBOR Več informacij lahko dobijo tudi po telefonu 062 510-483, vsak dan od
ponedeljka do petka, med 9 m II. uro. Na Vašo posebno željo Vam pošljemo
brezplačno bilten, s predstavitvijo SLOMŠKOVEGA ŠTIPENDIJSKEGA SKLADA.
5.
I 'logi je potrebno priložiti
•	prošnjo.
•	lastnoročno napisan življenjepis.
•	potrdilo o vpisu v šolo.
•	fotokopijo zadnjega šolskega spričevala.
•	priporočilo učitelja, profesorja, duhovnika ali drugega strokovnjaka.
•	dokazila o izpolnjevanju drugih pogojev iz tega razpisa
'Zahtevano dokumentacijo morajo dijaki predložiti po pošti do I septembra 1997
6.
Dijaki niso upravičeni do štipendije SLOMŠKOVEGA ŠTIPENDIJSKEGA SKLADA
•	če prejemajo drugo štipendijo.
•	če prejemajo denarno pomoč za šolanje najmanj v višini 15.000.OO SIT,
•	če jim je v času izobraževanja zagotovljena brezplačna oskrba
(kot brezplačna oskrba se šteje, če dijak plačuje do 20% stroškov oskrbe),
•	če sklenejo delovno razmerje, pridobijo status zasebnika ah samostojnega podjetnika.
•	če se kot iskalci zaposlitve prijavijo prt Republiškem zavodu za zaposlovanje
Dne 25.05.1997	llniv.doc.dr. Peter Pavel KLASINC,
Predsednik upravnega odbora SŠS
Ascom [urit 30
Erno ISDN telefonski aparat
Panasonic KX 19410 G
brezvrvični telefonski aparat 9011 Mi i ATO
Samsung Top line 100 brezvrvični telefonski aparat 43.140.- / Iskra SH ETA 057 PH/10 telefonski aparat 0.432.-
•	Telefonski aparati, telefonske tajnice, telefaksi, hišne centrale priznanih blagovnih znamk s certifikati: ASCOM, HAGENUK, CANON, ALCATEL, PHILIPS, SIEMENS, PANASONIC, ISKRA, BOSCH. SAMSUNG, AUDI0V0X
•	Instalacijski materijal • Telefonski imenik Slovenije • Telekartice
•	GSM priključek • GSM mobilni telefonski aparati
• Plačevanje telefonskih računov brez provizije • Informacije o možnostih ža pridobitev telefonskega in ISDN priključka, pristopu do interneta (Slovenija Online) • Servisiranje Iskrinih telekomunikacijskih aparatov • Reklamacije • Vse informacije lahko dobite tudi na brezplačni telefonski številki: 080 80 80
Bliže smo si, kot si mislimo
Telet rgovina
Telekom Slwenije
Teletrgovina Noyo mesto, Novi trg 7a, 8000 Novo mesto, tel.: 068 37 22 73. odprto: pon.-pet.: 9.00 - 17.00. sob.: 8.00 - 12.00
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 29. V.
SLOVENIJA 1
7.15-1.40 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.40	V1DEORING
10.10	TEDENSKI IZBOR MOESHA, amer. naniz., 8/14
10.35	GOSPOD DEED GRE V MESTO, amer. film (čb)
12.30	SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 12/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov. tv igrice
15.20	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
15.45	UJETA V ČAS, angl. drama
17.00	OBZORNIK
17.10	SPREHODI V NARAVO
17.25	OUASIMODOVE ČAROBNE DOGODIVŠČINE, fran. serija, 55/26
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TEDNIK
21.05	FORUM
21.15	FRASIER, amer. naniz., 14/24
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	ODSTIRANJA
SLOVENIJA *
9.00	Euronews -11.15 Tedenski izbor: Koncert ob 75-letnici Uroša Kreka; 12.45 Psadka, amer. naniz., 15/20 -13.10 Nogomet -14.55 Od zlate ritke do zlate naveze -15.35 Izzivalci, franc, naniz., 28/52 - 16.05 Svojeglavi politik, angl. nadalj., 7/7 -16.55 Rokomet -18.35 Skrb za zemljo, angl. dok. serija, 3/13 -19.00 Oddaja o računalništvu -19.30 Izzivalci, franc, naniz., 29/52 - 20.00 Nedeljski angeli, norv. film
-	21.45 Gibljive slike - 22.15 Film
KANALA
10.15	Risana serija - 10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 ’alo, ’alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Vročica noči (ponov.) -15.00 Dannyjeve zvezde -16.00 Oprah show (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (140. del) -17.45 Rajska obala (139. del) -18.10 Očka major (45. del) -18.40 Nora hiša (139. del) -19.05 Družin-ske zadeve (140. del) -19.35 Cooperjeva druščina (57. del)
-	20.00 Princ iz Bel Aira (140. del) - 20.30 Nujni primeri (16. del) - 21.20 Od-klop (12. del) -
22.15	Babilon 5 (naniz.) - 23.50 'alo, 'alo (30. del) - 0.15 Vitez za volanom (54. del) -1.05 Dannyjeve zvezde
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Marisol (serija, 98/145) - 13.10 Santa Barbara (serija) -
14.10	Izobraževalni program -16.45 Besede, besede, besede -17.15 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.55 Dok. oddaja -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Dok. film - 21.45 Film - 23.15 Opazovanja - 23.45 Klub d.d. - 0.00 Dok. program -1.00 Težave s Harryjem - 2.35 Poročila
HTV«
14.05	Tv koledar -14.15 Potovanje (dok. serija) -15.10 Nesreča (brit. film) -16.50 Telo in duša (serija) -17.15 Obalna straža (serija) -
18.05	Hrvaško vojni pismo -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.25 Nogomet - 22.40 Dosje X (32/49) - 23.30 Preprosti ljudje (amer. film) -1.00 Seinfeld (hum. serija)
PETER, 30. V.
SLOVENIJA 1
7.15-2.00 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.35	VIDEORING'
10.05	OTROŠKI PROGRAM DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, amer. naniz., 17/20
10.30	TEDENSKI IZBOR SVOJEGLAVI POLITIK, angl. nadalj., 7/7
11.20	NEDELJSKI ANGELI, norv. film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
15.30	SLOVENSKI ŠTUDENTI MOZAR-TEUMA, L del
16.00	POVEČAVA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	HUGO, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	PLANET IN
21.30	MESTA PRIHODNOSTI, angl. dok. serija, 2/3
22.15	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.55	MURPHY BROWN, amer. naniz.
23.20	SIN TEME, amer. film
SLOVENIJA S
9.00	Euronews -11.35 Tedenski izbor: Mostovi;
12.05	Oddaja o račulnalništvu; 12.35 Igrani film; 14.05 Gibljive slike; 14.35 Forum -14.45 Zgodbe iz školjke -15.15 Mož iz Alama, amer.
film -16.30 Frasier, amer. naniz., 14/14 -16.55 Izzivalci, franc, naniz., 29/52 - 17.25 Saga o Mcgregorjevih, avstral. nadalj., 13/26 -18.15 Jake in Ben, kan. nadalj., 3/13 -19.00 Okolje in mi -19.30 izzivalci, franc, naniz., 30/52 - 20.00 Pogojno na svobodi, amer. film - 21.35 Mehika, dok. film - 22.15 Slovenski jazz iz kluba Gajo
KANALA
10.15	Risana serija -10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 'alo, 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Vitez za volanom (ponov.) -14.50 Karma -16.00 Oprah show -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (141. del) -17.40 Kuharska oddaja -17.50 Rajska obala (140. del) -18.15 Očka major (46. del) -18.40 Nora hiša (140. del) -
19.05	Družinske zadeve (141. del) -19.35 Cooperjeva druščina (58. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (141. del) - 20.30 Tinta (4. del) - 21.00 Film: Ločene počitnice - 22.35 Zaslepljeni (film) - 0.20 Karma -1.15 Ulica ljubezni (1. del)
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -12.00 Poročila -12.35 Marisol (serija, 99/145) - 13.15 Santa Barbara (serija) -14.00 Mali veliki svet - 14.30 Počastitev dneva državnosti -16.45 Poročila -18.35 Kolo sreče - 19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Lepa naša - 22.20 Opazovanja - 22.50 Potovanje (dok. serija, 5/ 39) - 23.50 Glasbena oddaja - 0.35 Poročila
HTV«
13.10	Tv koledar -14.40 Seinfeld (hum. serija) -15.05 Hišice v cvetju -15.50 Triler -16.55 Telo in duša (serija, 35/120) - 17.20 Zvezdne steze (serija) -18.05 V družini -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Zakon v L.A. (serija, 32/44) - 21.10 Kdo je moj šef? (serija, 21/22) - 21.45 Šalo na stran (hum. serija) -
22.25	Čista sreča (amer. film) - 0.05 Nočni lov (amer. film) -1.40 Košarka
SOBOTA, 31. V.
SLOVENIJA 1
7.15	- 23.35 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.40	OTROŠKI PROGRAM
RADOVEDNI TAČEK
8.55	MALE SIVE CELICE
9.40	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.10	17. SREČANJE TAMBURAŠK1 SKUPIN IN ORKESTROV SLVOENIJE, 2. oddaja
10.45	TEDENSKI IZBOR
SAGA O MCGREGORJEVIH, avstral. naniz., 13/26
11.35	HUGO, tv igrica
12.05	TEDNIK
13.00	POROČILA
13.05	KARAOKE
14.05	STRELA Z JASNEGA, nem. naniz., 3/28
14.55	TABORNIKI IN SKAVTI
15.10	SPREHODI V NARAVO
15.25	KALLE IN ANGELI, norv. film
17.00	OBZORNIK
17.10	ČAROBNOST ALP, nam. dok. oddaja, 2/2
18.00	NA VRTU
18.25	OZARE
18.35	HUGO - TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.00	UTRIP
20.10	NAVIJ DO KONCA, amer. film
21.50	ZA TV KAMERO
22.05	ODMEVI, VREME ŠPORT
22.35	ZLATA NAVEZA, angl. nadalj., 5/12
SLOVENIJA S
8.00	Euronews -14.25 Tedenski izbor: Pogojno na svobodi, amer. film; 15.55 Roka rocka -
16.55	Izzivalci, franc, naniz., 30/52 - 17.20 Košarka -17.50 Tenis -19.00 Kajak-kanu, slalom -19.30 Izzivalci, franc, naniz., 31/52 - 20.00 Razvedrilna oddaja - 21.00 Cesarstvo žuželk, ang. serija, 2/6 - 21.30 Koncert - 23.00 V vrtincu - 23.30 Sobotna noč
KANALA
8.40	Risana serija - 9.00 Kaličopko -10.00 Risana serija -10.30 Nora hiša (ponov.) -10.55 Očka major (ponov.) - 11.20 Cooperjeva druščina (ponov.) -11.45 Princ z Bel Aira (ponov.) -
12.10	Film: Ločene počitnice -13.45 Kako je bil osvojen divji zahod (nadalj.) -15.35 Ih čudna znanost -16.00 Alf -16.30 Mupet show -17.00 Aladin; Račje zgodbe -17.50 Miza za pet (nadalj.) -18.40 Atlantis -19.25 Fawlty Towers (naniz.) - 20.00 Na ulicah Los Angelesa (film) • 21.35 Molčeči morilci (film) - 23.10 Vroči pogovori - 23.40 Melodija strasti (erotični film)
HTV 1
8.00	Tv koledar - 8.15 Poročila - 8.20 Risana serija - 8.45 Klub, d.d. - 9.00 Dobro jutro, Hrvaška -11.10 Dok. oddaja -12.00 Poročila -
12.25	Zorro - veseli maščevalec (amer. film) -
14.15	Risanka -15.25 Filipovi otroci -15.25 Bjelovar v domovinski vojni (dok. oddaja) -
16.10	Televizija o televiziji -16.40 Poročila -
17.45	Posnetek festivala -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.25 Doc Hollywood (amer. film) - 22.15 Opazovanja -
22.45	Svet zabave - 23.15 Frostov nastop
HTV*
7.55	Tv koledar • 8.05 Obalna straža -11.10 S knjigo v glavo -11.55 Telo in duša -13.45 Zakon
v L. A. (serija, 32/44) - 14.30 Briljanten -15.20 Skrita kamera -15.45 Theatron -18.05 Dok. oddaja ■ 18.50 Risanka -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Triler - 21.15 Na koncu sveta (serija) - 21.45 Hrvaški gozdovi in gozdarstvo - 22.20 Hišice v cvetju (serija, 6/45) - 23.05 Glasbena oddaja
NEDELJA, 1. VI
SLOVENIJA 1
7.15	- 23.55 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.05	OZARE
8.10	OTROŠKI PROGRAM ŽELJKO, avstral. naniz., 12/13
8.35	ŽIVŽAV
9.25	DODOJEVE DOGODIVŠČINE
9.30	NA VRTU
9.55	NEDELJSKA MAŠA
11.00	ROJEN MED DIVJIMI ŽIVALMI, amer. dok. serija, 1/13
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	POMAGAJMO SI
12.30	NEDELJSKA REPORTAŽA
13.00	POROČILA
13.05	LJUDJE IN ZEMLJA
13.50	PLANET IN
15.10	OBUJENJE, amer. film
17.00	OBZORNIK
17.10	POPOLNA TUJCA, amer. naniz., 21/22
17.35	LJUDJE IN ZEMLJA
19.05	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	ZRCALO TEDNA
20.10	ZOOM
21.15	VEČERNI GOST
22.05	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.15	ŠEMPAVELSKI UDAR, franc, film
SLOVENIJA 1
8.00	Euronews -12.20 Mali oglasi -13.05 Tedenski izbor: V vrtincu; 13.35 Izzivalci, franc, naniz., 31/52; 14.00 Glasbena oddaja -15.10 Motokros -16.45 Rokomet -18.00 Nogomet -19.30 Izzivalci, franc, nadalj., 32/52 - 20.00 Bramwell, angl. nadalj., 6/7 - 20.55 Slovenski magazin - 21.25 Svet čudes, avstral. dok. nadalj., 6/13 - 21.45 Šport - 22.30 Portret - 23.30 Tok noč tok
KANALA
8.40	Risana serija - 9.00 Kaličopko - 10.00 Risana serija -10.25 Atlantis (ponov.) -11.10 Avtovizija (ponov.) -11.40 Hulkova vrnitev (film) -13.20 Kuharska oddaja -13.30 Daktari (naniz.) -14.30 Miza za pet (ponov.) -15.20 Najstniki proti vesoljcem -15.45 Super Samuraj (naniz.) -16.00 Alf (naniz.) -16.40 Mupet show -17.10 V štirih dolinah (mlad. film, 2. del) -18.00 Korak za korakom (naniz.) -
18.25	Kung Fu (naniz.) -19.10 Mantis (naniz.) - 20.00 Trdnjava (film) - 23.00 Britansko prvenstvo turnih avtomobilov - 0.00. Odklop
PONEDELJEK, 2. VI.
SLOVENIJA 1
7.15	- 2.35 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.30	EURONEWS
9.45	VIDEORING
10.15	TEDENSKI PROGRAM POPOLNA TUJCA, amer. naniz., 21/22
10.40	ŠEMPAVELSKI URAR, fran. film
12.20	ZA TV KAMERO
12.30	UTRIP
12.45	ZRCALO TEDNA
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
13.40	TEDENSKI IZBOR ZOOM
14.40	LJUDJE IN ZEMLJA
15.10	VEČERNI GOST
15.55	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.30	O NARAVI IN OKOUU
18.40	LINGO, tv igrica
19.10	RISANKA
19.15	ŽREBANJE 3X3
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TV KONFERENCA
21.00	ODDAJA O TURIZMU
21.20	OSMI DAN
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.45	HUDSONOVA ULICA, amer. naniz., 9/21
23.10	SMOKING, fran. film
SLOVENIJA 1
9.00	Euronews -11.10 Na potep po spominu -
12.20	Tedenski izbor: Okolje in mi; 12.50 17. srečanje tamburaških skupin in orkestrov;
13.20	Mesta prihodnosti, angl. dok. oddaja, 2/ 3; 14.10 Obzorje duha -16.05 Bramvvell, angl. nadalj., 6/7 -15.30 Izzivalci, fran. naniz., 32/ 52 - 15.55 Košarka -17.30 Jake in debeluh, amer. naniz., 9/23 - 18.20 Sedma steza -19.30 Simpsonovi, 82/92 - 20.00 Komisar Rex, nem. naniz., 14/15 - 20.50 Bog je jezen, Šved. dok. oddaja - 21.55 Razvedrilna oddaja - 22.55 Brane Rončel izza odra
KANALA
10.15	Risana serija - 10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 Daktari (ponov.) - 12.45 Super samuraj (ponov.) -13.10 Kung Fu (ponov.) -14.00 Mantis (ponov.) -15.00 Dannyjeve zvezde (ponov.) -16.00 Oprah show -16.50 Drzni in
lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (nadalj.) -
17.45	Rajska obala (nadalj.) -18.10 Očka major (naniz.) -18.40 Nora hiša (naniz.) -19.05 Družinske zadeve (naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (naniz.) - 20.30 Sam svoj mojster (naniz.) -
21.00	Filmska uspešnica: Goden za poroko -
22.55	'alo, 'alo (naniz.) - 23.20 Tihotapci (nadalj.) - 0.15 Dannyjeve zvezde
TOREK, 3. VI.
SLOVENIJA 1
7.15-1.40 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
10.05	VIDEORING
10.35	TEDENSKI IZBOR
JAKE IN DEBELUH, amer. naniz., 9/23
11.25	BERAŠKA OPERA, češki film
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
13.30	TEDENSKI IZBOR PO DOMAČE
14.30	TV KONFERENCA
15.40	ODDAJA O TURIZMU
15.55	MOSTOVI
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI
17.25	ŽELJKO, avstral. naniz., 13/13
17.50	DODOJEVE DOGODIVŠČINE
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	RUDI OMOTA, dok. film
21.00	STUDIO CITY
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.45	BERLIN ALEXANDERPLATZ, nem. nadalj., 10/14
23.45	SVET POROČA
SLOVENIJA«
8.10	Tedenski izbor: Sobotna noč; 10.10 Pomagajmo si; 10.40 Oddaja o zdravju; 11.05 Nedeljska reportaža; 11.30 Murphy Brown, amer. naniz.; 12.00 Tenis; 16.00 Osmi dan; 16.30 Slovenski magazin; 17.00 Komisar Rex, nem. naniz., 14/15 -17.45 Simpsonovi, amer. naniz., 82/92 - 18.15 Vesoljska policija, amer. naniz., 22/24 - 19.00 Volja najde pot -19.30 Izzivalci, franc, nadalj., 33/52 - 20.00 Vino '97 - 20.25 Nogomet - 22.20 Obiski - 22.50 Gospod Smith v senatu, amer. film (čb)
KANALA
10.15	Risana serija - 10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 'alo, 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Tihotapci (ponov.) -15.00 Živeti danes -16.00 Oprah shovv (ponov.) -
16.50	Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi -17.45 Rajska obala (nadalj.) -18.10 Očka major (nadalj.) -18.40 Nora hiša (nadalj.) -
19.05	Družinske zadeve (naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (naniz.) - 20.30 Ellen (nadalj.) - 21.00 48 ur (film) - 22.40 'alo, 'alo (naniz.) - 23.05 Ber-gerac (naniz.) - 0.00 Živeti danes
SREDA, 4. VI.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.35 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
11.20	VIDEORING
11.50	TEDENSKI IZBOR VESOLJSKA POLICIJA, amer. naniz., 22/24
12.35	SVET ČUDES, avstral. dok. serija, 6/13^
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
13.35	TEDENSKI IZBOR KONCERT
15.05	ČAROBNOST ALP, nem. oddaja, 2/2
15.55	SLOVENSKI UTRINKI
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	NIKOLAJEVA CERKEV, nem. drama, 1/2
21.35	MADE IN SLOVENIA
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.50	POSADKA, amer. naniz., 16/25
23.10	VELIKI TRENUTEK, amer. film (čb)
SLOVENIJA S
8.00	Euronews - 8.55 Tedenski izbor: Svet poroča; 9.25 Volja najde pot; 9.55 Obiski; 10.20 Hudsonova ulica, amer. naniz., 9/21; 10.45 Cesarstvo žuželk, angl. serija, 2/6; 11.15 Studio City -12.00 Tenis -16.00 Berlin Alexander-platz, nem. nadalj., 10/14 -16.55 Nogomet -
18.50	Karaoke - 20.00 Zavrtimo stare klute -
20.25	Nogomet - 22.20 Umirajoči labod - 22.25 Koncert - 23.55 Tenis
KANALA
10.15	Risana serija - 10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 'alo, 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Bergerac (ponov.) -15.00 Atlantis (glas. oddaja) -15.50 Kuharska oddaja -16.00 Oprah show -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (nadalj.) -17.45 Rajska obala (nadalj.) - 18.10 Očka major (naniz.) -18.40 Nora hiša (naniz.) -19.05 Družinske zadeve (naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (naniz.) - 20.30 Usodne skrivnosti (film) -
22.05	Avtovizija - 22.35 Lovec (2. del naniz.) - 23.25 'alo, 'alo (naniz.) - 23.55 Vročica noči -0.45 Pod ledom (dok. oddaja)
LE V KLUB, UBOGA GMAJNA
Mesec kulture, mesec v luni
Dogaja se Evropski mesec kulture v Ljubljani. Vprestolnico so se prikotalili znani in malo manj znani umetniki iz celega sveta, ob boku jim suvereno stojijo predstavniki naše male suverene Slovenije. Napovedniki prireditev so se povečali in razširili, kulturni hrami obratujejo dan za dnem, vsem so nam polna usta o pomembnosti dogodka.
Resnici na ljubo: naključni obiskovalec, ki bi se sprehodil po glavnem mestu samostojne, neodvisne in suverene Slovenije, bi imel kaj videti. Natančneje: ne bi imel nič videti. Mesto je na pogled puščobno, pomlad mu sicer vdihuje življenje, vendar o kulturnem utripu merilniki ne zaznavajo spremembe. Razlog je preprost: prireditve so postavljene v zaprte prostore, mnogokrat so cene vstopnice krepko zasoljene, ulice pa ostajajo prazne. Pardon, povečalo se je število policistov, ki pohajkujejo po mestu.
Utrip mesta, ki je kulturna prestolnica Evrope, sem doživel pred tremi leti, ko sem kot popotnik obiskal belgijski Antwerpen. Po mestu je mrgolelo uličnih artistov in glasbenikov vseh vrst, dogajali so se koncerti na prostem in v
zraku je bilo čutiti tisti presežek, ko masa ljudi usmerja svojo energijo v določene smernice.
Ljubljanska mestna vlada se je poudarka na pocestni utrip lotila zelo konstruktivno. Kjer je le bilo možno, so se nekaj dni pred pričetkom meseca kulture pojavljali pleskarji in uničevali grafite v podhodih, tako da zdaj podhode krasi prelepa dolgočasna bela barva. Čopova ulica, ki je v Ljubljani dom uličnih artistov, gosti tiste, ki že celo leto tam domujejo: prodajalce bižuterije, južnoameriške glasbenike in pobožno harmonikašico. Očitno je, da denar, namenjen Evropskemu mesecu kulture, spet ni prišel v prave roke. Pogrešamo lutkarje, poulične teatre, glasbenike, performerje...
Vendar; v Kinoteki poteka retrospektiva evropskega filma, Druga godba bo letos močnejša kot kdajkoli prej, v gledališčih gostujejo tudi alternativci, dogodkov je ogromno. Le nekaj mi ni jasno: ali policisti na ulicah skrbijo, da ne bi kulturnike napadle nezadovoljne množice, ali jih je strah, da ne bi agresivna umetnost povzročila kakšne večje škode? BORIS PETKOVIČ
KONCERT ZA DAN MLADOSTI - S takimi plakati po občinah Dobrepolje in Velike Lašče je ansambel Koma 750 napovedal za 24. maj na turjaškem gradu proslavo ob dnevu mladosti in rock koncert pa še pogostitev s pasuljem, da o presenečenjih ne govorimo. Plakat pa je nekatere razburil, da so posredovali po telefonu ali osebno na obeh občinah. V Laščah je bila pripomba, da plakat na lipi sredi trga vabi na turjaški grad tudi s sliko Tita in petokrako rdečo zvezdo; v Dobrepolju pa so prvi tak plakat odstranili, a se je takoj pojavil drugi. Očitno pa je ansambel napravil dobro propagandno potezo. Večina ljudi je menila, da gre za preračunano “zafrkancijo”, nekateri pa so vzeli zvezdo in Tita zares. (Foto: J. Primc)
TRETJA KASETA PRIFARSKIH MUZIKANTOV
KOČEVJE - Prifarski muzikanti, tamburaška skupina iz Fare ob Kolpi, s pesmijo in vižami oživalja in ohranja kostelsko ljudsko izročilo. Leta' 1993 so izdali prvo kaseto z naslovom “V sedanjem času”, dve leti kasneje so na kompaktni plošči in kaseti “Mlinarca” predstavili ljudske in druge pesmi iz Kostela. Kmalu bo luč ugledala tretja kaseta in zgoščenka z nazivom “Pandeljak hmaljn nesla”. To je hudomušna pesem v kostelskem narečju. Pripravili so še 13 ljudskih pesmi iz vseh slovenskih pokrajin. Producent je Miran Ferlež; pesmi so priredili še član skupine Damir Zajec in Silvester Mihelčič.
M. G.
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Jožici Kastelic iz Dečje vasi. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1.	(3) Dolenjski cviček - ANS. AKORD
2.	(2) Ko ajda spet zacveti - ANS. PETRA FINKA
3.	(1) Kaj mi nuca planinca - FRAJ KINCLARI
4.	(6) Ko šmarnice so zacvetele - ŠALEŠKI FANTJE
5.	(9) Prijatelji gora - ANS. VASOVALCI
6.	(5) Ljubezen je darilo - ANS. BOBRI
7.	(4) Lovska - ANS. LOJZETA SLAKA
8.	(8) Poljub - ANS. POLJUB
9.	(7) V mali vasici - ANS. GRM
10.	(-) Pomladne radosti - ANS. TONIJA DEŽELANA
Predlog za prihodnji teden: Kruh ponoči spi - ANS. TONIJA VER-DERBERJA.
fx§----------------------------------------------------------
KUPON ŠT. 20
Glasujem za:____ _____________
Moj naslov:
V
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
J
(Obrito m nro n}™
•	1 tliill (TVv^O^pTL
(BSClMCtOI \^7 OSljjSOLD^ ^eMo°0(ieO'\e ^°°oče
'''Is.
s .	»■
o KOLESA.....................
'ZA VšAjA Glasbeni stolp GRUNDIG
C Videorekorder SAMSUNG (4 glave) samo
že za _S "J j*®«/®, SIT
4-J^LiDs.r
t iJS

/7\
** \J
** «s *»
Osebni računalnik
CHROM MULTIBASIC P133 + darilo CD ROM
-Ti\	<rrw
SIT
SIT
MU2S
CENTER
AVTOSERVIS MURN, s p.
Resslova 4, 8000 Novo mesto tel./fax: 068/24-791
$ SUZUKI
•	prodaja vozil
•	rezer. deli in dodatna oprema
•	servis
•	ugodni krediti T 4- 8,5%
•	ugodni leasing polog od 20% do 50%
NOVO: KARTICA ZAUPANJA
SAMURAI 97 VX 3 V VITARA VX 3 V za redno ceno podarimo klimo ali priznamo popust v vrednosti i .710 DEM
BALENO 1.6 GLX WAGON BALENO 1.3 GL 4V ALTO 12.990
24.990	DEM 34.700 DEM
32.990	DEM 26.790 DEM
20.990	DEM
SAMO ŠE OMEJENA KOLIČINA
>
■
■
■
■
>
■
■
AVTOKLINIKA
^ 068/ 323-035
Poleg mehaničnih popravil na vseh tipih vozil je AVTOKLINIKA tudi uradni zastopnik za športne vzmeti
‘JfiNEXin amorlize,ieMOKROE.
JA|UEX VMOMROH
amortizerji
. . . VEČJA VARNOST NA CESTI..
Obarvajmo jim življenje!
DUHOVNA UNIVERZA
Duhovna univerza je uveljavljen vzgojno-izobraževalni program, namenjen vsem, ki se želite posvetiti osebni in duhovni rasti na nereligiozen način.
Delo na Duhovni univerzi med drugim obsega uvajanje v meditacijo in njeno postopno nadgrajevanje; predavanja za sistematično pridobivanje znanja in poglobljenega razumevanja; osebno svetovanje slušateljem pri njihovi duhovni rasti fn vsebinske pogovore, ki so namenjeni povezovanju znanja z izkušnjami iz vsakodnevnega življenja.
V šolskem letu 1997/98 vpisujemo v 1. letnik tudi v Novem mestu. Vabimo vas na predstavitev v četrtek, 5. junija ob 18. uri v RIC-u (Kulturni dom J. Trdine), Novi trg 5. Informacije: Center za duhovno kulturo, tel. 061/133-93-03.
RPnl^lBAdoo TOMŠIČEVA 3 BPDM lM^tl'O.0. LJUBLJANA
Odkup delnic in posredovanje na borzi po najvišjih dnevnih cenah KRŠKO: ADO, d.o.o., Krško, CKŽ, tel. 0608/21-522 MIRNA: Promles, tel. 068/49-235 ČRNOMELJ: Štrucl, tel. 068/51-523 NOVO MESTO: Dl MARKETING, tel. 068/322-096, 28-694; Šentjernej: 41 -061
V prihodnjih dneh boste na dom prejeli vabilo k sodelovanju v letošnji humanitarni akciji Nikoli sami. Lani smo med akcijo zbrali več kot 65 milijonov tolarjev, med pomoči potrebne smo razdelili 14 tisoč paketov hrane, pomagali smo jim tudi na druge
Pomoč
Potrebujejo tudi tisti, za katere morda ne veste

RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
načine. Sodelovanje v akciji je *
preprosto: na dom vam bomoposlal, ■ Vpnmtn da„akalmce„bosu?njd,ijo nakaznico z navodili za izpolnjevanje. zahtevajte na telefonski it.: 061 12 61 200.
> K/.
1Vmo
BABY CENTER KRŠKO
IZIDI NAGRADNEGA ŽREBANJA dne 23. 5.1997
1. nagrada: kupon št. 0242 — otroški voziček v vred. 60.000 SIT 2. nagrada: kupon št. 0821 — otroška posteljica v vred. 30.000 SIT 3. nagrada: kupon št. 0964 — avtosedež v vred. 15.000 SIT
Srečni dobitniki lahko dvignejo nagrade v Baby centru, CKŽ 52, Krško, tel. 0608/22-961.
(C* KRKNZDRAVILIŠČK
_______HOTELI OTOČEC_____
TENIŠKI CENTER OTOČEC
vašem
kanalu
BIOENERGETIK	LJUBEZEN
jasnovidec /JU1H4, ZDRAVJE
SSS^B^-esž
----\ RUBIKON
VEDEŽEVANJE
24 URDNCVNO POKLIČITE ZDAJ I
09042 70
počitBiceF
V ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE
5 DNEVNI PAKET (nedelja - petek)

■
Turistično naselje Hotel Termal Hotel Ajda
29.545.00	SIT
33.155.00	SIT
40.375.00	SIT
\


Cena vključuje: 5x polpenzion, kopanje v bazenih, jutranja gimnastika, 1 ura uporabe športnih igrišč na umetni travi.
POPUSTI ZA OTROKE:
do 3. leta starosti	gratis
od 3. do 7. leta	50%
od 7. do 14. leta	30%
.■m
a




ZA UPOKOJENCE: 1 0%
Možnost plačila na obroke.
Informacije in
/IK
ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 12
9226 MORAVSKE TOPLICE Telefon: 069/12-280, 12-2810
W*£:*•*** mHPHMMNBPlir.' *	—------’
rezervacije: zdravilišče uomvske tdmjce Telefaks: 069/48-607 , NA VOUO SO VAM TUDI UGODNI 7- IN 10-DNEVNI PROGRAMI mm
od 3. do 7.6.97 od 10. do 19. ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
Zunanji - zabavni del prireditve je odprt vsak sejemski dan do 24. ure.
• Poskusite najžlahtnejša vina Slovenije in sveta.
• Na vodenih degustacijah naj vas enologi naučijo opisati slast okusov, za katero ste prej zaman iskali prave besede.
• Uživajte v sozvočju vina in jedi ob izbrani postrežbi v letnem paviljonu pred halo A.
• Za ceno vstopnice na sejem, ki znaša 600 SI I, s popustom pa 400 SIT, lahko brezplačno poskusite najmanj štiri vina. Ob vstopnici prejmete brezplačno tudi knjižico, ki vsebuje recepte za pripravo jedi z vinom.
LJUBLJANSKI SEJEM
(%>
'/raznovanje
okusa
VINO LJUBLJANA
I
I
Slovenski jezik -danes, ne jutri!
Jezik ni pomemben le kot sredstvo za sporazumevanje, pač pa je velika dragocenost tudi zato, ker se z njim ločimo od drugih narodov. Če zanj kaj storimo, se izboljšuje, če ne, se kvari. Prav slednje je pri nas mogoče opaziti zadnja leta, ko je Slovenija sicer osamosvojena in je slovenščina postala državni jezik, toda prizadevanja za lepšo in boljšo materinščino so premajhna. Krivec je gotovo tudi država, saj ni poskrbela za zadostno zakonsko zavarovanje slovenščine in je celo odpravila tisto, kar je ščitila SFRJ.
Bojazen pred ogroženostjo slovenščine, v glavnem pred tujimi jeziki, predvsem sedaj, ob približevanju vstopa naše države v Evropsko unijo, so prejšnji teden izrazili vsi govorniki na javni tribuni Narodnega foruma SDS z naslovom Slovenski jezik - danes, ne jutri: prof. dr. Janez Dular, akademik prof. dr. Janez Orešnik in prof. Janez Gradišnik ter kasneje v razpravi akademik prof. dr. Jože Toporišič in ostali. “Čimprej je treba poskrbeti za zakonsko zaščito slovenskega jezika, kajti Slovenci bomo toliko časa, dokler bomo govorili slovensko,” so poudarili.
Slovenščina je danes slaba
Kdor pozorno spremlja slovenščino v javni rabi, lahko ugotovi, da jezikovna norma na vseh straneh popušča. V govorico in pisano besedo povprečnega Slovenca vdirajo tuji izrazi, tudi za reči, ki so v slovenščini že zdavnaj imele svoje ime. Že davno udomačene tujke se pod vplivom angleščine pišejo z angleškim črkopisom. Raba dvojine se opušča, namesto slovenskih predlogov se uporabljajo prevedeni angleški.
Med modnimi besedami, ki nam siromašijo jezik, ker izrivajo domače izraza so poleg anglicizmov tudi srbizmi in hrvatizmi. Pozna se, da je bila slovenščina v Jugoslaviji slabo zavarovana, vpliv hrvaščine in srbščine pa močan. Gradišnik je razočaran predvsem nad mladino: “Zlasti mladim ljudem, ki jim ni privzgojena jezikovna zavest, je dostikrat čisto vseeno, če dajejo svojim združbam, nastopom in prireditvam angleška imena. Sicer pa vdiranje angleščine, ki že ne pozna nobenih mej več, ni kvarno le samo po sebi, ampak očitno vpliva tudi na siceršnjo rabo slovenščine.” Razlog slabega poznavanja slovenščine je tudi nebranje, posledica tega pa reven besedni zaklad. Zanimiva je bila pripomba enega od udeležencev razprave, češ daje Cankarja vedno razumel, politike in še mnoge druge pa zelo slabo.
Vse, kar je tuje, zasluži prednost?
Pri nas je zelo zakoreninjena miselnost, da vse tuje zasluži prednost. Kako naj si drugače razložimo naslove prireditev, televizijskih oddaj, revij, ki niso slovenski?
Pred kratkim je v Ljubljani potekal 1. mednarodni festival mladih neodvisnih ustvarjalcev z naslovom Break 21. Ko je novinarka Dela organizatorico vprašala, zakaj tako ime, je ta razložila: “Najprej smo imeli v mislih slovensko ime - vdor ali
prelom ali kaj podobnega. Smo namreč na prelomu tisočletja. Na pluralističen način smo želeli predstaviti različnost in svojskost poetik, ki v tem obdobju nastajajo. Beseda break se nam je zdela primerna za tak mednarodni festival, razume jo mnogo ljudi, zato smo opustili slovensko varianto.” Da je angleščina imenitnejša od slovenščine, žal mislijo mnogi današnji izobraženci. Kaj šele ostali! In če bi povprašali lastnike podjetij in trgovin, ki so jih krstili s tujimi imeni, bi verjetno odgovorili podobno.
Kratenje pravic slovenščini v znanosti
Janez Orešnik je v razpravi opozoril, kako mnogi zametujejo slovenski jezik, ko mu jemljejo številna področja rabe. Govoril je predvsem o znanosti, ker o tem širša javnost bolj malo ve. “Nekateri znanstveniki so mnenja, naj bi se strogo znanstvena besedila ne objavljala v slovenščini, ker da je bralcev takih besedil premalo. Menim, naj bi znanstveniki najboljše od tistega, kar objavljajo v tujem jeziku, objavili še v slovenščini, za kar bi morala država nuditi neki sistemski vir denarja.” Nekaterim univerzitetnim profesorjem se zdi prav, da bi bile diplomske, magistrske in doktorske naloge vsaj izbirno sestavljene v tujem jeziku. Toda s tem bi izgubili sistemski nadzor nad razvojem slovenskega znanstvenega jezika, predvsem strokovnega izrazja. Mnogim je tudi neznano, da na obeh slovenskih univerzah, ljubljanski in mariborski, potekajo zagovori nalog v tujem jeziku, če je član komisije za zagovor kak Neslovenec. Ponavadi gre za angleščino. Menda ne bi bilo tako nemogoče poskrbeti za simultano prevajanje! Pojavnih ustanovah se je razmahnilo tudi sprejemanje odločitev na podlagi gradiva, sestavljenega v tujem jeziku.
Vsi ti primeri so dokaz, da Slovenci svoj jezik sami potiskamo v položaj drugorazrednega jezika. Menda ne pričakujemo, da bodo, če nas sprejmejo v Evropsko unijo, drugi skrbeli za slovenski jezik?!
Luknjičava pravna ureditev na področju jezika
Janez Dular je povedal, da obstaja v Sloveniji približno 45 zakonov, ki tako ali drugače omenjajo slovenščino, a pravna ureditev kljub temu ni učinkovita in je luknjičava. “Tako se potiho pravzaprav nadaljuje stara zgodba iz jugoslovanskih časov. Malo je znano, da je prvo besedilo zakona o slovenščini v javnosti nastalo leta 1966,
vendar je seveda obtičalo vpredalu.” Leta 1979 so v Portorožu ustanovili jezikovno razsodišče, ki je nekaj let dobro delovalo, potem pa je opešalo.
In čeprav se je z osamosvojitvijo Slovenije zdelo, da se je položaj slovenščine bistveno izboljšal, saj je postala državni jezik, ni tako. Premalo se zavedamo, da bi jo bilo treba na raznih področjih zakonsko utrditi. Tako pa so v jeziku ostale mnoge stare slabosti. Spodletel je tudi edini resnejši poskus, da se slovenščina zavaruje vsaj v poslovnem življenju, ker je zakon o gospodarskih družbah iz leta 1993, ki je sicer bil dobro sestavljen, v državnem zboru tako zvodenel, da slovenščine prav nič ne varuje pred vdorom tujih jezikov. Žal se celo okrnjeni zakon ne upošteva, saj registrska sodišča še kar naprej podjetjem potrjujejo angleška imena. Zgledi za to so nam vsepovsod in vsak dan pred očmi. Zadošča že sprehod po bližnji ulici.
V pripravi zaščitni zakon za jezik in urad za jezik
Slovenski jezik nujno potrebuje pomoč v obliki pravnega varstva. Država je dolžna pomagati z zakonodajo, ki zagotavlja uveljavljanje pravilnega jezika. Ta mora nujno segati tudi v zakone za druga področja, na katerih se jezik uporablja. Janez Dular že od lani pripravlja zakon o zaščiti slovenskega jezika v javnosti oz. ustanovitev urada za jezik. Razložil je, da bo novi urad imel svetovalno-spodbujevalno vlogo. Spodbujal naj bi državne organe in javnost k skrbi za slovenski jezik (tako pisni kot ustni), v skrajnih primerih pa naj bi imel tudi možnost represivnega ukrepanja. Odprt naj bi bil javnosti in ljudje bi se nanj lahko obračali z raznimi jezikovnimi nejasnostmi in vprašanji. Urad bi organiziral seminarje, tečaje retorike ipd. “Že vnaprej pa naj zavrnem podtikanja, da bo urad delal novo slovnico. Slovenščina ima slovnico in slovar. Tudi v umetnostni jezik ne bo posegal. Gre le za to, da se ta v javnosti pogosto zanemarja, zato je treba, da nekdo bdi nad jezikom in opozarja na nepravilnosti,” je dejal Dular.
Ne glede na dobre želje, pa obstaja strah, da bi poslanci državnega zbora zakon za jezik zvodeneli, tako kot se je to zgodilo pri zakonu o gospodarskih družbah.
T\idi “velike” jezike varujejo
Urad za jezik bi bil novost le pri nas, marsikje drugje je to že stara zgodba. Janez Orešnik je opisal pozitivne izkušnje z uradi za jezike v skandinavskih državah, kjer delujejo že tudi po 50 let. Oblast jih podpira in od začetka 80-ih let ustanavljajo nove urade za jezik za bolj občutljive manjšinske jezikovne skupnosti.
Da slovenski jezik nujno potrebuje takšno pomoč, je dejal tudi Janez Gradišnik, ki je povedal, da varujejo tudi “velike” jezike. “Nemci imajo na primer že 50 let družbo za nemški jezik, Francozi, ki so velik narod, zahtevajo uporabo svojega jezika z zakonom in kršitve kaznujejo. Tudi španščina, ki je po pogostnosti rabe četrti jezik na svetu (govori jo 350 milijonov ljudi) je ustrezno zavarovana. Zakaj torej pri nas ni? Slovenščina ni le jezik, ampak del slovenske identitete! Kakšen narod pa smo, da to prenašamo?”
Ker je nujno, da v sebi utrdimo zavest o lepoti in pomenu materinega jezika ter da svoje naredi tudi država, so udeleženci javne tribune o položaju slovenskega jezika javnosti poslali apel, da je slovenski jezik potrebno čimprej zaščititi. Upajmo, da pri tem ne bo ostalo le pri prizadevanju Š nekaj jezikoslovcev! Sicer pa to ne bi bilo
1	preveč čudno, saj pri nas, žal, nikjer ni čutiti stalne pozorne skrbi za usodo slo-
S venščine v javni rabi. Spodbudno pa ni niti
2	to, da se je na omenjeno prireditev zdelo vredno priti le nekaj mlajšim poslušalcem.
LIDIJA MURN
Na okrogli mizi o položaju slovenskega jezika v javni rabi so sodelovali tudi jezikoslovci Janez Dular, Janez Orešnik in Janez Gradišnik.
S petkove slovesnosti v Slovenskem domu v Zagrebu.
Tisoč in enajst
novih niti z
Radio Posavje-Studio Brežice je ob letošnjem svetovnem in slovenskem dnevu knjige organiziral zbiranje knjig za kul-turno-prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb. Po končani akciji je knjižnici Slovenskega doma v Zagrebu izročil kar 1.011 darovanih knjig in tolikšno število zbranih primerkov je presenetilo tako pubudnike akcije kot zagrebške Slovence.
Ce vsaka knjiga, ki po omenjeni poti prihaja v knjižnico KPD Slovenski dom Zagreb, pomeni tanko nit, je glede na število zbranih knjig teh niti za kar močno, novo vez med Slovenci z obeh strani slo-vensko-hrvaške državne meje. Vezi, ki bodo ob prihodnjih prepihih držali skupaj posamezne dele naroda, pa ni nikoli preveč. Tako so menili tudi ob slovesni predaji knjig v petek v prostorih Slovenskega doma v Zagrebu, ko so govorniki domala vsi po vrsti izrekli zahvalo Radiu Posavje-Stu-diu Brežice, glavnemu pobudniku akcije za knjige.
Podarjene knjige nosijo po prepričanju Jožeta Avšiča, brežiškega župana in poslanca državnega zbora, s seboj jasno sporočilo, da Žiri stik med Slovenci v Sloveniji in njihovimi rojaki na Hrvaškem. “Vesel sem, da je akcija brežiška, saj pomeni, da smo se Brežičani zavedeli, da so v Zagrebu Slovenci, ki so prišli tja ne le iz Posavja, pač pa tudi z Dolenjske, iz Bele krajine, skratka iz vse Slovenije. V naši državi se premalo zavedamo, da so Slovenci na Hrvaškem po slovenski osamosvojitvi v povsem drugih okoliščinah. Če sta bili včasih dve republiki, sta danes Slovenija in Hrvaška dve državi, ki ju ločuje državna meja,” je ob izročitvi knjig povedal Avšič. Po njegovem prepričanju Brežice kot obmejna občina in kot bližnja soseda zagrebškemu območju lahko pokažejo veliko poti sodelovanja. Avšič je ob tem pohvalil slovensko veleposlaništvo v Zagrebu in vladni urad za Slovence v zamejstvu za skrb za ohranjanje slovenstva v Zagrebu.
Zbrane knjige, ki so nepreklicno posledica dobrodelne akcije Studia Brežice, so zaposlile tudi misli in roke članstva KPD Slovenski dom Zagreb. Tokratna knjižna pošiljka je bila tako velika, da je presenetila domala vse, tudi Darka Šonca, predsednika Slovenskega doma. Pred tedni, ko so se pogovarjali o številu zbranih knjig in o tem celo stavili med seboj, so zagrebški Slovenci govorili o največ 500 primerkih. Stave v Zagrebu očitno ni dobil nihče, zato pa je dobilo društvo nekaj dodatnih skrbi, kako bo povečalo svojo obstoječo knjižnico.
Ko gre za vprašanje, kakšna bo videti po novem društvena knjižnica, nekateri pomislijo, ali se bo moral Slovenski dom seliti s sedanjih 200 kvadratnih metrov na Masarykovi 13. Predsednik Šonc: “Želimo si ohraniti ta prostor, ki ga imamo že 50 let. Vendar je tudi na Hrvaškem aktualna denacionalizacija. Dali smo pobudo za spremembo ustreznega zakona in zdaj čakamo na razplet.”
Mogoče bo Slovenski dom kako utekel denacionalicijskim vrtincem, ker uspešno utrjuje in širi dejavnost. Po predsednikovih besedah je društvo že preraslo v slovenski
Zagrebom
kulturni center, ki je v Zagrebu že pomembna kulturna točka. “Organiziramo tudi predavanja tujih veleposlanikov, ki so akreditirani v Zagrebu. Ker veleposlanike vabi slovensko društvo, je to velika propaganda za Slovenijo. In to bi država Slovenija morala sprejemati z vso pozornostjo,” je povedal Darko Šonc. Ena večjih prihodnjih prireditev bo tradicionalna proslava 25. junija ob dnevu državnosti.
V Slovenskem domu tudi prepevajo, organizirani v mešani in ženski zbor, ki ju vodi Petar Kutnjak, ter v duhovni zbor Anton Martin Slomšek, katerega zborovodja je Vinko Glasovič. Zdi se pomembno, da so pevci Slovenskega doma Zagreb doslej že več kot 20-krat sodelovali na taboru v Šentvidu pri Stični in da bodo tja šli pet tudi letos.
Kar se dogaja v Slovenskem domu v Zagrebu, slišijo tudi Slovenci na Reki in v Splitu. In tudi slovenski glas z Reke in iz Splita dospe kmalu v Zagreb. Slovenci na Hrvaškem imajo namreč poleg zagrebškega Slovenskega doma tudi društvi Bazovica na Reki in Triglav v Splitu. Vsa tri povezuje Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, katere sedež je zdaj v Zagrebu in katere predsednik je že omenjeni Darko Šonc, Mariborčan, ki že skoraj vsa leta živi na Hrvaškem.
Glas o tako dejavnem KPD Slovenski dom Zagreb je dosegel tudi slovesko vlado. Predaji knjig v petek, ko je bil navzoč med drugimi veleposlanik Matija Malešič, je prisostvoval tudi Uroš Mahkovec, v.d. direktorja urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. O brežiški radijski akciji - zbiranju knjig je je govoril pohvalno. “Razveseljivo je, da je skrb za rojake v drugih državah živa tudi drugje, ne samo v uradu. Nevladna akcija je celo zelo velikega pomena. Zbiranje knjig, ki smo mu bili priče, je toliko pomembnejše dejanje, ker ravno knjige, jezik in šolstvo pomenijo osrednje torišče pri ohranjanju slovenstva po svetu. Akcijo podpiramo in smo jo podprli tudi denarno. Tokratno izročanje knjig v Zagrebu je sicer v zadnjih 7 dneh že druga priložnost, da sva se z gospodom Malešičem srečala s Slovenci na Hrvaškem. Pred nedavnim sva se udeležila 5-letnice delovanja društva Triglav Split, ki je doslej naredilo že tudi veliko. Če gledamo na vse to kot na celoto, moramo pač priznati, da so razmere po uvedbi meje drugačne, kot so bile prej.
Za zapis o knjigah za Slovenski dom je glavni krivec Natja Jenko-Sunčič iz Studia Brežice. Potem ko je Jenkova-Sunčičeva predlagala zbiranje knjig in v akciji znatno pomagala, jo je radio, katerega direktor in glavni urednik je Srečko Zore, izpeljal do konca. “Za kaj takega je lepo biti kriv. Tolikšen odziv mi pomeni veliko, zadovoljna sem z akcijo,” je povedala Jenkova-Sunčičeva. Zakaj je predlagala prav zbiranje knjig za zagrebške Slovence? “Pri ljudeh ne ugotavljam narodnosti, ampak samo to, kako je kdo dober.”
Te besede bi si lahko položili v popolne torbe za naslednja desetletja. Mar ne?
M. LUZAR
Priloga Dolenjskega lista 21
MESTNE PEŠPOTI
Radi bi hodili, pa ne morejo!
s
<
s
o
Kettejev drevored in Županččevo sprehajališče
Pešpoti imajo lahko za sodobno mesto, ki ga v precejšnji meri ustvarja in oblikuje diktat avtomobila, velik pomen. Pešaške povezave med deli mesta lahko odpravijo številne težave, ki jih je prebivalcem prinesel sedanji način življenja, predvsem gre seveda za odpravljanje prometnih tegob, zraven pa še za skrb za zdravje, naravno okolje in soljudi. S pešpotmi se ponuja večja možnost socializacije, navezovanja medčloveških stikov in druženja. Skratka, pešpoti lahko bogatijo življenje meščana, mu ga baredijo zanimivejšega in polnejšega.
Dobro mestno pešpot bi opredelil kot pot, ki ni v neposredni bližini oziroma poleg ceste za motorni promet, kjer so pešci podvrženi hrupu, avtomobilskim izpuhom, ob dežju pa nadležnim mokrim pljuskom izpod drvečih avtomobilskih koles. Dobra pešpot naj bi bila speljana stran od cest, vila naj bi se skozi naravno okolje, ki je za sprehajalce lahko zanimivo v vseh letnih časih, jim nudi spreminjajočo se podobo v različnih letnih obdobjih in je drugačna zjutraj, zvečer ali ponoči. Pot mora presenečati, nuditi vedno nove in zanimive poglede, razglede, med hojo po nji pa naj bi meščan spoznaval svoje mesto in ljudi, naravo. Ob jutrih bi na pešpoteh srečeval rekreativce pri teku in telovadbi, odhajajoče v službo in šolarje na poti v šolo, kasneje pa ljudi, posedajoče na klopeh, zatopljene v razgovore, branje, opazovanje drugih sprehajalcev, in seveda sprehajalce v spremstvu štirinožnih prijateljev. Zvečer bi prijetno osvetljene pešpoti vabile k sproščujočemu večernemu sprehodu, k posedanju, sanjarjenju in klepetanju. Ob poteh naj bi bil tu in tam kakšen manjši lokal, kjer bi sprehajalec lahko spil kozarček ali dva, prav bi prišla tudi kakšna manjša čolnarna, kjer bi si sprehajalec lahko sposodil čoln za večerno vožnjo po reki, morda do prostora za piknik. Nič ne bi motile skupine plesalcev, ki bi na prostem vadile, ali manjši, komorni kulturni dogodki. Res, take bi lahko bile mestne pešpoti, tako bi lahko bilo Novo mesto ali katerokoli drugo dolenjsko, belokranjsko ali posavsko mesto.
Pešpoti bi po mojem morale biti urejene, vsaj nekatere med njimi tudi za kolesarje. Ne bi smeli pozabiti na mik-rourbanistično opremo teh poti, gre predvsem za kandelabre, klopi, smetnjake, umetniške postavitve, kajti le tako bodo varne, primerne in ljudem ljube.
Sprehajališča so, ampak kakšna
Mestne pešpoti naj bi nam namreč nudile neko drugo oziroma dodatno kvaliteto, nekaj, česar pri vožnji v pločevinastih konjičkih skozi mesto ne doživimo in česar nam pločniki ob cestah seveda ne dajo. Pešpoti v mestu pa seveda ne smejo biti le to. Bile naj bi več. Povezovale bi različne funkcionalne predele mesta, npr. industrijsko cono s stanovanjskimi soseskami in te s
trgovinami oz. trgovskimi centri ter športno-rekreativnimi središči. Le take bodo uporabne, le take bodo lahko človeku pomenile dobro alternativo avtomobilu in cestam, le take bodo lahko meščanu pomagale zadovoljiti potrebe, s katerimi se sooča v mestnem življenju. Predvsem na krajših razdaljah in na poti na delo bi moralo biti pešačenje kar pravilo.
Pa mi sedaj povejte, če Novo mesto ali kako drugo dolenjsko mesto premore tako pešpot. Nikakor ne! S čim so torej meščani in in njihovi izvoljeni veljaki zadovoljni? Kaj mesto premore?
V Novem mestu je kot sprehajališče opredeljeno Zupančičevo sprehajališče, ki se razteza ob levem bregu Krke, nekako od tovarne Novoteks do Kan-dijskega mostu. To je sprehajališče brez pravega začetka in konca, slabo opremljeno, neosvetljeno in zgolj zaradi narave, v kateri se nahaja, zanimivo za redke sprehajalce v popoldnevih in ob konču tedna. Kar nekajkrat je bilo že slišati predloge in zahteve - nazadnje se je oglasilo Društvo Novo mesto - o podaljšanju te poti, pa se do sedaj ni še prav nič premaknilo. Podaljšek bi seveda bil zaželjen za mesto, in to ne le do Seidlovega mlina, kjer bi pot nekako oprijela staro mestno jedro, temveč, če bi hoteli res funkcionalno pot, vse do Plave lagune oz. do tovarne Krka v Ločni. Šele tedaj bi lahko rekli, daje ta povezava funkcionalna.
Druga podobna pot je Kettejev drevored, znana novomeška pot preko Marofa. V zadnjih letih sojo nekoliko pomladili s kostanji, ki bodo v polni lepoti zaživeli šele čez nekaj let. (“Pametni” načrtovalci so hoteli pot še tlakovati z granitnimi kockami, na srečo pa jim je usahnil vodnjak, iz katerega so črpali denar.) Po tej poti odhajajo domov nekateri srednješolci, sicer pa ima podobno funkcijo kot že omenjeno Zupančičevo sprehajališče, torej zelo omejeno.
Opustošeno okolje ob Težki vodi
Ragov log in Portoval sta mestna gozdova, ki kraljujeta vsak na svojem bregu Krke. V obeh gozdičih je kar nekaj poti, ki jih v največji meri izrabljajo sprehajalci in rekreativci. Podobnih poti je v mestu še kar nekaj, vendar so nastale iz povsem drugih vzgibov, ter
jim sploh težko rečemo pešpoti, služijo pa predvsem sproščanju.
Prav puščobno je obrežje Težke vode, ki kar kliče po ureditvi sprehajalne poti ob potoku. Lahko bi koristno služile tako prebivalcem sosesk, ki se naslanjajo nanjo (Kandija-Grm, Drska, Šmihel, Regrča vas in Gotna vas), ter seveda prebivalcem doma starejših ob-
Prvi, dobrodelni koncert smo komorniki, ki skupaj prepevamo več kot dve leti, imeli v bratislavski frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja. 25. marca letos so namreč tukajšnji frančiškani praznovali častitljiv jubilej, 700-letnico posvetitve svoje cerkve. Frančiškani so na Slovaško prišli iz Nemčije leta 1221, samostan in cerkev pa so v Bratislavi v gotskem slogu zgradili leta 1297. Skozi stoletja je cerkev doživela precej slogovnih sprememb, največ škode pa je naredil komunistični režim v zadnjih 40 letih. Po njegovem padcu so se bratje frančiškani s pomočjo pri: spevkov vernikov in dobrotnikov lotili" obnove cerkve, ki pa se žal ob 700-letnici še ni mogla pokazati v vsej svoji lepoti.
Pred začetkom koncerta je goste iz Slovenije pozdravil gvardijan tamkajšnih frančiškanov, nato pa se mu je p. Felicijan Pevec zahvalil za pozdravne besede in topel sprejem, mu čestital ob 700-letnici posvetitve njihove cerkve in mu ob tej priložnosti izročil jedkanico novomeške frančiškanske cerkve sv. Lenarta s samostanom. Med sicer ne prav številnim občinstvom smo lahko pozdravili peščico Slovencev, ki živijo na Slovaškem in ki po svojih najboljših močeh zastopajo Republiko Slovenijo; med njimi je bil tudi odpravnik poslov RS g. Jože Drofenik. Dobrodošlico smo izrekli tudi Slovakoma Vaclavu Molicharju in Karlu Chemelvu, ki imata kot prevajalca velike zasluge, da se slovenska literatura uveljavlja na Slovaškem, profesorjem in študentom Filozofske fakultete v Bratislavi, kjer je lektorat slovenskega jezika, ter profesorjem in dijakom Slovanske gimnazije iz Bratislave, na kateri bo letos iz slovenskega jezika maturiralo pet dijakov.
Po kratki predstavitvi Novega mesta in frančiškanskega samostana je spregovorila pesem. Koncertni program smo začeli s himno zbora Canticorum iubilo,
čanov, saj bi jih zlahka pripeljala k staremu mestnemu jedru, do lekarne, avtobusne postaje in železniške postaje, ter do športnega parka. Nedvomno bi to lahko bila tudi bolj sproščujoča pot za pokretne bolnike v bolnišnici. Seveda bi bila kot sprehajalna in funkcionalna pot primerna vse do Gotne vasi, čeprav si je težko zamisliti prijeten sprehod ob Revozovih nasipih, asfaltnih površinah, zakritih pogledih na Grmski grad, vse skupaj le nekaj metrov od Revozove žičnate ograje. Revoz je res neverjetno opustošil to območje in prav malo, tako rekoč nič, se ne trudi, da bi kaj popravil in našel simbiozo z okoljem. Žal!
O	pešpoteh v Novem mestu so že razmišljali. Poglejmo si eno zadnjih razmišljanj. Leta 1996 je Stojan Golob skupaj s kolegi izdal knjižičo “Hoja po sedmih gričih - pešpot Novega mesta”. V tem delu lahko spoznamo več poti, ki se vijejo skozi mesto in po katerih hodeč lahko ob skrbi za zdravje opazujemo tudi krasote našega mesta. Vendar pa imajo poti in ideja veliko pomanjkljivost - bolj kot ne so same sebi namen. Mestnemu človeku ne nudijo tistega, kar bi moral dobiti od njih. Ždi se, da hočejo človeka le vreči s popoldanskega “počitka” in ga premestiti na te poti.
Problem se skriva v pomembnih, že prej omenjenih interakcijah funkcij mesta. Pešpoti in pešačenje so lahko za mesto in mestnega človeka izrednega pomena, vendar pa mora biti to dejansko tako domišljeno in napravljeno.
kateri je takoj sledila slovenska himna, tej pa še Rož, Podjuna, Žila in Barčica. Meditativni vložek, ki je poglobil nastop, je ob citrah izvedel Rudi Mlinarič. Drugi del programa je vseboval osem nabožnih pesmi, med katerimi je bil najbolj odmeven Foersterjev Večerni Ave, Sattnerje-va skladba Marija, če gledam tvoj mili obraz in Troštov Drugi advent. Koncert smo sklenili s Haendlovo Alelujo.
Po koncertu, ki so ga zadovoljni poslušalci nagradili z burnim ploskanjem, smo se preselili v prostore frančiškanske jedilnice, kjer je ob jedači in pijači stekel sproščen pogovor.
Ognjeni krst, prvi nastop frančiškanskega komornega zbora v tujini sploh, smo pevci kar dobro prestali in zato smo z večjo samozavestjo pričakali nedeljo, 18. maja, ko smo peli pri maši v Lamaču, po njej pa smo imeli še krajši koncert. Verniki lamaške župnije so nas nagradili z močnim ploskanjem, nekateri pa so povedali, da smo jim novomeški pevci zvabili solze v oči.
Janez Penca je v uvodu knjižice zelo dobro zaznal enega od mestnih problemov, ko je zapisal: “Pešačenje je s prodorom avtomobila postalo sinonim za izgubljanje časa. Dejansko pa je zavezanost avtomobilu izgubljanje samega sebe, propadanje človeka kot bitja iz naravne snovi, ki za to, da splofTje, samega sebe mora uporabljati.”
Kaj lahko nudijo pešpoti v knjižici? Nedvomno lahko prispevajo k večji fizični aktivnosti in posledično življenjski učinkovitosti, pa vendar se zdi, da bi bilo to kljub vsemu bolj v funkciji omogočanja dobrega človeka-delavca, človeka, ki lahko vsako jutro čil odpeketa v službo in tam kar najbolje opravi svoje naloge. Verjetno pa smo vsi prepričani, da ni edino človekovo poslanstvo produciranje nepotrebnih dobrin. Zato bi poti morale dati več! Kako?
Rešitev je v poznavanju vseh človekovih dejavnosti, funkcij v mestu, njihovih povezav, nato je potrebno ponuditi možnost kvalitetnega zadovoljevanja potreb. Zato je potrebno narediti več kot pešpoti, ki so zaključene v sebi in se ne naslanjajo na množico dejavnosti, odvijajočih se v urbanem prostoru.
Nekatere ideje v knjižici so kvalitetne in so odraz razmišljanja, da je mesto moč doživljati in v njem živeti še kako drugače kot izza avtomobilskega volana. Žal pa se ideja ni razvijala naprej, predvsem ni premaknila ničesar v glavah odgovornih. Takšna je pač stvarnost. Zaradi take stvarnosti bomo še naprej živeli, kot smo do sedaj, eni bolj naravi in ljudem odgovorno, drugi manj, tretji sploh nič. Eni bodo upali, da se bo kaj spremenilo, drugi da nič.
Zbor je svojo nalogo zadovoljno opravil. Upamo, da smo pripomogli, da na Slovaškem nekaj več ljudi ve za Slovenijo. Seveda bo treba na tem področju delati še leta in leta, da bo Slovenija bolj poznana. Sicer pa se temu ne gre preveč čuditi, saj tudi večina Slovencev ve zelo malo ali nič o Slovaški, o njeni zgodovini in kulturi, četudi sta si imeni obeh držav J tako zelo podobni - Slovensko in Slovin-sko. Imena, kot so Anton Bernolak, Lu-dovit Štur, Andrej Hlinka, Milan Ras-tislav Štefarnik, Milan Rufus, Jan Smrek, Rudolf Slobada, Pavel Vilikovsky, nam najbrž povedo zelo malo ali nič, a so za preteklo in sedanjo slovaško zgodovino, kulturo in literaturo zelo pomembna in zaznamujoča.
Z gostovanjem v slovaški prestolnici smo pevci lahko zelo zadovoljni, brez podpornikov pa gostovanje ne bi bilo mogoče. Zato se ob tej priložnosti zbor iskreno zahvaljuje Mestni občini Novo mesto, in sicer Sekretariatu za kulturo, šport in mladino, ki je plačal avtobusni prevoz in poskrbel za propagandno gradivo in za priložnostna darila. Ostali dobrotniki so bili še: Frančiškanski samostan Novo mesto, verski tednik Družina, podjetje Strešnik iz Dobruške vasi, Dolenjska banka Novo mesto in Srednja šola za gostinstvo in turizem iz Novega mesta.
TOMAŽ LEVIČAR
FRANČIŠKANSKI KOMORNI ZBOR NA S LOVA S KEM
Peli so v srcu Evrope
V najlepših pomladanskih dneh, 17. in 18. maja, so se pevci Frančiškanskega komornega zbora iz Novega mesta pod vodstvom dirigenta br. Marijana Cvitka odpravili na pevsko turnejo v Slovaško, državo, ki je dve leti mlajša od naše. Kraj koncertov je bilo glavno slovaško mesto Bratislava. O gostovanju poroča Darija Jakše, članica zbora in lektorica slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Bratislavi.
STOLETNI BREZDOMCI
Dolenjski Cigani postajajo Romi
Romski otroci v vrtcu v Žabjaku.
Legenda sar ale Roma ali po naše legenda o nastanku Romov pravi, da sta Adam in Eva imela veliko otrok, in ko ju je nekoč obiskal Bog in ju povprašal po otrocih, ju je bilo sram, da jih imata toliko. Bogu sta pokazala le nekatere, nekaj pa sta jih skrila. Bog jima je rekel, da bo za otroke, ki sta mu jih pokazala, skrbel, za druge, ki sta jih skrila, pa bosta morala skrbeti sama. Ti pa bodo postali Cigani in živeli bodo po gozdovih in ne bodo imeli hiš.
Tako pravi legenda. Učenke zgodovinskega krožka na bršljinski osnovni šoli pa so želele o Romih, ki obiskujejo tudi njihovo šolo, zvedeti še kaj več. Zbrale so gradivo, iz katerega so potem v lanskem šolskem letu naredile zanimivo nalogo z naslovom Cigani nekoč - Romi danes.
V nalogi, ki bi jo po zahtevnosti teme in njeni dobri obdelanosti lahko pripisali celo študentom, so osmošolki Katarina Drenik in Ana Koračin ter sedmošolki Ribana Drenik in Jasna Badovinac pod mentorstvom predmetne učiteljice zgodovine Jožice Sovič in ob pomoči socialne delavke Darje Padovan spoznavale nenavadno življenje Romov, zgodovino in njihovo kulturo. Zapisale so, da so tako kot drugi ljudje imele napačne predstave o Romih, ki pa so jih po zaključku raziskovanja njihovega življenja spremenile.
“Že veliko let živimo z njimi, a jih ne poznamo, bolj živimo le ob njih. Odnos ljudi do njih je še danes poln predsodkov. Že od samega začetka naselitve Romov pri nas je vladalo med domačini in Romi nesoglasje, saj so kradli, niso delali in se naseljevali na tujem zemljišču, predvsem pa so bili drugačni,” so dekleta zapisala v uvodu. V nalogi so podrobno obdelale zgodovino priseljevanja Romov in reševanje njihovega vprašanja, kar povzemamo v pričujočem zapisu, raziskale pa so tudi njihove navade in običaje ter prikazale šolanje romskih otrok na njihovi šoli.
Zgodovina Romov je živela v legendah
Gradivo so dekleta iskala v različni literaturi, ker pa so bili Cigani ljudstvo, ki se je nenehno selilo, o njih niso našla veliko podatkov. Romi, Cigani, kot sojih imenovali nekdaj, so prišli v Evropo iz Indije, ki naj bi bila domovina vseh Romov. Iz Indije so se umaknili pred napadi Hunov, se dalj časa zadrževali v puščavi Thar, potem pa so naprej potovali v dveh smereh; ena skupina je odšla proti Afganistanu, Turkestanu do Kaspijskega jezera, druga pa proti osrednjemu delu Male Azije, do Sirije. Obe veji sta se raz-seljevali še naprej in tako prišli tudi v Evropo, kjer pa so se srečali s fevdalno ureditvijo, z že razvitimi mesti, trgovino, obrtjo, z znanostjo in umetnostjo.
To je bilo obdobje sprememb in nemirov, ki so jih Romi izkoristili, da so se lažje razkropili po posameznih deželah. Zadrževali so se po skupinah, ljudje pa so jih najprej sprejemali z radovednostjo, kasneje pa so jih začeli zaničevati in preganjati. Prvotni žaljivi naziv Cigan še danes pomeni človeka, ki išče sebe in svoje mesto v družbi, ali pa je muzikant, ki živi brezskrbno svobodno življenje. Kasneje so se poimenovali v Rome, Rom pa je človek v plemenitem pomenu besede. Romi bolj malo vedo o svojem poreklu. Vsa zgodovina je živela z njimi in v njihovih legendah in pripovedkah.
Romski problem je prva reševala Marija Terezija
Največ podatkov o Romih je ohranjeno iz 18. stoletja v matičnih knjigah in drugod. Fevdalna družba jih je imenovala tatove in izoblikovala pojem, da Rom ni vreden, da bi živel z njimi in imel državljanske pravice. Prva pa je začela reševati romski problem Marija Terezija, ko je leta 1761 izdala vrsto ukrepov za naselitev in zaposlovanje Romov v državi. Zemljiški gospodje naj bi jih jemali v službo in jim tudi dali nekaj zemlje za obdelovanje in postavitev hiš. Prepovedano pa jim je bilo uporabljati materini jezik in prekupčevati s konji. Čez nekaj let je sledil še ostrejši ukrep, ko so Romi morali oddati otroke v meščanske družine, da bi se izučili obrti in kmečkih del. Ukrepe je še bolj poostri! Jožef II., ki jim je prepovedal bivanje v gozdu ali šotorih, prisiljeni so bili k delu; beračenje je bilo dovoljeno le tistim, ki niso mogli drugače služiti denarja; najbolj pa jih je prizadel odvzem 4-letnih otrok. A tudi ti ukrepi niso prinesli željenega uspeha, Jožef II. je leta 1783 popustil pri urejanju romskih problemov in Romi so spet zaživeli po starem.
V avstrijskih deželah je naseljevanje Romov leta 1890 prevzel nadvojvoda Jožef, ki jih je naselil na svojem posestvu in jim dovolil precej svobode. Leta 1914 so v Avstriji zadnjič poskusili civilizirati Rome, vendar so jih zaradi začetka prve svetovne vojne opustili. Na Dolenjsko so Romi prišli v začetku 19. st., in sicer rod Brajdičev in Jurkovičev. Brajdiči so se naselili v okolici Novega mesta, po bregovih Krke. Najljubše taborišče pa jim je postala goščava v Žabjaku, kjer je stanoval konjederec; pri njem so dobili pečenko brez denarja. Romi v Žabjaku so živeli težko življenje^ beračili so, se selili in se spet vračali v Žabjak.
O reševanju romske problematike pri nas je bolj malo podatkov. Romi so na Kranjskem postali občani z domovinsko pravico leta 1879. Pet let zatem so se poslanci začeli pritoževati nad Romi. Dolenjske novice pa so leta 1885 zapisale, da bi Rome morali navaditi poštenega dela, otroke pa poslati v šole. Tujim Romom pa je bilo prepovedano priseljevanje v avstrijske dežele. Deželni poslanec Pfeiferje leta 1886 v deželnem zboru dejal, da je Novo mesto pravi raj za Rome, ker svoje sestradane konje pasejo’po košenicah in vrtovih kemtov. Bilje proti, da bi jim izdajali potne liste, ker med potovanji prenašajo nalezljive bolezni živali, edino rešitev za Rome je videl v prisilni zaposlitvi.
Za Rome se je zavzel pravnik Ogrin in rekel, naj zanje veljajo enaki zakoni kot za druge državljane, prvo kar bi po njegovem morali storiti, pa je vzgoja njihovih otrok. Imeti bi morali stalno bivališče in obvezno hoditi v šolo. V poboljševalnico pa bi morali dati otroke stare nad 18 let,
ki se potepajo, beračijo in kradejo. Po Ogrinovem mnenju bi bilo potrebno uvesti tudi policijski nadzor, da se ne bi potepali, ampak živeli na enem mestu.
Kako pritegniti Rome k delu?
Osnovno vprašanje, ki je aktualno še danes, pa je bilo, kako pritegniti Rome k delu. Cestni odbori so radi porabili Rome za popravilo cest in bili z njihovim delom tudi zadovoljni. Pred koncem prve svetovne vojne so se razmere dolenjskih Romov precej izboljšale, v glavnem so delali v cestnih službah. Takoj po prvi svetovni vojni pa so se razmere za Rome spet zaostrile. Med obema vojnama je njihove probleme reševalo notranje ministrstvo. Leta 1928 je izšla okrožnica, kjer je pisalo, da se morajo Romi za stalno p naseliti v določenem kraju. Zaradi pre-2 velikega števila Romov v občinah Šmihel in Stopiče so se pritožili okrajnemu glavarstvu in predlagali razselitev Romov po vseh občinah. V tem času so se Romi največ zaposlovali v kamnolomih. V občini Toplice so se pritožili in zahtevali, da se Rome izžene. Po okrožnici iz leta 1930, ki je prišla iz Beograda, je bilo še strožje odrejeno, da morajo vsi Romi imeti stalno prebivališče in domovinsko pravico. Romi pa so še vedno potovali, ker niso imeli zaslužka za preživetje, in postavljali šotore po gozdovih. V Novem mestu jim je bila domovinska pravica priznana samo v občini Šmihel.
Potepanje je nekoliko prenehalo, ko so jih zaposlili pri drobljenju gramoza in pomožnih delih pri zidarjih. Trgovanje s konji in psi pa so omejili. Rome, ki so
prihajali iz Hrvaške, pa so orožniki preganjali iz naših koncev. Kontroliranje romskih prebivališč so poostrili tudi ponoči in omejili njihovo gibanje izven domačije. Prepovedali so jim taboriti na prostem in hoditi na sejme. V tem času so popisali Rome tudi na Dolenjskem in zaradi ostrega nadzora so bile te evidence do sedaj še najbolj popolne.
Leta 1931 je bila iz Novega mesta vsem občinam Dolenjske poslana okrožnica, naj sporočijo, v katerih občinah imajo kamnolom, kjer bi lahko zaposlili Rome. Občina Šmihel - Stopiče je sporočila, da odmeri 10 hektarov zemlje na Langeijevem posestvu na Goijancih, kjer
Nabiranje gob in zelišč je še vedno eden glavnih zaslužkov dolenjskih Romov. Na fotografiji: Romkinja z Dobruške gmajne.
naj bi naselili Rome. Na to so prišle pritožbe, da je to turistična točka pa tudi precej na visokem in ne bi bila primerna za življenje Romov. Kljub temu da so pritožbe zavrnili, na tem območju Romov niso nikoli naselili.
Vedno znova so prihajale nove okrožnice, ki naj bi rešile romsko vprašanje, a problemi so ostali še naprej nerešeni. Tudi na Rome je vplivala gospodarska kriza, živeli so v revščini, strogi ukrepi so jih utesnejevali na majhna območja, medtem ko dostojne zaposlitve niso dobili. Ukvarjali so se še naprej z nedovoljenimi stvarmi, da so se preživeli. Med drugo svetovno vojno so jih preganjali in iztrebljali fašisti in nacisti. Romi pa so dali tudi tudi svoj prispevek narodnoosvobodilnemu boju, saj se jih je trinajst borilo na partizanski strani.
Po drugi svetovni vojni so se oblasti začele zanimati za Rome. Nekateri so dobili zemljo, vključevali sojih v razna dela, vendar je bil skok iz brezdelja v redno delo zanje prehiter. Tudi ponovna akcija preseljevanja Romov na Gorjance ni uspela zaradi nasprotij med domačini in Romi. Spet so se začeli vdajati prejšnjim slabim navadam.
Leta 1971 je bila v novomeški občini izdelana prva analiza za reševanje romske problematike in bil izdelan tudi program. Romi so bili opredeljeni kot etnična skupina. Programje poudarjal, naj bi Rome vključili v šole, odrasle pa zaposlili in zanje uredili bivalna naselja. To je bil tudi začetek načrtnega urejanja te problematike, ki traja še danes, pokazali pa so se že tudi prvi uspehi: od postavitev hiš in bolj urejenega življenja Romov do šolanja njihovih otrok in vključevanje v predšolsko vzgojo.
JOŽICA DORNIŽ
Največji belokranjski kmet postaja črnogled
Bela krajina postaja vse bolj zaraščena. Marsikje, kjer so še pred desetletjem ali dvema kosili, je najprej zaraslo grmičevje, potem drevesa. Posebno pa je to očitno na semiškem koncu pod Mimo goro, kjer so bile nekdaj kočevarske vasi, danes pa nanje spominja le še kakšno porušeno obzidje ali še to ne. Ljudi, ki bi obdelovali polja in kosili travnike, ni. Gozd ima prosto pot na nekdanja kmetijska zemljišča.
Tudi Črmošnjice so bile nekdaj pomembno kočevarsko središče. Še danes na to spominjajo spomeniki na vaškem pokopališču. Ko pa so se decembra 1941 in januarja 1942 kočevarski Nemci izselili v Posavje, sta ostala v vasi le slovenska družina in župnik. Kljub temu da se je v vas pozneje znova vrnilo življenje, pa takšnega razcveta kot pod Kočevarji ni več doživela. In tudi njeno okolico je začelo zaraščati, čeprav morda nekoliko manj prav po zaslugi živine v treh velikih hlevih. Do vojne za Slovenijo je imela hleve nekaj let v najemu od črnomaljske kmetijske zadruge jugoslovanska vojska, zadnjih pet let pa je njihov najemnik Tone Turk.
Država izsiljuje z visokimi najemninami
Turk je zrasel na kmetiji na Velikem Slatniku pri Novem mestu. Ker je domačo kmetijo prevzel brat Janez, se je Tone odločil, da bo kmetoval v Crmo-
Tone Turk
šnjicah. Od kmetijske zadruge je vzel v najem hleve, od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov pa 40 hektarjev zemlje v bližini. Gre predvsem za travnike in pašnike, obdeluje pa tudi nekaj njiv za potrebe živine. “Na ta način skrbim, da se ohranja tudi kulturna krajina, zato se mi zdi nesramno, da me država izsiljuje z visokimi najemninami. Takšnih, ki bi se odločili vzdrževati tako veliko čredo, je danes malo, zato je nerazumljivo, da so zaradi tega še kaznovani,” potoži Tone. V petih letih je dal v prodajo 400 bikov, težkih od 600 do 700 kilogramov, kolikor jih zagotovo ni dal nihče v Beli krajini. A za živinorejce prihajajo po Turkovih besedah vse težji časi. Medtem ko so nekdaj kupci sami povpraševali po živini, jo danes le s težavo proda, pa četudi je meso še tako kvalitetno. Kupce išče po vsej Sloveniji, spoznava pa, da nekatere klavnice, ki so nekdaj klale veliko živine, sedaj koljejo zelo malo. A ne le zato, ker je svoje naredila propaganda o bolezni norih krav, ampak tudi zategadelj, ker imajo ljudje plitve žepe in meso kupujejo manj kot nekoč.
150 glav živine v hlevih
Turk je začel v Črmošnjicah s petdesetimi biki. Potem je vzel v najem še zadružno posestvo v Dragatušu. Načrtoval je, da bo kmetovanje v Črmošnjicah počasi opuščal in obdržal le še posestvo v Dragatušu, zato je tudi hitro širil čredo. Tako je imel v hlevih v obeh krajih celo že skoraj 300 bikov. A zemljo v Dragatušu uj so po denacionalizaciji začeli vračati, sa-
*	mo s hlevi brez zemlje pa ni imel kaj po-
*	četi in tako je živinorejo v Dragatušu s opustil. Še vedno pa ima v najemu 38 » hektarjev njiv v metliškem Mestnem logu.
1	“To zemljo potrebujem predvsem za £ pridelavo koruze tako za zrnje kot za
2	silažo. Že v Črmošnjicah koruza zaradi nadmorske višine slabo uspeva, višje, kjer
bi morda lahko dobil v najem še kakšno zaplato zemlje, pa bi še težje. Metliška polja, oddaljena od hlevov skoraj 30 kilometrov, zagotovo niso rentabilna, a bližje jih ni moč dobiti. Dobro je le to, da je v bližini metliških njiv sušilnica za pšenico, da jo tam mimogrede še posušimo,” razpreda Tone.
Sedaj ima v hlevih, kjer je prostora za 150 glav živine, 110 bikov, poleg tega pa še okrog 100 ovc. Zelo veliko, če vemo, da skoraj vse delo opravi sam. Včasih mu priskočijo na pomoč bratje, sicer pa potarna, da je težko dobiti ljudi, ki bi bili za plačilo pripravljeni pomagati na kmetiji, četudi je brezposelnost velika. Tone namreč ne pozna ne petka ne svetka, delovni dan je dolg od zore do mraka in marsikdaj tudi pozno v noč. Res, da si je v teh letih kupil veliko strojev, ki so dobrodošel pripomoček predvsem na njivah in travnikih, a hlevi so precej zastareli. Modernizacija jih je tako rekoč povsem obšla, saj je v njih še vedno vse delo ročno. Vanje so vgradili le napajalnike. Tone bi jih gotovo moderniziral, a kaj, ko je le najemnik. Tri leta si že prizadeva, da bi jih odkupil, a ne ve, če bo to mogoče in kdaj, kajti sedaj so še v denacionalizacijskem postopku. Tudi to je eden od razlogov, da počasi popušča zagnanost, s kakršno je začel na Črmošnjicah pred petimi leti.
Včasih se mu zdi, da je odločitev, da je kmet, dokončna in poti nazaj ni. Zrasel je pač na kmetiji in prepričan je, da mora biti zemlja obdelana. Prav tako bi mu bilo hudo. če bi hlevi ostali prazni in prepuščeni propadanju. Ne nazadnje pa tudi kmetijskih strojev ne bi imel komu prodati, če bi prenehal s kmetovanjem, saj tako velikih ne potrebuje nihče v bližini. A po drugi strani se ga loteva pesimizem, saj mu kot živinorejcu ne kaže prav nič dobro. In če nekateri poudarjajo, da malim kmetom ob pridružitvi Slovenije k Evropski skupnosti ne bo lahko, je prepričan, da ne bo nič lažje velikim. A po njegovem bi na to morala misliti država že sedaj, predvsem pa imeti več posluha za tiste, ki še vztrajajo in poskušajo ohranjati kulturno krajino tam, kjer so v glavnem že vsi obupali.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
L_l VAMPIRJA DRACULE
Sloviti Dracula doma ni poznan
Pred natanko stotimi leti je izšel sloviti roman Dracula irskega pisatelja Brama Stokerja, ki je s tem svojim literarnim delom sprožil plaz knjižnih in filmskih upodobitev grozljivega mita o vampirjih, mrtvecih, ki si podaljšujejo obstoj skozi stoletja s pitjem človeške krvi. Stokerjev roman je napisan kot poročilo o resničnih dogodkih. V njem nastopajo osebe, ki imajo zgodovinsko ozadje, in kraji, ki jih lahko še danes obiščemo. Ob stoletnici izida Dracule sem se z manjšo skupino Slovencev odpravil na potovanje v deželo, od koder je vampirski grof doma - v Transilvanijo v Romuniji.
Navkljub govoricam in predsodkom, na katere smo naleteli, ko smo iskali informacije o Transilvaniji, in popolnem informacijskem mrku, ki smo ga doživljali od ene potovalne agencije do druge, smo vendarle izbrskali nekaj najbolj nujnih informacij od romunskega diplomatskega predstavnika v Ljubljani, nekaj pa od našega predstavnika v Bukarešti. Zaupali pa smo smo tudi znanemu popotniškemu vodniku Lonely Planet.
Z rent-a-carom smo se odpravili preko Hrvaške in Madžarske do našega prvega cilja, obmejnega romunskega mesta Oradee. Pri prehodu meje smo naleteli na problem, na katerega so nas opozorili že doma, da je pač treba obmejne policiste podkupiti. Prav to se je tudi zgodilo: obmejni policist je od nas zahteval petdeset nemških mark podkupnine, da nas je sploh spustil čez mejo.
Brez podkupnine ne gre
Prehod iz Madžarske v Romunijo smo takoj opazili. Večja revščina, bencinske črpalke stare in neurejene, čeprav v lasti zahodnih naftnih družb, predvsem Agipa. Pri vhodu v Oradeo smo zagledali “spomenike” romunskega socializma, žalostno propadajoče industrijske kolose, ki so nekoč dajali kruh tisočem delavcev, zdaj pa se sesedajo sami vase, čakajoč na trenutek, ko bo nekdo prišel in jih zravnal z zemljo.
Mesto Oreadea, ki leži kakih enajst kilometrov od meje, je na nas naredilo zelo mešane vtise. Na prvi pogled mogočno in nekdaj bogato mesto zdaj ne-vzdrževano propada. Veliko stavb je grajenih v starem avstroogrskem stilu, okoli in okoli starega mestnega jedra pa stojijo blokovska naselja za desettisoče ljudi, tako značilna za ves nekdanji vzhodni blok. Videti je bilo, da mesto propada, ker najbrž ni dovolj denarja za temeljito obnovo. Nam pa je v oči padlo nekaj drugega: kako zelo urejeni so bili ljudje. Obleke po najnovejši zahodni modi, čevlji zloščeni, pričeske urejene do najmanjše podrobnosti. Na to sliko smo naleteli, kjerkoli smo se peljali prvi dan. Tudi v vaseh, ki niso imele ne pločnikov ne tlakovanih poti med hišami, so dekleta in žene hodile v visokih petah in v oblekah, kakršne nosijo v mestu. Seveda smo bili nad tem presenečeni, vendar so nam ljudje pojasnili, da je bila tisti dan pravoslavna velika noč, ki jo Romuni praznujejo v prazničnih oblekah.
Mesta bolj propadla kot vasi
Prenočišče za prvo noč v Romuniji smo si poiskali v mestu Cluj - Napoca (beri Kluž-Napoka), ki leži v samem centru Transilvanije. Recimo besedico o tej
deželi. Transilvanija je ena izmed dežel (Moldavije in Vlaške), iz katerih je nastala romunska samostojna država. V nasprotju z prepričanjem mnogih, da je to najbolj gorata, nedostopna in zato divja pokrajina v Evropi, je večji del Transilvanije ravninski, z vseh strani pa ga obkrožajo Karpati. To je največja romunska pokrajina, saj obsega skoraj tretjino državnega ozemlja. Glavno mesto je Bra-šov, ki leži v jugovzhodnem delu dežele, šteje pa okoli 350.000 prebivalcev. Čeprav je večinsko prebivalstvo romunsko, pa tam živi, po podatkih, ki smo jih dobili od Madžarov, več kot dva milijona Madžarov. Transilvanija je bila nekoč madžarska provinca. Nekdaj ji je vladal vojvoda Vlad Tepeš Dracula kot vazal madžarskega kralja Sigismunda. Poleg Romunov
KDO JE BIL RESNIČNI DRACULA
Stoker je v romanu Dracula presenetljivo točno opisoval kraje in ljudi v Transilvaniji, domovini vampirskega grofa. Ali je mogoče, da je tudi Dracula zares bival? S tem vprašanjem se je ukvarjal britanski zgodovinar dr. McNally. Leta 1972 je dobil Fullbrightovo štipendijo, se naučil romunščine in se odpravil po sledovih Stokerjevega romana v Transilvanijo. Ugotovil je, da je v srednjem veku zares živel človek, vojvoda Vlad Tepeš Dracula, ki je kratek čas vladal v letu 1448 in nato od 1456 do 1462. Odlikoval seje v bojih proti TUrkom v Vami leta 1444. Bil pa je tudi eden najbolj krvavih evropskih tiranov in hud sadist. Izročilo pravi, da je še posebej užival, če je gledal, kako ljudje umirajo, nabodeni na kol. Menda je sredi umirajočih trpinov zelo rad jedel, postreči pa si je dal tudi s skledo človeške krvi in je vanjo pomakal koščke kruha. Ko so srednjeveški transilvanijski prestolnici grozile čete turškega osvajalca Mohameda II., je Dracula dal na kol natakniti 30.000 ljudi, grozljivo prizorišče pa so imenovali Gozd nabodenih. Ko je turška vojska prišla do gozda nabodenih, se je vojskovodja ob pogledu na srhljivi prizor raje obrnil. S človekom, ki je sposoben take krutosti, se ni hotel bojevati.
Dracula je bil torej zares zelo krut človek, vampir pa ni bil. To mitsko pošast je ustvaril po ljudskih mitih šele Bram Stoker. wiK,
in Madžarov živi tam še zelo veliko Ciganov in Slovakov.
Transilvanija je predvsem kmetijska dežela, nekaj industrije je le po mestih. Prav mesta so tudi najbolj propadla, saj je šlo z zlomom socialističnega gospodarstva navzdol predvsem tam, kjer je bila industrija. Tipičen primer takega mesta je Dej (Dež), kije eden od najbolj žalostnih dokazov poloma socialističnega gospodarstva. Vasi, ki se od svojega tradicionalnega načina življenja niso preveč odmaknile, so sicer revne, vendar ne kažejo tako očitnih znakov propadanja. Dajejo vtis, da so takšne, kakršne so vedno bile in kakršne bodo najbrž še dolgo ostale. Noben Nato ali Evropska unija jih ne bosta kaj dosti premaknila. Veliko ljudi uporablja za prevozno sredstvo konj-u sko vprego, še več pa jih stoji ob cesti in g štopa, saj avtobusi ne vozijo prav pogo-§ sto. Kmalu smo sprevideli, da je štopa-"i nje kar nekakšno alternativno nacional-g no prevozno sredstvo. Verjetno je to na-“• vada še iz časov, ko so vsi vozili konjske vprege in so pač pobirali ob cesti ljudi, ki so potovali v isto smer. V dobi avtomobilov se je ta navada obdržala.
Gradovi s strahovi
Druga dežela, ki se v zvezi z Draculo največkrat omenja, je Bukovina. Stisnjena je med Transilvanijo, Ukrajino in Moldavijo, večinoma pa je gorata. Predvsem je znamenita po samostanih, ki so bili v časih turških vpadov center organizirane obrambe krščanskega sveta. Samostani so znotraj poslikani z motivi iz svetega pisma, predvsem iz evangelijev, saj vojaki, ki so bili večinoma kmetje, niso bili pismeni in je bil to edini način, kako jim posredovati svetopisemske resnice in jih motivirati za boj. Najbolj znamenita samostana sta v Suceviti ter v Putni.
Karpati so v tem predelu res najbolj podobni opisom gora iz Stockerjevega romana. Vasi so vse grajene v tradicional-nem slogu in od njega ne odstopajo. Večinoma so lesene, vendar je zelo veliko novogradenj. Veijetno gre za vikende, saj gre za zelo lepe predele, najbrž najlepše v državi. Ko se voziš po Bukovini, dobiš občutek, da si se preselil petdeset let nazaj v preteklost. Več kot osemdeset odstotkov ljudi se še vozi s konjsko vprego, oblačila niso zahodnjaško-mestna, precej je tradicionalnih romuskih oblačil. Ljudje so očitno religiozni in vraževerni, saj se vedno, kadar se peljejo mimo kake cerkve, pokrižajo.
Težko bi rekli, da v vaseh vlada revščina. Če že, potem nikakor ne pride do izraza, saj so vasi zelo lepo urejene, zanimivo pa je, da so novogradnje v tradicionalnem slogu, kar je na nas naredilo še posebej močan vtis, saj vemo, kako gredo te stvari pri nas. Poleg tega smo ugotavljali, da so novogradnje najbrž kar precej drage, saj niso videti enostavne. Arhitektosnko so zapletene, še posebej strehe so polne stolpičev in prelomov.
V sedemdesetih letih seje nekaj podjetnih Američanov spomnilo, da bi lahko dobro tržili na račun Dracule, kije bil takrat pravi hit. Organizirali so turistična potovanja za ljubitelje vampiijev v Romunijo. Zanje so sredi bukovinskih Karpatov postavili več gradov, v katerih so gostje lahko prespali in doživeli nepozabno noč z najetimi strašili in duhovi. Turisti seveda niso vedeli, da resnični grof Dracula, ki je romunski narodni junak, v teh krajih ni nikoli živel. Vampirski turizem je sčasoma usahnil in zdaj ta in več podobnih “Draculovih” gradov sameva in propada.
Odločili smo se, da noč prespimo kar sredi Karpatov, čeprav nismo bili prepričani, da bomo našli primerno prenočišče. Izkušnje so nam govorile, da ne bo treba spati zunaj. Kar se prenočišč tiče, lahko rečem, da jih je v Romuniji res zelo veliko. Ogromno je obcestnih motelov, privatnih sob pa tudi vsaka tretja restavracija ob cesti nudi prenočišča. Precej večjih je kot pri nas. In tudi cene so sprejemljive, saj smo za najcenejšo posteljo plačali le petsto tolarjev, najdražja pa je bila okoli tisoč sedemsto tolarjev. Seveda so na voljo tudi dražji hoteli s cenami deset tisoč tolarjev in čez za prenočišče,
vendar se je povsod našla kaka cenejša možnost, ki je bila povrhu vsega čisto spodobna.
Ni jim za trženje Dracule
Naslednja dežela, ki smo jo obiskali, je bila Moldavija. Leži na severovzhodu države, meji pa na Transilvanijo, Bukovino, Ukrajino ter nekdanjo sovjetsko republiko Moldavijo, ki ji Romuni pravijo Besarabija. Moldavija je pretežno ravninska dežela, vendar ne kot Banat ali Panonija, pač pa je nekoliko bolj gričevnata. Znana je po pasmi konj, ki smo jih imeli priložnost videti vzdolž cele poti do glavnega mesta Iasia (beri Jaš). lasi je intelektualno središče Romunije, saj je bila v njem ustanovljena prva romunska univerza. V primerjavi z ostalimi mesti je lasi dokaj nov, z zelo lepo urejenim in vzdrževanim centrom. Tistih nekaj zgradb, ki so stare, je zelo lepo vzdrževanih. Na vhodu v center mesta stoji najbolj veličastna stavba v Romuniji, Palača kulture. Čeprav smo dobili občutek, da gre za kopijo dunajskega Schoenbru-na, pa je bilo že na prvi pogled jasno, da Romuni namenjajo precej več denarja za ohranjanje svojega kulturnega hrama kot pa Dunajčani za svojega.
Naslednji dan nas je pot spet vodila v Karpate, tokrat v najvišje, Južne Karpate. Cilj je bilo mestece Bran, kjer stoji eden od gradov, ki ga Romuni radi razglašajo za Draculovo last. Kakih deset kilometrov od Brana leži mestece Rišnov, nad katerim stoji na hribu tudi zelo slikovit
Grad v Branu. Zgradil ga je stari oče vojvoda Dracule, zdaj pa ga obnavljajo
grad, sicer v ruševinah, toda zato nič manj prepričljiv. Dejstvo je, da tako Bran kot Rišnov ležita v neposredni bližini Braš-nova, zdaj glavnega mesta Transilvanije, vedno pomembnega administrativnega centra, kjer so deželni vladarji imeli svoje rezidence. In tako je tudi grad v Branu dal postaviti Draculov ded, sam Dracula pa je najbrž res občasno zahajal tja, ni pa tam stalno bival. Njegovo glavno bivališče je bil grad v Curtei de Argeš, ki pa ga na žalost nismo obiskali. V vsakem primeru je njegov pravi grad do tal porušen.
Grad v Branu je res lep. Zdaj ga na veliko obnavljajo, saj najbrž računajo na ponoven razcvet turizma, ko bodo take objekte še kako potrebovali. Vendar kljub temu nismo imeli občutka, da bi Romuni kaj dosti poskušali tržiti na račun svojega po svetu gotovo najbolj znanega državljana. Kjerkoli smo spraševali po Draculi, so se nam ljudje nasmihali in le nevedno odkimavali, češ spet en tepec, ki išče vampirje. Morda je med glavno turistično sezono drugače, toda med prvomajskimi prazniki, kijih Romuni uradno ne praznujejo, še Dracula ni prodajal.
V Draculovem rojstnem kraju
Kar se informacij o krvoločnem vojvodi tiče, smo bili še najbolj razočarani v Sigišuari, Draculovem rojstnem kraju. Pričakovali smo, da bo mesto polno hotelov in privatnih sob, saj bi Romunija lahko samo na račun Draculovega imena naredila dober posel, vsaj tak, kot ga delajo drugod po svetu s svojimi znamenitostmi. A nič od tega. V centru mesta je
bil zanemarjen, a zelo drag hotel. Za sobo so hoteli imeti preko deset tisoč tolaijev. Kar oddahnili smo si, ko smo v zelo odročnem delu mesta našli nov hotel v zasebni lasti, ki je za nižjo ceno ponujal veliko več.
Možnost zasebne iniciativa je Romuniji prinesla veliko, saj se po vsej državi zasebniki začeli odpirati čedalje več zasebnih hotelov, restavracij, podjetij ipd., česar prej seveda ni bilo. In če bo kdo nosil razvoj turizma na svojih plečih, potem ga bodo zasebniki. Razlik med državnimi penzioni in zasebnimi ne bom našteval, saj jih še predobro poznamo iz razmer pri nas doma. Za turistično-infrastrukturo pa bo seveda morala v Romuniji poskrbeti mati država. Dela bo imela zelo veliko. Popotnik se velikokrat obrne na turistične poslovalnice za kake informacije, vendar mu vsak otrok na cesti bolj pomagal kot zaposleni v poslovalnicah. Velik problem so tudi ceste. Nekatere so zelo dobre, na novo asfaltirane, vendar jih je večina zelo slabih, v stanju hitrega propadanja. Avtoceste so le okoli Bukarešte, drugod pa so navadne magistralke, polne nevarnih lukenj. Dobra stran romunskih cest pa je ta, da na njih ni veliko prometa, če pa že je, so vozniki zelo obzirni in vozijo dovolj počasi, da jih s povprečno dobrim avtomobilom brez težav prehitevamo, če se nam seveda mudi. Treba pa je še poudariti, da so ceste zelo dobro označene in da se na njih skoraj ne morete izgubiti, saj stojijo na vsakem kilometru obcestni kamni, ki kažejo razdaljo do naslednjega večjega kraja. Ko smo se vrnili v domovino, smo take označitve prav pogrešali.
Ljudje niso potrti
Proti koncu popotovanja smo si ogledali še Arad, ki leži kakih štirideset kilometrov od madžarske meje. Mesto je zelo lepo urejeno, s starim jedrom in starimi cerkvami, med katerimi je veliko katoliških, kar nakazuje prisotnost Madžarov. Na cesti proti Aradu smo opazili precej Italijanov in drugih tujcev. Očitno je predel okoli Arada in Temišvarja, ki leži kakih sedemdeset kilometrov južneje, med tujimi turisti precej priljubljen. Opazili smo tudi, da so ceste tam veliko boljše kot drugod, v mestih, skozi katere smo se peljali, pa je tudi dosti več preprodajalcev deviz kot drugod v državi. Prvič smo tudi začutili, da nas obravnavajo kot tujce. Kjerkoli smo stopili iz avta, so nas takoj obkrožili črnoborzijanci s kriki: “Wechsel, cambio, change...” K sreči niso bili preveč vztrajni in se jih je dalo odpraviti z odkimavanjem.
Romunija je na nas pustila močne vtise, v popolnem nasprotju s predstavami, ki smo si jih ustvarili ob poslušanju “poznavalcev” razmer. Resda je v deželi velika revščina, toda to se pri ljudeh ne kaže v kaki potrtosti ali zagrenjenosti, kot bi morda pričakovali, nasprotno, ljudje so veseli, sproščeni, znajo si vzeti čas za popoldanski piknik, za izlet z družino. Ko je bila ura dve, konec delavnika, so bili vsi parki in travniki polni. Vedno so pripravljeni pomagati tujcu, tudi če morajo za to zaviti iz prvotno nameravane smeri. Tudi I kakih hudih jezikovnih preprek ni bilo. Resda romunščine nismo govorili, vendar smo si po mestih lahko dosti pomagali z angleščino, poleg tega pa seje dalo z najbolj okleščeno italianščino tudi kam priti. Romunščina je namreč romanski jezik in kot tak ima veliko skupnih elementov z italianščino, španščino ali fran- j coščino. Sicer pa smo si za vsak slučaj kupili angleško-romunski slovar in se iz I njega naučili nekaj osnovnih izrazov in fraz, ki smo jih potrebovali za vsako- I dnevno preživljanje. S pomočjo univerzalne govorice rok pa smo lahko že skoraj filozofirali. Na splošno bi lahko rekli, da je za potovanje po Romuniji najboljše pravilo: “Nikoli ničesar ne pričakuj!” Romunija je vsekakor dežela, ki odprtemu človeku da dosti več s svojo pristnostjo in turistično nezasičenostjo kot pa marsikatera turistično razvita dežela v zahodni Evropi, kamor si Slovenci tako zelo želimo. Tudi Romunija si želi tja, vendar - vsaj tak občutek smo med popotovanjem dobili - to zanje ne pomeni prenehanje romunskosti, prej nasprotno - prenesti romunskost v Evropo in obogatiti Evropo s svojimi barvami in odtenki. Romunija jih ima dovolj.
JANEZ GORENC



NAGRADI V NOVO MESTO IN KRANJ
Žreb je izmed reševalcev 9. nagradne križanke izbral Vesno Zorko iz Novega mesta in Anico Mrak iz Kranja. Prva bo prejela denarno nagrado 6.000 tolarjev, druga pa knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 8. junija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 10. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. Prvemu izžrebancu bo tokrat spet pripadla posebna nagrada, desetdnevno bivanje v penzionu Krone v Moravskih Toplicah.
REŠITEV 10. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 10. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ZLOBA, NOMAD, APELAT1VA, ZMAGO, OZIR, SOKRAT, KILA, SKALA, AKADEM, TOGA, ROŽAR, ARA, LIPAN, ART, NADLEGA, OTMAR, ANION, RESNOBA, RANTA, TRATNIK.
PRGIŠČEMISLI
Imeti žensko brez ljubezni je nesrečna usoda ubogih na telesu in duhu. Vendar se možje s tem bahajo kot z “osvojitvijo
A. LVOVIČ
Družba, ki ne dovoli zgodovinarjem, da bi zaorali v vse razsežnosti in globine, kar so jih zmožni, obsoja samo sebe na statičnost, kulturni in materialni propad.
J. PIRJEVEC
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
LIST
KAR JE VSTAVLJENO V KAJ
STROJ ZA RAM JAN JE LANENEGA PREDIVA
MET ŽOGE PREKO IGRALCA
STARO-
GRŠKO
MESTO
ASSOCIATED
PRESS
KRADLJIVEC
PTIČ
VESLONOŽEC
IZDELOVALEC VATE
IME SL. PISATELJICE PEROCIJEVE
PROSTOR MED EV EMA STIKAJOČIMA SE STENAMA
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
LIST
MREŽASTA TKANINA V PLATNOVI NIŽAVI
OKRAJŠAVA
IGRA Z ŽOGO
VELETOK V JUŽNI AMERIKI
ZAPRTJE,
OBSTIPACIJA
GR.MORSKA BOGINJ A(AHI LOVA MATI)
ŠAHU PODOBNA IGRA S KAMENČKI
BET,
TOLKAČ
STRMA
RAZDRAPANA
SKALA
IND. MESTO POD URALOM
CIRILSKA
ČRKA
ANTON
INGOLIČ
SVETEL DROBEC ŽAREČE SNOVI
VRSTA
VRBE
VELIKA
SIBIRSKA
REKA
OKRASNA
RASTLINA
UČILA
NENAVEZANOST MELODIČNEGA IN HARMONSKEGA POTEKA SKLADBE
DOLENJSKI
LIST
DOLENJSKI
LIST
MIMIKA,
MIMIČNA
IGRA
PRVOTNA
PREBIVALKA
N.ZELANDIJE
KEM SIMBOL ZA BARIJ
AVTOR:
JOŽE
UDIR
TELIČEK
SEVERNO-
ATLANTSKI
FAKT
ROMAN FR. PISATELJA CLAUDA ANETA
KRONE
M L.I NARSTVO_________________________	^GLASBENA SKRINJA
Mlinarji niso več potrebni?
Čeprav je dandanes življenje mnogo lažje, kot je bilo včasih, je vse težje najti zadovoljne ljudi, zato si tiste izjeme toliko bolj zapomnimo.
Stane Oberstar, 67-letni mlinar iz Dobrniča, ki mu mlin že več kot 50 let pomeni drugi dom, pravi, da se počuti srečnega. In zlahka mu verjameš, ker se to vidi: v iskrivih očeh, v prijazni besedi, v predanosti delu.
Pa je prav gotovo življenje tudi njemu tako kot vsakemu prineslo vsakega po nekaj, žalosti in veselja. Toda Stanetu humor, smeh, pesem niso tuji. “To me drži pokonci. Takrat, ko sem imel največ dela ali ko sem bil otožen, sem zapel - najraje ljudske. Človek se mora znati 'pohecati’ in nasmejati, pa gre,” je razložil in takoj zapel eno “ta veselo”.
Rad ima ljudi in si vedno, medtem ko strankam zamenjuje žito za moko, vzame čas za klepet z njimi o najrazličnejših stvareh. Tudi zato k njemu marsikdo rad pride od daleč, čeprav bi lahko že prej zavil h kakšnemu drugemu mlinarju. Približno tako kot v starih časih, ko so bili mlini nekakšen družaben prostor za srečevanje in priložnost za izmenjavo novic, ko so se kmetje, medtem ko so čakali, da bo mlinar zrnje zmlel, pogovarjali. V Dobrnič vozijo žito ne samo iz trebanjskega okoliša, pač pa tudi iz mirno-peške doline, iz Suhe krajine, Dolenjskih Toplic, Novega mesta...
Gotovo pa v Oberstarjev mlin ljudje ne zahajajo samo zaradi veselega mlinarja, pač pa v prvi vrsti zaradi dobre moke. Stane je povedal, da je včasih mlel različne vrste žita, danes pa ponuja pšenično, ajdovo in koruzno moko ter njihovo zmes pa tudi soržico (rž in pšenica). Da mu gre ta posel dobro od rok, je jasno, saj je mlinarstvo gotovo njegov življenjski poklic. Mlinar je kar 52 let. Začel je s 15-leti kot vajenec v enem izmed žužemberških mlinov na vodo -doma je namreč iz Hinj. “Leta 1957 sem prišel v Dobrnič, kjer je prejšnji § mlinar zapustil mlin na kamen. Mlin sem dvakrat preurejal in moderniziral, nazadnje leta 1972. Sedaj bi ga bilo treba spet, pa ga ne bom. Za koga? Zamenjave nimam, pa tudi potrebe po mli-
narskih storitvah so vedno bolj manjše. Kmetje se usmerjajo drugam in moko ali kruh raje kupujejo, je ceneje. Promet močno upada in zdi se mi, da smo že skoraj nepotrebni,” pravi Stane in doda, da bo sam delal, dokler bo lahko. Mlin ima sedaj odprt ob petkih in sobotah.
Včasih je bilo drugače. Obstajalo je več mlinov, ker je bilo več dela, pa tudi njihova storilnost je bila manjša. Stane pravi, koliko je že pregaral v tem mlinu. “Včasih ga tudi po tri tedne nisem zaprl. Nisem poznal praznikov in dopusta. Pogosto sem delal ponoči ter kar vmes na vrečah malo zadremal.” Kljub obilici dela pa ni nikoli nikogar zaposlil, ker “takega tempa nisem upal zahtevati še od koga”.
V svoji dolgoletni mlinarski praksi je Stane Oberstar doživel marsikaj, tudi razne smešne pripetljaje. “No, vam bom povedal anekdoto. Nekoč je k meni v mlin prišel nekdo po 10 kilogramov ajdove moke za strica iz Amerike, ki je bil takrat pri njih na dopustu. Hotel je najboljšo in sem mu jo tudi dal. Toda kupec je naslednji dan prišel nazaj, češ da to ni ajdova moka, ker je preveč bela. Dal sem mu navadno - slabšo, in glej, te pa ni prišel zamenjat.” Včasih je revežem dal kakšen kilogram tudi zastonj. “Ljudje moramo biti med seboj prijazni in več se moramo pogovarjati. Kaj pa bi človek sam zase na tem svetu?” razmišlja. Poleg mlina mu veliko veselja nudi tudi vinograd.
Najbrž res velja pregovor, da je smeh pol zdravja, kajti Stane se sam sebi čudi, da kljub težkemu delu še ni resneje zbolel in bil pri zdravniku. Drži se reka, da lopata ni še nikogar pokopala, žlica pa - in četudi ima bele moke kolikor hoče, uživa črn kruh. Za zdravje, seveda.	LIDIJA MURN
Slovenija, moja dežela
Ljubljanski oktet, ki letos praznuje petindvajsetletnico delovanja, je bil ustanovljen v vrstah Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič leta 1972. V četrt stoletja neprekinjenega in intenzivnega dela se je pod vodstvom Igorja Švare razvil v homogen umetniški ansambel, ki je v svojo umetniško kroniko zapisal več kot 300 skladb domačih in tujih skladateljev od renesanse do moderne in priredil preko tisoč koncertov doma in na tujem. V svoji dolgoletni in bogati karieri je prejel več nagrad in priznanj, posnetki okteta pa so shranjeni v arhivih številnih radijskih postaj.
Pri glasbenem založništvu Helidoff je doslej izdal tri kasete z izborom najlepših slovenskih narodnih pesmi, ob srebrnem jubileju okteta pa je zdaj pri Helidonu izšla še zgoščenka SLOVENIJA, MOJA DEŽELA, na kateri je posnetih 16 venčkov, ki povezujejo skrajšane inačice kakih 60 priljubljenih slovenskih narodnih pesmi, od popotniških in pivskih do ljubezenskih in lovskih. Plošča ponuja prav prijeten sprehod skozi lepoto, iskrivost in bogastvo slovenske narodne pesmi, marsikoga pa bo spomnila na mnoge tiste pesmi, ki so ušle iz spomina, so pa vredne, da jih kdaj pa kdaj v dobri družbi še zapoje.
Slovencem v pozdrav
Domoljubno je zasnovana tudi kaseta in zgoščenka ansambla Slovenija SLOVENCEM V POZDRAV, ki sta izšli v počastitev dvajsetletnice delovanja te narodnozabavne glasbene skupine. Na kaseti so posnetki dvanajstih novejših skladb, nastalih v devetdesetihJetih, na zgoščenki pa je dodanih še osem nekoliko starejših skladb. Gre zvečine za izvirne skladbe vodje ansambla Jožeta Galiča, dodani pa sta še priredbi škotske in nemške ljudske pesmi. Posebnost ansambla je v pestri instrumentalni zasedbi, saj ob petju, harmoniki, ritmični in basovski kitari uporablja še violino, orglice in citre.
Mlinar Stane Oberstar pri delu
'praktični K ^ praktični KRIŽ
A
ai~TD
Hrček kot domača žival
Hrčka prištevajo k domačim živalim, ker pa ni velik in je precej nezahteven, ga imate lahko tudi v manjšem stanovanju. Vendar morate pri nakupu hrčka paziti, da se mu oči bleščijo ter da niso zlepljene, prav tako ne zadnjična odprtina. Znamenje njegovega zdravja je tudi, da se živahno podi po kletki in da je požrešen. Če hočete hrčku ustvariti prijeten dom, mora biti v kletki dovolj prostora za tekanje, rešetke morajo biti tesne in vodoravne, da lahko pleza, imeti morajo posodici za hrano in pijačo. Za njegovo telovadbo je nepogrešljivo tekalno kolo. Hrček se bo zelo zabaval, če mu boste dali neobdelano staničevino, da jo scefra in si uredi puhasto gnezdo. Zelo vesel bo tudi vej sadnega drevja in vrbe, po katerih bo plezal; z glodanjem skorje pa si bo tudi negoval in utrjeval zobe. Priporočljivo pa je, da nadzirate njegove izlete po stanovanju, ker se lahko zgodi, da bo obglodal kabel ali strupeno rastlino.
Sladki špageti s sadjem
V 20 minutah lahko postrežemo z nasitljivo sladico: špagete pomešamo s sadjem in prelijemo z vanilijevo omako. Za 3 osebe potrebujemo: 250 g špagetov, sol, 250 g jagod, 1 veliko hruško, 1 banano, 1 limono, 1 vanilijev sladkor, 3 dl vanilijevega jogurta, 1 žlico sladkorja, 1 žlico ruma, 1 dl sladke smetane, citrono-vo meliso. Špagete nalomimo na krajše koščke. V osoljenem kropu jih skuhamo, da so še čvrsti, medtem očistimo sadje in ga narežemo na koščke. Malo limonine lupine nastrgamo in dodamo sadju, z limoninim sokom pa prelijemo sadje, še posebno banano, da ne potemni. Makarone odcedimo, in ko se nekoliko ohladijo, jih pomešamo s sadjem in z limonino lupino. Vanilijev jogurt zmešamo s sladkorjem in z rumom, primešamo mu tudi na pol stepeno sladko smetano. Prelijemo čez makarone. Okrasimo z lističi citronove melise.
Norveški soliter V	za vrtnine
Že kar nekaj časa je po zaslugi prvega zastopnika svetovno znanega podjetja Hydro z Norveškega, trebanjskega podjetja Piramida Hydro, d.o.o., mogoče na slovenskem trgu kupiti norveški soliter, to je dušično in hkrati kalcijevo mineralno gnojilo, ki ima v kmetijstvu, zlasti še v vrtnarstvu, nekatere nesporne prednosti. Kemično je kalcijev^nitrat in vsebuje 15,5 odst. dušika in 26,6 odst. kalcija, njegova odlika pa je v tem, da vsebuje dušik v lažje topljivi in rastlinam hitreje dostopni nitratni obliki. To je posebno pomembno tedaj, kadar je treba rastlinam dognojevati zaradi nenaklonjenih vremenskih razmer (suše) ali ukrepati zaradi toče in drugih poškodb rastlin. Zelo prav pride lahka topnost gnojila pri pripravi škropiva za tako imenovano foliarno gnojenje, to je gnojenje prek lista, ki se ga poslužujemo, če je iz kateregakoli vzroka potrebno hitro ukrepati. Norveški soliter se dobro meša z zaščitnimi sredstvi zoper rastlinske bolezni in škodljivce in nam omogoči z eno potezo opraviti več nalog hkrati.
Vrste toplotnih črpalk
Toplotne črpalke ločimo glede na vrsto medija, ki ga toplotna črpalka ohlaja, in medija, ki ga segreva. Pri označevanju toplotnih črpalk proizvajalci na prvem mestu navajajo medij, ki ga toplotna črpalka ohlaja, na drugem mestu pa medij, ki ga segreva, npr. zrak/voda, voda/ voda, zemlja/voda ipd. Glede na pogonsko energijo poznamo električne in absorpcijske toplotne črpalke, ki za pogon izkoriščajo plin ali kakšno gorivo. Glede na izvedbo pa ločimo kompaktne toplotne črpalke ali toplotne črpalke v t.i. “ločeni” izvedbi. Kompaktna izvedba ima prigrajen hranilnik toplote, medtem ko je pri “ločeni” izvedbi hranilnik toplote ločen in je nameščen na drugi lokaciji. Z osnovno enoto je povezan samo hidravlično. Pri vsaki črpalki sta navedeni dve moči. Pogonska moč je po vrednosti manjša in predstavlja potrebno moč za pogon toplotne črpalke, toplotna moč je tista moč, ki jo črpalka proizvaja pri nazivnih pogojih.
Priloga Dolenjskega lista 25

Marija Cajnar iz Križevske vasi z vnukinjo Mojco
Oči so se izcurile
Cajnarjevi Mariji iz Križevske vasi pri Metliki leta ne delajo posebnih težav. Devetega junija jih bo imela že dvaindevetdeset, a kljub visoki starosti ima še odličen spomin.
Bog obvaruj, bog obrani nam cesarja, Avstrijo, dobro da nam gospodari svete vere s pomočjo, branimo mu krono vedno zoper vie sovražnike, s habsburškim je trnom vedno sreča trdna Avstrije.
Takole mi recitira pesmi, ki se jih je naučila v prvih razredih osnovne šole v rodni vasi Božakovo, nekaj kilometrov niže ob Kolpi. Stoletje se še ni obrnilo od takrat, pred Marijinimi očmi pa je razpadla stara Avstrija, razpadli sta tudi prva in druga Jugoslavija, ki sta zrasli na njenih ruševinah, Marija pa še živi in njen rod se je razkropil po širnem svetu. Je prava trdoživa korenina, globoko usidrana v to slovensko zemljo ob Kolpi. Vsa dobrovoljna in hudomušna je, pa vendar o slabovidnosti, tej edini večji hibi, ki ji jo je prinesla starost, Marija pravi: “Oči so se izjokale. Izcurile so od vsega hudega.”
Tega je bilo v njenem življenju dovolj. Deset otrok je imela potem, ko se je omožila s Cajnarjevim Antonom iz Križevske vasi. Anton je najprej pomagal pri gradnji belokranjske železnice. Delovišče je presekalo Cajnarjevo posestvo, a mu je nekaj tudi dalo: yge, kar je zraslo na polju in kar so dali hlevi, je šlo v denar. Potem pa je bila železnica gotova in Anton je s sosedovim Martinom odšel za delom v Ameriko. V Evropi se je tačas razbesnela prva svetovna vojna. Anton se je vrnil, ko je spet zavladal mir, Martin pa si je v Ameriki ustvaril družino in ostal tam. Antonu je prodal svojo domačijo v Križevski vasi. Zdaj je bilo tu dela še več in Tone si je za gospodinjo pripeljal Marijo z Božakovega, ki je bila kmečkih opravil vajena.
Novo življenje je zakipelo pri Caj-naijevih. Kmetija je zacvetela in na svet so pričeli prihajati otroci. A brez bolečin ni šlo. Slamoreznica je Mariji porezala prste na levi roki. Bilo je hudo. Tone je obupoval in se že hotel vrniti v Ameriko, a Marija je bila odločna: “Ne grem! Ti, če hočeš, hodi, jaz pa mame ne bom pustila.” Tako je Tone ostal, Marija se je navadila delati tudi s tako roko. Celo preja ji ni delala težav. Tudi družinske sreče, se pravi otroškega vriš-ča, je bilo okoli domačije vedno več. Marija je rodila vsega skupaj deset otrok. Veliko veselja za materino srce pa tudi skrbi in žalosti.
V to otroško bogastvo so namreč zgodaj začele udarjati strele in vsakič je materino srce zakrvavelo. Kristina je umrla v otroški posteljici, Justino je do smrti zbil vlak, Jože je dvainštiridesetega leta padel v partizanih, leta petinštirideset pa še Tonček. Slavo, ki je že začel gospodariti na kmetiji, je življenje izgubil v do-
mačem gozdu. Vzrokov je bilo dovolj, da so solze pojile materine oči. A čas blaži bolečino in ta se hitro umakne zadovoljstvu in veselju nad tem, kar je ostalo. Živih je še pet njenih otrok: doma gospodari sin Zdravko z ženo Jožico, štiri hčerke pa so poročene drugod. Zdaj ima Cajnarjeva mama že deset vnukov, pravnukov pa bolje da ne štejemo, saj jih je že tudi toliko in jih bo zagotovo še več.
Zadovoljna je Cankarjeva mama nad tem, še bolj pa se ji razjasni lice, ko jo povprašam, kakšna je bila mladost na rodnem Božakovem. Spomin ne prikliče le tistih pesmic v čast avstrijskemu cesarju, ampak oživlja dogodke in ljudi z začetka tega stoletja. Iz pozabe vstaja stari sosed, mež-nar v farni cerkvi, katere neposredni sosedje so bili Nemaničevi. “Pridi ti, Mihalova, boš vlekla,” je rekel Mi-halovi Iči, kakor so tedaj po domače klicali Nemaničevo Marijo. In ona se je obesila na vrvi, da so zvonovi zapeli svoje sporočilo ljudem na poljih, v vinogradih in gozdovih. To z zvonjenjem je malo Ičo posebej mikalo. Zvonila bi tudi takrat, ko ni bilo treba. Prikradla se je do vrvi in se obesila nanjo. Dong, dong, dong, se je oglasil zvon. Prav tisti, ki je sicer naznanjal požare in druge nesreče. Še predno so se pričeli zbirati drugi ljudje, je pritekla soseda. Videla je Ičo, kako je smuknila za cerkev, in skočila zadnjo. Ujela jo je in ji pripeljala nekaj krepkih okoli ušes, tako da jo je za vedno minilo s praznim zvonjenjem vznemirjati ljudi.
Tisti čas je bilo mladine veliko, ni pa bilo ne radia, ne televizije, ne kina in ne računalnikov. Mladi so imeli le veliko dela na domačih kmetijah, ob praznikih pa drug drugega, da so se zabavali. In, bogme, so imeli kaj početi! Marija se spominja večerov, ki so drhteli od pesmi in razposajenega smeha. Še najraje pa se spominja kresovanja, ko so s pesmijo hodili od hiše do hiše, voščili srečo in nabirali darove. Tudi za gospodarje, ki bi kre-sovalce odslovili brez daru, so imeli pripravljene verze. Glasili so se: “Pred vašo hišo izrasla borovnica, krepala vas polovica!” Malo kruti so bili, a jih ni bilo treba nikoli zapeti.
Potem so bile tu še vinske kupčije. Mihalovi so imeli vinograde v Vivodini na Hrvaškem. Ker drugega dohodka na kmetiji skoraj ni bilo, je bil pravi praznik, kadar so prišli vinski kupci. Marija se spominja, da so naenkrat iztočili tudi po trideset hek-tov. Vino je pri hiši tudi v Križevski vasi. Njen sin Zdravko ima zdaj vinograde v Vidošičih. Res, da za svoj pridelek prejema medalje in priznanja, a po količini bi težko tekmoval s svojimi predniki z Božakovega.
TONE JAKŠE
Zaradi večanja ozonske luknje postaja sicer prijetno izpostavljanje soncu vse bolj nevarno, na škodljive vplive kratkovalovnih ultravijoličnih žarkov pa vse bolj opozarjajo tudi zdravniki. Sončni žarki lahko namreč povzročijo spremembe na koži in tudi na očeh, če ne poskrbimo za kakovostno zaščito vida. Če namreč na nos nataknemo zgolj zatemnjena očala brez UVfdtra, se naše oči obnašajo tako kot ponoči - zenice se zaradi teme široko odprejo, tako da vanje prodre še več škodljivega sevanja. Vendar se soncu zaradi njegovih blagodejnih učinkov ne gre odreči, le za zaščito moramo poskrbeti.
Sonce namreč poleg toplotnih žarkov in vidne svetlobe oddaja tudi UV žarke. To je tisti del spektra nevidne svetlobe, ki ima valovno dolžino od 286 do 400 nanometra (nm); poleg sonca kot glavnega vira teh žarkov takšne žarke oddajajo tudi računalniški zasloni, flourescentne luči, visokointenzivni živosrebrni reflektorji, kijih nameščajo za nočne športe, in podobno.
Ločimo tri vrste UV žarkov: A, B in C. UVC žarki z valovno dolžino pod 286 nm se učinkovito absorbirajo že v atmosferi, UVB žarki z 286 do 320 nm povzročajo sončne opekline, snežno slepoto in fotokeratitis, v očesu pa jih absorbira roženica, medtem ko so U VA žarki tisti del za oko nevidnega spektra (od 320 do 400 nm), ki je za oko najbolj škodljiv, prenese pa se v očesno lečo in nekaj malega tudi na mrežnico.
Stalna izpostavljenost UV žarkom med 300 in 400 nm lahko povzroči fotokemične poškodbe očesa, s staranjem očesa pa prodiranje teh žarkov narašča in povzroča več in več pigmentov, ti pa so vzrok za ijavo in sončno katarakto. “Ugotovljeno je, da je tovrstna izpostavljenost vzrok za okoli 10 odstotkov kataraktnih obolenj. UV zaščitna stekla preprečujejo razvoj te vrste katarakte, ker ne dopuščajo ultravijolične izpostavljenosti očesne leče,” pravi Robert Rime iz optike Rime iz Krškega.
Pri zaščitnih očalih je zelo pomembna absorpcijska vrednost in barva zaščitnih stekel ter tehnična zgradba. Sončna očala se izdelujejo na več načinov: z barvanjem steklene mase v želeni barvi, kar je tudi najcenejša proizvodnja, takšna očala pa imajo najslabše lastnosti. Očala izdelujejo s taljenjem tankega temnega sloja na prozorno belo stekleno podlago ali z nanašanjem interferenčnega sloja.
Zaradi nevarnosti prej opisanih žarkov torej oči potrebujejo zaščito - pa ne le zatemnjena stekla, ampak tudi filter
za UV zaščito. Ljudje, ki sicer nimajo težav z vidom, lahko tudi za zaščito poskrbijo na preprost način - kupiti si pač morajo dobra sončna očala, takšna pa so gotovo tista, ki jih prodajajo optiki, medtem ko je kupovanja očal “z ulice” tvegano, saj je lahko struktura zatemnitve nekakovostna in lahko z njimi očem povzročimo več škode kot koristi. Tudi nalepkice na očalih, ki zagotavljajo zaščito, še niso zadostna garancija, da so očala res kakovostna.
Certifikat priča o kakovosti
Kako torej prepoznati kakovostna očala? “Kakovostna so očala znanih proizvajalcev s priloženimi certifikati o izdelavi sončne leče in ultravijoličnega filtra. Vsa kakovostna sončna očala imajo tudi lasten etui za shranjevanje očal, večinoma pa se prodajajo pri optikih,” pravi Robert Rime. Leče očal so lahko steklene ali mineralne, pri boljših (na primer Ray-Ban) tudi beljene, leče pa so tudi, kot jim rečemo, plastične. V slednjem primeru gre za organsko steklo, ki zaradi prednosti vse bolj izpodriva pravo steklo.
Ker so na voljo očala v različnih barvah, smo pri nakupu postavljeni tudi pred vprašanje, kakšno barvo stekel izbrati. Slika skozi stekla sivozelene barve je sicer najbolj naravna, velja pa upoštevati tudi mnenja dr. Reinerja iz očesne klinike v Kolnu, ki opozarja, da imajo nekateri težave z razlikovanjem barv. Takšne težave so pogostejše pri moških kot ženskah. “Težave z razlikovanjem barv ima približno 8 odstotkov moških, polovica od teh jih težje razlikuje rdečo barvo, druga polovica pa ima težave z razlikovanjem zelene barve,” pravi dr. Reiner.
Tisti, ki imajo težave z rdečo barvo, ne bi smeli nositi očal v modri ali zeleni barvi, saj bodo tako težje in kasneje razlikovali prometne signale. Ljudje, ki imajo težave pri razlikovanju zelene barve, naj ne bi nosili očal v rdeči barvi.

Svetlo siva ali rjavo siva zaščitna stekla imajo neznaten vpliv pri razločevanju barv, zato se priporočajo ljudem, s slabšim občutkom za barve. Ker imajo očala z modrimi barvami le 30-odstot-no absorpcijo, se kot zaščitna očala ne priporočajo, če je svetloba prevelika.
Za ljudi, ki nosijo korekcijska očala, so na voljo zatemnitve v vseh barvah, najbolj pa se uporabljajo siva, rjava in zelena. Lahko je zatemnjeno celo steklo ali pa le zgornji del, ki proti spodnjemu robu'očal postopoma prehaja v belo steklo. Obstajajo tudi fotoobčut-ljiva korekcijska stekla, tako v plastiki kot tudi v mineralu, in sicer v sivi, rjavi in zeleni barvi, absorpcija pa je odvisna od barve. Pri rjavi je od 10- do 55-odstotna, pri sivi 15-do 65-odst., pri zeleni pa od 30- do 85-odstotna, kar je odvisno od proizvajalca.
Cena povezana s kakovostjo
Cene se sučejo med 7 in 25 tisoč tolarji, so pa lahko očala tudi dražja, kar je v veliki meri odvisno od znamke očal, saj pri najbolj znanih znamkah plačamo tudi znamko samo in dizajn. “Na visoke cene sončnih očal pa žal vpliva tudi razmeroma visok 20-odstotni prometni davek, saj sončna očala še ne spadajo v zaščitna očala,” pripoveduje Rime in pravi, daje povpraševanje po sončnih očalih vsako leto večje, ljudje zahtevajo dobra sončna očala, ki pa morajo hkrati zadovoljiti tudi njihov image in cenovni standard.
Pri očalih igra pomembno vlogo velikost, saj ozka sončna očala ne skrbijo za dovolj zaščite pred bleščanjem, na kar pri nakupu velikokrat pozabimo; na to pomanjkljivost nas nošenje vedno znova spominja. Danes je možno kupiti očala neštetih modnih oblik, sicer pa1 očitno tudi moda dela v prid zdravju. Letos namreč ozka očala niso več v modi, ampak so v modi srednje velika očala.
Pomembno shranjevanje
Seveda nam bodo očala dobro služila le, če jih bomo po nošenju pravilno zaščitili. Spravimo jih v lasten etui, ki je znotraj obdan z mehko tkanino; ta zlasti ne poškoduje plastičnih stekel. “Paziti je treba, da so očala vedno dovolj trdna, v nasprotnem primeru svetujem obisk pri kateremkoli optiku, ki bo brezplačno pritrdil in zalepil vijake ter okvir anatomsko prilagodil glavi uporabnika. Slednje bo prišlo prav še zlasti v vročih dneh, ko se oznojimo in se nam očala že lahko v napoto. Verjemite, če so očala pravilno anatomsko prilagojena, jih boste lažje in skoraj neopazno nosili, zlasti še v vročih dneh,” priporoča Rime. Sicer pa je priporočljivo vsaka očala, tako sončna kot korekcijska, večkrat sprati pod mlačno vodo z malo tekočine za pranje posode, možno pa je tudi čiščenje očal v ultrazvočni kopeli pri optikih, s čimer se iz očal odstrani prav vsa nečistoča.
Testirajte očala
Če imate očala, ki ste jih kupili na tržnici ali v trgovini, in ne veste, ali vas ščitijo pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki, jih lahko pri optikih, ki imajo tester za UV zaščito, brezplačno preverite. Glede na možne posledice škodljivega sončnega sevanja je prav, da to storite, in se v primeru, da vaša sončna g očala ne opravljajo naloge, kot bi jih > morala, odločite za nakup novih očal g pri specializiranih prodajalcih sončnih očal. Torej za očala, ki bodo imela pote trdilo o zaščiti.
£	TANJA GAZVODA
ZA
TE
Sončna očala -prej nuja kot moda
NARAVNE ZNAMENITOSTI DOLENJSKE
Kadice - gorska podoba skrite doline
lil KNJIŽNA POLICA
VKadicah voda ne skopari z zanimivimi podobami
Kjer se planotasti svet Blok prevesi proti Sodražici, je narava poskrbela za prav divji prehod in pokrajina je tam vse prej kot umirjena. Na strminah se iz gozda dvigujejo zanimivi skalni izrastki, potok pod njimi pa se ni sprijaznil s skalnimi pregradami in je skoznje izdolbel slikovito kratko sotesko. To je svet soteske Kadice, ki je tako blizu in hkrati tako daleč.
Tik nad sotesko drži cesta iz Sodražice proti Novi vasi na Blokah, na drugem bregu potoka se nad strmimi pobočji razširja umirjen travnat svet Bloške planote. Vmes je pravi “krajinski upor” vode, skal in gozdnatih strmin. Kljub značaju prvobitne narave, ki jo je omenjena cesta nekoliko porušila, svet ni težko dostopen, vendar tudi ne pogosto obiskan.
Skozi sotesko Kadice drži označena pot, k skalnim osamelcem visoko na njenem desnem bregu pa le stare zaraščajoče se gozdne vlake. Ker naravne zanimivosti vsekakor niso same sebi namen, ampak s svojo zanimivo podobo vabijo na obisk, je Kadice gotovo najlepše spoznati v neposrednem srečanju. Do njih pridemo po cesti, ki se od omenjene cestne povezave Sodražice in Nove vasi odcepi pri Podklancu. Makadamska cesta drži mimo Spodnjih do Zgornjih Matetov, kjer se svet postavi močno pokonci. Pri zadnji hiši se zdi, kot da stoji na robu znanega: nad njo se dvigujejo strma pobočja in tudi dolina Mateče vode se kmalu nad hišo zoži. Pri hiši stoji še delujoči mlin, zadnji izmed sedemnajstih, kolikor jih je včasih stalo od tod do Sodražice. Sploh so se časi hudo spremenili, kar spoznamo tudi med potjo po že kar gorskih strminah nad hišo. Skozi ta svet drži precej poti, po katerih so včasih spravljali v dolino les. Pokrajina je bila kljub svoji divjosti prav živa in obljudena - po svoje prav nič čudnega, saj se nad njo razprostira več kot prijazen in za obdelovanje primeren planotast svet Blok.
Sedaj v te kraje samotne narave le tu in tam zaide kakšen obiskovalec. V strminah nad potokom, ki se v Matečo vodo izliva pri Zgornjih Matetih, lahko s presenečenjem ugotovi, da ni sam. Vsakomur, kije pripravljen na kratek postanek in “klepet”, tam dela družbo Škofek -nekaj metrov visok skalni stolp, ki res kaže podobo škofa. Dan in noč zre v grapo pod seboj in postanek pri njem ustvarja pri obiskovalcu prav posebno, že kar svečano razpoloženje in občutenje skrivnostne narave. K temu prispeva tudi rastje, ki ni ravno značilno za nižinske kraje. Tu uspevajo kranjski jeglič, dlakavi sleč, alpska mastnica, marjetičastolistna nebina, rumeno milje in druge značilno gorske rastline. Tudi nekateri predstavni-
ki živalskega sveta so bolj doma v gorah: v strmih pečinah gnezdi krokar, včasih so skalne strmine obiskovali celo gamsi.
Na tem majhnem območju lahko doživimo še drugačne slikovite podobe narave, če korak usmerimo ob Mateči vodi navzgor. Že tako ozka dolina se hitro zožuje, označena steza se vzpenja više
Škofek je skalni samotar visoko nad Zgornjimi Mateti
nad potok, ki ga vedno bolj objemajo skalne strmine. Tudi če poskušamo “preboj” ob vodi navzgor, nadaljevanje ustavi kratka, ozka soteska, ki jo v zgornjem delu lepša manjši slap. To so Kadice, ki niso zastonj dobile svojega imena. V kratkem druženju s skalnim svetom se voda pretaka skozi več manjših, v živi skali izjedenih tolmunov, ki res izgledajo kot manjše kadi. Med opazovanjem vodnih podob bi tu lahko preživeli kar nekaj časa, saj se nekoliko drugačna podoba soteske ponuja med pogledom od zgoraj navzdol, v zgornjem delu pa se skriva še večji slap. Seveda ni odveč opozorilo za pazljiv korak in spoštovanje narave, ki je tukaj še posebno občutljiva. Ne pozabimo, da smo le gosti, ki v njej puščamo samo previdne stopinje in s seboj odnašamo vtise in najlepša doživetja. Za lažjo orientacijo pri iskanju Kadic in morebitno nadaljevanje poti (označena steza skozi Kadice je del Ribniške planinske poti) pride prav turistična karta Ribniška dolina v merilu 1:50.000.
DARIO CORTESE
ZALOŽBA EDITION BIZJAK
Glasbena dediščina na ploščah
Z letošnjim letom seje doslej več kot deset let delujoča ljubljanska založba Edition Bizjak preselila na Dolenjsko. V novem Domu glasbene dediščine v Srednjem Globodolu pri Mirni Peči je Milko Bizjak zgradil novo dvorano z razmeroma bogatim instrumentarijem (čembali, špineti in orgle) in v nji začel z založniško, prireditveno in diskografsko dejavnostjo.
Dejavnost te založbe je na Dolenjskem manj znana. Njen “motor” je Milko Bizjak, ki je že doslej po strokovnih pravilih in tudi mednarodno doseženih merilih zbiral in iskal izvirno slovensko posvetno in cerkveno arhivsko notno gradivo. Marsikaj je že našel in otel nadaljnjemu propadanju. Še več: številne notne izdaje je transkribiral, po potrebi dopolnil (dokomponiral), natisnil partiture in parte ter si s tem zagotovil vse avtorske pravice, ker je šlo v teh in takih primerih za prve natise. Skladbe je tudi naštudiral in jih po potrebi izvedel, posnel in izdal na sodobnih digitalnih nosilcih zvoka, laserskih ploščah oziroma zgoščenkah. Doslej jih je izšlo že 15 v seriji Glasbena dediščina in 4 v seriji Baročne orgle. Izšla je tudi plošča zunaj zbirk z naslovom Koncertna turneja 1991.
Milko Bizjak na omenjenih diskografskih dosežkih nastopa v več vlogah. Ni samo opravil raziskovalne, notografske in izdajateljske ter založniške naloge, ampak nastopa še kot izvajalec, snemalec, producent, pisec strokovnih komentarjev, fotograf, lektor, korektor idr.
Od prvih treh plošč iz serije Glasbena dediščina Slovenije je že zaradi novo-
meške bližine treba omeniti prvo in tretjo. Na obeh je namreč slišati glasbo, ki je bila najdena v arhivih frančiškanskega samostana in proštijske cerkve v Novem mestu. Gre za skladbe za solistični čembalo avtorjev J. K. Vanhala, številnih neznanih avtorjev, S. Filippa in J. A. Scheib-la. V večini primerov gre za čembalsko glasbo 18. stoletja slovenskih ali pa in predvsem številnih tujih skladateljev, ki so delovali pri nas. Zagotovo pa gre za tehten fragment baročne glasbe, ki se je pri nas v tistem času igrala in izvajala. Na prvi plošči igra solistični čembalo Bizjak sam. Po vseh pravilih takratne izvajalske prakse je na plošči uporabljena nizka, netemperirana uglasitev. Plošča je izšla že davnega leta 1991 in takrat še ob pomoči ljubljanskega Festivala.
Tretja plošča je nastala tudi še s sodelovanjem ljubljanskega Festivala 1992. leta, pa je prva vokalno-instrumentalna: izvajalci so štirje pevski solisti: I. Baar, S. Hajdarovič, M. Trček in Z. Potočan, nastopajo pa še mešani pevski zbor Te Deum z zborovodjem Dušanom Ješelni-kom, komorni ansambel Slovenicum, basso-continuo Milko Bizjak in dirigent Simon Robinson. Plošča prinaša številna slovenska baročna in klasicistična ter tudi že romantična vokalno-instrumentalna dela skladateljev Antonia Tarsie, Jakoba Frančiška Zupana in Valentina Lechner-ja. Pomembno delo slovenskega baročnega skladatelja J. F. Zupana Litanije v G-duru je bilo najdeno v arhivu proštijske cerkve v Novem mestu.
FRANC KRIŽNAR
Novo
o starodavnem obredu
Ustoličevanje koroških vojvod je eno od tistih zgodovinskih dejstev, za katero ve prav vsak Slovenec, ki je kdaj povohal šolo, saj naj bi ta starodavni obred med drugim predstavljal tudi pradavne zasnove slovenske državnosti, kot se rado sliši dandanašnji, ko ustoličevanje živi kot eden od velikih slovenskih mitov. Prav zaradi tega je še posebej zanimiva razprava dr. Andreja Pleterskega MITSKA STVARNOST KOROŠKIH KNEŽJIH KAMNOV, ki je izšla v zaključnem zvezku 50. letnika Žgodovinskega časopisa in še kot samostojna knjižna izdaja v Zbirki Zgodovinskega časopisa.
Dr. Andrej Pleterski, znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter izredni profesor za srednjeveško zgodovino, seje lotil obravnave obreda ustoličevanja koroških knezov predvsem z vidika arheologije in mitologije. Z natančno analizo topografskih, artefaktnih in pisnih virov ter oprt na arheoastronomijo dokazuje, da so ustoličevanje in z njim povezani prostori del predkrščanske ideologije, s strukturno analizo koroškega in primerjalnega irskega ustoličevanja pa odkrije starodavne nastavke, ki so se s kasnejšimi nanosi sicer zabrisali, a kažejo, da obred izhaja iz širšega indoevropskega mitskega izročila. Za arhetip ustoličevanja je značilen sakralni pomen, saj naj bi obred zagotavljal blagostanje pripadnikov svete skupnosti.
V razpravi avtor ponudi nekatera nova dejstva; da je obred potekal na treh krajih: na Krnskem gradu, samem Sveš-kem polju (narečno ime za knjižno Gosposvetsko polje) in na griču Svatne (ime izhaja iz besede svet in kaže na kultni pomen prostora) s cerkvijo Gospe svete. V nasprotju z dosedanjim prepričanjem ugotavlja, da je najstarejši od obrednih kamnov knežji kamen, kije stal sprva na mestu, kjer stoji vojvodski stol. Analiza mu je pokazala, da so na Sveškem polju prvotno stali štirje kamni, dva sedeža in dva stebra. Pri analizi najstarejših opisov ustoličevanja koroških vojvod ugotavlja strukturo, ki se pokriva z irskim ustoličevanjem, isto strukturo pa najde tudi v slovenskem ljudskem izročilu, ki skupaj z irskim omogoča najti njen odsev tudi v hetitskem zakoniku, kar pomika nastanek te strukture v čas pred 2. tisočletjem pr.n.š. Ko se sprašuje po velikosti skupnosti Karantancev, v naprotju z dosedanjim prepričanjem, ugotavlja, da je bila Karantanija v 8. in 9. stol. majhna slovanska plemenska kneževina, ena od dveh ali treh. To dokazuje z novim tolmačenjem stavka v spisu iz 9. stol. o pokristjanjevanju Karantancev in Bavarcev. Ugotovi, da je klerik Modest v 8. stol. pri alpskih Slovanih posvetil le dve cerkvi: eno Karantancem in drugo v Liburniji. S tem prikaže obstoj doslej nepoznane kneževine Liburnije. Tu naj bi v 8. stol. nastala najstarejša slovanska pisna besedila, ki jih poznamo danes kot Brižinske spomenike.
Razprava Pleterskega je znanstveno delo, ki bo zaradi številnih novih podatkov pritegnilo predvsem strokovnjake, vendar pa je zaradi tematike, ki jo obravnava, zanimivo tudi za nestrokovno javnost.
J	MILAN MARKELJ
Katarina
Dvajset kratkih zgodb je v knjigi KATARINA te dni izdala trebanjska pisateljica Bariča Smole kot 24. delo v literarni zbirki Utva pri Dolenjski založbi. Zadnjih osem let smo jo srečevali na številnih literarnih natečajih revij in založb, kjer je zapovrstjo segala po odličnih mestih, pred meseci pa je dobila najvišje ocene za izvirno dokončanje Jurčičevega Janeza Gremčiča. Zdaj se predstavlja s samostojnim delom, o katerem pravi Vida Mo-krin-Pauer, literarna urednica Primorskih srečanj:
"... Skupen (i)zbor njenih kratkih zgodb je razsvetlil silovito prepletenost in trdnost njenega notranjega osebnega,
umetnisku-izraznega in določujočega jo zunanjega življenjskega sveta...” In zares beremo zgodbe Bariče Smole radovedni in polni občudovanja, a tudi odpora in prizadetosti, saj sega pisateljica v občutljivi svet množice žensk v naši družbi. Ta družba pa se lomi v precepih in dvomih, v iskrenosti in izvijanjih, v zmuzljivostih in ovinkarjenju, kar vse nas dostikrat sili bolj nazaj kot naprej. Zato je knjiga trebanjske pisateljice zanimiva podoba življenjskih resnic današnje slovenske ženske, ki z literano podobo še posebej govori o svobodi in nesvobodi junakinj njenih zgodb.
Barico Smole odlikuje odličen, čist in berljiv jezik, ki človeka vabi, da knjige kar ne more odložiti in bi čimprej rad zvedel za usodo ljudi, ki so v knjigi zajeti. Naslov bo bralca najprej zavedel: pričakuješ namreč, da bo Katarina ena izmed žensk, ki nastopajo v knjigi, gre pa le za ime otočka Sv. Katarine, ki leži pred Rovinjem in so mu tamkaj od njega dni pravili tudi otok ljubezni, je pa sicer mestno kopališče domačinov. Vse zgodbe so prikupno napisane, od prve, ki jo je Smoletova naslovila Od ondod, pa do zadnje, ki pravi, da Ljubezen je. Marsikaj je v njih pretresljivega, kar nam pisateljica podaja z občutljivostjo umetnice, ki ustvarjalno pronica v skrivnosti življenja in medčloveških odnosov. Slednji so dostikrat zastrti le v pogledih in skriti v redkih besedah najključnih znancev in v bežnih srečanjih.
Knjigi je dala pisateljičina hčerka Maja Smole Djordjevič prikupno barvno naslovnico. Delo je lektoriral Peter Štefančič, naklado dela v 300 izvodih je omogočilo 8 sponzorjev, stiskala pa ga je Tiskarna Novo mesto.
TONE GOŠNIK
Skušnjavec našega časa
Danes se pozavalci svetovnih razmer ne sprašujejo več, kdaj se je pričel zlom totalitarističnih komunističnih režimov v srednji, južni in vzhodni Evropi, odgovor je znan: ob koncu sedemdesetih in v začetku osemdesetih let na Poljskem s solidarnostnim gibanjem, ki je naredilo prvo, a usodno razpoko v komunističnem monolitu. Solidarnost je izpulila prvo opeko iz Berlinskega zidu, pravijo. Že prej so sicer bili oporečniki, ki so opozarjali na neskladnosti med idejo in življenjem, na absurdnosti komunističnega režima, med njimi tudi naši, vendar pa je šele ob poljskih dogodkih v Gdansku začel teči nezaustavljiv proces zloma realnega socializma. Med imeni, ki so tesno povezana s tem gibanjem, je Adam Michnik, zgodovinar, esejist in politični publicist. Od šestdesetih let naprej je bil trn v peti poljskega totalitarističnega režima, preganjali so ga, šest let je preživel za zapahi socialističnih zaporov, izganjali so ga iz države, a se ni dal. Radi bi se ga znebili predvsem zato, ker je pisal brez dlake na jeziku, z zanosom oporečnika in z jasno glavo razumnika, zvest svojemu humanističnemu prepričanju in moralnim načelom. Tak je ostal tudi potem, ko se je stari režim sesul. Kot urednik uglednega časopisa Gazete Wyborcze je ostal zvest svojim načelom in piše enako zavzeto naprej ter opozarja na nevarnosti, ki se porajajo v mladih demokracijah nekdanjega socialističnega bloka, predvsem na “žametno restavracijo”.
Michnik je napisal zelo veliko esejev, izdal celo vrsto knjig, prevedenih v mnoge jezike, in je zelo bran avtor. V slovenščini smo imeli nekaj prevodov njegovih esejev v revijah, pred kratkim pa smo dobili še prvo Michnikovo knjigo, in sicer je prevajalec Niko Jež v sodelovanju z avtorjem pripravil izbor esejev, kije pod naslovom SKUŠNJAVEC NAŠEGA ČASA pred kratkim izšel pri Mladinski knjigi v zbirki Kultura. Izbor je narejen tako, da so vanj zajeti predvsem tisti Michnikovi eseji, ki so zanimivi za naše bralce, saj je povojna slovenska usoda v marsičem podobna poljski, hkrati pa so eseji izbrani tako, da kažejo intelektualni razvoj pisatelja. Uvod v knjigo je prispeval Mich-nikov prijatelj Drago Jančar.
MILAN MARKELJ
^1 ‘"l—M
[jjptretoMsigit sip gg&teljO j
SPOMIN NA HUDE ČASE - Kapelico, posvečeno Mariji Sedem žalosti, ki stoji v Gabrski Gori ob vznožju vinogradov pod kolovozno potjo na Kulova sela, je dal leta 1866 postaviti državnozborski poslanec v avstrijskem parlamentu, gostilničar in posestnik z Gorenjega Polja Josip Klinc, da bi izprosil boljše čase za svojo župnijo. Tista leta je tamkajšnje prebivalce usoda trdo tepla: toča je nekajkrat zapored stolkla pridelek, bila je huda suša, nato pa še pozeba in po vaseh je kraljevala lakota. Ljudje so jedli voden koruzni sok, solato pa so belili z mlekom. Umirali so predvsem dojenčki in otroci. Kapelico so letos obnovili. (Pripravil: Tone Virant)

n

Novi mestni škandali - Tavz. tepe grozovito hčer, ker ima šoca laj-ta. Pravijo, da se nekaj razdira med Czeh in Skab., ker ljubi ta plese in veselice sploh, ženin pa ne. Kako radi opravljajo človeka tudi meščurji, vidi se od tod, da očitajo porod še zakonskim. Očetje gosposki se i tod ne vesele, da imajo otroke. Sploh jim je grozno žal skrbi, ktere so si s tem nakopali, in če so otroci tudi ubogljivi in dobri.
Grdo govore - Vdove včasi grdo govore zoper rajne može, naj grje pa Ceglniška Lenka, ki ne pravi nikoli drugače o njem, ko da jej je crknil in da je bil kurbir in vse to in mnogo druzega vpričo svojega in njega otroka. Posebno grdih besed, kletev in kvant je konjederka, tudi ona brusi svoje kosmate burke pred svojimi otroci.
Tudi poštenjaki kupujejo ukradeno - Vedno novi izgledi, da možaki, ki so že poštami in stari in za vse drugo pošteni, kupujejo brezvestno ukradene reči, češ: zdaj je moje - pred naj je bilo čigavor hoče - kaj mi je mar, kje je to reč prodajalec dobil.
^ rtfl&Tinn pibtpniK
OSTALO Al
Hotela sem ponovno zaspati, a me je ura neusmiljeno vrgla iz postelje. Zopet je tu delovni dan. Že sama misel na službo me je spravila v slabo voljo. Cel dan bom morala prenašati kolege in kolegice v službi, njihove pripombe in očitke. Že kar veliko časa nisem imela fanta ali vsaj prijateljice. Bila sem sama in le malokrat sem odhajala v družbo, ostajala sem doma in uživala v samoti.
Odšla sem v službo in si nadela na lice strog izraz. Res mi ni bilo mar, kaj sodelavci in sodelavke govorijo o meni. Ni mi bilo do prijaznosti in vsakomur, ki me je ogovoril, sem neprijazno odgovorila.
Domov sem prišla še ravno pravi čas, saj sem bila že na koncu z živci. Še kašno uro, pa v službi ne bi zdržala. Vključila sem radio in si prižgala cigareto. Iz radia je zazvenel nežen moški glas, pel je Bom to be my baby. Ob tej pesmi sem se spomnila svoje velike ljubezni. Želo sem ga ljubila, on mene ne tako. Ljubila! Kako me ta beseda spravi v še slabšo voljo! Najbolje bi bilo, ko bi dokončno pozabila vse skupaj. A tega seveda ne morem. Ostal je živ spomin na srečne dneve. Res, bila sva srečna... dokler me nisi zapustil.
Razmišljam, kaj mi je takrat pomenila ljubezen. Veliko, a hotela sem biti tudi svobodna, obojega pa nisem mogla imeti. Zdaj sem svobodna, kot sem si želela ves čas, a tudi to ni pravo. Rada bi našla kakšno prijateljico, vendar ni nobene prave.
Kot v snu sem začela pripravljati kosilo. Pojedla sem, čeprav mi ni jed nič teknilo, nato sem prižgala plastično škatlo, ki mi uničuje vid in jemlje čas. Ob televizorju se večkrat zamislim in premišljujem o naju. Kaj ima, česar jaz nimam? Iskala sem ljubezen, veliko, usodno, tako, ki prepoji življenje, našla pa je nisem. Imela sem samo občutek sreče, toda bil je lažen. Nikoli meni resnično
]f Lf DfLO
ljubil. Če bi me, se ne bi tako opravičeval, ko sva se razšla. V pravi ljubezni tega ni.
Zazdelo se mi je, kot da že vse življenje iščem ljubezen, toplino in razumevanje, in hkrati sem čutila, ne enega in ne drugega nisem nikoli našla , nikoli odkrila. Rada bi živela, a počutim se tako prazno.
Zakaj me še vedno zaboli v srcu, kadar ga vidim, on pa gre mimo, kot da se nikdar niti poznala nisva, kot da sem kip. In vendar ga še vedno ljubim. Upala sem, da me bo sčasoma minilo, a nekako pritajena ljubezen ne mine.
Žalostna od premišljevanja sem se spravila na popoldansko spanje. V postelji sem razpletala misli, kaj bom počela za konec tedna. Odločila sem se, da bom odšla v park na sprehod. Morala bi sicer domov na obisk k mami, a se mi ne da. Tudi je nočem prizadeti. Vem, da je nesrečna zaradi mene, zato se ji nočem pogosto kazati...
Spala sem, dokler se mi je zahotelo, nato sem se oblekla in odšla ven. Sprva sem nameravala teči, zato sem se tudi preoblekla v trenirko, potem pa sem raje hodila. Pri hoji se mi je pridružil neznan moški. Bil je prijazen. Zdel se mi je tako lep in videti je bil osamljen. Skupaj sva kramljala in niti opazila nisva, kako hitro je minilo popoldne. Poslovila sva se.
Dobre volje sem odšla domov. Pod prho sem mislila nanj in se spraševala, ali ga bom še kdaj srečala. Upala sem, verjela pa nisem.
V sobi me je čakala gora opravil. Med delom si nisem privoščila nobenega počitka. Ko sem končala, je bilo že zelo pozno. Odšla sem v posteljo in kar hitro ter dobre volje 3 zaspala.	|
Naslednji dan sem z veseljem odšla v | službo. Sodelavci so se čudili moji dobri volji, s Tudi sama sem bila začudena nad seboj. Za trenutek sem se zalotila pri misli, da sem se 2
morda zaljubila v včerajšnjega neznanca. Tako na lepem in na hitro? Ali je to mogoče?^ najstnica sem komaj pričakala konec službe. Zaželela sem si sprehoda ob reki in, namesto da bi odšla domov, sem zavila k reki. Sedla sem na klopco in se zazrla v leni tok reke. Lakote sploh nisem čutila. Šele proti večeru sem se odpravila domov. In kakšno presenečenje me je čakalo! Srečala sem prijaznega včerajšnjega neznanca. Pozdravil me je in se mi nasmehnil. Vsa vznemirjena sem bila in njegova podoba se mi je trdno zapisala v srce.
Teden je bil enoličen. Zjutraj služba, popoldne delo doma, zvečer gledanje televizije. K reki nisem odšla več. Nisem utegnila. Velikokrat sem se zazrla skozi okno in opazovala dogajanje na ulici. Proti koncu tedna sem ga še enkrat srečala. Bil je v objemu mladega dekleta. Sama sem jih imela skoraj trideset, a tisto dekle je bilo zelo zelo mlado. Mimo mene je šel, kakor da sem le senca. Nobenega prijaznega nasmeha, nobenega pozdrava...
Nehala sem iskati ljubezen, srečo. Zdelo se mi je, da nikoli nisem bila zares srečna, da nisem zaužila ljubezni, strasti, veselja, ki ga prinaša življenje. Ostalo mi je le veselje do dela.

mamimiMieai §§g §
HI mmm®
8
Izšli smo iz enega od neskončnih utripov Celote, ki v svojem večnem nemiru prižiga in ugaša zvezde, razbira svetlobo
od teme, Bit od Nebiti in gradi čas in prostor. Za nas je bil ta utrip rojstvo sonca, luči in toplote, ki hkrati seje smrt in prebuja življenje. Za nas je bilo to življenje. Seveda o njegovem začetku ne vemo ničesar, samo domnevamo in slutimo lahko, da se je iz prakaosa, v katerem med Bitjo in Ničem še ni bilo nobene meje, izoblikoval planet. Domnevamo, da je bila gmota najprej mrtva, potem preprosto živa, nato vedno bolj živa, dokler ni, zbrana v neizmerno bitij, sama sebe začutila, zagledala in slišala in v človeku začela tudi sama sebe razlagati.
Takšno razmišljanje ima korenine predvsem v materialističnoznanstvenem pogledu na svet, obogatenem s fantazijo in vero v samozadostnost in vsemogočnost materije.
Povsem drugačen pogled je stvarjenje. Po tej domnevi, slutnji ali veri gmota sama sebi ni zadostna. V življenje se lahko zbudi samo v naročju Absolutne ideje ali porajajoče Narave.
Ne glede na razlike pa sta si obe tako različni fantaziji podobni v tem, da obe postavljata v Naravi človeka v sam njen vrh. V takšno vlogo se je seveda človek postavil sam. Toda če to sprejmemo, se moramo hkrati zavedati, da vendarle nismo sami sebi zadostni in da lahko SMO samo v objemu neskončne Celote. Vedeti moramo, da je lahko zavedanje zavedanje nečesa, če so z nami vsi Njeni deli, če en sam del manjka, nas NI, zato so vse stvari in bitja del nas, zato je tudi drevo del človeka in reka in neurje in sončni žarek...
Občutje, da smo najbolj zbujeni del Celote, nas tudi vznemirja. Vprašujemo se, če je to res in ali niso morda v Univerzumu tudi bitja, ki so v približevanju k absolutnemu spoznanju, zbujena bolj od nas? To moramo tudi dopuščati, čeprav moramo obenem priznati, da so to za nas popolne neznenake. In spet se lahko vrnemo samo k sebi. In ko se vrnemo, odkrijemo, da sveta, ki ga iz svoje človeške narave še nismo mogli ustvariti, v nas še ni, in ker ga v nas še ni. O njem še ne moremo razmišljati. Ta svet lahko samo slutimo, toda tudi takrat, ko slutimo, smo izvor slutnje mi sami. S tem pa se znova počutimo kot vrh in vsaj v nekem delu Univerzuma najvišja zbu-jenost. Naše počutenje, da smo v Naravi vrh in hkratno zavedanje, da smo v Njenem naročju obenem samo del, poraja tudi vprašanja o naši odgovornosti. Ob teh vprašanjih je mnogo neodgovorljivosti,
vendar se nekaterim spoznanjem in slutnjam ne moremo izogniti.
Če nas je Narava prebudila v življenje, potem imamo v Njenem snovanju nedvomno določen pomen in zato je naša največja odgovornost, da se ohranimo in, s tem da se ohranjamo, uresničujemo Njene smotre. Če pa se hočemo ohraniti, moramo spoštovati tudi Red, ki ohranja Naravo in zaradi katerega lahko Narava je in v njej tudi človek. Smo živ poganjek na drevesu narave, zasidrani smo v njene veje, deblo in korenine, vse drevo je v nas, čutimo njegov utrip in vemo, da veje ne morejo brez debla in deblo ne brez korenin, in še vemo, da drevo lahko je, če so mu vsi deli zvesti, in da so deli lahko samo v naročju Celote!
Odgovornost zase in za nadaljni razvoj sveta vključuje tudi odgovornost do vseh stvari in bitij, ki žive z nami. Če porušimo ravnovesje in soodvisnost delov v Celoti, prizadenemo sleherni del, kajti sleherna stvar ali bitje ima svojo vlogo, ki jo mora opraviti. In sleherna stvar ali bitje ima svoje življenje, ki je zanjo bistveno in ga ohranja z vso odgovornostjo. Daje naše človeško življenje pomembnejše, mislimo samo ljudje.
Premalo se zavedamo, da kamni molčijo samo za nas, in če nas ne doseže jok in bolečina prekinjene rasti ali hrepenenje razcvetajočih se trav, to še ne pomeni, da takšnega joka ali hrepenenja ni. Teh oblik in vsebin življenja še nismo dojeli. Nekoč jih bomo, zato moramo še nastajati!
Iz Knososa se vračamo v Heraklion, odkoder bomo odpluli proti Atenam.
Akropola 28. januarja 1966
Zgodnje jutro, pristanek v Pireju in spet drugačno doživetje mesta, kot je bilo tisto, ko smo se na naši poti v Egipt in na Bližnji vzhod tu ustavili ponoči.
Takrat je bilo samo morje luči in tam zunaj na moiju tema, zdaj je kristalno čisto in hladno ozračje nabito s svetlobo, ki preplavlja tudi ves svet pod seboj.
Iz Pireja v Atene potujemo s taksiji. Na vzpetini med obema mestoma se ustavimo, kajti prav od tam je pogled na Atene najlepši. Pred nami je valovanje skoraj gole in kamnite pokrajine, sredi nje pa blesteče belo mesto. In ne da se razbrati, kje se neha kamen, ki ga je človek ukrotil v oblike in bivališča, in začenja tisti še svoboden in neukročen.
Kamni. V šoli so nam pripovedovali, da so mrtva gmota brez občutenja, nemi in gluhi, zdaj, v njihovem objemu, jih doživljam drugače. Vem, da vedo zame, tako, kot jaz vem zanje in še vem, da iskre nekdanjih življenj v njih še niso ugasnile. Če so navzven mirni in dostojanstveni, so taki, ker vedo zelo veliko, in če jim znamo prisluhniti, nam tudi povedo. In če znamo pogledati v njihove globine, odkrivamo, da je med okostji nekdanjih življenj še polno valovanj, ki ničesar ne jemljejo, celo luč in toploto sonca vračajo!
Ljudje imajo polno želja in kamni jim pomagajo, da jih uresničujejo. Tako natajajo tudi mesta. Zunaj ukročenosti v obliko in namen so kamni še svobodni, vendar tudi samotni, zato čakajo, da se znova vključijo v kroge življenja.
Nad valovanjem pokrajine in mesta se dviga Akropola. Že od tod vabi, osvaja in vznemirja. To zmore samo zelo zbujena resničnost in lepota. In omamljen od vabila komaj čakam, da tudi sam potonem vanjo.
Prepileje doživljam kot vhod v raj, v svet, v katerem so si bili ljudje in bogovi zelo blizu. Ker je bil Olimp za ljudi nedostopen, so se srečevali z bogovi tukaj.
Okolje na planoti je skoraj nadnaravno, poezija kamnov tudi zveni in čudovito bel in skladno oblikovan marmor oddaja neko posebno osvobajajočo svetlobo. Mogočni hrami še vedno žive in pripovedujejo o prvem srečnem objemu Neba in Zemlje. V Parte-nonu je ta objem šele v prebujanju in še zelo ujet v gmoto, ki se nikakor ne more osvoboditi teže, medtem ko je v Eretheonu že zbujen in postane prevladujoč življenjski utrip, ki ga še posebej izražajo kariatide. V Olimpionu se oba ljubimca že oddaljujeta.
Zdi se, da sta bila na popotovanju odkrivanja in izražanja lepote in resnice človeku naklonjena celo Čas in Neznanka. Bilo je neko skupno prizadevanje: Neznanka je prebujala človeka, človek je iz nje ustvaril vedno nove pripovedi, čas pa seje potrudil, da ni bilo ničesar prej in ničesar pozneje. V zaporedju teh srečnih trenutkov so nastajali templji z dor-skimi, jonskimi in korintskimi stebri, uresničevale so se skladnosti in ravnovesja, teža je začela ubogati, rojevale so se skulpture.
V	muzeju na Akropoli to neuničljivo resničnost tiste dobe doživljam še močneje. Najbolj svetle, vznemirjajoče in pomirjajoče hkrati so skulpture. V njihovi bližini vedno bolj vem, da so res lahko nastale samo v objemu med bogovi in ljudmi, v objemu Neba in Zemlje. Ta objem je moral biti resnično nežen in hkrati silovit, saj je v njem človek v navidezni kaotičnosti sveta in njegovih nasprotjih znova odkril tudi enotnost, skladnost, harmonijo, Celoto. Zdi se, da ga je to odkritje tako osrečilo, da je svoj nasmeh vdahnil tudi svojim stvaritvam, predvsem skulpturam.
Arhaičen nasmeh pa ni osamljenost. Grški mojstri so skrivnostni nasmeh v svojih skulpturah dopolnili in utemeljili še z zunanjo lepoto likov, predvsem z zelo poudarjeno poglobljeno mislijo, voljo in energijo, z napori po osvoboditvi iz gmote, s hotenjem po sprostitvi, gibanju in poletu v Nebo.
Skulpture, ki prikazujejo boj med mitološkimi bitji, levi in konji, me spremljajo tudi še potem, ko muzej že zapustimo. Zunaj je v valovanju mrzlih severnih vetrov sonce nemočno, skoraj brez toplote, in razdaja samo luč. Morda pa nam je naklonjeno, morda pa hoče, da v tako presvetljenem ozračju še bolj doživimo objem ideje in čiste nadnaravne lepote, tiste lepote, ki jo človek s svojim videnjem, sli-šanjem in občutenjem težko odkriva, jopa v srečnih in svetlih trenutkih doživlja s posebnim nadčutnim videnjem, s podzavestjo, zrenjem in slutnjo, potem pa to odkritje poizkuša zbuditi in uresničiti, skratka poustvariti tudi v svoj vidni in otipljivi svet.
V	tej vlogi je človek v zavidljivem položaju, saj se dvigne nad neposredno videnje sveta, v nadčutni svet, v katerem odkriva vse kot Eno z večnimi in čudežnimi božanskimi razmerji, ki so temelj tako resnici kot lepoti. Kadarkoli prepozna katero od teh razmerij, postane podoben bogovom.
Ob materializaciji abstraktne resnice in lepote, kije samo ena od neizmernih možnosti poustvarjanja sveta, pa se človek še bolj zave, kako je samo del Vsega.
3 KAJ VAM NAMENJA USODA? =
Š 090 41 66 s
j UUBEZFN * ZDRAVtE * POSEL ?

l .® (068) 324-377 ■«
ZAHVALA
Alama, nikoli ne boš vedela, kako sami smo brez tebe in hkrati ponosni, da si bila naša.
Z bolečino v srcih smo se poslovili od naše najdražje mame, orne, prababice, tete in sestre
KRISTINE URBANČIČ
roj. Moschner
iz Koč. Poljane 13
Beseda hvala ni dovolj, da bi mogli izraziti hvaležnost vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, znancem, podjetju Kartonal, ki so nam v težkih trenutkih stisnili roko, izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala osebju Žilnega oddelka in sestri Erni za večkratno pomoč. Prisrčna hvala pogrebnikom in g. župniku za lepo opravljen obred, govornikoma g. Jožetu Muhiču in g. Avgustu Grilu-pa za lepe besede slovesa. Se enkrat se vsem iskreno -	zahvaljujemo.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, tarna, prababica, sestra in teta
MARIJA
RUŽIČ
iz Metlike
V dneh, ko je težko dojeti, daje ni več med nami, se z bolečino v srcu iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih nenadomestljive izgube vsem nam drage osebe stali ob strani. Hvala vam za darovano cvetje, sveče, izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Žahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, govorniku za poslovilne besede in župniku za opravljen obred. Vsem in vsakemu, ki ste jo imeli radi in sočustvujete z nami, hvala!
Vsi njeni
V SLOVO
JANEZU PEROCIJU
Sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
KOVINAR NOVO MESTO
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 76. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama in tašča
KAROLINA
BERKOPEC
Gor. Sušice 19
Iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje ter pokojnico pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala g. župniku, Dragu Celiču za poslovilne besede, Cestnemu podjetju Novo mesto, BOR Dolenjske Toplice ter Dijaškemu domu Novo mesto.
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
V spokojnem objemu
narave mirno spiš,
v meni še vedno živiš,
cvetje ti grob krasi in lučka gori.
Čas neizprosno beži naprej, tebe, dragi moj, med nami ni že leto dni
JOŽE
KOVAČIČ
Jerebova 3, Novo mesto
Hvaležno se zahvaljujem sorodnikom in prijateljem, ki ste mi v najtežjih trenutkih stali ob strani. Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Marjana in hčerka Ksenija z družino
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto S 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585
Delovni čas: NON STOP
V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom.
ZAHVALA
Celo življenje si garala, vse za dom, družino dala.
Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostala.
V 69. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, teta in babica
JELKA ŠPRINGER
Loke 12
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, kolektivoma Krka-Sektor za tehnično oskrbo in energetiko in PCK Srebrniče.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric
STANE
KOZAN
iz Straže
rojen v Tribučah v Beli krajini '
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom, sodelavcem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali sveče, cvetje, nam karkoli pomagali. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, ZŠAM Gorjanci in Novo mesto, govorniku za lepe besede slovesa, pevcem ter trobentaču za zaigrano Tišino, pogrebni službi Novak in vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Hvala vsem in vsakemu posebej, naš ate pa ostaja v naših mislih še vedno z nami in pri nas.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Le delo, skrb, trpljenje	da bolezen 's trdo voljo boš ugnal,
izpolnjevalo tvoje je življenje.	Pošle s0 " moči m zatisnil trudne st oči.
Vse do zadnjega si upal,
V 60. letu nas je zapustil naš dragi sin, mož, oče, brat, dedek, tast in stric
MIRKO VERBIČ
- kovač
iz Ulice k Roku 50
Z globoko žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnika imeli radi, mu poklonili cvetje in sveče, nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala osebni zdravnici dr. Mijočevi, dr. Čufarjevi in dr. Boštnarjevi iz Onkološkega inštituta Ljubljana. Posebna hvala gospodu župniku Cirilu za lepo opravljen obred. Hvala osebju kolektiva Doma starejših občanov za trenutke, ko ste nam stali ob strani. Hvala Pogrebnemu zavodu Oklešen, pevcem, vsem vaščanom, sosedom in govornici za občuteni govor v minutah slovesa. Hvala sodelavcem Osnovne šole Šmihel in ravnateljici za poslovilne besede. Hvala sodelavcem iz Krke - Novoterm, Revozu, Minimarketu Saša. Vsem in vsakemu posebej
še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Zdaj sem miren kot drevo, ZAHVALA ki v vetru tiho niha veje.
(S. Trobiš)
V 91. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, tata, stari ata, praded, brat, stric in svak
JOVO DRAKULIČ
borec Gubčeve brigade
iz Perudine 1 pri Vinici
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani, stisnili roko, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sodelavcem kolektivov M-KZ Črnomelj, M-KZ Metlika, M-KZ Krka Novo mesto, M-KZ Suha krajina, Ministrstvu za pravosodje ter osebju Doma starejših občanov Novo mesto, Zvezi združenj borcev NOV, govornikom, nosilcem praporov, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino, duhovniku za opravljen obred ter organizatorju pogrebnih storitev. Vsem še enkrat prisrčna
hvala!
Žalujoči: žena Smilja, sin Slobodan, hčerki Nada in Mira, sestra Marija ter brat Dragu-
tin z družinami
Perudina, Novo mesto, Črnomelj, Ljubljana, Paunoviči, St. Louis
ZAHVALA
Le delo, skrb, trpljenje -izpolnjevalo tvoje je življenje.
Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdno voljo boš ugnal.
Pošle so ti moči, zatisnil trudne si oči.
V 49. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, tast in
stari ate
MARTIN GOLOBIČ
Štreklj
evca
Težko seje zahvaliti vsakemu posebej, zato izrekamo zahvalo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ko smo izgubili našega dragega Tineta. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti ter gospodu župniku in
govornikom.
Žalujoči: žena Anica, sin Tomaž z družino, brat Slavko z družino, sestra Lojzka z družino
in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 63. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, ata, sin in brat
JOŽE PLUT
upokojenec
Najprisrčneje se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem ter njegovim nekdanjim sodelavcem za vso pomoč, ki so jo nam nudili v času bolezni in ob zadnjem slovesu, darovali cvetje in sveče, izrazili pisno in ustno sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili v njegov zadnji dom. Še posebno smo hvaležni zdravnikom in medicinskim sestram Zdravstvene postaje Žužemberk, ki so zanj v času bolezni tako lepo skrbeli. Hvala tudi Pljučnemu oddelku novomeške bolnišnice, Torokalni in Nevrokirurgiji, Onkološkemu inštitutu UKČ in sinovim sodelavcem iz Geodetske uprave Novo mesto. Prav tako se zahvaljujemo Lovski družini Plešivica-Žužemberk, ki je vzorno organizirala pogreb. Iskrena hvala govornikoma za lepe besede slovesa, rogistom in pevcem.
Žalujoči: žena Elka, sin Jože, mama, sestra Kristina, brata France in Ciril z družinama
Dvor, Novo mesto, Krka
Št. 21 (2493), 29. maja 1997
DOLENJSKI LIST
TA TEDEN VAS ZANIMA
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 29. maja - Magdalena Petek, 30. maja - Ivana Sobota, 31. maja - Angela Nedelja, 1. junija - Fortunat Ponedeljek, 2. junija - Erazem Torek, 3. junija - Pavla Sreda, 4. junija - Franc
LUNINE MENE
29. maja ob 9.51 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: 29. in 30.5. (ob 18.30), 31.5. (ob 18.30 in 20.30), 1.6. (ob 19. in 21. uri) ter 2.6. (ob 21. uri) kriminalni film Za vsako ceno. 29. in 30.5. (ob 20.30) ljubezenska drama Življenje s Picassom. 4.5. (ob 21. uri) drama Sijaj.
ČRNOMELJ: 30. in 31.5. (ob 21. uri) ameriški erotični film Usodni nagon. 1.6. (ob 19. in 21. uri) ameriški film Edijeva vrnitev, 3. del.
DOBREPOLJE: 1.6. (ob 15. uri in 20.30) ameriški film Michael Collins.
GROSUPLJE: 30.5. (ob 20. uri) ameriški film Michael Collins.
KOSTANJEVICA: 31.5. (ob 20. uri) slovenski film Outsider.
KRŠKO: 30.5. (ob 20. uri) in 1.6. (ob 18. uri) ameriški film Prikazen in senca.
METLIKA: 30.5. (19. in 21. uri) ameriški film Edijeva vrnitev, 3. del. 1.6. (ob 21. uri) ameriški erotični film Usodni nagon.
NOVO MESTO: Od 29.5. do 2.6. (ob 19. in 21. uri) komedija Zverine.
RIBNICA: 31.5. (ob 22. uri) ameriški film Michael Collins.
ŠENTJERNEJ: 30.5. (ob 20. uri) slovenski film Outsider.
VELIKE LAŠČE: 31.5. (ob 20. uri) ameriški film Michael Collins.
• ROMEO IN JULIJA, akcijska drama (William Shakespeare's Romeo and Juliet, ZDA, 1996, režija: Baz Luhrmann)
Saj štorijo poznamo, ne? Ca-puleti in Montagui se zaradi prastarega sovraštva, katerega vzrok sploh ni več nikomur znan, ne morejo in pika! Torej, takole navidezno mimogrede, kar med izzivanjem in ruvanjem razposajenega podmladka, se odvrti na-javna špica, kdo je kdo. Oči švigajo levo, desno, gor in dol, slika se hipno ustavi, spremljaš spopad, bereš imena, pravkar si prišel v kino in nič ti ni jasno.
Pa udarcev še ni konec. Podnapisi so muka, kajti:prvič, šiba-jo blazno hitro, včasih pa radi tudi zamujajo; drugič, kar je še slabše, tudi če ti kakšnega le uspe prebrati, nič ne razumeš, saj gre za neskrajšan, integralen, predvsem pa arhaičen Bardov tekst. Tudi sicer je scenarij praktično na las veren izvirniku, drugačne so le malenkosti, na primer lokacija se iz italijanske Verone premakne na fiktivno velemestno, zelo dekadentno in razpadajočo Verono Beach, na las podobno Los Angelesu in tamkajšnji Ve-nice Beach. No, tudi čas je za razliko od izvirnika, ki je dramo, napisano 1595., postavil v 13. stoletje, tokrat malo naprej, v
skorajšnjo prihodnost. Shakespeare je napisal veliko klasičnih tekstov, ki so tako rekoč že pripravljeni za snemanje, saj gre za najbolj tipične preobrate in zaplete najbolj raznolikih človeških usod. Njegova vse/brezčasnost in genialnost pa bi za potrebe novih form, kar film glede na gledališče nedvomno je, vseeno potrebovala nekaj do/predelave. Naprimer: dialoge bi veljalo prilagoditi ritmu in govorici vsakdanjega govora, sicer je zaradi poetičnosti fiktivni odmik prevelik. Drugo: spopad na nož med dvema družinama se danes nekako ne zdi verjeten. Resda gre za močni, veliki, vplivni, prvi družini, ki pravzaprav diktirata in posedujeta mesto, torej sta s tem filmom postali nekaj takega kot dve korporaciji, vendar se hladna birokratska etika multinacionalk in emotivnost družinskih vezi še kako razlikujeta.
Samozavestni, a zasanjani, uporniško jamesdeanovski Leonardo di Caprio in hudo nedolžna, čista dekliška Claire Danes sta svoje delo izvrstno opravila.
Zaljubljenca, ki jima sreča ni usojena zaradi pripadnosti sovražnima taboroma, sta močan kontrast sicer stripovski scenografiji, gverilski montaži in kaotičnim pouličnim spopadom. Torej sta dvakratno utopična. Ej, če se že gremo rimejke, obdelave, zakaj pa ne bi potem drama o Romeu in Juliji enkrat za razliko imela happy end?
TOMAŽ BRATOŽ
kmetijski stroji
KOSILNICO BCS, rotacijsko, traktorja Štore 404 in Fiat 300, balirko, pajka in tračne grablje prodam. * (068)81-229 ali 81-797.	5458
PREDSETVENIK Ran, 5 m cevi, za puhalnik, fi 38, in 100 bal slame prodam. »(068)76-178.	5465
BALIRKO WELGWR za štirioglate bale in silažni kombajn Mengele, oboje starejše, prodam ali menjam za avto, traktor ali motorno kosilnico. Prodam tudi Mercedes 200 B, letnik 1981, ali menjam za dostavno vozilo. * (0601)86-205.	5487
PRIKOLICO za Gorenje Muto prodam ali menjam za kosilnico. * (068)81-893, popoldan.	5490
ŽETVENI KOMBAJN Class Europa s silosom in hidravličnim upravljačem, delovna širina kose 2.10 m, prodam. ® (068)89-143.	5503
TRAKTORGILDNER—12KM sko-so prodam. ® (068)81-714.
TOMO VINKOVIČ, 18 KM, plug in frezo ugodno prodam. ® (068)85-881. PAJKA, 4 m, prodam. ® (068)42-366. KOSILNICO BCS za 1200 DEM, nakladalno prikolico za seno za 1800 DEM, obračalnega pajka za 600 DEM, navadne in obračalne pluge, dvobrazdne in tri-brazdne, nizkotlačno balirko Wclger za 1400 DEM, kombajn za žito z adapter-jem za koruzo, tip Novi Holand, za 900 DEM prodam. * (0608)51-094.	5527
SAMONAKLADALKO SIP, 19 m3, ter 20 plemenskih ovc prodam. ® (068)49-687.	5537
NAKLADALKO, 20 m3, obračalnik, rotacijsko koso in silokombajn Mengele prodam. * (0609)626-177.	5541
KOMBAJN CLASS, 2.70 m, s trired-nim adapterjem za koruzo prodam. ® (068)69-245.	5546
DOBRO OHRANJENO mlatilnico s popolnim čiščenjem prodam. * (068)89-050. *	5552
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domiž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob (etnkih. Cena posamezne številke 190 tolarjev; naročnina za I. polletje 4.940 tolarjev, za upokojence 4.446 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samosprvo številko v mesecu. OG L ASI: lem v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za 1 cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d, Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:Hwww.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.^
TRAKTOR ŠTORE 402 Super, letnik 1983, obračalnik Sip 220, molzni stroj Virovitica, prikolico in ličkalnik prodam. * (0608)75-539.	5579
GRABLJE za kosilnico ter voz z vso opremo prodam. ® (068)84-370.	5594
TRAKTOR UNIVERZAL 445, letnik 1978, kosilnico BCS, rotacijsko koso ter obračalnik Sip Šempeter prodam. ® (068)30-475.	5608
BALIRKO FAHR, tip 510, za okrogle bale, velikosti bal 120 x 150, prodam. ® (068)25-546.	5615
PUHALNIK TAJFUN, trosilec umetnega gnoja, 10 m3 bukovih in gabrovih drv ter neregistriran kamion Mercedes 338 (kiper), v voznem stanju, prodam. ® (068)83-152.	5627
ZETOR 6911, 700 delovnih ur prodam. Dane Lozar, Rožanec 12 a, Črnomelj.	5631
ROTACIJSKO KOSILNICO 165 ter zgrabljalnik za seno, 3 m, ugodno prodam. ® (068)325-012.	5642
KOSILNICO FIGARO, 130 cm, z vozičkom, staro 15 let, prodam. ® (0608) 32-040, zvečer.	5657
kupim
UGODNO ODKUPIM delnice Krke, serije B, in vseh skladov privatizicijskih družb (100 SIT za delnico). Gotovina takoj, pridem tudi na dom! ® (0609)639-664 ali (061)16-86-055.	5233
RABLJENO SAMONAKLADALKO, 17 m3 ali 19 m3, kupim. ® (068)52-764.
CERTIFIKATNE DELNICE Krke, Petrola, Pivovarne Laško, Uniona, Gorenja, Colorja in ostale odkupimo za go-
tovino in pridemo na dom. ® (041)669-221	5528
PO NAJUGODNEJŠIH CENAH od-kupujemo delnice Krke, Petrola, Save, Uniona, Colorja itd. ter nekaterih pooblaščenih investicijskih skladov. Nudimo gotovino in pridemo na dom. ® (068)324-297.	5565
TELE - BIKCA, starega do 10 dni, kupim. ® (068)42-991.	5629
1	TEDEN starega telička kupim. ® (068)68-647.	5635
TELIČKA - BIKCA, starega 3 do 6 tednov, kupim. ® (068)20-404.	5673
bela tehnika
TIKA trgovina, Trebnje, ® (068)44-940 ali 44-987, obvešča cenjene stranke iz Dolenjske, da smo znižali cene gospodinjskih aparatov Gorenje za cca 20 %. Na razpolago so pralni stroji, razni hladilniki in ostalo. Količine so omejene! Sc priporočamo!	5566
HLADILNO OMAKO 2101, novejši model, prodam. ®(068)321-695
elektronika
PC 386 z VGA monitorjem, 2 disket-nika, mini tower, vvindovvs 311, excel, igre, prodam za 300 DEM. ® (068)42-716.	5511
motorna vozila
JUGO KORAL, letnik 1989, prodam. ® (068)26-669.
GOLF JX D, letnik 1987, registriran do 3/98, rdeč, ohranjen, prodam za 6500 DEM ® (068)68-003, zvečer. 5456 JUGO KORAL, letnik 1989, odlično ohranjen, registriran do 2/98, prodam. ® (0608)33-339.	5457
Z 128, letnik 10/82, dobro ohranjeno, prodam. ® (068)65-271.	5460
KOMBI IMV, dobro ohranjen, za 1200 DEM, in 4-tonsko harmoniko, diatonično, prodam. ® (0608)89-040. 5466 JUGO KORAL 45, rumen, letnik 1991, dobro ohranjen, 54.000 km, registriran za celo leyo, prodani ® (0608)70-179.	5468
FORD ESCORT 1.4, srebrn, letnik 1988, registriran do 5/98, ugodno prodam. ® (068)24-725.	5471
R 4 GTL, letnik 1986, prevoženih
129.000	km, registriran do 12/97, prodam. ® (0608)87-412.	5479
R 4 GTL, športno predelan, ugodno prodam. TS 0609/ 628-385
R 5 CAMPUS, letnik 1991, reg. do 5/ 9X, prevoženih 70.000 km, prodam. » (068)75-334.
SEAT TOLEDO 1.6 i, star 3 leta, in vespo 50/125 ugodno prodam. ® (068) 44-313.	5488
GOLF CL D, letnik 1990/91, registriran do 3/98, realnih 85.000 km, 5 prestav, lepo ohranjen, vreden ogleda, prodam ® (068)42-465.	5499
R 5 CAMPUS, letnik 9/91,63.000 km, prvi lastnik, vzdrževan, prodam. ® (068)21-278.	5502
126 P, 47.000 km, letnik 1988, in razžagana drva prodam. ® (068)83-690.
5509
126 P, dobro ohranjen, prodam. Andreja Legiša, Drska 11 a, ® (068)326-097.	5513
Z 128, letnik 1988, ugodno prodam. »(068)30-141.	5516
OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1987, rdeč, registriran do 5/98, prodam. ® (068)41-010.	5517
Z 101, letnik 1986, ugodno prodam. ® (068)73-443.	5519
MICRO NISSAN 1300 16 V, letnik 1993, prodam za 10.700 DEM. ® (068)342-355.	5521
R 4 GTL, letnik 1990, registriran do 9/97, prodam za 3000 DEM. »(068)42-115.	5525
CITROEN AX 1.1 TRE, letnik 1991, prodam. ® (068)321 -230.	5533
SUZUKI SVVIFTscdan 1.3GL,letnik 1995, 10.000 km, garažiran, lepo ohranjen, prva lastnica, prodam. ® (068)83-400.	5536
LADO SAMARO, letnik 1993, dobro ohranjen, prevoženih 23.000 km, servisna knjižica, in traktorske grablje prodam ®(068)68-035.	5538
PASSAT 1.6 TD, letnik 1990/91, 77.500 km, srebrne barve, veliko dodatne opreme, prodam. ® (068)21-367, 5543 DAIHATSU, letnik 1990, 66.000 km, ugodno prodam. ® (068)27-872.	5545
BX 1.6 TRS, letnik 1989, srebrn, električna stekla, radio, CZ, prodam za 6200 DEM, ® (068)76-583 ali 76-026.	5547
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek: .....................................
Ulica in kraj:	. . ..................................
Pošta: ..............................................
Naročniška številka:	....................... Podpis:
Datum:...............................
R 4 GTL, letnik 1990, registriran do 2/98, lepo ohranjen, rdeč, prodam. a (068)25-635.	5548
FORD PROBE 2.2 GT, kovinsko srebrne barve, letnik 1992, prodam ali menjam. Jože Brulc, Zajčji vrh n.h., Novo mesto.	5549
Z 101 skala 55, letnik 1989, registrirano do 1.3.1998, prodam. a (068)87-490.
5550
JUGO 55, letnik 1990, registriran do 5/98, 57.000 km, prodam za 3400 DEM. a (068)42-644.	5551
OPEL VECTRA 1.6 i, letnik 1991, ABS, servo, sončna streha, CZ, prodam, a (068)78-272.	5553
Z 101, letnik 1988, registriran do 4/98, prodam. a (068)324-576.	5554
TAM T 80, letnik 1994, v zelo dobrem stanju, in 12 sodov koruzne silaže prodam. ® (068)49-564.	5557
OPEL KADETT solza, letnik 1988, zelo lepo ohranjen, 5V, registriran do 6/88, prodam. a (068)52-585.	5559
JUGO 45, dobro ohranjen, prevoženih
57.000	km, garažiran, prvi lastnik, in mo-tokultivator, 8 KM, prodam. a (068) 321-818.	5561
R 4, letnik 1992, rdeč, 54.000 km, lepo ohranjen, registriran za eno leto, prodam. «(068)89-248.	5562
126 P BIS, letnik 1990, lepo ohranjen, ugodno prodam, a (068)325-956, po 15. uri.	5568
R 5 FIVE, letnik 1995, registriran do 5/98, prvi lastnik, servisna knjiga, 3 V, zelen, lepo ohranjen, prodam, a (068)322-355.	5569
JUGO 55, letnik 1991, od prvega lastnika, prodam, a (0608)78-202.	5571
JUGO 45 A, letnik 1987, siv, dobro ohranjen, prodam za 90.000 SIT. a (068)24-271.	5578
R 5 CAMPUS, 5V, letnik 1991, rdeč, prvi lastnik, 58.000 km, odlično ohranjen, nove gume, prodam, a (068)42-395.	5582
JUGO 55, letnik 1991,75.000 km, registriran do 5/98, prodam, a (068)26-507 ali 323-500.	5583
R 4 GTL, letnik 1989, nove gume, registriran do 18.6.1998, odlično vzdrževan, ugodno prodam a (068)41-092.
5585
GOLF 1.6 D, letnik 1988, rdeč, 5V, registriran do 12/97, prodam, a (068)75-013.	5586
OPEL KADETT 1.4 S, letnik 1991, prvi lastnik, 97.000 km, prodam, a (0608) 59-265, popoldan.	5588
FORD ESCORT 1.3 CLX, letnik 1993, prvi lastnik, prodam a (068)22-629.	'5589
FIAT UNO 60 S, letnik 1988, kovinsko siv, lita platišča, ohranjen, ugodno prodam za 4500 DEM. a (068)65-608.
5599
AUDI 90, letnik 1989, kovinsko siv, dobro ohranjen, prodam, a (068)53-479.	5600
JUGO 45, letnik 1988, registriran do 10/97, prodam za 1350 DEM. a (068) 323-846.	5601
R 4 GTL, letnik 1989, dobro ohranjen, registriran do novembra, ugodno prodam. a (068)20-584.	5604
HYUNDA1 GLS 1.5, letnik 1991, registriran do 3/98, 69.000 km, prvi lastnik, garažiran, prodam, a (068)25-874.
5605
R EXPRES, letnik T993, temna stekla, dodatna oprema, dobro ohranjen, ugodno prodani a (068)323-165, dopoldan, 76-491, popoldan.	5612
CTX 80, letnik 1990, zelo dobro ohranjen, menjam za drug motor ali prodam, a (068)65-654, po 15. uri, Matej. 5613 JUGO KORAL 45,1. 88, reg. do 8/97, prodam, a (068)85-618.
R 5 CAMPUS, 5V, letnik 12/89, kovinsko zelen, lepo ohranjen, prodam, a (068)41-156.	5618
JUGO 45, letnik 1989, registriran do 11/97, rdeč, ohranjen, prodam a (068) 42-526.	5619
FIAT 126 PGL, letnik 1993, prva registracija 9/94, 13.800 km, prodam a (068)79-514.	5623
OPEL ASTRO 1.6 i, letnik 192. dodatna oprema, prodam, a (068)59-035 ali 321-610.	5624
VW VENTO TD, letnik 11/92, prodam, a (068)75-521.	5625
BMVV 325, letnik 1988, kovinsko moder, registriran do 11/97, veliko dodatne opreme, prodam za 12.200 DEM. a (0608)84-546.	5628
R 9 GTD, letnik 1989, registriran do 25.3.1998, bel, lepo ohranjen, drugi lastnik, ugodno prodam, a (068)42-707.
5633
Z 128, belo, letnik 1986, prodam. Janez Conta, Tolsti Vrh 1, Šentjernej.
Z 128, letnik 1989, prodam a (068)78-277.	5636
GOLF JX D, lepo ohranjen, letnik 1989, registriran za celo leto, ugodno prodam, a (068)44-776, zvečer. 5639 TOMOS APN 6 S, letnik 1994, kupljen 6/95, kovinsko moder, kot nov, prodam a (068)52-654.	5645
KARAMBOL1RAN JUGO 45 E, letnik 1987, odličen motor, prodam. Ogled možen po 18. uri na naslovu: Bogdan Zidar, Kostanjevica 8, Dole pri Litiji.
FIAT TIPO 1.4 SX, letnik 1993, prvi lastnik, prodam, a (068)83-249.	5652
GOLF JX D, letnik 1986, bel, prodam, a (068)42-623.	5659
GOLF JX D, letnik 1989, registriran do 12/97,95.000 km, bel, lepo ohranjen, prodam. Pavle Smolič, Dobrava 22, Dobrnič.	5662
JUGO KORAL 45. letnik 1990, registriran do 5/98, lepo ohranjen, prodam, a (0608)84-313.	5663
UNO 45 S, letnik 1985, registriran do 10/97, za 2900 DEM in fiat 126 P, letnik 1987, registriran do 6/98, za 1000 DEM prodam, a (068)59-199 ali 60-423.
5668
preklici
obvestila
OBVEŠČAM VSE cenjene stranke, da zaradi ukinitve prodajnega mesta z 31.8.1997 preneham s storitveno dejavnostjo prodaje časopisov in trgovskega blaga. Angela Gačnik, s.p., Glavna cesta 52, Mirna.	5464
pohištvo
PRODAJAMO in kupujemo rabljeno stanovanjsko opremo a (068)325-523 ali (061)133-94-54.	3535
SESTAVLJIVE OMARE, klubsko mizico, jedilno mizo in 4 stole ugodno prodam, a (068)24-449 ali (0609)652-368.	5610
posest
. POČITNIŠKO HIŠO, elektrika, nekaj vinograda, skupno 14 a zemlje, na Sto-janskem Vrhu 16 a, Cerklje ob Krki, prodam. a (061)557-561.	5461
15 HA zemlje, hišo, gospodarsko poslopje, na Smuki v bližini Kočevja, prodam. Primerno za ovčjerejo, konjerejo ali divjak, a (061)852-467.	5472
STANOVANJSKO HIŠO v Krmelju prodamo, a (0608)84-057, dopoldan, 84-018, popoldan.	5475
NAD BOŠTANJEM, Jablanica, prodam gotovo hišo, 11 x 10 m, c CK, lahko kot vikend ali drugo, s 600 m2 obdelovalne zemlje, a (0608)82-850.	5478
NA MALKOVCU ob cesti prodam 10 a vinograda z zidanico, a (0608)80-507.
5512
STARO HIŠO, opremljeno, primerno za vikend, 34 a zemlje, vinograd, vse ob hiši v Beli krajini, prodam. Anica Drenovec, Podzemelj 20, Gradac.	5544
HIŠO v Novem mestu, vrstno, 200 m2, parcela 500 m2, prodam, a (068)20-447.	5622
ZAZIDLJIVO PARCELO ali starejšo hišo, najmanj 10 a, v okolici Novega mesta kupim za gotovino, a (068)325-194.
5626
STARO HIŠO med Novim mestom in Kostanjevico, do 20.000 DEM, kupim. Šifra: »POMLAD«.	5643
VSELJIVO HIŠO v Novem mestu ali okolici (do 15 km) kupim, do 130.000 DEM a (068)25-596.	5646
LEPO PARCELO za postavitev brunarice, slamoreznico in staro mlatilnico prodam, a (068)48-564, v nedeljo
5655
MANJŠO ZIDANICO z vinogradom v Gradišču pri Trebnjem prodam, a (068)44-492, zvečer.	5656
NOVO MESTO (Tomažja vas), 5 km od Šmarjeških Toplic, prodamo posest, 2.3 ha, s hišo I!) gospodarskim poslopjem. Možnost prodaje po delih, cca
70.000	DEM. Informacije: K3 Kern,
d.o.o., Kranj a (064)221-353.	5670
DRAGA PRI LOŠKEM POTOKU na Notranjskem, prodamo posest, 3 ha, s hišo in gospodarskim poslopjem. Cena:
75.000	DEM. Informacije: K3 Kern,
d.o.o., Kranj, a (064)221-353.	5671
MIRNA NA DOLENJSKEM, prodamo posest, 3.5 ha, s hišo in gospodarskim poslopjem. Posest je vzdrževana, cena
55.000	DEM. Informacije: K3 Kern,
d.o.o., Kranj, a (064)221 353.	5672
prodam
ŽALUZIJE, rolete, lamelne zavese in markize izdelujemo in montiramo po ugodnih cenah. Možnost plačila na čeke! a (068)44-662 ali (0609)646-937.	3271
PO NAROČILU BALIRAM suho seno in slamo v kvadratne bale. a (068)75-173.	5500
VINO ŠMARNICE prodam, a (068) 65-009.	5455
ŠIVALNI STROJ, lepo ohranjen, prodam, a (068)65-420.	5459
1 M3 smrekovih plohov, suhih, prodam. a (068)89-529.	5462
NOV STROJ za izdelavo kvalitetnih, lepih tlakovcev (deteljica, malo ali večje satje), zmogljivost 12 m2/h, prodam, a (064)401-487.	5463
VILIČAR s polnilcem VE 1000, 1000 kg, in registrirno tehtnico Libela z japonsko avtomatiko, 2000 kg, prodamo. Uni-tehna, a (068)44-218.	5467
OTROŠKO POSTELJICO, belo, z vzmetnico, 120 x 60 cm, hauck kombiniran otroški voziček in otroški sedež ugodno prodam, a (068)45-768, zvečer.
5469
KORUZO v zrnju in vino šmarnice prodam, a (068)21-315, zjutraj ali zvečer.	5473
10 M kalanih garbrovih drv prodam, a (068)52-987.	5474
KOŠNJO SENA prodam. Florjan Lužar, Vihre 6, Mirna Peč.	5481
KOŠNJO na vrtu oddam, prodam pa videokamero za nadzor in pisalni stroj, a (0608)87-091.	5482
4 NOVE GUME Good Year 135/13 ugodno prodam a (068)52-417.	5486
TRIFAZNI CIRKULAR, 5.5 KM, in avtomobilsko prikolico prodam. a (068)45-371.	5492
500 L belega vina (cepljeno) in 250 1 vinskega kisa prodam, a (068)73-613.
5496
CVIČEK prodam, a (068)75-472.
ZAMRZOVALNO SKRINJO, električni štedilnik, trifazni cirkular in prešo za grozdje prodam, a (068)83-650.
5498
KALANA bukova drva, z. dostavo na dom, prodam a (068)322-754.	5504
VINSKI SOD, nov, 200 1, ugodno prodam, a (068)75-347.	5506
AVTOPLAŠČE, 14 do 16 col, ročni voziček in štedilnik na drva prodam. ® (0608)64-461.	5508
KORUZO v storžih in zrnju ter Z 101, letnik 1988, prodam, a (068)60-716, zvečer.	5518
BEBI TORBO, hojico, stajico in ken-gurujčka ugodno prodam, a (068)341-739, popoldan.	5530
SATELITSKO ANTENO prodam za 250 DEM. Gorenc, Kandijska 49, Novo mesto, a (068)24-630.	5532
VINO CVIČEK zelo ugodno prodam, a (068)71-712.	5539
DVOVALJNO BRUSILKO (cilindri-ca), širine 130 cm, prodam za 3500 DEM. ® (061)739-221.	5542
OPAŽ, 690 SIT in ladijski pod, 1.150 z dostavo, smrekov, suh, 1. klase, prodam, a (063)451-082, Andrej.	5560
BOJLER, 10 1, enoročno pipo Armal, peč Kuppersbusch, širine 45 cm, in infra peč prodam, a (068)341-528.	5567
SMREKOV ladijski pod (obloga), 1.,
11. in 111. klase, zaključne letve, balkonske ograje ugodno prodam. Družinska vas, a (068)73-587.	. 5570
ETAŽNO centralno peč Emocentral 23, kurjeno 3 sezone, ugodno prodam, a (068)22-817.	5575
DOBRO VINO prodam, a (0608)84-327, popoldan.	5581
VINO, rdeče, dobitnik diplome, prodam. a (0608)33-815.	5584
KVALITETNO belo in rdeče vino prodam, a (0609)637-277.	5592
NOV bojler TAM 202 TVT, 200 1, električni grelec, centralni grelec, grelec sončnih kolektorjev, in zakonsko posteljo Novoles, belo, brez jogija, ugodno prodam, a (068)326-030, od 8. do 17. ure ali 20-481, po 20. uri.	5597
DIATONIČNI HARMONIKI Melodija, 3-vrstno in 4-vrstno, malo rabljeni, ugodno prodam, a (0608)70-170. 5603 KORUZO v zrnju prodam. a * (068)42-492, zvečer.	5609
KVALITETNO VINO, belo in rdeče, ter žganje sadjevec prodam, a (068)73-119.	5614
KVALITETEN CEVIČEK in belo vino ugodno prodam, a (068)42-658.	5620
BELO in črno vino v Beli krajini ugodno prodam, a (068)25-029.	5630
VINO in domače žganje prodam a (068)73-282.	5638
SMREKOV LES za ostrešje in uporaben v gradbeništvu prodam, a (068)89-513.	5640
DIATONIČNO HARMONIKO Me-lodija, staro 3 leta, ter otroški voziček ugodno prodam, a (068)26-622.	5644
OTROŠKI VOZIČEK Dino, rabljen 6 mesecev, prodam po polovični ceni. a (068)20-389, dopoldan.	5647
LESNO pnevmatsko vzdolžno stružnico in harmoniko Weltmeister, 80-, basno. malo rabljeno, ugodno prodam, a (061)855-213.	5648
SINGER OVVERLOCK, 3-mtni, prodam za 600 DEM. a (068)44-553, po 17. uri.	5651
ŠIVALNI STROJ El na 1600 ugodno prodam. Ana Gašparac, Rožna 2, Mirna Peč.	5653
VINO, belokranjsko belo, nagrajeno na Vinski vigredi, prodam, a (068)59-694.	5665
VINO, belokranjsko belo iz odličnih sort, slivovko, sadjevec in tropinovec prodam, a (068)52-400.	5666
DIATONIČNO HARMONIKO Res-nik, cis, fis, has, staro 5 let, dobro ohranjeno, ugodno prodam. (068)60-425.
5669
razno
ASFALTIRANJE, tlakovanje, strojni izkopi, izvajanje vseh zemeljskih del, opravljanje kiper prevozov gradbenega materiala. Stampedo, d.o.o.. ® (061) 374-307 ali (0609)614-301.	4554
CERTIFIKATI! Najboljša možnost za vložitev certifikata ali ostanka! ® (062) 836-904, od 8. do 18. ure.	4847
SPREJEMAMO REZERVACIJE za letovanje v opremljenih prikolicah na Kolpi, Adlešiči, in na morju, Selce. ® (068)57-800.	5453
ČE ŽELITE POMOČ pri pospravlja-nju ali vrtnarjenju, pokličite na a (068)321-902 ali 341-841.	5484
UNIVERZAL - svetovanje, posredništvo in popravila šivalnih strojev. Silvo Mišjak, Ob Težki vodi 58, Novo mesto, a (068)27-682.	5495
V ČRNOMLJU oddam v najem poslovni prostor v pritličju enonadstropne stanovanjske hiše, 60 m2. Možna tudi prodaja celega objektra. a (0609)632-487.	5514
INŠTRUKCIJE za nemški in angleški jezik nudim a (068)85-682.	5540
KOŠNJO travnika oddam v najem a (068)89-376. Rozalija Udovč, Črmošnji-ce 36, Stopiče.	5556
OPAŽNE PLOŠČE in kovinske podpore zelo ugodno posodim a (068)342-506.	5580
POSLOVNE PROSTORE, 37 m2, 32 m2 in 21 m2, v Novem mestu, Kandijska 28 in Resslova 1 a, oddamo, a (068)321-366, dopoldan.	5587
MLAJŠO UPOKOJENKO za družbo starejši gospe v Novqm mestu iščemo. Nudimo stanovanje, hrano in nagrado, a (061)342-043.	5616
MATEMATIKO in fiziko inštruiram, a (068)28-965.	5637
MATEMATIKO in fiziko za osnovno in srednjo šolo inštruiram, a (0608)33-714.	5661
LETOVANJE na Slovenski obali v kampu Izola - še nekaj prostih mest. Rezervacije na a28-549, po 18. uri.
službo dobi
POZOR! Delo na vašem domu! Zaslužite lahko 15.000 do 25.000 SIT na teden. Izkušnje niso potrebne, a (063)763-346.
5258
NA MEHANIZIRAM KMETIJI zaposlim zakonski par. a (061)872-080.
ZA AKVIZITERSKO PRODAJO nagrobnih sveč redno zaposlimo komunikativne moške ali ženske z lastnim prevozom. a (0609)622-668.	5494
NATAKARJA (-ICO), natakarja pripravnika (-ico) in čistilko zaposlimo, a (068)50-125.	5505
ZASTOPNIKE za terensko prodajo iščemo. Visoka provizija, takojšnje plačilo, dobro prodajan zdravilni artikel, a (068)89-596.	5531
MIZARSTVO JURKOVIČ, sp. Straža, takoj zaposli delavca ali delavko na mizarskih strojih, a (068)84-422. 5534 GOSTILNA BUDAČKI iz Metlike zaposli natakarja (- ico) a (068)60-538.
5572
AMBICIOZNO, po možnosti komunikativno frizerko za samostojno delo iščem. (068)41-222.	5573
V MIZARSTVU zaposlimo več delavcev. Možnost redne in stale zaposlitve ali honorarnega dela. Mizarstvo Miklič, Šranga 43. Mirna Peč.	5598
PISARNIŠKO DELO, 300 SIT/h in stimulacija, v centru Novega mesta. a(068)324-076 ali 321-923, v petek in ponedeljek od 9. do 13. ure.	5606
1 VI	• v v
službo tsce
VOZNIK B- in C- kategorije išče službo. Končan vojaški rok! a (068)24-320.
ZAPOSLITEV kot trgovka v okolici Trebnjega, Velikega Gabra ali Žužemberka iščem. ® (068)45-627.	5654
stanovanja
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, 67 m2, prodam. ® (068)27-481, po 21. uri.	5480
DVOSOBNO STANOVANJE prodam. ® (0608)61-846.	5660
ENOSOBNO STANOVANJE v Jugoslaviji (Zemun) zamenjam za enosobno ali dvosobno v Sloveniji, na Dolenjskem. a (0608)41-211.	5664
v •	i •
živali
SPREJEMAMO NAROČILA za vse
vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, a (0608)71-375.	3705
MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, a (068)52-806, Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, a (0608)67-587, Vera Což, Slepšek 22, Mokronog, a (068)49-711.	4753
PURANE, stare 7 tednov, bomo prodajali 5.6. na sejmišču Mokronog, 7.6. na sejmišču pri Bregah in 14. 6. na sejmišču Šentjernej. Cena l.lOOSIT/kom. Naročila sprejemamo na a (067)88-058 ali
(067)	88-114.	5248
BIKCA SIVCA, starega 14 dni, teličko, staro 4 mesece, ter žganje iz tropin prodam, a (068)65-135.	5454
BIKCA SIMENTALCA, težkega 400 kg, prodam, a (068)85-819.	5470
DVA OVNIČKA solčavske pasme, zelo lepa, primerna za pleme, prodamo, a
(068)	52-911, zvečer.	5476
MLADO KRAVO sivko po izbiri prodam. Kandijska 68, Žabja vas. 5477
KRAVO z drugim teletom, starim 4 tedne, in brejo telico prodam, a (068)76-165.	5483
2	JAGENJČKA in svinjo, težko 100 kg, prodam, a (068)76-248.	5489
BIKCA Šarole, starega 10 dni, prodam, a (068)78-425.	5501
MLADIČE, mešančke koker španjela, črne, prodam, a (0608)64-440.	5507
KRAVO po prvem teltu, sivko, za rejo ali zakol, prodam, a (068)51-820. 5510 PLEMENSKE JAGNJICE in ovne prodam, a (061)800-587.	5520
PAR BIKCEV, 120 do 140 kg, prodam, a (068)40-164.	5522
KRAVO SIVKO, brejo v devetem mesecu, prodam, a (0608)84-138.	5523
MLADO KRAVO sivko po izbiri prodam. Kandijska 68 (Žabja vas), Novo mesto.	5524
PUJSKE, stare 10 tednov, težke cca 30 kg, prodam a (068)73-317.	5529
MLADO KRAVO simentalko s prvim teletoma ali brez njega prodam, a (068)49-592 ali 49-673.	5535-
CRNO-BELEGA BIKCA, starega 1 teden, prodam, a (068)45-421.	5555
2 BIKCA frizijca, stara 10 dni, prodam. a (068)83-445.	5558
PRAŠIČE, težke 50 do 70 kg, prodam, a (068)25-315.	5563
BIKCA SIVCA, starega 1 teden, prodam. a (068)20-548.	5564
ROTTWEILERJE, mladiče, stare 9 tednov, z rodovnikom, prodam, a (068)42-903.	5574
BIKCA SIMENTALCA. starega 10 tednov, prodam, a (068)40-277.	5576
5- MESEČNE KUNCE, samce in samice, za rejo, srednje velikosti, prodam po 3000 SIT/kom. a (068)25-011. 5577 KRAVO SIVKO s teletom prodam, a (068)84-306.	5590
3	PLEMENSKE SVINJE in odojke, 30 kg, prodam, a (068)81-795.	5591
PRAŠIČE, težke 70 do 80 kg, prodam, a (068)69-272.	5593
NEMŠKA OVČARJA ugodno prodam, a (068)50-140.	5595
BAVARSKI barvar, psica, stara 8 mesecev, in slov. kopov psico, staro 3 leta, z odlično oceno in z vzrejnim dovoljenjem, prodam, a (068)76-750.	5596
TELIČKO, staro 9 tednov, šarole, prodam. a (068)49-371.	5607
DELOVNEGA KONJA, kravo, vino in domače žganje prodam, a (068)68-509.	5611
MLADO KRAVO s teletom in APN 6, star 10 mesecev, dobro ohranjen, prodam. a (068)42-273.	5617
BIKCA in teličko, stara 10 dni, prodam a (068)78-533.	5621
TELICO SIVKO, staro 16 mesecev, prodam, a (068)65-406.	5632
TELICO, sivo-rjave pasme, brejo 9 mesecev, ugodno prodam, a (068)26-724, od 12. do 20. ure.	5641
TELIČKO SIVKO, staro 10 dni, prodam. a (068)30-160.	5649
KRAVO za zakol in bika na nadaljnjo rejo prodam, a (068)78-429.	5658
KOZE, dobre mlekarice, prodam, a (068)60-652.	5667
TELEVIZIJA NOVO MESTO
lianall
s Trdinovega vrha
na kanalu
RADIO MAX
88,90 MHZ 89,70 MHZ
LETOS BO SE VROČE
LAHKO PA TUDI NE, ČE Sl OMISLITE
KLIMATSKO NAPRAVO
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila naša dobra in zlata mama, babica, prababica, sestra in teta
FRANČIŠKA
CVELBAR
iz Dobrave 35
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter pokojno v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala kolektivom Revoza, Petrola, pevcem Vinogradniškega okteta, pevcem iz Dobrave, izvajalcu melodije Tišina, Društvu upokojencev, g. Strašku za poslovilne besede, gasilcem iz Dobrave, gospodu župniku za obisk na domu in lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Vsi njeni
VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v po ir 068/323-610 ali 0609/623-116	DOLENJSKEM LISTU	
GOTOVINSKA POSOJILA i Muzejska 3 ® 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacija.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto	Tridnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na 068/321-926, g. Zdenko Potočar.
POCENI POČITNICE V ANKARANU	Čisto morje, mrzlo pivo ali vročo juho ter poceni bivanje lahko vedno dobite pri nas v ŠTUDENTSKEM TABORU ANKARAN. Vabimo vse, ki greste na izlet, na kratek oddih, na dopust, v naše bungalove pod borovci, v času od junija do septembra. Informacije po ff 061/271-471
HI-P0, pisarniško pohištvo OC Brezje, Grosuplje •B /fax: 061/764-467, 762-100	Najugodnejše cene kvalitetnega pisarniškega pohištva. Pisarniški sklop z omarami že za 129.000 SIT.
! TABAKUM, d.o.o. NOVO MESTO i TT 068/341-288, 341-810	PESTRA IZBIRA vrtnih, nahrbtnih in bočnih kosilnic * škropilnic * motornih žag * CEVI za namakanje in škropljenje * nizke cene - POPUSTI * traktorji UNIVERSAL NA ZALOGI * NAGRADA VREDNOSTNI BON!
Št. 21 (2493), 29. maja 1997
DOLENJSKI LIST
PORTRET TECjA TEdNA
Janez Mavsar
Janeza Mavsarja z Velikega Slatnika pri Novem mestu je oče, ko je končal osnovno šolo, poslal učit za mesarja k Windischerju v Novo mesto. A po treh dneh, ko bi moral pomagati pri klanju odojčkov, je Janez, ki se je bal krvi, peš pobegnil domov in tako nikoli ni postal mesar. A četudi ni mogel videti krvi, je njegovo življenje že tri desetletja in pol usodno povezano s krvjo. Pravzaprav s krvodajalstvom.
Ko mu še ni bilo devetnajst let, ga je sosed Tone Srebrnjak, ki je pogosto hodil na krvodajalske akcije, nagovoril, da je šel z njim. Od takrat je vsako leto vsaj enkrat dal kri. Tudi med služenjem vojaškega roka v Karlovcu in Nišu je dal kri po trikrat, na sezonskem delu v Nemčiji dvakrat, v Črnomlju desetkrat ter v Novem mestu petinsedemdesetkrat. Skupaj torej triindevetdesetkrat. Lahko se pohvali, da je na območju območne organizacije Rdečega križa Črnomelj največkrat daroval kri. Mavsar namreč danes živi v Čudnem selu pri Črnomlju, kjer si je ustvaril svoj novi dom.
A v resnici Janezu ni do hvale. Tudi do tega ne, da bi hodil na krvodajalske akcije zaradi rekordov. Zatrjuje, da daje kri zato, ker se potem dobro počuti. “Preveva me nekakšna lahkotnost, medtem ko se mi zdi, da sem pred akcijo tako nabit, da me bo kar razneslo. Ne predstavljam si, kako bi bilo, če ne bi šel trikrat ali štirikrat na leto oddat kri, ”
pripoveduje Mavsar. Ko spozna, da prihaja “njegov čas", se navadno odpelje na oddelek za transfuziologijo krvi v Novo mesto. To počne že leta in tudi sedaj, ko je že upokojen. A ko je še delal kot viličarist v črnomaljskem Beltu, je navdušil za krvodajalstvo veliko sodelavcev. Ne zaradi tistega dneva ali dveh, ko jim potem ni bilo potrebno priti na delo, temveč povsem iz humanih nagibov.
Kolikšnemu številu ljudi je s svojo krvjo, ki je je oddal že okrog 370 litrov, rešil življenje, ne bo nikoli mogel izvedeti. Pa vendar je prijeten že občutek, ko ve, da lahko pomaga. Le z enim od številnih srečnežev se je osebno spoznal. Ko je delal v Nemčiji, je zasledil razpis, da nujno potrebujejo kri krvne skupine 0 za Turka, ki se je hudo ponesrečil v prometni nesreči in izgubil veliko krvi. “Javil sem se in takrat sem prvič in zadnjič dal kri kar iz žile v žilo. In celo plačali so mi 600 DEM, čeprav mi ni bilo do denarja. Vesel sem bil, da sem rešil življenje človeku, ki se mi je tudi osebno zahvalil, ” se spominja. "Pravijo, da je v slovenskem krvodajalstvu kriza in da je krvodajalcev vse manj. Je že tako, da se težave v družbi odra- ■ žajo tudi na tem področju. Vendar se zavzamam, da ljudje dajo kri prostovoljno in iz prepričanja, da bodo nekomu pomagali, ne pa da bi za to dobili plačilo. Res pa je, da bi bilo morda več krvodajalcev, če bi jim ponudili kakšno ugodnost, kot je dodatno zavarovanje ali priporočilo za zdravilišče, ”pravi Janez, čeprav zase trdi, da bo odhajal na krvodajalske akcije ne glede na to, ali bo od tega imel kakšne koristi.
Nekaj pa Mavsar le pogreša. Prepričan je, da bi se morali krvodajalci, ki zares nesebično opravljajo svoje humano poslanstvo, večkrat srečati. A ne zgolj na krvodajalskih akcijah. Ta želja se mu bo kmalu uresničila, saj bo območna organizacija RK Črnomelj prihodnji teden pripravila družabno srečanje krvodajalcev, ki so dali kri več kot petindvajsetkrat. Janez bo na njem dobil priznanje kot krvodajalec, ki je na območju te organizacije največkrat da! kri.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
V MIRNI PECI KMEČKI PRAZNIK S KMEČKIMI IGRAMI
MIRNA PEČ - Govedorejsko društvo Mirna Peč pripravlja v nedeljo, I. junija, kmečki praznik s kmečkimi igrami pred OŠ Mirna Peč. Ob 14.30 se bodo v sprevodu s konjskimi vpregami predstavile ekipe kmečke mladine iz Tčebnjega, Škocjana, Novega mesta, Straže in Mirne Peči. Ob 15. uri se bo pričel program s kmečkimi igrami, ki se bo zaključil z zabavo, za katero bo skrbel ansambel Rubin. Manjkalo pa ne bo niti dobre kapljice in ostalih dobrot.
Filmski Anton zapustil Kočevsko
Film Boštjana Mašere o Antonu Slapšaku ■ Romeo kmalu na TV Ljubljana
MADŽARSKI PUNK ROCKERjl V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - V Mladinskem kulturnem klubu bodo v soboto, 31. maja, nastopili legendarni madžarski punk rockerji - skupina Aurora. Kot predskupina se bodo predstavili obetavni Kranjčani, zbrani pod imenom The mi. Pričetek koncerta bo ob 22. uri.
VABLJENI NA TABOR V BOVEC
NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi na tabor v Bovec. Odhod bo z osebnimi avtomobili v ponedeljek. 14. julija, ob 6. uri zjutraj izpred tovarne Krka v Ločni. Vrnili pa naj bi se 14. ali 20. julija. Nastanili se bomo v Kaninski vasi ali pa vsak v svojem šotoru v kampu Polovnik. Vsak dan bo okrog 10 ur naporne hoje, povzpeli se bomo na Mangart, Polovnik, Bavški Grin-tavec ter vrhove nad Loško steno. Stroški bivanja in vodenja za šest dni bodo znesli okrog 12 tisočakov. Hrano pa si bo lahko pripravljal vsak sam ali pa se bo hranil v gostiščih. Prijave pri Petru Repovžu na tel.: 321 459 ali 73 671 do 16. junija.
P. R.
PRVI REJ TUDI V KOČEVJU
KOČEVJE - Člani folklorne skupine Prvi rej iz Canberre (Avstralija) bodo od 27. junija do 10. julija obiskali šest slovenskih mest. Poleg v Ljubljajni, Mariboru, Slovenjgradcu, Kopru in Slovenski Bistrici bodo 8., 9., in 10. julija nastopili v Fari pri Kostelu. 15. junija bo Kočevko obiskala 100 izseljencev iz Clevelanda.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Nagajivost sovaščanov brez meja - Za reveže ni več ure niti na stolpu ■ Policisti perejo avtomobile in budijo sosede - Šentjernej bi potreboval avtobusno postajo
Prejšnji četrtek nismo imeli sreče, saj zaradi težav s telefonsko zvezo nismo mogli sprejeti klicev vseh bralcev, ki so se želeli pogovoriti z dežurnim novinarjem, a z nekaterimi je le spregovoril.
Franc Novak iz Osrečja nam je povedal žalostno zgodbo o hudobiji sovaščanov. Hrastove hlode, ki jih je zvlekel iz hoste na vaško gmajno, kjer niso bili nikomur napoti, mu je nekdo od sovaščanov zvalil v graben in prekril z dračjem. Nekaj hlodov je lahko zvalil z rokami, pri nekaterih pa si je moral pomagati celo s traktorjem. Franc seje potem mučil celo dopoldne, da je hlode izvlekel iz grabna, in jih kasneje speljal domov. Kdo mu je to storil, da ne ve, se pa mu, kdorkoli je že bil, najlepše zahvaljuje za “prijazno” dejanje.
Halo, tukaj DOLENJSKI USTI
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
Igor iz Novega mesta je povedal, da očitno ne velja več tisti rek, daje ura za reveže na stolpu. Vsaj kar se tiče novomeškega rotovža je tako, da z njegovih ur niti reveži ne morejo zvedeti, ali je že poldne in s tem čas za kosilo, če ga sploh imajo. Kar tri ure je videti z Glavnega trga, vse tri stojijo. Pred leti jih je stara oblast obnovila, z novo oblastjo pa so očitno prišli časi, ko ura na rotovškem turnu očitno nikomur ni potrebna ali pa nikogar ne moti, če stoji.
Metličana iz stanovanjskega bloka blizu policijske postaje moti, da ob dela prostih dneh, ko ljudje radi nekoliko dlje pospijo, nekateri uslužbenci te ustanove že zgodaj zjutraj prihajajo na dvorišče policijske postaje prat svoje zasebne avtomobile. Naprava za pranje na pritisk dela precejšen hrup. Možakar se sprašuje tudi, če je prav, da nekateri v prostem času takole kar na račun davkoplačevalcev perejo zasebne avtomobile, medtem ko takrat, ko so v službi, druge ljudi nadzirajo in kaznujejo, če ti kršijo pravila in zakone.
Franceta iz Šentjerneja jezi prometna ureditev v središču Šentjerneja, saj avtobusi zaustavljajo povsem na cesti, tako da zaprejo cel vozni pas, prehitevanje stoječega avtobusa pa je precej nevarno početje. Če tega ni znala v prejšnjem času urediti novomeška občina, je po Francetovem mnenju to lep izziv za novo oblast v mladi šentjernejski občini. Če ji bo to uspelo, ji bo marsikdo hvaležen. Trajna rešitev bi bila prava avtobusna postaja, ki bi v primeru slabega vremena čakajočim potnikom med drugim ponudila tudi streho nad glavo. I. V.
DANCALL 3)
Novi danski GSM'
Telefon ki zna tudi slovensko
ZANETIL HIŠO
BOJSNO - V soboto, 24. maja, nekaj pred polnočjo je zagorelo v stanovanjskih hiši lastnika O. A. z Bojsnega v brežiški občini. Goreti je začelo na sredini stanovanjske hiše, kjer je drog električne napeljave, plamen pa se je razširil na celotno podstrešje in streho. Kljub posegu gasilcev je poslopje zgorelo. Kriminalisti so ugotovili, da je zagorelo zaradi kratkega stika na električnem drogu na hiši. Škode je za milijon tolarjev.
“Tako temeljito umit pa že dolgo nisem bil,” je dejal 75- letni Anton Slapšak med krajšim odmorom med snemanjem filma Anton, ki govori o njem. Tisti prizor z jutranjim umivanjem je namreč moral kar velikokrat ponavljati, najprej za vajo, potem pa še zares. Film govori o moškem iz zgodbe o “kočevskem Romeu in Juliji”, ki sta odšla iz doma starejših občanov in se nastanila v gozdu blizu Kočevja. Tam sta skupaj preživela eno zimo, drugo pa le Anton sam, ker je Milena resno zbolela.
Scenarist in režiser filma je Boštjan Mašera, študent drugega letnika Filmske in televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Snemanje filma so podprla tudi nekatera slovenska podjetja, med njimi
Radovedna noja
Pri Frankovih v Hrastju ju imajo že 4 leta
HRASTJE PRI OREHOVICI- Ko je pred štirimi leti Frankova Katja domov na kmetijo pripeljala šestmeseči par nojev, je to bila takrat velika atrakcija. Še posebej za otroke, ki so do tedaj o tem velikem ptiču tekaču, ki sicer domuje v Afriki, lahko prebirali le v knjigah ali pa so
NOJA IZ HRASTJA - Domovina nojev je afriška savana, kaže pa, da se enako dobro počutijo tudi pri nas.
si ga ogledali v živalskem vrtu. Noja pa sta še danes zanimiva za ljudi, ki prvič pridejo mimo.
Katja se je za rejo nojev začela zanimati v času študija agronomije. Razmišljala je, da bi bili primerni za dodatno dejavnost na kmetiji, in stopila je v stik s slovenskimi rejci, udeležila pa se je tudi kongresa evropskih rejcev v Bruslju. Potem je kupila samčka in samico in ogradili so vrt, tako da imata noja dovolj prostora za sprehajanje in za potešitev njune radovednosti. “Pri hrani nista zahtevna, saj jesta solato, koruzo, pšenico, enkrat na dan pa jima pripravimo posebno hrano,” pove Katja. Ves ta čas sta tudi zdrava.
Seveda so tako nezahtevni le starejši noji, medtem ko je z mladiči težje, zato Katja ne razmišlja o širjenju reje, saj bi za to potrebovala inkubator, valilnike in spveda več prostora. Tako pa proda nojeva jajca, kijih kupujejo večji rejci. “Lani je imela samica 40 jajc, predlani 28, ki so bila težka skoraj po dva kilograma,” pravi Katja. Nojeva samica leže jajca od pomladi do jeseni, plodna pa je 40 let.
J. D.
Labod iz Novega mesta, in štiri politične organizacije.
V daljšem odmoru za kosilo je Anton med drugim dejal, da se na Kočevskem zaradi vlage, sevanja in posebnih ljudi bolj slabo počuti. Na Krasu, kamor bodo odpe-
Anton Slapšak
ljali njega in počitniško prikolico, bo po njegovem bolje. Na Kočevskem na ljudi in živali zelo slabo vplivajo ozonske luknje, meni Anton. Sevanje se pozna po slabem počutju ljudi in rakastih obolenjih - od kožnih do hujših - ki jih je na Kočevskem v primerjavi z ostalo Slovenijo veliko več. Tudi on ima čudne zdravstvene težave.
Anton prvič nastopa v filmu. Snemanja so bila na krajih, kjer je živel in delal zadnji dve leti, to je na treh krajih v gozdovih okoli Kočevja. Najbolj gaje razočaralo,
POLETNI VEČERI V GOSTILNI PUGELJ
NOVO MESTO-V gostilni Pugelj bodo poleti vsak petek in soboto obiskovalcem zagotovili živo glasbo. Lačnim bosta na voljo jagenjček in odojek, seveda pečena, žejnim pa obljubljajo tudi pristno dolenjsko kapljico.
ko je videl, da je njegov tabor razdejan in uničen. “Le komu je bilo to tako napoti?” se sprašuje Anton. “Strašno je hudo, ko si reven in star, pa se moraš še bati, da te ne okradejo. Tudi vas bi bilo tu strah,” je zagotovil Anton in potožil.
“Tu okoli imajo nekateri ovce, zasilna prebivališča zase in zasilne shrambe za orodje. Prišla pa sta dva in ovčerejcu - Bosancu
• BOŠTJAN MAŠERA-“Film je bil posnet po planu. Razdejani prvi tabor pri Cvišlerjih je prišel prav, da se vidi razlika na takrat posneti fotografiji med tedanjim in današnjim stanjem. Snemalna ekipa je dobro opravila delo in tudi Anton je bil kar dober igralec. Preko poletja bom film zmontiral in šel z njim na jesenski izpitni rok. Prizadeval si bom, da bo film prikazan tudi na TV na tako imenovanih “Večerih slovenskih filmov” in z ostalimi filmi študentov AGRFT čimprej v slovenski kinoteki. Ob zaključku naj se zahvalim Centru Ljubljana, ki je omogočil preselitev Antona in njegove prikolice k morju; Mak-simarketu Ljubljana, kije predvsem v hrani največ prispeval za Antona in tudi še bo, Zavodu za odprto družbo in vsem ostalim, ki so pomagali, daje prišlo do uresničitve filma o Antonu.”
ukradla motorno žago. Pri tem ju je lastnik zalotil in ju pretepel. Potem je bil kaznovan. Je že tako, da se krade lahko, tatu pa ne smeš tepsti. To ni prav!,” je ob zaključku pogovora zatrdil Anton, ki je zdaj že nekje na Krasu, kamor so ga prepeljali dobrotniki, ki jih je priskrbel Boštjan Mašera. Anton si je sicer želel k morju, kjer pa ni bilo primernega prostora zanj.
JOŽE PRIMC
V TANGU SVETOVNA PRVAKA ŠKUFCA -VENTURINI
OTOČEC - V soboto, 31. maja, bo v restavraciji Tango srečanje z evropskima in svetovnima članskima prvakoma v kombinaciji latinskoameriških in standardnih plesov Katarino Venturini in Andrejem Škufco. Gostja večera bo pevka Marta Zore.
AZALEJA VSE BOLJ OGROŽENA - Pontska azaleja, zelo redka grmičasta rastlina z močno dišečimi rumenimi cvetovi v gostih šopih - eno takih rastišč je v gozdu med Brusnicami in Gaberjem - je sredi maja cvetela. Žal pa je rastišče vse bolj ogroženo in ga je vsako leto manj. Kaže. da za to posebnost na pobočju Gorjancev nihče ne skrbi. (Foto: M. Vesel)
VHOD V PUŠČAVNIKOVO JAMO - V tej jami naj bi po ljudskem izročilu prebival puščavnik. Na fotografiji je France Pečnik ob vhodu vanjo. (Foto: J. Primc)
Pozitivno sevanje pri Turjaku
Do skrivnostne jame ne vodi noben kažipot
TURJAK - “Tu, v Turjaku in okolici, so gotovo neka pozitivna sevanja. Zakaj pa je Andrej Turjaški pri Sisku Turke posekal? Tu so še Odlični športniki: Miro Cerar pa kolesarski prvak Škrlj in zdaj je tu evropska prvakinja v drsanju mlada Darja Dokaz za pozitivno se-jbival navdi-ela skladatelj Marij
Škrlj. Dokaz za pi vanje je, daje tu dobival navdi d(
he za svoja c Kogoj, zdaj pa tu živi in ustvarja skladatelj Jakob Jež. In še bi lahko našteval,” pravi France Pečnik, kulturni delavec iz Turjaka.
Tako smo se oni dan pogovarjali v Murnovi gostilni na Turjaku. Gostilničar je hotel pogovor prenesti na zabavno plat in je dejal, da se mnogim v občini Velike Lašče pozna, da so obsevani. France Pečnik pa
mu je takoj odvrnil, češ da se tudi na njem, gostilničarju, pozna, saj je zato tako brihten.
Potem nam je France šel pokazat jamo, iz katere naj bi po njegovem prepričanju izhajalo pozitivno Sevanje. To je manjša jama v skali blizu vasi Gradež. V njej je po ljudskem izročilu nekdaj živel puščavnik. Jama ima vhod v obliki vrat. Na levo stran se nadaljuje le kakih 5 m daleč in tam naj bi bila tako rekoč spalnica in dnevna soba puščavnika.
Pred leti so o tej jami že pisali v enem izmed slovenskih časopisov, pisec pa je takrat zvedel, da gre za votli kamen, ki tla je zdravilen, predvsem za revmatike. O pozitivnem sevanju ni zapisal nič.
J PRIMC