72
Zdrav Var 2008; 47: 72-80
PILOTNA [TUDIJA O NASILJU V DRU@INI I: RAZLIKE MED PORO^ILI BOLNIKOV IN OPA@ANJEM NJIHOVIH
ZDRAVNIKOV
PILOT STUDY ON FAMILY VIOLENCE I: DIFFERENCES BETWEEN PATIENTS REPORTS AND FAMILY PHYSICIANS’ OBSERVATIONS
Polona Seli~1, Janko Kersnik1, Katja Pesjak1, Nena Kop~avar-Gu~ek1
Prispelo: 3. 8. 2007 – Sprejeto: 24. 1. 2008
Izvirni znanstveni ~lanek UDK 343.62:614.2
Izvle~ek
Izhodi{~e: Dru‘insko nasilje vpliva na zdravje bolnikov. Z raziskavo smo ‘eleli posneti stanje pripravljenosti bolnikov
za razkrivanje morebitnih izku{enj telesnega in/ali psihi~nega nasilja v dru‘ini in preveriti razlike o poro~anjih
bolnikov in opa‘anjih zdravnikov o nasilju v dru‘ini.
Metode: V prese~ni raziskavi je sodelovalo 27 zdravnikov dru‘inske medicine v Sloveniji, ki so 14 dni presejali
vsakega petega bolnika. Zajeli smo 1103 bolnike. Identificirali smo pogostost nasilja, povzro~itelje nasilja,
pripravljenost oseb z izku{njo nasilja za iskanje pomo~i, ob~utljivost zdravnikov za to problematiko in opremljenost
zdravnikov za nudenje pomo~i.
Rezultati: 141 (12,78 %) bolnikov je bilo izpostavljenih telesnemu in du{evnemu nasilju, 65 (5,89 %) samo telesnemu
in 120 (10,88 %) samo du{evnemu nasilju, 777 (70,44 %) jih o izku{nji nasilja v dru‘ini ni poro~alo.
Sklepi: ^e je bolnik ‘rtev telesnega in du{evnega nasilja, je verjetno, da jo kot osebo z izku{njo nasilja prepozna
tudi zdravnik dru‘inske medicine, vendar bolniki, izpostavljeni nasilju v dru‘ini, v ve~ini primerov ne i{~ejo pomo~i
pri zdravniku. Po lastni oceni je bilo 326 oseb izpostavljenih nasilju. Zdravniki so jih prepoznali 164, ostalih 162 pa
ne. Iz rezultatov je razvidno, da zdravniki potrebujejo dodatna znanja in usmeritve s tega podro~ja.
Klju~ne besede: nasilje v dru‘ini, zlorabe, vloga zdravnika, odnosi v dru‘ini
Original scientific article UDC 343.62:614.2
Abstract
Background: Domestic violence has considerable impact on the health status of patients. The purpose of this
survey was to explore the willingness of the patients to convey their experience of abuse in the family, and to
compare patient repor ts and doctors’ observations on domestic violence.
Methods: A cross-sectional study on family violence included 27 Slovenian family practitioners, who screened
each fifth consecutive patient (totally 1,103 patients) over a period of 14 days. The study investigated the frequency
of violence episodes (as reported by the patients to a trustworthy person, i.e. their family physician), the readiness
of the victims to seek help, the sensitivity of the physicians to this issue, and their qualifications/aptitude for
immediate help/intervention.
Results: Exposure to both physical and psychological violence was reported by 141 (12.78 %) patients, physical
violence alone by 65 (5.89 %), psychological violence alone by 120 (10.88 %), whereas 777 (70.44 %) patients
denied exposure to any kind of family violence.
1Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za dru‘insko medicino, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana Kontaknti naslov: e-po{ta: katja.pesjak@mf.uni-lj.si
Seli~ P. , KersnikJ., Pesjak K., Kop~avar-Gu~ek N. Pilotna {tudija o nasilju v dru‘ini I
73
Conclusions: The exposure of a victim to psychological and/or physical violence in the family is very likely to be recognized by the family physician. However, such patients very rarely seek help from their family doctor. Physicians identified 164 and failed to identify 162 of the 326 self-reported victims of domestic violence. The results show that physicians need additional knowledge and guidelines in the field.
Key words: domestic violence, abuse, family physicians, family relations
1   Uvod
Zaradi velikih razse‘nosti, ki jih v sodobni dru‘bi zavzema nasilje v dru‘ini, nara{~a tudi javno-zdravstveno zanimanje za prepoznavanje in obravnavo ‘rtev nasilja in do neke mere tudi storilcev. Nasilje bolj ali manj o~itno vpliva na zdravje, po~utje in sposobnost za u~inkovito iskanje pomo~i v zdravstvenem sistemu (1). Zgodnje odkrivanje nasilja v medosebnih odnosih lahko odlo~ilno prihrani ~as, porabljen za obravnavo in prepoznavanje vzroka te‘av ter nepotrebne napotitve v primeru nejasnih zdravstvenih te‘av. Kot nasilje v dru‘ini razumemo telesno, spolno in du{evno zlorabo, nasilje med partnerjema in nasilje nad starej{imi in otroki (2). Vsaka od teh kategorij se opredeli glede na ‘rtev nasilja. Nasilje med partnerjema (medosebni odnosi navezovalnega tipa) naj bi bilo eden glavnih javnozdravstvenih problemov, ki letno prizadene 3 do 6 milijonov ‘ensk (3). Vsaj enkrat v ‘ivljenju je telesno, spolno ali du{evno nasilje do‘ivelo 28,9 % ‘ensk in 22,9 % mo{kih (4, 5). Mo{ki pogosteje poro~ajo o izpostavljenosti nasilju zunaj kroga dru‘ine, primerjave med subjektivnimi poro~ili in dejanskim stanjem so ote‘ene zaradi omejenega zbiranja podatkov o nasilju. Na prvem mestu je nedostopnost podatkov, saj v ve~ini dr‘av sistemati~nega zbiranja podatkov o posledicah in koli~ini nasilja, ki ne povzro~i smrti, ni. Kakovost podatkov je neenotna, saj razli~ne slu‘be zbirajo podatke za svoje potrebe na svoj na~in in iz razli~nih virov. Ker ni povezav med slu‘bami, ki se ukvarjajo z nasiljem v dru‘ini, in ne uporabljajo enotne metodologije, se uporabnost tako zbranih podatkov omejuje le na o‘je skupine uporabnikov. V Zdru‘enih dr‘avah Amerike je nasilju v medosebnih odnosih izpostavljenih vsaj enkrat v ‘ivljenju najmanj 69 % prebivalstva; pribli‘no 20–25 % teh posameznikov razvije potravmatsko stresno motnjo (PTSD), devet mesecev kasneje pa ima 47 % slednjih {e vedno simptome PTSD (4), ~eprav PTSD v ve~ini primerov izzveni v treh mesecih brez potrebe po zdravni{ki pomo~i. Nasilje je pri obeh spolih povezano s slab{im zdravstvenim stanjem, depresivnostjo, zlorabo psihoaktivnih snovi, z razvojem kroni~nih bolezni, s kroni~nimi psihi~nimi boleznimi in po{kodbami (6). Uporaba fizi~ne sile je take te‘ave povzro~ala pogosteje kot samo besedno (psihi~no) nasilje.
@enske z izku{njo nasilja, ki so bile zajete v raziskavo, so imele od 50 do 70 % ve~ ginekolo{kih in s stresom povezanih te‘av, pa tudi te‘av, vezanih na delovanje osrednjega ‘iv~nega sistema. Tiste, ki so bile spolno ali telesno zlorabljene, so o te‘avah poro~ale statisti~no zna~ilno pogosteje kot druge sodelujo~e preiskovanke (7). Du{evno in telesno nasilje v otro{tvu naj bi pogojevalo kasnej{o ve~jo nagnjenost k slabemu zdravstvenemu stanju, psihi~nim in psihoti~nim epizodam, depresiji, po{kodbam in zlorabi psihoaktivnih snovi (8, 9).
Dolgoro~ne du{evne posledice so le del obse‘nih negativnih posledic, ki jih utrpi ‘rtev (tudi storilec in dru‘ba nasploh). Dokazi, da obstaja medgeneracijski prenos vzorcev nasilnega vedenja, so vse {tevilnej{i – izpostavljenost nasilju v otro{tvu je povezana z nasiljem v odraslem ‘ivljenju (10, 11). Otroci so izpostavljeni telesnemu in spolnemu nasilju, psiholo{ki in ~ustveni zlorabi, gro‘njam, zasledovanju in nadzorovanju neposredno kot ‘rtve, ali pa posredno kot opazovalci (12). Ocenjujejo, da zaradi nasilja v dru‘ini samo v ZDA vsako leto umre 1500 otrok (12). Nasilje v doma~em okolju je tudi pogost vzrok po{kodb pri ‘enskah (13).
Zdravniki naj bi prepoznali le 1 od 20 ‘rtev nasilja (4). Poro~ajo, da spontano o nedavnem nasilju v dru‘ini poro~ajo le 4 % ‘ensk (5). Zdravniki dru‘inske medicine kot zdravstveni delavci na osnovni ravni se pogosto sre~ujejo z nasiljem v dru‘ini (14). Ve~ina primerov nasilja v dru‘ini pa se zdravstvenem okolju ne prepozna. Zaradi pogostosti in dolgoro~nih posledic nasilja nara{~a zanimanje za rutinsko presejanje, tj. aktivno iskanje primerov nasilja v dru‘ini. Preventivno svetovanje na osnovni ravni zdravstvene oskrbe in drugi ukrepi bi lahko prepre~ili ali omilili tako zgodnje kot huj{e oblike nasilnega vedenja. Kljub priporo~ilom strokovnih organizacij za presejanje le pribli‘no 10 % zdravnikov rutinsko preseja svoje bolnike v zvezi z nasiljem (15, 16, 17). Sicer razpolagamo z nasveti in orodji za presejanje na podro~ju partnerskega nasilja (18, 19), ‘al pa ni dostopnih rezultatov raziskav z uporabo omenjenih orodij za presejanje (1, 20, 21), ki zaznavajo razli~ne vidike nasilja. V Sloveniji pogostost nasilja pri obiskovalcih zdravnika dru‘inske medicine doslej {e ni bila raziskana, zato
74
Zdrav Var 2008; 47
smo izvedli pilotno raziskavo, s katero smo želeli:
>   posneti stanje (pripravljenost bolnikov za razkrivanje morebitnih izkušenj telesnega in/ali psihičnega nasilja v družini) v določenem časovnem intervalu - izbira vsakega petega bolnika je zagotovila reprezentativen izbor obiskovalcev vključenih ambulant;
>   preveriti razlike o poročanjih bolnikov in opažanjih zdravnikov o nasilju v družini.
2    Metode
2.1   Vzorec
Za sodelovanje smo zaprosili 32 zdravnikov družinske medicine na specializaciji iz družinske medicine. Odzvalo se je 27 zdravnikov družinske medicine z različnih območij Slovenije, ki so maja 2006 presejali 1103 bolnike, tj. 14 dni zapored za vsakega petega bolnika(co):
1.   pregledali bolnikov zdravstveni karton in za 3 leta nazaj preverili pritožbe/simptome po obrazcu z elementi, ki bi lahko kazali na prisotnost nasilja in
2.  v tem primeru postavili vprašanja o nasilju.
Z izbiro vsakega petega bolnika je bila zagotovljena reprezentativnost vzorca.
2.2   Vprašanja o nasilju
Zdravniki so v osebnem pogovoru zastavili naslednja vprašanja:
•    Ali ste bili kadar koli tepeni, oklofutani, obrcani ali kakor koli izpostavljeni telesnemu nasilju? DA/NE
•    S strani koga? Kako pogosto?
(zelo redko/včasih/pogosto/neprestano/ne vem)
•    Ali ste bili kadar koli ponižani, izpostavljeni grožnjam, žalitvam, zastraševanju ali kakor koli čustveno prizadeti?
DA/NE
•    S strani koga?
•    Kako pogosto?
(zelo redko/včasih/pogosto/neprestano/ne vem) Odgovore so zabeležili v pripravljeno preglednico. Bolniki sami niso izpolnjevali nobenih vprašalnikov. Na ta način smo dobili 2 skupini podatkov:
1.   podatke o morebitnih izkušnjah nasilja v družinskem krogu oziroma o pripravljenosti bolnikov, da o tem spregovorijo v ambulanti družinske medicine;
2.   podatke o občutljivosti (senzibiliziranosti) za znake/ posledice/pojav nasilja v družini pri zdravnikih in deloma podatke o njihovem odnosu do problematike.
3    Rezultati
Presejani so bili 1103 bolniki. 141 (12,8 %) jih je odgovorilo da so (bili) izpostavljeni telesnemu in du{evnemu nasilju, 65 (5,9 %) samo telesnemu in 120 (10,9 %) samo du{evnemu nasilju, 777 (70,4 %) pa o izku{nji nasilja v dru‘ini ni poro~alo. Nasilju je bilo izpostavljenih 40 (3,6 %) mo{kih in 152 (13,8 %) ‘ensk.
3.1 Oblike nasilja v dru‘ini po spolu
Izpostavljenost telesnemu in/ali du{evnemu nasilju
glede na spol prikazuje Tabela 1.
Mo{ki v statisti~no zna~ilno manj{i meri poro~ajo o
izpostavljenosti nasilju kot ‘enske. 58,76 % vseh
mo{kih {e ni bilo izpostavljenih nasilju in le 34,48 %
vseh ‘ensk ni imelo izku{nje z nasiljem v dru‘ini (p =
0,005).
V Tabeli 2 so zajeti in po spolu razdeljeni samo tisti
bolniki, ki so poro~ali o izku{nji nasilja.
100 (9,1 %) bolnikov je bilo po lastni izpovedi ‘e
izpostavljenih telesnemu in du{evnemu nasilju, od tega
19 (1,7 %) mo{kih in 81 (7,3 %) ‘ensk. 18 (1,6 %) oseb
se je uvrstilo v kategorijo z izku{njo telesnega nasilja.
Tu je 6 (0,5 %) mo{kih in 12 (1,1 %) ‘ensk. 74 (6, 6 %)
anketirancev je povedalo, da so imeli izku{njo
du{evnega nasilja. Mo{kih v tej kategoriji je 15 (1,4
%), ‘ensk pa 59 (5,3 %). Razlike niso statisti~no
zna~ilne.
3.2 Povzro~itelji nasilja v dru‘ini
88 posameznikov, ki do‘ivljajo/so do‘iveli telesno
nasilje s strani star{ev, je povedalo, da so v 31 (35,2
%) primerih povzro~itelji nasilja o~etje in v 12 (13,6
%) primerih matere. Ostalih 45 (51,2 %) oseb trdi, da
tako o~e kot mama izvajata nasilje nad njimi (Tabeli 3
in 4).
Starostna struktura ‘rtev nasilja ni poznana.
Od 202 oseb, jih je 84 (41,6 %) izpostavljenih nasilju v
partnerskih odnosih. 71 (84,5 %) anketirank do‘ivlja
izku{njo nasilja s strani mo‘a in 9 (10,7 %) s strani
nekdanjega mo‘a. Nad 4 (4,8 %) anketiranci nasilje
izvajajo ‘ene.
18 (8,9 %) bolnikov do‘ivlja telesno nasilje s strani
sorodnikov – sorojencev, bratrancev, ta{~, snah ali s
strani otrok. Nad 5 (2,5 %) anketiranci izvajajo nasilje
sorojenci. 2 (1,0 %) osebi do‘ivljata nasilje s strani
bratrancev, 3 (1,5 %) s strani ta{~ in 1 (0,5 %) s strani
snahe. H~ere in sinovi so nasilni nad star{i v 7 (3,5 %)
primerih.
Seli~ P. , KersnikJ., Pesjak K., Kop~avar-Gu~ek N. Pilotna {tudija o nasilju v dru‘ini I
75
Tabela 1. Izpra{ani bolniki po spolu glede na lastno izpoved o izpostavljenosti telesnemu in/ali du{evnemu
nasilju. Table 1. Patients repor ting exposure to physical and/or psychical violence by sex.
DA-DA            izkušnja telesnega in duševnega nasilja (samoocena bolnika
YES-YES       self-reported experience of physical and psychical violence
DA-NE            izkušnja telesnega nasilja (samoocena bolnika)
YES-NO         self-reported experience of physical violence
NE-DA            izkušnja duševnega nasilja (samoocena bolnika)
NO-YES         self-reported experience of psychical violence
NE-NE            brez izkušnje telesnega in/ali duševnega nasilja (samoocena bolnika)
NO-NO           no self-reported experience of physical and/or psychical violence
	DA-YES	DA -YES		DA-YES	NE -NO		NE-NO	DA -YES		NE NO	-NE -NO		Skupaj Total	
MOSKI MALES ŽENSKE FEMALES			19 81			6 12			15 59			57 80	97 232	
SKUPAJ TOTAL			100			18			74			137		329
Tabela 2. Spol bolnikov glede na lastno izpoved o izpostavljenosti telesnemu in/ali du{evnemu nasilju. Table 2.   Self-reported victims of exposure to physical and/or psychical violence by sex.
	DA-DA YES-YES	delež v % proporti on in %	DANE YES-NO	delež v % proporti on in %	NE-DA NO-YES	delež v % proporti on in %	Skupaj total	delež v % proporti on in %
MOŠKI MALES	19	19,0	6	33,3	15	20,3	40	20,8
ŽENSKE FEMALES	R1	81,0	19	66,7	RQ	79,7	159	79,2
SKUPAJ TOTAL	100		18		74		192	
40 (15,7 %) odgovorov ka‘e na izpostavljenost du{evnemu
nasilju v primarni dru‘ini. V 18 (45,0 %) primerih je nasilne‘
o~e, 7 (17,5 %) oseb do‘ivlja du{evno nasilje s strani mater
in 15 (37,5 %) s strani obeh od star{ev.
Od 254 oseb jih je 122 (48,0 %) izpostavljenih
du{evnemu nasilju v partnerskih odnosih. 108 (88,5
%) anketirank do‘ivlja izku{njo nasilja s strani mo‘a
in 14 (11,4 %) anketirancev s strani ‘ene.
28 oseb do‘ivlja du{evno nasilje s strani sorodnikov.
Nad 7 (25,0 %) bolnikov izvajajo nasilje sorojenci. 7 (25,0 %) oseb ima izku{njo du{evnega nasilja s strani sorodnikov in v 14 (50,0 %) primerih so h~ere in sinovi nasilni nad star{i.
3.3 Ocena pogostosti nasilja
Tabela 5 prikazuje oceno, kako pogosto se po bolnikovem mnenju dogaja telesno nasilje.
76
Zdrav Var 2008; 47
Tabela 3. Povzro~itelji telesnega nasilja. Table 3.   Perpetrators of physical violence.
	IZPOSTAVLJENI TELESNEMU NASILJU EXPOSED TO PHYSICAL VIOLENCE		
POVZROČITELJI TELESNEGA NASILJA PERPETRATORS OF PHYSICAL VIOLENCE	število odgovorov no. of responses	delež v % proportion in %	delež v celotnem vzorcu (%) proportion of entire sample (%)
Starši Parents	88	43,6	8,0
Partner Partner	84	41,6	7,6
Otroci Children	7	3,5	0,6
Sorodniki Relatives	11	5,4	1.0
Drugi Others	12	5,9	1.1
SKUPAJ TOTAL	202	100,0	18,3
Tabela 4. Struktura povzro~iteljev psihi~nega nasilja. Table 4.   Structure of psychical violence perpetrators.
	IZPOSTAVLJENI PSIHIČNEMU NASILJU EXPOSED TO PSYCHICAL VIOLENCE		
POVZROČITELJI PSIHIČNEGA NASILJA PERPETRATORS OF PSYCHICAL VIOLENCE	število odgovorov no.of responses	delež v % proportion in %	delež v celotnem vzorcu (%) proportion - entire sample (%)
Starši Parents	40	15,7	3,6
Partner Partner	122	48,0	11,1
Sorodniki Relatives	28	11,0	2,5
Drugi Others	64	25,2	5,8
SKUPAJ TOTAL	254	100,0	23,0
Seli~ P. , KersnikJ., Pesjak K., Kop~avar-Gu~ek N. Pilotna {tudija o nasilju v dru‘ini I
77
Tabela 5. Ocene pogostosti telesnega nasilja.
Table 5.   Self-repor ted frequency of physical violence episodes.
	Število odgovorov no. of responses	Delež v % proportion in %
Zelo redko (do 1-krat letno) Very rare    (up to once a year)	62	33,7
Včasih (do 1-krat mesečno) Sometimes (up to once a month)	50	27,2
Pogosto (do 1-krat tedensko) Frequently (up to once weekly)	58	31,5
Neprestano (več kot enkrat tedensko) All the time (more than once weekly)	12	6,5
Nevem I don't know	2	1,1
SKUPAJ TOTAL	184	100,0
Tabela 6. Ocene pogostosti psihi~nega nasilja.
Table 6.   Estimated frequency of psychical violence episodes.
	Število odgovorov no. of responses	Delež v % proportion in %
Zelo redko (do 1 -krat letno) Very rarely (up to once a year)	20	9,3
Včasih (do 1-krat mesečno) Sometimes (up to once a month)	71	33,2
Pogosto (do 1 -krat tedensko) Frequently (up to once weekly)	79	36,9
Neprestano (več kot enkrat tedensko) All the time (more than once a week)	38	17,8
Nevem I don't know	6	2,8
SKUPAJ TOTAL	214	100,0
(18,2 %) anketiranec lahko bil ‘rtev nasilja v dru‘ini, 902 (81,8 %) pa po oceni zdravnika nista izpostavljena nasilju. Ob tem je 141 (12,7 %) oseb povedalo, da so imeli izku{njo telesnega in du{evnega nasilja. Od teh so jih 96 (68,1 %) prepoznali tudi zdravniki, 45 (31,9 %) pa ne. 65 jih je do‘ivelo telesno nasilje; 8 (12,3 %) od njih so zdravniki ocenili enako, za 57 (87,7 %) ostalih pa zdravniki ocenjujejo, da niso dele‘ni nasilja v dru‘inskem krogu. 120 posameznikov je povedalo, da imajo izku{njo z raznimi oblikami du{evnega nasilja.
Tabela 6 prikazuje oceno, kako pogosto se po bolnikovem mnenju dogaja psihi~no nasilje. Tabela 7 prikazuje oceno, kako pogosto se po bolnikovem mnenju dogaja psihi~no nasilje.
3.4 Primerjava samoocene in ocene zdravnika
Zdravnikova ocena o mo‘nosti, da je oseba ‘rtev nasilja in samoocena osebe o izku{nji nasilja se statisti~no zna~ilno povezujeta (p = 0,005). Zdravniki ocenjujejo, da bi od 1103 anketirancev 201
78
Zdrav Var 2008; 47
Tabela 7. Ocena zdravnika – ali bi lahko bila oseba ‘rtev nasilja v dru‘ini glede na lastno izpoved o
izpostavljenosti telesnemu in/ali du{evnemu nasilju. Table 7.   Physician’s opinion as to whether the patient reporting exposure to physical and/or psychical
violence is a victim of family violence.
DA-DA           izkušnja telesnega in duševnega nasilja (samoocena bolnika
YES- YES       self-reported experience of physical and psychical violence
DA-NE           izkušnja telesnega nasilja (samoocena bolnika)
YES-NO         self-reported experience of physical violence
NE-DA           izkušnja duševnega nasilja (samoocena bolnika)
NO-YES        self-reported experience of psychical violence
NE-NE           brez izkušnje telesnega in/ali duševnega nasilja (samoocena bolnika)
NO-NO          no self-reported experience of physical and/or psychical violence
		DA-DA YES-YES		DANE YES-NO		NE-DA NO-YES		NE-NE NO-NO	
Bi lahko bila žrtev nasilja v družini? Is the patient likely to be exposed to domestic violence?	DA YES	96	68,1 %	8	12,3%	60	50,0 %	37	4,8 %
	NE NO	45	31,9%	57	87,7 %	60	50,0 %	740	95,2 %
	SKUPAJ TOTAL	141		65		120		777	
Za polovico (50,0 %) so zdravniki podali enako oceno, za ostalih 60 pa ne. 777 anketirancev se je uvrstilo v kategorijo tistih, ki niso nikoli imeli izku{nje z nasiljem. Po ocenah zdravnikov je tudi v tej skupini za 37 (4,8 %) oseb mo‘no, da so izpostavljeni nasilju, za ostalih 740 pa ne. ^e je bolnik ‘rtev telesnega in du{evnega nasilja, je verjetno, da jo kot osebo z izku{njo nasilja prepozna tudi zdravnik dru‘inske medicine.
3.5 Iskanje pomo~i v zvezi z nasiljem v dru‘ini
Tabela 8 prikazuje podatke, ali je oseba iskala pomo~ v zvezi z nasiljem v dru‘ini glede na lastno izpoved o izpostavljenosti telesnemu in/ali du{evnemu nasilju (odgovori bolnikov).
Samoocena bolnika o (ne)izpostavljenosti nasilju se statisti~no zna~ilno (p = 0,005) povezuje z iskanjem pomo~i v zvezi z nasiljem v dru‘ini. 78 oseb je (po
Seli~ P. , KersnikJ., Pesjak K., Kop~avar-Gu~ek N. Pilotna {tudija o nasilju v dru‘ini I
79
Tabela 8. Iskanje pomo~i v zvezi z nasiljem v dru‘ini glede na lastno izpoved o izpostavljenosti telesnemu
in/ali du{evnemu nasilju (odgovori bolnikov). Table 8.   Seeking help for self-repor ted physical and/or psychical domestic violence.
Je iskala pomoč v zvezi z
DA-DA YES-YES
DA-NE YES-NO
NE-DA NO-YES
NE-NE NO-NO
Skupaj total
DA YES
42
25
78
nasiljem v družini?	NE NO	99	59	95	772	1025
Has the						
patient sought help for family violence?						
	SKUPAJ	141	65	120	777	1103
	TOTAL					
lastnih navedbah) iskalo pomo~ v zvezi z nasiljem v dru‘ini, 1025 ni iskalo pomo~i. Od 141 bolnikov, ki so bili po lastni oceni izpostavljeni telesnemu in du{evnemu nasilju v dru‘ini, jih je pomo~ iskalo 42 (29,8 %), 99 (70,2 %) oseb pa ni zaprosilo za pomo~ izbranega zdravnika. 65 anketiranih je povedalo, da so imeli izku{njo telesnega nasilja. 6 (9,2 %) od teh je iskalo pomo~ v zvezi z nasiljem, 59 pa ne. 120 posameznikov je bilo izpostavljenih du{evnemu nasilju in od teh jih je 25 (20,8 %) iskalo pomo~, 95 oseb pa se za to ni odlo~ilo. 777 oseb ni potrdilo izku{nje nasilja. Kljub temu je 5 oseb iz te kategorije po navedbah zdravnikov poiskalo pomo~. Bolniki v ve~ini primerov ne i{~ejo pomo~i v primeru nasilja v dru‘ini pri osebnem zdravniku.
4   Razprava
Razlaga rezultatov izhaja iz upo{tevanja omejitev pilotne raziskave zaradi mo‘ne pristranosti vzorca zdravnikov, vendar veliko {tevilo bolnikov v vzorcu dovoljuje posplo{itev rezultatov na vse obiskovalce ambulant dru‘inske medicine v Sloveniji. Predpostavimo lahko, da je dejanska izpostavljenost nasilju v dru‘inskem krogu ve~ja, kar bi lahko preverili, ~e bi npr. izvedli presejalno populacijsko {tudijo v okviru dru‘inske medicine na primarni ravni z dodatno usposobljenimi raziskovalci. ^e je bolnik ‘rtev telesnega in du{evnega nasilja, je
verjetno, da jo kot osebo z izku{njo nasilja prepozna tudi zdravnik dru‘inske medicine, vendar bolniki, izpostavljeni nasilju v dru‘ini, v ve~ini primerov ne i{~ejo pomo~i pri zdravniku.
Od 1103 oseb, zajetih v raziskavo, jih je bilo 326 po lastni oceni izpostavljenih nasilju. Od teh 326 oseb je le 73 ‘rtev nasilja iskalo pomo~ pri zdravniku. 253 oseb, ‘rtev nasilja, ni iskalo zdravni{ke pomo~i. Iz podatkov je jasno razvidno, da se posamezniki, ki so bili udele‘eni v nasilnem vedenju, ve~inoma ne ‘elijo izpostavljati ter te‘av deliti z osebnim zdravnikom. Posledi~no se tudi zdravniki te‘je odlo~ajo za posredovanje v primerih sre~anja z ‘rtvijo nasilja, ki izpostavljenosti ne priznava. Zdravnikova ocena o mo‘nosti, da je oseba ‘rtev nasilja, in samoocena osebe o izku{nji nasilja se statisti~no zna~ilno povezujeta. Po lastni oceni je bilo 326 oseb izpostavljenih nasilju. Zdravniki so jih prepoznali 164, ostalih 162 pa ne.
Rezultati ka‘ejo, da je razhajanje med samooceno bolnikov in oceno zdravnikov o mo‘ni izpostavljenosti nasilju (pri bolnikih) pri obravnavani skupini veliko. Le ~e je oseba izpostavljena vsem vrstam (du{evnemu, telesnemu, najverjetneje spolnemu) nasilja v medosebnih odnosih navezovalnega tipa (v dru‘ini), je mo~ pri~akovati, da jo bo kot ‘rtev nasilja »prepoznal« tudi osebni zdravnik.
Ob tem je treba upo{tevati omejitve {tudije – ugotovitve ne veljajo nujno za ve~ino zdravnikov dru‘inske medicine, pripravljenost bolnikov za razkrivanje izku{enj
80
Zdrav Var 2008; 47
telesnega in/ali du{evnega nasilja pa ne za vse ambulante dru‘inske medicine v Sloveniji. V pilotni {tudiji so sodelovali specializanti dru‘inske medicine s povpre~nim delovnim sta‘em 3,3 leta. Ko bomo v nadaljevanju raziskovanja te problematike vklju~ili tudi dru‘inske zdravnike s statisti~no pomembno dalj{im delovnim sta‘em (in izku{njami), bo veljavnost na{ih ugotovitev ve~ja. Kljub temu so ugotovitve lahko relevantne za vse zdravnike dru‘inske medicine, saj so bili pripravljeni spregovoriti o nasilju (telesnem in/ali du{evnem) trije od desetih bolnikov. Ocena govori manj o pogostosti nasilja v dru‘ini kot o odnosu zdravnik – bolnik oz. o pripravljenosti (motivaciji, zaupanju) zdravnika in bolnika v stvarnih pogojih dela, da o tem govorita.
5   Sklepi
Zaradi velikega odstotka bolnikov prizadetih, zaradi nasilja v dru‘ini, dru‘insko nasilje zahteva posebno pozornost celotne dru‘be in tudi osnovnega zdravstva. Potrebne so {ir{e dru‘bene akcije ozave{~anja prebivalcev, da o teh problemih lahko spregovorijo s strokovnimi slu‘bami in z osebnim zdravnikom. Dobrodo{la bi bila podpora ob~il in izdelava ustreznega izobra‘evalnega gradiva za bolnike. Vklju~eni zdravniki so {e preslabo opremljeni z znanjem za prepoznavanje problematike in za zagotavljanje ustreznih odgovorov, najbr‘ tudi zato, ker jih doktrina ne zavezuje k rabi standardnih definicij na podro~ju medosebnega nasilja in protokolov za obravnavo bolnikov. Zdravnike dru‘inske medicine bi bilo smiselno najprej opremiti z znanjem, nato pa s smernicami za ukrepanje. Tako bi se usmerjeno in sistemati~no lotili oblikovanja ustreznega institucionalnega okolja za uvajanje ocenjevanja ogro‘enosti/izpostavljenosti nasilju. Na{e ugotovitve so v skladu z rezultati raziskav iz tujine, kjer avtorji poro~ajo, da izvajalci zdravstvenega varstva nezadostno presejajo za nasilje in da znake nasilja (pre)slabo prepoznavajo.
Zahvala
[tudijo sta leta 2006 financirala Mestna ob~ina Ljubljana in Zavod za razvoj dru‘inske medicine. Posebna zahvala velja vsem zdravnikom in bolnikom, ki so sodelovali pri zbiranju podatkov.
Literatura
1.   Kimberg L. Adressing intimate partner violence in primary care practice. Medscape General Medicine 3 (1), 2001. Pridobljeno
18. 7. 2005 s spletne strani: www.medscape.com/viewarticle/ 408937.
2.   Bell CC, Fink PJ, Berg AZ et al. Psychiatric perspectives on violence. Program and abstract from the 153rd Annual American Psychiatric Association Meeting, May 13-, 18, 2000. Chicago, Illinois, Forum 1.
3.   Sitterding HA, Adera T, Shields-Fobbs E. Spouse/partner violence education as a predictor of screening practices among physicians. J Contin Educ health Prof. 2003; 23: 54-63.
4.   Korn ML. Various perspectives on violence. Pridobljeno 18. 7. 2005 s spletne strani: www.medscape.com/viewprogram7395.
5.   Kovac SH, Klapow JC, Kroenke K, Spitzer RL, Williams JB. Differing symptoms of abused versus nonabused women in obstetric-gynaecology settings. Am J Obstetr Gynaecol 2003; 188:707-13.
6.   Coker AL, Davis KE, Arias I, et al. Physical and mental health effects of intimate partner violence for men and women. Am J Prev Med 2002; 23: 260-8.
7.   Campbell J, Jones AS, Dieneman J. et al. Intimate partner violence and physical health consequences. Arch Intern Med 2002; 17: 429-43.
8.   Davis KE, Coker AL, Sanderson M. Physical and mental health effects of being stalked for men and women. Violence Vict 2002; 17: 429-43.
9.   Read J, Agar K, Argyle N, Aderhold V. Sexual and physical abuse during childhood and adulthood as predictors of hallucinations, delusions and thought disorder. Psychol Psychoter 2003; 76(Pt1): 1-22.
10. Bensley L, Van Eenevyk J, Wynkoop Simmons K. Childhood family violence history and women‘s risk for intimate partner violence and poor health. AM J Prev Health 2003; 25: 38-44.
11. Ehrensaft MK, Cohen P, Brown J, et al. Study. Consult Clin Psychol 2003; 71:741-53.
12. Bell CC, Fink PJ, Berg AZ et al. Psychiatric perspectives on violence. Program and abstract from the 153rd Annual American Psychiatric Association Meeting, May 13-, 18, 2000. Chicago, Illinois, Forum 1.
13. Saltzman L, Franslow J, McMahon P, Shelley G. Intimate partner surveillance uniform definitions and data elements. Atlanta: Centres for Disease Control and Prevention, 1999.
14.  Lapidus G, Cooke M, Gelven E, Sherman K, Duncan M, Banco L. A statewide survey on domestic violence behaviours among pediatricians and family physicians. Arch PediatrAdolesc Med 2002; 156: 332-6.
15. Institute of medicine: Confronting chronic neglect: The education and training of health professionals on family violence. Washington DC: National Academy Press, 2002.
16. Rodriguez M, Bauer H, McLoughlin E, Grumbach K. Screening and intervention for intimate partner abuse and attitudes of primary care physicians. JAMA 1999; 282: 468-74.
17. Ganley A. Health care responses to perpetrators of domestic violence. In: Ganley A, Warshaw C eds. Improving the health care responses to violence: A resource for health care providers. San Francisco: Family violence prevention fund, 1998.
18.  Adams D. Guidelines for doctors on identifying and helping their patient who batter. J Am Med Wom Assoc 1996; 51: 123-6.
19. Peralta RL, Fleming M F. Screening for intimate partner violence in a primary care setting: The validity of “Feeling safe at home” and prevalence results. Am Board Fam Pract 2003; 16(6): 525-32.
20. Nygren P, Nelson HD, Klein J. Screening children for family violence: A review of the evidence for the US preventive task force. Ann Fam Med 2004; 2: 161-69.
21. Barclay L. USPSTF finds evidence insufficient for routine screening for domestic violence. Medscape. Pridobljeno 18. 7. 2005 s spletne strani: www.medscape.com/viewarticle/471244.