'«A
'irpSr.^p'ST' Cena 150 lir	Leto XXXI. Št. 261 (9263)	TRST, nedelja, 9. novembra 1975
_________________|____________________________________________———i^—i———
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi._
Neokolonialistične intrige v Afriki
Dve zahodnoevropski državi, ki sta bili do nedavnega na en ali drug način steber atlantskega pakta — NATO, to je Portugalska in Španija, sta se znašli v vrtincu neizbežnega zgodovinskega procesa osvobajanja kolonialnih narodov, ljudstev ali celo plemen. Ti dve državi mejita druga na drugo, imata približno enako družbeno ureditev ter podobne probleme glede nadaljnjega razvoja. Politične razlike pa so zelo pomembne: na Portugalskem je v teku zelo hiter proces politične preobrazbe, medtem ko Španija še vedno čaka na neizbežno smrt diktatorja Franca. Ko bo prišlo do te, se bodo prav gotovo sprostile sile, ki bodo napotile to državo na čisto drugačno pot družbenega življenja. To se bo zgodilo ne samo zaradi Francove smrti, temveč predvsem, ker te sile že obstajajo, delujejo in takorekoč vsiljujejo svojo nadoblast nad reakcionarnim režimom Ariasa Navarra in njegovih falangističnih somišljenikov.
Portugalska preživlja v teh časih hudo krizo. Po zaslugi njene vojske, ki se je leta in leta bila na bojiščih v Mozambiku, Angoli in Gvineji Bisau, je propadel reakcionarni režim, ki ga je Caetano podedoval od Salazarja. Vojaki so se polastili politične oblasti ter sklenili, da napravijo konec kolonializmu. Že lani so sklenili, da bodo razne portugalske posesti v Afriki dosegle svojo neodvisnost. Proces dekolonizacije je bil miren In sploh ni zahteval žrtev v Gvi-neji Bisau in v Mozambiku. Vse pa se je zataknilo, ko se je postavilo vprašanje neodvisnosti Angole. V tem primeru so nastopila tri Osvobodilna gibanja: MPLA (Ljudsko gibanje za osvoboditev Angole), ki je imelo brez dvoma največ zaslug pri osvobajanju dežele), FNLA (Nacionalna fronta za osvoboditev Angole) in UNITA. V začetku letošnjega leta so se Portugalci in predstavniki treh gibanj_ sporazumeli glede prenosa oblasti. Alvorski sporazum je predvideval enotno angolsko vlado.
Nato so se razmere spremenile. Med tremi gibanji se je razvnel oster boj. Medtem, ko je MPLA Pred meseci kontrolirala dobršen del ozemlja, so se v zadnjem času ujene zmogljivosti precej skrčde. Važno središče Benguela oblegajo sile UNITA in morda tudi beli Plačanci, če ne celo enote iz Južne Afrike.
11. novembra bo zadnjih 3000 Portugalskih vojakov zapustilo Angolo. Komu bodo prepustili oblast? Če bi po priporočilu konference Organizacije afriške enotnosti, ki je bila pred dnevi v Rampali, prišlo do enotne vlade, to je do sporazuma med tremi političnimi gi-banji, bi bilo vprašanje rešeno. Če se pa to ne bo. zgodilo, je dejal portugalski državni tajnik za zunanje zadeve Medeiros Ferrei-ra, potem bo Portugalska izročila oblast suverenemu ljudstvu v smislu koncepcije Jeana Jacquesa Rousseaua. To pomeni, da Portugalska skuša sicer doseči pred 11. novembrom sporazumno rešitev, toda, če te ne bo, bo prepustila deželo njeni usodi.
Kaj pravzaprav predstavljajo ta gibanja? MPLA. ki je bilo brez dvoma najpomembnejše osvobodilno gibanje v Angoli (pod praktičnim nadzorstvom komunistov), nadzoruje glavno mesto Luando in približno polovico angolskega ozemlja. Pred dnevi je Sovjetska 2veza izjavila, da bo priznala enostransko izjavo MPLA o zakoniti Ustanovitvi republike Angole v tem okviru. Ostali dve gibanji pa sta v zadnjem času izvedli vrsto oboroženih akcij, ki so zelo skrčile obseg ozemlja, ki ga nadzoruje MPLA. Med drugim je zelo pomembno dejstvo, da najbogatejša ležišča rudnin in nafte nadzoruje gibanje UNITA.
Pri vseh teh dogajanjih so seveda navzoče neokolonialistične Pobude, ki računajo na izkorišča-nJe ogromnih naravnih bogastev Angole in poleg teh še poskusi Južnoafriške unije, da zaščiti svoje zaledje. Pri tem boju stopa v ospredje tudi republika Zaire, ki je že direktno posredovala v bojih proti MPLA.
Tudi razplet dogodkov glede Zahodne Sahare je v določenem smislu podoben. Tudi pri njem izsto-Pa v ospredje vprašanje neodvis-nosti nekega ozemlja. Zanj so se Potegovali Marokanci in razna saharska plemena, španska vlada j« končno razumela, da bo mora-
la prepustiti oblast afriškim domorodcem. Komu? Maroko je izkoristil sedanjo špansko krizo ter skuša izsiliti predajo oblasti v svojo korist. Tega mnenja pa ni gibanje «Polisario», ki s« bojuje za neodvisnost Zahodne Sahare in pokrajine Rio de oro. Proti maroški pobudi sta nastopili tudi Alžirija in Mavretanija.
Tudi v tem primeru igrajo pomembno vlogo ogromna ležišča fosfatov, petroleja in drugih rudnin.
Kakšen je obseg zunanjih posegov in pobud pri vseh teh dogajanjih, je težko reči. Gotovo je le, da ti posegi obstajajo in da se skušajo uveljaviti. Komu bodo koristili? Španija se je formalno že skoraj odrekla suverenosti nad tem ozemljem ter je sprejela stališče OZN glede samoodločbe pre-b:valstva Sahare. To stališče je enako stališču Alžirije in Mavretanije. Prav gotovo gre tudi za poskuse neokolonializma, ki si skuša zagotoviti izkoriščevanje ogromnih naravnih bogastev v Zahodni Sahari. Bistveno pa je to: vse, kar se; dogaja, je posledica poloma španske kolonialne politike
Prav ti dve dejstvi (polom portugalskega in španskega kolonializma) pogojujeta novo afriško politično stvarnost. Pogojujeta pa tud; močne spremembe v političnih odnosih na Portugalskem in v Španiji ter posredno v Evropi in sploh na vsem svetu.
VLADIMIR KENDA
SINOČI NA IZREDNI SEJI NA IZRECNO ZAHTEVO RIMSKE VLADE
BežeM @d!mr izrekel pozitivno mnenje
o italijansko-jugoslovanskih sporazumih
Predhodni razgovor Comeilija z Morom - V ponedeljek se sestane posebna komisija, ki bo proučila podrobnosti industrijske proste cone
TRST, 8. — Deželni odbor je danes na izredni seji izrekel pozitivno mnenje o italijansko - jugoslovanskem sporazumu, ki ga je na osnovi člena 47 posebnega statuta dežele zahtevala vlada.
Včeraj dopoldne je predsednik vlade Moro namreč sprejel predsednika deželnega odbora Comeilija, katerega je obvestil o vsebini italijansko - jugoslovanskih sporazumov, ki so jih napovedali v parlamentu 1. oktobra. Med raz-
govorom so še posebej podrobno preučili vprašanja, ki jih predvideva člen 47 statuta in to pobude glede mejnega prometa, glede tržaškega pristanišča in na splošno dogovore gospodarskega in kulturnega značaja.
V začetku seje je predsednik Co-melli podrobno obvestil odbornike o razgovoru s predsednikom vlade. Seveda gre pri tem za vsebino sporazuma, ki še ni javen, dokler ne bo tudi formalno podpisan med o-bema državama.
Predsednik Comelli je poleg tega tudi podčrtal širši politični značaj dejstva, da je vlada ob tej priložnosti želela mnenje odbora dežele Furlanije - Julijske krajine. Dežela je namreč zahtevala od Rima posvetovanje in na to, da bo sodelovala pri izvajanju sporazuma. Vlada je izpolnila prvo zahtevo, tako da bo dežela v skladu z izjavami izrečenimi v deželnem svetu v okviru svojih pristojnosti in možnosti sodelovala pri izvajanju sporazuma. Deželni odbor se pri tem zaveda svoje demokratične reprezentativnosti in svoje vlo-
ge za čim boljše uresničevanje vseh določb, ki se nanašajo na deželo Furlanijo - Julijsko krajino.
Predsednik Comelli je v svojem poročilu podrobneje govoril o prosti- industrijski coni, o industrijski kooperaciji, o odpiranju novih mejnih prehodov na Goriškem, o potrditvi in o predvidenem povečanju videmskega sporazuma glede mejnih prehodov, kot tudi avtonomnih računov za gospodarsko izmenjavo, o cestnih in drugih zvezah, o izkoriščanju voda, o sodelovanju glede pristanišč, energetskih virov in o novem sporazumu o kulturnem sodelovanju.
Comelli je dejal, da je treba ponovno podčrtati organom države v imenu vsega prebivalstva nujnost, da se čimprej v celoti izpolnijo vse možnosti, ki jih predvideva sporazum in to takoj, ko ga bodo 'odpisali predstavniki obeh držav in ko ga bosta ratificirala parlamenta.
Izvajanje sporazumov neposredno zadeva Furlanijo - Julijsko krajino, ki mora zaradi tega vršiti važno in ustrezno vlogo po-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii inni iiiiiiiiii miim m iiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiHiiiiiHiiiiiiiil
V OKVIRU ŽE DOSEŽENEGA SPORAZUMA Z ŽELEZNIČARJI
¥kda in sindikati podpisali
sporazum za poštne uslužbence
Jutri stavka nekaterih sektorjev državnih uslužbencev - Še vedno ostra nasprotja med enotnim sindikatom «FULAT» in piloti civilnega letalstva - Pozitiven sporazum pri podjetju FIAT
RIM, 8. — Po železničarjih so tudi poštni uslužbenci dosegli določene ugodnosti pri svojih plačah na račun bodoče delovne pogodbe. že sinoči je bilo sporočeno, da bo vlada priznala vsem poštnim uslužbencem povišek za 20.080 lir. Poleg tega se je vlada obvezala, da bo povišala na 2.700 lir praznični dodatek ter na 400 lir na uro dodatek za nočno delo. Ukrep velja od 1. septembra 1975. V prihodnjih dneh bodo raztegnili ta sporazum tudi na uslužbence državnih monopolov. Na ta način se je končala prva faza konfrontacije med vlado in sindikat, ki se je začela 26. oktobra letos.
Sporazuma glede poštnih uslužbencev niso sprejeli nekateri predstavniki sindikalnih organizacij, kot na primer generalni tajnik SILULAP CISL in generalni tajnik telefonskih delavcev UIL -UILTES.
Pridržki in pomisleki teh organizacij pa verjetno ne bodo imeli večjega pomena, ker so sporazum podpisali odgovorni predstavniki sindikatov in vlade.
Pojutrišnjem bi moralo priti do
................................mm
Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine je na izrednem sestanku izrekel pozitivno mnenje o italijansko - jugoslovanskem sporazumu. Pred tem se je predsednik vlade Moro sestal s predsednikom deželnega odbora Co-mellijem, katerega je obvestil o vsebini italijansko - jugoslovanskih sporazumov. Comelli je podčrtal širši politični značaj dejstva, da je vlada ob tej priložnosti želela mnenje odbora dežele Furlanije - Julijske krajine. V svojem poročilu je predsednik deželnega odbora podrobneje govoril o prosti industrijski coni, o industrijski kooperaciji, o odpiranju novih mejnih prehodov na Goriškem, kot tudi o avtonomnih računih za gospodarsko izmenjavo, cestnih in drugih povezavah, sodelovanju glede pristanišč ter o novem sporazumu o kulturnem sodelovanju. Deželni odbor je istočasno ponovil obvezo, da bo dosledno sledil izvajanju onih delov sporazumov, ki se nanašajo na specifična vprašanja Furlanije - Julijske krajine. Pri tem so upoštevali, da je prispevek mejnega prebivalstva, odločilen za izvajanje vseh dogovorjenih vprašanj v okviru prijateljskih odnosov med obema državama.
stavke nekaterih sektorjev državnih uslužbencev, ki so jo proglasile tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. V tej zvezi je glavni odbor vsedržavnega sindikata državnih vodilnih uslužbencev «Nuova dirigenza» izjavil, da se ta sindikat ne bo odzval pozivu.
Medtem sporočajo, da je glavni vsedržavni odbor enotne federacije delavcev na področju zračnih prevozov (FULAT) proglasil vsedržavno stavko 24 ur vseh kategorij za 24. november. Stavkovno akcijo je organizacija proglasila, da bi pospešila pozitivno reševanje spora o delovni pogodbi z zahtevo, da se podpiše enotna delovna pogodba za vse uslužbence in nameščence tega sektorja. To zahtevo zavrača avtonomni sindikat pilotov — ANPAC — ki se že več mesecev bori s stavkovnimi akcijami proti vključitvi svoje sindikalne organizacije v splošno delovno pogodbo. Istočasno pa se je zvedelo, da je ANPAC sklenil, da bodo danes opolnoči prenehale razčlenjene stavke pilotov letalskih družb Alitalia, ATI, SAM, Itavia in Alisarda.
Te stavke so se začele 23. septembra letos. Predstavniki ANPAC pravijo, da so sprejeli sklep, ker je zadevni spor prešel v pristojnost podpredsednika vlade in ker je prišlo do začasne prekinitve pogajanj s sindikalno organizacijo «FULAT». Povedano s preprostimi besedami, ta izjava pomeni, da piloti prekinjajo stavkovno akcijo, ker naj bi bila vlada pripravljena, da se pogaja z njimi izven okvira sindikata, ki združuje vse tri osnovne organizacije, katere zastopajo stališče, da bi morala biti delovna pogodba enotna za vse uslužbence tega sektorja. Predstavniki «FULAT» pa so takoj odgovorili, da niso bila pogajanja na ministrstvu za delo nikoli prekinjena in da prav tako ni bila nikoli zanikana veljavnost hipoteze ministra za delo Torosa glede sklenitve enotne delovne pogodbe za vse delavce in uslužbence na. področju civilnega letalstva. Odgovorni funkcionarji «FULAT» pravijo, da je «ANPAC» razširil te vesti, da bi opogumil svoje pristaše, ki so se že naveličali dolgo-mesečnih borb, ki jim ne prinašajo nobene koristi.
Pozitiven rezultat pa so zabeležili pri pogajanjih med. federacijo kovinarjev ter predstavniki tovarne Fiat. Na. podlagi novega sporazuma je bilo sklenjeno, da tovarna ne bo kolektivno odpustila, delavce v letošnjem ietu. Nasprotno, podjetje namerava zaposliti v prihodnjem letu 2.500 delavcev v raznih obratih v Termini Imerese, Cassimi, pri Lancii ter v torinski skupnosti Predvidevajo samo, da bodo pre-
mestili 630 uslužbencev iz enega v drugo podjetje. Tudi glede zaposlovanja na Jugu je bil dosežen določen sporazum, ker je podjetje priznalo, da je treba upoštevati današnje gospodarske težave na tistem področju. V sporazumu, ki je bil že podpisan, so navedeni dnevi, v katerih bodo razna podjetja zaprta ob božičnih praznikih in po novem letu. Po mnenju sindikata FISMIC - SIDA (Italijanski avtomobilski sindikat) današnji sporazum s podjetjem Fiat zagotavlja dve osnovni zahtevi: prvo jamstva za ohranitev delovnih mest do konca letošnjega leta ter nove zaposlitve.
budnika na vseh področjih, ki zanimajo prebivalstvo. Zaradi tega pa je treba sprejeti ustrezne pobude, da se takoj preučijo celotni odnosi med deželo in državo.
V razpravo so posegli vsi člani odbora, ki so po poglobljeni debati soglasno politično pozitivno ocenili sporazum in so na osnovi člena 47 izrekli globalno ugodno mnenje. Pri tem so upoštevali stališče, ki ga je z veliko večino sprejel deželni svet in soglasnost vseh političnih skupin ustavnega loka.
Deželni odbor je istočasno tudi ponovil obvezo, da bo vztrajno sledil izvajanjem onih delov sporazuma, ki se nanašajo na specifična vprašanja Furlanije - Julijske krajine in na njene človeške, moralne in druge interese, na njen gospodarski razvoj, kulturne vrednote in na njen mednarodni položaj. Pri tem so upoštevali, da je prispevek mejnega prebivalstva odločilen za izvajanje vseh dogovorjenih vprašanj v okviru prijateljskih odnosov med obema državama.
Kasneje so sporočili, da se bo v ponedeljek pod predsedstvom odbornika za industrijo in trgovino Stopperja sestala komisija stro1-kovnjakov, ki bo preučila razna vprašanja povezana z ustanovitvijo industrijske proste cone. V tej komisiji so zastopam strokovnjaki trgovinske zbornice, industrijskega pristanišča, pristanišča, združenja industrijlev, trgovcev in deželnih funkcionarjev. Treba je preučiti številne in zapletene podrobnosti, med njimi je treba preučiti sedanji carinski sistem, načine upravljanja ustanove, sistem delovnega prava, ki bo veljal na področju industrijske proste cone itd. Na vsak način je treba pripraviti vse podrobnosti za to, da bo lahko nova pobuda takoj pospešila gospodarske dejavnosti v obojestransko korist in za utrditev italijansko - jugoslovanskih odnosov ter odnosov Jugoslavije z državami Evropske gospodarske skupnosti.
I
Portugalska vojska v stanju pripravljenosti
LIZBONA, 8. — štiri policijske postaje v okolici Lizbone so postale v prvih jutranjih urah tarča dinamitnih atentatov. Proti poslopjem so neznanci vrgli ročne bombe, ki niso povzročile človeških žrtev. V portugalskih vladnih krogih prevladuje mnenje, da gre za odgovor nekaterih skrajno levičarskih skupin na poseg padalcev, ki
so včeraj razstrelili radijsko postajo «Radio Renascenca».
S tem v zvezi je COPCON, celinsko operativno poveljstvo, sklenilo oklicati pripravno stanje za vse portugalske oborožene sile. Ta ukrep povezujejo opazovalci tudi z dejstvom, da bodo 11. novembra proglasili neodvisnost Angole.
KP Portugalske je medtem ostro obsodila vrsto demonstracij, ki so jih socialisti organizirali v podporo vladi, ker se jih bodo udeležili tudi socialdemokrati ter pripadniki monarhistične stranke. Izjava KP trdi, da gre za demonstracije, ki sodijo v okvir obširne protirevolucionarne zarote ter poziva vse ljudske množice k budnosti.
Sadat v Londonu
LONDON, 8. — V izjavi britanskemu tisku je egiptovski predsednik Sadat dejal, da je zelo zadovoljen s pogajanji glede britanskih vojaških dobav Egiptu, še zlasti kar zadeva nakup 200 letal «jaguar», o katerem se govori že od vsega začetka njegovega obiska. Včeraj zjutraj je Sadat imel politične pogovore z britanskim ministrskim predsednikom Wilsonom, zvečer pa se je sestal s predstavniki nekaterih največjih britanskih industrijskih skupin.
Gročana svojim padlim
Na vaškem trgu v Gročani bodo danes odkrili spomenik iz kraškega marmorja osmim domačinom, ki so žrtvovali svoja mlada življenja v narodnoosvobodilni borbi
...................
Izjave deželnih tajnikov PSI, KPI, KD in Slovenske skupnosti o deželni krizi
O politični krizi na področju dežele Furlanije - Julijske krajine so včeraj podali krajše izjave štirje najvidnejši protagonisti. Za agencijo «Alpe Adria» so govorili deželni tajniki: PSI — Gioachino Tringale, KPI — Antonino Cuffaro, Slovenske skupnosti — Drago Štoka in KD — Giuseppe Tonutti.
GIOACHINO TRINCALE
Formalno odprtje deželne krize je politični zaključek spremenjenega položaja v deželi po volitvah 15. junija. Kar zadeva PSI je znano socialistično prizadevanje za politično linijo, ki bi omogočila prevzem posrednih in neposrednih odgovornosti vsem silam ustavnega loka, kar izhaja iz prepričanja o potrebi po političnem doprinosu in upoštevanju realnih interesov vseh družbenih in političnih komponent, ki imajo svoje temelje v idealih enotnosti od ri-sorgimenta do odporniškega gibanja in ki so sklenile zavezništvo v ustavnem dogovoru, ki je osno-
............Ulili............IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUII.........
MEDTEM KO SO 1IDELIŽINC1 «ZELENEGA POHODA» ŠI VEDN« USTAVLJENI
Tajnik OZN Waldheim o perspektivah za rešitev vprašanja Zahodne Sahare
RABAT, 8. — Medtem ko se v Agadiru nadaljujejo pogajanja med maroškim kraljem Hasanom in španskim ministrom Antoniom Car-rom Martinezom, so glasniki maroške vlade poudarili, da se pogajanja med Marokom in Španijo o •vprašanju Zahodne Sahare niso nikoli prekinila. Predstavnik Maroka je očitno mislil na pogovore, ki jih je imel Juan Carlos s premie-rom Ahmedom Osmanom.
Kaže, da se je danes pridružila udeležencem «zelenega pohoda», ki so že na ozemlju Zahodne Sahare, tretja skupina kakih 25 tisoč oseb. Pohod je prodrl v Zahodno Saharo približno 11 kilometrov ter je prispel do minskih polj, ki so jih postavili Španci. Iz Madrida pa poročajo, da je oddelek maroških o-boroženih sil danes zjutraj kršil ozemlje Zahodne Sahare. Alžirska tiskovna agencija medtem trdi, da je gibanje za neodvisnost Zahodne Sahare zasedlo mesto Guera in da so na.področju severovzhodne Sahare še vedno v teku boji med četami gibanja za neodvisnost in rednimi maroškimi oddelki.
V svojem pismenem poročilu varnostnemu svetu o položaju v Zahodni Sahari, pravi generalni tajnik OZN Kurt Waldheim, da mu je maroški kralj Hasan zagotovil, da je «zeleni pohod» zgolj simboličnega značaja in da ga bodo po vsej verjetnosti omejili samo na obmejno področje. V svojem poročilu dodaja Waldheim, da je maroški kralj zavrnil njegov pred-
log, da bi Organizacija združenih narodov prevzela začasno upravo ozemlja Zahodne Sahare, dokler se njeno ljudstvo ne izreče o svoji bodoči usodi.
Generalni tajnik OZN poziva nato vse države, ki so zapletene v spor o Zahodni Sahari, k zmernosti,' da bi preprečili tragedijo in ohranili možnost miroljubne re-
Diktator Franco še vedno slab
MADRID, 8. — Po včerajšnji operaciji, med katero so španskemu diktatorju Francu odstranili skoraj ves želodec, je njegovo zdravstveno stanje še vedno izredno hudo. Profesor Huer-ta, šef 30-članske zdravniške skupine, ki skrbi za Franca, je dejal, da mora preteči še nekaj časa, preden se bodo lahko izrekli o izidu operacije. Danes zjutraj so Francu ponovno prečistili kri z umetnimi ledvicami. Zdravniško poročilo trdi, da trenutno ni drugih krvavitev, čeprav ne izključujejo možnosti, da bi se na majhnem delu želodca, Id so mu ga zdravniki pustili, Izjavili drugi ulkusi, Z druge strani pa obstaja še vedno nevarnost, da se v krvi pojavijo strdki, kar bi bilo za starega diktatorja usodno.
šitve. Waldheim nadalje proučuje stališča posameznih držav ter priznava, da obstajajo dokajšnje razlike v gledanjih. Mavretanija bi bila na primer za tristranski sporazum s Španijo in Marokom, kar pa Alžirija nikakor ne bi sprejela.
V nadaljevanju svojega poročila ugotavlja Waldheim, da je Maroko mnenja, da se je ljudstvo Sahare že v bistvu izreklo ter zahtevalo povratek tega ozemlja Maroku. Kar zadeva pogovore Le-wina v Nouakchottu z mavretan-skim predsednikom Daddahom pravi generalni tajnik organizacije, da je Mavretanija pripravljena sprejeti začasno upravo OZN, če bi se izkazalo, da je tristranski sporazum nedosegljiv.
Posebnemu Waldheimovemu odposlancu Lewimu so v Madridu pred tremi dnevi, ko se je začel «zeleni pohod», zagotovili, da gre za omejen pohod, ki nikakor ne bo povzročil vojaškega odgovora Špancev, katerih čete so postroje-ne kakih 12 km od meje. Alžirski predsednik Bumedien, nadaljuje Waldheim v svojem poročilu, je izjavil Lewimu, da njegova država, nikakor ne bi mogla opravičiti nespoštovanja pravice do samoodločbe saharskega ljudstva. Kakršnakoli rešitev, ki ne bi temeljila na samoodločbi, bi bila v nasprotju s prizadevanji sil, ki se borijo za neodvisnost in ki doslej niso mogle izraziti svojega mnenja.
va italijanske republike. Resnost teh problemov, ki postajajo vsak dan bolj pereči, tako v. vsedržavnem okviru, kot v naši deželi narekuje vsem političnim silam, da poiščejo, bolj kot jalova različna gledanja na nekatere probleme, tiste stične točke, ki lahko omogočijo soudeležbo vseh pri procesu gospodarskega in družbenega razvoja naših ljudstev v okviru demokratične okrepitve institucij. S tega stališča ima lahko deželna kriza pozitiven učinek, če jo bodo imeli za moment premisleka, kot to želijo socialisti, o temah in vprašanjih, na katere so socialisti hoteli pritegniti pozornost javnosti.
ANTONINO CUFFARO
Na tisoče brezposelnih v deželi, delavcev prisilno vpisanih v dopolnilno blagajno, mladeničev in žensk, ki iščejo, ne da bi ga našli, primerno delovno mesto, delavcev in upokojencev, ki morajo zaradi povišanja cen zmanjšati svoj življenjski standard in se spoprijeti z ogromnimi žrtvami, je zahtevalo in zahteva, naj dežela spremeni politiko in z boljšim izkoriščanjem milijard naloženih v bankah pripomore k premostitvi sedanjih težav. Delavci zahtevajo več stanovanj, šol, javnih del, spremembe v kmetijstvu, učinkovite javne prevoze, novega dela za industrijo, pristanišča in za trgovino. Do teh sprememb do danes še ni prišlo zaradi nasprotovanja tistih, ki imajo toliko privilegijev in jih nočejo izgubiti. Treba je bilo razpravljati o novem vladnem programu in ga u-resničiti v deželi z enotnim nastopom demokratičnih sil, s tisto e-notnostjo, s katero se borijo delavci v tovarnah, mladinci, razne kategorije in sindikalne organizacije, program za nov način upravljanja, brez favoritizimov in kli-entel, brez diskriminacij. KD je doslej vedno odgovorila «ne» ter predlagala stare formule in je tako prisilila tovariše socialiste, da so prekinili desetletno sodelovanje, med katerim je bilo sprejeto toliko obvez in obljub, a zelo malo dejstev. Upamo, da bo krščanska demokracija v kratkem spremenila svoje stališče, da ne bi še bolj otežkočila svoj položaj in paralizirala deželo. Hitra rešitev krize je možna, saj je treba samo posvetiti pozornost tistemu, kar zahtevajo delavci, hitrim posegom, jasnim načrtom ter pošteni upravi demokratične enotnosti.
DRAGO ŠTOKA
Slovenska skupnost je posegla v razpravo o krizi deželnega odbo-. ra s. konstruktivnimi, vendar ze-
lo jasnimi in odločnimi stališči. V analizi splošnega, gospodarskega in socialnega stanja v deželi Furlaniji - Julijski krajini je Slovenska skupnost prešla na specifične probleme Slovencev v deželi, ki so posebej po sporazumu, novem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, prišli v novo obdobje reševanja. Kaj je zahtevala Slovenska skupnost od novega odbora: predvsem gre za globalni in zaščitni zakon, ki ga je Slovenska skupnost skupaj z ostalimi strankami vložila ^ rimskem parlamentu na podlagi člena 50 ustave in vložila tudi v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine. Posebej pa je_ Slovenska skupnost od novega odbora oziroma od večine zahtevala, da. vzame zg svoj program te-le aktualne probleme, ki zadevajo Slovence v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Gre predvsem za uporabo slovenskega jezika v vseh organih in vseh izvoljenih telesih, gre za ustanovitev slovenskega samostojnega šolskega okoliša, gre za- podporo slovenskim šolah, sindikatom, slovenskim šolskim sindikatom in združenjem staršev za stroške, ki jih imajo z dvojezičnostjo. Gre za u-stanovitev slovenske šole v Benečiji, gre za zavrnitev takega zakonskega predloga za zaščito Krasa, kakor si ga danes zamišlja deželni odbor. Če bodo v novem odboru upoštevane te naše zahteve, potem bo • Slovenska skùpnost v eni ali drugi obliki odbor podprla, če pa teh zahtev ne bo, potem bo Slovenska skupnost prešla na jasno in odločno opozicijo.
GIUSEPPE TONUTTI
Sklep PSI, da odpre deželno krizo v Furlaniji - Julijski krajini, ima čisto politično opravičilo, se pravi zahtevo po novem odnqsu s KPI ter po njeni pridružitvi k u-pravi v deželni vladi. Krščanska demokracija v Furlaniji - Julijski krajini je zavzela jasno stališče ter podčrtala, da ne more biti zmešnjave med večino in opozicijo in je zato, kljub upoštevanju večje volilne moči komunistične partije po 15. juniju, potrdila obstoj globokih idealnih in političnih razlik s KPI, ki jih ni mogoče premostiti z ozkimi sporazumi na vrhu strank, temveč je treba o njih razpravljati, vendar brez zmešnjave. KD Furlanije - Julijske krajine je pred dvema mesecema predlagala razpravo v deželnem svetu o konkretnih in nujnih problemih in programih, ki zadevajo še zlasti gospodarsko krizo in obrambo delovnih mest. Spričo te deželne krize bo krščanska demokracija sprejela, v skladu z načelnimi stališči, ki jih je vedno zagovarjala, in s svojim demokratičnim in protifašističnim stališčem, vse pobude za hitro rešitev krize na podlagi jasnih političnih dogovorov in konkretnih programov.
TRŽAŠKI DNEVNIK
PO SKLEPU POKRAJINSKEGA VODSTVA SOCIALISTOV
IMENITEN VEČER Z JUGOSLOVANSKIM DRAMSKIM GLEDALIŠČEM IZ BEOGRADA
Stališča PSI, KPI in KD NlIŠIČEVA KOMEDIJA «MISTER DOLAR»
o krizi občinske uprave
Polemika se zaostruje glede sodelovanja komunistov v upravi
Tržaška federacija PSI je včeraj objavila obširno uradno sporočilo o nočni seji pokrajinskega odbora, ki je — kot smo že poročali — sklenil umakniti še preostalega odbornika tržaške občine Dušana Hreščaka in s tem sprožiti formalno krizo občinske uprave. Glede pokrajine pa so potrdili program, podporo pa so o-pogojili ne samo s točnim izvajanjem programa, temveč tudi z rešitvijo krize občinske uprave.
Pokrajinski odbor PSI zavrača kakršno koli diskriminacijo proti levici in s tem v zvezi poudarja važnost odnosov s KPI ter pravi, da veže socialiste in komuniste razredna zavest. KPI je v Italiji najmočnejša stranka delavskega razreda in tudi v občinskem svetu se je izkazalo, kako velik je politični pomen njenega prispevka. To je še zlasti prišlo do izraza pri razpravi o določitvi meje med Italijo in Jugoslavijo, pri zdravstvenem konzorciju in drugih vprašanjih, ki jih je bilo mogoče rešiti samo z osredo- j točenjem vseh demokratičnih sil. Končno so socialisti glede metana zahtevali, da se sestane občinski svet, ki bo sprejel stališče o zvišanju cene.
Daljše poročilo je izdalo tudi tajništvo KPI, ki je orisalo postopno nazadovanje in vedno večjo neučinkovitost tržaške občinske in pokrajinske uprave. V tej zvezi so navedli številne primere in med njimi tudi dejstvo, da upravi nista bili sposobni uvesti rabo slovenščine v obeh svetih. Občina je preživela kar šest preverjanj, ošibili so jo škandali in zadnje čase je obsojena na običajno upravno delo. Komunisti izjavljajo, da so pripravljeni na srečanje z vsemi demokratičnimi silami, zato da se sestavi čim enotnejši program o vseh odprtih tržaških vprašanjih.
Končno je včeraj tudi KD uradno sporočila svoje stališče. Pokrajinsko tajništvo KD ocenjuje sklep PSI kot «politično napako», ker gre za darilo tržaški desnici, že dalj časa se namreč desna opozicija na vse načine trudi, da bi vrgla Spaccinija in njegov odbor. Glede odnosov s KPI pa demokristjani pravijo, da so za čimbolj odprto razpravo, zavračajo pa sodelovanje s komunisti v občinskem odboru.
Sestanek zastopnikov osnovnošolskih okrožnih in zavodnih svetov
Sindikat slovenske šole sklicuje sestanek zastopnikov osnovnošolskih okrožnih svetov in zavodnih svetov nižjih ter višjih srednjih šol na Tržaškem, da bi ustregel splošni želji po večjem sodelovanju med slovenskimi šolami vseh vrst in stopenj.
Sestanek bo v ponedeljek, 24. novembra, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ulica Ceppa 9. Tajništvo sindikata bo vsem svetom poslalo pismeno vabilo in jih že sedaj na- j prosa, da potrdijo svojo udeležbo. 1
Sinoči v Medji vasi sestanek za postavitev spomenika padlim
V Medji vasi so sinoči ob številni udeležbi vaščanov ter ob prisotnosti župana Škerka in drugih predstavnikov občine in zveze partizanov, določili štiri člane vasi v pripravljalni odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Medje vasi, Štivana in Devina. Podoben sestanek bo v prihodnjih dneh v Devinu.
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
V torek, H. novembra, bo ob 18. uri seja glavnega odbora.
Na dnevnem redu bodo: razprava o pooblaščenih odlokih, ustanovitev tehničnega zavoda in razprava o vrtcih.
Tajništvo toplo priporoča vsem odbornikom (tudi nadzornega odbora in razsodišča), da se seje gotovo in točno udeležijo.
V VIRHI0ZN1 ANSAMRELSKI PREDSTAVI
Občinstvo se je do solz zabavalo ob sproščenih komičnih situacijah in briljantni igri posameznikov
Dva zaporedna večera z beograjskimi gosti :	predsinočnjim
zbor «Branko Krsmanovič», sinoči Jugoslovansko dramsko gledališče. Dvakrat popolnoma zasedena dvorana, dvakrat zapovrstjo iskren bratski sprejem, dvakrat zapovrstjo izjemno umetniško doživetje.
Beograjski gledališki umetniki so nam prinesli svojega najbolj duhovitega, najbolj družbeno naostrenega, najbolj gledališko bogatega in pronicljivega komedió-graja Branislava Nušiča, se pravi umetnika, ki je do mozga poznal ambient beograjske čaršije in karakteristike njenih ljudi, njihovo moralno raven, ki niti ni bila toliko moralna raven posameznikov, kot družbenega razreda svojega časa. Toda mar samo svojega časa? Pronicljivi Nušič je v svojih delih šel v globino, zadeval je ob tiste pojave, ki se, če ne prav v enakih pa vedno v drugačnih oblikah, pojavljajo še in še, zaradi česar ohranja večina njegovih komedij svojo aktualnost, zlasti še, če so režijsko prilagojena in prevetrena.
«Mister Dolar» najbrž ni ena njegovih najboljših in najbolj i-granih komedij, toda prav ta «Mi-
CD l JANUARJA PRIHODNJEGA LETA
Nov pravilnik za določanje cene mleka pri živinorejcu
Standardno kravje mleko po 176 lir liter ■ Višje cene za mleko z večjim odstotkom maščobe in beljakovin
V prostorih deželnega odborništva za kmetijstvo so se te dni sestali predstavniki proizvajalcev mleka iz Furlanije - Julijske krajine. Na srečanju, ki ga je vodil odbornik Del Gobbo, so razpravljali o pravilniku, po katerem se bo v smislu državnega zakona štev. 306 iz letošnjega julija po novem, določala odkupna cena za mleko.
V tej zvezi je bil po daljši razpravi dosežen okvirni sporazum, na podlagi katerega je bil izdelan tudi pravilnik, ki bo stopil v veljavo 1. januarja prihodnjega leta. Prodajna cena za kravje mleko na viru proizvodnje bo znašala 176 lir za liter. Standardne kakovosti mleka pa bodo morale biti naslednje: specifična teža 1029 -1034 pri 15 stopinjah Celzija, maščoba 3,2 - 3,4% in beljakovine 2,7 - 3,3%. Mleko boljših kakovosti bo imelo višjo odkupno ceno, ustrezni povišek pa se bo računal na podlagi naslednjih elementov: osnovna cena bo znašala 170 lir, k tej ceni pa bodo dodali po 1,70 lire za vsako desetino odstotka maščobe nad mejo 3,4% in po 2,25 lire za vsako desetinko odstotka beljakovin nad mejo 3,3%. vse seveda pri litru. Pri mleku iz hlevov s povsem zdravo živino (ugotovljena odsotnost tuber-
kuloze in bruceloze) in v primerih, ko se mleko oddaja iz hladilnika, bo odkupna cena višja še za 1,02 lire pri litru.
Jutri se sestane pokrajinski svet
Ob 30-letnici osvoboditve
sporočamo
dolinskim občanom in vsem danes, 9. novembra, ob 14.
antifašistom, da uri v Gročani
bo
SVEČANO ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM V NOB
Vljudno vas vabimo k počastitvi naših padlih!
Odbor za postavitev spomenika Gročana - Pesek
Občinski protifašistični odbor občine DOLINA vabi vse bivše borce, internirance in aktiviste dolinske občine na TOVARIŠKO SREČANJE, ki bo danes, 9. novembra, po odkritju spomenika v Gročani.
Jutri se ponovno sestane pokrajinski svet, ki bo razpravljal o obširnem poročilu 'o umskem zdravstvu, ki ga je na zadnji seji podal predsednik Zanetti, Gre za obširni pregled reforme tržaške psihiatrične bolnišnice, ustanavljanje krajevnih centrov, urpskega zdravja in za programsko izjavo za popolno pre-osnovo tržaške psihiatrične bolnišnice. Seja se bo verjetno zaključila z odobritvijo sklepnega dokumenta.
Na dnevnem redu je poleg razprave o psihiatriji tudi odobritev statuta zdravstvenega konzorcija. Te točke pa verjetno ne bodo še izčrpali na jutrišnji seji.
Do 6. decembra prošnje za uvoz živine po avtonomnem računu
Urad za zunanjo trgovino pri generalnem vladnem komisariatu ob-i vešča, da je ministrstvo za zunanjo trgovino v zvezi z uvozom goveje živine iz Jugoslavije po tržaškem avtonomnem računu (spisek A italijansko - jugoslovanskega sporazuma o obmejni blagovni menjavi) o-dredilo, da se rok za opravljanje ustreznih1 poslov podaljša od 31. decembra 1975 do vključno 28. februarja 1976. Prošnje za opravljanje poslov v okviru drugega uvoznega kontingenta (3.000 glav) se bodo sprejemale do 6. decembra letos. Isti rok velja tudi za oddajo prošenj za uporabo uvoznih dovoljenj v okviru prvega kontingenta. Vsa podrobnejša pojasnila daje u-rad za zunanjo trgovino pri komisariatu, Trst — Ul. Carducci 20.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
ster Dolar» nosi v sebi poanto obče veljave, kajti denar je v gotovih razrednih sredinah še vedno tisti, ki v njih določa in ureja medsebojne odnose in razkriva njihove moralne lastnosti.
Režiser in igralci Jugoslovanskega dramskega gledališča so nam tega «Mistra Dolarja» podali v virtuozni interpretaciji, tako na individualni kot še zlasti na ansambelski ravni, saj so vsi nastopajoči deloval’ kot brezhiben stroj, v katerem delujejo vsa kolesa v sinhroniziranem ritmu. Vse dogajanje na odru je bilo kljub komedijskem poanti-ranju na moč naravno, tekoče, polno tempa, govorne ter mimične sočnosti ter eksplozivne dinamičnosti, ki je nenehno poganjala dejanje in ga vodila fc njegovemu že vnaprej jasnemu zaključku. Tudi učinkovito vkomponirana glasba in ustrezna koreografska izpeljava sta prispevali svoj nemajhen delež k celotnemu režijskemu konceptu, kakršnega je lahko zasnoval in dosledno realiziral le režiser, kateremu Nušič s svojim svojstvenim žargonom ne skriva nobenih neznank več.
Jovana - Žana, «Mistra Dolarja» za kratko dobo, kolikor traja zlobno zasnovana intriga gospoda Matkoviča, je mojstrsko igral mladi Slobodan čurič. Njegova vživetost v vlogo nenadejanega milijonarja, njegovo ponašanje na valu družbenega oboževanja in sredi kopice zainteresiranih prilizovalcev in ženitvenih ter ljubimkarskih kandidatk, je bila vseskozi naravno briljantna in obenem človeško topla v bežnih trenutkih z zaročenko Mariško. Isto naravno briljantnost je ohranil tudi v trenutku razkritja, da je vse skupaj bila le intriga.
Ob njem se je vrtela cela galerija imenitno poustvarjenih likov, med katerimi neprekosljiva Branka Veselinovič kot poslovna ženska, Svetlana Bojkovič kot predsednikova hči Ela, Retar Slovenski kot gospod Matkovič, Olga Spiridonovič kot gospa Svetnica z ugledom, Dragoljub Milosavljenič-Gula kot gospod Svetnik brez ugleda in po vrsti vsi o-stali, ki jih samo zaradi pomanjkanja časa in prostora ne moremo poimensko navesti, čeprav bi zaslužili.
Za dokaz, kako je beograjskim gledališkim umetnikom uspelo plastično izoblikovati komedijo, priča brez dvoma tudi dejstvo, da ji je občinstvo kljub nezadostnemu poznavanju jezika in mnogih njegovih fines, sledilo z živim sodelovanjem in številnimi aplavzi med samo igro ter seveda še zlasti na koncu.
j- k.
SINOČI PRI SV. IVANU
Koncert Tržaškega partizanskega zbora
Sinoči je prosvetno društvo «Slavko Škamperle», v okviru 30-letnega delovanja ter ob 30-letnici zmage nad fašizmom proslavilo ti dve izredno pomembni obletnici s koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Dvorana štadiona «1. maj» je bila, kot vsakokrat ob na-
stopu tega zbora, polna. Pred nastopom je predsednik društva Alojz Abram, v svojem govoru omenil preteklost, ki nam izčrpno in nazorno priča o tem, kako težavna je bila pot slovenskega, oziroma jugoslovanskih narodov v boju za pravice in svobodo. Abram je na koncu podčrtal tudi vlogo in žrtve svetoivan-skega, oziroma tržaškega človeka v narodnoosvobodilnem boju. Po govoru je prevzel TPPZ svojo melodično «besedo» in s pesmijo poudaril svobodno misel. Ob zaključku je šel poseben aplavz v dvorani prisotnim gostom iz Sovjetske zveze.
VČERAJ V GLEDALIŠČU ROSSETTI
Priietna predstava graških folkloristov
Na pobudo kulturnega krožka Italija - Avstrija in italijanskega Stalnega gledališča je včeraj popoldne nastopila v gledališču Rossetti graška folklorna skupina «Alpenvereins Sing und Tanzkreis».
Tržaškemu občinstvu se je skupina predstavila v glavnem v originalnih nošah ter je zaplesala in zapela vrsto pesmi in plesov iz avstrijske štajerske. Gre za amatersko skupino, ki je skušala dosledno prikazati svoje plese tako, da se je izognila vsakemu koreografskemu o-prijemu. Mimogrede so plesalci premostili tudi težave, ki jim jih je povzročil oder s kulisami in nagnjenim podom. Poleg plesov in pesmi je skupina prikazala občinstvu tudi nekaj ljudskih iger, kot so na primer «Jakob, wo bist du?», vihtenje prapora ali moški ples s palicami, godci so pa posebej zaigrali nekaj melodij na neobičajna glasbila, kot so dvometrski rogovi, male lesene piščalke, citre in ljudska tolkala.
Preprosto izvajanje in pristnost je tržaško občinstvo, ki je do kraja napolnilo dvorano, pozdravilo z zares toplim ploskanjem, kar še enkrat dokazuje, da zanimanje za pristno folkloro pri nas narašča.
n. k.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja Anton Leskovec
DVA BREGOVA
Drama — iz življenja beračev — v dveh delih
Po dramaturški redakciji M. Beline priredil J. Babič.
Scena	Demetrij Cej
Kostumi	Marija Vidauova
Besedilo pesmi Miroslav Košuta Glasba	Aleksander Vodopivec
Lektor	Majda Križajeva
Režija	JožeBabič
V	četrtek, 13. nov., ob 16. uri
ABONMA RED G
V	petek, 14. nov., ob 16. uri
ABONMA RED H
V	petek. 14. nov., ob 20. uri
ABONMA RED I
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRSI
KULTURNI DOM
30 LET NEPRETRGANEGA DELOVANJA
GOSTOVANJE JUGOSLOVANSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ BEOGRADA
Branislav Nušič
MISTER DOLAR
komedija
Režiser
Scenograf
Kostumograf
Muzika
Koreograf
Tekst pesmi
Asistent režije
Asistent kostumografa
Miroslav Belovič Vladislav Lalicki Božana Jovanovič Vojkan Borisavljevič Miljenko štambuk Dušan Radovič
Milivoje Milojevič in Gojko Bjelac Borislav Kovačevič
Danes, 9. novembra, ob 16. uri
Stalno slovensko gledališče organizira avtobusni izlet za goriške obiskovalce, k predstavi «Mister Dolar», danes, 9. novembra, v Kulturni dom v Trst. Odhod avtobusa iz Gorice (Travnik) ob 14.10, Podgora ob 14.05, Stand rež ob 14.10, Sovodnje ob 14.14, Rupa ob 14.20, Doberdob ob 14.25 in Jamlje ob 14.35.
Abonenti SSG imajo popust.
Izleti
SPDT priredi 30. novembra avtobusni izlet v Beneško Slovenijo z ogledom Landarske jame in groba Ivana Trinka v Trčmunu. Za planince hoja po vertikali od Landarja do Trčmuna (brez vzpona na vrh Matajurja). Vpisovanje v Ul. Ceppa 9, tel. 31-119, do 25. novembra.
Gledališča
TEATRO STABILE del Friuli - Venezia Giulia
POLITEAMA ROSSETTI
Od 15. do 23. novembra milanski Piccolo Teatro
MILVA
in
TINO CARRARO
V
« IO, BERTOLT BRECHT
N. 2»
Režija
GIORGIO STREHLER
Popust abonentom
Rezervacije za vse ponovitve pri osrednji blagajni, Pasaža Protti 2, tel. 36-372 in 38-547.
VERDI
V torek ob 20. uri se bo z gala predstavo «Otella» pričela operna sezona gledališča Verdi 1975-76. Dirigent bo Nino Sanzogno, režija Alberta Passini ja, kostumi in scene pa Pier-luigija Pizzija. V glavnih vlogah bodo nastopili Raina Kabaivanska, Piero Cappucilli, Carlo Cossutta, Mario Ferrara, Dario Zerial, Enzo Viaro, Vito’ Siisča, Mario Sarti in Laura Zah-
imimimniiiiiiiiniHimimmiiiiiiuiiiimiimiiimimiimiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiB
POTEM KO SO SE POJAVILE PODGANE
Položaj v proseškem vrtcu se počasi izboljšuje
Prostore so dvakrat razkužili - Vrtec si je ogledala tudi komisija tehničnega urada tržaške občine
Kaže, da se bo položaj v otroškem vrtcu Onairc na Proseku v tem tednu normaliziral. Kot smo že poročali, so se v prostorih vrtca pojavile podgane, kar je izzvalo ogorčenje med starši in sploh prebivalstvom. O tem so takoj opozorili pristojne oblasti in preteklo sredo so uslužbenci higienskega urada razkužili vse prostore ter nastavili strup, kljub temu pa so že tistega in naslednjega dne opazili sledove podgan. Večina staršev seveda ni pripeljala otrok v vrtec. V petek je
.......................................................................................................................n mimmi ninnili 1111111 m ■■ n  .............................................1
Danes, NEDELJA, 9. novembra
NEVENKA
Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 16.42. — Dolžina dneva 9.47. — Lu na vzide ob 12.08 in zatone ob 22.26.
Jutri, PONEDELJEK, 10. novembra ANDREJ
VREME včeraj: Najvišja temperatura 13,1 stopinje, najnižja 10, ob 19. uri 11,5 stopinje, zračni tlak 1018,6 mb pada, veter 40 km/h severo-zahodnik s sunki 70 km na uro, nebo 2/10 pooblačeno, vlaga 48-odstotna, morje močno razgibano, temperatura morja 14,4 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI EV POROKE
Dne 7. novembra se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 78-letni Karel Čok. 47-letni Pietro Luis, 73-letru Oreste
Včeraj-danes
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796-301
Viale XX Settembre št. 16/ni
Giaconi, 43-letni Dario Guastini, 88-letna Maria Drizzi vd. Bonifacio, 74-letna Tereza Pieri, 78-letni Francesco Placidi, 59-letni Carlo Opera, 80-letni Orlando Zorzutti, 83 letna Giorgina Scaramelli por. Silich, 88-letna Anna Santin vd. Starc, 74-let-ni Antonio Rossato.
OKLICI: biolog Franco Sterpin -Rigutti in biolog Maria - Pia Mucci, zdravnik dr. Gianfranco Fornasar in biolog dr. Laura Uxa, univ. a-sist. dr. Angelo Marcotullio in univ. študentka Maria Luisa Jatolla Eu-lambio, vzgojitelj Eugenio Pilutti in soc. asist. Maria Pia Namer, u-pokojenec Giuseppe Melon in gospo dinja Alberta lanza, častnik Roberto Tonon in uradnica Marina Voivoda. upokojenec Pietro Bacichi in snažilka Maria Miloš, uradnik dr. Tullio Piemontesa in univ. študentka Sandra Matjak, uradnik Carlo Gamba in frizerka Giordana Petronio, krojač Carmine Capuano in pev-I ka Clara Creato, zdravnik Teresio 'Ferrando in gospodinja Alessandra 1 lersettig, delavec Riccardo Tornasi * in snažilka Nives Busan, uradnik Giorgio Ramani in profesorica Daniela dr. Zamataro, elektr, izvede-
nec Fabio Papa in univ. stuuentka Adriana Severi, geolog Luciano Bra-ini in naturalistka Iria Braini, uradnik Dario Barini in uradnica Giuditta Paronuzzi, uradnik Fulvio Apollonio in učiteljica Orietta Mauri, uradnik Giorgio Negretti in uradnica Elizabetta Schmitz, prodajalec avtomobilov Franco Chiaruttini in uradnica dr. Fulvia Zecchini.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; IN AM, Al Cammello, Drevored XX Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) Pizzul-Cignola, Corso Italia 1; Prendini, Ul. T. Vecellio. 24; Serravano, Trg Cavana 1.
LEKARNE V OKOLIC) Boljunec:	tel. 228 124; Bazovica:
tel. 226-165:	Opčine; tel. 211-001;
Prosek: tel. 225 141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel 200-121; Sesljam tel- 209-197: Zavije: tek 213-137; Milje: tel. 271-124.
BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE
LOTERIJA
33 79 68 60 74 37 14 46 87 4 17 43
4
3
65
89
72
81
85
42
20
27
40
14
75
23
36
23
40
47
45
X X 2
ENALOTTO XIX 211
X 2 2
KVOTE: 12 točk - 51.302.000; 11 točk - 340.500; 10 točk - 31.600 Ur
fmtimò,
(. VOllNJšl
zato spet prišlo osebje higienskega urada, ki je še enkrat temeljito razkužilo vse prostore otroškega vrtca in zamašilo vse luknje in druge morebitne prehode za podgane.
Vrtec si je v teh dneh ogledala tudi komisija tehničnega urada tržaške občine ter si skrbno ogledala vse prostore ter predvsem stranišče, od koder naj bi prihajale podgane. Kaže torej, da je odločen protest staršev nad neznosnim položajem vendarle zalegel. Osebje higienskega urada si bo jutri spet ogledalo prostore ter preverilo položaj. Če ne bo novih znakov o podganah, se bo pouk v tem tednu redno nadaljeval.
% Ker bodo v Ul. dei Leo v prihodnjih dneh nameščali podzemeljske cevi za ogrevanje, je tržaški župan odredil začasno prepoved vožnje za vsa vozila po omenjeni ulici, v predelu od Ul. Piccardi do poslopja s hišno številko 10.
SPD TRST
vabi na
2. PLANINSKI VEČER
v četrtek, 13. nov., ob 20.30 v maU dvorani Kulturnega doma
Na sporedu bo predstavitev VODNIKA VERTIKALE ob spremljavi filma
in diapozitivov Vabljeni vsi člani in prijatelji
Kino
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v Škednju
vabi na
MARTINOVANJE
ki ga priredi
v sredo, 12. t.m., ob 20.20 v društvenih prostorih
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Il mediatore», film režiserja Roberta Mulligana. V njem igra Ja-son Miller.
Jutri ob 19.00—21.30 «Venceremos», čilski film. Vstop prost.
Ariston 10.30 matineja «Citty Citty, bang bang».
Ariston 15.30 «L’orologiaio di Saint -Paul». Barvni film povzet po romanu Georgesa Simenona. Kriminalka.
Grattacielo 15.30 «La divina creatura». Laura Antonelli, Marcello Ma-stroiarmi. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Fenice 10.00—11.30 matineja «Dio perdona, io no». Barvni film. Igrata Terence Hill in Bud Spencer.
Fenice 15.00 «Flic story». Alain De-lon in Jean Luis Trintignant. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 10.00—11.30 matineja «L’ammiraglio è uno strano pesce».
Excelsior 15.00 «Di che segno sei?». P. Villaggio, M. Melato, A. Celen-tano, R. Pozzetto, G. Halli, A. Sordi. Prepovedan mladini pod 14. le tom.
Nazionale 15.00 «L’isola sul tetto del mondo». Disneyev film v barvah.
Eden 15.00 «Amici miei». Ugo To-gnazzi. Gastone Moschin, Philippe Noiret. Barvni film.
Ritz 15.00 «Fango bollente». Barvni film. Igrata Joe Damiani in Enrico Maria Salerno. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Rollerball». Barvni znanstvenofantastični film. Igra James Jaan.
Capitol 15.00 «Buttiglione diventa capo del servizio segreto». Barvni film. J. Dufilho.
Cristallo 15.00 «Buona fortuna 'maggiore’ Bradbury». Barvni zabavni film, v katerem igra kitajski umetnik Toširo Mifune.
Moderno 15.00 «Le ultime grida dalla savana». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 «L’ingenua». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 15.00 «L’inferno di cristallo». Barvni film. Igrajo:	Paul
Newman, Steve McQueen, Faye Du-naway, W. Holden.
Impero 15.30 «Paolo Barca maestro elementare praticamente nudista». Barvni film. Igra R. Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 15.00—21.45 «Il fiore delle mille e una notte». Barvni film P. P. Pasolinija. Igrata N. Da-voli in F. Cittì. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Astra 15.00 «A mezzanotte va la ronda del piacere». Barvni film. Igrajo: Monica Vitti, Claudia Cardinale, Vittorio Gassman, Giancarlo Giannini, Renato Pozzetto.
Abbazia 14.30 «L’ accusa è: violenza carnale e omicidio». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 14.30 «Paper moon». Barvni film. Igrata Rayan O'Neal in Tate O'Neal.
Volta - Milje 15.00 «La pupa del gangster». Barvni film. Igrata Sofia Lo ren in Marcello Mastroianni.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
Maurice Hennequin
Georges Duval
ANATOLOV DVOJNIK
(Komedija v treh dejanjih) Jezikovna in
odrska priredba Janez Negro Scena inž. arh. Sveta Jovanovič Kostumi	Alenka Bartlova
Glasba Aleksander Vodopivec in Urban Koder Režija A d r i j a n R u s t j a
V	torek, 11. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v TREBČAH.
V	soboto, 15. novembra, ob 20.30 v Občinski telovadnici v DOLINI.
V	nedeljo, 16. novembra, ob 17.30 v župnijski dvorani v BAZOVICI.
POTOVALNI URAD AURORA
priredi v decembru naslednje izlete:
7.—8. decembra avtobusni izlet v KRANJSKO GORO. Cena 18.000 Ur.
Od 22. do 29. decembra in od 29. decembra do 5. januarja 1976 potovanje z letalom na otok RODOS (iz Ljubljane). Cena 155 tisoč lir.
Od 24. do 26. decembra avtobusni izlet na BLED z bivanjem v hotelu Toplice. Cena 36.000 lir.
31. decembra — 1. januarja 1976 potovanje s posebnim poslovnim vlakom v MARIBOR in s silvestrovanjem v hotelu Orel. Cena 36.000 lir.
Božične počitnice ob BOHINJSKEM JEZERU in na VOGLU (lastna prevozna sredstva). Cena od 23.500 lir dalje, skipass vključen.
Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu Aurora v Ul. Cicerone 4, tel. 60-261.
Razna obvestila
Združenje staršev na državnem trgovskem tehničnem zavodu «žiga Zois» v Trstu bo imelo danes, 9. novembra, ob 9.30 na sedežu šolskega zavoda na Vrdelski cesti redni občni zbor, na katerega vabi vse starše sedanjih dijakov ter starše lanskih absolventov.
Ob bridki izgubi dolgoletnega sodelavca in prijatelja Karla Čoka izrekajo svojcem globoko sožalje lastniki in osebje bifeja Tomažič,
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob tolikih prisrčnih izrazih sočutja sorodnikov, prijateljev, vaščanov in vseh tistih, ki so na katerikoli način počastili spomin
Marije Štoke vd. Bizjak
se zahvaljujeta
družini
BIZJAK in BISIANI
Trst, Kontovel, 9. nov. 1975
Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi
KARLO ČOK
Pogreb bo jutri, 10. t.m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katina ri in nato na pokopališče.
žalujoči: žena Marija, sinova Mario in Dario, nevesta Alda, sestra Zora, nečaki, svakinje, svak ter drugo sorodstvo
Na željo pokojnika svojci ne bodo nosili znakov žalovanja. Trst, 9. novembra 1975
Žalovanju se pridružujeta družini Pincin.
Dne 7. t.m. je nenadoma preminila
TEREZA PUNTAR vd. PIERI
Pogreb bo jutri, 10. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Verski obred bo v cerkvi na Proseku ob 15. uri.
Žalostno vest sporočajo: sinova Ivan in Slavko, snahi, vnuki ter drugi sorodniki
Trst, 9. novembra 1975
žalovanju se pridružuje družina Karla Puntarja. Pogrebno podjetje Zimolo, Ul. Torrebianca 28
Dne 8. t.m. je spokojno preminila
FRANČIŠKA ZLOBEC vd. SLUGA
Pogreb bo v torek, 11. t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Sporočajo žalostno vest: hči, sinova, zet, snahi, vnuki, sestri ter vsi sorodniki
Trst, 9. novembra 1975
Občinska pogrebna služba, Ul. Zonta 7/C

ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili k večnemu počitku našo mamo — drago staro mamo
KAROLINO OREL
Prisrčna zahvala vaščanom, č.g. župniku, mami Tonkovi, sodelavcem Rudija iz koprske luke, sodelavcem Ivana iz Elektro Sežana, ki so v tako velikem številu počastili spomin naše drage pokojnice.
SVOJCI
Kazlje, Sežana, Koper, Trst, Gradež, Melbourne, 9. novembra 1975
ZAHVALA
Ob smrti naše nepozabne mame
ANGELE ČUK vd. ŠTOK
se najiskreneje zahvaljujemo č.g. župnikoma Rozmanu in Malalanu, darovalcem cvetja ter vsem, ki so z nami sočustvovali.
Žalujoči: hčere, sin ter drugo sorodstvo
Trebče, 9. novembra 1975
PRIHODNJO NEDELJO V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA
Bivši aktivisti OF na Tržaškem kodo počastiti 30’Ietnieo zmage
Poudarek na prenašanju borbenih antifašističnih tradicij na nove rodove in na budnosti pred novim oživljanjem iredentizma pod raznimi etiketami
Prihodnjo nedeljo popoldne bodo v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma tudi bivši aktivisti Osvobodilne fronte za tržaško okrožje priredili proslavo tridesete obletnice zmage nad fašizmom. Na sporedu bo govor Draga Pahorja, člana SSG Mira Sardočeva in Stane Starešinič bosta recitirala partizanske pesmi (Borove, Kajuhove in druge) in nastopil bo pevski zbor «Valentin Vodnik» pod vodstvom I. Ote. Organizatorji proslave, že danes opozarjajo javnost nanjo, ter poudarjajo njen pomen. Prepričani so da bo tudi ta proslava venela in morda v še večji meri dosegla svoj plemeniti namen, kot ga je pred meseci v isti dvorani imela takšna prireditev s srečanjem istih aktivistov m ki je hkrati pokazala potrebo po nadaljevanju podobnih javnih manifestacij borbenih tradicij in vrednotenje prispevka k zmagi nad fašiz-
Jutri pričetek ciklus* predavanj o fašizmu, antifašizmu in odporništvu
Jutri se bo pričel ciklus predavanj o fašizmu, antifašizmu in odporništvu v Julijski krajini v letih od 1919 do 1945. ki ga prireja deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini Prvo predavanje, na katerem bodo sodelovali Elio Anih, Renato Monteleone in Vittorio Vidah. bo na temo «Politična kriza v Julijski krajini med prvo svetovno vojno in nastopom fašizma». Predavanje bo jutri, 10. novembra, ob 20.30 v dvorani Enaip v Istrski ulici 57.
mom tistih nosilcev slavne prhifa-šistične borbe, ki so v najhujših časih iz dneva v dan po. tržaških u-ticah in trgih tvegali svoja življenja.
Danes, ko so trideset let starejši m ko se njihove vrste nujno redčijo, hočejo povedati v prvi vrsti novim generacijam, kaj mislijo in kaj hočejo. To bodo, podobno kot pred meseci na prej omenjenem srečanju, storili tudi prihodnjo nedeljo.
Zato pač v teh stavkih ni potrebno ne vnaprejšnje razodevanje teh njihovih misli ne paternalistično dejanje kakršnih koli nasvetov. Pač se nam zdi umestno opozoriti naše bralce na važnost proslave prihodnjo nedeljo spričo političnega trenutka, ki ga preživljamo po odobritvi v parlamentih obeh sosednih jadranskih rgpublik vsebine sporazuma za dokončno, tudi formalno mednarodnopravno, ureditev njunih obmejnih vprašanj.
, Seveda je neizogibno vnovič ugotoviti ob tej priložnosti, da fašizem,
ki je bil pred tridesetimi leti premagan, nikakor še ni mrtev in da se obnavlja v novih oblikah ter da se bo lahko obnavljal, dokler ne bo temeljito odpravljen tisti sistem, ki ga je po prvi svetovni vojni rodil v znani obliki, v kateri je bil poražen v krvavem svetovnem me-težu, ki ga je povzročil, sistem, ki ga v drugačnih oblikah in pod drugačnimi etiketami nujno poraja ali vsaj skuša porajati. Zato je le boj za pravičnejši družbeni red tudi danes jamstvo za popolno uresničenje gesla, pod katerim so se borili in padali protifašistični borci. Nadaljevanje boja za socializem je torej tisto borbeno izročilo, ki bo glavna vsebina — namenjena predvsem mladini —- tudi proslave prihodnjo nedeljo.
V okvir tega boja pa spada — in tudi v tem je važnost proslave — vsestransko temeljito preučevanje izkoriščanja vseh možnosti, ki nam jih bodo nudili posporazumski pogoji zlasti s še večjim odpiranjem odprte meje z našo matično domovino in njenimi narodi v dokazano realni viziji izven blokovske ureditve tega naševa sveta in v prvi vrsti izvajanja tistih načel glede narodnostnih manjšin, ki so bila v okviru te politike vključena v helsinško izjavo prav v letošnjem tridesetem letu po zmagi.
Prav v teh dneh, ko poslušamo presenečeni takšna predavanja bivšega protifašističnega borca, kakršno je bilo tisto v ponedeljek 3. t.m. v Gorici, pa je s podobnim vrednotenjem boja za naše pravice v še večji meri potrebno obsoditi tudi tako in podobno pogrevanje starega desničarskega, oziroma poskus nastajanja novega pseudolevičarskega iredentizma. Iz istega razloga je ob tej priložnosti poudarka vredno o-pozorilo vsem bivšim aktivistom OF, da budno in prizadeto spremljajo tudi napovedani ciklus predavanj o antifašizmu v Julijski krajini, ki je napovedan za prihodnji teden in tedne, ki mu bodo sledili. Tudi od niih bo odvisno, da bo levji delež Slovencev v protifašistični borbi v Italiji pravilno prikazan in ovrednoten in da njih nesorazmerno o-gromne žrtve v njem ne bodo zatajene. kot so bile na primer pred ne1’ ' dnevi med televizijskim pego n ob okrogli mizi, kjer je sodt oval tudi omenjeni goriški pre-davateij. ^
Opozorilo KZ vinogradnikom
Kmečka zveza opozarja svoje člane — vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina. Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more dobiti dovoljenja za prodajo ali za točenje v osmici. Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od sto tisoč do milijona lir globe). Prijave
Itliiiin iiiiiiiun umi iiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiifiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA PRIZADEVANJE TURISTIČNE USTANOVE
V prostorih pomorske postaje tržaški «kongresni center»
Središče naj bi upravljal poseben konzorcij - Na razpolago začetna vsota 100 milijonov lir - Načrte bo izdelal arh. G. Bassi
Tržaška turistična in letoviščar-ska ustanova si že dalj časa prizadeva. da bi priskrbela našemu mestu primeren «kongresni center». Vprašanje bi lahko v razmeroma kratkem času in ob ne prehudih izdatkih rešili tako, da bi primerno preuredili prostore pomorske postaje. Ta zamisel je te dni napredo-vala za nov korak: turistična in letoviščarska ustanova je namreč Poverila arh. G. Bassiju, ki je svoj čas že preučil to vprašanje in nri-šel do zaključka, da bi bilo delo izvedljivo, naj sestavi dokončne hačrte za preureditev stavbe. Arh. Bassi, ki mu bosta pomagala arh. E. Cervi in arh. D. Dellamartina, se je obvezal, da bo izročil elaborate najkasneje do 31. januarja prihodnjega leta.
Sklep o zaupanju dela arh. Bas-siju je sprejel na seji, ki je bila pretekli četrtek in ki jo je vodil predsednik inž. Tombesi. upravni svet turistične in letoviščarske u-stanove. Na seji je bilo med drugim ugotovljeno, da uresničitvi nove zamisli niso na poti posebne težave birokratskega značaja. Tako ministrstvo za trgovinsko mornarico kakor tudi vodstvo Neodv'sne ustanove za tržaško pristanišče sta namreč načelno že pristali na uresničitev pobude. V načelu je bil že sprejet tudi idejni prednačrt. po katerem naj bi v stavbi pomorske postaje g primerno preureditvijo Pridobili kongresni salon s 750 sedeži in manjši salon z 250 sedeži. Nadaljnja predvidena dela se nanašajo na opremo posebnega središča za simultano prevajanje posegov v več jezikov, na ured'tev stranskih prostorov, na okrepitev obstoječih storitev in podobna dela. V vseh prostorih nameravajo nadalje vgraditi klimatizacijske naprave.
Vprašanje zase predstavlja seveda finančno kritje pobude Sama turistična in letoviščarska ustanova je že dala v ta namen v proračun izdatek 100 milijonov lir, druga potrebna sredstva pa naj bi prispevali partnerji, ki bodo pristopili k
zamisli. Po mnenju turistične ustanove naj bi namreč «kongresni center» upravljal poseben konzorcij, h kateremu nameravajo povabiti zainteresirane ustanove in organizacije iz naše dežele, iz notranjosti države in tudi iz zunanjih krogov.
je treba napisati na posebnih obrazcih. Rok za njihovo oddajo zapade nepreklicno 29. novembra. Prijave lahko izpolnjujejo v uradih okoliških občin, za tržaško občino pa v uradih Kmečke zveze, kjer so tudi na razpolago prijavnice, ki jih bomo članom izpolnjevali do 27. novembra in jih oddali na pristojni urad. Tajništvo kmečke zveze
PD «V. VODNIK» in ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
vabita v petek, 14. t.m., ob 20. uri v dolinsko torklo na otvoritev likovne razstave Franka Vekjeta in na predstavitev nove pesniške zbirke Marja Čuka oziroma nove knjige krajše proze Borisa Pangerca.
PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE» SV. IVAN - TRST
prireja
PROSLAVI
3Q-LETNIC0 ZMAGE NAD FAŠIZMOM 30-LETNICO USTANOVITVE DRUŠTVA
Danes, 9. novembra, ob 18. uri
DRUŠTVENA AKADEMIJA. Nastopijo mladinska dramska in folklorna skupina in harmonikarski ansambel MIRAMAR. Sledi prosta zabava ob zvokih «Ansambla Praprot».
Prireditev bo v društvenih prostorih na stadionu «1. maj».
Peter Slavec iz Boljunca je slavil 85. rojstni dan
BIVŠI AKTIVISTI OF TRŽAŠKEGA OZEMLJA
priredijo v nedeljo, 16. novembra 1975, ob 17.30, v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu — proslavo 30- obletnice zmage nad fašizmom.
Na sporedu govor ter kulturni program, ki ga bodo izvajali člani Stalnega slovenskega gledališča in pevski zbor V. Vodnik iz Doline.
Vljudno vabimo bivs
ste, da se proslave gotovo udeležijo SKUPINA BIVŠIH AKTIVISTOV
.................................................umni in n ninni milimi nuli»
PREJŠNJO NEDEUO V PROSTORIH MLADINSKEGA ZORA VILIŠČA
Izredno uspel seminar pevskega zbora «Valentin Vodnik» na Debelem rtiču
Predavatelji Slosar, Hercogova in Sardočeva poudarili pravilnost začetega dela
Ob priliki 40-letnice poroke KARLA in GABRIELE FAJT iskreno čestitajo sin Lucijan z družino ter hči Marčela z družino.
Čestitki se pridružujejo sestri in brat.
Dvodnevni seminar dolinskega zbora je doživel izjemen uspeh. Večinoma mladi pevci p. d. «V. Vodnik» in prebeneškega okteta so z velikim zanimanjem sledili predavanjem ter se trudili, da bi pridobili v tem kratkem času čimveč znanja. Konkretni sadovi tega truda sicer ne bodo nemudoma vidni, vendar je pridobljeno znanje čvrsta opora, na kateri lahko dirigent Ignacij Ota sedaj načrtuje nadaljnje delo.
Delo na seminarju je bilo tako porazdeljeno. Prvi dan zjutraj je tenorski del zbora s prof. Majdo Hercog iz Ljubljane, ki je s svojo simpatijo nemudoma pridobila zaupanje pevcev, vadil vokalno tehniko, preponsko dihanje, sproščenost pri petju in intonacijo. Basovski del zbora pa je istočasno s prof. Mirkom Slosarjem vadil glasbeno teorijo, ritmične vaje in zborovsko tehniko. Izolski dirigent Slosar je s svojo dinamičnostjo in zahtevnostjo naredil, zlasti na mlajše, silen vtis, tako da so mu zelo zavzeto sledili. Skupini sta se nato izmenjali. Po kosilu je sledil krajši odmor, ki so ga pevci izkoristili za sprehod po čudovitem parku in obali mladinskega zdravilišča. Popoldanski del pa je spet predvideval vokalno tehniko za eno skupino in vadbo polifonske pesmi s prof. Slosarjem za drugo. Zlasti slednja je bila za pevce precejšnja pridobitev, ker so spoznali nov način vadenja, ki je precej bolj učinkovit od običajnega. Skupini sta se nato izmenjali, delovni dan pa je zaključila skupna vaja. Po večerji je sledil družabni večer, na katerem so pevci odpeli celoten svoj koncert in poslušali petje prebeneškega okteta, ki ga delno sestavljajo pevci dolinskega zbora.
Drugi dan je bila najprej skupna vadba vokalne tehnike z raznimi «crescendi in calandi», nato se je zbor spet razdelil: tenorski del je nadaljeval vokalno tehniko, basovski pa je s svojim dirigentom Ignacijem Otom vadil težjo polifonsko skladbo. Do kosila sta se skupini izmenjali. Popoldne je najprej bila na vrsti vaja z igralko SSG Miro Sardočevo, ki je takoj dobila stik z zborom in odkrila nešteto napak v izgovarjavi. Pevcem je najprej razložila splošna pravila slovenske izgovarjave, nato pa jih v praksi popravljala. Pevci so pouk vzeli zelo resno in so zelo hitro dojemali in popravljali napake, tako da je imela predavateljica z njimi lepo zadoščenje in obljubila, da bo tudi v nadalje sledila zboru pri njegovi težnji k boijši izgovarjavi.
Seminar se je zaključil z daljšo | vajo temperamentnega Slosarja, ki [ je iz pevcev zvabil še zadnje moči.
mučeni. S skupno večerjo in petjem se je seminar zaključil. Čudovito okolje mladinskega zdravilišča na Debelem rtiču, kjer so pevci razpolagali s samostojnim paviljonom v popolnem miru in tišini je omogočilo nemoteno delo. Posrečeno izbrani predavatelji so v teh dveh dneh skušah pevcem posredovati, kar je bilo le mogoče, vendar bi bilo treba sedaj delo nadaljevati in take seminarje ponavljati vsaj dvakrat letno, da bi bili rezultati vidni in hitri.
Pevci sami so prvič dojeli koliko pomanjkljivosti je pravzaprav v njihovem petju. Pomanjkljivosti, ki gredo od dihanja preko izgovarjave, glasbene izobrazbe pa do izrazne interpretacije pesmi. Že samo to dejstvo in trdna volja, da hočejo to odpraviti kolikor jim pač njihov status amaterskih pevcev zaposlenih v raznih tovarnah, tudi v izmenah, to sploh dopušča, je pozitiven rezultat tega seminarja. Podobne pobude priporočamo tudi drugim zborom, ker se, trenutna nizka raven zamejskega zborovskega petja da odpraviti samo s strokovnim načrtnim delom v daljšem obdobju.
79. rojstni dan Karla Versiča
Karlo Versič je 29.9. tega leta slavil svoj 79. rojstni dan, pred nekaj dnevi pa god. Po domače mu plavijo Kukčev z Nove ceste ali «pie-gaferro», kjer ga pod takim imenom menda vsa okolica dobro pozna. živi v Ulici Monte Spaccato št. 5. Otroška leta so mu bila, kot mnogim Slovencem v teh krajih.
družini kar 9 otrok. Plače niso bile takrat bogvekaj. Oče je delal kot kamnosek in toliko, večkrat lačnih ust, je bilo težko nasititi. Karlo se spominja, kako pri petnajstih letih, že v četrtem letu svojega dela, ni imel ne obleke ne čevlje,'. Pomagal je očetu. «Delo je bilo naporno, čeprav smo ljudje z veseljem delali cele dneve in noči. Zaslužek tedenskega dela pa je bil 15 goldinarjev. Večkrat so očetu ze v naprej izplačali 20 goldinarjev, da bi kaj kupil otrokom. Oče se ga je bil nekoč napil in prinesel domov pet parov starih čevljev. Vprašal sem ga, če so novi. V odgovor me je brcnil ter me udaril s čevljem po čelu, da se mi je poznala cela peta in rekel — smrkavec, tu imaš nove čevlje.» Kot pravi Karlo, je bila takrat tu Amerika. Vsepovsod se je delalo in mnogo je bilo Črnogorcev, Istranov, Italijanov in Kraševcev in «vse je delalo in živelo».
«Imel sem veliko veselja do šole in učitelj je prihajal večkrat k nam, prosit mater, naj bi me pustila u-čiti naprej, toda oče ni dovolil. Ni me več hotel zdrževati. Moral sem delati. Pri Sv. Ivanu smo imeli takrat dobre učitelje: Grmeka, z lepo brado, Požarja in Trobca.» Čeprav je delal, se je Karlo sam učil nemščine in tudi češčino in italijansko zna. čeprav ni hodil v šolo.
Karlu Versiču, našemu dolgoletnemu naročniku in zvestemu čiiate-Iju Primorskega dnevnika želimo še mnogo zdravih in srečnih let.
krajinski tajnik partije Giorgio Rossetti.
Danes priredi sekcija «Che Guevara» pri Magdaleni z začetkom ob 16. uri na sedežu, Reška cesta 7, družabni večer v proslavo oktobrske revolucije. Govorila bosta Jelka Gerbec in Fausto Monfalcon.
Jutri, 10. novembra, ob 20. uri priredi sekcija KPI pri Sv. Jakobu na sedežu v Ul. Zenone 10, praznik včlanjevanja in proslavo oktobrske revolucije. Govoril bo Giorgio Ber-ton.
Jutri ob 20.30 bo na sedežu sekcije KPI «E. Curiel» shod, na katerem bo tajnik Giorgio Rossetti govoril o krizi v javnih upravah in v deželi. Sledila bo razprava.
V	torek, 4. t.m., je slavil svoj visoki jubilej, .85-letnico, Peter Slavec iz Boljunca. Pero Kruončič. kot ga imenujejo domačini, ni imel sreče, da bi slavil rojstni dan doma, kajti pred 16 dnevi je moral v bolnišnico. Domov se je vrnil » petek zvečer. Slavljenec se je rodil 1890 kot prvi sin petih otrok Antonije in Ivana Slavca. Vsi so pomrli v otroških letih, ostal pa je samo Pero. Ljudsko šolo je obisk «-val v vasi. V mladih letih je bil Pero vedno prisoten pri vsaki vaški organizaciji, dolgo let je bil odbornik domače posojilnice in vaške srenje ter podpredsednik Kmetijske zadruge v Dolini. Leta 1914 je moral v vojsko ter so ga poslali na rusko fronto, kjer so ga ujeli.
Ko se je leta 1919 vmil domov se je oženil. Po devetih letih poroke se je žena smrtno ponesrečila in Pero je ostal vdovec s šestimi otroci, od katerih je najstarejši imel devet let, najmlajša pa le nekaj mesecev.
V	NOB je tako Pero kot vsi njegovi otroci sodeloval v vrstah OF. Oba sinova sta bila v nartizanih, medtem ko so hčerke bile terenske aktivistke. Kljub visoki starosti je slavljenec še kar zdrav, vesel ter vedno prisoten na vsaki vaški prireditvi. Še danes vedno kaj dela na vrtu, kajti vinogradov nima več. ker so mu jih razlastili za tovarno GMT. Čestitkam otrok in vseh sorodnikov in prijateljev se pridružimo tudi mi ter mu želimo še mnogo zdravih in srečnih let.
V akcijah KPI proslave oktobrske revolucije
Danes, 9. novembra, ob 10.30 bo v dvorani Ljudskega doma, Ul. Madonnina 19, proslava 58-letnice oktobrske revolùcije, ’kì jb pfirfeja KPI. Govoril bo Rino Serri, član vodstva KPI, na temo: «Prizadevanje komunistov za premostitev krize v državi in v deželi». V sloveti-' ščini bo govoril deželni svetovalec Dušan Lovriha. Predsedoval bo po-
Tržaška občina sporoča, da bo z današnjim dnem stopil v veljavo nov urnik za obiske tržaške Rižarne. Ob nedeljah in praznikih bo nekdanje uničevalno taborišče odprto od 9. do 13. ure, ob delavnikih od 10. do 13.30, ob ponedeljkih pa bo zaprto.
Mali oglasi
127 ’71, ’73, 500L ’71, 124 sport '72, 124S plin ’70, 850 coupé ’68, escort 1100 ’72, mini ’70, ’72, 128 fam. ’72, simca ’72, 1100, 1750 70, 500 fam. ’69. Na ogled pri AUTOSALONE TRIESTE, Ul. Giulia 10.
«CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a.
VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. AGENCIJA GENERALI Opčine. UL Salici L tel. 211 489.
OBRABLJENE zlate predmete vseh vrst odkupujemo po najugodnejši kotaciji. Za gram računamo do 3 tisoč lir, v odvisnosti od vrste. DARWIL - Trst, Trg sv. Antona 4, prvo nadstropje.
PRODAM mladega dobennana z odličnim rodovnikom. Marija Klešnik. Pot na Kreše 10 - Zalog - Polje. Ljubljana.
KUPIM manjši vikend, parcelo z dovoljenjem ali staro hišo od Kopra do Umaga. Plačam takoj. Oddaljenost do 500 m od morja. Ponudbe na ADIT, p.p. 171, 61000 Ljubljana.
Tržaški partizanski pevski zbor čestita svojemu članu
ANDREJU KRANJCU
za 60. rojstni dan ter mu želi obilo sreče in zdravja.
_____________________________________________________________ tako da so bili na koncu čisto iz- trda šola življenja, saj je bilo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiumfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Glasbeno matico. V isti namen da-
n n im in lunin mu in un um iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiH**iiiitiiiiiiimiimiiiiiiii n mi uni um mi mi iiiiiiiiitiiii
V Trebčah so se poslovili
•w
od Angele Cuk vdove Stok
Velika množica domačinov in prijateljev iz okobških vasi so se predvčerajšnjim poslovili od priletne vaščanke Angele Čuk vd. Štok, katere življenje ni bilo posuto z rožicami.
Rodila se je pred 88. leti v Trebčah v kmečki hiši. Še kot otrok je izgubila očeta in takrat so nastopile težave, kajti družina je bila številna. Slovensko osnovno šolo je obiskovala v vasi, nato pa je pomagala doma na kmetiji, da se je družina lahko preživljala.
Leta 1910 se je poročila z domačinom Nandom Štokom. V zakonu mu je povila pet otrok. Med prvo svetovno vojno je bil mož ujetnik v Rusiji in dolga štiri leta ni imela vesti o možu. To jo je skrbelo, kajti sama je nosila bremena nemajhne družine. Končno se je mož vmil domov. Takrat je vsak dan, kot marsikatera ženica, nosila polne
Ob 50-letnici skupnega življenja darujeta Srečko in Ivanka 10.000 lir za PD Slovan, 10.000 lir za PD Škamperle, 5.000 lir za ŠD Gaja, 5.ÓOO lir za ŠD Sloga, 5.000 lir za ŠD Zarja in 5.000 lir za Dijaško matico.
Ob 1. obletnici smrti drage žene in mame Justine Milkovič darujejo Alojz Milkovič in Olga Grgič z družino 10.000 lir za novi center za distrofične bolnike na Opčinah.
V	počastitev spomina Marije Lavrenčič daruje Antonija Pečar 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara.
Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu daruje Josip Batič (Trst) 5.000 lir.
V	spomin Josipine Praprotnik daruje Ana Budal 2.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Angelme Štok iz Trebč daruje Elizabeta Co-lautti (št. 133) 5.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah.
V	spomin Josipa Sancina daruje Ezio Fontanot 5.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik.
Ob 2. ob!etnici smrti Angela Vodopivca daruje žena Silva 10.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik. Mila Perko daruje 5.000 lir za
Da rovi in prispevki
V počastitev spomina moža Martina Caharije in očeta Martina Rupla daruje Ivanka 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Antona Košute darujejo Dolenčevi (Prosek) 5.000 lir 'za PD Vesna in 5.000 lir ŠD Vesna.
Namesto cvetja na grob Angele Štok darujejo Zvonko, Silvana in Marcelo Malalan 15.000 lir za ŠZ Sloga.
Namesto cvetja na grob mame Ive Pirjavèc daruje družina Pavletič 5 tisoč lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel.
Za ŠD Zarja darujeta Jože Marc (Vojkov) 2.000 lir in Karlo Kalc 10 tisoč lir.
Za TPPZ daruje podporni član Miro Kenda 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Bizjak daruje družina Antoni (Gabrovec) 10.000 lir za Kulturni dom Prosek Kontovel.
Namesto cvetja na grob pok. An-
Primorec, Lilijana in Savina (gost. Možina št.. 49) 5.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah.
V	spomin Vencota Slavca darujeta Servo in Marija Zobec 10.000 lir za PD Prešeren iz Boljunca.
Ob 1. obletnici smrti moža in očeta Marja Žerjala iz Boljunca daruje družina 10.000 lir za nakup novih o-blek pevskemu zboru PD Prešeren iz Boljunca.
V	spomin Vencota Slavca daruje pekarna Ota 5.000 lir za PD Prešeren iz Boljunca.
V	spomin pok. staršev in brata Danila Kralja daruje Karla Kralj 2.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah in 3.000 lir za Dijaški dom.
V	spomin pok. Angele Štok darujeta Karla Kralj in Santina Carli 3 tisoč lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
V	spomin pok. Mateja in Katerine Kralj daruje Karla Kralj 2.000 lir za pogrebno društvo v Trebčah.
Ob 1. obletnici smrti tovarišice Jušte od Banov daruje Tončka Vi-
vzdrževanje spomenika padlim v	„	„	.	„	-	-, h
NOB na Opč nah,	I geline Štok iz Trebč darujejo: Roza dau 3.000 lir za popravilo Kultur-
Adca Daneu daruje 20.000 lir za in Kata Kralj (št. 21) 2.000 lir za nega doma na Opčinah.
SPD Tabor in 10 000 lir za sekcijo poimenovanje šole v Trebčah, Ana	V počastitev spomina Karla Čoka
KPI na Opčinah.	lin Karmela (št. 23) 4.000 lir za šD|daruje Ema Tomažič 10.000 lir za
rujejo Sonja in Just Colja 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo in Ivanka Colja 5.000 lir za PD L Cankar
V	spomin Karla Čoka darujeta Tončka in Emil Colja 10.000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje Elviro Švab z družino 10.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Edvarde Budal daruje prof. Robert Petaros 5.000 lir za dom Andreja Budala v Štandrežu.
V	počastitev spomina prerano u-mrle tete Julke Petrič - Varni daruje dr. Ksenija Levak 10.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
V	spomin pok. Pina Marchesija daruje Carla Maria Antoni 30.000 lir za ŠD Primorje.
Namesto cvetja na grob pok. Karla čoka darujeta Olga in Pino Lakovič 5.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina drage mame daruje Mila in Rafaela Štok 15.000 lir za ŠD Primorec in 15.000 lir za pevski zbor iz Trebč.
V	počastitev spomina Angele Čuk
vrče mleka v Trst. Bližala se je druga vojna vihra. Takrat je bila cela družina preganjana: ona je bila zaprta pri Jezuitih, mož in sin pa v Koroneju. Po dveh mesecih se je vrnila domov. Spet jo je nekaj skrbelo; tokrat pa sinova usoda, ki je bil zaprt v nemškem taborišču. Vojna se je končala. Družina se je spet združila, a kmalu je ostala vdova. Utegnila sta skupno slaviti le 25-letnico poroke. Pokojnica je bila zavedna in napredna Slovenka in v tem duhu je vzgajala petero otrok. Bila je veselega značaja, pri vaščanih zelo priljubljena in je marsikdaj rada pripovedovala o svoji rodni vasi. Ljubila je slovensko besedo in zvesto brala naš dnevnik. Bila je vedno zdrava in čila, le zadnji mesec jo je zdravje zapuščalo in v sredo, 5.	t.m., je preminila v
tržaški bolnišnici.
Naj ji bo lahka domača gruda, sorodnikom pa iskreno sožalje!
M. Z.
OBVESTILO
Uprava občine Devin - Nabrežina obvešča, da morajo vsi vinogradniki in vsi pridelovalci grozdja in mošta prijaviti najkasneje do 29. novembra 1975 količino med letom pridelanega vina.
Prijave sprejemajo na županstvu,
soba štev. 19, od 8. do 12. ure. darujte družina ‘Hrovatin C. 5.000 Občina ne bo izdala spremnega iz-lir za ŠD Primorec.	j kazila za prodajo vina tistim, ki
Namesto cvetja na grob Karla Čo- ! ne spoštovali veljavnih določb, ka daruje Aleksander Smotlak 20 Kršitelji bodo kaznovani po za-tisoč lir za Dijaško matico.	ikonu.
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA REGIONE AUTONOMA FRIULI-VENEZIA GIULIA
OBVESTILO
Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina namerava vzeti v službo s pogodbo na nedoločen čas, SPECIALIZIRANEGA TEHNIKA za nadzorstvo in koordiniranje delovanja in upravljanja deželnega informativnega elektronskega sistema.
a)	univerzitetna diploma ali vsaj spričevalo o dokončani višji srednji šoli;
b)	z uspehom zaključen tečaj za analitike in specialiste EDP na univerzi ali javnih ali zasebnih ustanovah, specializiranih na področju elektronskega obdelovanja podatkov;
c)	izvrševanje pri javnih ustanovah ali zasebnih podjetjih dejavnosti na informativnem področju s funkcijo sistematskega analitika.
Izbran kandidat bo deležen pravnega, ekonomskega in socialno-zavarovalnega položaja, kot ga predvideva sedaj veljavna delovna pogodba za industrijsko vodilno osebje.
Kandidati bodo morali predložiti ustrezno prošnjo na kolkovanem papirju od 700 lir, naslovljeno na predsedništvo deželnega odbora, generalno tajništvo, Trst — Ul. Carducci 6, do vključno 20. novembra 1975. Poleg prošnje morajo kandidati predložiti še ustrezno dokumentacijo, ki potrjuje zahtevane rekvizite kot tudi morebitne druge kvalifikacije.
Za morebitne nadaljnje informacije naj se zainteresirane osebe obrnejo na generalno tajništvo predsedstva deželnega odbora in sicer na službo splošnih zadev v Trstu — Ul. Carducci 6.
NOVO!
Med z dodatkom matičnega mlečka, cvetnega prahu in propolisa
sveže pražena kava = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave.
CR EMC AFFÉ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše
ffijefncafle'
PRIMO ROVIS
PRAŽARNAi UL. PIGAFETTA 6/1 * Tel 820.747 . Industrijske tone PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 • Tel 29 210
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 • Telefoni 793 735 - 750 575
KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI
Tel. 200186
■	sprejema hranilne vloge in
■	nudi posojila po ugodnih obrestnih merah
NUDI VSE BANČNE USLUGE
Urnik: 8.30 - 12.30
8.30 16.00 - 17.00
Ob sobotah zaprto
TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi t inozemstvo
PREDLOG JE PRODRL 1 MINIMALNO VEČINO GLASOV
ŽivalH razprava o Ijudsi stanova# v Ločin
Za predlog je glasovalo 19 svetovalcev, proti jih je bilo 7, vzdržanih 10 - Ljudske hiše naj se gradijo tudi v mestnem središču
Vprašanje, ki je najbolj razburilo duhove in zahtevalo tudi dolgo razpravo na petkovi seji goriškega občinskega sveta je bila potrditev sklepa ožjega odbora z letošnjega 8. avgusta o določitvi zemljišča za gradnjo 30 ljudskih stanovanj v Lečniku. Večina ni bila za ta sklep e-notna in prišlo je do spora v vrstah KD, ker je svetovalec Polmonari iz Ločnika glasoval proti sklepu. Ko bi bila prisotna na seji demokristjan-
ne bodo za prebivalce tega področja (Štandrež je za to živ primer!), da niso niti za to odločitev vprašali za mnenje rajonske konzulte v Lečniku, da je zgrešena politika gradnje ljudskih hiš na podeželju, kjer se ustvarjajo velike spalnice in dejal tudi naj se zemljišča za take hiše najdejo tudi v mestu in [ nakazal prosta področja ob Ulici ’ Terza Armata (namesto športne hale), v kazermetah, na zemljišču se-
Volitve v razredne svete na slovenski nižji srednji šoli «Ivan Trin-ko» v Gorici pa bodo v nedeljo 14. decembra. Tu morajo profesorji izvoliti dva odstopivša člana, starši pa enega med njimi v zavodni svet.
ska svetovalca Piani in Stabon, oba i menišča in bivše vojaške bolnišnice izvoljena v Ločniku, bi bil verjetno v Ulici Ristori. Battello (KPI) pa sklep zavržen. Vprašati se je tre- je dejal, da se bodo tudi komunisti,
ba, če sta bila namerno odsotna ali nista vedela, da bo šla stvar v razpravo na tej seji. Četrti demokrist-janski svetovalec iz Ločnika, prof. Tuzzi, ki je tudi načelnik demokri-stjanske skupine, pa je glasoval za sklep. Izglasovan je bil z 19 glasovi, 7 jih je bilo nasprotnih (SS, PLI, MSI in Polmonari od KD), socialisti in komunisti pa so se s svojimi desetimi glasovi vzdržali.
Odbornik za javna dela Zucalli je predlagal ta sklep in ga utemeljil z dejstvom, da ima IACP denar na razpolago in da je treba dati tudi prebivalcem Ločnika možnost, da dobijo ljudska stanovanja in da je to zemljišče določeno z zakonom 167 ter da je treba tudi tu poseči kot se je že poseglo v štandrežu. Nanut (PSI) pa je protestiral, ker se pozablja na programacijo, na obljube o pregledu regulacijskega načrta, ker se s takimi posegi vedno udarja po Štandrežu, po Ločniku, po Podturnu, ker se ustvarja s takimi posegi dejstvo, ki ga bo težko v prenovitvi regulacijskega načrta spremeniti. Zato je bil zelo kritičen do takih partikularističnih in nevezanih posegov. Bianconi (PSDI) je to razumel napak kot napad na ljudska stanovanja in dejal, da levica in Slovenci nočejo niti tovarn niti hiš in da nočejo, da bi se mesto razvijalo. Na neroden način je branil teze odbora. Liberalec For-narir je dejal, da grozijo vedno socialdemokrati z običajnimi izsiljevanji in da se stvari urejajo brez nobene logike.
Najbolj zavzet je bil poseg demokristjana Polmonarija, ki je iz Ločnika. Dejal je, da ni moč spreminjati ustaljene stoletne tradicije kmečke vasi in da bi velike stanovanjske stavbe prinesle samo nemir v vas. Ponavljalo se bo isto, je dejal Polmonari, kar se je že vršilo v Štandrežu, čeprav je problem štandreža hujši, ker gre za vsiljevanje v jezikovno avtonomno enoto. Polmonari je še dejal, da bo glasoval proti sklepu. Kritičen je bil tudi Paulin (SS), ki je dejal, da se sili na podeželje in da se uničuje kmet. Potrebna je podrobnejša analiza vsega tega vprašanja in se ne smemo zadovoljevati s partikularističnimi odločitvami. Demokristjan Tuzzi, ki je pred volitvami zahteval odložitev tega sklepa (v Ločniku so bili takrat duhovi precej razgreti), pa je dejal, da sprejema sklep, da pa je potrebno da se ljudske hiše gradijo tudi drugod.
Čeprav prežet z raznimi pomisleki, se je Luciani (PRI) izjavil za sklep. Waltritsch (PSI) je v polemiki z Zucallijem in Bianconijem dejal da hiše v Ločniku skoro gotovo
kot socialisti, vzdržali glasovanja, ker so za gradnjo ljudskih hiš v našem mestu, vendarle ne na tak lahek način iskanja zemljišč na račun kmetov. Treba je najti zemljišča tudi v središču mesta, ljudske hiše je treba vnesti v realnost posameznih naselij in mestnih delov, treba je tudi pričeti s sanacijo starih hiš v mestnem zgodovinskem središču. Zato, da se vse to izvede, pa je treba preiti nemudoma k reviziji regulacijskega načrta.
V zvezi s tem sklepom, ki je izglasovan tako kot smo že zgoraj omenili, je večina, z vzdržanim glasom socialistov in komunistov, sprejela tudi sklep o prošnji na deželo za finansiranje infrastruktur na področju, kjer bi gradili ljudske hiše v Ločniku. Sanzin (PSI) je zahteval pojasnilo, če bo ta denar moč uporabiti drugje če pride do spremembe lokacije za gradnjo hiš. Ker nista niti župan niti Zucalli dala pozitivnega odgovora se je levica vzdržala.
Danes v Vidmu deželni shod PSI
V Vidmu, v dvorani Palasport, bo danes zjutraj, ob 10.30, shod voditeljev socialistične stranke in socialističnih občinskih in pokrajinskih svetovalcev. O politični krizi v deželi bo govoril član osrednjega vodstva PSI Arturo Labriola.
V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU
Kulturni večer posvečen pesniku Simonu Gregorčiču
Prihodnji petek roditeljski sestanek - Jutri prva pevska vaja
Gojenci in vzgojitelji slovenskega Dijaškega doma «Simon Gregorčič» v Gorici se v teh dneh pripravljajo, da bi tudi v tem šolskem letu priredili v domu razne kulturne večere, ki naj bi dopolnili in razživeli gojenčevo šolsko življenje. Letos so sklenili, da bo takih večerov več, kot v prejšnjih letih.
Prvi tak večer bo v petek, 14. novembra, ob 18.15 in bo namenjen slovenskemu pesniku Simonu Gregorčiču po katerem je tudi dom poimenovan. Domska skupnost vabi gojenčeve starše in prijatelje, naj se polnoštevilno udeležijo večera..
Pred kulturnim večerom pa bo ob 17. uri roditeljski sestanek, na katerem bodo vzgojitelji s starši razpravljali o. težavah, ki jih srečujejo v domskem življenju.
Domska skupnost bo tudi letos pričela z vajami mladinskega pevskega zbora, ki ga bo vodil prof. Sil-
van Križmančič. Prva skupna vaja bo jutri ob 19.15.
Kulturno društvo «REČAN» UESA - GRMEK vabi na
SENJAM
BENEŠKE PJESMI
ki bo v telovadnici na Ljesah danes, 9. novembra, ob 14.30.
Pevci bodo zapeli 9 novih pesmi domačih skladateljev ob sprem-liavi «The New Diamonts».
Sledi - humoristični skeč «Tinac an Matevs».
Kakor znano, je SENJAM 12. oktobra 1975 zaradi slabega vremena odpadel.
llllllllll■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllRIIIllIIIIIIlIllllllllllIllllll|||||||||||||||||||||||I1lIl|||||||lllllllll||||||||||||||||||||||IlllllmIllllll1uulllillllllllIl^lllll
VAŽNOSTI KONZULT NOČEJO UPOŠTEVATI
NA POBUDO SPZ IN DRUGIH KROŽKOV
Od torka dalje v Modernissimo revija jugoslovanskih filmov
Filme bodo predvajali vsak torek . Prvi bo na sporedu Cengičev «Vloga moje družine v svetovni revoluciji»
Čudna zahteva po odtujitvi zemljišč in hiš za lekarno Za nov režim prometa in parkiranja vozil v vasi
Odprtju nove šole v občini Dolenje
V občini Dolenje bodo v nedeljo, 16. novembra, svečano otvorili novo poslopje tamkajšnje celodnevne šole. Svečanost se bo pričela ob 9.45 z mašo goriškega nadškofa msgr. Cocolina, zatem bodo učenci priredili kulturno prireditev.
Prejšnji večer so imeli v Štandre-\ žu, v dvorani doma «Anton Gregorčič», sejo domače rajonske konzulte, ki jo je vodil predsednik Danilo Nanut. Prisotna je bila večina članov konzulte, prevajal je Willy Prin čič.
V uvodu je predsednik Danilo Nanut prebral zapisnik o vaški skup ščini, ki je bila sredi julija. Kritiziral je polovično voljo občinske u-prave do delovanja konzult, posebno kar se tiče prevajanja aktov v slovenščino. Pohvalil pa je predsednika konzulte na Rojcah, ki se je zavzel za uporabo slovenskega jezika. Nanut je tudi poročal o sestanku, ki so ga imeli predsedniki konzult z županom letošnjega 12. avgusta. Povedal je tudi, da so nekateri prebivalci stavb za občinsko lekarno izrazili željo, ' da bi bilo to področje odvzeto Štandrežu in priključeno rajonu Rojce. Nanut je še govoril o nameravanih razlastitvah
iiiiiiiiiiiinMimiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiHiiilliiiiniil
Volitve v šolske svete
Volitve v razredne svete slovenskih osnovnih šol na področju goriškega didaktičnega ravnateljstva (goriška. števerjanska, krminska in. dolenjska občina) bodo v nedeljo 26. novembra t.l. od 8. do 14. ure.
OD 1. NOVEMBRA DALJE
V GORIŠKIH PEKARNAH 50 LIR DRAŽJI KRUH
Podražitve mesa-Tudi britje dražje-V kratkem pride na vrsto metan
Kar na tihem se je kruh podražil 1. novembra za 50 lir za kilogram. Gospodinje so se kar na lepem znašle pred nujo globlje seči v mošnjiček, da so domov lahko odnesle običajno količino kruha. Rekli smo uvodoma, da se je to
TREBA BO ZBRATI 50.000 PODPISOV
Z novim zakonom preurediti delovanje podpornih društev
O tej pobudi, ki so jo načeli sindikalni in politični predstavniki, so govorili v petek v Gorici
V času, ko se italijanski politiki in ekonomi ubadajo z eno najhujših gospodarskih kriz v državi od osvoboditve, prihajajo na dan vozli tridesetletne zgrešene politike pa-rasitizma, odtujitve in potrate. E-den teh vozlov je nedvomno «džungla podpornih ustanov», kot jo nekateri hudomušno imenujejo, ki požre v enem letu 1.500 milijard lir. V Italiji imamo 50.000 raznovrstnih podpornih društev ali ustanov, od bojevniških do invalidskih, od šolskih do begunskih in drugih, ki požrejo dobršnjo porcijo javnega denarja samo za upravno poslovanje uradov in plače zaposlenemu osebju. Vsem tem • dobrodelnim ustanovam pa je treba prišteti se na stotine manjših, periferičnih uradov, ki neposredno zavisijo od nadrejenih ustanov.
Da bi temu ogromnemu ustroju, ki požre javni denar, odklopili go nilni pogon, to je sredstva, je bi! sestavljen v Rimu širši odbor ki ima namen zbrati 50.000 podpisov in nato predložiti parlamentu zakonski osnutek za ukinitev teh ustanov in prepustiti deželam način in postopek za poenostavljanje podpor ljudem in ustanovam, ki ga v resnici potrebujejo. V odboru so zastopane številne zdravstvene, sindikalne, politične in kulturne organizacije, ki so si prevzele nalogo izvesti akcijo za odpravo odvečrih podpornih ustanov. V ta namen so že tudi pripravili zakon, ki v desetih členih točno določa, da naj bi že z januarjem prihodnjega leta prevzele dežele vso odgovornost na tem področju. Odbor si je nadaHe začrtal nalogo sklicati v vseh večjih mestih ljudske shode, kjer bi razvili razpravo o pobudi in nkrati tudi pobirali podpise.
Takšen javni shod je bil tudi v petek zvečer v pokrajinski sejni dvorani v Gorici. Na njem so spregovorili občinski odbornik Roberto
Portelli, vsedržavni zastopnik AC ' .1 Pietro Praderi, in Rolando Clan, ki je zastopal deželnega odbornika Dal Massa. Uvodno besedo pa je imel ravnatelj pokrajinskega patronata AGLI Mario Fain. Govorniki so poudarili važnost pobude, ki ima namen prehiteti drugih pet zakonskih osnutkov, ki so jih s tem v zvezi predložile politične stranke, in enega tudi notranje ministrstvo, od leta 1972 do danes in ki zaradi počasnosti parlamentarnega dela ne kaže še priti v razpravo. Nekatere od številnih podpornih društev so že same po sebi smešne za današnje čase, kot so tiste, ki jih je ustanovil še bivši italijanski kralj ali družina plemičev Savoia. Samo za šolski patronat gre letno nad 30 milijard lir, medtem ko prejme vsak učenec poprečno po 41 tisoč lir letno. Občinskim ustanovam ECA gre na leto 37 milijard lir, na vsa kega revnega prosilca pa pride razdeljenih komaj 35 lir dnevno. Takih primerov je še in še, vsega, pa so na zborovanji' v petek povedali, da ■'oh ni mogoče nadzorovati zarorU neštetih postranskih delovanj teh številnih podpornih ustanov.
V razpravo so posegli tudi številni poslušalci in tudi predstavnik delavske zbornice CGIL. Vsi so naglasili potrebe po čimprejšnji ureditvi tega vprašanja, ki tako orez-brižno zajeda naše gospodarstvo. Slišali smo tudi nove predioge in kritike na račun nekaterih drugil državnih in krajevnih ustanov, ki jih zakonski osnutek ne omenja, ker niso štete kot podporna društva Po razpravi so začeli takoj zbi rati podpise. Podpise za predložitev tega zakonskega osnutka parlamen bodo zbirali v Gorici na obč "' še vsako soboto in ponedeljek od 11 do 12. ure. Čimprej bodo začeli s pobiranjem podpisov tudi po vseh drugih občinah. Sinoči je bil po doben shod tudi v Tržiču.
zgodilo na tihem, kajti zveza trgovcev, ki je običajno javljala spremembe cen, je tokrat molčala, morda tudi v zvezi s polemiko, do katere je prišlo pred nekaj dnevi med sindikatom pekovskih delavcev in predsednikom sekcije pekov
Realnost je danes ta, da jo treba za najbolj razširjeno vrsto kruha v Gorici odšteti 500 lir za kilogram. Peki to podražitev utemeljujejo s povečanimi stroški za osebje in za metan, elektriko in gorilno olje. Nespremenjena pa je ostala cena navadnemu kruhu, kajti ta cena je podvržena nadzorstvu pokrajinskega odbora za cene na prefekturi. Peki niso zahtevali poviška te cene in ta kruh je moč dobiti, bolje bi rekli, bilo bi ga treba vedno in povsod dobiti, po 210 lir kilogram. Tak kruh pa je marsikje težko dobiti in tako prihaja v trgovinah tudi do prerekanj.
Ni pa samo kruh v okviru podražitev. Podražilo se je v teh dneh, in to kar za nekaj sto lir pri kilogramu, tudi meso. Tudi v Gorici se je pripetilo nekaj podobnega kot v Trstu, kjer so mesarji zatrdili, da nimajo več na razpolago kontingentov mesa uvoženega iz Jugoslavije na podlagi krajevnega sporazuma.
Za prihodnji teden je na prefekturi napovedana seja pokrajinskega odbora za cene. Razpravljali bodo o cenah metana v občinah Gorica in Gradež. Znano je, da je večina v občinskem svetu v Gorici sprejela tezo o podražitvi metana, končna odločitev pa pada na pokrajinski odbor za cene. Ker je ta odločitev praktično že gotova, bo metan dražji od prvih dni prihodnjega decembra.
Svoje storitve so podražili tudi brivci, ki so na seji svojega združenja pred približno tednom dni odobrili nove cene, ki so že v veljavi. Za striženje las je treba n.pr. odšteti 1.500 lir.
V zvezi z zgoraj omenjeno vestjo o podražitvi kruha naj omenimo še, da so se v Tržiču sestali pekovski delavci, včlanjeni v enotno sindikalno federacijo. Preučili so položaj na svojem področju. Zastopnik sindikata Luciano Pini je precej polemiziral s predsednikom združenja pekov Stefanom Viatori-jem. ki je v odprtem pismu Pic-colu zagovarjal stališča pekov Pini je dejal, da niso hoteli delodajalci pogajanj s sindikatom. Polemizirali so tudi z nedavno podražitvijo cene kruhu in sklenili, da protest razširijo na tovarniškf svete v tovarnah. Istočasno bodo v sredo, 19, novembra, priredili v Gorici protestno manifestacijo pekovskih delavcev.
v industrijski coni. Povedal je o dopisovanju z deželno upravo in predlagal sestanek med zastopstvom konzulte in deželnega odbora v Trstu. Poleg tega je predsednik poročal še o sestanku, z novim občinskim odbornikom za programacijo inž. Čefarinom. Izrazil je še željo, da bi bila tiskovna poročila o delovanju konzult bolj popolna, kajti v italijanskem časopisju so zares malenkostna. Poleg tega pa je predlagal prepoved prometa tovornjakov po Ulici Sabotino in nov režim parkiranja v Štandrežu. Prav tako bo treba povabiti v Štandrež mestnega odbornika za javna dela, da prikaže varianto regulacijskemu načrtu za širjenje železniške postaje.
V debato o vseh vprašanjih je poseglo precej članov konzulte. Danilo Nanut - Blažonov je bil proti od tujitvi zemljišč in stavb za lekarno,
svetovalvi Bernardis (KD), Cozzaro-lo (KD) in Ambrosi (leva lista), občino Muš pa župan Zoff (KD) ter svetovalci Feresin (KD), Zorzenon (KD) in Blasutig (PSI). Niso še izvolili svojih zastopnikov občini Gorica in Števerjar
V četrtek bo M. Cerne predvajal film o Japonski
Naš rojak in prijatelj Miladin Černe izkoristi vsak poletni dopust, da odpotuje v razne dežele. Ker ima tudi konjiček slikanja in filmskega snemanja lahko prikazuje prijateljem to kar je sam na potovanju videl. V raznih prosvetnih društvih na Goriškem je v lanskih sezonah . že vrtel filme o svojih potovanjih, ker bi to pomenilo tudi izgubo pre-_ Letos je bil na Japonskem in je
cejšnjega kmetijskega področja. Zahteval je tudi, da bi občina morala dati v pregled konzult! vsako spremembo regulacijskega načrta. Hotel je tudi vedeti ali je občina kaj storila za nakup zemljišča za postavitev spomenika domačim padlim.
Božidar Tabaj je obžaloval počasnost del na gradbišču otroškega vrtca, protestiral je tudi proti umazanosti v Ul. Trevigiano in zahteval da se po tej ulici prepove vožnja s tovornjaki in dalje zahteval razširitev pokopališča. Giordano Riaviz je predlagal sestanek z mestnim podjetjem; na tem sestanku naj bi se podrobno pogovorili o napeljavi me-tanovoda v vso vas. Dušan Brajnik se je zavzel za uradne stike konzulte z raznimi občinskimi funkcionarji, Danilo Paulin pa je povedal, da so v industrijskem konzorciju nasprotni gradnji tovarn na levem bregu Soče. Klavdij Ožbat pa je poudaril pomanjkljivosti v urejanju prometa in parkirišč na štandreških ulicah ter zahteval poimenovanje štandreške osnovne šole.
posnel kar dolg film o tem kar je videl na Japonskem, v Hong Kongu, v Manili na Filipinih in v Bang-Ko-ku. Film bo Goričanom Miladin Černe predvajal v četrtek, 13. novembra, ob 20. uri, v Klubu «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu št. 13.
Interpelacija svetovalcev KPI
Svetovalci KPI Chiarion, Zalateu, Coceani, Brajnik, Pirella in Bar-battello so poslali županu interpelacijo v kateri menijo, da bi moral odbor poslati rajonskim konzultam, pred razpravo v občinskem svetu, predlog proračuna za 1. 1976 in sicer v zvezi s točko 10 pravilnika o rajonskih konzultah, ki predvideva, da morajo konzulte dati mnenje o vseh sklepih občinske uprave, vštevši proračun.
Skoro povsod novi člani briške gorske skupnosti
Za prihodnji ponedeljek,’ 17. novembra, je dosedanji predsednik briške gorske skupnosti Luciano Stecchina sklical na krminskem županstvu sejo te skupnosti in dal na dnevni red osnutek pravilnika te skupnosti in proračun za letošnje leto. S tem v zvezi smo že čuli nekatere pripombe, da je razprava o pravilniku neumestna, ker bo briška gorska skupnost v sedanji sestavi kmalu zapadla. Veljavnost obstoja teh skupnosti je z zakonom določena od izvolitve občinskih svetov do njih razpusta. V skupnosti so namreč prisotni samo občinski svetovalci. Stecchina, ki je bil na to mesto izvoljen v svojstvu krminske-ga občinskega svetovalca, nima sedaj razloga da vodi še vnaprej briško gorsko skupnost.
Skoro vse prizadete občinske u-prave so že izvolile svoje zastopnike. Občino Krmin bodo v briški gorski skupnosti zastopali župan Zar (PSI) ter svetovalci Spessot (KPI), Mavrič KPI), lacuz (KD), Ambrosio (KD), Castello (PSI). Zastopstvo občine Koprivno je sledeče: župan Silvestri (KD) ter svetovalci Rus-sian (PS.ni), Gaiatto (KPI). medtem ko morajo izvoljenega demokristjana Vecchieta zamenjati ker je že dal ostavko. Občino Dolenje bodo zastopali župan Bernardis (KD) ter
Razpis patronata v Sovodnjah
Šolski patronat za občino Sovodnje razpisuje natečaj za eno učiteljsko mesto za pošolski pouk v osnovni šoli na Vrhu. Pouk se bo predvidoma pričel 1. decembra t.l. in bo trajal šest mesecev. Prosilci naj naslovijo prošnjo na šolski patronat v Sovodnjah in jo oddajo do 25. t.m. v osnovni šoli v Sovodnjah. Prošnja naj vsebuje osebne podatke, študijske naslove in druga izkazila, ki pridejo v poštev za tovrstni pouk.
SINDIKAT
SLOVENSKE
ŠOLE
tajništvo Gorica
vabi vse člane in druge šolnike na redni letni OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 17. t.m., ob 16.30 v risal-nici učiteljišča «Simon Gregorčič» v Ulici Croce.
V torek, 11. novembra, bodo pričeli v kinodvorani Modernissimo, sezono modernega jugoslovanskega filma. Kot smo že poročali, bodo vsak torek predvajali enajst jugoslovanskih filmov. To so filmi, ki so bili nagrajeni bodisi na festivalih v Jugoslaviji kot v inozemstvu^ Gre za filme, ki bodo govorjeni v italijanščini, in ki so v rednem obtoku italijanske distribucijske mreže.
Za ta pregled jugoslovanskega filma so se zavzeli poleg državne družbe, ki upravlja to kinodvorano, še Slovenska prosvetna zveza, sindikat filmskih kritikov, goriški Piccolo Cineforum in EMAC. Poleg predvajanja filmov bodo priredili še nekaj debatnih večerov, na katerih bo prikazana jugoslovanska kinematografija. Za naslednji ponedeljek, 17. t.m., je predvideno prvo tako predavanje na katerem bo naš filmski kritik Sergij Grmek, ki je tudi član sindikata kritikov in odbora Slovenske prosvetne zveze, govoril o današnji jugoslovanski filmski stvarnosti.
Prvi film bo, kot smo že omenili, na sporedu v torek, 11. novembra. To bo film «Vloga moje družine v svetovni revoluciji», ki ga je režiral Bata čengič.
Korektivna telovadba od jutri v Doberdobu
Občinska uprava v Doberdobu obvešča, da prično z vajami korektivne telovadbe jutri, v ponedeljek, v občinski telovadnici. Vaje bodo ob ponedeljkih in četrtkih popoldne za tri skupine po naslednjem urniku: 14.50 - 15.35 za otroke tretjega razreda slovenske šole v Doberdobu in vseh razredov italijanske šole v Doberdobu; 15.40 - 16.25 za otroke iz Jamelj, Dola in Poljan (za prevoz bodo poskrbeli s šolskim avtobusom); 16.30-17.15 za otroke 4. in 5, razreda slovenske osnovne šole v Doberdobu.
22. novembra, in sicer ob delavnikih od 11. do 13. ure ter od 17. do 20. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure.
V petek so v prostorih Palače hotela odprli samostojno razstavo u-metnika Dina Matteonija.
Prihodnji teden, v ponedeljek, 17. novembra, bodo v razstavnih prostorih Pro Loco na Verdijevem korzu odprli slikarsko razstavo tržaških umetnikov Ondine Brunetti in Emilia Primossija.
Zveza slovenske katoliške prosvete
vabi na
STILNI KONCERT ROŽANSKE LJUDSKE PESMI
ki bo danes, 9. nov., ob 17. uri v župnijski dvorani v Števerjanu.
Nastopa mešani pevski zbor iz št. Jakoba v Rožu (Koroška).
• Davke bodo v pisarni delavskega urada v Doberdobu pobirali 18. novembra od 8.30 do 12. ure.
Trčenje pri Vilešah
Na glavnem križišču pri Vilešah sta v poznih popoldanskih urah trčila avtomobila, v katerih so se vozile tri osebe, ki so jih sprejeli v splošno bolnišnico. Gre za 22-letno uradnico Avgusto Lepre iz Terzo D’Aquileia, kateri so zdravniki ugotovili možganski pretres in zlom desne noge, zaradi česar se bo morala zdraviti 40 dni, za 19-letnega delavca Flavia Zamara iz Strassolda ter za njegovega 23-letnega brata Ermanna. Oba se bosta zaradi lažjih poškodb zdravila le nekaj dni.
Danes odprte bencinske črpalke
Na Goriškem so danes odprte naslednje bencinske črpalke:	Go-
rica: Shell, Ulica Crispi; Esso, Ulica Lungo Isonzo; Total, Ulica Aqui-leia; Chevron, Mihaelova ulica, Esso, Tržaška cesta. Gradišče; Total, Drevored Trieste. Turjak: Večal, Ulica Piave. Krmin: Agip, Drevored Venezia Giulia. Škocjan ob Soči: Moncisa, Ulica Diaz; Agip (Pieris), Ulica Garibaldi. Ronke: Agip, Ulica Redipuglia. Gradež: Esso, Riva Sla-taper; Shell, Trg Carpaccio. Tržič: Shell, Ulica Matteotti; BP, Ulica Cosulich; Total, Ulica Bolto. Šlo-vrenc ob Soči: Total, Ulica D’Annunzio. štarancan: Agip, Ulica Trieste. Mariano: Esso, Ulica Manzoni.
• V nedeljo, 23. novembra, bo redni občni zbor goriškega avtokluba. Poleg poročil in obravnavanja proračunov bodo izvolib tudi odbor kluba za bodoča tri leta.
Danes v «H Torchio» odprtje razstave Andreja Košiča
V umetnostni galeriji «Il Torchio» v Ulici Mameli 6 bo danes ob 10.30 slovenski slikar Andrej Košič iz Gorice odprl samostojno razstavo.
Priznani trgovec-umetnik je doslej samostojno in skupinsko razstavljal že v številnih krajih Italije in Slovenije, kjer je bil povsod deležen laskavih priznanj zaradi izredne privlačnosti svojih briških in kraških motivov. Samostojna razstava v galeriji «Il Torchio» pomeni potrditev izredne umetniške ustvarjalnosti, ki jo Košič izkazuje v svojih delih.
Razstavni prostori bodo odprti do
Prometna nesreča
mladega motorista
Zaradi prometne nesreče, ki se je v večernih urah pripetila v Drevoredu 20. septembra, so v splošno bolnišnico sprejeli 18-let-nega Flavia Rožica iz Ul. Lungo Isonzo Argentina 79. Mladeniču so zdravniki ugotovili dvojni zlom na levi nogi, zaradi česar se bo moral zdraviti 40 dni.
Nesrečo je botrovala nepazljivost mladeniča samega, ki je z motorjem zavozil s pločnika naravnost na cesto. Pri tem je s pevmskega mosta pridrvel avtomobilist, 32-letni Ivan Valentinčič iz štmavra. ki je Rožica podrl.
Na Verdijevem korzu je avtomobi-listka, 38-letna Marija Gorjan, povozila 50-letno Zorko Pirh iz Kala nad Kanalom, kateri so v bolnišnici nudili prvo pomoč zaradi lažjih poškodb po telesu.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
priredi brezplačni avtobusni prevoz za goriške gledališke obiskovalce iz Gorice v Trst k predstavi
MISTER DOLAR
Branislava Nušiča, ki jo priredi Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda, v Kulturnem domu v Trstu danes, 9. nov., ob 16. uri.
Odhod avtobusa iz Gorice ob 14.00, iz Podgore ob 14.05, iz Štandreža ob 14.10, iz Sovodenj ob 14.15, iz Rupe 14.20, iz Jamelj ob 14.35.
KMEČKA BANKA
USTAN0VUENA LETA 1909
GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206 - 2207
VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA
EDILSANITARIA
•	PLOŠČICE
•	SANITARNI IZDELKI
O OPREME ZA KOPALNICE
•	ZIDNE TAPETE
GORICA Ulica Trieste 257 Tel. 23-66
PRVOVRSTNA IZBIRA PO UGODNIH CENAH
PRIZMNO MEOM«
um nmnm »m
LA GORIZIANA
GORICA — Ul Duca d'Aosta 180 — tel 28-45 — GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
GLASBENA MATICA SPZ in ZSKP
vabijo na vpis abonmaja za glasbeno sezono 1975-1976 s petimi koncerti (Consortium musieum iz Ljubljane, pianist Acè Bertoncelj, Slovenski oktet, orkester Glasbene matice iz Trsta, zbor Slovenske filharmonije iz Ljubljane).
Abonmaje sprejemajo v pisarni Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2, tel. 2495 in v agenciji Arturja Koshute, Ul. Ma-meli 5.
Cena rednega abonmaja 5.000 lir, za dijake 2.000 lir. Posamezne vstopnice bodo veljale i.500 lir.
Prosvetno društvo «JEZERO» v Doberdobu vabi vse člane in prijatelje na
OBČNI ZBOR
društva, ki bo v petek, 14. novembra, ob 20. uri v prosvetni dvorani.
Kino
Gorica
VERDI 15.00—22.00 «I quattro dell’apocalisse». F. Testi, T. Millian. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 15.00-22.00 «Piange il telefono». D. Modugno in F. Guadagno. Barvni film.
MODERNISSIMO 14.45—22.00 «C’era una volta Hollywood». E. Taylor, F. Sinatra. Barvni film.
CENTRALE 15.00—21.30 «Tra squali, tigri e desperados». C. Wilde, Y. Chotto. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 15.00—22.00 «La furia del drago». B. Lee, V. Williams. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Le malizie di Venere». Barvni film.
PRINCIPE 14.00—22.00 «Roma violenta». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Mali čudeži velike prirode», jugoslovanski film ob 10.00. «Morilec prihaja iz groba», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Mali čudeži velike prirode», jugoslovanski film ob 16.00. «Umazane roke nad mestom», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Povampirjeni Miles». Ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
ROJSTVA: Michela Chiopris, Valentina Chiopris, Davide Milotti, Gabriella Pensabene, Mariangela De Pippo, Emanuela Gaggioli, Tamara Canziani, Gianpiero Augusti, Daniele Taverna Turisan, Katiuscia Fra-tianni, Ilaria Petri, Valentina Paradiso, Andrea Donaggio.
SMRTI: 81-letni upok. Carlo Chie-rego, 63-letni upok. Giorgio Menon, 92-letna upok. Maria Bernardi, 78-letni upok. Giuseppe Rigo, ,77-letna gospodinja Ida Toros, 73-letna upok. Maria Zorzut vd. Rossi.
OKLICI: gospodinja Domenica Malusa in šofer Luigi Macuz, študentka Michela Schmoczer in varilec Silvano Mauri, otroška negovalka Liana Cocco Pallayicini in elektrotehnični izvedenec Roberto Chiarion, uradnica Luciana Marangon in inženir Valentino Onesti, gospodinja Patrizia Reali in mehanik Vito Goljevšček, študentka Sandra Pontéllo in uradnik Fulvio Zoppo-lato.
POROKE: gospodinja Onorina Cornar in tapetnik Enrico Furlani, univ. študentka Fiammetta Ferk in uradnik Mauro Franzoni, uradnica Irma Pecorari in upok. Edoardo Zorzut.
Prosvetno društvo «Naš prapor» Oslavje - Pevma - Štmaver
priredi v soboto, 15. t.m., ob 20. uri v prostorih gostilne «Pri Tildi» na Oslavju
DRUŽABNO VEČERJO OB SV. MARTINU
Vabila lahko dobite pri Marjanu Žagarju (Pevma), Rudiju Pavšiču (Gorica), Stanku Radikonu, Sergiju Jakinu ter Milku Klanjščku (Oslavje).
VSI VABLJENI!
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in jutri ponoči je dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72-488.
Prispevki
Namesto cvetja na grob pokojne Ane Marušič por. Berti daruje Anton Marvin 5.000 lir za kulturni dom «Andrej Budal». Anton Marvin daruje 5.00Ó lir kot drugi prispevek za štandreški dom.
V počastitev spomina Edke Budal daruje Silvana Malalan iz Trsta 5 tisoč lir za štandreški kulturni dom.
Danilo Marušič daruje 5.000 br za kulturni dom «A. Budal» v počastitev spomina Ane Marušič por. Berti.
Za partizanski spomenik v Fod-gori so prispevali: Slovenska prosvetna zveza 160.000 lir, občina .Sovodnje 50.000 lir, gradbeno podjetje «Luigi Zoff» 50.000 lir, Gino Sicuro (Gonars) 136.000 lir. Edi Jarc 10.000 lir, Riko Komavli 10.000 lir. Giovanni Marsecchi 5.000 lir, Ivo Jerkič
5.000	lir, Luisa Riccardo 3.000 br-Giuseppe Marsecchi 2.000 br, Adelino Marangon 1.000 br, Giuliano Interbartolo 2.000 lir, Michela Dru-fuka 2.000 lir, Pino Vuga 3.000 lir. Pasquale Vuolo 3 000 lir, Marjan Bednarik 2.000 lir, Alojz Humar
20.000	lir.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage mame
ANE MARUŠIČ
Posebna zahvala darovalcem cvetja.
Družini Berti in Sacchetti
štandrež, 9. novembra 1975
KULTURA
RAZGOVOR Z GOSTOM TRŽAŠKEGA GLEDALIŠČA VERDI
Karlo Cossutta - «Učo» Kocjanov pevec svetovnih opernih odrov
V Verdijevi operi «Othello» poje naslovno vlogo, v kateri je že z velikim uspehom nastopal pred kratkim v Londonu in Chicagu Svetovna slava mu ni izpodrezala domačih kriških korenin
Tržaško operno gledališče Verdi začenja sezono 1975/76 z Verdijevo opero «Othello». Naslovno vlogo bo pel naš kriški rojak, tenorist Karlo Cossutta, poleg njega pa še baritonist Cappucilli (tudi Tržačan), pa Raina KabaivSnska, Mario Ferrara in drugi.
Karlo Cossutta, «Učo» za družino, prijatelje in znance, je že pel v tržaškem Verdiju glavni vlogi v «Don Carlosu» leta 1970 in v «Moči usode» leta 1973. Tokrat prihaja s svojo najljubšo vlogo Othel-la, potem ko je z njo (v družbi s Cappucilhjem) več tednov navduševal elitno občinstvo Londona in Chicaga.
Takrat, leta 1970, sva se v njegovem takratnem tržaškem stanovanju v Ul. Tor. S. Piero, pogovarjala o njegovi kriško - tržaški mladosti, ko je še obiskoval slovensko gimnazijo v Ul. Lazzaretto Vecchio, o njegovem odhodu z družino 1. 1948 v Argentino, kjer je v Buenos Airesu leta 1950 na stričevo prigovarjanje opustil o-brt in začel glasbene študije, o njegovih prvih nastopih pa seveda o vsej dotedanji umetniški karieri, ki ga je povedla na odre vseh največjih svetovnih opernih gledališč obeh Amerik in Evrope od Pariza in Londona do Moskve.
Pet let je minilo od takrat in v teh petih letih se je ime Karla Cossutte še bolj uveljavilo v svetovnem opernem svetu. Ploskalo mu je občinstvo v Parizu in Berlinu, na Dunaju in v New Yorku, v San Franciscu in Buenos Airesu, v Londonu in Chicagu, v Moskvi in v Milanu. Tolmačil je glavne vloge v Trubadurju in Othellu, v Aidi in Normi, v Deklici divjega zapa-da in v Don Carlosu, v Plesu v maskah in v Moči usode, v Borisu Godunovu in v drugih. Po tržaškem intervalu ga že čakajo Berlin, Hamburg in Pariz.
Povsod je njegovo ime privabljalo ljubitelje operne glasbe, kajti Cossutta je, kolikor ni bil to že Prej, postal vse bolj iskan interpret velikih tenorskih vlog, eden trenutno največjih na svetu v svoji zvrsti dramatičnega tenorja. Toda ostal je tudi «Učo» Kocjanov iz Križa, preprost sin slovenskega Krasa, ki mu svetovno ahasver-stvo in sloves nista izpodrezala domačih korenin.
Po nekaj telefonskih pogovorih me je pričakal na dvorišču svojega čudovitega novega domovanja na kriški cesti, skritega za železno ograjo in živo mejo ob njej. Časa ni imel ravno na pretek, mudilo se mu je na vajo v «Verdi», Pa vendar se je rade volje predal moji radovednosti. Pogovor je stekel naravno, prav nič v slogu velikih intervjujev, v pristni kriški govorici, kateri se ne more in niti noče izneveriti. «Kaj bi se pačil, pravi, tako sem govoril od otroških let in mi Križani smo na svojo govorico ponosni.» Ob tem se mu usta raztegnejo v prijazen odprt smeh in oči mu živo poigravajo na okroglem, a vendarle markantno začrtanem obrazu, obdanem s kratko othellovsko brado.
Kako Vam je, ko ste spet v domačem kraju, na svojem, in v tržaškem teatru, potem ko ste obšel vse najpomembnejše metropole ameriškega in evropskega kontinenta?
Kot mi je pač lahko v rodnem kraju, sicer pa izkoristim vsak Prosti trenutek za skok v Križ, če nisem seveda kje v Ameriki. Če mi čas dopušča in če je vreme lepo, skočim še v Tržič, pa brž s čolnom na morje malo poribarit. Morja ne zamenjam za noben hrib na svetu. Morja in Krasa z njegovim osvežujočim zdravim zrakom. In potem so tu moji brezštevilni kriški prijatelji. Vsakokratni pogovor z njimi me znova osveži, razvedri in spočije, kajti, verjemite mi, to večno rajžanje je kljub vsem komoditetam, vendarle naporno.
V potrditev teh njegovih besed naj povem le, da je v torek popol-
dne živo zainteresiran prisostvoval domačemu nogometnemu derbiju med Vesno in Primorjem in seveda — kot pravi Križan — navijal za svoje. Morje in šport sta njegova najljubša hobyja.
In tržaški Verdi, njegov am-bient?
Zelo je prijeten, domač, z vsemi se poznaš, kot da bi bil tu vedno doma. Vsi so prijetni od ravnatelja do zadnjega orkestraša in statista. Prav zares vzorno delovno okolje. Seveda pa vse to prav nič ne zmanjšuje odgovornosti nikogar od nastopajočih, nosilca glavne vloge pa še najmanj. Človek skuša dati od sebe vse kar zmore, kjer koli nastopa, to je pač v krvi ljudem našega poklica, ki pravzaprav živimo od svojih uspehov. Razumeli boste, da je zame v Trstu še bolj logično, da skušam dati tržaškemu občinstvu največ kar zmorem, še več kot zmorem. Ta dolžnost do tako-rekoč rodnega mesta in do sredine iz kater^ izhajam, me spremlja vsakokrat, ko nastopam v Trstu, pa čeprav je po drugi strani tudi res, da ti rutina ustroji kožo do take mere, da so ti vsa gledališča enaka.
Katera vloga Vam je najljubša? Othello, ker je najpopolnejša vloga za dramatski tenor, ker zahteva skrajno koncentracijo, izreden napor, popolno vokalno in igralsko angažiranost, vloga, v kateri moraš živeti in trpeti s tragičnostjo lika, vloga, ki zahteva od pevca glas in igro bolj, kot katera koli druga.
Kako potekajo priprave za tokratno tržaško uprizoritev?
Zelo intenzivno in z veliko vnemo vseh sodelujočih od dirigenta, režiserja, scenografa do solistov in ostalih. Vaje so dvakrat na dan po več ur že štirinajst dni, kar za novo postavitev niti ni tako veliko. V nekaterih gledališčih trajajo tudi pet tednov in po 8 ur dnevno.
Kaj pa Vaši sonastopajoči v o-stalih glavnih vlogah, ste z njimi že kdaj nastopali?
S Cappucilhjem sva prav Othel-la pela skupaj pred nedavnim v londonskem Covent Gardnu in v Chicagu, zato sva že ubrana, čeprav vsaka nova postavitev, vsak novi dirigent in vsak novi režiser postavlja drugačne zahteve. Toda posamezne like vendarle kreiraš sam. S sopranistko Kabaivansko pojem prvič. Oba sta velika pevca.
Posrebala sva kavico, s katero nama je postregla njegova prh jazna ženka Nidia, v Argentini rojena hči 'kraških staršev (Cotiče va iz Križa, ki je tudi vestna spremljevalka in tajnica svojemu možu) in priložnost je bila, da sva pogovor speljala še kam drugam. Na primer k stari in novi pevski šoli, k stari, srednji in mladi generaciji opernih pevcev, k morebitnim razlikam med šolami in pevci itd.
Cossutta meni, da je vokalna šola za operne pevce zelo napredovala, da pa je slej kot prej temeljni pogoj za uspeh naravni glas. Glas in igra sta nedeljivi sestavini vsakega opernega kreiranja. Nekdanja statičnost, ko je bil ves poudarek zgolj na glasu in posebej še na^ arijah, se je umaknila dinamičnosti, dramski interpretaciji, v kateri je glas le izrazno sredstvo za vokalno interpretiranje notranje duševnosti in nastrojenosti podajanega lika. To je za pevca seveda dodatni napor, toda brez njega ni mogoče do popolnega umetniškega ustvarjanja. In času je treba dati čas. Pevci mlade generacije hočejo vse prehitro na oder in povrhu še z zahtevnimi vlogami. Za pravi odrski de-but, za repertoarno petje, pa je treba vsaj pet do šest let temeljitih priprav, upornega študija. Jaz sam, na primer, še danes, ko pojem že 17 let, ne zamudim nobene priložnosti, da skočim do svo-
vil po domače, kot s starim znancem, in odhitel s svojim mercedesom v gledališče Verdi na vajo. Lastnost velikih pevcev je tudi profesionalna vestnost.
JOŽE KOREN
Prejeli smo
jega profesorja Wolkena v Argentini ali pa do prijatelja prof. Alda Daneva tu v Trstu na kakšno uro vokalne obnove.
In še nekaj je važno za pevca: to namreč, da zna kdaj tudi reči ne, da zna odkloniti še tako mamljivo vabilo. Pevec mora sam vedeti, katera vloga ustreza njegovemu glasu, njegovemu interpreta-cijskemu nagnjenju.
Čas najinemu pogovoru se je začel iztekati. Na vprašanje, kako mu ležijo vloge v ruskih opernih delih, je v ruščini polglasno into-niral arijo iz Onjegina (sicer poje ostale vloge pretežno v italijanščini) in s prsti povlekel po tipkah svojega klavirja Jamaya Conser-vatory. Dejal je, da so čudovite v svoji mehkobi. Potem se je pošlo-
mm.......
PRIRODA - ČLOVEK IN ZDRAVJE, leto XXX., št. 9-10. Mesečnik za poljudno zdravstvo.
OBZORNIK 75, št. 11. Mesečna ljudska revija Prešernove družbe v Ljubljani.
LE LIVRE SLOVENE 75, letnik XIII., št. 12. Informacijski bilten Društva slovenskih pisateljev, Pen - kluba in Društva književnih prevajalcev Slovenije.
Karlo Cossutta v vlogi «Othella»
KRLEŽA PRVIČ ZA ITALIJANSKO PUBLIKO
«Gospoda Glembajevi» z J. Babičem na Reki
Režiserju je z novim prijemom uspelo smelo poudariti trajnejše dramatične komponente v besedilu ■ Lepa interpretacija Raniera Rruminija (Leon)
Preteku torek je bila na Reki premiera Krleževe drame «Gospoda Glembajevi» v izvedbi italijanskega ansambla, ki že vsa povojna leta deluje v okviru gledališča «L Zajc».
Šlo je za kulturni dogodek, ki bi prav gotovo zaslužil mnogo večjo pozornost, kot jo je v resnici vzbujal. Bilo je namreč prvič, da se v italijanskem jeziku uprizarja drama, ki zasluženo slovi kot ena najboljših v jugoslovanski gledališki literaturi tega stoletja in bilo je prvič, da se italijanski publiki kot dramatik predstalja Miroslav Krleža, nedvomno največja osebnost, poleg Andrica, v zgodovini sodobne jugoslovanske književnosti. In kljub temu smo v dvorani «Neboder» videli le običajno premiersko publiko in nismo Opazili nobenega znamenja, po katerem bi človek lahko sodil, da gre za izjemen kulturni večer.
Bilo nam je res nerodno. Tembolj nerodno, ker nam je usoda kulturnih izmenjav med Jugoslavijo in Italijo še posebno pri srcu in ker je bila predstava že sama na sebi, to je v zgolj gledališkem pogledu, vredna mnogo širšega priznanja od tistega, ki ga je bila deležna v dvorani.
Režiser Jože Babič je kot gost Italijanske drame na Reki znal vliti v predstavo vso svojo veliko inventivnost in večdesetletno izkušenost. Vrh tega se je približal besedilu s popolnoma novimi prijemi, v katerih so bili v enaki meri prisotni smisel za estetsko ravnovesje, spoštovanje tradicije in filološka skrb, a tudi smelo poudarjanje trajnejših dramatičnih komponent v besedilu, iskanje sodobnejših izraznih sredstev in odkrivanje dialektičnega pomena v prepletanju človeških usod. Zato lahko upravičeno trdimo, da nam Babič ob sodelovanju Italijanske drame na Reki polemično predlaga novo tolmačenje «Glem-bajevih» in da je njegov predlog prepričljiv, saj je tržaškemu režiserju uspelo dokazati, da je to Krleževo besedilo živo ne samo zaradi njegovih že tradicionalnih vrednot in sicer zaradi jedke in krute analize razpadanja buržuj-
ske družbe na Hrvaškem tik pred prvo svetovno vojno, marveč tudi zaradi imanentnih poetičnih prvin, ki so v dramatičnih konfliktih Krleževe drame in ki lahko živijo izven zgodovinske atmosfere, v katero so jih vse dosedanje interpretacije besedila postavljale. Naj kot primer tega Babičevega predloga navedemo vsaj lik Leona Glembaja, ki zadobi na koncu tragične dimenzije človeka v brezupnem boju s svojo človeško usodo in zapečati dramo z akordom, v katerem so ubrano zaobseženi vsi pretresljivi poetični trenutki zgodbe, ki še je odvijala pred našimi očmi.
Še zlasti je to prišlo do izraza v odlični interpretaciji Raniera Bruminija, ki je z izjemno bogatimi igralskimi sredstvi znal prodreti v najbolj skrite kotičke zamotane Leonove duševnosti in prepričljivo izluščiti iz nje univerzal-
no človeško jedro. Ni dvoma, da gre za velikega igralca, na katerega je Italijanska drama na Reki lahko upravičeno ponosna.
Toda tudi ostali interpreti so pod veščo Babičevo roko lepo prispevali k uspehu predstave. Posebne omembe vredni so prav gotovo Gianna Depoli kot baronica Castelli, Nereo Scaglia kot Titus Andronicus Fabriczy in Bruno Petrah kot Alojz Silberbrandt.
Nekoliko manj prepričljivo se nam je zdelo delo scenografa Antona Žuniča, ki je s svojimi premičnimi panoji nekoliko zavrl ritem predstave, namesto da bi ga pospešil in hkrati pojasnil, kot je verjetno bilo v njegovih namenih.
Kostumi Ksenije Jeričevičeve pa so bili stilno neoporečni in so se lepo skladali z režiserjevim konceptom.
Josip Tavčar
Naj, pesem zadoni...
Tako je naslov kar zajetni knjižici žepnega formata, ki so jo tiho, brez vsakršnih napovedi uredili, postavili in natisnili stavci Založništva tržaškega tiska v urah in minutah, ko za stavnimi stroji in pulti niso stregli svojim službenim obveznostim. Nastala je iz njihove notranje potrebe, takole obrazložene v uvodnih besedah:
«... in ko si že toliko ur za strojem, se le-ta spremeni v orgle; prsti tekajo po klaviaturi in zaigrajo pesem, ti pa zamrmraš nekaj besed, nekaj not; delovni tovariš se ti pridruži, pa še eden, še eden . . . in zbor je tu!
Vendar se dogaja, da pesem zamre koj po prvi kitici, ker so besede šle v pozabo, ker jo ta zapoje tako, oni pa drugače, ker je tistale pesem večini neznana. ..
Zato smo se odločili, da zberemo nekaj tekstov in jih izdamo, da nam bodo v pomoč pri petju . . .»
In kar so sklenili so naredi-li. Zbrali so pesmi od tistih starih, najbolj preprostih do najnovejših narodnih in partizanskih, jih natisnili v celoti, sebi v zabavo in tudi za tiste, ki bi si jih zaželeli.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittfmiutiniiutiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitmiiriiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiimiiiiu
ANGAŽIRANA FOTOGRAFSKA UMETNOST
Razmišljanje oh Kološevi retrospektivni razstavi
Med pogovorom
čisti obrisi ognjevitih potez, bleščečost, prozornost in milina oči, lica polna življenjske medice, so se v obdobju štiridesetih let spremenili kot prelepa pokrajina pod nagibom sonca. Ostala je noč. Čista, jasna noč s svojimi izrazitimi potezami, ki odkrivajo človekovo dušo, prodirajo globoko v človeško zavest in jo razčlenjujejo. štiri slike ciganke Ile, posnete v obdobju štiridesetih let se kopljejo v skrivnostni poeziji. Odsev človeka v zrcalu življenja. V ritmu belo-črnih obrisov izražajo obrazi duha, ki je v njih, razkrivajo ustvarjalčevo najbolj intimno in skoraj nedosežno zamisel — strukturalno prebirajo življenje — registrirajo ga, kar pa je le odsev avtorjevega notranjega življenja z njegovim čutenjem in izražanjem, človek gleda te slike, slike prvega obdobja Kološevega jotograf-skega ustvarjanja, kot bi gledal val morja, ki se raztrešči ob skalnatem obrežju. Opazuješ ga, kako se vrača, kot otrok v materin objem, slediš mu, a že izgine med sobrate. Ostanejo misli, spomini neke četrte dimenzije, viseči nad rojstvom, življenjem in smrtjo, kot zrcalna voda, ki shlapi pod pekočim soncem.
Posilstvo potrošniške družbe, ki ga ta izvaja nad istrskimi vasmi in naravnim okoljem na splošno, je tematika, ki jo Kološa z močnim in globokim kompozicijskim okusom obravnava v kolažu zadnja leta. Vsaka slika ima neko posebnost, ki jo razlikuje od druge, tako lahko govorimo, da je v vsaki Kološevi kompoziciji vidno poudarjen kak tipičen izraz potrošniške družbe, ki dopušča popolno uresničenje zamisli, na kateri temelji. Vulgarnost barvnih reklamnih nalepk, ki izstopajo iz žalostnega ozadja razpadajoče istrske zemlje, je le strog opomin človeku.
Kološeve fotografije so speljane paralelno s pronicljivostjo zamisli
Jože Kološa s svojim objektivom
in izražanja. Človek občuti v avtorju mehkobo in igro veselega duha, veselega, da je tak kot je. Ob strukturalnem prebiranju slik je občutiti in zaznati le bistveno - pomešano z občutkom nečesa odprtega. .. nedokončan dialog.
Današnji fotografski tokovi s svojimi nasprotji doprinašajo, da se pojavljajo novi, ki trgajo minula estetska izročila. Opažamo lah-
ko, s kakšnim navdušenim zagonom ljubitelji fotografske umetnosti prihajajo do medsebojnih polemik, iz katerih se porajajo neponovljivi vtisi njihove navdušene zagnanosti.
V tem razburkanem morju u-metniških tokov Kološa opazuje, srka, Icar je bistveno, izraža z resnicoljubnostjo, se uči in uči.
Janko Furlan
KOPRSKO KULTURNO PISMO
V. mednarodno srečanje konservatorijev v Rovinju
Koncertni nastopi najboljših slušateljev dvajsetih konservatorijev 'm glasbenih akademij - Vrsta velikih talentov
V	Rovinju je bilo v dneh od 24. do 26. oktobra V. mednarodno srečanje konservatorijev oziroma glasbenih akademij, ki so se ga udeležili delegati 24 šol iz 16 evropskih držav: z Dunaja, iz Ant-werpna, Brna, Bratislave, Kopen-hagena, Pariza, Bologne, Glasbene matice iz Trsta, Beograda, Ljubljana, Sarajeva, Skopja, Zagreba, Budimpešte, Utrechta, Leipziga, Weimarja, Osla, Varšave, Hamburga, Stockholma, Ženeve, Manchestra in Londona. Razpravljali so o vprašanju današnje glasbene vzgoje: prof. Marija Manturzew-ska iz Varšave je govorila o psihologiji na glasbeni šoli, dr. Douglas Jarman iz Manchestra o novi glasbi na konservatoriju, prof. Dean Manneke iz Utrechta o improvizaciji v modemi glasbeni praksi, Ebbe Knudsen je prispeval sestavek o vprašanjih ureditve pouka teoretskih predmetov na visokih glasbenih šolah, konservatorijih in na univerzah, prof. Rosta Trpkov iz Skopja o fiziologiji solo petja in dr. Koraljka Kos o glasbenih instrumentih in muziciranju v srednjeveškem istrskem slikarstvu. Poleg tega je na štirih koncertih predstavilo svoje najboljše slušatelje dvanajst konservatorijev oziroma visokih glasbenih šol: iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Skopja in Glasbene matice iz Trsta ter iz že zgoraj navedenih mest, razen iz Bratislave, Pariza, Weimarja in Londona.
Med domačimi sta bila zapaže-na violinistka Darja Velušček iz Ljubljane in klarinetist Nikola Srdič iz Beograda, ki smo ju slišali na drugem koncertu, medtem ko podpisani, žal, ni mogel prisostvovati nedeljskemu opoldanskemu koncertu, na katerem je med koncertanti iz Sarajeva, Skopja in Beograda nastopil tudi Črtomir šiškovic iz Trsta. Toda o njegovem uspehu je Primorski dnevnik že pisal. Sodeč po treh koncertih mladih umetnikov je bilo letošnje peto srečanje v Rovinju med nastopajočimi kvalitetno precej izravnano in je v svojem povprečju pokazalo porast v prizadevanju in stremljenju po čim večjih dosežkih tako po tehnični, kakor po estetsko muzikalni plati vzgoje. Soočanje rezultatov evropskih visokih glasbenih šol, ki je pravzaprav bistveni del srečanja, nudi lepo priložnost spoznavanja mladih talentov. Le-tem pa daje nastop pred evropskim glasbeno strokovnim forumom poleg ocene tudi najmero-dajnejše priznanje ter s tem močno vzpodbudo za nadaljnje delo in koncertno udejstvovanje.
Organizator srečanja RTV Zagreb, ki v tesnem sodelovanju z glasbeno akademijo v Zagrebu, pripravlja vsakoletna srečanja, vrši s tem pomembno kulturno u-metniško delo, ki ima čedalje večji odmev med visokimi glasbenimi šolami tudi izven Evrope. Na ta način postaja rovinjsko srečanje mednarodna revija glasbeno pedagoških prizadevanj in uspehov v svetu, ki lahko služijo za primerjavo in orientacijo usmer-janja pedagoškega dela, obenem pa nedvomno pomaga afirmaciji nadarjenih poustvarjalcev. Saj smo slišali nekaj kar presenetljivo zrelih oblikovanj, ki so po svoji svežini in umetniški pronicljivosti prekašale marsikatero interpretacijo profesionalnih koncertantov.
V	tihem merjenju moči, v vidu izbora čim popolneje dovršenih koncertantov, dobiva rovinjsko srečanje svoj profil in svojo vrednost ter pomen v širšem merilu.
Čeprav bo RTV Zagreb predstavila mlade nadarjence preko radijske in televizijske mreže doma in skušala posredovati emisije tudi v inozemstvu, ne bi bilo odveč, ko bi skušali zainteresirati predstavnike koncertnih poslovalnic in drugih organizatorjev koncertnega življenja, da bi prisostvovali tem koncertom, kjer bi brez dvoma našli poustvarjalce ne le dovršene igre, temveč tudi umetnike zdravega entuziazma, klene kreativnosti pogojene z mladostno doživljajsko močjo, ki lahko vnaša v o-blikovanje posebno osvajajočo toplino, s kakršno nas je, na primer, obdarila pianistka Nancy Loo iz Hon Konga, ki pa sedaj živi in se izpopolnjuje v Manchestru. Redka so doživetja, kakršno je vzbudila pri izvajanju Chopinove Sonate op. 35, št. 2 v b-molu, v kateri se je odražala morda najmočnejša kreativna osebnost na tem srečanju.
Z dunajske visoke šole se je predstavila sopranistka Silvija Herman, pevka lepega glasu, ki obeta, da se bo razvila v pomembno solistko dramskega karakterja. Dobra šolanost in oblikovalna smiselnost ji jamčita uspešno bodočnost.
Nenavadno umetniško zrelost smo zaznali v klavirskem triu iz Kopenhagna, ki ga sestavljajo pianistka Anne Marie Foe. violinist Ola Rudner in violončelist Sandy Wilson; v čisti in skladni igri so s pravim mladostnim žarom, a umetniško pretehtanem oblikovanju, močno prepričljivo poustvarili Ravelov Klavirski trio v a-molu.
Ne preseneča nas, da nekateri izmed udeležencev imajo za seboj že niz koncertov in nastopov z raznimi orkestri v svoji domovini ali v inozemstvu ali pa že več domačih in mednarodnih nagrad, kakor trobentač Mauro Malavasi iz Bologne, ki razpolaga z lepo
izenačenim, toplo obarvanim tonom in razvitim smislom nazornega muziciranja. Med te sodi tudi Elizabeta Karaš, pianistka iz Varšave, ki je v posebno toplem intimnem vzdušju podala tri preludije, op. 28, št. 22, 23 in 24 Friderika Chopina. Omeniti moram še nadarjeno violinistko Jacqueline Morard iz Ženeve, ki je izvedla Allemande in Gigue iz Bachove Partite za violino solo v d-molu in Bartokove Rumunske plese, pa pianista Gemota Oertla iz Leipziga, pianistko Vero Kancsar iz Budimpešte, ki je v Brahmsovem Intermezzu v es-molu, op. 118, v Debussyjevem Feux d’artifice ter Lisztovi VI. madžarski rapsodiji pokazala odlike igre in umetniško pronicljivost interpretacije; blizu ji je bila pianistka Johanna Wie-denbach iz Hamburga. Dovršeno obvladanje klarineta in prefinjeno muzikalno občutenost je pokazal Nikola Srdič iz Beograda. V čisti igri in v prepričevalni oblikovalni zagnanosti je violinistka Darja Velušček izvedla Tartinijevo Sonato Didone Abbandonata ter Pugnani-Kreislerjev Preludij in fugo. Veliko si lahko obeta, zaradi tehnične usposobljenosti, kakor pridobljene izvajalske kultiviranosti, violončelist Tadeusz Wojcie-chowski iz Varšave, ki je v i-skrenem muziciranju izoblikoval Francoerjevo Sonato v E-duru za violončelo. Iz iste Sonate je prva dva stavka izvajal tudi Rudy Fo-yen iz Antwerpna. Nadarjen pianist Harry Gusek iz Zagreba je prednjačil v tehničnih odlikah in še išče individualnega izraza. Baritonist lenega glasu, Staffan San-dlund iz Stockholma, je zapel po tri pesmi Stenhammerja in Rang-stroma — plastično, toplo: nikakor pa ni, z ozirom na sorazmerno svetlo barvo in z očitno tendenco v višino, razumljiva oznaka bas-bariton. Na žalost, sopranistka iz Osla ni sodila na ta srečania, ker ni zadostila zahtevam kvalitetnega petja.
Na opoldanskem koncertu v nedeljo so, poleg že imenovanega Črtomira šiškoviča iz Trsta, nastopili še klarinetist Zoran Nikolič iz Sarajeva, Marija Muratov-ska, sopranistka iz Skopja, Fran-tišek Kratochvil. pianist iz Brna, klarinetist E. Hinzbergen iz U-trechta in Jelena Vladikovič, pianistka iz Beograda.
Vse priznanje gre za skrbno in zavzeto sodelovanje s solisti pianistk iz Zagreba, Mire Flis-Šima-tovičeve in zlasti Mirne Nochta, ki je v vedno precizni igri in v medsebojnem skladu smiselno sledila svojemu partnerju.
IVAN SILIČ
revije
DAN 10
Novembrska številka revije «Dan» jc ovojnico tokrat posvetila spominu padlih za svobodo, saj «med nami skoraj ni družine, ki ne bi v veliki domovinski vojni plačala svojega deleža s krvjo».
Pod naslovom Konec iluzij piše urednik Miroslav Košuta o sporazumu med Italijo in Jugoslavijo o dokončni ureditvi mejnih vprašanj, ki pomeni konec iluzij za tiste, ki so še gojili nore sanje, da bi lahko še kdaj zagospodovali nad bivšo cono B. Na uvodničarjevo razmišljanje se navezuje tudi sestavek «Široka fronta» Bogomila Samse, prav tako pa tudi intervjuja pokrajinskih tajnikov dveh največjih političnih strank — vladne KD in opozicijske KPI, Daria Rinaldija in Giorgia Rosset-tija. Okrog obravnavanega vprašanja odnosov med Italijo in Jugoslavijo se je ustvarila široka fronta demokratičnih in antifašističnih sil. Na drugem bregu so ostali anahronistični iredentisti vseh vrst in baž. Za nas pa so še posebej važna vprašanja, kako bo poslej z nami — Slovenci. Marginalen, zato pa kar zanimiv, je v tem okviru tudi sestavek Toma Marca o dvojni normi resnosti v rimski poslanski zbornici.
Sergij Lipovec je prispeval pregleden članek o nedavnem posvetu o slovenskem šolstvu v Italiji, ki ga je priredil Slovenski raziskovalni inštitut. Naslov «Temeljito in uspešno» dobro označuje pomen posveta. V razgovoru z urednikom Samso je Miroslav Košuta predstavil bralcem novonastalo televizijsko agencijo Alpe-Adria, njen program, njeno vlogo in njene sodelavce. Vojmir Tavčar piše o «industriji ugrabitev» v Italiji, Bojan Brezigar pa o «Španiji v krvi». članek ilustrirajo barvni posnetki. Branko Marušič piše nadrobno o «Tolminskem zborniku 1975», Naivnež se ni mogel izogniti coni A in coni B z njemu lastno duhovitostjo. Neva piše o jesenski in zimski modi. Lelja Rehar se je ob tridesetletnici našega gledališča spomnila igralca Vala Bratine, ki je v prvi povojni sezoni bil član obnovljenega slovenskega tržaškega gledališča in kot tak «dvakratni pionir», saj je bil član tržaškega gledališča že v letih 1908 -1912. športni sodelavec Bruno Križman piše o «volji do dela, kot edinem pogoju» za uspeh naših prizadevanj na športnem področju. Vladimir Vremec piše tokrat o ograjah in pregradah v naših ohišnih vrtovih.
Pikadan je tudi tokrat nabral nekaj pikastih z naše in sosedove njive.
V celoti dobra in zanimiva številka.
SPLITSKI «BRODOSPAS» BO REŠEVAL TOVOR S POTOPLJENEGA CAVTATA
KRIŽANKA... z našim krajem
1	2	3		■	4	5	6		7	8	9	10
n-			■	12					13	«		
14		■	15				m	16				
	■	17				m	18					a
19	20				m	21			* |		m	22
23				m	24					a	25	
26			a	27					a	28 |	'	
29	m		30 ì						31			
	a	32					B	33				
m	34				1	M	35				m	
36					m	37				m	38	
39				□	40				m	41		
42									43			
Letos spomladi smo obširneje poročali o primeru ladje «Cavtat», ki se je lani 14. avgusta ob četrti u-ri, torej ob zori potopila kakih pet milj od italijanske obale v bližini Otranta, potem ko je trčila ob panamsko ladjo «Lady Rita». Tedaj smo tudi poročali o nevarnosti, ki jo predstavlja tovor te ladje, namreč 201 tona svinčevega tetreatila, neke kemijske spojine, ki se uporablja pri predelovanju nafte v bencin. Tedaj so posebno v zahod-nonemškem tisku zagnali kampanjo, da predstavlja ta tovor velikansko nevarnost, ker da če se ta strupena tekočina razlije po morskem dnu, bo ves Jadran nevarno zastrupljen, tako da se ne bo mogel nihče v njem kopati.
Kampanja se je v nemškem tisku začela zato, da bi se nemški turisti preplašili in bi ne odhajali na počitnice na Jadran. Podatki o letošnjem turizmu vzdolž Jadrana na jugoslovanski kot tudi italijanski strani dokazujejo, da je kampanja določenega dela zahodnonemškega tiska bolj malo zalegla, pa čeprav je bilo na obeh straneh nekaj manj turistov iz Zahodne Nemčije kot jih je bilo v rekordnem 1973. letu. Ekonomska kriza pač vpliva tudi na to. Sedaj se k ladji «Cavtat» vračamo, vendar tokrat ne v zvezi s turizmom, pač pa v zvezi z načrti, da bi tovor resnično nevaren tovor z ladje «odstranili».
Potapljači splitskega podjetja «Brodospas» so se pred dnevi s televizijskimi kamerami spustili vse do «Cavtata», ki leži v globini devetdeset in več metrov. Ekipe splitskega podjetja so opremljene z najsodobnejšimi tehničnimi pripomočki, ki so jih še pred nedavnim dobili iz tujine. Potapljači nočejo o svojih načrtih povedati ničesar, ve pa se zagotovo, da se podjetje «Brodospas» pripravlja na to, da dvigne z ladje sode že omenjenega «strupa».
Seveda je reševanje tega vprašanja odvisno tudi od pristanka italijanskih oblasti, kajti vsak incident bi lahko bil nevaren ali vsaj kolikor toliko škodljiv, pa čeprav ne soglaša nihče z alarmizmom, ki so ga pognali zahodnonemški listi, ko so trdili, da predstavlja tovor «Cavtata» izredno nevarnost za vso floro in favno Jadrana in seveda tudi za ljudi, ki bi se po naključju znašli na področju, do koder bi se strup razširil.
Kaj je pravzaprav na stvari? Mnenja o nevarnosti tega tovora so med strokovnjaki deljena. Eni pravijo, da je tovor «Cavtata» hudo nevaren. In zares bi se 201 tona svinčevega tetraetila razširila na precejšnje področje Jadrana in ker je snov resnično strupena, bi prav
| gotovo negativno vplivala na fav-Ino in floro tega dela. Toda drugi menijo, da je svinčev tetraetil zares strupen, da pa je hranjen v sodih iz debele pločevine, ki jih rja dolgo ne bo razjedla, da bi se strup razlil. Pa tudi če bi do tega prišlo, bi se nevarna tekočina ne razširila, ker je veliko težja od vode in bi zato ostala na dnu morja, tako da bi ne škodovala morebitnim plavalcem, ki bi se kopali na bližnjih plažah. Pri tem pa velja dodati še naslednjo pripombo. Vse predmete, ki so dolgo pod vodo, obda tanjša ali debelejša plast apnenca in drugih snovi, ki predmet zaščitijo pred kakršno koli korozijo.
Kljub vsem tem zagotovilom pa ljudje iz podjetja «Brodospas» nameravaj spomladi dvigniti na površje nevarni tovor z ladje «Cavtat». Potapljačem splitskega podjetja se sedaj ne mudi, ker zadeva ni tako aktualna, kot so jo skušali prikazati Nemci letos spomladi. Ker so strokovnjaki ugotovili, da morejo sodi iz debele pločevine zdržati najmanj deset let, bodo z reševanjem delali počasi in načrtno, vendar bodo sode dvignili, pa čeprav ne bo lahko.
Letos so imeli v Jugoslaviji izredno bogato letino koruze. Nad 9 milijonov ton zrnja. Vrh tega so imeli tudi vsaj doslej srečo v vremenu, kajti lani jim je pri pobiranju letine nagajala prevelika moča, saj so morali na deset-tisoče hektarov koruznih polj enostavno opustiti, ker jih je voda poplavila. Toda ne le, da so imeli splošno dobro letino, letos so ponovno zabeležih izredne rekorde. Lani so na primer pridelali v dveh primerih nad sto stotov pšenice na hektar, letos pa so zabeležili izredne rekorde v pridelku koruze.
Svetislav Mitič iz naselja Na-brdje blizu Požarevca je pridelal obilnih 161 stotov suhega koruznega zrnja na hektar in je zato dobil prvo nagrado, ki jo razpišejo občinske uprave za spodbujanje pridelovalcev. Drugo nagrado je dobil Radiša Radovanovič iz vasi Stari Kostolac, ki je pridelal obilnih 151 stotov zrnja na hektar. Tretjo nagrado je dobil sosed že omenjenega Mitiča Slaviša Cve-
VODORAVNO: 1. Garibaldijevo ! rojstno mesto, 4, značilni grad ! pri «našem kraju», 11. ime filmske igralke Gardner, 12. določitev količine, dolžine itd., 13. angleški filmski režiser (Carol), 14. znak za kemijsko prvino Barij, 15.
jič iz Nabrdja, ki je pridelal 150 stotov koruze na hektar.
Tekmovanja se lahko udeleži sleherni proizvajalec, le da mora tekmovati vsaj z dvema hektaroma določene kulture. Že omenjeni Cvejič je na petih hektarih kuruz-nih polj dosegel poprečje skoraj 124 stotov zrnja na hektar, Stanko Vrengič iz vasi Ostrvo pa je na štirih hektarih pridelal po 122 stotov koruze na hektar.
Ko že govorimo o letošnjih rekordih v pridelovanju koruze na področju Požarevca bomo zabeležili vest iz Novega Sada, da je letošnja letina koruze že tako rekoč ped streho, da pa je setev ozimne pšenice nekoliko v zamudi. Koordinacijski odbor za kmetijstvo v Vojvodini poroča, da je koruza tako rekoč pobrana in sicer z vseh 630 tisoč hektarov polj, kolikor jih je bilo posejanih s to kulturo. Kar pa zadeva setev o-zimnih žit, so na družbenih posestvih doslej posejali le osemdeset odstotkov od 380 tisoč hektarov, kolikor jih nameravajo posejati s pšenico. '
moč, 16. znamka dirkalnega avtomobila, 17. ime filmskega igralca Manfredija, 18. južnoameriški nogometni klub, 19. del kolesarske dirke. 21. bolgarski športnik, 23. soproga, 24. grški mislec, 25. Rožman Gregor. 26. slavni ameriški košarkarski trener, 27. tuje žensko ime, 28. načelo taoizma, 29. nikalnica. 30. košarkar Industru-montaže, 31. ime filmskega igralca Crosbyja, 32. strastna vznesenost, 33. gibalna sila, 34. naši skromni posmrtni ostanki, 35. živalsko mišično tkivo, 36, mali zakupnik, 37 največji morski sesalci, 38. predlog, 39. politično zatočišče, 40. srd, 41. brez izjem, 42. negovanje rok, 43. Cankarjevo ime.
NAVPIČNO: 1. «naš kraj», 2. ime pevke Zanic«hi. 3. kalcij, 4. ljubljanski dnevnik. 5. daljše obdobje. 6. Valentin Asmus, 7. moralen. značajen, 8. kmečke delo, 9. angleška filmska igralka (Deborah), 10. žensko ime, 12. italijanska pevka (Mazzini), 15. vrsta ribe. 16. v grški mitologiji mogočen kralj na Kreti, 17. roman E. Zolaja, 18. prosvetni delavec v našem kraju. 20. glavno mesto Beocije, 21. ime ruskega pisatelja Pasternaka, 22. prosvetno društvo v «našem kraju», 24. športno društvo v «našem kraju», 25. zgodnje, 27. mlajša železna doba, 28. prva jugoslovanska osebnost. 30. italijanski nogometni prvoligaš, 31. golonogi, 32. grenka pijača, 33. žensko ime, 34. telesna drža, 35. del pohištva, 36. vprašalni prislov, 37. zato, zaradi tega, 38. nadležna in strupena živaiica, 40. Jan Ivan, 41. Valentin Vodnik. (loko)
Zares izreden pridelek: 160 stotov koruze na ha
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Krotite svoje živce, da se vam kje kaj ne zareče. Na delovnem mestu je bolje, da vlada mir, kajti sicer boste nastradali. S tistimi, ki se preveč ponujajo, bodite previdni. Z domačimi bodite tokrat bolj odločni, saj je čas resen in ne dopušča šale. Z zdravjem kar dobro.
___ BIK (od 21. 4. do
S"	N	20. 5.) S tistimi, ki
l	i	trmasto vztrajajo na
(	J	svojem, ne izgubljaj-
\.	j/	te časa. Če imate
^-----^ vi prav, nadaljujte
po svoji poti. V ekonomskih odnosih naj vladajo čisti računi, ker bo to koristno tudi za morebitne družbene odnose. Vaša nervoza vas lahko spravi v spor z ljubljeno o-sebo. Utrujenost.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Nekaj dni bo vladalo mrtvilo, ki ga pa ne jemljite preveč resno. Prav kmalu se bodo namreč razmere popravile, vendar ne bo tako, kot je bilo še pred nedavnim. Pismo ali vest, ki vas bo najprej spravila v slabo voljo, nato vas bo vzhičila. Glede zdravja ste lahko brez skrbi. Le malo nervoze.
Veljaven od 9. do 15. novembra 1975
RAK (od 23. 6. do ' I* ^ N 22. 7.) Delj časa ste J	\ težko prenašali neke čudne	pojave,
ki jim niste znali vzroka. Sedaj se bo vse razčistilo, ker boste spoznali človeka, ki vam je preprečeval napredovanje. Bodite mirni, tudi če bo šlo kaj narobe. Zamerljivi osebi ne dajajte povoda, da se na vas razjezi. Glavobol.
^----- LEV (od 23. 7. do
22. 8.)	Dobili boste
f	j	obisk,	ki si ga ne
\	J	boste znali	raztol-
mačiti. Tudi na delu ne	boste vedno
razvozlali	vseh skrivnosti.	Nič hudega,	če	ne	bo hujših posledic.
Na potovanje boste verjetno šli in se tu srečali z osebo, Id bi vam znala v bodoče kaj več pomeniti. Prehladili se boste.
DEVICA (od 23. 8. j, ‘ \ do 22. 9.) V nekaj l IS7V l	c*ne*1 se k° marsikaj
l t}\/ I pojasnilo in dosegli V J boste to, kar ste si ^ 'želeli že davno. Vendar ne računajte, da je vse v tem. Tudi največje trenutno zadovoljstvo je le trenutno. Jutri se vam lahko pripeti kaj nevšečnega. Bodite skromni v svojih zahtevah.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Znašli se boste pred nasprotnikom, ki vam ga ne bo lahko premagati. Zato bodite smotrni v vsaki svoji potezi. Tudi v trenutku, ko boste morali popustiti, skušajte ohraniti mirno kri. Neko daljše prijateljstvo bi se znalo ali razbiti
ŠKORPIJON (od 24. (llW/ \	19. do 22. 1.) Teden
* bo zelo pozitiven ker vam bodo šle vse pobude «v klasje». Zato skušajte svoj sedanji položaj izboljšati, da vas ne prehitijo tisti, katerim ste vi pomagali h kruhu. Neka oseba je tako občutljiva, da je ne smete izzivati. Bolje, da jo pustite pri miru.
STRELEC (od 23. 11. do 21. 12.) Namenili ste se, da boste delo izpeljali. Prav je tako, toda zato se bo treba vreči na delo zares in z vso vnemo. Ne bo lahko, bo pa zato rezultat večji, če se odpravite na pot, naj vas pri tem ne vodijo neki avanturistični načrti. Predrago bi jih plačali. Zdravje odlično.
V01
(J)?
KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) O nečem se bo treba dogovoriti. Dosedanje odlašanje je že imelo hude posledice. Nekdo čaka vaš znak, da se vrže na delo. seveda če tega ne boste prevzeli vi. Pismo ali obisk. Pri neznanih ljudeh bodite nekoliko previdni. Tudi sicer se skušajte zadržati. V zdravju sreča.
VODNAR (od 21. 1.
19. 2.) če se boste svoje nove naloge lotili z ustrez-zavzetostjo, se vam ni bati, da ne bo šlo prav. če pa računate na nagel prodor, ste že vnaprej lahko prepričani, da ste pogoreli. To bi znalo veljati tudi v primeru neke vaše nove «prigode», ki bo šla po zlu. Nervoza.
RIBI	(od	20. 2.	do
20. 3.) Dobili boste pomoč od tam, od !j	koder	je	niste	pričakovali.	Sedaj	se
boste rešili iz zagate. Jutri pa boste spet vanjo zabredli. Ne krivite zaradi tega dru-gin, ko pa sami silite v nesrečo. Obdržali se	boste	na	vodi,	ker
boste imeli izredno srečo. Tudi v zdravju sreča.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
11.00	Maša in V nedeljo ob 12. uri
11.15	Kmetijska oddaja
11.55 Uvod v oddajo Un colpo di Fortuna
11.25	Vremenska slika
11.30	DNEVNIK
14.00	Gost ob 14. uri: avtomobil ferrari
14.50	Giocando a golf, una mattina
16.05	Program za mladino: Največji cirkusi na svetu AMERIŠKI CIRKUS FERDINANDA TOGNIJA
17.00	DNEVNIK
17.20	športni rezultati in poročila
17.40	Nagradno tekmovanje UN COLPO Dl FORTUNA
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo:
20.00	DNEVNIK
20.30	DOLGO POTOVANJE
21.50	ŠPORTNA NEDELJA: Kronike in komentarji
22.50	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
14.30	Rugby: Petrarca — Brescia, prenos iz Padove
18.15	Italijansko nogometno prvenstvo REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME
19.00	Dan August: Una ragazza in fuga, TV film
19.50	športni dnevnik
20.30	DNEVNIK
21.00	Srečanje med dvema sosedoma KOMIČNA ODDAJA Z RICOM IN GIANOM
22.15	Sedmi dan: Kulturne aktualnosti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.10 POROČILA
9.15	R. Bratny: KOLUMBOVCI, nadaljevanka
10.15	Otroška matineja; Klovn Ferdinand v hotelu in Biseri morja
11.15	Kmetijska oddaja
12.00	POROČILA
14.35	Pisani svet
15.10	Veseli tobogan: Kamnica, Limbuš
16.25	Praktična oddaja o modi
16.35	POROČILA
16.40	Košarka: INDUSTROMONTAŽA - JUGOPLASTIKA
18.20	PIONIRJI LETALSTVA
19.10	Risanka
19.30	DNEVNIK
19.50 Tedenski gospodarski komentar
20.05	M. Kerstner: GRUNTOVČANI, dramska nadaljevanka
21.05	Karavana: Skadarsko jezero
21.40	športni pregled
22.15	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.30 Otroški, kotiček
20.15	Skrivnost rdeče obleke, celovečerni film
21.45 Košarka: Industromontaža — Jugoplastika, posnetek
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: USODA' INDIJANCEV, ponovitev prvega nadaljevanja
12.55 Tedenska informativna knjižna oddaja 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Teden dni v parlamentu
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše Nemogoče prigode dečka Andrejčka
17.45	Program za mladino: Slike iz sveta
18.15	Deček in slon, sedmo nadaljevanje
18.40	Malone fantastično potovanje, Italijanske kronike in Danes v parlamentu
20.00	DNEVNIK
20.40	Una guida per l’uomo sposato, celovečerni file.
22.30	Filmske premiere
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	športni dnevnik
19.00	TAJNOST FLAMCEV
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Srečanja 1975:
ENO URO Z ALIGIJEM SASSUJEM
22.00	ANTONIO VIVALDI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 10.00 in 14.10 TV ŠOLA
Mlaka, Miroslav Antič, Split, Nemščina, Propad stare Jugoslavije, Mongolija, Afganistan itd.
17.20	Miline: MEDVEDEK PU, nadaljevanka
17.35	čarobna žoga, zgodba o bloku 17.50 Obzornik
18.05	NA SEDMI STEZI: ŠPORTNA ODDAJA
18.35	Mozaik
18.40	študij na univerzi: MEDICINA
19.00	Odločamo
19.10	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.05	MENCE - PETERSSON : SMOG, drama
21.30	Kulturne diagonale
22.20	Mozaik kratkega' filma: KAMA SUTRA SPET NA POHODU, STRIPTEASE
22.15	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.40	Biseri morja: OKLOPNICE, dokumentarec
20.15	DNEVNIK
20.30	BITKA ZA RANJENCE, dokumentarna oddaja
21.10	črno mesto, dramatiziran roman
22.00	Zabavno - glasbena oddaja: Lepe pozdrave
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 8.05 Slcv. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Lisztova sonata; 10.15 Napoved programa;
11.15	Mladinski oder: Skrivnost potopljenega zvonika; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Glasbena skri nja; 13.00 Kdo, kaj, zakaj?: 13.30 Glasba po željah; 15.45 Iz operete «Dežela smehljaja»; 16.00 Glasba in šport; 17.00 «Gizdavki ali smešni preciozi», komedija; 17.50 Koncert; 18.45 Folklora; 19.15 Ritmi in zvoki; 20.00 Šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Glasbeni magazin.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 17.30,
20.30	Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba;
9.15	Battistijeve popevke; 9.30 Koncert na trgu; 10.15 Melodije;
10.30	Dogodki in odmevi; 10.45 Petričev ansambel; 11.30 Popularne popevke; 12.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Plošče; 14.45 «La vera Romagna»; 15.15 Beat glasba; 16.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.45 in 17.50 Glasba po željah; 17.40 Občan pred mikrofonom; 18.15 Na športnih igriščih- 18.00 Prenos RL; 20.00 Orkestri; 20.40 Šport-
na nedelja; 20.45 Rock glasba; 21.45 Operetne glasbe, NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Godala; 12.00 Najbolj popularne plošče;
13.20	Kič; 14.30 Satirični spored; 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.50 Pesem in glasba z Ivo Zanicchi; 18.00 Najbolj znani pevci; 19.20 Glasbeni variete:
20.20	Ponovno na sporedu; 21.15 Magično ogledalo; 22.00 Orkestri lahke glasbe; 22.30 Koncert kvarteta Brahms.
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	9.00.	13.00,	19.00
Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Radijska igra za otroke: Branko Hribar: Dež za Sanjo; 8.46 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Prvič, drugič, tretjič: 11.10 Nedeljska reportaža:
14.05	Nedeljsko popoldne: prenosi in roročila o športnih dogodkih in humoreska: F. Milčinski: Butalci; 17.50 Ken Tsaro-Wiwa: «Tranzistor» - radijska igra. 19 40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč, otroci ! ; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT: Glasbena tribuna mlad’h;
23.05	M. Golar: Okrogle v Ver-žencih; 23.15 V lučeh semaforov.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15. 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radijska šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po že Ijah; 17.00 Program za mladino;
18.15	Umetnost in prireditve: 18.30 Radijska šola; 18.50 Odrska in baletna glasba; 19.10 Pravna in davčna posvetovalnica; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Mali umotvori velikih mojstrov; 9.00 ^cikloma glasba;
9.15	Plošče; 10.10 Otroški kotiček: Mascagni ob 30-letmci smrti;
10.35	Prisluhnimo jim: 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.10 Vrstijo se plošče;
14.35	Meštrovičevo pismo z Reke;
14.45	«La vera Romagna»: 15.00 Otroški kotiček; 15.45 Poskočne;
16.45	Operne uverture; 17 00 Po-
nedeljkov športni pregled; 17 15 Ritmi in melodije- 18.00 Glasbeni koktajl; 18.45 Trije divaški pevski zbori; 19.00 Prenos RL:	20.00
Domači pevci: 20.45 Lahka glasba; 21.00 Moja poezija: 21.10 Pisana glasba; 21.35 Operna glasna.
N 'CION ALNI PRO" RAM
7.00, 8.00, 13.00,	15.00,	19.00
Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke: 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 1130 Or kester; 12.10 Vse je relativno;
13.20	Hit Parade; 14.05 Neapeljske; 15.30 Plošče za mladino: 17.05 Radijska priredba; 17.23 Operna in komoi-na glasba: 19.30 Glasbeni mozaik; 20.20 Ponovno na sporedu z Orneilo Vanoni; 2L15 Umetnost in književnost.
SLOVENIJA
7.00,	8.00.	9.00, 13.00,	15.00.
19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija:
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Slov ljudske in u-metne pesmi; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za ljubitelje ansambelske in solistične glasbe: 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočalo vam...:
14.10	I' ški zbor Valentin Vodn’k
iz Doline: 15.45 «VrtiHak»; 16.45 Interna 469;	17.CO Aktualnosti:
17.20	Koncert po že,:rh; 18.05 Kulturna kronika: 18.20 Ob lahki glasbi; 19.40 Trio Avgusta Stanka: 19.50 Lahko noč, otroci'- 20.0i Če bi globus zaigral; 23.30 Opern' koncert;
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 11. DO 15. NOVEMBRA 1975
TOREK, 11. novembra 8.10, 11.20, 14.10 in 16.00 TV šola; 17.30 Avstralske živali; 17.38 Umba Kumba in pisana kamela; 17.53 Obzornik; 18.10 Znameniti živalski vrtovi; 18.40 knjižnica NOV in POS; 19.10 Risanka; 19.20 Dnevnik; 20.05 Diagonale; 21.05 Strindberg: Prebivalci Hemsoa, nadaljevanka; 22.00 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
19.55 Risanke za otroke; 2015 Dnevnik; 20.30 Magdalena, vedenje neprimerno, film; 22.00 Samomor na obroke, dokumentarni film.
SREDA, 12. novembra 8.10 in 10.00 TV šola; 18.05
Mladi za mlade; 16.05, 17 50 Obzornik; 21.10 V. Majer: «Očena-škov dnevnik»; 18.40 Po sledeh napredka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Film tedna: Neprilagojeni; 22.00 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV 18.30 Namizni tenis, prenos iz Ljubljane; 19.55 Risanke za otroke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Ve'ike in male mačke, dokumentarna oddaja; 21.30 Zabavno-glasbena oddaja; 22.00 Bigorre, dežela številnih resnic.
ČETRTEK, 13. novembra 8.10, 10.00 in 14.00 TV šola; 17.20 Ura, serijski film Bistrooki; 17.50 Obzornik; 18.10 Tretji svetovni mir, osma oddaja; 19.10 Ri-
sanka; 19.30 Dnevnik; 20 05 Bitka za ranjence, nadaljevalka; 20 50 Kam in kako na oddih?; 21.00 Četrtkovi razgledi; 21.35 Po belih in črnih tipkah, prvi del ; 22 05 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
16.45 Košarka: Lokomotiva-Par-tizan; 19.55 Otroški kotiček; 20 15 Dnevnik; 20.30 «Safari 5.090». ce lovečemi film; 22 00 Umetnost in avtorji: Silvester Komelj PETEK, 14. novembra 10.00, 14.10 TV šola: 17.55 Obzornik; 18.10 Študentkovski oktet; 18.25 Morda vas zanima: Hokejisti; 18.40 Sto let Rdečega križa; 19.30 Dnevnik; 20.10 «Prostor na soncu», celovečerni film.
KOPRSKA PARVNA TV 19.55 Otroški kotiček, risanke' 20.15 Dnevnik: 20.30 Dino, celo večerni film; 22.09 Pesmi in nles' jugoslovanskih narodov.
SOBOTA, 15. mvrph-ra 9.30. 10.35 in 12.00 TV šola-17.00 Skitska grobnica, film: 17 20 Kraj nesreče, Ulmska burleska: 17.59 Obzornik; 18.05 Vroče sled', mladmski film, 19 30 Dnevnik: 19.50 Zunanjepohtčni konmntar: 20.05 Življenje je lepo; 20.50 TV magazin- 21.40 Serijski fi'm Ko.jak.
KOPRSKA BARONA TV 19.30 Otroški kotPek; 20.15 Dnevnik; 20.30 Železna zavesa, film; 21.15 Thibaultovi. dramatiziran roman; 22.05 Baletna oddaja
g maj v
I.
J
Maj v deželi Sovjetov
ONKRAJ KAVKAZA «
V	šestnajstem stoletju se v zvezi z oživitvijo političnega in gospodarskega življenja, še posebej v vzhodni Gruziji, opažajo znamenja prebujanja kulturnega življenja v deželi. Tako se razmahne dejavnost velikih pisateljev in pesnikov, v katerih ustvarjalnem delu zavzema patriotizem pomembno mesto. To je bilo toliko bolj važno, ker so si tuji osvajalci prizadevali potlačiti in uničiti stremljenje gruzinskega naroda k boju za narodnostno neodvisnost. Kahetinski car Tejmuraz I. (1589- 1663) je avtor občutenih liričnih verzov (Žalost nad življenjem, Madžama in drugi) in je tudi obdelal nekaj vzhodnih motivov (Lejlmedžnuniani in druge). Car Arčil II. ( 1647 -1713) je pisal verze in pesnitve zgodovinsko nacionalne in didaktične vsebine (Razprava Tejmuraza o Rustaveliju, O nraveh Gruzije) in obsojal nagnjenje nekaterih pisateljev k perzijski književnosti in njeni izumetničenosti. Josip Tbileli (umrl 1688.) je v zgodovinski pesnitvi «Didmouraviani» upodobil tragično usodo Georgija Saakadzeja, borca za združitev Gruzije.
V	sedemnajstem in osemnajstem stoletju se je zelo jasno izoblikovalo stremljenje gruzinskega naroda k po-
litični združitvi. Literatura je takrat začela služiti naporom osvoboditve dežele izpod jarma Perzijcev in Turkov. Med pisatelji sedemnajstega in osemnajstega stoletja izstopajo Sulhan-Saba Orbeliani (1658-1725), car Vahtang VI. (1675-1737), Mamuka Baratašvili, ustvarjalec normativne poetike in avtor domovinskih verzov. Vsi ti so nastopih kot pogumni reformatorji gruzinskega stihoslovja. V literarni dediščini Sulhan-Sabe Orbelianija zavzema ugledno mesto njegova knjiga «O modrosti izmišljotine» (ah «O modrosti laži»), ki predstavlja zbornik didaktičnih zgodb in basni in jih med seboj povezuje enotna fabulativna vez in splošna idejna vsebina.
Ker se je naslonil na vire živega ljudskega jezika, se je avtorju tako posrečila demokratizacija gruzinskega literarnega jezika. Car Vahtang VI. je pisal elegične verze in prevedel v gruzinščino znani zbornik basni «Kalila in Dimna». David Guramišvili (1705-1792) pa je napisal pesnitev «Beda Gruzije», ki je prežeta s čustvom plamtečega domoljublja in s sovraštvom do tlačiteljev ljudstva in domovine, medtem ko je bil Visarion Gabašvili (1750-1791), bolj znan pod vzdevkom Besiki, občutljiv mojster ljubezenske lirike. V tem obdobju je tudi potekala dejavnost znamenitega pesnika-ašuga Sajat Nova (1712-1795), ki je pisal v gruzinščini, armenščini in azerbajdžanščini. Pri tem vam moram pojasniti, da pomeni izraz ašug pri nas ljudskega pevca, ki ob spremljavi različnih instrumentov recitira in posreduje bodisi svojo lastno, bodisi ljudsko poezijo in prav v tem je bil Sajat Nova najbolj znamenit.
Ob koncu pa nas je dragi Nikolaj presenetil še s tem, da nam je prinesel sveženj časopisov. Tako svoj list «Tbilisi» v gruzinščini in «Večerni Tbilisi» v ruščini. V gruzinskem časniku sta bila na drugi strani objavljena fotografija
in članek o prihodu Slavka in Staneta v Tbilisi, jaz sem bil medtem šele na poti tja, medtem ko je «Večerni Tbilisi» v ruščini na prvi strani objavil članek pod naslovom «Prijatelji iz Slovenije». Naj navedem, kaj so kolegi iz Gruzije napisali o nas:
«Včeraj je v prestolnico naše republike prispela delegacija iz mesta pobratima - Ljubljane.
List «Večerni Tbilisi» je poročal o našem obisku na prvi strani
Med gosti sta namestnik sekretarja mestnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Slavko Korbar in podored-sednik mestne skupščine Stane Vrhovec. Danes je prispel novinar Dušan Željeznov.
Prijatelje iz mesta pobratima so včeraj sprejeli na letališču drugi sekretar tbilisijskega mestnega komiteja partije T.N. Mentešašvili, namestnik predsednika izvršnega komiteja tbilisijskega mestnega sovjeta G.N. Gošadze, glavni urednik lista «Tbilisi» N.U. Džaši in vodja oddelka za zunanje zadeve izvršnega komiteja tbilisijskega mestnega sovjeta J.E. Nodija.
Minila so že več kot štiri leta od takrat, ko sta delavski mesti Tbilisi in Ljubljana postali mesti - pobratima. Od takrat so bile delegacije iz Slovenije večkrat gosti našega mesta, Tbilisijci pa so prav tako potovali v Ljubljano.
Tudi zdaj so prijatelji iz Slovenije prispeli v naše mesto. Program njihovega sedanjega bivanja pri nas jo zelo nabit. Predvsem, se bodo udeležili velikega vseljudskega praznika zmage, ki ga bo mogočno in slavnostno proslavila prestolnica Gruzije.
V programu je tudi ogled znamenitosti Tbilisija, obisk muzejev in srečanja z javnimi delavci mesta.
Gosti bodo ostali v Gruziji pet dni.»
TBILISI
Sobota, 10. maja
Kljub včerajšnjemu napornemu dnevu sem odlično spal, tako da me je sobotno jutro prebudilo še kar svežega in spočitega, kajti pred menoj je bil znova naporen dan in strahotno nabit program.
(Nadaljevanje sledi)
SPORT SPORT SPORT
NOGOMET
DANES V PRVENSTVU D LIGE
¥ osmem kolu na sporedu kar dva deželna derbija
V Trstu vlada veliko zanimanje za tekmo Ponziana-Triestina, Pro Gorizia pa bo igrala z Lignanom
Mnogi se namreč sprašujejo, kaj je z mladimi nogometaši, ki so lansko sezono dobro obetali in jih letos vodstvo pušča ob strani. Tu se gre za Pinghina, Tomsiga, Campija, Ceserò, Gardenala in brata Clemente. Društvo si je letos zastavilo za cilj obstanek v ligi in mnogi so mnenja, da bi to lahko Pro Gorizia dosegla z istim moštvom, ki je i-gralo lansko sezono, torej ni bilo treba kupovati novih moči. V novembrski «borzi» nogometašev jih je Pro Gorizia kupila kar šest, med katerimi Pontela, ki je v dveh tekmah zabil že dva gola, in prav zadnje dni branilca Previata, pol-krilca Romitija in zvezo Sambugara. Trenutno ima tako Pro Gorizia o-krog 35 nogometašev, kar se nam zdi za polprofesionalno ekipo nekoliko preveč. Problemi, ki čakajo komisarja Tosselija so torej veliki, posebno ker ekipa s prikazano igro še ni zadovoljila svojih navijačev. Upati je le, da bo Goričanom uspelo v Lignanu iztržiti točko, kajti v drugačnem primeru bi napetost med navijači postala še hujša. Vendar Tignano ni šibka ekipa, saj ima v svoji sredi nekaj nadarjenih nogometašev kot so Splendore, Pellizza-ri. Degli Innocenti, ki je prejšnjo nedeljo zgrešil 11-metrovko in bivši član Triestine Riva.
NOGOMET
Danes bodo odigrali osmo kolo nogometnega prvenstva D lige, katerega so nestrpno pričakovali posebno tržaški navijači. Na sporedu je namreč med drugim tudi tržaški derbi Ponziana - Triestina.
Zanimivi pa so tudi pari ostalih tekem, med katerimi imamo še en deželni derbi in sicer Tignano -Pro Gorizia.
PONZIANA - TRIESTINA
V mestu in okolici vlada veliko zanimanje za ta dvoboj, čeprav na lestvici zaostaja Ponziana za Triestino za kar deset točk. Derbi je vedno privlačen in prav gotovo se bo tudi tokrat zbralo ob robu občinskega stadiona rekordno število navijačev obeh ekip. že v lanski sezoni smo imeli priliko videti kako so tržaški ljubitelji nogometa napolnili Grezar in to bodo prav gotovo storili tudi danes.
Kakšna so predvidevanja?
_ Očitno (vsaj na papirju) ima večje možnosti Triestina, ki je letos odlično startala, medtem ko je Ponziana precej razočarala. Res je sicer, da je lani v prvem dvoboju zmagala Ponziana, ki je v povratnem srečanju prisilila Triestino k remiju. Tokrat bo ta podvig Ponzia-ni težko uspel.
No, pa poglejmo kako so v obeh taborih pričakali ta derbi.
Vodstvo Ponziane je v tem tednu nabavilo še dva nova nogometaša.
Poleg Olivierja, ki je že igral Prejšnjo nedeljo proti Pro Gorizii,
Jb Ponziana dobila na posodo od Piacenze 21-letnega Meraviglio, ki 'gra vlogo zveze. Fant ima za seboj precej aktivno športno kariero.
Igrati je začel pri enajsterici Te-gnana, nato pa je nastopil še v vrstah Piacenze, Barija in Forlija.
Urugi nakup, ki je prišel v zvezi s Prodajo napadalca Inferrere h Clo-diasottomarini, je Paris, katerega smo imeli že priliko videti v Trstu m sicer ko je v vrstah Člodiasotto-niarine dosegel tretji gol proti Triestini v kvalifikacijski tekmi veljav-^za italijanski pokal polprofesio-
Trener Sadar se ni izrekel o postavi svojega moštva, izgleda pa, da irò bo mogel računati na Girella in Bemba. Od treh novih nogometašev pa {jg kaje igral le Olivier.
^1I'*Prave Triestine šo potekale v ajboljšem redu. Trener Tagliavini n!ma težav, ker ima na ražpotiigo ''se nogometaše.’ Edini •problem, ki Ss ima, je v tem, dà zbere najboljše, oziroma tiste, ki so trenutno najbolj v formi, saj derbi s ' Ponziahd be bo lahka naloga, čeprav se tudi Tagliavini ni izrekel o postavi moštva, bo, sodeč po zadnjih trening mkmah, zaupal moštvu, ki je visoko Premagalo Tegnago.
Omenimo naj še, da je veliko Povpraševanje po vstopnicah, ki bodo stale od 2.000 do 4.500 lir.
LlGNANO — PRO GORIZIA
Goričani gredo v goste k ekipi Tignarla, katero trenira njihov bivši trener Franzon. že to jasno priča, da bo naloga Goričanov naporna, ber so predstavniki Tignana, kot -‘‘To Gorizie, lačni točk. Pred tem gostovanjem pa vlada v taboru Pro ,orizie upravičen optimizem, saj je cbipa osvojila več točk v zadnjih dveh nastopih (tri) kot pa prej v Petih tekmah (eno). Kljub zadnjima dvema uspešnima nastopoma se o-bfog Goričanov širijo polemike.
""'""■nilUHnmummMmmuHmHHHimuiiunHiiniHHmMHnHmmnniinnnmnMmumumiimHmi
MONFALCONE — ADRIESE
Po lepi zmagi nad Portogruarom bodo Tržičani sprejeli v goste solidno ekipo Adrieseja, ki je (čeprav je prejšnjo nedeljo remizirala proti šibkemu Bassanu) še vedno druga na lestvici. To jasno dokazuje, da naloga Monfalcona ne bo lahka. Ekipa pa je prav prejšnjo nedeljo prišla do uspeha, predvsem zaradi dobre atletske priprave. Nad vsemi so zablesteli napadalci Chelleri, Dilena in Bartussi, ki je z lepim golom dokazal, da je v sijajni formi. Kljub vsemu temu pa je tudi v krogu Monfalcona precej govoric. Govori se celo o odstavitvi trenerja Tulicha, katerega naj bi zamenjal tržačan Russo, ki je lansko sezono treniral Ponziano.
Kaj pa nasprotnik? Adriese je homogeno moštvo, ki morda nekoliko preveč «živi» od podvigov napadalca Paesantija, sicer pa je treba priznati, da je precej spreten strelec, saj je letos dosegel že štiri gole.
MONTECARTO, 8. — Od 13. do 19. novembra bo v Montecarlu mednarodni nogometni turnir, na katerem bodo nastopile vse najboljše mladinske reprezentance iz Evrope. Italija bo igrala v 3. skupini s Finsko, Francijo in Romunijo.
Danes v Trebčah otvoritev novega nogometnega igrišča
V
Končno so tudi Trebenci dočakali dan, ko bo lahko Primorčeva nogometna enajsterica igrala na svojem lastnem igrišču. Po dolgih letih velikih naporov, da bi tudi ta naša vas prišla do lastnega športnega objekta za nogomet, so prizadevanja ter nemajhen doprinos vaščanov končno le obrodili sad in danes ob 10. uri bodo igrišče z manjšo slovesnostjo predali njegovemu namenu. Novo igrišče leži tik ob cesti Trebče . Opčine, sredi zelenja in ga pred burjo zaslanja (kolikor je pač na Krasu mogoče) borov nasad. Novi športni objekt je vsekakor lepa pridobitev ne samo za Trebče in športno društvo Primorec, ampak za vso našo zamejsko skupnost
iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitliiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiifniiiiiiiiiuiiiiinittRiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimuiuiiiiiiiiiiiiiui jmiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiininiiiiiiiiiMiittiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiini
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH EIG
ODBOJKA
PO ZAKLJUČKU EVROPSKEGA PRVENSTVA
V mladinskem prvenstvu
po 9. kolu brez sprememb IN ZANIMIVIH PODATKOV
Stojkovič (Primorec) je s sedmimi zadetki trenutno najboljši mladi slovenski strelec
MLADINCI
Po devetem kolu mladinskega prvenstva, se na vrhu posameznih lestvic ni veliko spremenilo.
V	skupini A je Primorec zašel v krizo, saj je v zadnjih dveh tekmah osvojil le eno točko. Trebenci so prvič okusili grenkobo poraza prav prvega novembra, ko so klonili E-deri s teniškijn41šfL,Brežani so iztržili le pičli 1:1 v tekmi s šibko ekipo San Sergia. 1 Zarja je prejšnjo nedeljo zaigrala neodločeno s Pri-mOrcem^-Vi torek: pavje- klonila zadnjemu na lestvici — Domiu.
V	skupini B je Vesna z lepo . zmago nad Costahmgo dohitela Tiber-tas na vrhu lestvice.
Izidi nedeljskega kola:
Skupina A
CGS — Primorje	3:0
De Macori — Domio	5:1
Zarja — Primorec	0:0
Edera — San Sergio	9:0
Skupina B	
Libertas — Muggesana	2:2
Izidi torkovega kola: Skupina A	
San Sergio — Breg	1:1
Primorec — Edera	0:6
Domio — Zarja	1:0
Primorje — De Macori	1:3
Skupina B	
Gostalunga — Vesna	1:3
Esperia SL — Muggesana	1:3
Rosandra — Opicina Supercaffe n.o.	
Namizni tenis
SPORT MED DIJAKE
Mladi Edi Tence premagal «veterane»
Med dekleti je zmagala Neva Rebula
_ Bi jaki slovenske trgovske akade-™je v Trstu so v preteklem tednu digrali zavodsko namiznoteniško prvenstvo, na katerem je prišlo do iz-*3za dejstvo, da so se močno uvelja-Vm tudi tekmovalci iz nižjih razre-“°v, saj jih je bilo v četrtfinalu toč-‘*° Polovica, pa tudi končni zmago-alee Edi Tence sodi med mlajše aijake tega zavoda.
Didi posameznih tekem so bili naslednji:
FANTJE
D OSMINA FINATA £ertot - Jančar 2:0 (9, 15)
Semolič . Klobas 2:0 (6, 15)
Jjombač - Guštin 2:1 (-10, 10, 15) lence - Žerjal 2:0 (17, 15)
^upek . Košuta (_14i 18> 18)
Mllie - Klun 2:0 (15, 16) t, J	ČETRTFINATE
«adetič - Pertot 2:0 (23, 17) uombač - Semolič 2:1 (10, -20, 16) lence - Skupek 2:1 (14, -18, 18) Mihe - Guštinčič 2:0 (20, 19) r	POTFINATE
erombač - Radetič 2:1 (-17, 20, 19) ience - Milič 2:0 (19, 18) FINALNA srečanja »,	ZA 1. MESTO
lence - Gombač 2:0 (17, 12)
-	ZA 3. MESTO
«adetič . Milič 2:0 (14, 20)
ZA 5. — 8. MESTO pertot - Semolič 2:0 (16, 15)
Skupek - Gustinčič 2:0 (18, 21)
ZA 5. MESTO
Skupek - Pertot 2:1 (19, —10, 19) r ,	ZA 7. MESTO
Gustinčič - Semolič 2:0 (0, 0)
,	KONČNA LESTVICA
J- Edi Tence ^ Nabij Gombač
3.	Klavdij Radetič
4.	Darij Milič
5.	Zdravko Skupek
6.	Darij Pertot
7.	Jurij Guštinčič
8.	Silvan Semolič
DEKLETA
Čeprav se jih je prijavilo več, sta nastopili le dve dekleti. Neva Rebula je z lahkoto premagala svojo so-imenjakinjo Anico Rebulo z 2:0 (8, 11) in si je tako zagotovila prvo mesto.
NOGOMET
MLADINSKO PRVENSTVO NA GORIŠKEM
V mladinski ligi TNZ Nova Gorica je v jesenski sezoni tekmovalo 9 nogometnih ekip iz področja Tolmina, Idrije, Ajdovščine in Nove Gorice. Kolo pred koncem je prvak ekipa NK Primorja iz Ajdovščine. Zelo dobro so zaigrali tudi mladi nogometaši NK Rudar iz Idrije, saj so drugi le s točko zaostanka.
Zadnjo nedeljo so bili sledeči i-zidi:
Vodice — Primorje	1:3
Vipava — Brda	0:3
Renče — 2. junij-Cesta 3:0 Preostala so le še srečanja 2. ju-nij-Cesta — Adria, Renče — Brda ter Bilje — 2. junij-Cesta.
Mladinci Primorja so zasluženo o-svojili prvo mesto, toda v nadaljevanju spomladi bodo v boj za prvaka posegli še mladinci iz Idrije in Bilj. Dobro delo z mladimi nogometaši se že sedaj odraža v zgornji polovici lestvice.	.VARL. R.
LESTVICI
Skupina A
Edera in De Macori 10; Primorec in CGS 9; Breg 6; Primorje in San Sergio 4; Domio 3.
Skupina B
Libertas in Vesna 11; Costalunga in Muggesana 7; Opicina Supercaf-fe in Rozzol 6; Rosandra 4; Esperia San Luigi 0.
NARAŠČAJNIKI
V	naraščajniškem prvenstvu za pokal «Pacco» vodi še vedno v skupini A solidna ekipa Zaule, z dvema točkama zaostanka pa ji sledi Costalunga.
V	skupini B izgleda, da je Triestina nedosegljiva, saj ima kar 3 točke več od drugouvrščenih Rozzo-la in San Marca.
V	skupini C so Giarizzole s klasičnim 2:0 premagale Soncinija in tako prevzele vodstvo lestvice.
V	skupini D pa je Esperia (Sveti Alpjzij) z izredno zmago nad Campanellami (9:0) prevzela vodstvo lestvice.
Izidi nedeljskega kola:
Skupina A
Chiarbola — Rosandra	0:2
Costalunga — Muggesana	0:0
Skupina B
Kras — Roianese	0:6
San Marco — Opicina Supercaffe	3:1
SKUPINA C
Giarizzole — Soncini	0:2
Edera — Eperia Pio XII	0:3
Union — Inter San Sergio	5:0
Skupina D
Esperia (Sveti Alojzij) —
Eperia Pio XII	1:2
Izidi sredinega kola:
Skupina C
Soncini	— Giarizzole	0:2
oeria	Pio XII —	Edera 5:0
Rozzol B — Inter Sv. Sergij	6:0
Skupina D
CGS —	Libertas	7:0
Blue Star — Esperia Pio XII 1:3 Campanelle — Esperia (Sveti	Alojzij)	0:9
LESTVICE
Skupina A
Zaule 9; Costalunga 7; Fortitu-do 5; Rosandra 4; Chiarbola 3; Muggesana 2.
Skupina B
Triestina 10; Rozzol in San Marco 7; Opicina Supercaffe 4; Roianese 2; Kras 0.
Skupina C
Esperia Pio XII 11; Giarizzole 9; Soncini 8; Edera 6; Union in Rozzol 5; Inter San Sergio 0.
Skupina D
Esperia (Sv. Alojzij) 11; CGS 9; Ponziana in Bleu Star 8; Esperia Pio XH 6; Libertas 2; Campanelle 0.
ZAČETNIKI
Najmlajšim Brežanom se v prejšnjem kolu ni posrečilo osvojiti niti točke v tekmi s prvouvrščenimi Zaulami. Fortitudo je premagal Ro-sandro, Chiarbola pa Maggesano in tako se je na vrhu lestvice skupine A ustalila trojica Zaule, Chiarbola, Fortitudo.
V	skupini B vodita z osmimi točkami Edera in CGS.
V	skupini D je Primorje okusilo že peti zaporedni poraz. Proseča-ni so klonili z 0:3 Triestini, ki je skupno z Rozzolom in Sistiano prva na lestvici te skupine.
IZIDI:
Skupina A (1. novembra)
Rosandra — Muggesana	3:1
Zaule — Domio	7:0
Breg — Chiarbola	0:3
Skupina B
CGS — Inter Sv. Sergij	1:0
Giarizzole — Stock	6:0
Edera Esperia Pio XII	1:1
Skupina C
Rozzol — Primorje	7:0
San Vito — Opicina Supercaffe	0:3
Sistiana — Triestina	0:0
IZIDI:
(4. novembra)
Skupina A
Breg — Zaule	0:1
Fortitudo — Rosandra	3:0
Chiarbola — Muggesana 2:0 Skupina B
Edera — Giarizzole	2:0
Ponziana — CGS	1:1
Esperia Pio XII —
Inter Sv. Sergij	0:2
Skupina C
Sistiana — San Vito	5:0
Portuale — Rozzol	0:2
Triestina — Primorje	3:0
LESTVICE Skupina A
Fortitudo, Chiarbola in Zaule 9; Rosandra 4; Breg 3; Muggesana 1; Domio 0.
Skupina B
Edera in CGS 8; Ponziana in Giarizzole 6; Esperia Pio XII 5; Inter Sv. Sergij 3; Stock 0.
Skupina C
Sistiana, Triestina in Rozzol 9; Portuale 4; Opicina Supercaffe 3; San Vito 2: Primorje 0.
NAŠI STRELCI
Stojkovič (Primorec) 7, Biagi (Vesna) 6, Zucca (Vesna) in Novello (Breg) 5, Marko Kralj (Primorec) 4, Grgič Ivo (Zarja), Rissi-gnan (Vesna) in Zonta (Breg) 3, D. Kralj, Milič, Rupel, Guštin, Starec in. Bržan 2, Ražen, Goica, Grgič, Edvin Kralj, Verša, Persi, Pipan, Klun, Prašelj, Perosa, Luca, Rismondo, Kralj in Kraljič 1.
Jolo
BOKS
SLAB ZASLUŽEK
NEW YORK, 8. — Boksarsko srečanje med Cassiusom Clayem in Joeom Frazierom, veljavno za naslov svetovnega prvaka, ki so ga priredili v Manili, je prineslo organizatorjem kaj boren zaslužek. Organizatorji so namreč računali, da jim bo srečanje prineslo 13 milijard lir, dobili pa so jih samo sedem.
S to vsoto so komaj izplačali nagrade Clayu in Frazieru ter organizacijske stroške.
NEKAJ POUČNIH ŠTEVILK
Ce bi upoštevali moške in ženske izide, bi bi! končni vrstni red tak: L SZ, 2. Poljska, 3. Polgarija in 4. ČSSR
Znano je, kako se je zaključilo letošnje evropsko prvenstvo v odbojki, a vendar so zanimivi tudi nekateri pokazatelji, ki osvetljujejo tekmovanje, ne glede na izid tekem in tekmovanja.
Na prvenstvu je vsega skupaj nastopalo 13 držav; od teh sta dve prijavili le po eno vrsto:.,Francija moško in Zvezna republika Nemčija žensko. Le štirim državam je pa u-
varno izide obeh ekip dobimo sledečo razvrstitev:
1.	Sovjetska zveza (2 točki),
2.	Poljska(8 točk),
3.	Bolgarija (9 točk),
4.	češkoslovaška (11 točk).
MOŠKI
V	predtekmovanjih je bilo odigranih 18 tekem. Kar H se jih je zaključilo pri stanju 3:0, 4 pri stanju 3:1 in le v treh primerih je tekma trajala celih 5 setov. Zmagujoča moštva so prepustila premagancem le skromnih 10 setov v vseh osemnajstih tekmah. Nizozemska ni dobila nobene tekme, a je osvojila kar štiri sete. Poljaki so pa vse tekme dobili z gladkim 3:0.
V	15 tekmah finalne skupine (u-poštevali smo tudi izide iz predtekmovanja) je bilo odigranih 59 setov, a poražena moštva so zbrala 14 setov (skoraj enega na tekmo). Sedem tekem se je zaključilo v treh setih, dve pri stanju 3:1 in kar šest pa pri stanju 3:2. To je dokaz, da so bile finalne tekme bolj zagrizene in je bila moč vrst bolj izenačena. Jugoslavija je kar tri tekme zaključila pri stanju 3:2 (dve dobila in eno zgubila, ko je že vodila z 2:0). Najmanj setov (3) je pa zbrala Bolgarija, ki se je zaradi tega u-vrstila na šesto mesto.
V	tolažilni skupini so odigrali prav tako v 15 tekmah 58 setov. Sedem tekem se je zaključilo z gladkim 3:0, 3 pa s 3:1 in pri stanju 3:2.
Poražene ekipe so zbrale 13 setov. Nemška demokratična republika ja pa zgubila le en set in to v tekmi z Madžarsko.
ŽENSKE
V predtekmovanju je bilo vsega skupaj odigranih 64 setov; od teh je odpadlo na poražene vrste komaj 10. Devet tekem se je končalo z izidom 3:0, kar osem pri stanju 3:1 in samo ena pri stanju 3:2 (Češkoslovaška - Poljska). Nizozemke niso osvojile niti enega seta, Zvezna republika Nemčija in Belgija pa le po enega
in ostalimi se mnogo večje.
Pohvaie vredne so pa pobude ti-V finalnem d^j^tdsrTOvgnja^j^i^ih šp^rtnili, zvez, ki so prijavile premaganim ekipam pripadlo 12se- Svoja moštva samo iz želje, da bi
«r*i C1? /-vrlimtnm'!-.	— z-M_:	_____i •	• i i -i.
tov pri 57 odigranih. Pet tekem se je zaključilo pri stanju 3:0, kar 8 pri stanju 3:1 in dve z izidom 3:2. Evropske prvakinje iz Sovjetske zveze so zgubile le dva seta v finalnem delu, a vsega skupaj le 4. S tem so dokazale, da so zasluženo osvojile zlato odličje. V tolažilni skupini je bila najboljša Romunija. Dekleta te države so zmagale na vseh tekmah in nasprotnicam niso prepustile niti enega seta. Vsega skupaj je bilo odigranih le 53 nizov (to je najnižje število vseh skupin), a premagane vrste so zbrale le borih 8 setov. To bi pomenilo poprečno po 8 točk na tekmo. Devet tekem se je zaključilo pri stanju 3:0, štiri pri stanju 3:1 in 2 z naj-
Na podlagi te skromne analize lahko ugotovimo, da je v evropski odbojki še vedno velik prepad med športno bolj razvitimi in ostalimi državami, ki se skušajo komaj u-veljaviti v tem športu. Pri nogometu ali pri košarki na primer, je prišlo do večjega ravnovesja. Odbojka je pa še mlad šport in tako so razlike med vodilnimi državami
si njihovi tekmovalci pridobili nove izkušnje na tem tako važnem med narodnem tekmovanju.
O. K.
OBVESTILA
Športno združenje Dom v Gorici obvešča igralce odbojke, da so se pričeli treningi v telovadnici ITI v Ulici Puccini Treningi bedo vsak torek in četrtek
od 19.30 do 21. ure.
* * *
SPDT priredi štirinedeljski PLEZALNI TEČAJ v Glinščici za mladince, za srednje šole. Vodja Iztok Furlan. Začetek 16. novembra; zbira-
višjim možnim izidom. V tej sku-1 lišče v zavetišču Premuda ob 9. pini je bila torej razlika med na- uri; vpisovanje v Trstu, Ul. Geppa stopajočimi vrstami precej velika, j 9, tel. 31119, do 14. novembra.
niimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||iiiiiiiiii|j||||imi,|l,||l||,im|l,mimi,|lll|ll,mitrn,ll,,llninil|ll|imimi|l||n|||||||||||||m|1|||||||||||||||
DOMACI SPORT
DAINfcS
NEDELJA, 9. novembra 1975
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Zagraju
Sagrado — Zarja
* * *
14.30 v Križu
Vesna — De Macorl * * *
14.30 Sv. Peter ob Soči
Isonzo — Primorje
3.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Trebčah
Primorec — Breg
10.45 v Dolini
Domio — Gaja
* * *
8.45	na Opčinah
Ginnastica — Kras « * *
14.30 v Štandrežu
Juventina — Fossaioli * * *
14.30 v Tržiču
Romana — Mladost « « «
14.30	v Zdravščini
Poggio — Sovodnje
MLADINCI
9.00 v Dolini
Breg — De Macorl
NARAŠČAJNIKI
9.45	na Opčinah
Rozzol A — Kras
ZAČETNIKI
9.30 na Proseku
Primorje — Op. Supercaffè
KOLESARSTVO
DIRKA NA KRONOMETER
9.30 v Trstu, Ul. Fabio Severo
Nastopa tudi Adria
KOŠARKA
POMLAD
11.00 v Trstu, Ul. Caravaggio
Bor — Italcantieri
NARAŠČAJNIKI
9.30	v Trstu, Istrska ulica
Don Bosco — Polet # * *
11.Ò0 na Kontovelu
Kontovel — Ferroviario * * *
11.00 v Škednju
Servolana — Bor
NAMIZNI TENIS
MEDNARODNI TURNIR
8.30	v Luganu (Švica)
Nastopa tudi Kras
ODBOJKA
DEČKI
9.30 v Rocolu
Libertas Rocol A —
Krat
10.15 v Rocolu
Libertas Rocol B — Kras
JUTRI
PONEDELJEK, 10. novembra 1975
ODBOJKA
DEKLICE
19.30 v Trstu, stadion «1. maj» Bor B — Kontovel
Pomagajmo ogroženi naravi
V današnji številki taborniške rubrike objavljamo deset zlatih pravil, ki smo jih povzeli iz knjižice «POMAGAJMO OGROŽENI NARAVI». Knjižico je izdal in založil Rdeči križ Slovenije. Mala knjižica z nekaterimi opozorili in nasveti pomaga spoznati, kako se mora človek vesti in spoštovati naravo in katere dolžnosti ima do okolja. To velja za nas vse, ker smo tudi mi odgovorni za vse posledice onesnaževanja o-kolja.
1. Ne poškoduj drevja in grmovja!
To so živa bitja! Ne lomi in ne trgaj vejic. Opusti škodljivo vreza-vanje raznih črk in simbolov v drevesno skorjo. Varuj predvsem mlade gozdove. To so naši bodoči gozdovi in veliko naravno bogastvo.
ROD MODREGA <
>
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
H
»
C/2
H
Pred kratkim so se sestali dopisniki športnega uredništva našega dnevnika ter se pogovorili o številnih vprašanjih, ki so povezana 3 športno stranjo Primorskega dnevnika. Med drugim je bil govor tudi o naši vsakoletni tradicionalni akciji «športnik leta», o čemer bomo ved pisali v prihodnjih dneh. Na sliki: športni dopisniki PD med pogovorom s predstavniki uredništva
2.	Ne trgaj divje rastočega cvet
ja, raje ga občuduj!
Ali ni lepše, če cvetje opazuješ v njegovem naravnem okolju, namesto da ga trgaš? Tudi kdor bo šel za teboj, bi ga rad videl. Le izjemoma si naberi nekaj travniških cvetic, vendar jih ne ruvaj s koreninami. Mnogo rastlin, še posebno visokogorskih, je zaščitenih.
3.	Ne moti živali!
Živali so življenjsko vezane na naravo, kjer živijo. Bodi obziren do njih, do njihovih napajališč, gnezd in vališč. Mladičev se ne dotikaj, sicer jih boš preplašil. Zbežali bodo in propadli. Divjad lahko opazuješ tudi s poti in stez.
4.	Preprečuj gozdne požare!
Mnogo hektarjev gozdov zaradi
neprevidnosti in malomarnega odnosa izletnikov vsako leto pogori, zato se odpovej kajenju v gozdu in na gorskih pašnikih. V sušnih obdobjih ne kuri v gozdu. Po pikniku se dobro prepričaj, ali je ogenj po-gašen in če so tla ohlajena. Gozd pogori v enem samem dnevu, dvesto in več let pa je treba, da zraste nov.
5.	Odpadke odnesi s seboj (domov)!
Naravno okolje zasluži prav toliko pozornosti kot tvoja soba, kjer sprejemaš svoje prijatelje, ali tvoj vrt, ki ga neguješ in urejaš. Praznih konzervnih škatel, steklenic in plastičnih vrečk ne odmetavaj kar tako, ker kazijo okolje in so nevarne za ljudi in živali. Spravi jih in odvrzi v smetnjake! Lahko jih na primernem mestu tudi zakoplješ. Po odhodu domov naj bo mesto, kjer si preživel prosti čas, takšno ali celo lepše kot pred tvojim prihodom.
S. Ne moti miru v naravi!
Po napornem in utrudljivem delovnem tednu se vsak veseli miru
v naravi. Ne moti ga z nepotrebnim kričanjem ali preglasnim vreščanjem tranzistorja. Raje prisluhni, petju ptic, šelestu gozda in žuborenju potoka, kar lahko slišiš le v naravi.
7.	Parkirdj avtomobil na mestu, ki je za to določeno!
Avtomobili ne sodijo na travnike
in na obronke gozdov, ker izpušni plini zastrupljajo podrast, uničujejo rastlinstvo in puščajo divjadi le neužitne ostanke. Raje pusti avto na parkirnem prostoru, po jasah in gozdovih se sprehodi peš!
8.	Opusti čiščenje avtomobila v naravi!
. Motorno olje, bencin in čistila, ki jih uporabljaš, prodirajo skozi tla in zastrupljajo talno vodo, studence in potoke. Taka dela opravi v garažah ali na prostorih z zbiralniki za olje. Če si s starši na izletu v naravi, jih prepričaj, naj opustijo veliko čiščenje vašega avtomobila!
9.	Upoštevaj krajevna opozorila in predpise!
Opozorila in predpisi so za to, da varujejo skupno imetje. Psa i-mej pod nadzorstvom in ne oddaljuj se s poti, če je tako predpisano. To obzirnost dolguješ kmetu, pa tudi vsakemu drugemu. Z obzirnostjo in doslednim upoštevanjem teh predpisov in opozoril varuješ naravo in koristiš ljudem.
10.	Bodi civiliziran človek, ki se zaveda svoje odgovornosti do narave!
Ne hodi po obdelani zemlji, po posevkih in poljih. Izogibaj se namernega poškodovanja ograd. V naravi se obnašaj obzirno in prizanašaj življenju rastlin in živali. Ravnaj se po teh napotkih in dokaži, da si vzgojen in kulturen človek!
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
IRSI, Ul. Montdcchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ut. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 am, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT« • DZS • 61000 Ljubijati*
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno«
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12% Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska	ZTT - Trst
SPORT SPORT SPORI
KOŠARKA
VI. JUGOSLOVANSKI LIGI
v
PRVA LETOŠNJA ZMAGA ZADRA
V podaljšku ja premagal Crveno zvezdo s točko prednost!
ŠIBENIK, 8. — Zadar, ki je bil lani najboljše jugoslovansko košarkarsko moštvo, je šele danes, v 6. kolu prvoligaškega prvenstva v Šibeniku priboril svojim barvam prvo ligaško zmago. Po petih porazih je v dramatičnem srečanju končno iztrgal obe točki beograjski Crveni zvezdi in to šele po podaljšku igre. V regularnem času se je srečanje namreč zaključilo pri neodločenem izidu 65:66. Tako so morali igro podaljšati in šele tedaj so Dalmatinci uspeli doseči le pičlo točko več od Beograjčanov. Toda tudi ta točka je prinesla «domačinom» zmago. V Zadru pravijo, da je to zdaj start za osvajanje naslednjih točk. Vsekakor je to nekoliko zakasnel start, zlasti če ga primerjamo z onnn, ki ga je opravil Zadar v lanskem prvenstvu.
Ljubljanska Olimpija je gostovala v Sarajevu in se zopet vrača domov brez točk. Po tem porazu postaja še bolj jasno, da bo za Ljubljančane letošnje prvenstvo izredno težko, saj so se že v začetnem delu znašli v nevarnih vodah in se morajo že kar spočetka otepati izpada.
DANAŠNJI IZIDI
Željezničar - Olimpija	83:76
Zadar - Crvena zvezda	73:72
Rabotnički - Beko	108:106
Borac - Bosna	95:101
Radnički - Lokomotiva	87:86
Na lestvici vodi še vedno Jugo-plastika.
Jutri bodo odigrali preostali dve tekmi tega prvenstva: Partizan -Metalac in Industromontaža - Jugo-plastika (to tekmo bodo prenašali po jugoslovanski TV z začetkom ob 16.40).
ROKOMET
V kvalifikacijski tekmi za OI
Izredno visoka zmaga «plavih»
LJUBLJANA, 8. — V kvalifikacijski tekmi za olimpijski rokometni turnir je Jugoslavija nasula Luksemburžanom v mrežo pravo točo golov. Jugoslovani so namreč v 1. skupini tega kvalifikacijskega turnirja v Ljubljani premagali Luksemburg z nenavadno visokim izidom 54:13.
Ker bo njihov prihodnji nasprotnik' v tej skupini Nizozemska, ki v rokometnem športu tudi ni nobena velesila, ni nobenega dvoma, da se bo Jugoslavija uvrstila v finalni o-
limpijski turnir razmeroma lahko. * * *
V okviru kvalifikacijskega rokometnega turnirja so dosegli še dva (visoka) izida:
v Varšavi:
Poljska — Anglija	42:5
v Budimpešti:
M-njurska — Švica	24:15
KOŠARKA
Včeraj so naši košarkarji dosegli naslednja izida:
MLADINCI
Bor — Italsider	86:66
POMLAD
POM — Kontovel	81:80
ODBOJkA
V odbojkarskem prvenstvu mladink so odigrali sinoči dve tekmi in obe sta se zaključili z najtesnejšim izidom.
IZIDA
Breg — Kontovel	3:2
Sokol — Julia	3:2
PAT
ANCONA, 8. — Na mednarodnem odbojkarskem turnirju v Anconi je Lubiam premagal poljsko šesterko Legijo iz Varšave s 3:2 (5:15, 9:15, 15:12, 15:12, 15:7).
Turnirja se udeležuje tudi moden-ski Panini.
V 1. SLOVENSKI LIGI
Koper in Postojna na dnu lestvice
Srečanja petega kola v prvi slovenski šahovski ligi — zahodna skupina niso prinesla bistvenih sprememb na lestvici.
Šahisti Kopra so bili doma visoko
poraženi od vodečih Lesc in je njihov položaj na lestvici precej zaskrbljujoč. To velja posebno za mladinski deski, ki sta v dosedanjih srečanjih uspešno nabirali točki, toda tokrat sta povsem razočarali.
Postojnski «Nanos», je doma igral neodločeno z zadnjo uvrščeno Ribnico in bo skupaj s Koprom in Borovnico še naprej vodil borbo za obstanek v družbi najboljših.
Vodilne Lesce so še povečale prednost pred Novim mestom in ostajajo glavni kandidat za osvojitev prvega mesta.
REZULTATI 5. KOLA Borovnica - «Iskra» Ljubljana 3 :7
Kočevje - Novo	mesto	3,5:6,5
«Nanos» Postojna	-	Ribnica 5 :5
Koper - Lesce	2 :8
Jesenice - «Svoboda» Stožice 5,5:4,5 «Solidarnost» - «Borec»
Kamnik - Kranj	4,5:5,5
VRSTNI RED PO 5. KOLU
1.	Lesce	37
2.	Novo mesto	31,5
3.	«Borec» Kranj	30
4.	«Jesenice»	28
5.	«Iskra» Ljubljana	28
6.	Kočevje	27,5
7.	«Solidarnost» Kamnik	24
8.	«Svoboda» Stožice	23,5
9.	Borovnica	18,5
10.	Koper	18,5
11.	«Nanos» Postojna	18,5
12.	Ribnica	15
S. Kovač
NOGOMET
PREDLOG NZJ
Svetovno prvenstvo leta 1900 v SFRJ?
BEOGRAD, 8. — Na zasedanju jugoslovanske nogometne zveze so sklenili predlagati, naj bi bilo svetovno nogometno prvenstvo leta 1990 v Jugoslaviji. Kolikor bi bil ta predlog sprejet in prvenstvo nakazano Jugoslaviji, bi bila to največja športna prireditev, kar jih je gostila doslej sosednja republika.
Poraz Hajduka
V Skopju je v anticipirani tekmi 1. jugoslovanske zvezne nogometne lige domači Vardar dokaj nepričakovano premagal ekipo splitskega Hajduka z 2:1, potem ko so Spliča-ni že vodili z 1:0.
Na lestvici je Hajduk trenutno 3., Vardar pa zadnji.
KOŠARKA
V	nadaljevanju tekmovanja za pokal evropskih prvakov so odigrali tudi naslednje košarkarske tekme:
MOŠKI
Lugano (Svi.) - Besiktas (Tur.) 103;61
Akademik (Bol.) Zamalek (Eg.) 93:61
Turku (Fin.) - Alvik (Šve.) 68:58
V	višnje kolo so se uvrstile te peterke: Lugano, Akademik in Turku.
ŽENSKE
Bundeslander (Av.) •
Heliopolis (Eg.)	110:29
Heliopolis je izločen.
HOKEJ NA LEDU
V 1. jugoslovanski hokejski ligi so Jesenice sinoči premagale zagrebški Medveščak z visokim izidom 10:1.
Še dva sinočnja hokejska izida: Tivoli — Mladost	3:2
Triglav - INA	20:2
NOGOMET
Nov predsednik Milana
MILAN, 8. — Inž. Bruno Pardi je bil danes izvoljen za novega predsednika nogometnega kluba Milan. 69Jetni Pardi je bil pred leti sam igralec tega kluba.
STOCKHOLM, 8. — Italijan Adriano Panatta se je uvrstil v finale mednarodnega teniškega turnirja v Stockholmu. V polfinalu je premagal Novozelandca Paruna s 6:3, 6:3.
V finalu bo njegov nasprotnik Amerikanec Jimmy Connors.
MILAN, 8. — Jutri bo v Vapriju pri Vareseju tekmovanje v ciklokro-su, katerega se bodo poleg drugih udeležili tudi Gimondi, Baronchelli, Panizza in drugi.
Nezadovoljstvo zaradi nameravanih sprememb avtobusnih proj* 26 in 38
Pred dnevi je skupina prebivalcev Barkovelj in Grete ustanovila poseben odbor, ki si je zadal nalogo, da poskrbi za zaščito koristi prebivalcev omenjenih rajonov v zvezi z nameravanimi preureditvami avtobusnih prog ACEGAT. Gre za nekatere spremembe prog štev. 26 in 38, ki bi oškodovale interese krajevnega prebivalstva in ki ne upoštevajo novih naselitev. Odbor je sklenil, da bo začel z zbiranjem podpisov na protestni resoluciji. Prihodnja seja bo v sredo, 12. novembra, ob 20. uri v dvorani «Krečič» pri Rumeni hiši. Na sestanku, ki se ga lahko udeležijo vsi zainteresirani prebivalci, bodo sestavili delegacijo, ki bo izročila protestno resolucijo tržaškemu županu.
V	soboto in nedeljo V. kongres ZKMI
V	soboto in nedeljo, 15. in 16. novembra, bo v dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 V. kongres ZKMI v pripravo na 20. vsedržavni kongres. Glavno poročilo na temo «Politična enotnost slovenske in italijanske mladine za premostitev krize in za zagotovitev miru. demokracije in napredka» bo imel pokrajinski tajnik Sergij Slavec. Po razpravi bodo izvolili vodilne organe federacije ZKMI ter delegate za kongres. Osrednje vodstvo bo zastopal Pietro La-piceirella, predsednik Svetovne federacije demokratične mladine.
Zaključil kongres o vzdrževanju tehničnih naprav
V	mali dvorani Rossettijevega gledališča se je včeraj zaključil VIL vsedržavni kongres o vzdrževanju tehničnih naprav in terotehnologiji. Strokovno zasedanje se je zaključilo v popoldanskih urah z okroglo mizo o terotehnologiji, ob kateri so spregovorili predstavniki družbe Snia Viscosa ing. Baldin, genovski docent prof. Rappini, predsednik Nuova Utensileria iz Genove dr. Hoz in ing. Grandi. Razpravo je vodil predsednik italijanskega združenja strokovnjakov s področja vzdrževanja (AIMAN) ing. Oliva.
Nadaljuje se zasedba šole za bolničarje
Nadaljuje se zasedba zavoda za poklicne bolničarje «G. Ascoli». Gojenci so zasedli šolo, ker letos ne prejemajo več mesečne štipendije, ki so jo prejemali v prejšnjih letih tudi zato, ker poleg pouka redno delajo v bolnišnici. Poleg tega pa gojenci opozarjajo na vrsto drugih vprašanj, ki zadevajo zavod, med katerimi je pomanjkanje didaktičnega osebja, ki bi nadzorovalo delo gojencev v bolnišnici, neprimeren notranji pravilnik šole, premalo praktičnega pouka, izkoriščanje gojencev v tistih oddelkih, kjer je občutiti kronično pomanjkanje osebja, kar je nekoristno za strokovno usposobljenost in pomanjkanje vnaprej določenega programa za triletni tečaj.
0 Z jutrišnjim dnem bodo spet spremenili umik odprtja občinske knjižnice.. Ob ponedeljkih, nedeljah in drugih praznikih bo knjižnica ves dan zaprta. Ob torkih, sredah in četrtkih bo odprta od 8.30 (in ne od 9.00 kot je bilo prvotno najavljeno) do 13.30 ter od 17. do 19.30, ob petkih in sobotah pa le od 8.30 do 13.30. Delovni umik osebja knjižnice pa bo naslednji: ob torkih, sredah in četrtkih od 8. do 14. ure ter od 16.45 do 19.45, ob petkih in sobotah pa od 8. do 14. ure.
Dokončno arhivirali preiskavo v zvezi s Henriquezovo smrtjo
Preiskovalni sodnik Gianfranco Fermo je včeraj položil v kancle-riji. tržaškega kazenskega sodišča dekret o arhiviranju postopka za določitev vzrokov smrti prof. Diega De Henriqueza, ki je v noči med 3. in 4. majem umrl v plamenih, ki so zajeli njegovo skladišče - muzej v Ul. S. Maurizio. V dekretu je rečeno, da je bila Henriquezova smrt nesrečno naključje in da zanjo ne nosi nihče drug odgovornosti, kot je marsikdo v našem mestu domneval. Preiskava je osvetlila nekatere podrobnosti v zvezi z njegovo smrtjo, ki so vzbujale sum o morebitnem umoru.
Ker so naša moštva v teh mesecih sredi prvenstvenih naporov, so trenerji polno zaposleni s pripravo svojih igralcev.
Pohištvo, okna in vrata
je zmetal na ulico
Iz še nepojasnjenih razlogov je sinoči okoli 22. ure 36-letni Francesco Laprieno zmetal skozi okno svojega stanovanja v Ul. Settefontane v Trstu razno pohištvo, okna in vrata. Stanovanje je popolnoma uničeno, saj je Laprieno, ki živi z ženo in tremi otroci, razbil vse, kar se je razbiti dalo. Na srečo je bila takrat cesta prazna in tako ni nihče utrpel hujših poškodb, če izvzamemo Laprienovega soseda Giovanni-ja del Bella in nekega agenta javne varnosti, ki sta ga skušala zadržati. Obema so v bolnišnici nudili prvo pomoč. Prvo pomoč so nudili tudi Laprienu, ki se je porezal s črepinjami, nato pa so ga z rešilnim avtom Rdečega križa pospremili y psihiatrično bolnišnico. .
NA SESTANKU S PREDSEDNIKOM PITTONIJEM
Odposlanstvo beneških Slovencev opozorilo na nerešena vprašanja
V uradnih aktih naj bo dosledno omenjena «slovenska manjšina iz videmske pokrajine» ■ Odposlanstvo se je sestalo tudi s predstavniki svetovalskih skupin v deželni skupščini
Odposlanstvo
Predsednik deželne skupščine Arnaldo Pittoni je včeraj sprejel odposlanstvo slovenske narodnostne skupnosti iz videmske pokrajine. Odposlanstvo so sestavljali prof. Pavel Petricig, arhitekt Valentin Si-monitti, prof. Avgust Lauretig, prof. Viljem Černo, prof. Josip Crisetig, duhovniki Marino Qualizza, Natale Zuanella in Emil Cenčič, Dino Del Medico in Izidor Predan. V pogovoru s predsednikom Pittonijem so predstavniki naših sorojakov iz Na-diških dolin orisali vrsto zahtev, predvsem zahtevo po polnem in ne le formalnem priznanju slovenske manjšine v videmski pokrajini, in opozorili na nevzdržno stanje gospodarstva v Beneški Sloveniji, od koder se je moralo zaradi pomanjkanja dela v domačih krajih izseliti kar 80 odst. vsega aktivnega prebivalstva.
Predsednik Pittoni je odposlanstvu dejal, da so mu vprašanja beneško-slovenske skupnosti dobro znana; zagotovil je pripravljenost deželnega sveta za njihovo reševanje v okviru deželnih pristojnosti. Predsednik je nadalje zagotovil, da bo opozoril na ta vprašanja načelnike vseh svetovalskih skupin, da bodo slednji lahko povezali ukrepe, ki se jim bodo zdeli najbolj primerni.
Odposlanstvo beneških Slovencev se je nato sestalo s predstavniki posameznih svetovalskih skupin v skupščini: srečanja so se udeležili svetovalci Colli in Baracetti za KPI, Persello za KD, Zanfagnini za PSI in Štoka za Slovensko skupnost. Tudi predstavnikom svetovalskih skupin so člani odposlanstva obrazložili svoje zahteve in se pri tem pomudili zlasti pri naslednjih: v programskih izjavah, v zvezi z raznimi posegi in v programu novega deželnega odbora naj se izrecno in dosledno uporablja izraz «slovenska manjšina iz videmske pokrajine»; deželni svet naj sprejme poseben zakon — priporočilo za čim prejšnjo raztegnitev 'statusa’ slovenske manjšine, na državni ravni, na slovensko etnično - jezikovno skupino, ki živi v videmski pokrajini; dežela naj izda poseben zakon o priznanju finančne in organizacijske pomoči kulturnim skupinam, ki’ si prizadevajo za zaščito in ovrednotenje slovenske narodnostne' skupnosti v videmski pokrajini;, dežela naj zagotovi svoje pokroviteljstvo nad kulturnimi in znanstvenimi pobudami, katerih namen je doseči zaščito Slovencev v videmski pokrajini in izobraževanje mladine — to pokroviteljstvo naj bi predstavljalo premiso za poznejše državne posege na to področje.
Zastopniki svetovalskih skupin so izrazili svojo pripravljenost, da podprejo pobudo slovenske narodnostne skupnosti iz videmske pokrajine. Svetovalec Baracetti je zagotovil podporo KPI upravičenim težnjam Slovencev iz Nadiških dolin. Svetovalec SS Drago Štoka je poudaril nujnost izglasova> ja globalnega zakona za zaščito slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini. Predstavnik PSI Zanfagnini je izrazil mnenje, da bo treba v naši deželi sprožiti postopek za to, da se nadoknadi kar se je doslej zamudilo v odnosu do slovenske manjšine, pri čemer naj pridejo do izraza primerne konkretne pobude. Demokristjan Persello je izrazil mnenje, da je treba najprej ugotoviti, kateri inštrumenti pridejo v poštev za reševanje vprašanj slovenskega življa, komunist Colli pa je navedel vrsto novih prijemov, ki opravičujejo zahteve beneškoslovenskega odposlanstva, med temi zlasti izsledke tržaške mednarodne konference o manjšinah.
Pittonijem.
Pogovor s predsednikom Italijanske skupnosti v Kopru Abramom
Pred sprejetjem novega statuta italijanske unije
Poudarek na organizacijskih oblikah za delovanje unije in skupnosti Italijanov, ki so tesno povezani v enotni fronti socialističnih sil
KOPER, 8. — Italijanska unija za Istro in Reko je pripravila idejno zasnovo in teze novega statuta u-nije. O tem je razpravljala tudi komisija za vprašanja italijanske narodnostne skupnosti pri obalni konferenci SZDL ter se pomudila zlasti pri oblikah delovanja unije. Da bi zvedeli nekaj podrobnosti, smo naprosili za izjavo sekretarja te komisije in predsednika Skupnosti I-talijanov v Kopru Apollonija Abrama, ki nam je med drugim rekel: — Menim, da so organizacijske oblike za delovanje unije ter skupnosti Italijanov, ki živijo v Sloveniji in na Hrvatskem in so tesno povezani v enotni fronti socialističnih sil, to je v socialistični zvezi, pomembne za uresničevanje naših svojstvenih vprašanj in nalog. Vsekakor morajo biti organizacijske oblike takšne, da bodo omogočale samostojno in uspešno delovanje vseh organizacij pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti v vseh republikah, to je unije, skupnosti in konzult, ki opravljajo svoje poslanstvo in naloge v svojstvenih pogojih. Občani italijanske narodnosti so močno zainteresirani, da se prek svojih skupnosti uveljavljajo kot aktivni člani unije. V mislih imam namreč temeljna življenjska vprašanja, ki zadevajo pripadnike naše
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiitiiuiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii
Prosek vabi na martinovanje
Delegacije delavcev v tovarni SAI FAC, ki je zasedena že od 23. septembra letos, so v zadnjih dneh o-biskale deželni odbor, občinski od-
narodnosti, ne glede na to, kje živijo. Tu je na primer skrb za šolske in otroško-varstvene ustanove, nadaljnji razvoj založbe Edit in i-talijanske drame na Reki itd. Sem sodijo tudi kulturno - umetniške revije, center za zgodovinska raziskovanja v Rovinju, razpisovanje raznih tečajev, delovanje kulturno - u-metniških, literarnih in drugih krožkov ter pokrivanje s TV signalom studia Koper vseh krajev, kjer žive pripadniki italijanske narodnostne skupnosti.
Gre torej za zelo pomembna vprašanja, o katerih zdaj razpravljajo skupnosti Italijanov. Seveda lahko ta vprašanja uspešno in celovito urejamo le v okviru unije, kajti rezultati posamičnih in osamljenih akcij so običajno nepomembni.
L. O.
danes ob obali
KINO
10.00 ameriški
TOM
KOPER: ob
SAYER
ob 16.00 in 18.00 francosko ameriški VELIKI REVOLVERASI ob 20.00 ameriški KO LEGENDE UMIRAJO
IZOLA: ob 10.00 ameriški STANLIO IN OLIO
ob 16.00 in 18.15 ameriško-italijan-ski COSA NOSTRA ■ ob 20.30 ameriški CLEOPATRA JONES
ŠKOFIJE; ob 17.00 in 20.00 ameriški LJUBEZEN SAMO DO POLNOČI
PIRAN; ob 10.00 jugoslovansko-ita-lijanski PREHOD PREKO HUDIČEVEGA KLANCA ob 16.00 in 18.00 ameriški SlM-BADOVO ZLATO POTOVANJE ob 20.00 francoski ZADNJI TANGO V PARIZU
PORTOROŽ: ob 20.00 Filmsko gledališče LACOMBE LUCIEN
TRGOVINE
Na obali bodo v nedeljo dežurale samo trgovine v piranski občini. Tokrat market Nanos v Luciji.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Čez dan in ponoči je organizirana zdravniška dežurna služba v zdravstvenih ustanovah v Kopru, Piranu, in Izoli, prav tako pa bodo dežurale lekarne v vseh treh obalnih mestih.
PRIREDITVE IN ZABAVE
Čez nedeljo bodo odprti vsi pla‘ valni bazeni na obali in drugi športni objekti, barski program pa si lahko ogledate v hotelu Triglav v Kopru, v Metropolu in Palacu v Portorožu in Pri treh papigah v Piranu. Opozarjamo še na šagro V Ospu ob 18.00, kjer bo igral zabavni ansambel GRUP (Ricmanje - Bo-Ijunec) in nà martinovanje, ki bo ves dan v Momjanu.
Pred dvema tednoma je predstav-1 n; nik društvene gostilne na Proseku ’ IH Ivan Sardoč podaril kontovelskemu Gospodarskemu društvu ob 75-letni-ci ustanovitve povečavo razglednice, ki prikazuje «staro rampo» na pro-seški Kržadi. Gre nedvomno za eno redkih razglednic izpred več desetletij, ki pa tudi jasno priča, da se središče Proseka v teh letih ni bistveno spremenilo. Fotografijo objavljamo danes še predvsem zato, da opozorimo naše či-tatelje na tradicionalno martinovanje, ki bo v torek na Proseku, kjer je že vse nared. Kot običajno bo tudi letos dovolj zabave, klobas pa prav tako ne, bo manjkalo, saj so fii jih domači gostilničarji. preskrbeli veliko zalogo. Za nameček pa bo na mizi še kozarček dobrega no-.vega vina, da bodo,gostje lahko klobase primemo zalili.
IIIHHiH::
Tudi prihodnje leto mladinska delovna akcija v Brkinih
SEŽANA, 8. — Na sestanku, ki se ga je udeležil tudi predsednik centra za mladinske delovne akcije pri republiški konferenci ZSM Zlatko Vogrič, so zagotovili, da se bodo mladinske delovne akcije v Brkinih nadaljevale tudi prihodnje leto. Gre za dokončanje del na Slemenski cesti ter za ureditev raznih priključkov in drugih objektov. Ustanovili bodo tudi posebno brigado Rdečega križa, ki se bo bavila s patronažno službo.
V Sežani so tudi govorili o načrtu mladinskih delovnih akcij do leta 1980. V zvezi s tem bodo do 15. decembra pripravili izračune o stroških.
L. O.
Pripravljajo knjigo o slovenskem pomorstvu
KOPER, 8. — Kot kaže, bo že ta mesec izšla knjiga o razvoju slovenskega pomorstva v letih 1945-1975. Njen avtor je dr. Mirko Koršič,
bor in prefekturo ter ugotavljajo, prvi direktor koprske luke. Knjigo
da so bile deležne samo obljub, a nobenih konkretnih posegov. Zato seznanjajo prebivalstvo s takim ob sojanja vrednim početjem.
bodo posvetili 30-letnici zmage nad fašizmom, založila pa jo bo kopr ska založba Lipa.
L. O.

E N
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma — Via G. B. Martini 3
.j
OBVEZNOSTNO POSOJILO 1974- 1981
S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI
IN POVIŠANJI GLAVNICE
• OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
S 1. decembrom 1975 dospejo obresti za šestmesečjc junij - november 1975 v znesku čistih 56 lir za obveznico.
Poleg tega sporočamo, da matematično poprečje efektivnega šestmesečnega donosa vzorca, naznačenega v pravilniku posojila, ki ga je Mediobanca izračunala za sleherni dan, ko je v šestmesečju maj - oktober 1975 borza poslovala, znaša 5,510 odst. (efektivno 11,324 odst. na leto)
Zato bodo v smislu čl. 4 pravilnika posojila obresti obveznic za šestme-sečje december 1975 - maj 1976 znašale v zaokroženi številki 5,50 odst., kar je čistih 55 lir za obveznico.
V primeru, ko bi v smislu čl. 5 pravilnika prišlo do morebitnih povečanj v dobro glavnice, se bo ob izplačilu upoštevala za tretje šestmesečje življenja obveznic pozitivna razlika v višini 1,510 odst.
Opozarjamo namreč, da bodo v smislu drugega odstavka čl. 5 pravilnika izplačilne nagrade poprečje vseh pozitivnih in negativnih razlik srednjih efektivnih odnosov vsakega šestmesečja ter 4 odst., pomnoženo s številom šestmesečij, v katerih so izplačljive obveznice ostale v veljavi.
!