PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. štev. 186 - Cena 3.- lire TRST, nedelja 6. januarja, 1946 Uredništvo ln uprava, Plazza Goldoni St. 1 - L Tel. St. 93806,93807,93806. Rokopisi se n« vračajo Zastrupljevalci o lažnih braniteljih malih narodov J? TA&rt .'f/i r ■Biiža »e cJa«, fco 60 vprašanje naše primorske dežele in predvsem vprašanje tržaškega mesta zopet stopilo v ospredje pred mednarodno javnost. Ze v prihodnjih dneh bo v Londonu zopet sedla za zeleno mizo petorica zavezniških ministrov, ki so se minule jeseni ločili preoej različnih in nasprotujočih si misli. Tokrat bodo njihove misli bolj skladne, kajti »trije veliki» so se sporazumeli o glavnih obrisih bodočega miru. Sporazumeli so se ravno v Moskvi, odkoder je velik del tistih, ki so bili do včeraj v sovražnem taboru, kjer se o ničemer skoti vso dolgo vojno ni toliko govorilo, kakor o tlečem in grozečem »pru in spopadu, med velikimi zavezniki, s hrepenenjem pričakoval novio o očitnem izbruhu tega »pora in o predeto ječem spopadu z orožjem med zavezniki. Zopet za zeleno mizo Brez dvoma bo na zeleno mizo postavljeno med prvimi tudi vprašanje naše prihodnosti. Pri tem vprašanju smo mi primorski Slovenci in Hrvati zainteresirani na življenje in smrt, z nami čalca končne odrešitve od starega in v novih oblikah vstajajočega fašističnega jarma tudi večina tukajšnjega italijanskega delovnega ljudstva. Saj si je v sleupni borbi z nami izvolilo z nami skupno usodo. Na rešitvi tega vprašanja v skladu z zgodovinskimi, gospodarskimi in kut-turnimi razlogi in s pravičnostjo, ea katero se je vojevala ta najstrašnejša vseh vojnd., je življenjsko zainteresirana tudi naša domovina Jugoslavija. Naši zavezniki prav dobro vedo, kakšno prvenstveno vlogo je imelo prav naše primorsko vprašanje v vseh notranje in vnanjepolitičnih razvojnih dobah Jugoslavije; pri-morski politični borci, ki so na vseh koncih in krajih jugoslovanskega etniškega ozemlja zastavili vse za zmago zavezniške stvari, niso pozabili svečanih obljub — med poštenjaki velja beseda prav toliko, kolikor s krvjo zapisana obvezat — naš\ zavezniki prav dobro poznajo nedopovedljive Žrtve, ki jih je prispevalo v teikih in krvavih borbah na tej primorski zemlji naše ljudstvo za zmago zavezniške stvari in *<* svojo svobodo, kar je isto — saj so jim živa priča tisoči in tisoči grobov padlih borcev širom dežele! Znano je tudi, kako je ravno junaška jugoslovanska vojska v ie ne-videnem zaletu strla tu z orožjem v roki nacifašlstične formacije, ki so baš na tej z mučeniško krvjo prepojeni zemlji, skušale z zadnjim obupnim poizkusom zabiti klin med zavezniške armade na zmagovitem pohodu od zapada in od vzhoda. Kakor ie večkrat v zgodovini se bo gotovo tudi v bodočnosti ponovil poskus, ustvariti Us te izmučene debele odskočno desko na nove »civilizacijske* pohode, kakor smo jih videli v tej vojni. Tudi iz tega vi-dika je nova Jugoslavija življenjsko zainteresirana na rešitvi tega vprašanja na tak način, da ne bo oropana prvenstvenega oiIja, zaradi katerega je stopila ob strani zah veznikov v vojno, v kateri bi bila tkoro izkrvavela. Nič čudnega torej, Se je Jugoslavija med prvimi državami, ki je Poslala na zborovanje Združenih narodov v Londonu svojo delegacijo, kateri načeljuje tudi tokrat minister Edvard Kardelj, tisti, ki h ie jeseni v Londonu jasno povedal, da so jugoslovanske zahteve Blede Primorske in Trsta za Jugoslavijo ne samo v skladu z zgodovinskimi, gospodarskimi in kulturnimi razlogi, temveč da so zanjo tudi življenjskega pomena. Naravno je seveda, da bo jugosloi>anska Negacija postavila na zeleno mizo tvdi vprašanje reparacij za ogromno škodo, ki so jo na jugoslovaru-ski zemlji povzročile roparske fašistične armade. Ha spornem terenu Seveda nas spričo vsega tega ni kakor ne preseneča zadržanje on>v 0* dela naših nasprotnikov tu na spornem terenu. Kakor v Londonu, Postaja naše vprašanje pereče tudi Pri nas doma. Nasprotni nam tabor je sestavljen iz dveh vrst ljudi. Tistih, ki »■ videvajo upravičenost nat ih zahtev ** so ie tekom osvobodilne borbe Proti naclfašistlčnemu okupatorju razumeli, da je napočila nova doba, je za vedno na tej zemlji od>-*vonilo gospodovanju enega (itali- ske domovine, h kateri je po tolikih letih trpljenja končno našel pot. To so razumeli določeni ljudje v nasprotnem taboru, a se ne morejo otresti srčnih nagibov in veti s svojim narodom onstran Julijske krajine. Poznamo jih, razumtmo jih in jih spoštujemo kot lojalne nasprotnike. Z njimi živeti v novi Jugoslaviji nam ne bo težko in tudi njim z nami, po odločuvt, ne bo težko. S temi bi bili našli mož* st skupne poti že v tej prehodni dobi, če bi ne bili kot neznatna manjšina izginili v krogu druge vrste «<*-sih nasprotnikov. Ti so si postavili za življenjsko nalogo zastrupljevanje ozračja, hujskanje naroda proti narodu, hujskanj« države prot\ državi, hujskanje zaveznikov proti zaveznikom. Skozi dvajset in vet let so bW pri tem delu, tekom vojne so »e v njem, v službi naci/tt-šističnih vlastodržoev, izurili, sedaj so to delo povzeti v službi tistih, ki imajo interes na tem, — kakor so ga imeli med vojno — ča zasejejo razdor med zaveznike. Višek takega zastrupljevanja bo dosežen tekom prihodnjih mesecev. V pomanjkanju boljših argumentov, ki naj bi se predložili v Londonu, bodo skušali (i elementi ustvariti razpoloženje za protijugoslovansko rešitev našega vprašanja v naši deželi sami. S kakšnimi sredstvi, vseeno: cilj opravičuje sredstvoI To zahrbtno delovanje se je le začelo, saj mu prisostvujemo že mesece. Brezobzirno se Špekulira z mrtvimi in živimi (v Julijski kra* jini, seveda, ne v Italiji), pozabljajo se kazenski bataljoni, v katere so gnali naSe mladoletne fante, pozabljajo se taborišča in jeie polne naiih ljudi, pozabljajo se nečloveške mučilnic«, skozi katere so ile tudi naše iene in dekleta, pozablja se Gonars, pozablja se Rab, kj&r spi večno spanje skoraj 5.000 naiih jetnikov, umrlih od lakote, pozabljajo se grozote, ki so se vrfile v Sloveniji, na Hrvatskem, M Dalmaciji, v črni gori, v ve oh delih Jugoslavije, kamor je dospela /<*■ iistična armada (aH je kakšna druga takrat sploh obetoJtUat), pozabljajo »e požgane vasi po vseh delih primorske dežele, pozabljajo jame, kjer trohnijo tudi kosti niv Jih (slovanskih in italijanskih) borom!. Vse to se je godilo ob grobnem molku vsesplošne italijanske javnosti. In daneis le le malo manjka, da bi posadili pred to javnostjo — nas no zatoino klopi Tisti polteni in lojalni Italijani, ki se jim je to bolj kot nekulturno početje upiralo, so danes na nali strani, nekoliko jih je — iz zgoraj navednth razlogov — tudi na nasprotni strani, a na pridejo do besede: tem so v prvi vrsti namenjene te vrstice. In ne Mmo njim: namenjen# so tudi predstavnikom tukajSSnih zavezniških oblasti, kajti tem je namenjena tudi zahrbtna in nedostojna gonja proti naSemu ljudstvu in njegovim zakonitim predstavnikom ki so jo začeli zgoraj navedeni zastrupljevalci. Senzacionalna razkritja Navesti hočemo le nekaj drastičnih primerov. Pred nekoliko dnevi seje razhrila med triaSkim prebivalstvom vest o krvavem spopadu med večjimi oddelki amerikanske in ju goslovanske vojske nekje pri Loč-niku, malo ta tem se je po mestu in deželi govorilo, kako je nekje pri Tolmin/u izginil kamion poln ameriških vojakov, ki da so jih potem naSli poklane, drugi so zopet smeli povedati o zaveznilkih vojakih, ki so jih naSli obelene nekje pri Sv. Luciji. Neke noči nas je poklical k telefonu prijatelj ItuM-jan in nas ves razburjen vpralal, ali je res, da so zavezniška letala., bombardirala Sv. Lucijo. Bil je ves v skrbeh, kajti tam se nahaja njegova iena z otroci... Cern nekaj dni je zopet ves Trst govoril o groznem razkritju v neki hiSi v ulici Carducd, kjer imajo svoje urade razne naSe politični organizacija. Govorilo se je, da so Ham v podzemskih prostorih naSli zaprte jetnike, u podzemskih bunkerjih pa trupla in okostnjake zaklanih ljudi razen t«ga pa ogromne zaloge oro-ija in municije... Z začudenjem smo se {zpraSeva-U, odkod vendar prihajajo te goro stasne in fantastične novice in kdc ima namen, da jih s tako vn‘.mo Siri in s tem zanaSa nepotrebno razburjenje med ljudi. Ni nam bi 7o treba dolgo iskati vi ra. V Itzvifr Beograd, 5. — Tanjug — Dopisnik »Tanjug-a* v Parizu poroča, da Pierre Ervet v časopisu «Hu-manite* nadaljuje z navajanjem akcij, ki jih izvajajo profašističnl in reakcionarni krogi, in med ostalim piše: »Fraocols Morton, pisec uvodnih člankov v časopisu »Epo-que», ne upošteva tega, ker sme ugotovili to da se za raznimi podpihovalci skrivajo spletke preko oceanskih trustav in protisovjetski »ustaši* raznih srednjeevropskih dežel. Fašisti kot so Franco, Sa lazar in oni iz Vatikana imajo svoje politične agente v vseh krajih sveta. Trusti razmišljajo, kako bi vprlzorlli svoj pohod, Vatikan pa ustvarja razpoloženje za križarsko vojno.* »Humanitč* nadaljuje takole: »Ena izmed najpriljubljenejših tez, ki ja ima lažen demokratičen značaj, Je »obramba malih narodov*. To tezo so poskušali izrabiti že v času »čudne vojne*, to Je v času, ko Je 80 za Finsko ln ko so poizkušali potegniti francoske množice v vojno, ki je bila usmerjena proti Sovjetski zvezi.* Časopis nada lje poudarja: »Vsi oni, ki ubirajo te strune, so povsem drugače govorili, ko je šlo za Abesinijo, Španijo, odnosno Češkoslovaško. Oni se danes sploh ne zaninajo za obrambo malih narodov, ko gre za pokolje v Grčiji, odnosno bombardiranja v Indoneziji. Teza o »malih narodih* ima dvojen namen. Na eni strani gre pri tem za, to, da bi v osrednji in vzhodni Evropi ohranili ostanke policijske samovlade in raznih klik (vse to pa se izvaja v povsem razumljivem intereau nekaterih med-n arodnlh dinastičnih interesov) Na drugi strani pa gre za to, da se daje reakcionarnim silam, kakor Js Vatikan in sistem gospodarskega fevdalizma, možnost, da bi lahko Izvajale posege pri mednarodni organizaciji in da bi na ta način razbile sporazum med velikimi tremi. Tudi Hitter se J« hlinil za zaščlt-i.ika malih narodov, ko je na čelo satelitske države Slovaške postavil vatikanskega, zaščltenca msgr. Tl sa. Ne dovoljujemo, da bi nas prevari la demokratična krinka, za ka- kjer ima svoj sedež neka jugoslovanska politična organizacijat Ni zadosti: isti Ust je objavil v svoji Številki od ts. decembra 191,5 vest o krvavem spopadu pri Ločni-ku pod temle naslovom: »Ameriikl častniki poklani od slovanskih banditov. Spopad na demarkacijski H niji med ameriškimi vojaki ju goslovanskimi četami. Titovi banditi umorili dva ameriSka častnika pri Tolminu». Kakor se vidi, obdelujejo tudi italijanski demokrati »Jugoslovan-sko vojsko z »banditi», kakor so jo z isto psovko zasramovali nem tki in italijanski faiisti tekom vojne. Toda to nam je bilo ie znano in ni tako važno. Važen se nam zdi bol) nečin »politične* borbe, kakor se začenja s strani tistih Italijanov, ki hočejo, da bi jih imenovali demokrat». Prav dobro vemo, da tak način borbe ne bo vplival na sklepe londonske konference, lahko pa U Imel za posledico neljube zapletljaje v Julijski krajini sami Smatramo zaradi tega za svojo dolžnost, da na te zastrupljevalke ozračja opozorimo zavezniške oblasti, od zgoraj omenjenih lojalnih nasprotnikov pa pričakujemo, da vsaj sedaj, spričo takih gorostasno-s ti, javno pokaiejo svojo lojalnost V nasprotnem primeru tvegajo da bi jih istovetili z zastrupljevalci, v katerih drutbi se nahajajo. Dr. Frane Tončič. ianskegai naroda nad drugim (slo- M Qd Jg decembra 131,5. smo v vensko-hrvatskim), spričo granitne-' bloka, ki so ga znali najboljši sf»ot)J obeh narodov te zemlje zgrabiti tekom krvave borbe za svobodo i>l enakopravnost. Tj ljudje so *a-*u’nefl, da se je t kom revolucionar-ne osvobodilne borbe iz potokov *cr'W rodil nov tip slovanskega prebivalca te zemlje, s katerim se ne nikoli več mogoče raegovarjatl ** način, kakor so bili vajeni se t(x*0 'var jati s pr »fin jim slovanskim teh krajev. Ta novi slo-človek na Primorskem je Vstopen za vsakovrstne razgovore, * nihče naj se ne upa predenj • *klml predlogi, ki naj bi vključi možnost ločitve od Jugoslovan- tMattlno d'Italia», quottdiano del Partlto D&mocratlco Italiano, ki izhaja v Milanu, čitall tole novico. ki mu je bila poslana iz Trsta: *Po vesteh, ki smo jih prejeli ie Trsta, je zavnmilka vojalka policija lzvrlila preiskavo na slovanski Komandi, kjer je nalla velike množine oroija in muniolje rentnih vrst. Naila je tam zaprtih tudi več talcev in jetnikov. Kakor hitro vemo nadaljna podrobnosti, bomo obvestiH svoj« Htatelje». Dne »1. decembra «**. i« «*“ objavil poročilo agencije «Orbi«», ki... potrjuje gornjo vest in pojasnjuje da se je to •godilo t ulici Oarduoci tero »c »kriva svetoviia reakcija, ki bi rada močila napore treh velikih sil za vzpostavitev trajnega miru.* Časopis končuje z besedami: »Franciji ni potrebno, da bi k vmeševala v spletke poljskih plem-čev, rumunskih ln jugoslovanskih teroristov ter madžarskih klerikalnih monarhistov. Franclja ne bi nič pridobila, če bd podpirala *ah-fceve mednarodnih trustov in nlčs-sar, 6e bi postala šahovska figura na šahovnici Vatikana ki ščiti fašizem in sklepa zarot« proti demokraciji*. Stavkovna napetost v ZDA New York, 6. — Reuter — Stavkarska napetost v ZDA }t v Stavkarska napetost v ZDA Je v K«aroeyu v dricavi New Jersey. Delavci groze k stavko v kavču-povi, rudarski in poljedelski Industriji. Washingtonskl telefonski na-mešuenci za medkrajevni promet so priredili danes enourno stavko; dvestotisočf delavoev v tovarnah za konzerviranje mesa pa bo stavkalo 16. januarja. Ameriški vojaki zahtevajo zmanjšanje zasedbene armade Frankfurt, 5. As«. Press. — General Joseph Mac Narney, poveljnik ameriških oboroSenih sil v Evropi, je v soboto objavil, da bo mogoče izpolniti prvotni načrt, po katerem naj bi bile ameriške okupacijske cete do 1. julija 1916. skrčene skupno na 300.000 mož, Izpolniti samo, če bodo to dovoljeval« začetku razvijala prav pod vplivom pomorskega prometa v Trstu in na Reki, v zvtzi z njim i» kot njegovo nujno dopolnilo. Pod fašizmom pa so industrijo na Primorskem pospeševali med drugimi fašističnimi imperialističnimi cilji prav zato, da bi podprla pešajoči tržaški promet. Tako gledajo na vprašanje Trsta tvdl italijanski ekonomisti. *Slatl-stično*konomskl Institut* v Trstu piše v svoji zgoraj navedeni pub-kad ji: »Trat je predvsem priatani-šCe za Izvoz in preskrbo dežel *<*-ledja*. »Industrijski razvoj Trsta bo lahko dal znaten prirastek prometu in napra\4l s tem ekonomično strukturo triiiča bolj pestro in manj vezano na tron*ltni promet; toda le-ta (promet) moro ostati njegova glavna karakteristika». In dejstvo je, da Trst ln Reka s pro* metom stojita in padite.. Primorska je imelz is leta 1921. močno trgovsko mornarico, ki Je razpolagala z M15 ladijaml e ISi.196 brutto tonami vsebine, kar je znašalo 30% vse Italijanske trgovske n\ornarice. Delniški kapital primorskih družb je znašal skoraj polo-vioo vsega delniškega kapitala na Primorskem. Te družbe so ie leta 19*5. zaposlovale 10.000 brodarskih delavoev in uslužbencev. V primorskih pristaniščih «9 bile jela 1913. registrirane naslednje brodarske drutbe: C osulich, Lloyd Triestino, Libera Triestina, Adria, Gerolimich, Tripkovich, NatAgaHo-ne mcrcantlle, Perstveranaa, Premu da, Istria-Trleste, Fiumana, Mar-tinolich, Lussino in Liburni a. Samo pet prvih največjih, je preplulo le-ta 1915n ko njihov promet ni več dosegal predvojnega, 5 milijonov morskih milj in prepeljalo 4 milijone ton blaga. »Tržaški Lloyd je bil za časa stare Avstrije najbolje organizirana prevozna družba v Levantu. Imela je svoje agenture razpredene po vseh deželah vhodnega dela Bre-drzrmshtga morja *f^r po vs‘h za trgovino voZnih otočjih. tCosullch je vezala vsa jadranska pristani- šča z največjimi ameriškimi pristanišči. »Triestina* je prehajala celo Panamski kanal in vezala Jadransko morje s Pacifikom, vo*Wa pa js tudi okoli Afrike. Druge ladje so vezale Jadransko morje z zahodnim Sredozemskim morjem in severnimi evropskimi pristanišči, »Geografski položaj, pristaniška oprema In odlične sposobnosti njegovega trgovskega stanu ustvarjajo ie Trata prvo jadransko pristanišče in naravno zvezo med Brednjo Evrer-po in deželami Levanta, Daljnega vzhoda in dela Amerike», pravi tržaški Statistično - ekonomski institut. Do prve svetovne vojne Je bito €naravno* zaledje primorskih pristanišč (Trsta, Reke) skoraj vsa Avstro-0grška monarhija, ki so se naravno razvijala z ekonomskim razvojem tega velikega zaledja. Trst in Reka sta sluZila celo delu Oaliclje, ■ M drugače gravitira k BaltCkemu morju. V kolikor so severni deli Ceske gravitirali k Severnemu morju, je Avstrija skrbela za to, da Je svoj promet usmerila z diferencialnimi železniškimi tarifami proti Trstu. Po prvi svetovni vojni, ko je pri-Sla Primorska pod Italijo, začnejo ttžkl časi za pomorski ln železniški promet. Vzrok tiči predvsem v tem, da sta Trst in Reka zapadla hudi konkurenci v prvi vrsti s strani Hamburga in Bremena, pa tudi s strani drrtjih italijanskih pristanišč, predvsem Benetk, končno ha tudi Jugoslovanskega Bakra, Buša-i tili., imame sledečo zlikat ka in nekaterih dalmatinskih luk. Stvar je namreč v Um, da Je Nemčija leta 19tS. reformirala Hamburg in Bremen ter vpeljala za ti tlve luki tarife, ki so bile tudi za severno Češko tako ugodne, da se Češkoslovaški ni več izplačalo usmerjati svoj izvoz čez Trst ali Reko, Italija je morata začeti težavna in dolgotrajna pogajanja z Nemčijo, ki pa niso vpdlla k znatnim uspehom, ker je Nemčija postavila princip ekvldlstance, t. J. e-nake oddaljenosti od Hamburga in Bremena na eni in Treta in Reke na drugi si rani. Ce si torej ogledamo vsaj nekatere statistične podatke, ki jih navajajo ie zgoraj omenjeni Italijanski avtorji (Istltuto statistico-eoonomico di Triesle tn Roletto), potem dobimo sledečo sliko tržaškega in re-škega prometa: Cez Trst Je Jlo Zeta 1913. vsega trgovskega blaga nad Sl milijonov metrskih stotov: od tega 3+ milijonov metrskih stotov po morju in tl milijonov metrskih stotov po železnicah. Promet tržaške luke ni do danes nikoli ved doseg# te višine. V letih 19 »4. ko je i el še češkoslovaški promet čez Trst, in leta 19St., ko se Je italijanski fašizem ozko tvezal s Hitlerjevo Nemčijo ter se začel pripravljati n« novo vojno, se tržaški promet približuje števlikam 1913. teta, dosegel Jih pa ni. Za leto 193«., ko Je dosegel Trst največje uspehe v prometu po letu Celotni promet po morju 3,380.666 ton; celotni promet po železnicah lj997.808 ion; skupaj 5J78.4H ton. To pa še ni vse. Navedeni italijanski avtorji nas opozarjajo na to, da, ce se promet v navedenih letih tudi po količini približuje predvojnim številkam, zaostaja po kakovosti daleč od leta 1913. Pod Italijo gredo čez Trst v glavnen t grobi* tovori. Poleg tega pa je postal Trst za tvoje zaledje skoro izključno tranzitno pristanišče in ni več naravni emporij,, kjer se je poprej razvijala domača trgovina z velikim tržaškim naravnim zaledjem. V dobi velike depresije, kakor »mo jo imeli v letih 1919. - 193t., Je promet v Trstu padel na t/3 prometa 1913. Leta 1930. je znašal ves pomorski in železniški promet samo ie i-3 milijona ton. Re v mnogo težjem položaju pa se je znašla Reka po zasedbi Italije. Promet Rehe je pred prvo sve-ttnmo vojno prekašal 40 milijonov metrskih stotov in tore) znašal t/3 tržaškega. Leta 1913. je ilo 80% vsega uvoza po železnicah na Ogrsko in Hrtmiko in 16% v Avstrijo, •ostale 4% v Bosno in Nemčijo. Izvoza po železnicah na Reko je šlo 80% Iz Ogrske in Hrvaške, 1S% iz Avstrije in ostalo to Brblje, Bosne in Nemčije. Torej 91% vsega železniškega prometa na Reki 'Je Slo iz Avstro-0grške. (Me nadaljuj«} Znana so množična italijanska mučenja Jetnikov po zaporih, ki so dosegala višek s posiljevanjem mučenih žena. 4.) Italijanski okupator je pri izvajanju vseh teh terorističnih u-krepov postopal načrtno v namenu, da z astra Ji vse prebivalstvo pokrajine In mu zlomi voljo do odpora in do narodnega življenja. Nekateri dokumenti govorijo o načinu izbiranja talcev ta določajo, dia morajo biti talci izbrani med sorodniki ta prijatelji partizanov, ki so sicer nedolžni, ampak zelo primerni za talce, ker se s tem doseže žcljenl ustrahovalni učinek. Tako je bilo tudi v navodilih za izvajanje drugih ukrepov, požiganja hiš, streljanja ujetnikov itd, vedno določeno, naj se tl ukrepi izvrše na ta način da bo dosežen ustrahovalni učinek, čeprav s tem ne bi bili prizadeti samo tisti, ki so krivi, ampak tudi nedobžni. 5) Italijanski okupator sam je tako neposredno v svojih pismenih izjavah kot z ukrepi, da bi ga zatrl, priznaval slovenskemu narodno osvobodilnemu gibanju enačaj splošne narodne vstaje. Partizanski odredi, ki so jh tvorili prostovoljci, so bili zato v smislu določb mednarodnega vojnega prava nedvomno upravičeni, da se Jim prizna svojstvo borcev z vsemi posledicami, saj so vodili borbo pod komando odgovornih starešin, nosili na zunaj vidne znake razpoznavanja — najmanj rdečo zvezdo na kapi — nosili javno svoje orožje ta se ravnali po vojnih zakonih ln oblžajlh. Kljub temu torej, da so partizani Izpolnjevali vse te zahteve, so vsi vrhovni italijanski poveljniki v pokrajini po vrsti izdajali navodila, obvezna povelja, da Je treba ujete partizane brez izjeme postreliti. Pri tem je treba opoeoriti na sledeče: — streljanje j« bilo množičnega značaja. Komande italijanskih edinki so o streljanju pošiljale redna poročila, ki so nam ohranjena. — Streljali so Italijani tudi »en« partizanke. — Ker Je bilo teh poročil le preveč. Je italijanska komanda izdala navodilo, naj se v njih v bodoče ne omenja vač, da j« bil nekdo ustreljen (»paasato per le armi*), ampak naj se navede, da je bil »upor. nlk ubit v boju z našimi če tam L* — Ker so nekatere italijanske e-note pokazale premalo odločnosti pri streljanju ujetnikov, je general M. Robotti v svojih navodilih ponovno ukazal, da je treba ujete partizane brez izjeme pobiti. Na nekem takem povelju je z lastno roko napisal jezno utemeljitev: »Si amazza troppo poco* — premalo se pobija*. Da je slovenski narod ne samo moral pretrpeti več kot svoj delež trpljenja zaradi nasilja divjega okupatorja, ampak da je na drugi strani s svojo oboroženo borbo proti skupnemu sovražniku poleg tega tudi prispeval več kot svoj delež v skupni zavezniški stvari nam pove število vojaštva, ki ga Je italijanski okupator moral držati v »Ljubljanski pokrajini*. Po Italijanih okupirani del Slovenije Je tvoril celotno operacijsko ozemlje XI. armadnega zbora — XI. Cor-po d’Armata, ki ga j« tvorilo večje število enot. Te so se stalno nahajale na tem ozemlju in so bile od časa do časa pojačane z še drugimi enotami, ki so ostale na tem o-zemlju le za prehodno dobo in sodelovale v operacijah proti rastoči partizanski sili. Tako je bil italijanski okupator poleti 1942 prisiljen, da kljub kritičnim potrebam na drugih frontah, odpošlje na slovensko fronto štiri polne divizij« redne vojsk«, vrsto samostojnih enot črnih srajc, nekaj manjših samostojnih enot redne vojski, oklopnih oddelkov in dve zračni eskadrlli. General M. Roatta v svojem dnevnem povelju, s katerim za* čanja takozvano »Roško ofenzivo*, poleti 1942. točno našteva vse te enota, ki so vse skupaj štele okrog 100.000 mož ln ki so se zadržale na slovenskem ozemlju vse poletje 1942., ko se je odločala usoda vojne pred Stalingradom in usoda italijanske vojske v Afriki. Vse to nam kaže kakšen pomen je Imela slovenska partizanska borba ta slovensko narodno osvobodilno gibanje v skupni vojni strategiji Združenih narodov. Prav zaradi tega pomena, tega velikega pomena, pa je moral slovenski narod prenesti ogromen, nesorazmeren delež zločinskega divjanja tedaj še oholega italijanskega okupatorja. Prav zaradi tega pa naš narod tudi zatrdno pričakuje od pristojnih mednarodnih forumov, da mu bodo dali polno zadoščenje: da bodo ukazali kraljevini Italiji, naj nam izroči v kaznovanje odgovorne vojne zločince tn da nam povrne s temi vojnimi ponrogiao škodo. fhoneo) PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 6. januarja 1946, BRATSTVO Bratstvo, ki ga j« »kovalo »loven, ako la Italijansko ljudstvo v Primorju, ko J« »kupaj krvavelo v ne-enakl borbi proti podivjanemu na. clfaSizmu, se v*ak dan znova kaie v novih manifestacijah, ki dokazujejo, da to bratstvo pridobiva 1* dneva v dan na Širini in v globini. Bolj kot se vsa združena Kak. cija zaletava v to največjo pridobitev novega političnega, iivljenj* Primorske, bolj se kale trdnost slovensko-! tali janske zveze. Med mnoge manifestacij« tega bratstva Je trtba zabelesliti tudi naslednje, ki kažejo, da to bratstvo ni le obrabljena fraza: Prebivalci Komna, Tomačevce, Malega dola In Škrbine so darovali tržaAkemu delavstvu BOO q drv za kurjavo. Drva bodo razdelili med najairomaimejfce drutlne. Poudariti Je treba, da »o vsa te vasi razen Škrbine, popolnoma podgane in da ■o so njih prebivalci vrnili iz internacije šele pred nekaj meseci. Nekoč »o faklstl uničevali slovenske knjige, danes triaikl italljan. »ki antlfailatl kupujejo slovenski abeoednik «Naia abeceda*, da ga darujejo revnim slovenskim učencem. Ta Izraz bratske solidarnosti Ja pridobil *e na pomenu s posvetili, ki so jih napisali italijanski to. variSi slovenskim učencem. Naj navedemo le nekatera: PeroM tu posta imparare la tua Ungrua e vivere una vita ttbera « felioe inrteme eon i fratr.Ui italiani. (Da se boi naučil svojega jetika in da boi iivel svobodno t» »rečno Mvljenje »kupno z italijanskimi brati). At ptoooM oompagni sloveni con Yau.rjv.rio dl Mn felioe avvenire, oosi come Vhanno voluto i toro podrl oom.batt‘ndo la guenra di liberar eione. /MaHm slovenskim tevart-iem telimo srečno prihodnost kakn. Ano so hoteli njih oSeijt, ko so se boriti v osvobodilni vojni). Da un partigiano ohe ha onmbat-tuto svila tua terra ospltcper-ohi tu possa iniziarc lo stud j della tua lingua. (To knjigo ti poklanja partizan, ki •< je boril na tvoji gostoljubni remiji, da se boi mogei učiti svojega jeeiha). QuaU umile oontributo aBa no* str a fratellanma. fKot skromen prispevek naJemu bratstvu). Ali »e vam »dl skiomen ta prispevek bratstvu, če Italijan daruje slovensko knjigo slovenskemu otroku, in to v onem Trstu, kjer so fa-fcisti preganjali slovenstvo i ognjem in mečem? Ne, to so veliki prispevki, italijanski tovariil, prispevki, ki Jekle-nijo naše bratstvo! Ljudska oblast za korisD ljudstva Kljub temu, da je ZVU naiim odborom ljudske oblasti odvzela Izvršno oblast, se KNOO Se vedno zanimajo za vse vaike probleme ln Jih po svoji moči, s pomočjo ljudstva, reiujejo. Seje odborov, na katerih pretresajo vsa, kar je treba, v vasi ukreniti, so redne. Vsak mesec podajajo odbori volivcem o. svojem d slu poročila. Na zborih volivcev razpravljajo o ffli&nju gozdov, nabavi drv in živinske krme, o razdeljevanju podpor to drugega materiala potrebnim d rutinam ter o raznih problemih obnove. V vasi Praprot na Krasu Je KNOO poskrbel aa napeljavo elektrike. Dela so ie skoro končana. Zbor volivcev Je odločil, da mora imeti vsakdo, ki hoče imeti v svojih hiši elektriko, potrdilo KNOO-Ja, kar je potrebno zaradi pravilne razdelitve atroSkov. Nato so razpravljali o saditvi borovcev. Dobili so 4800 sadik ln sklenili, da bodo člnrvprej pričeli z delom. V vasi Zgonik na Krasu so v sadnjem času ugotovili več tatvin. Zato so na vaike m zboru sklenili, da bodo sami organizirali veJko saičito. Kdor ne bo vrHl službe, bo kaanovaa a globo 130 lir. Ugotovili so, da so v vaškem vodnjaku potrgane verige in sklenili, da bodo nabavili nov«. Referent aa gozdarstvo pa J* ve ”ane opoeoril na važnost pobiranja prelSevih gosenic, ki uničujejo borove nasad«. V Saleiu so na zboru volivcev razdelili zavitke, ki Jih je odbor dobil od Rdečega križa. Na ta način so bili zavitki razdeljeni pravična Saj so vsi vaSčani odločali, katera druiina v vasi Je pomoči najbolj potrebna. Tudi Sempolajcl napeljujejo ♦-kktriko. Zato so s« na vaikem zboru pogovorili o dovozu materiala in določili voan k«, ki »e med seboj menjajo. Sam vaški refer«nt za obnovo prevaža brezplačno material. Na zboru volivcev v Dolini (rallj-skl okraj) Je nek domačin predlagal vabčanom naj medsebojne spore reiujejo sami ln naj radi tega ne hodijo na sodU.Se. V tem kraju so pred časom J.e sklonili, da bodo organiziral! vaiko pralnico. Izbrali so tudi za to primeren prostor, ki ga pa lastnik kljub temu, da ga sam n« uporablja, noče dati na razpolago. Zato je »bor volivcev sklenil, da bedo predlagali lastniku, naj odstopi prostor* proti primernemu plačilu, da bo ▼ korist vse vasi. Tudi nabrežinski IUD0 razrešen Trst, 8. — Dne 81. decembra je b.la na zahtevo zavesnlikega guvernerja la Trfciča sklloana seja Okrajnega narodno osvobodilnega odbora za nabrežinski okraj. Seje se Je udelelll tudi trilčki zavezniški guverner. Ob tej priliki Je sporočil Okrajnemu narodno osvobodilnemu odboru, da je Isti po vitjem nalogu razrešen do lin osti in da nesene več vtiitl upravnih nalog v okraju. Nemoteno pa lahko deluj« v druge namen«. Nadalje Je izjavil, da ne bo Imenoval drugega odbora, dokler sam ne dobi od njih aadevnega predloga. Upravo občin Devin, Nabrežina ln Zgonik bo vodil sam. Prosil j* odbornike, naj bt mu pri t«m delu pomagali. Odborniki so mu odgovorili, da sprejmejo njago-vo izjavo na znanje, vendar obžalujejo, da ZVU noče priznati naših odborov, ki so edini predstavniki ljudstva. NadalJ« so Izjavili, da mu bodo pri delu pomagali, kar j« Izjavil, da s* bo opiral samo n« njihovo podporo, V slučaju pa, da bi Imenoval kak drug odbor, mu ne bodo mogli več pomagati. Po Uj izjavi Okrajnega narodno osvobodilnega odbora J« gospod guverner dejal, da njegova sluiba prične isti dan zvečer ob 6. url. Prosil J«, naj odbor do nadaljnjega vodi ta u-pravlja vse posl«, kot dosedaj, 8 tem Je bila seja končana. Okrajni narodno osvobodilni od- bor v Nabrežini je do tega dne posloval normalno, čeprav ni Ml pri. anan od zaveznikov. Ril Je v nekoliko drugačnem poioiaju, kot sežanski, ki so ga zavezniki prvotno priznali ln šel* potem razpustili. Se-daj Ja tudi nabrežinski odbor raz piurčen ln deli usodo a ostalimi našimi oblastnimi odbori v ooni A. Zdi se, da ZVU nikakor noče pri. znati naših odborov, čeprav mnogokrat njihovo delo odobrava in se naslanja na njihovo pomoč. Trile Na sveti večer Je trii »ko ljudefvo priredilo božičnico ln obdarovalo siroti* iz oel jga okraja. Po kulturni prireditvi italijanskih ln slovan. skih pionirjev so sirotam razdelili zavitke z oblačili, jestvinami, igračami ln šolskimi potrebščinami. Obdarovali so tudi va« bolne borce v bolnici in onemogle starčke v zavetl&ču. Tr&lško ljudstvo se j« opomnilo tudi padlih tov*r!š*v. Na vsak partizanski grob, pa najsi bo v njem pokopan slovenski partizan ali italijanski garibaldloeo, so polo&lli smrekove vejice ln pri4gali svečice. Tržič Je tako proslavil prvi božič v svobodi, spominjajoč s« vseh tistih, ki so darovali avoje Uvljeivje za zmago pravice, bratstvo ln boljšo prihodnost. Srečno Novo leto Seli eenj. odjemalcem Malalan Karol trgovec TRST Via Udine Srečno in veaelo Novo leto teli cen J. odjemalcem In enanoem Milovnik Andrej trgovec TRST Via UdfaM 11 Predsodnik KNOO-ja Je tudi pozval vse vaščane, ki imajo po svojih domovih predmete, ki so last blviega otroškega vrtca (stolčke, mizice, kuhinjsko posodo in razne druge predmete), naj vse to izroče Krajevnemu narodno osvobodilnemu odboru, da bo mogel v najkrajšem (Sasu odpreti otroški vrtec. Prav tako, kot Krajevni narodno osvobodilni odbori, delajo tudi okrajni. V nabrežlnakem okraju so organizirali akcijski odbor aa vojna sirote ln nabrali že 21.044 lir, za kar bodo nakupili potrebne stvari za sirote. V tem okraju Imajo tudi precej ljudi, ki so se vrnili i« internacije bolni. Odbor Je sklenil, da bo priskrbel tem trpinom potrebna zdravila. V miljskem okraju so organizi- rali meaarsko zadrugo, ki preskrbuje s prvovrstnim mesom po zelo nizkih cenah vse prebivalstvo. Govedino prve vrste prodajajo po 180 do 230 lir, medtem ko bo pri svinjskem mesu dosegli znižanje prvotne cene od 430 lir na 360 lir za kg. V tem okraju so tudi opazili, da nekatere ženske goljufajo pri oddaji mleka, ki ga mešajo z vodo. Zato so sklenili, da bodo pri oddaji mleko preizkušali In vsako goljufijo prijavili pristojnemu odboru. Sklenili so organizirati tudi zadrugo za kmetijske proizvode. Tako si ljudje skušajo sami iz-boljiati svoji stanje in vedno znova dokazujejo, da so le odbori, ki jih izvoli ljudstvo In ki za svoje delo temu ljudstvu odgovarjajo, v stanu koristno vržitl upravno službo. Od Triglava do Jadrana Ustanovni obenl zbor Dljaike matice Ob otvoritvi slovenskih itol v Primorju Je bilo trebe, priskočiti na pomoč našemu slovenskemu dijaku. Ni bilo ga Se nobene ustanove, ki bi prevzela to nalogo. Pred leti so sl primorski Slovenci ustanovili v ta namen cDijaJico matico*, ki Je skrbela za to, da so srednješolci ta visokodolcl dobivali podpore in brezobrestna posojila, da so s« lahko posvetili svojemu študiju. Fašizem pa je to ustanovo, kot vse druge kulturne, politične in socialne ustanov* slovenskega prebivalstva v Primorju razpustil. Kdorkoli Je skušal pod to ali ono obliko zopet oživiti kakšno organizacijo, ga J« pooebno sodu Je kaznovalo na vrsto tet zapora. Ob začetku najega novega, prerojenega življenja »mo bili torej brez vsake organizacij«. Zaradi tega se J* pokazala potreba, da zopet oiivimo dijaško podporno organizacijo. Osnovali so se Pokrajinski akcijeki odbori za «Na«ega dijaka*, okrožni, okrajni Im krajevni akcijski odbori. Akcijeki odbor Je pripravljalni odbor za organizacijo »DljaSke matice*. Spravil »e Je z vso vnemo na delo ln Je lav;del nabiralno akcijo, začel podpirati dijake ta pripravil vse potrebno za ustanovni občni zbor »Dijaške matice*. Akcijski odbor za €našega dijaka* aa bo pretvoril v podporno društvo »Dijaška matica*. V nedeljo 1S. Januarja Ob 9 uri dopoldne bo ustanovni »bor cDIJa-ilt* matice*. Pripravljalni akcijeki odbor bo podal na tem občnem zboru poročilo o svojem delu. Občni zbor bo potrdil pravila tega našega podpornega društva in bo izvolil pokrajtask« ln okrožne odbor«. Vsi okrajni akcijski odbori naj pošljejo na ta ustanovni občni zbor svoje delegate. Vabljeni so vsi oni, ki Jim Je podporna akcija za našega dijaka pri srcu, da s svojo tehtno besedo pomagajo »Dijaški matici*. Ko|iko Dne 1«. decembra 1948. Je mladina Kojskega obdarila rainjene ln bolno partizane, v bolnici sv. Just« v Gorici. Prinesla jim J» vina, žganja, slaači« in podarila krasno sliko svoje vasi. Mladinka se j« borcem zahvalila za va«, kar so za ljudstvo žrtvovali. Ranjenec pa s« j« v Imenu tovar šev zahvalil brl-»kl mladini za Izkazano lJuboz'n ’.n požrtvovalnost. Črni*© Vaičanl piiejo, da so vsi srečni aprej«!) v svojo vas vojn« invalide IV. Jugoslovanske armad«. Na Bo-614 popoldan Jih Je ljudstvo pričakalo z zastavami, vzkliki veselja ta petjem partlza/asklh pesmi. Mladina J« invalidom pomagala 1* avto-buaa do okrašen« dvoran«. Čeravno pohabljeni, so Invalid! veselo prepevali Skupno s vaAHanl. V dvorani jim J« spregovorila tajnica AFZ. V imenu vojsloe Jih Je pozdravil komisar bataljona VTI. U. D. Zv«-Jer so Invalidi priredili lepo kultur- no predstavo, na kar so jih vaščani sprejeli v svoje domove kakor sinove. Naslednji dan Je prifila ura ločitve. Ljudstvo, ki jih Je prejšnji dan tako veselo sprejelo, je s solzami v očeh pozdravljalo Junake, ki so žrtvovali svoje zdravja za domovino. Vaičanl so se zaobljubili, da Jih ne bodo nikdar pozabili, invalidi pa so ginjeni odhajali s pozivom: »Varujmo pridobitve osvobodilne borbe*. Snežatno Pionirji in pionirke so pripravili 30 q drv ta Jih odpeljali v garibaldinsko bolnico, za ranjene ln bolne borce. Najmlajfii so s tem pokazali, da stopajo odločno po poti bratstva ta «dinstva, ki so Jim Jo začrtali slovenski partizani ta garibaldlr.cl v borbi za svobodo. Brcginj Bregtnjska mladina ne zaostaja za mladino ostalih vasi ln okrajev Primorske. Do sedaj Je nabrala 1600 lir v prid akcije «Za našega dijaka*, 100 lir za vojne sirote o priliki »v. Miklavža ln 700 lir v prid akoije «Za prvi dečji Boiič v svobodi*. Poleg tega J« razprodala za 1000 lir razglednic aa revne o-troke ta vojn* sirote. Bfeglnjska mladina ne zaostaja niti v kulturnem delu. Prireja kulturne prireditve ta dobro napreduje v kultur, nem udejstvovanju, čeprav Ji primanjkuj* sposobnih voditeljev. Udarniftki dan rudarjev v Idriji Kakor it neštetokrat, a« ja tudi v mesecu decembru odzvalo rudniško delavstvo z udarniško dnino ter ta svoj zaslužek darovalo zb razne socialne namane: ca zimsko pomoč našim borcem L, 10.000, za šolska potrebščin* ljudske šole v Idriji L, 60.000, za »Vojkov dom L 10.000, za socialno skrbstvo L 80.000, za vdove padlih partizanov ln v internaciji umrlih L, 100.000. S tem činom je naše rudniško delavstvo pokazalo, da se resno zaveda klica današnjih dni in da bo edino, kar sl bomo z lastnimi močmi in požrtvovalnostjo ustvarili, v prid nail skupnosti. Pripomniti moramo, da so na mi-klavievanju obdarovali vojns vdove in sirote s prispevki faznih dobrotnikov L. 63.190, nameščencev Mestnega NOO L 3.150, nameščencev Okrajna gospodarske zadruge L 1.428 ter vstopnino na mlklavševa-nju L 5,114. S skupnim zneskom h 89.891 Je bila omogočena vsaj skromna obdaritev naših vojnih i vdov ta sirot. i Dolžnost nas, ki amo se srečno prebili i« ta najstrašnejše vojn« J«, pomagati ob vsaki priliki našim Junakinjam. našim ženam ln mate. ram, ki so žrtvoval« vse, svoj« može ta sinove za našo skupno svo. bodo, za našo skupno rešitev. Iz naših src naj za vedno Izgine vsaka sebičnost, preziranja bližnjega. 1« s ljubeznijo do avoj*ga bližnjega bomo uspeli člmprej obnoviti našo domovino. Primorskim pionirjem Tovarešica Zora Jugova Je napisala sledeč« pismo: Dragi pionirčkit Ker je danes zopet vaia nedelja bi bilo prav in v redu, da bi ob 3 uri popoldne zopet posluiali svojo oddajo. Na žalost pa bost» danes prikrajiani sa to veselje. Gotovo ste f« Utah, da so nam ki skrajiali slovenske oddaje v radiu. Med tem ■tkrajšanjems odpade tudi vala uro. Ko stm to svetlela, mi jd bilo ztlo hudo. Saj sem s» skupno • vemi veselila tiste «*■ deljske ure, ko smo po zvočniku pošiljali svetu našo besedo in pesem. Postbno hudo mi je sa vas; dragi pionirčki s delele, ki d'e da-leč od nas, skrbno sledili vsaki uri — saj vam je bila to edina možnost zbliževanja z valimi tovariii v mestu. Prav gotovo se ni zavedal, kdor je to storil, koliko hudega je s tem prizadel vašim mladim srivm zato bo prav gotovo skušal to popraviti. Da pa ne bodo vaše nedelje pust odbora na študijski sestar.ek, ki bo Jutri 7. t. m. ob 20. url v društvenih prostorih v Vicolo Ospedalc MUltar« "t. 2. GORICA Obvestilo Mestno šupan*tvo v Gorici naznanja, da bosta kriti trg In Izvozni trg ostala zaprta vse nedelj« do 17. m are.« 1946. Kdor bi kaj vedel o KOŽEN ANGELU, let. 1028. iz Prva *ae — vi-dali bo ga v Laznah v Gradnikovi bri" - di leta 19»3. — naj sporoči dn"4ni Kožen, Prvačna 88 (Gorica). Tovariši, vračajoči s« iz Rusije, ki vedo kaj o AL£>U KOZIC — IV Divisione Alpina Cunsense, 116 bat-teria da 20 C.A. 35 P.M. SOS, zadnje novice z dne 26. 12. 1942. iz Rusije, Don — naj sporoče Rožič Alberti, Vrtojba 324 (Gorica). POCKAR IVAN, rojen 24. 12. 1920., bil v italijanski armadi 278, Regg. fanteria, Regg. D.C.R. muzika, vojna pošta 156. Zadnje vesti 4. 1. 1943. Pogrešan v italijanski armadi pri reki Don v Rusiji, vesti prosi družina Počkar, Dane pri Sežani 21, Trst. MALI OGLASI MOŠKI PLiASC, ugodna cena, prodam, Piazza Perugino St. 2,'vrata 9. MODRA GALICA. Manjša količina naprodaj. Androna S. Eufemla 2 (podaljšek vla deirUniversitš). Dr. GAETTA, zobozdravnik Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kav-i čuku in plastiki. Največja garan-. c:Ja, Sprejema od 10. do 12. in od j 13. do 19, (govori slovensko) j TRST, via Torre Blanca 43 (vogal vla Carduocl ObvasiCo . POSESTVO zidovsko udruženje vabi vsako, i gar, ki bi lahko z dokumenti do-1 jepo urejeno, oddam v najem kazal, da so določene vsote denar- j . Ja, ki ja bil njegova last, prišle na marljivi delavski družini. Poračun bivi_ga nemškega vrhovnega komisarja za Primorje pri Bar. j ca Commerclale Italiana, da to javi do 15. januarja t. 1. omanjenenm' udrv^nju, v uradnih urah v ulici, San Prancesco 19. drobne informacije dobite pri družini GRMEK v Auber-ju št. 22, okraj Sežana. “..c£ samo- eden se cae/i&uje1 J!1 Zastopnik za Jucoslavljo JULY MAYER - TRST, Piazza detla Borsa 3 Srečno Novo leto ieli eenj. odjemalcem ŠKAMPERLE L. trgovec s sadjem In zelenjavo POSTOJNA Moskovska ul. 14 Dovoljenje za javne sestanke Zavezniška vojaška vlada opozarja, da mora Imeti vsakdo, ki ho. de sklicati javni sestanek, aa to dovoljenje, in da mora vlollti protfnjo na komisariat onega področja, v katerem bo zborovanj«. 1 Srečno Novo leto želi cenj. odjemalcem f • m limd ix€£& iTan trgovec TRST Via C. Battisti 5 Srečno Novo leto ieli tvrdka Vatovec Jakob, nasl. TEST Via Torreblanca 19 Srežno Novo leto Zeli eenj. odjemalcem Tavčar Karol trgovina z mešanim blagom POSTOJNA. Srečno Novo leto *ell MANKOČ SLAVKO slaičlčarna POSTOJNA Sre&no Novo leto Jeli v»<*m Delavska zadruga skladlMe 44 POSTOJNA Srečno Novo leto Zeli eenj. gostom ln tovarliem Restavracija Nanos POSTOJNA Srečno Novo leto lell cenj. odjemalcem Delavska zadruga sa Trst, Istro in Furlanijo »t Peter na Krasu Srečno Novo leto lell vsem Plesničar Vladimir elektr.-trgovec POSTOJNA Srečno Novo leto želi oenj. odjemalcem Dimiiri SaKatore trgovec POSTOJNA. Srečno Novo leto ieli cenj. odjemalcem Lekarna Dediči Giumlia POSTOJNA. Srečno Novo leto teli cenj. odjemalrem DANEU KAREL trgovec POSTOJNA. Srečno Novo leto Ml eon j. gostom Vidmar Ivank gostilna POSTOJNA