Poštnina plačana v gotovini., Leto XIX., št. 220 Ljubljana, četrtek 22. septembra 1938 Cena t Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123. 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št 7. telefon št_ 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon ŠL 65. Rokopisi se ne vračajo Nemci sta češkem Dasi novi angleško-francoski predlogi za rešitev sudetske krize še vedno niso točno znani, vztrajajo oficiozni organi v Londonu in Parizu pri svojih dosedanjih navedbah o njih. Tako piše pariški »Temps«, da se sme že z gotovostjo reči, da je Hitler v razgovoru s Chamberlainom zahteval »priključitev k tretjemu rajhu — brez predhodnega plebiscita — vseh sudetskih krajev z močno nemško večino«. V svojem londonskem poročilu pripominja isti list, da bi se za osnovni vidik morebitne odcepitve vzele letošnje občinske volitve v maju in juniju, in sicer tako, da bi se odcepili od Češkoslovaške oni okraji, v katerih je najmanj 75fl/o vo-lilcev glasovalo za Henleina. v okrajih z manjšim odstotkom glasov za Henleina pa naj bi se uvedla župna, odnosno kantonska samouprava po četrtem predlogu praške vlade. Ko laik presoja položaj, ga predvsem preseneča visoko število češkoslovaških Nemcev. Res je, da so Nemci v ČSR z izjemo Ukrajincev najmočnejša narodna manjšina v Evropi, saj jih je po uradnih podatkih iz leta 1930 nekaj nad 3 milijone 200.000, toda sama številčnost še ne tvori zadostnega obeležja za poznavanje dejanskega po-Dožaja te manjšine. Predvsem je dejstvo, da nis0 sudetski Nemci v zgodovini nikdar tvorili in tudi ne morejo nikdar tvoriti države zase, ker ne tvorijo geografske enote, priključitve k Nemčiji vse do danes pa tudi niso zahtevali. Naseljeni so po večini v gorskih predelih klasične geografske enote Češke ter v severni hriboviti periferiji Moravske in Slezije, vendar skoro nikjer strnjeno, saj se na mnogih krajih vrivajo v nemško ozemlje teritorialne cone Čehov in Slovakov, kakor se to jasno vidi iz narodnostnih zemljevidov, ki smo jih v zadnjem času par objavili tudi v »Jutru«. Strnjeno prebivajo Nemci samo v osmih okrožjih, ki pa medsebojno teritorialno niso zvezana. Skupno živi v teh osmih okrožjih okoli 2 milijona in pol Nemcev. Ostalih 700.000 jih prebiva v okrožjih s češkoslovaško večino kot lokalna manjšina. Poudariti pa je treba, da živi med Nemci tudi v onih osmih okrožjih, kjer so strnjeno naseljeni, pol milijona Čehov in Slovakov. Ob upoštevanju tega dejanskega položaja prihaja znani češkoslovaški manjšinski strokovnjak dr. Emil Sobota v knjigi »Narodnostna avtonomija v Češkoslovaški«, ki je izšla še pred sedanjimi sudetskimi razpravami, do zaključka. da Nemci v ČSR »ne morejo organizirati niti svoje samostojne države, niti avtonomnega teritorija v okviru republike«. Preostala bi potemtakem še tretja možnost, o kateri se prav te dni razpravlja: njih priključitev k tretjemu rajhu Praktično pa je po mnenju dr Sobote tudi ta priključitev neizvedljiva. Ako bi se namreč priključili rajhu obmejni predeli, kjer so Nemci strnjeno naseljeni, bi bila nova državna meja že upravno nemogoča. Razen tega bi bilo v tem primeru skupno z 2.3 milijona Nemcev prepuščenih rajhu tudi okoli 400.000 Čehov, ki žive med njimi, v ostali Češkoslovaški pa bi kljub temu še vedno ostalo nekaj nad 900.000 Nemcev Ak0 pa naj bi se poleg strnjeno naseljenih nemških obmejnih okrožij upoštevali še nemški otoki, ki z nemškimi okrožji niso v teritorialni zvezi, potem bi se z večino nemških okrožij morala priključiti tudi mnoga okrožja s češkoslovaško večino, tako da bi bilo izročenih rajhu tudi okoli 700.000 Čehov, v republiki pa bi še vedno ostalo enako število Nemcev. Ako bi se končno na isti način priključilo rajhu še okoli 170.000 Nemcev, ki žive ob bivši avstrijski meji pomešani s približno 41.000 Čehov in Slovakov, bi se z Nemci povečalo tudi število rajhu prepuščenih Čehoslovakov, v republiki pa bi še vedno ostalo nad pol milijona Nemcev. Po mnenju dr. Sobote bi torej nemški problem v ČSR ne glede na odsto-pitev okoli 700.000 Čehoslovakov tudi po tej poti ne bil rešen. Kompliciranost manjšinskega problema v vsej srednji Evropi in ne samo v ČSR je prav v tem, da je »potegnitev takih mej, ki bi vse zadovoljile, sploh nemogoča«, kakor je v svojem znanem govoru pred rajhstagom dne 20. februarja 1938 priznal tudi sam Hitler. Spričo takšnega dejanskega položaja je razumljivo, zakaj se teza o priključitvi vseh Nemcev v ČSR trenutno sploh ne postavlja vsaj javno ne. Novi predlogi se omejujejo samo na delno odcepitev, pri čemer se skuša vzeti za osnovo glasovanje sudetskih Nemcev za Henleina ob priliki zadnjih občinskih volitev. Toda v tej zvezi opozarja znani češkoslovaški zunanjepolitični strokovnjak dr. Hubert Ripka na nove te?žkoče: Kaj naj se zgodi s sudetskimi Nemci, ki ne soglašajo s Henleinom? Ripka je prepričan, da bi se takoj po- Osamljena Češkoslovaška je pristala na suojo okrniteu Vdala se je silnemu pritisku Francije in Anglije, da prepreči neposredno grozečo vojno Dramatičen razvoj dogodkov — Nočna intervencija pri predsedniku republike Praga, 21. sept. h. Za češkoslovaški narod je danes napočil usodni dan. Vse do zadnjega trenutka je ves češkoslovaški narod z občudovanja vrednim mirom in samozavestjo pričakoval, da bodo zavezniki izpolnili svoje pogodbene obveznosti in mu priskočili na pomoč v borbi za ohranitev suverenosti in neodvisnosti mlade češkoslovaške države, ki bi bila z njihovo stvarno pomočjo lahko kljubovala sovražnim namenom. Evropski zapad je še enkrat pokazal, da so mu zveze z malimi srednjeevropskimi državami ljube, dokler so mu neposredno v korist, in da se jih zlahka odreče, čim mu to narekujejo njegovi trenutni interesi. Češkoslovaška vlada je bila danes pod pritiskom nasprotniških armad na svojih mejah prisiljena v celoti sprejeti Hitlerjeve zahteve, ki sta ji jih kot svoje predložili angleška in francoska vlada. Morala je tako pristati na okrnitev češkoslovaškega ozemlja, morala se je odreči stoletnim zgodovinskim in naravnim mejam svoje države. Usodna noč Dogodki so se razvijali danes z bliskovito naglico in med neprestanimi intervencijami zapadnoevropskih poslanikov, angleškega Newtona in francoskega Dela Croixa. Že ob 2 ponoči sta se oba poslanika zglasila na Hradčanih ter sporočila pisarni prezidenta, da je postal takojšnji češkoslovaški pristanek na angleško-francoski načrt nujno potreben. Sporočila sta, da je nemški kancelar Hitler obvestil angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina, da sta nemška in madžarska vojska koncentrirani na češkoslovaških mejah in pripravljeni na vdor na češkoslovaško ozemlje, če praška vlada v najkrajšem roku ne sprejme predloženega načrta. Od svojih vlad sta prejela nalog, naj nemudno prosita predsednika republike, da da nedvoumen odgovor na stavljena vprašanja. Na to intervencijo je bila nemudno sklicana češkoslovaška vlada, ki se je sestala na Hradčanih ob 4. zjutraj pod vodstvom prezidenta dr. Beneša. Seja je trajala vse jutro. Tik pred 9. uro je bila za četrt ure prekinjena, nakar se je spet nadaljevala in trajala v permanenci vse do 17. ure. V dopoldanskih urah sta angleški in francoski poslanik ponovno intervenirala. Angleški poslanik je bil obveščen, da je vlada načelno pristala na angleško-francoski načrt in da bo še tekom dneva podala formalno izjavo o tej stvari. Posvetovanja so potekala v izredno mučni in dramatični atmosferi. Obravnavale so se posamezne točke angleško-francoskega načrta do zadnje podrobnosti. Vsa seja se je vršila pod strašnim pritiskom vesti, da čaka na češkoslovaških mejah 24 nemških in 4 madžarske divizije na poslednji ukaz za vdor na češkoslovaško področje. Nobeden od članov vlade se zlepa ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi bilo vobče mogoče razsodno in pravilno presoditi položaj pod takim pritiskom. In še ko so proti poldnevu zadovoljili angleškega poslanika z načelnim pristankom na načrt, so se uro za uro posvetovali, kako bi bilo mogoče v zadnji minuti vendarle rešiti domovino. Angleški poslanik je kategorično izjavil, da pride ob 17. po formalni odgovor. Zares je bila seja dotlej zaključena in usoda Češkoslovaške odločena. Prve objave Zvečer je bil izdan komunike, ki podrobno obeležuje potek dogodkov in nemogoče okoliščine, v katerih so se razvijali. Ob 17., pravi komunike, je zunanji minister dr. Emil Krofta v zunanjem ministrstvu sprejel francoskega poslanika Dela Croixa in angleškega poslanika Nev. ttona ter jima izročil de-finitivni pismeni odgovor češkoslovaške vlade na angleško-francoske predloge. S tem odgovorom so bile zahteve angleške vlade izpolnjene. Obenem je minister Vavrečka po radiu sporočil češkosnvaški javnosti spomenico, v kateri podrobno utemeljuje tragično odločitev češkoslovaške vlade, ki je bila prisiljena na neomejeni pristanek na angleško-francoske načrte v okoliščinah, v katerih v nobenem primeru ni bilo mogoče postopati drugače. 'roglas prebivalstvu Nujen poziv k treznosti in disciplini, h ohranitvi popolnega reda in miru Praga, 21. sept. br. Nocoj je minister Vavrečka objavil po radiu proglas, ki ga je izdala češkoslovaška vlada na narod in v katerem obeležuje in pojasnjuje pristanek na angleško-francoske načrte. Proglas pravi med drugim: Velika kriza, ki jo že nekaj let preživlja Evropa, je dosegla v zadnjem času vprav okrog nas v srednji Evropi svoj višek. Po 20 letih miru, reda in spokoja je bila naša demokratska država po te jkrizi hudo zadeta. Po dinamičnih političnih strujah v soseščini je bila neposredno ogrožena. Zal se je pokazalo, da je evropska kriza takega značaja, da so nam naši prijatelji svetovali, naj pristanemo za ohranitev svetovnega miru tudi na teritorialne koncesije in žrtve, ker nam sami ne morejo pomagati. Naši ustavni organi so želeli, da bi se konflikt rešil pred mednarodnim razsodiščem. Tej želji češkoslovaške vlade in pre. zidenta republike ni bilo ugodeno. Francoska in angleška vlada sta s skupno de. maršo svojih diplomatskih zastopnikov pri predsedniku republike v pretekli noči obvestili češkoslovaško vlado, da takšna re. šitev ne bi odvrnila grozečega spopada. Stali smo pred vojno, ki ne bi ogražala naše države samo v obsega dosedanjih spornih vprašanj, nego tndi bistvo narodne eksistence in skupnosti Cehov in Slo. va^ov. Vlada je trdno odločena z vsemi silami ohraniti mir. Predsednik republike skupno z vlado ni mogel storiti nič drugega, kakor sprejeti predloge obeh velesil kot osnovo za nadaljnja pogajanja. Nič drosrega nam ni preostalo, ker smo bili osamljeni. Vla- javilo preseljevanje v notranjosti republike vseh tistih Nemcev v obmejnih predelih, ki niso za priključitev k rajhu. Ta pojav se dejansko že danes opaža. Tako bi se pokazale, pravi Ripka, paradoksne posledice odcepitve v tem, da bi močno narasla nemška manjšina v ostalih, doslej absolutno čeških okrajih republike. Nemški problem v ČSR bi se s tem samo še bolj kompliciral in bi vedno znova dajal povod za nove intervencije v češkoslovaške notranje zadeve. V tem pa je po splošnem mnenju jedro vsega problema. da bo vodila državo tudi v novih okolišči. nah in je prepričana, da bo narodno predstavništvo, ki bo takoj sklicano, v imenu naroda sprejelo predlagane sklepe, ko bo presodilo in ocenilo razloge, ki so nam te sklepe vsilili. Vlada je trdno prepričana, da bo z vsemi materialnimi in moralnimi obrambnimi silami naroda ohranila češkoslovaško državo, ki bo tudi v bodoče per-sonificirala slavno preteklost naroda. Zato bo skupno z narodom v novem okviru bra. nila svobodo in suverenost naše drage domovine in se pri tem opirala na ljubezen prav vseh pripadnikov, tako da bo naša domovina še toliko bolj utrjena. Po današnjem posvetovanju vlade in odbora koalicijskih strank je zunanji mi. nister dr. Krofta ob 17. sprejel francoskega in angleškega poslanika ter jima v imenu vlade izročil odgovor na skupno demaršo, ki sta jo izvršila davi ob 2. pri prezidentu dr. Benešu. V tem odgovoru je pristala čsl. vlada na pogajanja o formalni in stvarni izvedbi predlogov francoske in angleške vlade, ki so bili predloženi češko, slovaški vladi 19. septembra 1938. z namenom, da bi se češkoslovaškemu narodu za. jamčili njegovi življenjski interesi ter dala možnost za svobodni razvoj v okviru določitve mednarodne stalne pomoči. Po. udariti je treba, da ta odgovor na predlog francoske in angleške vlade trenutno nič ne izpreminja sedanji pravni položaj, nego uvaja le diplomatska pogajanja, ki naj do-vedejo do ureditve nastalih vprašanj. Kmetovalci, delavci, uradniki, vojaki! Ostanite na svojih mestih, pri svojih opravkih, izpolnite svojo dolžnost! Vedite, da z demonstracijami in pouličnimi nastopi, predvsem pa z nasilnimi dejanji ne boste mogli ničesar izpremeniti v naš prilog. Z nasilnimi dejanji bi državi lahko samo škodovali. Oblasti ostanejo na svojih mestih, zakoni, uredbe in pravni predpisi ostanejo v veljavi! Sodišča in vsi ostali organi republike v vsej državi bodo še izpolnjevali svojo dolžnost. Varnost vseh državljanov mora biti zagotovljena! Ne dopustite provokaterjem, da bi vas pripravili k slabim dejanjem! Ne bodite malodušni in stojte trdno na strani republike! Nemško prebivalstvo nima razloga niti za najmanjšo br-jszen za bodočnost. Njegovi privatni in nacionalni interesi bodo zaščiteni. V nobenem primeru ne sme v obmejnih krajih, ne v mestih, ne v zadnji vasi, niti za trenutek priti do kakega nereda. Interese nemškega prebivalstva bi mogli v tem trenutku ogražati Ie oni, ki jim je kakorkoli na tem, da bi onemogo. čili ureditev, predlagano od velesil, ki predstavlja edino mirno rešitev problema in ki daje jamstva, da se kri ne bo prelivala. Kdor bi ogražal mir in red v ob. mejnih krajih, bi ogražal red in mir v vsej Evropi! Demonstracije v Pragi London, 21. sept. AA. (Reuter). Nocoj je prišlo v Pragi na glavnih ulicah do manifestacij. Več tisoč ljudi, med njimi mnogo žensk, je manifestiralo na glavnem trgu in pred poslaništvi tujih držav ter vzklikalo: 2ivela vojska! Hočemo vojaško diktaturo! Ne damo se! Niti pedi naše zemlje! Branite meje! Ti vzkliki so se mešali z vzkliki: Dol Francija in Velika Britanija! Od časa do časa so manifestanti peli narodno himno. Danes se drugič sestaneta Chamberlain in Hitler Sestanek bo v Godesbergu pri Kolnu, kamor pride Chamberlain zopet z letalom — Hitler je že tam London, 21. sept. br. (Havas). Angleški ministrski predsednik Chamberlain odpotuje jutri zjutraj ob 10. z letalom v Koln. Tia bo prispel okrog poldneva. Na kolnskem letališču ga bo sprejel Hitler, ki se bo z njim in z ostalim spremstvom takoj odpeljal v Godes-berg. Ministrskega predsednika bodo spremljali na tej poti njegovi ožji so-trudniki Horace Wilson, William Strong in Daviš. Chamberlain in Hitler se bosta v Godesbergu sestala ob 15. Spričo brezpogojnega pristanka češkoslovaške vlade na angleško-francoski predlog o priključku češkoslovaškega področja s tričetrtinsko sudetsko-nemško večino Nemčiji se bodo jutrišnji razgovori očitno nanašali na mednarodna jamstva za popolno suverenost in neodvisnost okrnjene Češkoslovaške. Munchen, 21. septembra. AA. (Havas). Kancelar Hitler in zunanji minister Ribbentrop sta se odpeljala snoet ob 23.15 iz Miin-chena v Godesberg. V zvezi z preložitvijo sestanka med Hitlerjem in Chamberlainom od srede na četrtek izjavljajo politični krogi v Nemčiji, da je ta odgoditev razumljiTv va ter da ima Chamberlain pravico določiti dan za sestanek in nadaljevanje razgovorov, ki so se začeli v Berchtesgadenu. Kako naj bi se uredil ves evropski problem London, 21. sept. o. Kakor tu danes zatrjujejo, bo Chamberlain na sestanku v Godesbergu, potem ko bo likvidiran češkoslovaški problem, pokrenil rešitev vseh spornih problemov, ki ogražajo mir v Evropi. Baje bodo skušali iti po sledeči poti: Španija, kolonije surovine in tekmovanje v oboroževa^ nju. Zatrjujejo tudi, da se bo govorilo o povratku nekaterih kolonij Nemčiji, in sicer najprej Toga in Kamenina, toda le pod določenimi pogoji vojaških omejitev. Nadalje zatrjujejo, da je Hitler izdelal načrt, ki bo predložen Chamberlainu, in po katerem naj bi sc izmenjalo prebivalstvo v mešanih krajih ČSR. Priprave v Godesbergu Godesberg, 21. septembra. AA. V malem Godesbergu je vse pripravljeno za sprejem predsednika vlade Chamberlaina. Mesto je v zastavah. Angleška gosta, Chamberlain in veleposlanik v Berlinu Henderson, bosta s svojim spremstvom stanovala v nekem hotelu na Petersburgu, kancelar Hitler pa v hotelu Dresden. Tam bo tudi njegov sestanek z angleškim ministrskim predsednikom. V spremstvu kancelarja sta med drugimi zunanji minister Ribbentrop in general Kei-tel. V Godesbergu je že zdaj veliko števiio domačih in tujih novinarjev. Popoldanska seja vlade London, 21. sept. br. Angleška vlada se je sestala ob 15. Te izredne seje so se udeležili skoraj vsi člani vlade in tudi nekateri državni podtainiki. Odsoten je bil le minister Kingley Wood. Seja je trajala tri ure. Na njej so bila ministrskemu predsedniku Chamberlainu dana potrebna pooblastila za njegova jutrišnja pogajanja s Hitlerjem v Godesbergu pri Kolnu. Proučena je bila sinočna nota češkoslovaške vlade, s katero je načelno pristala na pogajanja za ureditev sudetsko - nemškega problema na osnovi angleško-francoskega načrta, a je hkrati izrazila tudi celo vrsto rezerv in pogojev glede podrobnih določil teh predlogov. Rapravljali so tudi o dopoldanski brzojavki angleškega poslaništva v Pragi, po katerem naj bi bila češkoslovaška vlada v širšem obsegu pristala na angleško - francoske načrte, čeprav formalno o tem še ni podala nikake podrobnejše izjave. Končno so na seii vlade govorili o silni reakciji, ki so io izzvali anglerko-francoski načrti v angleški in francoski javnosti ter drugod po svetu. Chamberlain napoveduje govor po radiu London, 21. sept. AA. (Reuter) Popoldanska seja vlade je trajala 2 uri in so na njej razpravljali o mednarodnem položaju. Za danes ni na programu nova seja vlade. Izvedelo se je, da bo Chamberlain odsoten iz Londona najbrž dva ali tri dni in da glede sklicanja parlamenta ne bodo razpravljali pred njegovo vrnitvijo iz Nemčije. Morda bo Chamberlain po vrnitvi govoril po radiu, da se ves narod seznani s položajem. Bojazen pred novimi Hitlerjevimi zahtevami Pariz, 21. septembra. AA. (Havas) »Fi-garo« objavlja med drugim poročilo, v katerem pravi, da so se snoči angleški ministri sestali v ozračju velike vznemirjenosti, ker je praški odgovor prinesel nove težave. Po poročilih iz Berlina, ki so jih dobili angleški ministri, se more sklepati, da je Hitler prišel po sestanku s Chamberlainom do zaključka, da je možno še dvigniti ceno končnega sporazuma. Gre za to, da se izbriše Češkoslovaška z evropskega zemljevida. V Londonu pričakujejo, da se bo Hitler zdaj pojavil kot vodja tudi ostalih manjšin. Noč obmejnih bojev V noči od torka na sredo je bila cela vrsta oboroženih vpadov na češko ozemlje — Razrušene carinarnice Praga, 21. sept. AA. (ČTK). Preteklo noč so oborožene tolpe poskušale z novimi napadi na carinske in vojaške obmejne straže v Petrikovicah v Trutnovskem okraju. Napadalci, ki jih je bilo okoli šest, so začeli streljati na trojico vojakov ter tri carinike, ki so odgovorili z ognjem iz lahkih strojnic. Napadalci so pobegnili v Nemčijo. En češkoslovaški carinik je ostal na mestu mrtev. Sklepajo, da so bili napadalci sudetski Nemci, ker so odlično poznali ta hribovski kraj. V Trebovu v slučinskem okraju je oborožena tolpa 10 do 15 ljudi napadla obmejne straže. En vojak je bil ubit. Po 15-minutnem streljanju so napadalci pobegnili. V Bili vodi, okraj Frivald. je priSlo do streljanja z nemške stranL Ranjen ni bil nihče. čeb>»!ovaki so odgovorih s tem, da so vrgli s»mo dve raketi. V Visu v chebskem okraju je kakih 50 napadalcev obkolilo carinarnico. Prekinili so telefonske zveze s Chebom. Nastal je boj in streljanje, ki je trajalo 30 minut. Nato so napadalci pobegnili. Ranjen je bil en češkoslovaški vojak. Po sledovih, ki so jih pustili napadalci, so tudi oni verjetno imeli nekaj ranjenih. V okolici Kraslic je prekoračilo mejo 15 do 20 ljudi ter napadlo carinarnico. Streljali so s puškami. Straža je opozorila vojake z belo raketo. Oddelek orožništva je odgnal napadalce. V Wiesenthalu je bilo izstreljenih z nemške strani okoli 30 krogel iz pušk. V pisarno carinarnice je bila vržena ročna bomba. Cariniki niso streljali, ker carinarnica leži le pet korakov od meje. V Ašu je tolpa neznanih ljudi napadla tamkajšnjo carinarnico ter streljala z avtomatskimi samokresi in vrgla dve ročni bombL Neznani zločinci so streljali na stražo ob meji. Straža je ta napad odbila. Streljali so tudi na carinarnico v Novi vesi pri RokitnicL Nanjo so vrgli tudi tri ročne bombe. En carinik je težko ranjen, carinarnica pa popolnoma razdejana. Ranjeni carinik je imel še toliko močL da je nekajkrat ustrelil s puško na napadalce, ki so na begu streljali s strojnicami. Nove Mussolini je ve izjave o češkoslovaški Govor ob zaključku potovanja po Benečiji Trbiž, 21. septembra. AA. (Štefani). Danes popoldne ob 16. je imel predsednik vlade Mussolini s tribune na žitnem trgu krajši nagovor pred velikansko množico, ki mu je neprestano in z velikim navdušenjem vzklikala. V začetku svojega govora je Mussolini izjavil, da s tem svojim le prekratkim obiskom v tako ponosnem Trbižu končuje prvi del svojega potovanja. Iz Trbiža in iz teh krajev, ki so imeli srečo videti, kako so italijanske armade izvo-jevale eno izmed največjih zmag v zgodovini sveta, bi želel povabiti vse Italijane, ki ga ta trenutek poslušajo, da ne glede na 201etnico bitke poromajo od bregov Piave do pobočij Krasa. Italijani bodo tamkaj videli, kaj je Italija v osvobojenih krajih ustvarila v 20 letih. Od Trsta do Gorice so tovarne, ladjedelnice in električne centrale, kakršnih nima svet. Razen tega bodo videli, da tudi. prebivalci drugega jezika, ir.ale oaze velike slovanske množice, ki so nekoč prišle v te hribe, s svo- jimi spontanimi manifestacijami dokazujejo, da v celoti sodelujejo v življenju italijanskega naroda. Zato lahko na neke žolčne in zlobne polemike z druge strani Alp pripomnimo, da je za ureditev nekaterih problemov treba ugotoviti zgodovinske okoliščine. Problemi morajo dobiti določene razsežnosti. Zakaj preživlja danes češkoslovaška ure, ki bi jih mogli imenovati usodne? Zato. ker ni bila češkoslovaška. Bila je češko nemško poljsko madžarsko rumun-sko rusko malorusko slovaška. Jaz pa vztrajam na tem, da se ta problem, ko smo že prišli k njemu, popolnoma uredi. Ta trenutek je britanski ministrski predsednik, ki je prevzel politično pobudo, na poti, da spravi ladjo v pristanišče miru. Po poročilu francoske uradne agencije je češka vlada po posvetovanjih, trajajočih vso noč, davi pristala na francosko-bri-tanske predloge, določene na londonskem sestanku. Naknadne izjave Litvinova o stališču Sovjetske Rusije Govor na zaključni seji skupščine DN — češkoslovaška se |e baje obrnila na Eusijo šele pred tremi dnevi ženeva, 21. sept. o. Danes je bila v Ženevi zaključna seja. na kateri so posamezni delegati zavzeli svoje stališče. Besedo je imel med drugim tudi francoski delegat Paul Boncour, ki se je pa odpovedal svojemu govoru in je v zadnjem hipu sklenil, da se ne vmeša v debato. Zato je izzval veliko zanimanje govor ruskega delegata Litvinova. Litvinov je preciziral stališče ruske vlade v daljšem govoru, pri čemer je orisal šibkost Društva narodov in zapadnih velesil. Med drugim je poudarjal v svojem govoru, da je po priključitvi Avstrije predložil sklicanje konference velesil. toda predlog ni bil sprejet. Rusija se je vzdržala vsake intervencije v praških pogajanjih, ker je po njenem mnenju šlo za čisto notranje zadeve ČSR. Vprašanje eventualne vojaške pomoči Rusije češkoslovaški je bilo načeto prvič od fran- coske vlade malo pred odhodom Litvinova v ženevo. Rusija je predlagala sklicanje skupne seje francoskega, češkoslovaškega in ruskega generalnega štaba. Istočasno je Rusija v svojem odgovoru nagla-sila, da bi se morale najti vse možnosti mirne rešitve, eventualno na mednarodni konferenci, češkoslovaška se je komaj pred tremi dnevi obrnila na Rusijo z vprašanjem, ali je pripravljena v sporazumu s Francijo nuditi dejansko tvorno pomoč češkoslovaški. Na koncu je Litvinov izrazil svoje obžalovanje, da so bili proglašeni drugačni ukrepi. Na to izjavo javljajo iz polslužbenih francoskih krogov, da je Litvinov s pre-ciziranjem svojega stališča čakal na trenutek, ko se je zdelo kot sigurno, da bo j češkoslovaška sprejela londonske predloge. adžarski računi V Budimpešti se nadejajo, da bodo madžarske revizio-mstigfie zahteve energično podprle Nemčija, Italija in Poljska kajti medtem sta stopili na prizorišče še Madžarska in Poljska. Budimpešta, 21. sept. o. Službeni krogi kažejo največje zadovoljstvo z rezultati obiska Imredyja in Kanyje pri Hitlerju. Hitler je pokazal polno razumevanje za samoodločbo madžarske manjšine v ČSR ter obljubil polno pomoč Nemčije za rešitev tega vprašanja. V odločilnem trenutku se bo Nemčija energično zavzela za madžarske zahteve. Ravno tako računajo Madžari na vso podporo Italije in Poljske. Budimpešta. 21. sept. br. Ministrski predsednik Imredv je danes izjavil novinarjem glede na svoj včerajšnji polet v Berchtesgaden, da bo madžarski vlada, ki sc zaveda svoje nacionalne dolžnosti, zastavila vsa razpoložljiva sredstva da doseže za Madžare na Češkoslovaškem pravico do samoodločbe v enakem smislu, kakor se bo priznala pripadnikom nemške manjšine. Berlin. 21 sept. AA. (DNB) Nemški W-£ti pišejo d^a ie z zahtevami za samoodločbo madžarske im poljske manjšine v ČSR nastopil nov moment, ki bo še pospešil razvoj češkoslovaške krize. Če je res, da je dr. Beneš pristal na londonske predloge, prav*, »Boreen Zeitung«, je treba dodati da je dr. Beneš predolgo premišljevali o svoiem odeovoru in da so ti prvotni predlogi de.ian-ko po svoji vsebini že zastareli. Poljske in madžarske demarše London, 21. sept. AA. (Reuter) V Londonu trde, da je britanska vlada dobila od poljske in madžarske vlade informacijo, da želita ti dve državi za svoje rpanjšine v ČSR iste pravice, kakor jih dobe sudetski Nemci pri ureditvi svojega vprašanja na podlagi angleško-francoskih predlogov. London, 21. septembra. AA. (Reuter). Diplomatski urednik Reuterja je zvedel, da je poljski poslanik na svojih zadnjih obiskih v zunanjem uradu orisal stališče svoje vlade, da je treba v zvezi z odstopom Sudetov Nemčiji, kakor določajo angleško-francoski predlogi, zavzet' enako stališče tudi do poljskih zahtev glede Tešina in Karvina. Izvedelo se je. da so enako stališče zavzeli tudi poljski poslanik v Parizu, Berlinu in Rimu. Prav t?kc se je zvedelo, da je včeraj obiskal madžarski londonski poslanik lorda Halifaxa in ga seznanil s stališčem madžarske vlade, da se ima z vsemi češkoslovaškimi manjšinami enako ravnati kakor z nemško. Narodne manjšine v Srednji Evropi Dramatični razvoj sudetske krize je postavil v ospredje zanimanja problem narodnih manjšin zlasti v Srednji Evropi. Zamotanost problema je v tem da so v tem predelu sveta narodi tako pomešani, da med njimi ni mogoče potegniti jasne meje, posebno ne mej, ki bi ne puščale več ni-kakih narodnih manjšin v območju drugega naroda. Nadaljnja težkoča je v tem, da se jezikovne meje le redkokje krijejo s prirodnimi zemljepisnimi mejami. Srednja Evropa je bila v zgodovini torišče raznih narodov slovanskega, germanskega, romanskega in celo mongolskega izvora ter je zato še danes živ narodni mozaik. Po podatkih objektivnih znanstvenikov imajo srednjeevropske države naslednje narodne manjšine. Nemčija: 1,100.000 Poljakov, 160.000 lu-žiških Srbov, 140.000 Čehoslovakov, od te-sa v bivši Avstriji 120.000. dalje 15.000 ^-ncev. 8.000 Frizov in 6.000 Litovcev. k Japonska ne priznava več Društva narodov Tokio, 21. sept. AA. (DNB). Japonska vlada je objavila poročilo, da Japonska zavt-ača vsako vmešavanje Društva narodov v zadeve, ki se tičejo edino Kitajcev in Japoncev. Kitajska vojna Šanghaj. 21. septembra. AA. (DNB). V pokrajino severno od gorovja Tatijen so prispeli prvi oddelki severne japonske vojske. Ti oddelki so samo še 50 km vzhodno od operacijskega cilja na železniški progi Hankav-Peking. Drugi oddeik, osrednje japonske vojske so zavzeli vzhodno od Los Hana, Kvangehan in Sale ob Jangceu. Na južni obali te reke japonska vojska nadaljuje s prodiranjem v smeri proti Jangčin- gu. Beležke Posvetovanja združene opozicije Beograjski voditelji združene opozicije imajo zadnje dni zopet številne sestanke, na katerih razpravljajo o politični situaciji in o svoji agitacijski akciji. Med drugim so sklenili, da bodo v začetku oktobra priredili vrsto političnih shodov v Črni gori in v bivšem Sandžaku. Senator Košutič v Franciji Kakor poročajo listi, je odpotoval podpredsednik HSS senator inž. Avgust Košutič v Francijo. Ostal bo nekaj časa na zdravljenju v znanem francoskem kopališču Vichy. Z njim je odpotoval tudi poslanec HSS dr. Čajkovec. Shod Mirka Komnenoviča Staroradikalski prvak nar. posl. Mirko Komnenovič. ki je bil nekaj časa minister v vladi dr. Stojadinoviča, je sklical za nedeljo v Kotoru politični shod. »Samouprava« piše o tem shodu med drugim: »Eden glavnih govornikov na shodu bo upokojeni kmetijski referent Tomo Dolanj-ski, priseljenec iz Hrvatske Ta Dolanjski je ob priliki nekega koncerta zagrebške filharmonije v Kotoru izročil Zagrebčanom lovorjev venec s hrvatskim trakom in je rekel, da je srečen, ker more pozdraviti Hrvate iz Zagreba na periferiji Hrvatske, v Boki Kotorski. To je v vseh nacionalnih krogih izzvalo revolt, sedaj pa je isti Dolanjski z istimi političnimi nazori glavni govornik na skupščini g. Komnenoviča, o katerem je znano, da je stoodstotni Srb.« Mačkovski poslanec v Srbiji Na nekaterih zborovanjih združene opozicije, ki so bila zadnje dni v Srbiji, je nastopil kot govornik tudi poslanec HSS Mihovil Pavlek Miškina, ki je znan tudi kot hrvatski kmečki pisatelj. Nastopal je kot odposlanec dr. Mačka. Vsebine njegovih govorov listi ne navajajo. HRS Hrvatski radnički savez, delavska organizacija v taboru dr. Mačka, je imel v nedeljo v Zagrebu glavno skupščino. Po poročilih, ki so jih podal T člani vodstva, ima HRS 171 podružnic. V preteklem letu se mu je baje posrečilo skleniti 47 novih kolektivnih pogodb in poboljšati 169 že prej sklenjenih. Po zatrjevanju vodstva so se delavske mezde zaradi tega zvišale za 19 milijonov dinarjev na leto. V stavkah, ki jih je zaradi mezdnih borb vodil HRS, je sodelovalo 19.000 delavcev, stavke pa so skupno zavzele 1950 dni. »Hrvatski dnevnik« posveča HRS in njegovi skupščini svoj včerajšnji uvodnik. V njem našteva uspehe delavske organizacije in dokazuje da so bili uspehi mogoči predvsem zaradi tega. ker tvori HRS sestaven del mačkovskega tabora. Vaclav Klofač - 70 let temu pa še na ozemlju bivše Avstrije 120.000 Slovencev in Hrvatov ter ltf 000 Madžarov. Češkoslovaška: 3,230.000 Nemcev, 690.000 Madžarov, 540.000 Rusinov in 60.000 Poljakov. Poljska: 4,200.000 Rusinov, 1,200.000 Be-lorusov, 850.000 Nemcev, 80.000 Litovcev in 30.000 Čehoslovakov. Madžarska: 480.000 Nemcev, 110.000 Slovakov, 80.000 Jugoslovenov in 20.000 Ru-munov. Rumunija: 1,000.000 Madžarov, 750.000 Nemcev, 450.000 Rusinov, 370.000 Bolgarov, 300.000 Rusov, 35.000 Poljakov, 48.000 Jugoslovenov in 27.00G Slovakov. Italija: 600.000 Jugoslovenov in 250.000 r remcev Jugoslavija ima okrog enega milijona narodnih manjšin, od tega največ Nemcev in Madžarov, ki jih je vsakih okrog 400.000 Iz Palestine Jeruzalem, 21. septembra. AA. (DNB). Stavkaako gibanje v Haifi se čedalje bolj širi. Danes so sc stavki pridružili vsi Arabci, zaposleni pri železnici, mestni upravi in v pristanišču. Vse arabske trgovine so zaprte. Več židovskih trgovin so zažgali. V vasi Tamri so aretirali 120 Arabcev. Na cesti v Hebron je zgorelo več kmetskih poslopij. V okraju Gazi so našli trupla treh ubitih Arabcev. Zaradi nemirov je v državi zaprtih 40 pošt. Poštni denarni promet je popolnoma ukinjen. Zopet hujši boji v Španiji Salamanca, 21. septembra. AA. (DNB) Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Na bojišču pri Ebru so nacionalistične čete zavzele v torek sovražne postojanke v širini več kilometrov. Odpor sovražnika je popolnoma zlomljen. Bojni plen je zelo velik. V teh bojih so nacionalisti sestrelili eno sovražno letalo. Republikanci so izvedli na andaluzijskem bojišču nekaj brezuspešnih napadov. Saint Jean de Luz, 21. sept. AA. (DNB) Poročilo republikanskega poveljstva pravi, da sovražnik na bojišču pri Ebru močno pritiska ter da so nacionalistične čete zavzele neki hrib severozapadno od San Juana. Na teruelskem bojišču so republikanski oddelki nadaljevali s prodiranjem na odseku Manzanere ter zavzeli tri višinske postojanke. Na andaluzijskem bojišču so republikanci tudi napredovali in sicer na odseku Villa del Rio. Burgos, 21. sept AA. (DNB) Španska nacionalistična vlada je imela včeraj svojo sejo, ki ji je predsedoval general Fran-co. Po seji je sporočil zunanji minister Hordana novinarjem, da je vlada predvsem razpravljala o zunanjepolitičnem položaju. Pri tem je bila poudarjena želja, da je treba podpirati delo za mir, s katerim so začeli Hitler, Mussolini in Chamberlain. Španska vlada bo odpustila dobrovoljce Ženeva, 21. sept. AA. (Reuter) Zastopnik Španije Negrin je izjavil, da je španska republikanska vlada sklenila odrediti brez odloga odhod vseh vojakov, ki niso Španci. Ta ukrep se bo izvajal pri vseh tujcih, ne glede na njihovo narodnost, vštevši tudi tiste, ki so sprejeli špansko državljanstvo od začetka državljanske vojne na Španskem. Negrin je podčrtal, da pomeni ta sklep prispevek španske vlade k splošni pomiritvi. Bančni moratorij v ČSR Praga, 21. sept. h. Vlada je izdala danes važen ukrep o bančnem moratoriju, ki bo veljali za vse denarne zavode, hranilnice in zavarovalnice Po uredbi je izplačevanje vlog znatno omejeno. V neomejenem obsegu se bodo upnikom izplačevale vsote, ki so jim potrebne za plače nameščencev, za najemnine in zakupnine, za socialna zavarovan ja*in zavarovalniške premije pri privatnih zavarovalnicah, za kritje sodnih, odvetniških in notarskih stroškov. Depoziti in vloge se bodo izplačevali do 25% skupne vrednosti, če bodo dvigi nujno potrebni za obrate upniških podjetnikov. V ostalem bodo zavodi izplačevali mesečno po 900 Kč pri vlogah preko 30.000 Kč, 3% pri vlogah od 5000 do 30.000 in po 150 Kč pri vlogah pod 5000 Kč. Za dopuščene vloge v septembru se bodo dvigi, izvrščeni do 21. septembra že všteli. Na račun odkupa vplačanih zavarovalniških premij bodo smele zavarovalnice izplačati eno četrtino odkupne vsote. Finančni minister je bij pooblaščen, da v danem primeru še nadalje omeji I v uredbi navedene kvote. Včeraj je poteklo 70 let, odkar se je v Nemškem Brodu rodil eden najodličnejših sodobnih politikov češkoslovaškega naroda, senator Vaclav Jaroslav Klofač. življenje tega izredno žilavega in delavnega moža, plamtečega Slovana, sijajnega organizatorja čeških delavskih množic, je nepretrgan niz borbe proti nasilju in za osamosvojitev češkoslovaškega naroda, v socialnem pogledu pa za zboljšanje položaja češkoslovaškega delavstva. Kot nadvse okreten novinar in nedosežen ljudski govornik je znal svojemu političnemu delu postaviti za program zahteve, želje in interese češkega delovnega ljudstva. Svojo politično in novinarsko pot je začel leta 1890. pri »Narodnih listih« kot pristaš takratne mladočeške stranke. Udejstvoval se je predvsem v delavskih progih, čeprav je bilo njegovo delo zelo težko, ker njegova stranka ni imela jasnega socialnega programa in je svojo borbo vodila samo na temelju zgodovinskih argumentov. Ko je Klofač videl, kako delavstvo zaradi tega bolj in bolj prehaja v tabor socialnih demokratov, ki so bili takrat še narodno mlačni in so stali popolnoma pod vplivom nemške centrale na Dunaju, je začel misliti na lastno strokovno in politično organizacijo češkega delavstva na nacionalni podlagi. Svojo zamisel je izvedel leta 1897, ko so socialni demokrati začeli borbo proti češkemu državnemu pravu, dotakratni glavni osnovi češke nacionalne politike. Ustanovil je češko narodno socialistično stranko. Njegovi neumorni delavnosti in izredni organizatorni sposobnosti se je posrečilo, da se je v teku pičlih 10 let nova stranka razvila med najmočnejše češke stranke v bivši Avstriji in da se je je delavstvo oklenilo z zaupanjem in ljubeznijo. Krajevne edinice strankinih političnih in strokovnih organizacij so postavile nerazrušen jez nadaljnjemu ponemčevanju češkega delavstva. Mladi Klofač, na vrhuncu svoje telesne in duševne moči, je kakor apostol hodil iz kraja v kraj ter budil in navduševal zatirani češki delavski živelj. Privlačnost njegove politike je bila tako velika, da so a tudi socialni demokrati odreči svojem« in-ternacionalizmu ter se postaviti na osnovo češke nacionalne politike. Češka narodno socialistična stranka si je seveda ustanovila tudi svoje glasilo, še danes izhajajoče »češke Slovo«. Zopet gre Klofačevi novinarski in organ izatorski sposobnosti glavna zasluga, da se je ta list razvil v enega prvih čeških dnevnikov. Ves čas je ostal zvest svojemu osnovnemu programu slovanske solidarnosti in socialne pravičnosti. Danes je njegova večerna izdaja najbolj razširjeni češkoslovaški Ust, saj gre vsak dan v svet v skoro pol milijona izvodih. V dunajski parlament je bil Klofač prvič izvoljen leta 1901. Ostal je nato v njem ves čas do prevrata vedno prvi borec za pravice slovanskih narodov in posebej še za pravice češkega delovnega ljudstva. Kmalu po izbruhu vojne je nastopil znano pot slovanskih politikov, ki ga je vodila v ječo in koncentracijsko taborišče. Na svobodo je prišel z drugimi sotrpini vred leta 1917. Z nezmanjšanim pogumom se je vrgel vnovič na delo in prevzel že ne-kai mesecev kasneje predsedstvo čsl. narodnega odbora, v katerem je bilo združeno vse delo za osvobojenje češkoslovaškega naroda. V osvobojeni domovini je bil Klofač član revolucijske narodne skupščine. Leta 1920. je postal minister narodne obrambe. Pri prvih rednih volitvah, ki so bile istega leta, je bil izvoljen v senat in je postal njegov podpredsednik, kar je še danes. V sedemdeset let Klofačevega borbenega živlienja je padel marsikak težek dogodek. ki pa ga je češki narod premagal hi prebolel. Tudi svoj življenjski jubilej obhaja zaslužni češkoslovaški politik v temnih, viharnih dneh. Iskreno želimo m trdno upamo, da bo vihar prešel tako, da bo Vaclav Klofač v jeseni svojega življenja lahko srečen in zadovoljen gledal na sadove svoje življenjske borbe m svojega življenjskega dela. Zadnja pot gospe Velika množica pri pogrebu Maribor, 21. septembra. Danes popoldne so položili na pobre-škem pokopališču v grobnico, kjer počiva njen pokojni mož general Rudolf Maister, gospo Marijo Maistrovo. Vse dopoldne m popoldne so prihajale množice kropit v kapelico, ki je bila vsa v zelenju in vencih. Med slednjimi je vzbujal posebno pozornost krasen venec francoskega konzulata v Ljubljani. Ze dolgo pred napovedano uro so prihajali številni zastopniki oblastev, raznih korporacij, uradov in zlasti člani onih društev, v katerih je plemenita pokojnica delovala. Na zadnji poti so spremil pokojnico med drugimi župan dr. Juvan, bivši župan dr. Lipold. sreski načelnik za Maribor levi breg dr. Šiška, obmejni komisar Kraji-novič, višji državni tožilec dr. Zorjan. starosta mariborske sokol ske župe dr. Gori-šek, zb. svetnik Pinter in drugi. Sokolstvo v krojih s praporom na čelu je bilo zastopano z močno deputacijo. prav tako članstvo Jadranske Straže s tremi prapori, gasilci, polnoštevilno mariborski oficirski zbor, delegati mariborske pravoslavne cerkvene občine s proto Ivoševičem na čelu, zlasti pa je v žalnem sprevodu stopalo mnogo mladine, predvsem otrok iz francoskega krožka, ki so napravili ob grobnici špalir. Pogrebne molitve je opravil v kapelici na Pobrežju stolni prošt dr. Vraber, nato se je pa iz kapelice po pokopališču do grobnice razvil velik žalni sprevod. Po nagrobnih molitvah je spregovoril v imenu škofa dr. Tomažiča stolni prošt dr Vraber. ki je podčrtal dobrodelno delovanje ter usmiljeno srce blage pokojnice, obenem pa izrazil sinovoma toplo sožalje. Za njim je spregovorila gdčna Jela Lev- Marije Maistrove — Ganljivo slovo ob grobu stikova v imenu Ženskega društva, katerega predsednica je bila pokojna gospa. Orisala je njeno delo od leta 1919. dalje, naglašujoč, da je Marija Maistrova uživala v vseh krogih v Mariboru spoštovanje, saj so tudi vsi našli pot k nji. Posebno skrb je posvečala meji in obmejni deci, bila je duša vseh dobrodelnih akcij, trajen spomenik pa ostane Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju. Mariborsko narodno ženstvo bo sledilo njenim vzorom ter bo nadaljevalo po njej započeto delo Sledila je poslovilna beseda gospe Mire Engelma-nove, zastopnice jugoslovenske ženske zveze iz Ljubljane, ki je izrazila obžalovanje, da je Marija Maistrova preminila v usodnem času. ko bi najbolj potrebovali njene sposobnosti pri narodnem delu in prebujanju obmejnega ženstva. Šolski upravitelj Viktor Grčar se je poslovil od pokojnice v imenu Počitniškega doma. ki je zdaj ves v žalosti. Opisal je. s kakšno ljubeznijo in toploto je Marija Maistrova vodila pomoči in razvedrila potrebno deco na vrh Pohorja. Prof. dr. Anton Dolar je orisal lik Maistrove, poudarjajoč, da je stala svojemu soprogu v težkih dneh zvesto ob strani. Po moževi smrti je marljivo nadaljevala njegovo delo. Naposled se je poslovil od pokojnice prof. Gašperin v imenu Francoskega krožka v Mariboru, kateremu je ga. Maistrova kot ustanoviteljica predsedovala od leta 1922. Za lepe zasluge ie prejela tudi več francoskih odlikovanj. Francoski krožek bo ohranil njen lik v trajnem, svetlem spominu. Prapori so se sklonili nad poslednjim počivališčem vzorne slovenske žene in matere. Nastopal je že mrak, ko so se množice razhajale v mesto. Smrt hrvatske I književnice Zagreb, 21. sept. o. Danes je v Zagrebu umrla hrvatska književnica velikega slovesa, gospa Ivana Brlič - Mažuramceva, hčerka slavnega pisca Vladimirja Mažu-raniča, bivšega predsednika Jugoslovenske akademije znanosti, ter vnukinja znamenitega hrvatskega bana Ivana Mažu-raniča, obenem največja hrvatska mladinska pisateljica. Od leta 1903. se je začela uveljavljati v hrvatski književnosti, kjer je zavzemala eno prvih mest. Klasično je njeno mladinsko delo »Pripovedke iz davnine«, ki je prevedno na 10 jezikov. V evropski literaturi je priznana kot hrvatski Andersen. Lani je bila kot prva žena izvoljena za rednega člana Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti v njegovem umetniškem razredu. Mednarodno slavo uživa tudi njena knjiga »Jaša Dalmatin«. Pokojnica je bila sestra predsednika senata dr. Zelimirja Mažuraniča in tašča bivšega bana savske banovine dr. Ružiča. Rudarski policijski red__ Beograd, 21. sept. p. »Službene novine« so danes objavile predpise ministrstva za šume in rudnike, ki se nanašajo na obči rudarski policijski red. V 547 paragrafih so razvrščene določbe, s katerimi se urejajo vsa vprašanja, ki se nanašajo na delovne pogoje v rudnikih, na varnostne ukrepe, na način dela, na vrste potrebščin, ki se uporabljajo v rovih, na higieno in ostale pogoje, pod katerimi se mora vršiti delo v rudnikih. Trgovinska pogajanja z Zedinj enimi državami Beograd, 21. sept. p. V zunanjem ministrstvu sta se danes sestali jugoslovenska in ameriška trgovinska delegacija, ki naj bi na osnovi diplomatskih dogovorov v zadnjih dneh pripravili novo trgovinsko pogodbo med obema državama. AmariSko delegacijo vodi ameriški poslanik v Beogradu Artur Bliss, našo pa pomoč»ik zunanjega ministra dr. Milivoj Pilja. ženske letalske tekme Diplomati pri predsedniku vlade Beograd, 21. sept. A A. Ministrski predsednik dT. Stojadinovič je sprejel danes v svojem kiahiinetu v zunanjem ministrstvu turškega poslanika na našem dvoru Haj-darja Akfcaja, izatem grškega posterja Raula Bibico Roeetija, poljskega poslanika Romana Dembickega ter odpnavJutra< v Celju. Iz Maribora a— Počastitev spomina Marije Maistrove. v torek so se sestal odbornice in članice tukajšnjega ženskega društva k žalni seji, na kateri so počastile spomin zaslužne dolgoletne predsednice Marije Mai. strove. Nato so sklenile, da se ustanovi poseben sklad kamor naj se stekajo prispevki za podpiranje revne deee, ki ji je bila pokojna Marija Maistrova tako vneta zaščitnica in podpornica. a— počastitev Miška Cizlja. V torek je bil v restavracijskih prostorih Narodnega doma počastitveni večer ob 70 letnici vrlega Sokola in zavednega narodnjaka Miška Cizlja. Vsi prostori so bili popolnoma zas deni, ob čemer se je živo izpričalo, kako je naš Miško v nacionalnih in sokolskih krogih Maribora popularen. Ves večer je bilo razgibano razpoloženje. Vrstile so se številne iskrene čestitke, ki so jih izrekli br. dr. Slavko Fornazarič v imenu matičnega Sokola, br. prof. Lojze Struna za Sokola Maribor III. br. Jože Mohorko za Sckolsko društvo Maribor I., Vilko Weixl za »Staribor« kaznilniški uradnik Jakac za kaznilniško osebje. Er. Ciril Hoč:var, starosta studenškega Sokola je poudarjal, da ni slavljenec Miško Cizelj samo telovadec, ampak tudi vnet in spreten vaditelj starejše vrste, kar p menda ob teh letih edini primer v Jugoslaviji. Iskrene so bil-, čestitke zastopnika stare sokolske garde br. Andreja žmavca, nakar je br. Hren izročil slavljencu v imenu starih telovadcev Sokolov krasen šo-p k nageljnov in lepo spominsko darilo. Veselo raepr-loženje je poživljala ipe^em iz grl naših mariborskih »Vandirovčkov«. Do solz ganjen se je mladostni slavljenec v izbranih besedah zahvalil prirediteljem in govornikom za tako lepo počastitev njee&ve 701etnice. a— Maistrovi borci se vabijo, da se čim številneje udeleže vinske trgatve, ki jo priredi odsek ZMB pri Sv. Juriju ob Pesnici v nedeljo 25. t m. s pričetkom ob 15. v Resnikovi gostilni. a— Svečana otvoritev mariborskega muzeja v nc*vo urejenih prostorih v gradu bo 1. decembra. Ne bo pa to otvoritev celotnega muzeja, ampak samo severnega trakta. Zaradi dolgotrajne selitve bo slovesna otvoritev novih muzejskih prostorov v celoti mogoča šele leta 1940. ali celo 1941. a_ star plroman. 83-letni ubožec Anton Kocbek je bil nujno osumljen, da je zažgal gospodarsko poslopje posstnika Alojzija škrgeta iz Ledenika pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. Zaradi tega so ga orožniki aretirali in je Kocbek pri zaslišanju priznal dejanje izpovedujoč, da je storil to radi tega, ker ga je gospodinja pomladi skregala in naščuvala nanj psa, ker je pobral par črešenj. Kocbek je bil že večkrat obsojen zaradi požiga in so ga zdaj spet oddali v tukajšnjo jetnišnico, ki jo je zapustil šele nedavno, kjer je prese-deval 6 mesečno zaporno kazen zaradi požiga. Starega piromana čaka zdaj nova kazen. a— Od 3. do 9. oktobra bo prvi teden grozdja v Mariboru. Končno bomo imeli v Mariboru prvi teden grozdja, kakor so ga uvedli v drugih vinorodnih pokrajinah. Teden grozdja bo od 3. do 9. oktobra z razstavo grozdja po posameznih šolah in pa na srednjem otoku na Glavnem trgu, kjer bodo prodajali grozdje po tri din kg. Za prvo prireditev te vrste v Mariboru se opaža rjiecejfrje zanimanje a_ Mladina izginja, v zadnjem času se v Mariboru množijo primeri bega mladine od doma. Tako je najemnica Marija Korenova iz Smetanove ulice 22 prijavila policiji ,da je 18 Ltni slaščičarski vajenec Ernest Poogornik že pred dnevi pobegnil od doma in da se ni več vrnil. Policija poizveduje za njim. a— Tudi okoličani gledališki abonenti. Ena največjih ovir, ki je večini naših okoličanov do sedaj onemogočala ali vsaj otežkočala gledališki abonma, je bila prometna zveza zlasti za povratek. Glede na storjene ukrepe pa je pričakovati, da letos tudi ta ovira odpade. Za okoličane posebno priporočljiv je abonma na bloke in pa da v večjih krajih nekdo prevzame vodstvo vseh krajevnih abonentov. — V seznamu narodnih gospodarstvenikov ne sme v letošnji gledališki sezoni nihče manjkati kot abonent. To veleva narodna dolžnost do gledališča kot prvega predstavnika naše kulture. Zahteva pa to tudi lastni interes vsakogar, da si po napornem dnevnem delu zvečer privošči najbolje in najcenejše duševno razvedrilo. — V parterju in na galeriji čaka še nekaj prvovrstnih sedežev na nove abonente. a— Minimalni cenik za damsko in moško krojaštvo. V ponedeljek so se zbrali mariborski krojači v Gambrinovi dvorani k izrednemu občnemu zboru, na katerem so razpravljali o vprašanju ravnalnega minimajnega cenika za damsko in moško krojaštvo. Ob izvajanjih številnih govornikov se je pokazala žalostna slika brez. pravnih razmer, v katerih živijo mariborski krojači in šivilje. Občni zbor je soglasno sprejel cenik, ki obsega vse oblačilne predmete v moški in damski stroki. Obenem se je občni zbor izrekel za omejitev obratovanja v moški kaznilnici, ki naj zaposluje svoje kaznence pri raznih cestnih delih, ali pri izdelavi vojaških oblačil, da ne bodo jemali obrtništvu skromnega zdslužka a— S tujim denarjem po Italiji. Pri trgovcu Ivanu Magdaleneu v Račah se je pojavil 23-letni brivec Vladimir Sever iz Studencev in kupil moško kolo za 1680 din proti izplačilu mesečnih obrokov po 100 din. Sevcrja pa ni bilo več na spregled in so vso zadevo vzeli v roke studenški orožniki, ki so dognali, da je Sever že par dni po tem prodal kolo nekemu mariborskemu hotelirju za 300 din. Ob tej priliki pa je prišla na dan še druga zadeva. Mesarski pomočnik Jurij Ravner iz Nove vasi pri Mariboru je prijavil, da je Severju izročil vložno knjižico Kmetske hranilnice in posojilnice v Konjicah z vlogo 39.000 din, ki jih je Sever vnovčil v Ljubljani. Kot nagrado je Ravner posodil Severju 12.000 dim, s katerimi naj bi sa nabavil aparat za napravo trajnih kodrov. Sever je z denarj m potoval v Italijo, kjer se je prav imenitno zabaval. Ravner pa je izvedel za to njegovo potovanje in je naprosil orožnike v Planini pri Rakeku, naj mu ob vrnitvi iz Italija odvzamejo denar, kolikor ga bo še imel pri sebi. Našli so pri njem še samo 2500 din, dočim je 9.500 din zapravil Zaradi suma prevare so studenški orožniki Severja aretirali in ga oddali v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Iz Trbovelj t_ Krajevna organizacija Jugosj&ven- ske nacionalne stranke v Trbovljah prire-v soboto 24 t. m. ob 20. v Forteje-vi dvo. rani širši sestanek, na katerem bosta govorila senatorja dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj. Vstop bo dovoljen proti vabilu. Ako bi kdo pomotoma ne prejel vabila in želi prisostvovati sestanku, naj se zglasi v podrružnici »Jutra«. t— Rudarska nadaljevalna šola. S 1. oktobrom se začne spet redni pouk na rudarski nadaljevalni šoli v Trbovljah. Pouk je brezplačen, enako so brezplačna vsa učila. Vpisovanje v 1. in 2. letnik bo 29. in 30. t. m. od pol 16. do pol 18. ure na ljudski šoli v Trbovljah. Priglašenci naj prineso g seboj svoje zadnje šolsko spričevalo. Iz Slovenjega Gradca Sg— Strelske tekme v Slovenjgradcu. Pod vodstvom g. Vinka Rozmana so bila v nedeljo ves dan na strelišču prvenstvena nagradna tekmovanja, katerih so se udeležili tud= člani šoštanj&ke družine. V streljanju z vojaško puško na 200 m si je osvojil prvenstvo z 88 točkami g. Vinko Rozman. Drugo in tretje mesto sta zasedla s 73 in 71 točkami gg. Ivan Stumber-Ser in Ivan Langus iz Šoštanja. Pri tekmovanju z malokalibrsko puško na 50 m daljave si je priboril prvo nagrado z 68 točkami s. Ivan Langus iz Šoštanja, 2. nagrado z 61 točkami g. Anton Kuhar im tretjo s 44 točkami g. Ivan Stumberger. Tekme »o biile pod vzornim vodstvom gg. Rozmana, Stumbergerja in Kramerja ter je j bila organizacija na višku. Tekmam je ves dan prisostvovalo mnogo gledalcev, kj so z največjim zanimanjem sledili poteku. Po tekmovanjih je z lepim nagovorom razdelil predsednik g. Vinko Roaman številne krasne nagrade. Gospodarstvo i i v krogu držav valutnega bloka V londonskih finančnih krogih so pretekli teden mnogo razpravljali o važnem mednarodnem vaiutno-poliitičnem dogodku, namreč o priključitvi Švice in Nizozemske k bloku držav, ki imajo svojo valuto povezano z angleškim funtom. Londonske vesti pravijo, da sta Švica in Nizozemska poštah de faeto članici tega bloka držaiv. ker sta naslonili svoji valuti na angleški funt, medtem ko sta prej urejali devizne tečaje v stalnem razmerju nasproti dolarju. S tem korakom obeh držav je še bolj poudarjen pomen funta šterlinga kot svetovne valute odnosno valute, po kateri se skušajo ravnati drugi države. Do koraka Švice in Nizozemske je prišlo očitno pod vtisom zadnje oslabitve angleškega funta. V mednarodnih finančnih krogih" so prepričani, da ti angleški valutni intervencijski fond lahko preprečil oslabitev funta, ki Jte v zadnjih mesecih popustil za preko 3%. če bi to le hotel. Zato je verjetno, da je Anglija namenoma izkoristila situacijo, ki je bila slaba za funt, da doseže korekturo tečaja funta nasproti dolarju odnosno da izvede novo devalvacijo funta, četudi v razmeroma zelo majhnem obsegu. Dosedanja naslonitev švicarskega franka in holandeke?a goldinarja na dolar je imela za ti dve državi slabe posledice, ker se v zunanji trgovini cene po večini določajo v funtih in so fluktuacije angleškega funta povzročile težkoče pri kalkulaciji in pri izvozu. saj je imela konkurenca, ki je kal-kulirala v funtih, vedno večjo ali manjšo prednost. Za spremembo valutne politike Švice in Nizozemske pa je bila merodajna tudi bojazen, da bi Anglija nadalje namenoma znižala zlato vrednost funta, kar bi oslabilo konkurenčno si>oeobnost onih držav, ki imajo svojo valuto naslonjeno na zlato odnosno na dolar. Lausanmski časopis >Financ revue« je te dni objavil informacije, ki sicer že dolgo krožijo v mednarodnih finančnih centrih, ki pa še niso bile iznešene v tako konkretni obliki. List namreč zatrjuje, da spada k vojnim pripravam tudi dvojna devalvacija, namreč devalvacija dolarja in funta, ki bi obstojala v tem. da bi Roosevelt izkoristil še preostalo zakonito možnost znižanja zlate vrednosti dolarja od 59 na 50 zlatih centov odnosno da bi povišal nakupno ceno za zlato od 35 na 42 dolarjev za unčo, medtem bo naj bi angleški valutni intervencijski fond znižal vrednost funta nasproti dolarju na 4 dolarje za funt (sedaj znaša relacija 4.80 dolarja, za funt). V koliko so te informacije teusannskega lista zanesljive, je težko presoditi. S priključitvijo švicarskega franka in holanidske-ga goldinarja k bloku angleškega funta sta Povečanje portfelja državnih papirjev pri DHB Državna hipotekama banka je zadnja leta znatno povečala svoj portfelj vrednostnih papirjev, in sicer deloma z nakupom državnih papirjev na borzi, deloma pa z udeležbo pri emisiji novih državnih papirjev (srednjeročne obveznice za jav. na dela). Ob komcu leta 1934, je imela Državna hipotekama banka le za 209 milijonov din vrednostnih papirj v, naslednje leto je ta vsota narasla na 382 milijonov, ob koncu leta 1936. na 480 milijonov ob koncu lanskega leta na 824 milijonov, letos pa se je ta portfelj do konCa avgusta povzpel že na 1134 milijonov, kakor je to razvidno ie najnovejšega izkaza Državne hipotekarae banke za mesec avgust. Prirastek v osmih mesecih t. L je dosegel že vsoto 310 miiljonov. Od celotnega portfelja državnih papirjev ob koncu avgusta v višini 1134 milijonov odpade na vrednostne papirje rezervnega fonda 270 milijonov, na vrednoetne papirje fonda za amortizacijo bančnih zgradb 13 milijonov, na odkupljene vrednostne papirje pa 851 milijonov V teku julija se je vsota odkupljenih vrednostnih papirjev povečala za 45 milijonov, v teku avgusta pa za 33 milijonov, kar je očitno v zvezi z intervencijo na efektni borza. V tekočem mesecu bo prirastek še večji, ker je bila intervencija Državne hopotekarne banke na efektnem tržiš&u zadnje tedne prav živahna. V ostalem zaznamuje Državna hipotekama banka v teku avgusta zmanjšanje gotovinskih sredstev za 51 na 695 milijonov din (lani ob koncu avgusta 636). Hipotekama posojila so le nebistveno narasla ^ 1007 milijonov din (lani 2008), komunalna posojila pa so narasla za 70 na 1472 milijonov (lani 1313). Dolg države pri Državni hipotekami banki je nazadoval za 70 na 699 milijonov (lani 778). Med paisivami so privatne hranilne vloge nazadovale za 5 na 1495 milijonov din (lani 1343), naloženi fondi in kapitaH javnih ustanov pa so narasli za 15 na 2657 milL jonov din (lani 2333). Zastoj pri gradnji nnSke proge Zagrebški listi so zadnje dni objavili vznemirljive vesti, ki pravijo da zahteva družba Battignoles ponovno podaljšanje roka za dograditev unske proge (Bihaž — Knin). S to progo naj se, kakor znano, ustvari nova zveza iz središča naše države proti morju. Listi omenjajo, da bi morala družba Battjgnolea po prvotni pogodbi zgraditi to progo do 1. aprila 1940. Na prošnjo družbe je bil pozneje ta rok podaljšan do konca leta 1941. Gradnja te proge &e je začela leta 1986. in se vleče sedaj že 2 leti. Celotna proge v dolžina 113 km j« razdeljena na tri odseke. Le srednji odsek v dolžini 21 km gradi družba Battagnoles sama, medtem ko je gradnjo prvega odseka od Bihafca proti jugu v dolžini 25 km oddala tvrdkj Dukič in drug iz Ljubljane, zadnji odsek v dolžini 67 km pa tvrdki Sojat i Batušič. Leta 1967. je bilo že ugotovljepo, da obstojajo znatne terenske težkoče u«lo je 17 smrtnih nesreč). Že takrat so zatrjevali, da proga ne bo v pravem času gotova. Letos so gradbena dela bolje napredovala im Je bik) zaposlenih pri delu okrog 5000 delavcev. Sedaj pa so ti delavci po večini odpuščeni 6 1. oktobrom. se Švice m Nizozemska odločili, da bosta avtomatično sledili eventualni nadaljnji devalvaciji angleškega funta, kakor je to storila tudi Francija, ki je letos ob končnem fiksiranju vrednosti franke določila maksimalno devalvacijo franka v razmerju naspro ti funtu im ne nasproti zlatu. Ves ta razvoj kaže, da zavzema angleški funt vedno bolj vodilno mesto med evropskimi in tudi številnima izvenevropskimi valutami in da prevzema namesto zlata vlogo mednarodnega merila vrednosti. Povezanost dinarja z angleškim funtom Z vstopom Švice v krog držav, ki urejajo svojo valuto v razmerju z angleškim funtom, je prišlo tudi do sprememb glede našega dinarja. Kmalu po devalvaciji fran. coskega in švicarskega franka v jeseni 1936 je naša Narodna banka na novo uredila razmerje dinarja nasproti svetovnim valutam. Od tedaj je naša nacionalna valuta faktično docela stabilna brez pomembnejših fluktuacij. Narodna banka je stabilizirala dinar tako nasproti švicarskemu franku kakor tudi nasproti angleškemu funtu. Od jeseni 1936 urejuje Narodna banka oficielne devizne tečaje v stalni relaciji nasproti švicarskemu franku, ki no-tira sedaj že dve leti nespremenjeno 996.45 —1003.52 (tako da znaša srednji tečaj 999.99 din za 100 švicarskih frankov). Svobodne devizne tečaje pa ureja Narodna banka na ta način, da drži v svobodnem deviznem prometu nespremenljivo relacijo nasproti angleškemu funtu, saj prodaja in kupuje angleške funte po stalnem tečaju 238 din za angleški funt. Ta ureditev pomeni, da je naš dinar glede na oficielne tečaje naslonjen na švicarski frank, v svobodnem deviznem prometu pa na angleški funt. Do letošnjega poletja zaradi te dvojne stabilizacije ni bilo težkoč, ker med vrednostjo švicarskega franka in angleškega funta ni prišlo do večjih diskrepanc. Odkar pa je angleški funt zadnje mesece popustil, je zaradi stalne relacije svobodnega dinarja nasproti funtu popustil tudi naš dinar v svobodnem deviznem prometu, medtem ko so oficielni tečaji, navezani na švicarski frank, ostali nespremenjeni. Z vstopom Švice v krog držav, ki so svoje valute naslonile na angleški funt, je praktično tudi naša država postala članica tega bloka držav, ker se bodo odslej tudi oficielni devizni tečaji preko švicarskega franka ravnali po gibanju angleškega funta, kajti ni verjetno, da bi Narodna banka opustila sedaj že dve leti ustaljeno relacijo nasproti švicarskemu franku. Tako bo verjetno tudi naš dinar v bodoče delil usodo z angleškim funtom. Zagrebški tisti poudarjajo, da je do podaljšanje roka za zgraditev te proge do konca leta 1941. prišlo bolj zaradi tezkoc pri finamciranju del od strani tvrdke Batti-frnoles, kakor zaradi tehničnih težkoc, ker tvrdka Battigoolee ni v te posle vložila dovolj denarnih sredstev, da bi jih lahko izr-vrševala v polnem obsegu. Iz Splita ,poroča jo. da je tamošnj; Savez trgovskih združenj primorske banovine zaradi zastoja pri delih poslal predsta/vko prometnemu ministru, splitska Trgovnnsko-industrijska zbornica pa je poslala slično predstavko predsedniku vlade, prometnemu, finančnemu im trgovinskemu ministru, v kateri zahteva, da mora tvrdka Battigno-les izvršiti prevzeto obveznost in zgraditi progo v pogodbeno določenem roku. -Nadalje zahteva, da se ne sme dovoliti ponovno podaljšanje roka, ker za to podaljšanje ni tehničnih razlogov, temveč so samo finančni. Dograditev te proge ni samo važna za kraje, ki bodo dobili zvezo z morjem, temveč zlasti tudi za primorske kraje, ki računajo da se bo promet po dograditvi te pToge znatno povečal in vršijo zaradi tega že investicije, da se luške naprave do tega tremotka usposobijo za intenzivnejši promet Sedaj poroča beograjski »Jugoslovenski Kurir« informacije z zanesljive strani, ki pravijo, da na pristojnih mestih ni nič znano o tem, da bi se rok za dograditev proge podaljšal Ce bi pa bi tvrdka Battignoles zahtevala podaljšanje roka, tedej takega podaljšanja ne to dobila. Na merodajmih mestih smatrajo., da je odpust delavcev v zvezi z zmanjšanjem obsega gradbenih ded v zimskem času. Grozdna akcija v Ljubljani V Ljubljani bomo imeli grozdno akcijo. Vreme je ugodno, grozdje zori. Zveza gospodinj razpošilja svoje okrožnice po vsej Ljubljani Prve so odšle na šole, druge na urade in zavode, tretje na društva in podjetja. Grozdje bo prihajalo iz Bele Krajine in obmejnih štajerskih goric, predvsem iz Haloz. Ljubljana je razgibana. V šolah se vesele otroci na grozdje, po uradih že krožijo pole. članice Zveze gospodinj, sprejemajo naročila v društvenih prostorih, Gradišče 14. Odbornice Zveze gospodinj zagotavljajo, da bo dostavljeno le prvovrstno, dobro zrelo namizno grozdje, saj si ne bodo hotele pokvariti nepregledno vrsto trdega dela s slabim, kislim grozdjem. Poznavalci Bele krajine zatrjujejo, da ima Bela krajina izvrstno grozdje, gospodinje pa poznajo od tam 1« šmaroico in izabelo, ki jo prinašajo na naš trg Hrvatice. Zveza gospodinj hoče popraviti sloves belokrajinskega grozdja, pa tudi Belokrajnci sami hočejo to. S podporo mestnega poglavarstva, ki j« naročilo za svoje socialne ustanove 1000 kg grozdja, in s pomočjo kr. banske uprave se je posrečilo pridobiti ze novo gospodarsko miselnost naše vinogradnike. V Nemčiji, Italiji in Franciji že več let z uspehom propagirajo konsum grozdje, kar je ze nerodno zdravje in za vinogradništvo velike važnosti. ProtiaTkohokie ekcije m v te j smeri razvija v korist vinogradništvu in ga Se podpira. V ponedeljek bo prišlo ▼ Ljubljeno prvih 4000 kg grozdja, ki se bo razdelilo ne najavljene naslove. Prosimo, da vsak pohiti s prijavo. Lepo vreme m čas na« približujeta trgatvi, Gospodarske vesti = Ponovni licitaciji za gradnjo proge Črnomelj—Vrbovsko. Ker prvi dve licitaciji za gradnjo L in V. odseka železniške proge Črnomelj—Vrbovsko nista uspeli (vložena ni bila nobena ponudba) je prometno ministrstvo razpisalo ponovno licitacijo. Podjetniki zatrjujejo, da je proračun za gradnjo tega dela proge prenizek in ne morejo vlagati ponudb, ki so višje nego proračun, ker ne bi bile sprejete. Zato zahtevajo sedaj, da se proračun poviša vsaj za 4 milijone din. Druga licitacija za prvi odsek proge Črnomelj— Vrbovsko bo 12. oktobra, druga licitacija za peti odsek pa 14. oktobra, in sicer v oddelku za gradnjo železnic v Beogradu. = Nemška intervencija zaradi kabla Maribor—Beograd. Pred 14 dnevi smo na tem mestu razpravljali o vprašanju mednarodnega kabla Maribor—Beograd, ki se vleče že vrsto let in se zdi, da ne bo tako kmalu rešeno. Naša telefonska uprava je sklenila pomnožiti običajne telefonske zveze med našimi gospodarskimi središči, kar prav tako zahteva precej denarja, gradnja kabla pa naj bi se odložila na poznejši čas, ko bo zgrajena tvornica za kable v Cačku. Omenili smo tudi, da na ta način ne bi prišli v desetih letih do popolnega kabla Maribor—Beograd, ker bi taka tvornica potrebovala 2 do 3 leta, da se zgradi in opremi, nadaljni 2 leti, da se usnosobi za izdelavo mednarodnih kablov, potem pa bi lahko na leto izdelala največ 50 do 70 km kabla. Med drugim smo opozorili tudi na naše obveznosti iz pogodbe nasproti Avstriji ter smo omenili, da se Nemčija zanima, zakaj ne položimo tega kabla, češ da bo sicer pri-morana spremeniti smer svojeea mednarodnega kabla preko Madžarske in Ru-munije. Sedaj poročajo iz Beograda, m je Nemčija pretekli teden preko svojega poslaništva v Beogradu napravila korake pri naših merodajnih faktorjih o vprašanju gradnje tega telefonskega kabla. Kakor zatrjujejo, zastopa Nemčija stališče, da se mora vprašanje tega kabla čimprej rešiti in se pri tem sklicuje na obstoječo pogodbo med Jugoslavijo in bivšo Avstrijo. = Gradnja tvornice keramičnih in samotnih izdelkov v Laškem. G. Josip Handl iz Štor je zaprosil za obrtno odobritev, da sme zgraditi tvornico keramičnih in samotnih izdelkov v Laškem. Predhodno dovoljenje za ta industrijski obrat je že izdalo trgovinsko ministrstvo. Za 5. december .le sklican komisijski ogled z obravnavo na kraju nameravane gradnje. Borze 21. septembra Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu nudili po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se grški boni trgovali po 30-75 (v Beogradu po 31). Nemški klirinški čeki so se danes nekoliko dvignili in stanejo v Ljubljani 14.05, v Beogradu 14.00 in v Zagrebu 14.10 odnosno za 15. november 14.00. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci trgovala po 459 — 460 (v Beogradu prav tako po 459 — 460). Promet je bil še v 6»/o begluških obveznicah po 88.50 (v Beogradu po 86 — 87), v 7»/0 stabilizacijskem posojilu po 95, v 7°/n investicijskem posojilu po 99 v 4% severnih agrarnih obveznicah po 60 in v delnicah PAB po 215. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2377-66—2392.25, Berlin 1758.03 — 1771.91, Bruselj 741.70 — 746.76, Curih 996.45 — 1003.52, London 211.76 — 213.82, New York 4371 — 4407.31, Pariz 118.61 — 120.05, Praga 151.33 — 152.43, Trst 230.95 — 234.03. Curih. Beograd 10, Pariz 11.9350, London 21.2825, New York 442, Bruselj 74.54, Milan 23.25, Amsterdam 238.55, Berlin 176 65, Stockholm 109-7250, Oslo 106.95, Kdbenhavn 95-0250, Praga 15-19, Varšava 83.10, Budimpešta 86.50, Atene 2.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Sko. da 456 — 460, 4% agrarne 59.19 — 61, 4«/o severne agrarne 57.50 — 60, 6% be-gluške 86 — 89, 6% dalm. agrarne 85 — 88 7o/0 stabiliz. 95 — 97, 7%> iuvest. 98 — 99, 7»/o Blair 86 den., 8% Blair 90 den.: delnice: PAB 212 — 215, šečerama Veliki Bečkerek 600 bi., Osiječka ljevaomcal70 dem. Beograd. Vojna Skoda 458 — 459 (459 — 460), 6% begluške 87 — 87.50 (86 — 87), 6% dalm. agrarne 86 — 86.50 (85.50 — 86). 7»/o invest. 98 — 99, 7®/o Blaur 86 den. Narodna banka 7220 — 7300, PAB 217 dem. Blagovna tržišča ŽITO -f- Novosadska blagovna borza (21. t m-). Zaradi praznika danes borza ni poslovala. + Budimpeštamska termmska borza (2L t m). Tendenca nestalna. Koraia: za sept 17.75 — 17.77, za maj 13.75 — 13.85. BOMBAŽ + Liverpool, 20. septembra. Tendenca stalna Zaključni tečaji: za sept 4.53 (prejšnji dan 457). za dee. 460 (4.63), za apnl 4.66 (469). a + New York. 20. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 8.00 (7.78), za dec. 8.04 (7.84). Denar iz nebes Hranilnice ramah švedskih mest so si izmislile svojevrsten način reklame. Povod je dal* neka štofkholmska velika banka, ko je dala ob posebni priliki iz letala nad mesto spustih več hranilnih knjižic, v katerih so biile zapisane znatne vsote. Kdor je takšno knjižico našel, si jo je lahko obdržal. Sedaj so tudi drugi švedski denarni zavodi s takšnimi darovi iz zraka začeli pridobivati ljudi za štedenje. V knjižicah so vpisani zneski kaikšnih 400 din. Najditelj nima drugega dela, nego da stopi do hranilnice, ki je knjižico izdala, in jaz sem satirični pisatelj in je prav lahko mogoče., da se bom iz kakšne vlade malo po-norčeval!« Uradnik naJto: »Nu, če hočete našo podražiti, vam je ta prostost dana. Smejali se bomo tudi mi.« VSAK DAN ENA ZA SMEH IN KRATEK CAS »Kako ste prišli prav za prav do pitia?« — »Zavoljo družinskih razmere. — »AH ste nesrečno poročeni?« — »Ne, trfje družinski olani so gostilničarji!« Sloni in zračni napadi Češkoslovaški mineralni vrelci Po neki statistiki se je poraba mineralne vode v letošnjem letu na Češkoslovaškem zelo dvignila in znaša več nego tretjino vse porabe limonad in sodarvic. V republiki je več nego 170 vrelcev mineralne vode, k; jo rabijo za zdravstvene in trgovinske namene. Angleži ženejo svoje priprave za zaščito proti zračnim napadom zelo daleč. Omislili so si plinske maske tudi za živali. Slika nam kaže, kakšna je maska, ki so jo napravili za slone v londonskem zooju IDEALNO SREDSTVO ZA PRANJE PERILA JE PERION KI OPERE BELO IN ČISTO! Al Capone še vedno v ozadju V zadnjžh tednih se Je v Chicagu zgodilo spet vec umorov, ki so zahtevali doslej deset smrtnih žrtev. Morilci, kolikor so jih mogli doslej dognati, pripadajo nekemu sindiikajtu igračev, ki je bil nekoč v zvezi z Al Caponejem Oblasti menijo, da gre tudi sedaj za organizirane zločine pod •vodstvom Al Caponeja oziroma kakšnega njegovega namestnika. Značilno je, da dobiva neka banka v Filadelfiji redno neke vsote na Caponejevo ime. Tako upa chica-ški kralj gangstrov, ki sedi ta čas v ječi, da si bo pripravil majhno rezervo za čas, bo ga bodo izpustih. Sedaj pa se je za stvar pozanimalo ch-žavno pravdništvo in mu bo te upe prekrižalo. JEot zaključek slavnostnih prireditev za jubilej kraljice Viljemi rte se je na otoku Markenu izvršila svatba po starih holandakih SbjEagh. Dfit matov je zbran ta okrog