Stran 98                  ANGELCEK__________Leto 30
Ivan Langerholz
Šola lepega vedenja.         —
12. Ta   grdi  jeziček!                      ™
f{, star grešnik  je to.  Že  apostol Jakob je zapi-s«l:   »Jezika   noben človck   ne more ukrotiti.. Z  niim hvalfmo  Boga  in Očgta in z njim kol-netno ljudi, ki so ustvarjeni po boiji podobi. Iz enih ust pride hvala in kletev. Ni prav, bratje moji, da se tako godi.«
Ali  ni prav, da vzamemo tega nepridiprava tudi v  naši šoli malo na piko ? Ne bo drugače. Sicer pra-^_ vijo, da ima najmanjši otrok pri hiši posebne pravices^B Nihče   mu  ne  sme nič reči,  vsi mu morajo biti po-^^ korni, in celo gorje mu, kdor bi se mu zameril!
Takih   pravic si lasti tudi jezik. Pa dali mu iiii^— ne bomo. V naši šoli že ne.                                   ^^^
Ali je mari to prav, kar počenja Peter KladaT^H Kolne, kakcr bi stresal orehe. Pa kako se zna za-govarjati. »Saj so naše slovenske kletvice Ie mali grehi.« Samo Lahi in Ogri in včasih menda tudi Hr-vatje da delajo s kletvino smrtne grehe. Ko bi bilo to čisto res ? In če bi tudi nc bilo greh! Toliko je gotovo : kfetvina je izbruh ncotesanosti in podivjanosti prve vrste.
Tisti Miha Hostar pa ne pusti nikogar pri miru, Za vsakega ima pripravljen priimek. Eden mu je tepec, drugi mu je cepec. Pa še grše besede ima: Capin, falot, lump; kar iz rokava jih iztresa. Pa sarao za druge jih ima. Ce bi pa njemu kdo kaj podobnega rekel! Miha bi mu kosti zrahljal.
Leto 30                     ANGELČEK                   Stran 99
Ali najmari pobvalimo Joška Klatovnika? Boljše, da bi ga ne bilo na svetu! Kamor pride, povsod govori same grde, nedostojne besede. Kar je pregrdo za hlev in za svinjak, to mora on prodajati, kjerkoli hodi. AH je potem kaj čudnega, če svare starši svoje otroke pred njim? Pa ko bi svoje nedostojnosti vsaj samo zase ohranil! Ali on kuži naprej ko garjeva ovca,
Ivanka Kokodak ve pa za vse napake cele vasi. In s kakšnim veseljern jih pripoveduje ! Šc po-naša se, da samo to govori, kar je res. Bog varuj, da bi kaj pridevala. To bi bil seve greh. Resnico pa — pravi — moramo govoriti, da se Bogu ne zame-rimo. Ti grda svetohlinka! Samo to nam povej, kaj te brigajo slabosti Sometovega Franceta ali pa Kriv-čeve Barbe ? — Nič. — Kolikor je za nohtom črnega! — Prav nič. — No vidiš....
Slavka Zaletel pa rada več pove kakor je res-nica. Zaradi lcpšega namreč še malo doda. Zaradi »lepšega« ! Ta l«pota je ostudno grda. In še sramotna povrhu. In draga, BoŠ že nekoč okusila, ko bo Ob-čutnikov Janez tudi stopil na noge in te tožil. Pa boš morala preklicati prcd cerkvijo ali po časopisih vse, kar si  »zaradi lepšega"1 govorila o njem slabega*
Jerica Trobec ima pa kar svoje vrste pošto. Če pride h Komarjevim, pripoveduje, kaj je rekel Bradačcv Pavlc zoper Komarjevcga Pctra; pri Bra-daču pa ve povedati, kaj je Komarjev govoril zoper Bradačevc. Obe hiši je že spravila s svojo pošto v ogenj, in ne bo kmalu konec sovraštva, Kaj H ima dekle od tega ? Ali ne vidi, kako se je Ijudje že boje? Ali ne sliši, kaj govore o nji takrat, ko ie ni zraven? Ko pa pride, pa napeljejo govor na vreme in kdaj bo šel dei in na podobno. Vremenu menda vendar ne bo nesla svoje pošte ?
Stran 100_________ANGELČEK__________Leto 30
Peter Klobasar naj pa tudi sprejme malo nauka. Ta človek namreč ne zna. nikdar molčati. Čc govore domači, se vedno vtika vmes, kakor bi bil vso mo-drost sara pojedel. K vsaki, še tako krotki bcscdi mora on priložili svojo neslano opazko. Da, še ondaj, če ga pustiš pri rairu, ti Peter s svojim jezikom ne bo dal miru. Kar ponosen je na to svojo grdo na-vado, češ da se nikogar ne boji. Ko bi tak mladič vedel, kako je Ijudem ojegpv pogum odveč. In ko bi vedel, da se povračuje, kakor se posojuje. Iq kako grenko je mnogokrat tako povračilo- Toda zaenkrat še nc ve ; noce vedeti, niti verjeti noče.
Primerno bi bilo, da bi vam zdaj še popisal Janeza Bahača, Pa kjc bahačev manjka ? In drugih takih jezičnikov ? Kako prav ima že omenjeni apostol, ki imenuje jezik »nepokojno hudobo, polno smrtnega strupa«!