v ke i za pol leta 1 gld. 75 kr Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. dom za četrt leta 90 kr Ljubljani se plača po leto za enkrat 8 kr dvakrat 12 kr Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 27. januvarija 1899. ititititititititititMŮ «fe itdtititOL ititgtftit^itlÈ ft itn ......"..............................................................................................J* Polifiški oddelek. =s» » jezika Dopustno je, da sta na eni realki tudi dva učna ki se uporabljata za različne šolske oddelke ali «V« WWW a za Ljubljanska realka. različne učne predmete. Določiti jezik, v katerem naj glede realk, ki niso državne realke Sklep občinskega sveta ljubljanskega, pritožiti se vod vzdržuje 1 se poučuje, pristoji tistemu, ki učni za- pri naučném ministerstvu zaradi razmer, ki vladajo na Kadar jih za ljubljanski realki in katerih prouzročitelji so nemško-naci- več, se določi učni vzdrževanje kakšne realke prispeva jonalni profesorji, osvetljuje jako značilno preiskava, ka tera je te dni začela na kompetentnem mestu. Niso nam jezik po dogovoru Kadar ločiti ta dogovor ne doseže sicer znane, podrobnosti preiskave Toda učni jezik deželnemu tedaj pristoji do v podučenih zumu z deželnim odborom krogih se govori, da je jako mnogo nemških realcev kom- čelo da šolskemu oblastvu v spora mora veljati na pr čemur prcmitiranih, govori se v zvezi z realci o dogodivšem se vsaj v štirih nižjih razredih za nemške učence žaljenju Veličanstva o dokazanem Bisaarckovanju in o ednscih lepih rečeh. Ker je stvar v uradnih rokah iz- vemo kmalu kaj več o niej a dejstvo samo, da se nemščina, za slovenske učence slovenščina učni jezik. Mi se s tem paragrafom nikakor ne moremo stri njati in to h različnih vzrokov. preiskava začela, zadostuje v dokaz, da so razmere na ljubljanski realki potrebne korenite premembe. Ne ugovarjamo nemški vzgoji nemške mladine. Od- se sloveuska mladina Zakonodajstvo o realkah spada popolnoma v kom petenco deželnih zborov in stem spada v njih kompetenco ločno pa ugovarjamo temu da tudi zbor določitev učnega jezika tem oziru ima deželni na ljubljanski realki v?gojevala tako, kakor ko se sistematično se godi sedaj, oduje in se ji \cepa nemško popolno prostost in zategadelj kako se je mogel dež. odbor odločiti ne moremo umeti i nacijonalnega duha. Zahteva, da se naj na ljubljanski realki ustanove posebni razredi za slovensko mladino, seveda s slovenskim učnim jezikom, in posebni razredi za nemško mla- zasedanju dež. zbora zopet na ta kompetenca dež. zbora omeji navedeni paragraf. za nasvet, naj se kakor to predlaga zgoraj Ako je vlada zahtevala tako obsega rečeni paragraf, zgodilo menom. določitev, kakor jo se je to z očitnim na- preprečiti deželnim in slovenskim potrebam pri- dino, pride v prihodnjem vrsto. Ustrezaje naročilu deželnega zbora je dežeini odbor sestavil načrt realčnega zakona, in o tem načrtu hočemo danes izpregovoriti nekoliko besed. Dež. odbor pravi v svojem poročilu, da je sestavil merno preuredbo ljubljanske realke To je vendar popol noma jasno, da se ne bo nikdar doseglo porazumljenje, glede učnega jezika mej tistimi faktorji, ki realko vzdr- , mej kranjsko žujejo, hranilnico mej deželnim šolskim svetom svoj načrt zakona sporazumno z naučnim ministerstvem. To se razvidi posebno iz učnega jezika. 10. » kateri govori o določitvi Ta se glasi: mej dež. odborom in mej ljubljansko občino. Kranjska hranilnica bo zmiraj nasprotovala vsaki preuredbi ljubljanske realke in ravno tako smemo s vso gotovostjo računati, da tudi drž. šol ugodil naši zahtevi Vsak izmed obeh jezik deželnih jezikov sme biti učni pravična . svet ne bo nikdar pa naj je še tako utemeljena in Vsled tega je na vsak način potrebno meni navedeni paragraf, v tem smislu da se pre 5 da se potom za kona enkrat za vselej zagotovi, kar treba za preuredbo realke v našem smislu. Po naši sodbi je pred vsem potrebno, da se v za- Kot pesnik pa odprl Slovencem pristop v sve- tovno slovstvo.^ Njegove pesmi so oni književni proizvod, ki daje Slovencem pravico, postaviti se ob bok drugim mogočnim kulturnim narodom. Prešeren bi paó lahko rekel z Vodnikom n onu določi razdelitev realke na dva dela, v slovenski del in v|nemški del Na slovenskem cddelku naj se uvede slov. učni jezik in naj se zraven določi nekaj predmetov, Je spomina, me pesmi pojo ki se bodo podučevali v nemškem jeziku, da se mladina teSa ne bode imenitnejši, če mu postavimo spominek Dovolj u ? ali Î ako Prešeren zaradi j in teda jezika do dobra nauci. Na nemškem oddelku naj ne manJ slaven, ako mu ga ne povzdignemo, vendar-le bode učni jezik nemščina. Poskrbi naj se tudi, da bodo nemški dijaki imeli priliko, naučit» se slovenskega jezik» hočejo slovenski učiti, mora biti ta ali za tiste se predmet ravno tako važen, kakor vsak drugi, in se mora na vsak način konec narediti sedanjim „freikursom." načrtu dež. odbora pogrešamo tudi določbe o kvalifikaciji ravnatelja. Dež. zbor ima tudi v tem oziru pravico, postaviti v zakon določbo, da mora ravnatelj biti slovenskega jezika popolnoma zmožen. Ako bile bilo treba, saj je ob sebi umljivo, da bi moral ravnatelj sred razmere v naši državi naravne, bi take določbe ne nješolskega zavoda v naši slovenski deželi biti sloven- ■ skega jezika popolnoma zmožen. Ali pogled na ljubljansko realko nam kaže, da temu ni tako, da je na tem zavodu nastavljen ravnatelj, kateri slovenščine ni zmožen in vsled tega treba z zakonsko določbo to za vselej predrugačiti. To so določbe, katere želimo načrt realičnega zakona. » da se sprejmo v čeno Nemcem se s tem ne zgodi nobena krivica, zajam- morejo zahtevati, zajamčeno pa jim je vse, kar je tudi, da se bode vsa mladina vzgajala v avstrijskem duhu in da se slovenska mladina ne bo vala, kakor se to godi sedaj. germanizo- Mili narodi Le kratek čas ne popolni dve leti nas loči od onega pomembnega dne, ko se bode navršila stoletnica rojstva najimenitnejšega pesnika našega — dr. Franceta Prešerna. Ali je treba obširneje ponavljati, kaj je bil Prešeren slovenskemu narcdu? Vsak količkaj izobražen, svesten Slovenec nosi z ljubeznijo in spoštovanjem sliko pesni- kovo v svojem srcu, imenuje s ponosom njegovo ime oni dobi ko je « slovenska muza še po otroški izlival je nje ljubljenec Prešeren svoje čute v naj jecala, krasnejšo jezikovno obliko ter vstvaril Slovencem pes niški jezik, seznalil jih s pesniškimi oblikami in povzdig nil slovenski! jezik z one sramotne stopinje ko rabil hlapcem in pastirjem, na ono odlično mesto, kjer rabi vsem slojem slovenskega naroda v zasebnem in javnem življenju. Prešeren je bil oni, ki je najgorkeje čutil krivico narodu in njega jeziku ter miritelje med Slovenci ki se delala slovenskemu » je brez obzira na strahopetne duška dajal žarkemu rodoljubju » naša dolžnost, da počastimo spomin pesnikov s tem » da ■ mu postavimo spomenik ampak našim močem. primeren ne njegovi veličini i ? Ni zadosti, da čitamo in slavimo Prešerna, treba da svetu pokažemo, kako vemo ceniti svoje veljake, treba je da pokažemo narodu lik imenitnika in da ga 4 namestimo mlajšim rodovom za vzgled in navdušenje. Zatorej se obrača podpisani odbor ponovno do slo venskega celokupnega naroda, da vsak po svoji miči pri pomore, povzdigniti pravočasno spominek Prešernu. Pozi- vsem javne korporacije slovenske, nai pred- vamo pred njačijo z rodoljubnim vzgledom, obračamo se do društev, da prijejajo v to svrho veselice in akademije. Prosimo naše izobražence, da z delom dokažejo, kako cenijo pes- nika. Vabimo naroino ženstvo, kateremu je pesnik slavo razglašal po svetu, da se odolži pesniku, kličemo mladino, da po možnosti pomaga proslaviti pesnika. Poživljam ves narod, da se odzove narodni dolžnosti. Res je, da tarejo Slovnece mnogi drugi in přepotřební narodni davki. Ali tu gre za našo čast, in zanjo moramo radovoljno kaj svojih velikih uomikov in si ohraniti svetli obraz. Končno prosimo vse slovenske liste, da po svoje pospešujejo nabiranje prispevkov, da se čim preje uresniči namen podpisanega društva. žrtvovati, ako hočemo vredni biti Ljubljani, 20. januvarija 1899. Odbor za postavljenje Prešernovega spomenika Ivan Hribar mestni župan predsednik Rajko Perušek, c. kr. profesor podpredsednik. Fran Trdina i mestni knjigovodja, tajnik. . Josip Stare, c. kr. finančne prokurature tajnik; Andrej Senekovič, c. kr. gimnazijski* ravnatelj ; dr. Ivan Tavčar, odvetnik — odborniki Dr. Makso Pire, odvetnik ? dr Politični pregled. Državni zbor V kateri smo že zadnjič poročali prv seji sedanjega zasedanj o je poslanec Berks inrerpeliral zaradi obč. volitev v St. Petru v Savinski dolini se je vršila dne 19 m Nemci so v Drug seja seji nadaljevali z obstrukdijsko komedijo. Zbornica sploh ni prišla do tega bila mogla razpravljati o dnevnem redu Naj p da so Nemci prav po vzgledu ogerske ooozicije zahtevali vsakovrstne upra 33 o otročje premembe zapisnika, potem pa so narekli dolgo vrsto in neuspehe, in da interpelacij, ter zahtevali, da jih morajo zapisnikarji prečitati ker je morala opustiti Fašolo. od prve do zadnje besede. Ker je po opravilniku taka zahteva Mirovna konferenca. Francija nima vzroka čutiti, se poražen dovoljena, se je moralo predsedništvo podati. Čitanje je trajalo Zapisnikarji so se vrstili v čitanju, nemški poslanci vec ur. pa so poleg njih norce zbijali. Koncem seje prešle je do jako živahnih prizorov mej socijalnimi demokrati in mej nemškimi nacijonalci. Socijalni demokratje so zahtevali naj pride že v prihodnji seji na razpravo predlog o odpravi časniškega koleka Nemški nacijonalci na čelo jim Schonerer in Kaiser so se temu uprli. Socijalni demokratje so zaradi tega ostro napadli nemške nacijonalce in očitali, da kompromitirajo parlament, da je njihova obstrukcija volek humbuk, in da napeljevajo vodo na malin absolutizma. Ostalo je pri tistim dnevnim redu, ka- Ruska vlada je te dni zastopnikom vseh držav dostavila program za posvetovanja mirovne konference, katero skliče ruski car. Na programu se nahajajo samo nasveti glede zmanjšanja vojnih sil, glede določil proti grozovitosti sedanjih vonj in glede mejnarodnih razsodišč. Car je še posebno izrekel, da so izklučena vsa politična oprašanja. Kedaj in kje se bo konferenca vršila, še ni odločeno. Macedonija Grenovi se bode v kratkem vršil shod Macedoncev, kateri bo za to deželo zahteval avtonomij Macedonci se med tem krepko pripravljajo za revolucijo. Ako se Avstrij Rusija glede postopanja v tej stvari nista spora terega je določil predsednik. 24. t. m. V Tretja seja je bila v torek dne zumeli, pride lahko do mejnarodnih konfliktov seji je Schonerer podal nov predlog na zatožbo ministerstva. Do tudi v razprave o dvevnem redu zbornica .fciti fè it if & A & ;t: & & ft & A tb, , áfc iti iti ft, jft řft ?ftíftá&á& AáSáftáfcífc && & #1""......■■■■'.............................................................................................. seji ni prišla, kajti na zahtevo opozicije so zapis- Mej nikarji morali zopet prečitati dobesedno vse došle vloge, temi je bila tudi peticija, za odpravo jezikovnih naredb, po Obrtnija. »..................................... » W W W W W 4* W W W W W WW W W W W WWW W W W W V « WWWW ty W 4! kateri seje glasovalo imenoma Ker Ie predsednik videl, da tako ne gre naprej, je sejo zaključil Zatrjuje se, da bo zasedanje dr ž zbora trajalo samo še nekaj dni Položaj Zadnj čas se mnogo govori, da namera vajo vladni krogi Tudi poskusiti spravo mej Čehi nemška mej Nemci opozicija računa s to mislijo in se zategadelj občno blagostanje povzdigniti, zadelo se je narobe. Uzroki obrtniškega propada (Spisal M. Kune.) II. vpeljanjem obrtne svobode, s katero so menili Po- pripravlja na določitev vsem Nemcem skupnega narodno poli po tičnega programa. Kaj hočejo Nemci v jezikovnem oziru. vedali so s posredovanjem dr. Hochenburg Ta je izdal brožu ? v kateri se zavzema za ohranitev centralizma in do prijel se je vsak, kdor ni imel druzega opravila, obrtnih strok, bodi si v majhnem ali v velikem, in videti je bilo nekoliko let, kakor bi bila res napočila doba sreče in ločitev nemščine državnim jezikom. Da se slovenske stranke občne zadovoljnosti. Delalo se je na vse kriplje, noč in s takimi pogoji ne bodo nikdar sprijaznile, to je pač ob sebi dan polnili so se magazini z izdelki raznovrstnih obrtij umljivo. Sicer pa Nemci sami odklanjajo spravo ter zahtevajo î naj se njihovi pogoji za mi uveljavijo proti volj Slovanov ozirom na vse to je pač naprej izključeno, da bi se sprava dosegi go če, vila s katera ker je vsled tega funkcij drž zbora nemo naredilo se je v teku 10 let več, nego prej v 20 letih. To je imelo tudi posledke, da se je delavcem plača po-vikšala, katera pa je, ker so ob jednem tudi cene živeža bo vlada poslance odslovila in vse potrebne zakone uve- in stanovanja poskočila, prav za prav jednaka oâtala, 14. Mej temi zakoni nahajala se bode tudi nagodba, kakor poprej. se uveljavi za dobo 5ih let Kaj se potem zgodi ni gotovo, morda poskusi vlada s spravo, morda vse take poskuse in bo vladala absulotistiČno pa tudi pusti Ker pa e hotel v tej talmi-zlati dobi vsakdo obogateti i « • in s svojim stanom nikdo več ni bil zadovoljen, tir Vlada in desnica. zahtevala Včeraj se je sešel drž zbor, jali so večjo plačo tudi vsi drugi pomočniki, isto tako je desnica z ozirom na obnovljeno obstrukcijo naj tudi vsi uradniki kar pa zopet imelo posledice, da so zlasti pojasni vlada pojasni svoje namene za prihodnjost naj svoje namene glede za pri desnici pripadajočih strank. Od tedaj se vrše malone vsak dan posvetovanja mej vlado in desnico. posvetovanj še ni prišlo v javnost, ker so se morali davki povikšati. A v vsebini teh vega Zakaj pa tudi ne? Preslepljeno je bilo vse, od pr-podjetnika, do zadnjega delavca. Igralci na borzi vsi udeležniki obljubili obvarovati tajnost. „Reichswehr", ki zdaj glasilo nemške katoliške stranke, je priobčila članek, skrbeli pa so za to, da se prisluženi krajcarji ljudstva dobro poobrestijo i osnovali so banice raznovrstnih baž 9 v katerem zahteva, naj se vlada premeni v ministerstvu de- izdali neke papirje, tako zvane „akcije", katere so bile snice. Ta Članek se prepisuje dr. Kathreinu. bolje" nego gotov denar. Ogerska. Velika kriza, ki pretresa sedaj Ogersko, Porabile so se vsa sleparska! sredstva, vstanovili se bliža svojemu koncu, vlada je bila prisiljena obljubiti opozi- nalašč v to časniki, kateri so imeli namen vsipati neved ciji spravo. Opoz'cija se je s posredovanjem Kolomana Szella nûmn MnniiilřDtvlll n^ir * _ jn res se je udala v toliko, da je odnehala od nejpoglavitnejše svoje zahte-eve, da more prenehati nagodba z Avstrijo, ako se Cislitvan-skine uveljavi parlamentarnim potom. Opozicije" je pripravljena opustili obstrukcijo, ako odstopi baron Banfíy. To je sklenjena stvar, ki se v kratkem izvrši. Banffijev naslednik postane Ko-loman Szeli. nemu zaupljivemu človeku pesek v oči, doseglo, kar je bilo nameravano. Borzijanci obogateli so čez noč, že so se začeli vtikati v igranje tudi ljudje, ka- teri pa te sleparije dovolj razumeli niso tudi tistim prihitelo se je na pomoč Če je hotel kedo denar vložiti > igrali so mesto njega drugi in ga tudi srečno zaigrali. Francija. francoskem parlamentni imeli so te dni veliko razpravo o zunanji politiki francoski, Čule se so ostre pritožbe, češ, da francoska vlada v vseh konfliktih z Angleško propade. Minister zunanjih del je pojasnil, da francoska vlada prišel je preobrat. Znani krah leta 1873. podrl je mahoma vso domišljijo in vse zlate gradove » ter po kazal » da grešitev zoper naravne položaje treba strašne se trdno drži zveze z Rusijo, da doživi vsaka država uspehe pokore. Kako pa je zadel oni borzni krah malega obrtnika ? mnogo drugih. Delokrog mu je bil odmerjen, in ču tudi Ne glejmo v tujino, zglede imamo doma in znani ni znal druzega. Kakor svojo obrt, če tudi ni razunel so vsacemu. Izguba tolikanj premoženja, še več pa strah dovolj pisave in računanja ali v obče kupčevalcu potre- in prepričanje, da je bilo vse le puhlo, le umetno naprav- bnib znanostij, je vender se svojo obrtjo lahko izhajal ijeno, pripravilo je občinstvo k temu, da nobeden ni imel Ko še ni bilo današnjih prevažiih sredstev, železnic itd. več zaupanja. Kolikor denarja se je poprej zametalo, to- torej nepoznanje obrtnih izdelkov drugih dežel, delal je liko bolj varčno je postajalo je po krahu vse. Prenehala tako rekoč vsaki obrtnik po svojem, kajti naročniki niso so naročila in vsa dela, katera niso izvirale iz najsilnejše imeli take zahteve kakor sedaj. potrebe obrtni stan je bil popolnoma na mestu za te- avci Ta danji čas, a vprašanje nastane, je-li mogel ta zadostovati svojemu času, ko se je v naglici, brez vsacega posredovanja najedenkrat upeljala obrtra prostost, po koji dobil Obrtni izdelki, katerih je polno bilo po vseh maga- je vsak prebrisanec pravico nazaj postavljati te stare in Obrtne delavnice, pred krahom prenapolnjene z de postale so prazne, pokora se je pričela ne za podvzetnika ali obrtnike, temveč tudi za delavca zinih, podrli so ceno vsemu delu in zadostovali so za težko premične obrtnike. leta. Zaslužek in plača znižala sta se kakor za obrtnika i Sj bili obrtniki za časa omejene obrti kos na tako za delavca, ostal jima je edino ta up, da bode mo- noge postaviti se vsem tem novotarijam ? rebiti kmalu bolje. Minulo je mej tem 25 let, pa še Očividno da si tačasni obrtnik ni vedel v novem vedno čakamo one zlate dobe, a bolje, da je ni nikoli poležaju pomagati î ter prepustil preplašen svoj delo več, ako bi imel sledeti ji zopet enak preobrat. krog vsacem brez upora. Ker obrtni stan pred vpeljavo obrtne svobode imel še dobro! stališč a ■j * katero je trajalo, kakor Zglede imamo, da, ko se je na mestu, kjer bilo smo videli, več obrtnikov, naselil žid, so obrtniki kar mahoma obu še nekoliko let pozneje, začela se je tedaj beda pali, ter niti * poskušali porabiti sredstva, katera bi si bili stanu prav za prav pred 10 leti, in mej tem iahko v kratkem času prisvojili. obrtnega časom zgodilo se ni ničesar v prid obrtije. Nadaljevala se je prejšna politika, katera ni imela Če torej rečemo i da prejšnji obrtniki (govorimo tukaj v obče, kajti posamezne izjeme so bile povsod î namena, povzdigniti veliko industrijo, temveč tudi uni- a te ne zadoste) svoji nalogi ubraniti slabe nasledke čiti malega obrtnika. obrtne svobode, ter uporabiti tiste dobrote, niso bili kos > Mej tem, pomoč države, ko je imelo tovarništvo vso podporo in mislimo, da govorimo le resnico. in se je brezvestno dopuščalo nase- Tem bolje si lastne napake ogledamo in jih pri ljenje konfektionarjev, kateri so prodajali blago večinoma poznamo, tem bolje vedeli bodemo se izogniti njim v faliranih hiš, — ni se jemalo najmanjšega ozira na ubo- prihodnje in še ie potem smemo upati, da obrtni stan gega stalnega obtnika, če se je tudi pritoževal tudi pri še obstoje i obrtni svobodi najde, če tudi ne Prostost kupčije ostal je program merodajnih krogov, zlate, pa vsaj trdna tla. tudi videlo in pripoznalo, da jeden sam konfek veljal Se se tionar uniči 10 obrtnikov. Princip svobode tRlí ' w rffllBfl A3 HSTu Dk , - «Bi ♦ Jj' 'r^i : Jl i v jfiBr ? y \ iciv1 {jHli in svobodno bilo je tudi poginiti vsacemu, kdor ni imel zirni židovski princip, in le v oporabi tistega zamogel je ta Današnji obrtnik ni gledal več poštenosti in soli dno8ti v obrtniji i kupčiji. Pred očmi imel je že brezob zaslužka ! napredovati, kar pa bilo mogoče na stroške svojih sodrugov. tem je država izgubila načelo, katerega nikoli ne smela opustiti. Namreč enaka skrb za vse državljane in varstvo slabejega nasproti močnejemu. Pa tudi to ni čuda! Kakor je bila ona zlata doba egoizem prazna in puhla, ravno tako prazen in puhel bil je libera- tem pa pridemo do onega, kar je naš stan po kopalo, in kar uniči esacega, in sebičnost ali tem, da je prav po židovskem principu gledal lizem tačasne vlade. Skrb za samega sebe ali egoizem na to, pridobiti si veljavo, naročnike in premoženje z očitno gojil, in to nas je srečno pripeljalo v da- uničenjem svojega sodruga, s tem si je stan sam največ se našnjo dobo v kateri že nihče več ne razloči » kaj je u naprej", kaj „nazaj" škodoval4 kajti kar jeden danes drugemu, to povrnil mu je tretji, in tako so trpeli slednjič vsi pod težo, katero III. Kakor smo v zadnjih dveh člankih navedli uzroke propada male obrtnije vsled neomejena obrtne svobode in nadvladanja kapitala, hočemo končno navesti še ono, svetu, kar smo sami provzročili in zamudili, in kar ni najmanjša so si sami napravili. Vzajemnost, edinost, stanovska skupnost in čast se zgubila in obrtni stan postal je „Aschenbrodel" vsemu Seveda so na obrtnika pri tem uplivali tako zvan krivda, da nam zboljšanje naših ne le materijalnih temveč liberalni nazori in moderna narodno gospodarska načela tudi moraličnih razmer tako težko prihaja. Znano je, da pred upeljavo obrtne svobode tačasni po sabo katerih imel živeti ves svet v vednem boju mej i in po katerih velja le tisti kaj, kateri si če prav mojster ni potreboval zunaj strokovnjaških vednostij z nepravilnimi srsdstvi in z oškodovanjem drugih i pri dobi bogastvo, imenuje prebrisanim in dostojoim kupče- imajo navado, da vržejo med molžo nekoliko klaje, češ, valcim in obrtnikom. Spoznanje, da se posamezen ud le takrat dobro po da se raje pusti mlesti To samo ob sebi takorekoč sama razvada Kdor čuti, ako so vsi udje zdravi, ni tudi pri nas še prodrl, krave na to ne navadi po prvem teletu, da se tuii brez in dokler ne bode, ne smemo upati, da bode bolje. krme molzti. Umna gospodinja molze vselej ob določenem Dosegli bodemo le takrat kaj, kadar spoznamo » da času ) vsak dan ob isti uri in isti minuti. Krave blagor posameznega je najti le v blagru vseh. katere se ne molzejo ob določenem času, so nemirne in Treba bo torej sebičnost odložiti, treba nam bode nepokojne, mleko pripravljajoči deli (organi) se pohabijo misliti, da živeti moramo vsi treba bode opustiti oni zraven tega pa teče mleko samo iz vimena, kar je zelo predivji lov za csobnemi koristmi in prepričanje se bode škodljivo, ker povzroča vnetje. Gospodinje, katere mol- moglo v obrtnem stanu uživeti, da skupnost in vzajem- zej0 štirikrat na dan, naj se drže naslednjega reda : Ob nost mu koristi, in da bodemo najbolje varovali lastne štirih zjutraj, ob desetih dopoldne, ob štirih popoldne in koristni, če pospešujeaau in varujemo koristi celega stanu. Povdarja se pa še vedno i in to največ od strani pozno na večer. Pri trikratni molži molze umna gospo dinja ob peti uri zjutraj, ob eni popoldne in ob devetih obrtnikov samih, da jn najbolje pustiti vse, ter gledati zvečer, zraven pa ne zamudi niti četrt ure določenega časa. zase, za svojo korist, ter oporabiti vse slabosti svo* Kadar se molze samo dvakrat, tedaj se določi zjutraj in zvečer ista doba n. pr. zjutraj ob šestih, zvečer ob šestih jega sodruga v lasten prid. » Če bila resnica » da ta misel prava in dobra, ajutraj ob sedmih, zvečer ob sedmih itd. kako pa pride toliko pritožb, kako pa da ravno oni i Kako naj ravnamo s kravo ? Že v prvi mladosti kateri to geslo naglašajo, najbolj stokajo o slabih časih, je treba naučiti teličico, iz katere hočemo odrediti dobro onim, kateri se odtegnejo od vsega delovanja za občni molzno kravo, da se človeka ne boji in da se mu rada blagor, goditi bi se moglo kaj dobro, a teh dokazov da prijeti Zatorej se boža večkrat po koži in se prime manjka. Obrtnik osamljen, je kakor veternica, katero gesto za vime, da se temu ne protivi (ustavlja), je treba obrača vsaka sapica, katero uniči vsak vihar. pomoči z lepo besedo, s koščekom kruha itd. Kadar po Poglejmo vender druge stanove, najdemo li geslo rodi telica, naj ostane tele pod vimenom, tudi ko bi bilo „vsaki zase « pri naših delavcih i na najdemo pri uradnikih, doktorjih ali druzih stanovih? sicer napajanje običajno, po odstavljenju prvega teleta naj se krava vselej prav čiáto izmolze. Omenjeni dve stvari To geslo je najbolj naše in dokler ne dobimo gesla : ste neobhodno potrebni, ako hočemo iz krave napraviti „Jeden za vse, vsi za jednega", ni treba nam misliti, da dobro molznico. Po odstavljenju prvega teleta treba je bodo obrtne razmere boljše postale. Geslu n Vsaki zase" dekli največ potrpežljivosii, prenagla in prehitra dekla ne pomore nobena obrtna novela in tudi ne dokaz zmo- ne sme molzti mladih krav. Vse namreč mleko kaj rade žnosti, pogoj napredovanja je skupnost in vzajemnost, in zadržujejo, če slednjih ne moremo doseči, zastonj bode ves trud po- lahko odpravi. sameznih obrtnikov. prijaznim Vpitje, in pohlevnim ravnanjem se to pretepanje in suvanje pa kravo pako izpridi in popači, da se kasneje ne da rada nikdar Kmetijstvo. •M E» -m I» več molzti. Le in razum, ali pomisli i dekla, ki imaš od Boga pamet svojega gospodarja rada ubogala j ko Kako je treba molzti. Glede na število vsakdanjih molž. mi je pripomniti te za vsako malenkostno stvar kregal ali'celo pretepal? Krava se mora veseliti, da ji odvzameš mleko, ona mora naznanjati pri molži j nekak prijeten občutek, to pa se doseže s pravilnim molzenjem in s previdnim ravnanjem. Krave se najraje puste mlesti, ako jih molze vedno ena da se morajo štirikrat na dan molzti one krave, ktere in ista, umne molže vešča oseba. Zelo imajo veliko mleka in od katerih se je tele še odsta- molze sedaj ta sedaj druga vilo. To bi bilo naj umestnejše, ker bise največ namolzlo, takem ravnanju lahko popači. dekla Ako » se napačno je, ako ker se krava pri začne pri dobri in ker mleko ne tiščalo. Pri večkratni molži dajo krmi naenkrat mleko sušiti, je treba natanko pregledati i namreč krave mnogo več in tudi boljšega mleka, ker se ali ni morda bolezen temu vzrok, ali ni vime morda s pogostim molze jem vime draži, da kri bolj njemu doteka in da se torej napravlja več mleka. Navadno mol- zejo v naših krajih po trikrat na dan, kar zadošča za vneto. Vsak prestop od sveže klaje na suho in na robe izvršimo prav polagoma, ker sicer se mleko suši, ali celo krava zboli. Ce hočemo kravo na suho postaviti, tedaj navadne, ne pre mlečne krave. Zelo napačno pa je, ako I molzemo precej po odstavljenju samo po dvakrat, ker se jo nekoliko dnij slabeje krmimo, redkeje molzemo in čisto ne izmolzemo. Pri takem ravnanju se mleko pola-V tem slučaju manj* namolze in ker krava lahko zboli za g°ma suši, krava Pa ostane zdrava. Ako se z molžo hitro vnetjem v vimenu Dvakratna dnevna molža zadošča še prestane i tedaj krave večkrat zbole, zlasti se rade prika kasneje î ko je krava že visoko na času žejo bolezni v vimenu. (Konec sledi). Kdaj se naj molze? Izkušnje so nas poučile, da najumestneje molzti pred krmljenjem. Naše gospodinje m » Mel užina u i zašepetala Voršilka i šla je po nekaj moke, ođprla v sobi okence in vrgla skrinji moko v v w v vu vmm w w WWW99 * vetrove. stari Rokos prebuiil se je vsled ropota n To Vodnikova nevesta. (Češki spisal V. Beneš-Třebizsky. — Poslovenil D. P.) (Dalje.) pripovedovanja postala je dletva Rokosova danes tako, kakor se vsi peklenčki stepli ! menil je mencaje si oži in bi pogledal na uro i ki z nekako mir nostjo nihala vedno enakomerno » Dvanajst. Za Boga i Za v otroci, tako pozno uže? Zaka j me niste vzbudili S ar svojem delu, siva glava padla mu je na prsa. Ni bil na vajen dolgo v noč sedeti. človek pač nič več ne velja, niti sebe nima v oblasti Nikdar ni premagalo spanje starega Rokosa, letos v pr í » Ne bodi tako žalosten i Andrej i morala bi s teboj vije No leta prenašajo to Idi i Voršilka, po otep žalovati" tolažila je Voršilka, ko so mu oči zopet solzele » Samo pusti me i pred ljudmi pravila tožil Î ko naj se izjočem, nikdar še nisem niti zajokal, pri vas v prvlje. Mati oče umrl, in je ona dolgo, dolgo pla- slame. postelješ dečku, danes gotovo trudnemu. Verujem, ta vihar i velikana izmuči", govoril je ribič in potegnil izpod rudeče barvane omare slamnico, belo, kakor ta sneg, kateri se zunaj tako sipal z neba. la ko je kala, da se mora človek iz j okati, ako neče, da se utrapi. solzami teče prè žalost iz srca", pravil ji je Andrej. » Veruj i ko tebe ne bilo, nikdar bi ne bil šel na Voršilka prinesla otep dolge, žitna slame, razvezala ga vravnala, pogrnila s slamnico in položila za njo vzglavje s perjem Češko i če tudi so tu dobri ljudje in imajo s človekom usmiljenje. Doma bi bil ostal in vsak dan hodil na grob. Sedaj bode nemara s snegom zavet, toda odkopal bi sneg, odkril ta griček ... Pri vas niso taka pokopališča. Pri našem dviguje se visoka gora, višja od te, na kateri so takorekoč nabito, rekla je „lahko noč, z Bigom poljubila očetu roko in odšla v svojo sobico. Dolgo molil je Andrej in ^staremu Rokosu se to dopadlo. Za rana je sicer vihar jenjal, in reka se je umirila j a snega je bilo toliko, da ni bilo mogoče čez prag. Andrej one razvaline. Dolga je ta stran, z gostim lesom obra- ščena, in 'pod njoj, pri zidu, izkopali so jamo in v njo z na pokrovu nosila metanice in vetrovi Samo hotel pa v sneg, ni hotel svojega dobrotnika dalje obteževati, bil je i on ubog, vedel je, kako težko se pri črno rakev i i i vrvmi spustili priprosto, je bel križ, In ko pridejo snegovi zavejo vse pokopališče, da niti sledu ni o njem redkokedaj molijo iz snega leseni križi, toda ta, katerega služi košček kruha, če tudi na ladji. Ko bode sam delal, tedaj se ne bode protivil, a sedaj bi se moral sramovati , kai Kaj še, dečko, danes niti psa ne izženem ven še človeka i tu ostaneš, dokler se to nekoliko ne pro sem jaz postavil, nikdar ne izgine. Dosti višji je od mene meni. Nemara kmalu zmrzne in vasi) steptaj in močen, da bi se moral silen veter v njega upreti, pešpota i da pa moreš iti", razsodil je Rokos. bi ga mogel izruti Kedaj te zopet, majčica, tvoj An Andrej ubogal, pomagal je ribiču delati mreže drej poseti Ko staji ledena skorja na tvojem grobu in \n mlade njegove roke umele so to izvrstno. Izdolbel mu škerjančki vzlete iz dobrav nad pokopališčem i da ga veslo in držaj, katerega je tako izrezljal, da se ni mogel pozdravili i tedaj bode tvoje dete zopet pri tebi in temu delu načuditi. „To bode praznično", je rekel okrasi s prvencem pomladi posteljo svoje roditeljice u n In jaz spletem venec iz naših cvetk. Veš i kako Dan potekel hitro j treske in ko se je mračilo zvečer razsekal zaplapolala Rokos svetla luč. krasne rastejo pri nas po bregu in ravnini vesiš na križ, kaj ne, Andrej?" i m 8a P0' Rokos sedel je na klop pri peči, Voršilka njemu nasproti Andrej pa med obema. n Povesim, Voršilka, povesim", zatrjeval je deček in » No danes nam moraš pripovedovati, ko to tako pritisnil devo na prsa, toda poljubil je ni, ne pnstoja do^ro Voršilka mi je o tem povedala. In jaz bodem sinu neveste celovati, ako je pred kratkem mater pokopal, zopet pletel mrežo. Vidiš s tem si kratim večere a Vor „Oče vedo o vsem, ničesar ni oporekal a dragi, sam je govoril o tem in gilka čita med tem bodi si iz svetega pisma, katero je katero podedovala po materi, bodisi iz te velike knjige > Mladenič pritisnil je močneje devo na prsa, in solze gem podedoval po pokojnem očetu in ta zopet po dedku. zapisano, kako je bivalo pri nas za najdavnejših ki so mu silile iz oči j, škropile so Voršilkino lice jeden tek se združile z njenimi — tako, kakor njeni duši Ostaneš pri nas? Oče nam prepustijo ribarnico po njem kresejnski ribič? v Tam let. Včasih tudi sam v nedeljo popoludne po večernicah n i bodeš iz nje čitam. Skorej vsak ribič v Poogriju ima takšno No, da ne pozabim, začni torej nekaj", silil ribič Mladenič zopet ni odgovoril. Zvunaj je zaropotalo Niti ne vem, striček, o čem bi vam pravil. Skorej tako divje, kakor bi se ribarnica obrnjena proti rebru, zadonela je strašno. Do sem se přivalilo nekako deblo, in v reki je zopet nekaj splehtalo najbrž izrujeno drevo, tako presumljivo, da je luč ugasnila rušila. Lesena stena vse povesti pravil sem uže Voršilki, o Talafusu, tošu, o Pikuliku, o kralju Matjažu, o Svatopluku o Ta a » treh njegovih sinih in o protih?" prestrigla je In v dimniku zažvižgalo je nekaj Voršilka njegovo besedo n Drugo. a T) To torej! Nisem je se sližala in tudi oče ne." in zopet bode elegrajska država obnovljena m n Pred davnimi leti U t pričel je Andrej, „kraljeval slava nitranskega in trenčinskoga okraja Vidite njo od je na Velegradu Svatopluk. Daleč za Krivan segala tistih dob je naša zemlja uboga, niti lastnih otrok ne njegova država. Tudi Witra bila je njegova. Tu tekla preživi. Morajo za svojimi gorami iskati živeža." je njegova zibel. Ko se je postaral, prepustil je vlado i najstarejemu sinu in mlajša dva bi mu naj bila pokorna. Toda sinovi niso se ravnali po očetovi volji. Radi bi me slušali, ko bode zlo in ko bode rasla na mojem grobu Andrej dokončal svojo povedko, otrl si s čela pot i gorke, velike kapljica, in se zamislil Niti Voršilka î niti Rokos nista pregovorila. trava, a tedaj bode uže prepozno. Pomnite, da Bog ne n Od teh dob torej hodite na Češko in Moravsko?" posluš otroke kaznuje. Toda sinovi ravnali so se le po svojem. In opustil je torej stari kralj svoj velegrajski n dvor ter odšel na goro Zahor pri Nitri konja ki ga je prinesel sem, je prebodel in meč, s katerim je bil opasan zaril je globoko v zemljo, da ga nikdo ne našel. i to goro videti je daleč po naši zemlji i Raz bil sem na njej, vprašal je čez nekaj časa starec. Od teh dob", odgovoril je žalostno mladi Slovak-žičar, povesil glavo na prsa in se zopet zamislil. „Tega še nisem slišal! To bi torej bila kazen na potomcih za očeta?" vprašal je zopet ribič. Nemara, toda ne vem. To vem, da neradi pravijo » toda Krivan je konja in zakopal • y • • VIŠJI. meč In ko je tako umoril svojega o breblavski bitvi po Slovaškem, in nobeden krajan ne ozrl se po zemlji, katero osrečil, kakor si i pravi tega za mejami. Drugje bi tudi jaz tega ne pravil Stari Jura iz Ziborja je pri spasu svoje duše prisegel katerim je tako veliko dedščino zapustil, kar se da je na Zaboru jama, a v jami kralj Svatopluk, ki čaka svoj narod, kateri je tu bival, in lastne » mu prikaže neka mladenka z razpuščenimi lasmi zele lepših časov da se nekoč zopet prebudi in zopet bode nem i z zlatom protkaném oblačilu. Jedva jo je zagledal, kraljeval. « prekrižal se je Svatopluk, ka bi mu ne mogla škodovati n Ne boj se, krali u » mu dejala » ker bil dober vladar » Tp je žalostno dečko, žalostno î toda rad takšne stvôri poslušam. Ne vem, kaj je to, da ljudje tako radi in si s osrečil svojo zemljo in lastne sinove, tvoj narod poslušajo nevesele povedke, toda ko pridejo nadloge na nikdar na tebe ne pozabi. Kadar mu bode najhuje, naj nje? jih neradi nesejo, neradi, Rokos to ve", razumoval poišče tvoj meč, katerega si tu zakopal m njim izžene je stari ribič maje z glavoj. sovražnike in vrnejo se mu stari, zlati časi. Sama povem o njem tvojim potomcem. Sedaj pa pojdi k puščavnikom, ki bivajo na drugem brdu gore, vzemi si njih oblačilo in med njimi končuj dnij svojega življenja." In ko je to izginila. Svatopluk zavedel se je šele pozno, » Tako se časi menijo in tako teče ta svet!" rekel izrekla, da je govoril s kraljico vil. stran gore Ubogal je in šel na drugo puščavnikom, slekel svoje oblačilo, odložil svoje leskeče orožje in oblekel njih habit. Dolgo živel je med njimi, in ko so pešale njegove moči, pristopil je je Andrej poluglasno, polušepetaje ta poslednji stih stare slovaške pesni, katero pozna vsako dete v njegovih gorah „Dobro veš praviti, toda sedaj moram ti jaz nekaj povedati o naših vodnikih. Včeraj pravil sem Voršilki o jednem in o Marini, saj ti ona tega ne ostane dolžna. makovemu ležišču, na katerem je ležal veliki Svatopluk „Ne Čudni dečki so ti vodniki. In na svatbo prihajajo ribičem, in ribiču ni treba skrbeti za baio. H krstu pri hajajo kot kumi in takšni otroci so srečni. In kadar srebrnolas starček v snežnobelem oblačilu in rekel: umreš, Svatopluk toda dolgo bodeš spal, dolga leta ko se vrnejo tvojemu ljudu zopet časi umre dober ribič, s spremljajo ga tudi pri poslednjem potovanju. Pri vas gotovo toliko o njih ne vedo. Mi ? kakoršni so bili za tebe še i se prodiš, znova bodeš kraljeval dolgo, srečno, a tedaj razpade tvoje telo v prah Svatopluk, ki ni mogel prenesti zarje okoli starčka, kateri je stal pri njem, zatisnil je oči, a ko jih je zopet često » se jih ne bojimo. Mojemu očetu pomagal je prè jeden kadar je lovil ribe in vedno imel je takoj polno ribarnicah so mnogokrat kot gosti, toda pri govoril resnico, ni mi za mrežo, meni še nikdo ni bil. Ka njih poseté No poslušajte torej Nekje pri Bu odprl ni bilo po dedku ne sluha ne duha, a dvanajst pusčavnikov stalo je okoli njega, moleči za lahko njegovo smrt. Šele sedaj je povedal » da velegrajski kralj In diru stala je nekdaj ribarnica, toda malo slabša, nego ta naša. Kadar je zatulil veter, vedno je prodrl do ribiča v sobi, in ribarica stiskala se je v kot, ka bi je ne zeblo i zopet je zatisnil daljave slišal je oči še î Kakor bi živel i jelo se mu je dremati, in samo iz pogrebni spev nad svojim telesom. zavalili posadili so ga menihi v jamo z velikim kamnom in jedva so zavalili, okrvavelo je nebo nad vso nitransko trečinsko krajino, a Madjari _ _ . klali so pri Břeclavi Moravane in slovensko ljudstvo. (Slovaki imen. se Slovenci). Vse tri Svatoplukové sinove so ubili, ves slovaški kraj zaplavili, toda na goro Tabor a ko je deževalo ali snežilo, čutili so to tudi v ribarnici. Poleti in pomladi presedavala je ribarica z ribičem dolge večere vedno na bregu. Tožila sta skupno Bogu to bedo, ki se ni hotela ganiti od njih kam drugam, kakor bi jo prikovali. Mučila sta se dovolj, in vendar nista ničesar imela. To je uže tako, kar je komu prisojeno, tega se ne se niso upali. Tam v skali spal je Svatopluk in še danes gpi. Ko nam bode najgorše, najdejo prè tam njegov meč, zbavi. naj dela, kar hoče. Ne vem, čemu je tako takih stvareh nerad sodim. (Dalje sledi.) » a o 5? ît it it it it it it it fa it fa&: fa fa fa fa fa fa fa fa it fa fa fa fa fa fa fa fa fa fa fa fa fa & £ & & Važne občinske volitve se bodo vršile meseca februvarja v razdeljenih občinah Pomjan, Marezige pri Kopru. Poskušeni samomori. V Ljubi) skusil ustreliti neki se je te dni po ojak Osebne vesti Učitelj v Ljubljani Josip J an o v s k y )e krogla razbila čeljust in poškodoval nos in jedno oko Zadel se je tako nesrečno, da mu Mož imenovan telovadnim nčiteljem na učiteljišču v Gorici častno se je hotel usmrtiti, ker g* je neki lajtnant hudo preganjal svetinj za Anton P eter 1 i n kanoniki Rihari Frank Franc Hočevar. štiridesetletno službovanje so dobili župnik V Celj se je korporal Jesih radi nesrečne ljubezni po v Šmihelu pri Novem Mestu in novomeški skusil ustreliti, a se je samo težko poškodoval 9 Matij J er i h Fr P in Nova podzemska jama Poleg izvira Vipavščice Cesarjeva zahvala Odbor družbe sv. Mohorja je potom že nekaj let sem zapadni strani Nanos-a za grajščino grofa L^nthpierja, iščej rebro Rov kateri se v ta namen ko dež. predsedništva v Celo tno knjigo n cesar u ir. Veličanstvu cesarju doposlal koledar za leto 1899. obe liko krasno vezani, za ta dar in že 270 m dolg. Te dni našli so konec tega rova ve- pod ZP1U3 ko jamo, katere še ni mogoče premiriti. široka Cesar je obedve knjigi sprejel in odboru se je je blizu 20 m in isto toliko visoka Vsa jama je nad 10 m mišlj ob tej priliki poka poročilo cesarjevo zahvalo lojalno in domoljubne z odo Slavnostno knjigo »Naš cesar" sta vsprejela tudi nadvojvoda Fran Salvator in nadvojvoda Oton polnjena. Občinske volitve v Radečah so se vršile dne Občinski svet v Gorici sebni zaklad za ustanovitev je sklenil ustanoviti po italijanskega vseučilišča v Trstu Kmetski list, kateri je izdajal koroški Bauernbund 20. januvarja in je zmagala katoliška narodna stranka. Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji. Konvikt usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu razposlal je te dni letno poročilo o zdravljenju m krbo bolnikov mi da ž mreže nolem letu njim vlovi lovenske kmete na Koroškem v nemške poročila je idno, da je bolnica nehal izhajati Metliško grajščino je kupila „Ljudska posojilnica" 802 bolnikov. Koncem 1897 z dnem 31 dec 55 bolni ko oskrbovala jih je ostalo v bolnici 37 in v Ljubljani za, 80.000 gld. S tem je zopet prišlo jfdno vele- posestvo iz nemških rok. 547, nikov mož. Popolno ozdravljenih je bila zboljšanih 14tí, neozdravljivih 22, umrlo jih je 32 bol mej poslednimi samo 1 po operaciji Operirali so 2 od teb h je 240 popol ozdravilo 3 294 se je stanje Občinske volitve na Štajerskem. V zgornji zboljšaio. Po stanu in obrtu jih je bilo največ in sicer Polskavi so Slovenci strmoglavili dosedanji nemškutarski občinski zaitop in so v njem zadobili večino, Nasprotno so pri kmečkega stanu, potem 48 dninarj 45 šolarj 18 čev volitvah v Nerčni vasi zmagali nemškutarji. Radečah je todni dom." Narodni dom v Radečah. Okrajna posojilnica v Ijarjev, 15 krojacev, 10 zasebnih uradnikov, 11 kovačev, du hovniki so bili 3 in 2 redovnika, skupno 59 vrst stanov Iz Kranjske so vsprejeli v bolnico 690 bolnikov, iz Hrvatske kupila Petrič-ev hotel in ga prekrstila v n Na- 29 Čehi iz Šfcaj er^ke 10 iz Italij 11 iz Primorj i sio bil pa dva Morava in Nemca, po jeden pa iz Sp Avstrij Galicije, Ogerske, Slavonij Tirolske, in severoamer zni h Italijanski rogovileži Okrajno glavarstvo v Pulj držav. Po veri je bilo 750 rimsko katolikov, 13 grško-kato je poklicalo na odgovornost 72 podanikov kralja Umberta I likov 1 pravoslavnik in 1 luteran Največ bolniko so ker so se, dasi inozemci, udeh žili politične demons ljudj uživajo gostoljubnost pri nas in jo plačujejo s tem Ti da imeli v mescih avgustu in decembru (68), najmanj pa oktobra namreč 53 Število oskrbovalnih dnij znaša 14.417, ali na skušajo delati političn Potres Dne zgavo 18. vsacega bolnika povprečno 17 97, vsak dan se je povprečno oskrbovalo 39 49 bolnikov t. m precej močan potres se je v Ljublj primeril da se d vsled odloka Sklepom poročila se omenja notranj ministerstva z dne 24 --J -J---j——m vtc* £J V-® v v«. ? UŘ\J\A. VUlVUUJ UU Ut UUJ ÇgUl 1JJL lUlOllClOllV ct U U. Li U 4 kateri se je čutil tudi o raznih drugih junija 1898 sme imenovati „cesar Franc Josipova bolnica krajih na Kranjskem Odobreni zemljevidi. Naučno ministerstvo je za porabo na ljudskih in meščanskih šolah in učiteljiščih odobrilo Orožnov zemljevid Evrope. Srečolov je dovolilo fin. ministerstvo požarni brambi Loki. da se je v spomin na vladarj petdesetletnico zavod zdatno povečal in sicer z izdatno pomočjo vseh krogov, posebno pa kranjske hranilnice, za kar se vodstvo najiskrenejše zahvaljme. Zgradba nam sicer ne dela več s krbi visok dolg a treba je poplačati nam ga je naložilo zidanje in notranja uprava v Škofi na Viču pri Ljublj Dovoljenih je 2500 srečk z dobitki v efektih Novo šolsko poslopje zgradé tekom letošnjega leta glasi se koncem poročila in ta koneční stavek priporo čama vsem blagim srcem v blagohotno uvaževanje. Otvorili bodo za sedaj dva razreda Nesreče 67 letni posestnik Ivan Birk iz Šmartna pri Ljubljani je svoj voz tako nerodno naložil z drvmi, da se Deželni dvorec v Ljubljani. V prihodnjem zase- je voz nanj prevrnil in ga ubil. danju dež. zbora kranjskega t, j. mes. marca ali aprila pride na vrsto tudi gradnja dež. dvorca. Ako dež. zbor odobri predlog dež. odbora se začne s zgradbo že letos. Razširjenje slov. gimnazije v Ljubljani. Vlada se je lotila pripravljalnih del za razširjenje slov. nižje gimnazije v Ljubljani v popolno gimnazijo. Odklonjena avdijenca. Avstrijsko učiteljstvo je nameravalo vročiti cesarju posebno spomenico s prošnjo, naj izboljšanje gmotnega stanja učiteljstva, a dotična avdijenca ni bila dovoljena. Shod Ljutomersko politično in gospodarsko društva je sklicalo na dan 29. t. m. na kapelo pri Radgoni javno zborovanje na katerem bo poročal dež. poslanec dr. Rosina. Poštni debi in prepoved o prevažanju po železnici. Znano je, da je ministerstvo pred kratkem izdalo naredbo, s katero je izključeno prevažanje po železnicah ali s parobrodi tistih inozemskih časnikov, katerim je v Avstriji odvzet poštni Imenik izdal vasij in krajev ljubljanskega okraj debi. Nekateri tu in inozemski listi so vsled tega izrazili bojazens da utegne avstrijska vlada tudi tranzitni promet monarhije, prepove- Samsa v Ljubljani. Imeniku je dodan ličen zemljevid, dati Temu nasproti meni „Fremdenblatt, da se tega ni treba bati in da se ne zgodi ničesar, z čemer se tranzitnemu prometu je hišno zidovje dobilo zevajoče razpoke, so se morale stranke onih tiskovin, katerim je t Avstriji odtegnen poštni debi težave ali da bi se isti celo onemogočal. delalo izseliti iz bivališč. Podrobnosri se niso znane in se toraj tudi ne ve, ali in koliko ljudij je ponesrečenih Ta potres so Stara pesem Neznana ljubezen je zakrivila žalo- označili tudi instrumenti na tukajšni opazovalnici igro, ki se je te dni dogodila na Dunaju, Mlad tesarski dela P Vehinger, o katerem smo poročali, da je umrl vec, Jvan Biedermann, je bil zaljubljen v služki svojega kot žrtev gobave bolezni, ni še umrl. Pariza brzojavi mi- mojstra, 241etno Frančiško Spottl, ako ga dekle ni hotelo usli- sijonska družba, da je bil zelo nevarno obolel a da Se živi. sati jo je dne 17 t. m. ustrelil na cesti v Ottakringu da je obh-žala takoj mrtva. Potem je tekel nekaj korakov naprej in přestřelil prsa tudi sebi. Car in Tolstoj Na zadnjem potovanju iz Livadije izrazil je car da vidi Tolstega. Tolstoj je prišel v priprosti kmečki obleki. Car ga je po staretn ruskem običaju poljubil bolne na pljucah, vratu, usta in lica ter vprašal, kako misli glede njegovega predlo ga razoroženju Tolstoj je odgo da mora car sam pred kr hlj u in nadušliivem njačiti s primernim vzgledom ter je obljubil zajedno, da izda Kdor hoče svojo bolezen na pljucah ali vratu ali kmalu knji ki jo pripravlja o tem predmetu naduha, tudi vže zastarela, enkrat za vselej zgubiti, 19 Cigareta usmrtila človeka Iz Dubrovnika poročaj • i t. m Neki delavec je sprehajaje se pušil cigareto Kar naj pije v cigareta razletela močnim pokom tako, da je kadilcu raz- caj mes bila lice Nesrečnež je umrl isto noč. V cigareti je ajbrže kapica („kapselj") za sprožiti puško Kmetski upor. V aradiki župniji na Oegrskem v mestu Nova sv. Anna so přetečeni teden volili novega župana od A. Wolffskij. kronične plučnein vratne bolezni Tisoče zahvalnih pisem za čudovito moč tega faja sn na razpolago. 1 zaboj za dva dni je bil izvoljen mož. katerega kmetje niso marali je ljud stvo udrlo v občinsko hišo in hotelo vse razdrobiti ia pretepsti stane 75 kr. čaj se d biva pri Brožure te pošljejo zastonj. Samo pravi Žandarj so začeli takoj streljati med ljudi ter so ubili 6 oseb in jih ranili mnogo Celo vojaštvo je moralo poseči vmes. Na ogerskem so zares še prav azijatske razmere, že na vsaki vo-litvi je nekaj mrtvih in ranjenih ! Ali ni Ogerska sredi ci vili -zovanega sveta? Saj se tudi drugod sprimejo ljudje ob takih Wolffskij, Berlin Nr 37 Weissenburgstrasse 79. prilikah in mora miriti oblast, ali da bi takoj strel.ali med ljudstvo žamdarj in bi naskakovali nanje vojaki, to je že pač redkokedaj. Na Ogerskem je pa vlada eč sama kriva takih St. 46.209 krvavih prizorov, ker preveč protežira svojo stranko in pošilj ogenjin žveplona vse, kar se klanja njeûemu bogu To se pravi že malo po barbarski braniti svoje politično stališče. Rim Večno mesto je v dneh svoje slave štelo mnogo milijonov prebivalcev, pozneje se je pato prebivalstvo silno skrčilo, Mestni magistrat ljubljanski prodaja smeti 7 čemur je bila vzrok razposajenost, nemoralno ži prebi so nakopičene na senožeti pod TiYOlijem valstva, vojne in izseljen ravno tedaj, ko so papeži 13 boljšega dela ljudstva Isto je stoletju, zapustil ter prenesli svojo stolica v Avignon na Francoskem tudi puščalo Eim ki ob Dolenjski cesti pod zelenim hribom in ob Kravji poti y Trnovem. in se selilo v druga mesta in dežele, Po vrnitvi papežev v Pogoji prodaje izvedo se pri mestnem 14 stoletju je Rim štel okoli 20 000 prebivalcev. Ljudst o tedaj zavoljo velikih vojn in kužnih boleznij. mnogo trpelo komisar j atll ob navadnih uradnih urah. kar je razvidno iz tega, da je v celih dveh stoletjih se pomno- Maoistrat žilo le za kakih 15 000 in tako dospelo do š evila 35.000 dež za kakih 15 000 in tako dospelo do š evila 35.000 stolnega mesta Ljubljane prebivalcev. V 18 s toletj se je prebivalstvo še precej pomno dné 17. januvarja 1S99. žilo a začetkom 19. veka vsled Napoleonovih vojn je zopet padlo na kakih 50 000 prebivalcev. Pozneje se je pa začelo prebivalstvo v Rimu razmerno jednako kakor v drugih velikih mestih in vendar se ne more meriti z Dunajem, Berlinom, Parizom itd., katera mesta so se v zadnjih desetletjih pomnožila za več nego trikrat in tudi štirikrat, med tem ko se prebivalstvo Rima v dvajsetih letih k večjem podvojilo. Uzrok temu zaostajanju Rima za drugimi velikimi mesti leži seveda v splošni bedi Italije in pa tudi v tem, da je od Garibaldija in Viktorija Emanuela sem 'prebivalstvo odpadlo od Vetikana, ki imajo veliko je bil duša in cvet večnega Rima Tragedija na morju Na parniku, „Orione ka teri se je vračal iz Amerike, bila je neka italijanska rodbina Ferrarija, obstoječa iz moža, žene in otrok. Sredi morj žena mlajša dva otroka v morje za njima K pa Vsi trije so se utopili tudi utonil. Koj za tem pa skoči še mož vrže skoči še sama. kateri Močen potres se pojavil v nedeljo zjutraj na ponudi obilen postranski zaslužek W. 3877 - Heinr. Eisler, Berlin Gharlottenstr. 75. Peloponezu. Dve vasi sta skoro razdej V Philitariji, kjer » Loterijske srečke V Brnu dne 25. januvarja t. Na Dunaji dne 21. januvarja t. V Gradci dne 21. januvarja t. 43, 44, 77, 21 29, 50, 83, 37 50, 55, 26, 18, 77 Tržne cene. v Ljubljani dne januvarja 1898. Pšenica gl. kr., oves gl. 6.25 kr. 10.80kr. rž gl. 8.50 kr., ječmen gl. 1 ajda gld. 8.25 kr., proso gld. 7.75 kr., tursica gld. 5.65 kr. leča gld. 12.— kr., grah gld. Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr., fižol gld. 10 kr ♦ < K □ Blasnikova tiskarna v Ljubljani na Bregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot : knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litograflška dela v eni ali večih barvah. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. i > i i Spoštovani gospod! Zalival[jam Y»s. tla sté mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsni bolezni. Porabil Nt*nijedno steklenico trpotcevega soka. kašelj in prsna bolezen mi je skoro prenehala. Pošljite mi takoj še tri steklenice Vašega izvrstnega trpotce-vejřa soka, a zraven še tudi 2 zavitka čaja proti kašlju. Z velespo- C enjeni gospod lekArnik! Pred kratkim časom sem naročil od Vas jedno steklenico krepilnih švedskih kapljie. naredile so meni in mojim znancem tako dobro, da Vas moram za to dobro zdravilo nájtopleje zahvaliti. Blagovolite mi za moje znance še štovanjem Vaš hvaležni JAKOB SUPPAN tri fteklenice po 80 kr. po poštnem povzetju poslati. 8 spoštovanjem VID ZANIĆ. Mod ruš, dne 26. maja 1898. V Divači. 19. oktobra 1897. Trpotčev Sait), kateri sok deluje (Spitzwegerich tako izvrstno proti kašlju, prsnim boječi nam, hri-pavati, težkemu dihanju pa tudi za stare bolezni, dobiva se vedno svež v lekarni pri Zrinjskem, H. Brod Praye krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčnim bolečinam, popravljajo jovm, Naj Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. prebavi jen je, čistijo kri, krepijo želodec. Po teh kapljicah izginejo vse želodčne in črevesne bolezni, a dobi se dober apetit pazi vsakdo na varnostno znamka, ker samo tisti trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na ste- Paziti znamko, le ker treba samo na tiste varnostne švedšk* klenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena steklenici trpotčevega soka s točnim navodilom je 75 kr. Razven trpotčevega soka je dobro rabiti proti kašlju tudi planinski čaj. kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena jedne steklenice krepilnih švedskih kapljic s točnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem Cena jednega zavitka planinskega j povzetju. čaja proti kašlju je s točno poši-ljatvijo 35 kr. doda Kdor pošlje denar naprej, naj za Oboje se pošilja vsak dan poštni list in zabojček po 20 krajcarjev. poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj doda za poštni list in zabojček še 20 kr. Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Lekarna Zrinjskemn H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Naročila, katere znašajo 5 več, se pošiljajo poštnine prosto. gld. in !o spoštovani gospod! Moja žena je iežala tri mesce vsled trganja in bolečin v kosteh. Precej, ko je začela rabiti Vaše »mazilo proti kostnim bolečinam « je vstala že čez tri dni, in danes hvala Bogu, hodi. Zahva-Ijajoč se Vam za to izvanredno mazilo ostajam pokoren sluga Bartol Lisički. Strmec pri Stulici, 22. aprila 1898. Mazilo proti kostnim bole činam (Fluid) je prav dobro zdra- vilo proti trganju in zbf dan u v kosteh, protinu, bolečinam v križu proti prehlajenju, pri prepihu i t. d. Mazilo krepi oslabele žile in krepi stare nogah. ljudi, ki trpijo slabost na Vsaka steklenica mora imeti var- nostno znamko t. j. sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega hrvatskega bana, ker samo tisto mazilo iz moje leka ne, ki nosi to varnostno znamko na steklenici. Cena jedne steklenice mazila proti kostnim bolečinam s točnim navodilom je 75 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor za doda še 20 kr. pošlje poštni denar list naprej, naj in zabojček Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikoyi nasledniki.