dt. Ttì '*(■$■
H&euižf&v
———-if J?'tv . yC^ù&'nisMs
d&r^k* «;• m
fjxró*™, iA*x]
Pogamesmi gtevftlfeJi siane IO vinarjev*
Naročnina listu:
C*k> leto . . K 50-— Pol ieia ... „ 26-— Četrt lete . .	„13—
Zunaj Jugoslavije: Celo leto . . , 66.—
Posamezne številke
m itirih straneh 60 v.
Uredništvo Lupravništvo: Maribor, Koroška ulica it, 5. — Telefon št 220.
STRAŽA
Hendvisen političen list sa slovensko ljudstvo«
Inserat! ali oznanila
se računajo po K 1J0 od enoredne petkvrste pri večkratnih oznaniHb — popust —
„Straža“ izhaja v pon* deljek, sredo in petek* Rokopisi se ne vrača joj
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
91. števiika.
Maribor» dne 18. avgusta 1920.
Letnik XXL
Temne moči
delu.
Ako človek opaža naše javno življenje, zadene na celo vrsto nedoumljivih ugank. Marsikdo je že rekel: kako bi vendar lahko bilo lepo pri nas v Jugoslaviji! Kar je za vsakdanje življenje najpotrebnejše, živež, ga imamo dovolj, četudi ne vselej in povsod v izobilju. Posledice dolgotrajne vojne nam seveda ne prizanašajo, a drugod so še hujše, mi smo vendar na strani „zmagovalcev“ in vojna bremena pač morajo čutiti še bolj — „premagani.“ Naš ideal: sloboda, ujedinjenje, lastna država, je dosežen. Že vz pričo tega bi morali rade volje vzeti na sebe razne težave, ki so ob tako velikih preobratih neizogibne pa bi jih z delavnimi rokami, z bistrim duhom in dobro voljo tudi lahko premagali/ Zakaj ni med nami tako, kakor bi moralo biti in bi lahko bilo? Kje je vendar zadnji realen vzrok, da ni tako?
Kje je vzrok, da so naši „zavezniki“ napram nam tako hladni, celo sovražni, dočim je Nemška Avstrija in Madžarija v veliki milosti ? Se pred krat -kim je zavezniški svet s studom in ogorčenjem pro-klinjal „nemško kulturo“, sedaj smo naenkrat v njegovih očeh mi neotesani barbari, Nemci pa uživajo vse simpatije kot visoko civiliziran narod. Kaj smo storili žalega Italiji, da nas koj od početka naše o-samosvojitve tako strupeno sovraži in zaničuje ter našemu izmučenemu narodu ne privošči tega, kar je njej in vsem narodom najdražje?
L". 1919 se je sesia v nekem inozemskem mestu večja družba naših odličnih mož, med njimi ugledni politiki, pisatelji in učenjaki raznih struj političnega mišljenja. .V razgovor je prišlo tudi vprašanje, kaj je vendar zadnji vzrok, da nam je Italija tako sovraž-
na.	Neki odličen Hrvat svetovne izobrazbe, ki mu nihče ne bi mogel odrekati „naprednost“, je rekel: zadnji in skrivni vzrok je — prostozidarska loža. Nihče mu ni ugovorjal, vsi so pritrdili. Da, tu je ključ, ki nam razreši vse uganke našega zno-tranjega in zunanjega naravnost obupnega položaja .1 [Vodilne štrene svetovne prostozidarske lože pa ima v rokah židovstvo. To prostozidarsko židovstvo se je zaklelo proti naši državi ter dela zistematično na njeno vničenje. Glavno moč ima loža v Parizu in v Rimu. Tako je umljivo mrzlo razmerje oficijelne Francije do nas ves" čas mirovne konference. Francosko framazonstvo hoče pokriti znotranjo gnilobo svojega
režima z zunanjimi uspehi. To je doseglo v zmagi proti Nemčiji, proti kateri ne pozna nobenih obzirov, dočim je proti avstrijskim Nemcem zelo milostno, dasi to nemštvo ni za las boljše od berolinskega. ,V Italiji je ložin režim še bolj dogospodaril. Da ne spozna znotranje gnilobe svojih mogotcev, treba italijanske -mu ljudstvu zamazati oči z velikimi „zmagami“ in z „uspehi“ na zunaj. Razširiti treba „novo Italijo“ do Save, naši premogovniki, šume, naravne krasote Gorenjske naj zamašijo velikanske luknje, ki jih je italijanska Joža napravila v svojem gospodarstvu. Jugoslavijo treba uničiti, zatorej italijansko framazonstvo nastopa dosledno sovražno proti nam tudi tam , kjer italijanski interesi ne pridejo naravnost v poštev. Kako je prišla Avstrija naenkrat v milost pri Italiji in ententi ? Avstrijsko zunanjo politiko vodi izza poloma jud dr. Renner, ki je tudi zastopal Avst- j ijo pri sklepanju mirovne pogodbe in romal že več | krat v Pariz. Jud judu, framazon framazonu ne bo j izkopal oči. In požidovljeno dunajsko časopisje še se- * daj v svetovnem Izraelu vživa oni ugled, ki ga je j imelo pred vojno. Na Madžarskem je istotako imela j požidovljena loža veliko besedo, zato se framazonska j Italija tako toplo zavzema za framazonsko-židovsko j Madžarijo.	i
Pa kako hinavsko znajo prikrivati svojo pravo' barvo! Pomenljiva je v tem oziru izjava italijanske-! ga zunanjega ministra Sforza v poslanski zbornici 6, f avgusta — držimo se poročila „Slov, Naroda“ štev. » 181 dne 11. avg. t, 1. — da ve vse, kar je B e 1 gr a d u in Ljubljani naprednega in z d r a v e g a, da je hotel in delal Rim za ono, kar je bila tudi njihova največja želja:	za uničenje
avstro-ogrske monarhije. ,Ta izjava torej namiguje na neko duševno vez v mišljenju med Belgra-dom, Ljubljano in Rimom. Iz trte je Sforza ni izvil. Uničenje avstro-ogrske monarhije bi naj bila skupna osrednja točka te duševne vezi v mišljenju „vsega naprednega in zdravega.“ Kakor večkrat, tudi tukaj frazerstvo zakriva ravno nasprotno. Italiji je bilo le na tem, da odtrga od avstro-ogrske monarhije to, kar je prijalo njenemu svetemu egoizmu, pred vsem jugo-slovenske dežele, drugače pa dosledno deluje na 0-hranitev in okrepitev Avstrije in Madžarije. .Uničenje avstro-ogrske monarhije je le plašč, pod katerim
LISTEK.
Brat NartMč a
Sparnim orlai?ake sciasi®sii.
We.)
Toda vseh teh sladkosti nisem mogel golgo vži-vati brez primesi grenkih kapelj. Zlasti dvoje reči mi Je hodilo na pot in mi delalo nadlogo.
Prvič nisem mogel ob nedeljah več v kongregacijo, ko sem zahajal domov. Pa ne mislim reči, da shodov nisem mogel pogrešati. Naj mi kdo pripiše ka kor hoče, resnica pa je, da se mi je sčasoma teden -ski shod zazdel preveč. Ne vem, kakšna vrsta posvetnosti me Je bila obšla, da sem včasih tako brez vsakih očitkov vesti izostal « s
,Toda neljubo mi je bilo, da so me tovariši kon-greganisti neprestano opominjali. Nekaj teh opominov je bilo naročenih, torej so bili prav očetovski. Drugi
—	bratski — so se porodili v dobrih srcih tovarišev samih, ki so se pohujševali nad mojim pohajkovan -jem. Dobričine niso vedeli, kako sem se bil zagrizel v svojega Orla,
Pri nekih volitvah so me v moji odsotnosti izvolili za prvega asistenta. Takrat je postal načelnik moj Grča, Toda slabo sem mu asistiral, K večemu se je zgodilo enkrat ali dvakrat, drugače je bila na mojem mestu vedno — luknja oziroma pika!
Nekoč je voditelj že s precejšnjo nevoljo vprašal, kje vendar hodim. Rekli so mu, da še vedno zahajam med Orle, Tiedaj mu je bilo te barantije zadosti — trpko je pripomnil: Naj ga pa Orli zveličajo!
—	in križ čez moje grešno ime ! Tako so mi post factum povedali tovariši. Nič dobro se mi ni,-zdelo, toda nisem se ojunačil, da bi se šel izgovarjat.
Zavedal sem se pa tudi, da me Orli ne bodo zveličali, če me kaj drugega ne bo. Tako blizu ne -lies moji j>fiči še niso frčali. Da bi se ne izpostavil
toliki nevarnosti, zapraviti zveličanje, sem od takrat doma zahajal k mesečnim shodom fantovske družbe, Sprejeli so me še precej radi — kot gosta iz bele Lju bljane. Da pa sem bil v Ljubljani na cesto postavljen jim do danes nisem povedal . « .
Druga moja grenkost je izvirala iz dejstva, da je vse naše orlovsko „gibanje“ mnogim našim faranom prav malo ugajalo. Tfekim ljudem smo rekli „nergači“, Ta častitljiv izraz je zrastel na Krekovem zelniku. Mi smo ga z navdušenjem pobrali in z vsemi nijansami raznih širših in ožjih pomenov presadili na domačo njivo. Steve smo bili prepričani, da nam je treba le še malo pognati kvišku, pa dosežemo Kreka . . „
Ali nergačev zato ni hotelo biti nič manj. Celo taki ljudje obojega spola so bili zvesti njihovi pristaši, o katerih sem imel drugače utemeljeno sodbo, da so dobri kristjani' in goreči narodnjaki, Ta okoliščina me je silno pekla, Saj nikakor nisem mogel razumeti da je mogoče na Orlovstvu najti kaj grajevrednega. Toda drugi so našli marsikaj.
Očetje so na primer rekli: Naši fantje že med tednom dosti telovadijo. V nedeljo naj telovadi Študent, ki drugače celi teden roke križem drži!
Zoper ta predsodek sem se moral neprestano bojevati. Tudi nekateri fantje so mi izvrstno pomagali. Vendar' kakih posebno tehtnih protidokazov vsi skupaj nismo imeli. Tako so je zgodilo, da nam omenjeni predsodek ni odbil nobenega fanta, še manj jih je naš protidokaz pridobil. Ostalo je pri tem, da so prišli k nam pač taki, ki so imeli veselje, in so telovadili tudi utrujeni. Kdor ni imel veselja do telovadbe, tudi še tako spočit ni prišel blizu.
Se bolj so očetje tožili, da fantov ni pravi čas domov. Stari da morajo zvečer sami opravljati živino in druge domače posle dejati v} red. Le redki so luli, ki1 so se odkritosrčno spomnili, . da tudi poprej fantov; ni bilo ob zaželjenem času doma. Ce niso bodili k telovadbi, so zahajali kam drugam, da doma niti niso vedeli kam.
se skriva nekaj drugo: uničenje naše države. Vsled tega pa tudi ona duševna vez v mišljenju med Bel -gradom, Ljubljano (dostaviti bi še bil Zagreb) in Rimom dobiva čisto drugo lice. Sedaj nam postaja umljivo, zakaj so naši demokratje naenkrat zagnali tako strašno gonjo proti krščansko mislečim sodržav -Ijanom kot pobožnim avstrijakantom in tajnim prista--šem Habsburžanov. Stara je ta metoda; kdor sam krade, kriči najbolj zoper tatove. L. 1918 ni bilo v. Sloveniji večjega moža, kakor škof Jeglič in dr. Korošec. S kakim triumfom je v Ljubljani slovensko ženstvo sprejelo dr. Korošca in mu izročilo podpise majniške deklaracije! Glavni prerok naprednih demokratov dr. Žerjav je bil takrat najintimnejši prijatelj dr. Korošca. Sedaj pa majniško deklaracijo proglašajo za največjo pregreho dr. Korošca in vse njegovo prizadevanje za Jugoslavijo proglašajo za hi -navstvo. V Belgradu ga črnijo kot rimskega popa * doma na Slovenskem pa ščuvajo ljudi, da je dr. Korošec „prodal“ Slovence Srbom. Za tako gonjo mora nekaj tičati. V Italiji vedo, da ti „napredni" in zdravi“ elementi delajo na propast Jugoslavije. Seveda , širje „demokratske“ vrste delajo to nevede, prave cilje poznajo le nekateri popolnoma pravoverni in zanesljivi apostoli lože. Narisali so prav črnega hudiča na steno — klerikalizem. Prazne fraze imajo dann danes uprav magično moč, kjer šepa logika. Pod krinko klerikalizma hočejo zatreti vsak sled krščanstva in s tem podreti nravno moč ljudstva, ki je vredna več kot kanoni. ,V ljudstvu se pripravlja sirovo boljševiško razpoloženje. Mnogi naši inteligentje, ki sede po uradih, v šolah in v vojašnicah, so v svoji znotranjosti že boljševiki, dasi se še morda sami ne zavedajo tega. Pri toliki draginji tiska bi pričakovali* da se bo pisava našega časopisja osredotočila le na' pozitivno delo in obravnala le v prid svojim čitate-* Ijem pereča vprašanja sedanjega časa. Nasprotno* svoje predale polnijo z divjimi izbruhi proti vsemu* kar je krščansko. Ni jim prav nobena dogma, nobena cerkvena inštitucija, ne zakramenti, ne moralni zakoni, ne papeštvo, ne sv. pismo, ne Kristus, niti sama ideja božja. ;Vse je treba temeljito oblatiti in ljudem pristuditi, ker tako hoče svetovna židovska loža* „Mariborski Delavec“ polni že cele tedne svoje predale s članki, pri katerih človek ne ve, ali nadvladu-* je zloba ali neumnost in vse to zajema iz nemškiH protestantovskih in židovskih pamfletov, ki so zagledala svet že pred dobrimi 50 leti.
Taki odkritosrčneži so precej koristili naši stva ri, ker so tolažili druge in krhali ostrino njihovih o-čitanj.
Zgodilo se je pa včasih, da so fantje gredoč od telovadbe zavili v kako gostilno in notri presedeli morda cel večer. Pa so nas spet kregali „nergači“:! M gostilno jih navajate! — Toda tega očitka si res nisem gnal k srcu. Moj Bog, če bi fantje poprej ne znali v gostilno, ne uganem, kako bi jih Orel naučiL te poti! Krivda bi morala pasti na stariše same, zlasti na očete. Morda niso fantov ravno navadili hodite v gostilno, toda odvadili jih pa tudi niso! Torej, kdo naj reče: Mea culpa?
'Ali pa morda zahtevate,, da Orel popravi, kar. je bilo zanemarjenega! Da.,, po svojih močeh rad stori. Ampak čudežev ne zna delati* zato ni mogoče ori-čakovati, da bi postal vsak iant, ko je enkrat med Orli, od danes do jutri vzoren.
Tako sem tolažil sebe in druge.
Pri tejle priložnosti se mi zdi vredno napraviti nekoliko refleksije. V prej omenjeni okoliščini je namreč skrit ključ, ki je v stanu pojasniti’ marsikako nesporazumljenje.
Iz marsikakšnega kraja sem slišal - teku let:! Pri nas bi prav lahko uspeval Orel, pa ga „gospod** noče. Morda je sledil še dostavek: Čudno! Duhovnik pa se brani katoliške organizacije!
Res bi človek kar vskipel zoper takega — nergača v duhovniški suknji! Teda počakajmo, morda ima pa obsojenec kake razloge za svoje ravnanje!
Ima jih, pa še krepke! Pred leti* so že ustanovili Orla- Zapisali so vse,, ki so se javili. Torej vseli Zakaj pa ne bi malo izbirali?. Zato, ker bi nastalo že prvi dan več nego dva para zamer in kaj 'se,to pravi, ve tisti, M je imel kedaj opraviti z organizacijami^ Torej le vse! Ce danes še nei spadajo med (Me, se bodo že polagoma preharedili. Moč organizacije jih bo prestvarila!
(Dalje prihodnjič.)
Delati domači razdor, ometati z blatom vsako pozitivno moralno idejo, pristuditi vsako stvarno delo, to je najboljše sredstvo za propast domovine. ,Tu so temne moči na delu.
- In naš ugled na zunaj! V Franciji so nam bili : še najbolj naklonjeni oni krogi, ki stoje na krščanskem stališču. In sedaj naše podivjano naprednjašt-vo na Bledu, tem svetovnem letovišču,na surov na - ; čin napade Francoze, ki so se udeležili orlovskega tabora, in to so bili ugledni možje iz Pariza. Ali mislite s tem dvigniti naš ugled na zunaj, da bodete tujce obmetavali s kamenjem in polivali z gnojnico samo radi tega, ker imajo svoje prepričanje, ki se ne ujema z vašim!
Ali mislite v teh' podivjanih časih dvigniti jav- j no moralo s tem, da sramotite vse versko-morahie ideale in zakone ? iVi sejete, a sirovi boljševizem bo žel. j
Naša jugoslovenska zgodovina nam daje resen ; opomin. Tolikokrat so se na Balkanu porodili lepi ; zametki močne in enotne države, ki so vzbujali naj- : boljše upe, a kmalu je zopet vse propadlo največ j vsled notranjega razsula, povzročenega po zunanjih vplivih (Carigrad, Benetke, Ogrsko). Prav taki žalostni pojavi se pojavljajo sedaj. Roko v roki gresta loža in komunistična internacionala, ker obojno vodijo Židje ter sistematično rušita moralne temelje v ljudstvu, sejeta nezadovoljstvo in razdor, nanašata škodo erarju, kjer le moreta, s, sabotažo, tatvino in brezdeljem. Sekundirajo jima kapitalisti, ta organizirana četa oderuhov in vojnih .dobičkarjev, ki svoje nečedno posle zakrivajo s tem, da ljudstvu stavijo pred oči strašilo črnega klerikalizma. Oni dvigajo cene blagu in živilom, krivi so pa vsega farji. Zdi se, da si gotovi krogi hočejo žepe napolniti, dokler se ladja ne potopi. Kapitalizem je zopet koncentriran v. j židovstvu in njega zadnje niti zopet segajo v ložo, I
Celjska „Nova doba“ je v letošnji 10. štev. 22 j 'januarja objavila uvodnik „Naš cilj.“ Pričakovali bid da bo ta „naš cilj“ obstajal v konsolidaciji naše dr- ; žave in v povzdigi intelektualne, moralne in materi- j jelne kulture ter obče blaginje. A ne ; ta cilj je mar- 3 več v tem, da se narod otrese „klerikalnega jarma“, j io se pravi, razkristjaniti treba ljudstvo. Isti članek | udriha po „zakrknjenih rimskih internacionalnih.“ j Ce bi mi stvar obrnili in rekli „zakrknjeni svobodo j miselni internacionalizem“, bi bili seveda zopet siro- j vi, krivični, zagrešili bi se zoper krščansko ljubezen, j v njih ustih so seveda taki častni nazivi izraz naj- ! finejše in najnaprednejše olike, čiste ljubezni in pra- j vičnosti.
Ali morete tajiti, da „svobodomiselstvo“ ni in ternacionalno ? Ce nam, ki verujemo v Boga in v Kristusove postave, očitate črni internacionalizem -vam glasno povemo, da je po krščanskem svetovnem j naziranju ljubezen do domovine sveta in resna mo ralna dolžnost. Ce pa odstranite metafiziko moralnih zakonov, kaj vam ostane ? Individualni egoizem z nizkotnimi človeškimi strastmi brez vsakega regulativa. Ako nam očitate internacionalizem rimskega papešt-va, vedite, da ta „internacionalizem“ obstaja prav v tem, da imajo v katolicizmu enako pravico do obstoja in razvoja vsi narodi, tudi naš. In če bi se najvišja cerkvena oblast, osredotočena v rimskem papeštvu , spozabila tako daleč, da bi stopila V službo n. pr. italijanskega imperializma ter nasprotovala političnim pravicam naše domovine in države, ji v tem ne bomo j sledili, temveč se bomo ravnali po- Kristusovi posta- j ,vi:< „Na stolici Mojzesovi sedijo, karkoli vas učijo (v j versko-nravnem področju), tega se držite, po njih de- : tih se pa ne ravnajte. Cisto pol. zadeve sploh ne spa- j Hajo v področje cerkv. oblasti. To je naše stališče, vi ! pa s svojim razdiravnim delom stojite vede ali neve- ! da v službi tiste tajne svetovne sile — lože, ki si je | izrecno napisala na prapor — ugonobitev naše drža-ve, ujedinjenja in narodne slobode. Fanatizirani po ’ tej temni sili, teptate sami od vas toli proslavljeno na- j rodnostno načelo ter pobijate s kolom lastne brate po krvi in jeziku samo radi tega, ker verujejo v Boga ; in njegov moralni zakon, ki je podlaga vsaki državi, j ker stoji pisano: Blagor ljudstvu, kateremu je gospod , njegov Bog.
politični pregled.
Jugoslavija.
V	B e p g radu so vendar enkrat rešili in zaključili vladno krizo. Vsi ministri ostanejo na svojih mestih kakor so bili dosedaj pod Vesničem, spremembi ste le dve: mesto notranjega ministra Davidoviča bo zavzel v novi vladi Milorad Draškovič, ministra za konštituanto Protiča pa zamenja radikalec doktor Mušički. Novi kabinet je zaprisegel danes regentu,
V	Beograda se mudi čehoslovaški. zunanii minister dr. Beneš, ki je imel politične porazgovore z našimi ministri, regentom in časnikarji. Iz Beograda odpotuje dr, Beneš v Bukarešto,
Italija.
I z R e k e, javljajo, da so na neki skupščini ob navzočnosti 10,000 ljudi proglasili neodvisnost mesta Reko*
Rusija—Poljska.
LDU. Varšava; 14. avgusta. fPresbi.ro.) Poljski parlamentar ji so se 12. t. m. povrnili s fronte Sporazumeli so se z zastopniki sovjetske vlade glede sestanka delegatov v svrho pogajanj za premirje in mir v Minsku. Poljsko delegacijo tvorijo državni podtajnik Dombrovski in Wroklewski ter zastopniki parlamenta iu generalnega štaba^ Delegacije so preko-račile fronto' dne 14. t. m. zjutraj. Časnikarjem je pristop dovoljen.
w - -r,	“v* $—------------------------------------- ' ^	"■
‘ /
Poljsko mirovno odposlanstvo je že dospelo v Minsk.
Bitka za Varšavo je v polnem teku. Ruske čete so dosegle skoro povsod periferijo mesta. Poljaki branijo z armado prostovoljcev le še s težavo prehod čez Vislo pri Varšavi.
Rdeča armada ni v prodiranju samo krog Varšave', ampak je vrgla poljsko fronto na črto Kutno—IvangOrod. Pri Valušinu so prišli Rusi Poljakom, i ki stoje južno od Buga, za hrbet. Poljaki ne morejo več držati črte ob Bugu.
General Vrangel je po pariških poročilih po osemdnevni bitki porazil 13. rusko armado, ki je sedaj v nerednem pobegu. Ujel je 4000 boljševikov in s veliko množino vojnega materijala. General Vrang-el ! obstreljuje luko Očakov, da bi se polastil ustja reke ; Dnjepra. Vranglu se bo baje pridružilo 100.000 koza,-! kov, ker se je general sporazumel z raznimi donskimi in astrahanskimi kozaškimi hetmani.
Grška.
Po aretaciji Venizelosovih atentatorjev se je dognalo, da so zvezani s propagando, ki ima cilj: vzpostavitev Konštantina kot zopetnega kralja Grške.
Vsled napada na Venizelosa je prišlo v Atenah do razgih izgredov.. Razjarjena množica je zažgala pohištvo prejšnjega ministrskega predsednika Skuludisa. Voditelje opozicije so zaprli, ker jim očitajo zvezo z atentatorji.
..   r-  	..... 1	■——■-■■■  ---—   --
Pnevne vesli.
f Župnik Pankracij Gregorc. Na Veliko Go -j spojnico je v bolnišnici Rdečega križa v Konjicah v I .starosti 53 let umrl č. g. Pankracij Gregorc, župnik j pri Sv. Venčeslu. Rojen je bil leta 1867 pri Sv, Vi -I clu pri Ptuju in kot tretjeletnik v mašnika posvečen [ leta 1891. Kot kaplan je služboval na Polzeli, v Tr -j bovljah in v Mozirju do leta 1902, ko je bil imenovan j za župnika pri,Sv. Venčeslu! Rajni je bil zelo pobo-\ žen, učen in vzgleden duhovnik. Kjer koli je pastirova!, povsod je zapustil hvaležne opomine župljanov,
I Vzglednemu duhovniku svetila večna luč !
Znani g. Franc Terseglav je dospel iz sibirske i ga ujetništva v Dubrovnik.
Dr. Korošec je podražil železnice % v v to je naj j novejši bojni krik nasprotnikov naše Stranke, Zelez-j nice so se res zopet zelo podražile, a kaj je to krivda j Korošca. Je marron kriv, da so stroji in vagoni za nič in potrebni popravila? Je njegova krivda, da je materijal, ki se potrebuje za popravila ne za 300* ampak za mnogo tisoč odstotkov dražji', kakor pa pred vojsko? Je njegova krivda, da znaša plača železničar ja dandanes več kot 1000% več, kot nekdaj, a njegovo delo je vsaj za 200 % manj vredno? Z eno besedo : železnice morajo vózi'ti. Ako obstanejo, ne bomo mogli izvoziti iz žitorodnih krajev naše letine in preskrbeti našega prebivalstva. Vsled tega bo zopet padla cena denarja in nastala še večja draginja. Železni -čarji morajo biti plačani, kakor zahtevajo, če ne, narede štrajk. Materijal za vagone in vozove mora biti kupljen, naj stane kar hoče, popravila morajo biti izvršena. Železnice: pa ne donašajo toliko dohodkov, da bi se vzdrževale. Tam ni druge pomoči, kakor: dati mora država iz drugih blagajn ali’ pa povišati I cene voženju. Država, oziroma finančni minister, je I pa demokrat, Korošec ni minister za denar,, ampak I minister za železnice. Njegova skrb je, da železnice j gredo, finančnega ministra pa, odkod se dobi denar ? j Ce ne da iz drugih blagajen, se morajo povišati cene I voženj, druge pomoči ni.	,
Posledice ukinjenja demarkacijske črte na Ko-I roškem. Odstranitev, oziroma popust glede demarka-I eijske črte na Koroškem povzroča dan za dnem žalo-stnejše posledice za nas v političnem ter gospodar -I skem oziru. Nemškutarski' koroški agitatorji in špe -\ kulanti postajajo vsaki dan drznejši. Začeli so s svenimi drznimi pohodi celo na Slov* Štajersko, kjer ko-I pujejo živino, jo nemoteno spravljajo v koroško Ä co-1 no, od tod pa v Celovec in sploh v Avstrijo brez vsa-I ke carine. S svojo brezcarinsko kupčijo nam ne škodujejo samo finančno gospodarsko, ampak pri svojih slobodnih pohodih po našem ozemlju nam zastrupljajo naše ljudstvo z zlaganimi, avstrijsko-politično prikrojenimi lažmi kot: Drava bo meja med Avstrijo in Jugoslavijo, Maribor pride pod Avstrijo itd, Apelirar mo na našo deželno vlado in na naša obmejna glavar stva, naj ne bodo slepa napram tem nemškim, nena-siljivim pijavkam in drznim hujskačem. Ako morajo plačevati; naši izvozniki carino, naj jo plačujejo tudi tuji državljani’, ki nas pri naši popustljivosti izrabljajo v finančnem in političnem oziru, Ako ne bo napravila tozadevno naša pokrajinska vlada in naša obla-stva reda, bo treba govoriti drugače, da si zasignra-mo državo pred finančno izgubo in pred političnim strupom. V očigled taki nemški drznosti mora nehati vsaka obzirnost in popustljivost!
Koroški plebiscit. Ponovno pozivamo vse na -Since, ki imajo glasovalno pravico, naj javijo svoj naslov Narodnemu svetu v Velikovcu. Glasovalno pra -vico pa imajo v pasu A brez razlike spola vsi tisti , ki so bili: 1) 1. jan. 1919 stari najmanj 20 let; 2) jci so na dan 1. jan. 1919 stalno bivali v katerikoli ob čini pasa A' in 3) ki poleg teh točk izpolnijo vsaj še enega izmed sledečih treh pogojev: a) rojeni morajo biti v pasu A ali b) stalno so morali bivati v pasu A' vsaj od 1. jan. 1912 ali pa c) ki so v katerokoli občino pasa A’ pristojni. Isti so pogoji za glasovalno pravico v pasu B. Prijavijo naj se pa tudi tisti, ki dvomijo, če imajo glasovalno pravico in sporoče svoj naslov iz natančnimi podatki. Velikovec, lt. avg, 1920, E& Narodni svep dr. Dolar.
Sokolska narodnost. Glasilo mariborskega obmejnega sokolstva „Delavec“ vedno trobi o narodnem monopolu Sokolov, Kako da je s tem narodnim monopolom, osobito mariborskega Sokola,, smo že svoj čas priobčili v „Straži“, ko smo konstatirali* da so sokolske plesne večere v Narodnem domu v Mariboru preplavljali Nemci. Pri teh zaupno zabavnih sokolskih večerih, se je toliko nemškutarilo, da so se zgražali nekateri Sokoli sami, najbolj pa jugoslovanski čast -rtiki, ki so bili priča pobratimile mariborskih Nemcev,
— nemškutarjev in Sokolov, Sokolski ples v. družbi z Nemci in v Narodnem domu, to je prav demokrat-« ska izvoznica z narodnim monopolom obmejnega sokolstva.
Sokoli in narodnost. Starosta Sokola v Ljutomeru, liberalni krčmar Joško Rajh je bil z dvema glasoma večine izvoljen za načelnika okr. zastopa v Ljutomeru s pomočjo sedem nemških glasov, Heil! Starosta Sokola v Selnici ob Dravi J. Žunko je bil pred vojsko in med vojsko zagrizen nemškutar, sedaj je dobil milost v očeh Rušanov, ker pomaga po -bijati v Dravski dolini „klerikalnega zmaja“, Heil fi Mariborski najbolj zagrizeni Nemci bodo Sokolom na Čast razobesili zastave iz veselja, da Sokoli s svojin*, divjaškim nastopanjem (Maribor, Bled) škodujejo u-gledu države ter ogrožajo njen obstoj j n iz hvaležnosti, da Sokoli in Sokoliće pri svojih plesih in veselicah po večini uporabljajo blaženo nemščino, Allheilll
Sokolski piškavi narodnosti obmejnega sokol -kolstva se ne smemo čuditi., Kedo pa stoji danes v vrstah obmejnega sokolstva. Mlado liberalno učiteljstvo, uredništvo in trgoyski nastavljenci, sloji, ki so bili do preobrata nemškutarskega ali pa vsaj dvomljivo narodnega prikroja. Iz te piškave narodnosti ob mejnega sokolstva si pa lahko tudi razlagamo dejstvo da hodijo obmejni Sokoli po istih zgagarskih, druge stranke javno izzivajočih, zasmehujočih ter durovo zmerjajočih stopinjah kot so bili vajeni nekdaj kot bivši nemškutarski izzivači. Iz komaj potlačenega nem? škutarskega prepričanja si lahko tudi razlagamo iz- s Kruhe, sokolske jeze in surovosti na orlovski tabor* ki . je bruhala iz Voglarjevega ognjenika „Delavca“.
Sokoli vedno pribijajo na desko svojega javnega dela: narodnost in kulturnoj delo. Narodnost obmejnega sokolstva je na trhlih temeljih, ker jo pod pira pobratimija z Nemci; Kulturno delo sokolstva pa obstoja v prirejanju veselic, kjer se samo kriči ö narodno kulturnem delu, pa še to kričanje utone na vsaki sokolski veselici v hektolitrih popitega alkohola. Krik: Živijo! Nazdar! in- alkohol to je narodna kulturno delo obmejnega sokolstva.	, , • :
Sokolska manira. „Slovenec“’ poroča:	V nè -
deijo 8. avgusta,, ko so imeli Sokoli svoj sestanek na Bledu, so prišli okoli ene ure popoldne v cerkev na otoku trije Sokoli v kroju, V cerkvi’ so imeli čepice na glavi, vlekli so vsi trije naenkrat „zvon želja* med glasnim smehom in govorjenjem. Po končani „po božnosti“ so cerkev s hrupom zapustili.
Prireditev ljutomerskega Sokola, Preteklo nedeljo je priredil ljutomerski Sokol v Ljutomeru „velikansko“ prireditev, na kateri bi naj po reklamni na-, povedi nastopilo 140 telovadcev. Na telovadišču pa se je v resnici' pojavilo od 140 napovedanih je 24, ki so pa tako klaverno telovadili, da so jih morate oteti iz polomije Sokoliće. Gledalcev, javne telovadbe je bilo krog 300 od teh 10 kmetskih, ker so tudi liberalni ljutomerski generali bojkotirali sokolsko prireditev. Cela veselica je pridobila na obisku še le zvečer pri plesu, ki je nudil po polnoči nepopisljiVe prizore a (Kulturno delo Sokola za povzdigo javne morale.)
Razočaranje je doživel dr, Kukovec, glava državotvorne stranke, na shodu dne 15. avgusta v Celju. V mestu, ki je baje v vsej Jugoslaviji najbolj na predno, v mestu,, kjer ima baje dr, Kukovec najvišje-ga svetnega dostojanstvenika in najbednejšega trpina na konopcu, se je vkljub pozivu, da se udeleži vso javnega shoda, nabralo le malo število demokratskih stebrov, tako, da so bili nasprotniki v večini in vse* ga skupaj jih ni bilo toliko, da bi bila dvorana polna. Se večje razočaranje so pa doživeli poslušalci, ki so pričakovali stvarnega poročila o političnem položaju mesto tega pa slišali le nekaj brezpomembnih fraz* kakor jih deli na vatle N. D. svojim bralcem. Jasno,
Je odseval iz govora strah pred črno internacijonafo in še večji strah pred boljševizmom. Klerikalcem, ki so baje strašno trdovratni, je napovedal boj — boljševikom je pa ponujal roko v spravo. Zatrjeval je, da se edino demokratski stranki ni treba bati boljševizma. Zakaj? Ker gosp, minister za socijalno skrb s svojimi navedbami boljševizem najbolj širi! Pri deba- ' ti se je zelo raztogotil nad ljubljansko vlado* ki je vo litve razpisala in ponujal centralizem kot edino zdravilo proti klerikalizmu. Pri resolucijah je ostalo komaj še 80 ljudi,, drugi so prej odšli razsvetljeni ofl demokratskega solnca. Za resolucije je glasovalo {m prvih vrstah nekaj pristašev — Vsi drugi se niso ganili- Sprejete so pa bile resolucije seveda „soglasno“.,
To je neslaven konec slavnega in zmagoslavnega po-> hoda nedemokratskega poglavarja demokratske stranke v Sloveniji.
Demokratski agitatorji na državne stroške* „Domovina“ piše, da je minister Pribičevič izposlo « val za demokratske dijake poseben kredit, dà se mo« rejo za Časa počitnic brezplačno voziti na železnioafis To je vsekakor zanimivo. V času, ko jo finančni nò» nister demokrat Stojanovič ostalim nedemokratskim ministrom vzkratil sredstva za najnujnejše potrebe * je bil pa svojemu strankarsko-političnemu tovarišu naj uslugo za njegove čisto strankarske želje in potrebe* Pa še nekaj lepšega je prišlo pravkar na dan. Beo-* grajski „Balkan“ priobčuje pismo z dne 9. maja naslovljeno iz notranjega ministrstva na ministra z«
18. avcrosta 1920.

Stran Sr
agrarno reformo dr. Poljaka, ki slove:	„Blagovolite
sprejeti prinašalca tega pisma — ameriškega prostovoljca, ki ga je g. ministru Pribičeviču priporočil g. polkovnik Milan Pribičevič. Zeli, da mu daste nekoliko navodil in obvestil o agrarni reformi. Mi ga nameravamo poslati v neki okraj kot agitatorja.“ Demokrati so si torej na državne stroške vzgajali in vz -državali strankarske agitatorje.
„Slovenski Narod.“ zoper demokratsko stranke.; Kakor je znano, tiči ost neprestane ministrske krize tv izvozniškem vprašanju,. Demokratska’ stranka zahteva svoboden izvoz, radikalna stranka in ž njo zdru žene stranke zahtevajo, da gre izvoz ljudstvu potrebnih predmetov skozi središnjo zadrugo in tako ukine zasebna špekulacija s temi predmeti. Danes prinašajo brzojavke vest. da so se radikalci m tem oziru u-dali demokratom in pristali na svobodni izvoz, samo da bi prišlo do koncentracijske vlade. Danes pa prinaša „SJovenski Nazod“ — glavno glasilo naše demokratske stranke dolg uvodni članek zoper svobodni iz voz in dokazuje vso škodo, ki bo iz tega sledila. Zdaj pa res ne vemo, ali je prišel ta članek vt „Narod“ po nesporazumu uredništva, ali bi pa radi narediji vtis, kakor da se niso ravno demokratje s tako strastjo bo rili za svobodni izvoz...
Ugotovimo, da naš članek o prekmurskih razmerah dne 11. t. m, ni v nikaki zvezi s kakim „posredovanjem za premirje“ v Prekmurju in da nam o kakem premirju sploh ni nič znanega; zato so vsa tozadevna izvajanja „Mariborskega delavca“ brez -predmetna.
Učimo se pd avstrijskih Nemcev, Ptujsko o-krajno glavarstvo je poslalo magistratu v „Villach“ ^Beljak) dopis v slovenskem jeziku. Ta dopis je zavrnil magistrat v Beljaku z dobesednim odgovorom; ^Dem Stadtamte in Pettau SHS mit dem Bemerken zurück, dass in d-ö. Staatsgebiete nur deutsch amtiert wird. Der Bürgermeister N. N. (ime nečitljivo). Nemška Avstrija ne sprejema in ne rešuje slovenskih uradnih dopisov. Koliko aktov pa rešujejo naši ura -tli v blaženi nemščini! Kedaj bomo postali Jugoslovani tudi po dejanjih in zavednosti' na zunaj?
■ Shod krščanskega delavstva v Prevaljah« V nedeljo 29. t. m. pohiti mariborsko slov. kršč, delavstvo v Prevalje, da skupno s svojimi \ koroškimi tovariši praznuje 25 letnico ustanovitve prvega slov. kat« del. društva v Prevaljah. Odhod iz Maribora ob 5. uri iz glavnega kolodvora. Po prihodu vlaka v Prevalje* sprejem, nato odhod k podružnici na Polano, tam na prostem pridiga s sv. mašo. Po službi božji' velik delavski tabor, na katerem nastopi več govornikov. Po« poldne velika ljuska veselica. Vrnitev z večernim via torn. .Vožnja polovična.
Orlovski tabor v Konjicah, Dne 8. septembra se vrši v Konjicah veliki orlovski tabor, ki se ga u-deleži Celjsko in druga okrožja. Sodeluje salezijanska godba iz Rakovnika. Priprave v teku, v kraju vlada zanj veliko zanimanje. Natančen vspored Še ob javimo, Bog živi!
Socialni tečaj na Sv. 'Joštu. Gorenjska podružnica Slovenske dijaške zveze priredi v soboto 28. in nedeljo 29, t. m. socialen tečaj na Sv, Joštu nad Kranjem. Prvi dan bomo razpravljali o sledečih vpra šanuh: 1. Obris slovenske socialne zgodovine (tov. Milač). 2. Temelji krščanskega socializma. 3, Socializacija (tov. Korošec). 4. Inteligenca in narod (tov. Žužek). 5. Izobraževalno delo (g. kaplan Kapšj. — tV nedeljo 29. t. m.; 1, Krščanski socializem in marksizem (poverjenik g. dr. Gosar). 2. Problemi kmet -skèga stanu (g. dr, Mohorič), 3. Analiza boljševizma (g. dr. Besednjak). — Za stanovanje in hrano je preskrbljeno, preskrba stane za oba dni 25 K. Vabimo vse tov bogoslovce, akademike in srednješolce iz vseh podružnic, kakor tudi gg. ; starešine in prijatelje di] a* št va, da se v obilnem številu udeleže tečaja, ki naj :bo skromen poizkus obnoviti Krekovo univerzo na Sv. Joštu. Priglase sprejema do 23. t. m. filozol Simen Milac, LeŠe 32, p. Brezje na Gorenjskem. Na ne-priglašene se pri preskrbi ne bo moglo ozirati
Ustanovitev podružnice ^Jugoslovanske, Matice“ za Kapelo-Radence se vrši v nedeljo, 22. avgusta 1920 Spored; 1. Zjutraj sprejem gostov na kolodvoru v Radencih ob prihodu obeh vlakov (iz Gornje Radgone in Ljutomera). 2. Po sprejemu odhod z godbo h Kapeli, kjer bo služba božja. 3. Slovesna ustanovitev podružnice »Jugoslovansko Matice“. Protest proti krivicam pri določevanju naših mej. Govorilo bo več go-; vornikov domačih in iz Maribora, 4, Skupno kosilo pri Kapeli. 5. Ob 3. uri po novem času, odhod z god-! bo v Radence, tanji velika ljudska veselica na prostem godba, paviljoni s . kavarno, vinarno, pivarno. Sodelujeta kapelski pevski zbor in pevsko društvo „Zora“ iz Gornje Radgone. Zvečer ob 9. uri vozita posebna vlaka proti Ljutomeru in Radgoni.
Gornja Sav. dolina. Podružnioa Jugoslovanske Matice za občine Mozirje, Rečica in Kokarje priredi dne 22. avgusta v Vrbovcu pri Mozirju (v prostorih Vrbovškega gradu) veliko narodno slavnost z mnogovrstnim vsporedom. Prireditev je zamišljena v večjem obsegu. Vprizori se gledališka predstava, nastopi več pevskih zborov, med njimi „Celjsko pevsko društvo*, ter igra Gornjegrajska godba na lok In pihala. Za zabavo bo skrbelo mnogo drugih zanun vesti Pridite bližnji in dalnji sosedje, da podpremo naše narodnoobrambno društvo!
Vlak Maribor—Ljutomer. Štajerski dopisnij u -rad objavlja notico o,železnici- Maribor—Spilje—Radgona—Ljutomer ter ugotavlja, da avstrijska vlada glede te proge ni vezana na mariborsko prometno konferenco. Notica polemizira z jugoslovanskimi ča -sniki in smatra to progo kot neko postransko za&evo,
Bojimo se, da nam avstrijska vlada v tem oziru res zopet pripravi kako škodo. Zato opozarjamo vlado na to zadevo, jo pozivamo, naj JO vzame energično v roke ter jo kmalu ugodno reši. Ta zveza je za nas velikanskega pomena. Celo Pomurje je od sveta lo -ceno, prebivalstvo je že v veliki stiski: polno živine žita, sadja ima, pa ne ve, kam ž njim, ker je ves promet zaprt.
LXoyd-ekspres. Wien—Ljubljana—'Trst—(Cairo) vozi v obeh smereh po enkrat na teden, in sicer: vsako sredo zvečer iz Wien-a, prihod v Trst vsak četrtek zjutraj; v obratni smeri odhaja iz Trsta vsak pondeliek zvečer in dospe v Wien vsak torek zjutraj. Pri tem vlaku se pobirajo za jugoslovanski potek nor malne pristojbine, za avstrijski’ potek za 50% zvišane vozarine za brze vlake za potnike, pse in potno prtljago. Vozne karte'izdajajo samo postaje Logatec, Ljubljana gL k., Graz H. B. d'n Wien S. B. Za med-postajiie relacije se morajo kupiti vozne karte od, o-ziroma do predimenovanih postaj.
Ustanovitev našega poslaništva na Dunaju. LDU. Beograd, 14. avgusta. Z ozirom na to, da je mirovna pogodba ratificirana, je kraljeva vlada ustanovila na Dunaju poslaništvo in imenovala za upravnika dr. Miloslava Jankoviča, ki je svoje poverilno pismo izročil avstrijskemu državnemu tajniku za zunanje stvari, dr. Rennerju.
Častni doktor., Predsednik čehoslovaške republike dr. Torna Masaryk je postal častni doktor beograjske filozovske fakultete,
«Jugoslavija, bo ustanovila v Ameriki poleg do -sedanjih treh konzulatov še dva: v S. Lujsu in Pitssburgu,
Nova tarifa za izvozno carino. Na podlagi brzojavne naredbe generalne direkcije carinske uprave so carinski uradi počenši z včera/jšnjim dnem začeli odpremi] ati izvozno blago na podlagi nove izvoz noe torinske tarife, ki jo je izdalo ministrstvo trgovine in industrije dne 28. julija 1920,, štev. IV —8148 in je je bila objavljena v „Službenih Novinah“ št. 165, Želeti bi bilo, da izide slovenska uradna prestava skoro v „Uradnem listu“.
Dar Dijaški kuhinji v Mariboru. Na domači svečanosti g. J. Lasbacherja v Slavščincih se je nabralo za Dijaško kuhinjo v, Mariboru 310.80 K. Pri -srčna hvala!
Poziv! Rez. praporščak Albert Paulmann, rojen leta 1880, pristojen v Maribor in nadporočnik v pokoju Karl Kaiser, rojen leta 1892 v Mariboru, se poživljata, da naznanita čimprej svoje, naslove mariborski pukovski okružni komandi'.
Učna snov za pouk o alkoholu v ljudski šoli. Spisala A. Stupca. Izdala „Sv. vojska“ v Mariboru. Cena 3 K. Ena najsurovejših oblik robatega materijalizma, ki se je zajedel v širne sloje, eden glavnih sočiniteljev nravne posirovelosti, draginje in nezadovoljnosti je — alkoholizem. Vsi resni socijologi so ’prepričani, da brez rešitve alkoholnega vprašanja ni rešitve socijalnega vprašanja. Pouk in dober vzgled sta najresnejše sredstvo za streznenje ljudstva. Začeti treba že pri šolski mladini. Alkoholno vprašanje pa ni tako priprosto, kakor bi marsikdo mislil. Vsak šolnik nima na razpolago časa in primernih knjig, da bi se sam uglobil v študij tega vprašanja. Knjižica g. Stupce mu daje v roko kratko in pregledno navodilo za protialkoholni pouk v ljudski šoli. Vsak u-čitelj bi jo naj imel v rokah in jo marljivo rabil v šoli. Kratko in jasno obdeluje najvažnejše točke alkoholnega vprašanja. Tudi višja šolska oblast želi in ukazuje, naj se ta velevažen predmet obravnava že v ljudski šoli. Vse šolske oblasti naj torej sežejo po tej knjižici in jo skušajo spraviti v roke učiteljem pa tudi učencem in njih starišem. Sezite po knjižici. Naroča se pri „Sv, vojski“ v Mariboru pa tudi po knjigarnah.
mariborske vesti.
O tukajšnji glavni pošti. Na očitanje mariborske glavne pošte, da smo potvarili resnico, k® smo se dotaknili njenega -vodstva, odgovarjamo, da smo še mnogo zamolčali, kar bi še morali objaviti in da sp je osramotil le oni, ki je skušal vedoma ali iz posebnih namenov tajiti dejstva, ki so se v resnici dogodila. Premnoga pritrdila, ki slikajo razmere na tukajšnji glavni pošti še v veliko slabši luči, kakor smo jih svojčas mi, nam svedočijo, kako zelo smo ustregli prizadetemu občinstvu z našo površno kritiko. Vsled slabših kot so balkanske razmere, se je mnogim mariborski poštni urad tako ogabil, da so se ga začeli ogibati ter zahajati na precej oddaljeno kolodvorsko pošto in več telefonskih naročnikov je radi brezbrižnega uradovanja odpovedalo svoj telefon. Vsaka be -seda je bila popolna resnica in vsled tega nismo mogli kljub prošnjam nekaterih gg. uradnikov niti besedice preklicati ali omiliti ; na njihove pretnje smo pa jim pokazali edino mogočo pot — k sodniji. A to pot, kakor tudi ovreči naše objave v kakem drugem listu, so si ti gospodje dobro premislili, ker so men *\ da slutili, da pridemo z natančnimi podatki, imeni i. L d. Zadnji poskus, prevara ravnateljstva, je torej ; bilo nabiranje za Jugoslovansko Matico potom pritis-: ka in groženj. Kako pa kljub' temu misli občinstvo, razvidi ravnateljstvo ravno tudi iz onih listov, ki so ; zbirko za Jugoslovansko Matico objavili („Jugoslavi- ; ja“ St. 188 in „Mariborski Delavec“ št. 173) in ki 14 dni pozneje sami pišejo o nečuvenih razmerah na glavni pošti, ki zahtevajo energične remedure. Nap ar di glavne mariborske pošte od liberalne strani so dokaz, da tudi naše vesti o vodstvn tega urada niso bile zaupane javnosti iz strankarskega ozirh. Sedaj
lahko poštno ravnateljstvo vidi, pri kom treba spre-« membe, da bo poštni urad zopet v redu. G. Šiško pa na napade „Jugoslavije“' in „Delavca“ zopet lahko nabira denarne žalostinke za Matico, za kar mu bo Matica in mi hvaležni.	I
Tako ne gre! Deželna vlada za Slovenijo je na kazala mariborskim poštnim uslužbencem večjo množino cenejšega premoga z natančno označbo, koliko ga naj dobe oženjeni z družino in koliko samci. Nakazani premog so pa čisto po svoje in natihoma po* razdelili med višje gospode in njih pokorne oprode* dočim ga nižji poštni uslužbenci z otroci niso nič dobili. Tako podomače ne gre! Zahtevamo, da se zadeva preišče in da se krivci pokličejo »ia zagovor.
„Marih. delavec“ je prinesei 31. m. m. proiz-vode urednika Pirca iz Strossmajerjeve in Orožnove ulice. Ako bi bil pisec teh vrstic vedel, da je postala g. Pircu v Strossmajerjevi ulici ob vhodu v Orožnovo ulico tako vroče, bi mu na željo rad preskrbel mrzel tuš. Na oglu Strossmajerjeve in Orožnove ulico je z okrašenjem na obeh ulicah proslavljal orlovsko prireditev nekdo — ako bi bil „Mariborski delavec“ z ozirom na svojo obljubo objavil pristno slovensko ime, bi ne bil lagal — ki pripada orlovskim vrstam. Razobesila je zastavo tudi hišna lastnica Hrvatica, katere mož leži že dalj časa v grobu. Da je tu proslavljaj Orle hrvatski izdajica, more trditi le tak človek, ki se nahaja v vrstah „Mariborskega delavca.“ Ker: se gospodje pri „Mariborskem delavcu“ včasih radi zmotijo, omenjamo, da ne bodo pozabili, da je bila ta palača ob regentovem sprejemu lepo okinčana z raz-obešeno sliko Aleksandra in napisom: „Bog spolnil nam je želje — ves narod v Tebi združil,“ Ob tej palači je tudi regent prijazno odzdravlja!.
Zborovanje JSZ. V nedelj,o 22. t. m. popoldne ob 5. uri zborovanje Jugoslovanske strokovne zveze. Vsi člani in članice se naj zborovanja zanesljivo u-deleže.
Mariborsko tržno nadzorništvo je zaplenilo v skladišču južne železnice devet sodov masti radi ne -zavžitnosti. Mast je bila dobavljena iz vnovčevalnice iz Ljubljane.
Dva stekla psa sta se zopet pojavila v okolici Maribora, Pozor!
Nova lekarna v Mariboru. Mag, Fh« Ivan Vidmar je otvoril svojo novo lekarno pri „SvI Arehu“ v, Mariboru, Glavni trg št. 20,
Popisi.
Ormož, Čudna tatvina. Komisija za znižanje cen je pred mesci zaplenila nekemu tukajšnjemu trgovcu večjo množino manufakturnega blaga in ga je shranila v uradno sobo tik občinske pisarne. Soba so je uradno zaprla, povrh sta jo Še stražila redar in občinski' tajnik. Trgovec; je dobil koiiečno blago na -zaj, pa ne vsega. Dokazano je, da ga manjka nad 100 metrov. Skoda znaša 15 do 20,000 kron. Tatvina vzbuja po mestu občno začudenje. Orožniki krivca prav pridno zasledujejo, občani pa smo krivce poznali že poprej, ko se je preiskava začela. Pri tej priliki se je našel tudi ciganski konj, ki je bil pred enim letom zaplenjen, je potem na čuden način zginil in je sedaj vendar prišel na dan. Zares čudne reči se do* gajajo pri nas, skoro vsak,dan doživimo kaj novega., Bojimo se, da nam kdo še občinsko hišo odnese z županom vred. To bi se ljudje čudili in kimali .	*
Razno.
Vsem, ki so se prijavili za sprejem slovenska dece z Dunaja, sporočimo, da smo naznanili „Jugoslovanskemu pripomočnemu društvu na Dunaju“,, naj ne pošilja dece v Slovenijo, ker se je priglasilo za sprejem le 30 rodbin, a otrok bi morali porazmestiti 172, — Poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani B oddelek za zaščito dece in mladine.
Obrtna razstava Hrvatskoga radiša v Zagreba se otvori 18, avgusta in traja do 3. septembra t. L Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani izposloval ja p?i obratnem ravnateljstvu južne železnice legitimacije za enkratno polovično vožnio III. razreda osebnega vlaka iz poljubne postaje južne železnice v Zagreb in nazaj. Obrtniki, obrtna društva in zveze, ki se hočejo udeležiti te razstave naj se obrnejo takoj na urad za pospeševanje obrti, ki izdajajte legitimacije,; Želeti je, da se obrtniki udeleže t« razstava v obU -nem številu.
Novi premogovniki v Srbiji. V bližini vasico Zvisdar so izsledili bogate premogovnike, o katerih trdijo izvedenci, da so najbogatejši premogovniki celo Srbije. Premog je izborne kakovosti. Neka angleška družba je že pričela z delom. Zgradili bodo do imenovane vasi novo železnico.
Delavska borza. Po poročilu, došlem trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, je čehoslovaško poslaništvo na Dunaju osnovalo poseben oddelek pod imenom „Delavska borza." Interesenti, ki se zanimajo za češke delavce vseh strok, se lahko obrnejo na omenjeno borzo potom našega generalnega konzulata na Dunaju.
Papež za osvoboditev škofa Lozinskega. Papežev državni tajnik kardinal Gaspari je v imenu sv* Očeta zaprosil ruskega ljudskega komisarja Ljenina, da rdeče čete izpuste Lozinskega, škofa v Minsku , katerega so svojčas ujele.
Nov katoliški poljski dnevnik. Poljski katoliški mecen Jaronski je za 30,000.000 K kupil največji varšavski dnevnik „Warszawski Curier“ ter ga izpro« menil v katoliški list. Jaronski je tuđi ustanovitelj n-hiverze y Lublinu, za katero, je daroval 20,008.000 K*
Avstrija potrebuje 450 do 500.000 ton moke na leto. Troski za dobavo te ogromne množine moke in žita bi avstrijsko državo veljali letno približno 8 milijard kron, če ostanejo v veljavi sedanje žitne cene in sedanj:i kurz krone.
Kako skrbi Nemčija za vojne invalide? Nemčija izda za invalide, za vdove in sirote'padlih letno okrog 5!4 milijarde mark. Na vsakega davkoplačevalca pride vsled tega okrog 100 mark davka. V. Bero-linu n. pr., dobi. vsak izučen delavee-invalid okrog 4300 kron letne preskrboval nine. Ako je pa tako po -£ kodo van, da rabi tujo pomoč in ima n. pr. 4 otroke, dobi letno 5317 mark ali okrog 20.000 kron.
Mednarodni kongres invalidov. Na zborovanju delegatov invalidov na Dunaju je bila sprejeta resolucija, v kateri se naglaša potreba, da se ustanovi mednarodni kongres invalidov kot viden opomin groznih vojnih posledic. Namen kongresa bi naj bil. da se narodi zopet spravijo ter da se zabrani vsak morebitni izbruh kake nove vojne. V najkrajšem času bo sklican mednarodni kongres vojnih invalidov.
Proračun Bolgarije; za leto 1020—1921. V proračunu Bolgarije za Teto 1920—1921 so proračunani redni dohodki na 1800 milijonov levov, redni izdatki so se proračunali z okroglo 1400 milijoni leyov, izredni pa na 1445 milijonov levov. Sobranje je brez velike debate odobrilo novi proračun.
Revizija ustave v Belgiji. Belgijski parlament jo revidiral ustavo svoje države in je , med drugim, spremenil tudi volilni zakon. Sedaj; imajo volilno pravico vsi Belgijci moškega spola, ki so dovršili 21. leto in stanujejo.vsaj 6 mesecev v občini, kjer se vršijo volitve. Predlog o ženski volilni pravici je propadel.
Drugi trgovski in industrijski semenj v Bruslju bo v času od 3. do 21, aprila 1921. Predmetno ob vestilo je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Angleško delavstvo odklanja tretjo internacionalo. Iz Londona se poroča, da je prišlo do končno -veljavnega razdora med angleškim delavstvom in 3. internacionalo ’ Levo krilo angleške neodvisne delavske stranke je nedavno poslalo celo vrsto političnih vprašanj v Moskvo. Iz Moskve je dobilo odgovor, da mora komunizem na vsak način dovesti do splošne revolucije in krvoprelitja ter da se naj angleško prebivalstvo v interesu socijalne revolucije pripravi na težko meščansko vojno. V tem odgovoru so ruski komunisti hudo napadali voditelje angleškega delavstva Hendersona. Macdonalda in Snowdena. Nato so podali vodje angleškega delavstva sledečo izjavo: Razi mer je. med angleškim delavstvom in tretjo internacionalo je tako, kakor med vodo in oljem.
Svetovna žetev. LDU. Beograd» 12. avgusta. Presbiro javlja uradno: Ministrstvo za poljedelstvo in vode priobčuje : Poljedelski zavod v Rimu naznanja: Na podlagi zadnjih podatkov se ceni v Severnih državah Amerike žeter pšenice na 220 'milijonov tovorov, žetev rži na 221 milijonov tovorov. V Kanadi kaže žetev zelo dobro ; dasi je v gotovih krajih primanjkovalo dežja, cenijo, da bodo naželi 82 milijonov to -vorov pšenice. V severni A triki, Algirju, Egiptu in Tunisu bo znašala žetev pšenice 17 milijonov tovo -rov. Za ostale države še ni podatkov. Ve se, da bo žetev pšenice v Nemčiji, Belgiji, Cehoslovaški, Franciji, Luksemburgu, Nizozemski, Švedski in Jugosla -vi ji dobra, Na Angleškem, v. Škotski in Finski srednja. Dobro žetev rži pričakujejo v Belgiji, Luksemburgu, Nizozemski, Švedski in 'Jugoslaviji, srednjo pa v. Nemčiji, Finski in Cehoslovaški. V žitnem pasa Avstralce je bilo mnogo dežja. V Angleški Indiji junijska žetev ni bila povoljna ter je začasno prepovedan izvoz pšenice. Živahen je izvoz iz Argentinije.
Izborna kavina letina. Po poročilih iz južne A— merike je letošnja kavina letina naravnost izborna „ Poročila iz Santosa pravijo, da se bo letos samo v južni Ameriki pridelalo 9 milijonov vreč kave (ena vreča — 60 kg)._____________________________
Pristali! Sirite naše tistef
I Mala naznanila, j
Raznai
URE

vsake vrste se sprejmejo v popravilo. Zaloga ur slatnine in srebmiDe. Cene smerne. Postrežba točna.
m IGNACIJ, MARIBOR
OHAJSKI TRG v grada (Barg).
PaimŠa ss snaženje sprejema *	"t! Marija Ritonja v
Aleksandrovi cesti 6, na vrta, Maribor.
Živinski seim v Poljčanah.
Dne 80. aygusta 1.1. se bo vršil v Poljčanah velik živinski in kramarski sej m.	680
Išče se
DRUŽABNIK
(kompanjon)
*a takojšnji pristop za že vpeljano trgovino na najbolj prometnem kraju v Mariboru s kapitalom 200- do 300.000 kron v svrho i azširjenja trgovine. Cen j. ponudbena uprav-ništvo lista.	683
Prada sai Dva konja, '„fC
lisičje barve, stara 7 do 9 let, sposobna sa vsako vožnjo, 16S cm rigoka; lep glasovir, dobro ohranjen, mesarski vez natur, štedfl-alk s patent ploščo se proda v Smetanovi ulei 59, Maribor. 622
TT!Xn dvonadstropno na voglu
■D.1BU stridano za gostilno, drugo hišo, pripravno sa pekarno na prometnem prostoru v Mariboru se proda v Smetanovi ulici 69, v Mariboru.	621
Mala hiša
sobna sa vsako obrt, je po ceni n» prodaj. Vpraša se v Dravski rdiei št. 15, Maribor.	631
Traeistovski
C! F pr‘Btoi prvovrstne kakovosti ml» prodaja in razpošilja,
vsakovrstno
m » api « kupuje, prodaja in 90	razpošilja '
Milili L»h, twee,
trgovec
MARIBOR, Glavni trg. 4.
TTvSa je Pr0^ 5 uhnut od XLloi« kolodvora, hlev, en oral vrta. Vpraia se v Meljski ulici St. 14, Maribor.	679
{prejmeta ca,dki Si
«elje do mlinarske obrti, drugo > dogovora. Anten Lah, umetni lin, Zg. Polskava.	682
GONILNE JEiiENE
iz pravega usaja in „Fesler* patentne jermene za stroje, različne vprege za konje, fine in navadne, tudi ponošene priporoča
Itran Kravos.
Maribor,
Aleksandrova cesta št. 13,
poleg Balkana
Sedlarska delavnica:
Koroška sesta 17.	667
llpncAn nov glasorir, naj-•U.1 ttooii novejši sistem je na prodaj v Strossmayerjevi ulici št. 5. (Za pogledati predpoldsn). 675
Dva vinska soda
dobro ohranjena po 7 in 9 hi se prodata. Kje, pove uprava lista. 672
Namizno sadje
dobavlja v vsaki množini v Maribor oz. na dom postavljeno po sledečih cenah sa 1 kg: jabolka K 1 do K 1’20, hruške K 16« do 2 K, slive K 160 do 2 K. Zinauer & Comp., Sv. Jakob v Slot. gor. Telefon 181.	670
t? 1*11 lovi 12	14 letni ko-
U I UJitVl bili lepe postave
16 palcev visoknsti, z popolno vprežno opravo, lovskim vozom in sanmi vred pod ngodno ceno vsled opustitve vozništva za takoj na prodaj. Falska elektrarna. 674
Pohištvo aJSS S
za kuhinjo je na prodaj. Povpraša se pri A. Kosar, Slomškov trg 5, Maribor.	678
^SHrAvn ®'Bto E0T0 kolo, jena-lonUl U jrodaj. Zelo po eeni. Vprašati je Tattenbachova ulisa št. 15, vrata 1, Maribor. 661
Lepo
nmAA čiste volčje ^ jJSitU pasmi se proda Vračko, trgovec, Št. Ilj v Slov. gor.	677
Službe i
Pridnega Šoferja
išče okrajno glavarstvo Maribor.
617
se sprejme v medi-aj OCllCO cinalai drožeriji MAKS WOLFRAM, Maribor, Gosposka ulica.	671
fiospedarska zadruga za Prekmurje, Morsko polje in Slovenske gorice r. k. z o. z. v Gornji Radgoni sprejme
disponente
z večletno trgovsko prakso v vseh panogah trgovine tudi importa in eksperta. Starost ne pod 40 let vešč naj bo slovenščine, nemščine, italijanščine, eventuelno madžarščine. Nastop najpozneje 1. decembra 1.1. Ponudbe 8 spričevali, dokazili dosedanjega službovanja in zahtevami prejemkov naj se pošljejo najpozneje do 16. septembra na ravnateljstvo zadruge. 669
\T fu v A sii* z katera je » llliCar kuharica in gos-podinja se sprejme pri dobrih ljudeh, ki nimajo majhnih otrok. Plača mesečno 400—(00 K in hrana. Šestine župnišče pošta Zagreb.	676
mo
Ki Ristetti»
prodali I
hsiefe fisa! ^ impili ? đFj, iščete služb® I
H Ji iBserirajti Yialiù ìistiì
in nspsh le getov 1
POZOR!
Alojzij Gaiitšek,
Maribor, Glavni trg 6 prodaja po najlažjih cenah sledeče kranjske vrvarske izdelke is pristna konopljine. K o n a p o e (štrange) močne in navadne, uzde, pletene in navad., «angelce, kratke in dolge, vrvi za perilo po 20 in po 40 m dolge.	407
Naročajte aaie liste!
VZAJEMNA POSOJILNICA 7 LJUBLJANI
reg. zadr. i omej. jamstvom
PREJE: VZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO V LJUBLJANI
Pošt. ček. or, št. 11.165	KODgFOSfli tf§ Št. 19	Telefon št. 401
ÌÌJlio TMiQAlÜJS 110 osebni kredit (menice, zadolžnice, ter proti zastavi 1/uJu jJUbUJliu. vrednostnic po 6%; proti vknjižbi na posestva po 5V*%; ranžijska posojila javnim nameščencem proti zaznambi na prejemke in polico za življensko zavarovanje po 6%;
\nvn\n transakcije posojil, ki jih imajo javni nameščenci pri denarnih ih VUJU, zavodih v Avstriji;
hranilne vloge po 4%, vloge v tekočem računa pa po 37*®/*, UiuUuluJU Pojasnila in prospekti brezplačno!
Rezervni zakladi koncem leta 1919: E 600.000'—.
Jamstvena glavnica na deležih koncem leta 1919: E 2,200.000*—.
ČOKOLADE
Švicarske IO irrst* italifaa&ske 2 vrsti» amerikaaske i francoske v rasnih neSii^stih* sortirane in poleđino raspollila polenil età 8 km trilla po poiti in ielitmci
JniiJ Meinl
d. d.
Zagreb
Ljubljana Maribor
586
P9HISTVO
LASTNIH IZDELKOV
iz trdega in mehkega lesa se zavoljo pomanjkanja prostora po znižanih cenah prodaja pri
Peter Hedipesger in dr„
MARIBOR» KereSfca casta 46 ~ 53-Prodsli tudi proti mesečnemu odplačilu. 325
Papir in sieer koneeptni m belfgi se dobi zdaj v Cirilovi tiskarni v Mariboru, kolikor ga kdo želi* Cene dosedanje brez vsakega poviška, iTrgovoe in urade opozarjamo, da porabijo to priliko in si narobe papir, dokler, ga je dobitL
Znišmne cene !
Ćedje
đoUoiemice
perii**
obleke, gotne kosare, tržne torbice, rožno galanterifsleo blago dobite
%%*•"** Jateobn K*mb
Maribor, diami trg 9,	5951
Na gibance!
Vabim cenj, občinstvo na vedno sveže in pristne prleške gibance in pogače, katere si zaliješ z izbornim starim ali novim vinom iz Prlekije, tudi sveže pivo je na razpolago. Za obilen obisk se priporoča
Priekinia Alojzija Safari!,
gostilničarka „pri večernem soincu“ v Mariboru« Splavarska ulica štev. 5.
653
494
BENCIN OKEL-OLJE STROJNO OLJE TOVOT-MAST
dobttvlj» promptno
MINERALNA RAFINERIJI
DRAVOGRAD.
Dopise n» centralo v Maribora.
Tel. 80.	BriejOTli Rafinerijo.
Oddajo «e xastopstta zmožnim* twrdfeam v Tleh večjih meztlh Jugoslavije.
Slovenci širite naše liste!
j Izdajatelj in založnik:) Koasorcij „Straža,-
.v J
.Odgovorni .urednik:j .Vekoslav Stugau*

uiak bakarne sv* .C.rila
-r Tl
1 -	,otiri
• vi -ÌÀA