Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
Leto XIII. Številka 2 Februar 1982
REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
LJUBNO	GORNJI GRAD
Pohod po poteh XIV. divizije
Mladi celjske regije smo-tudi letos odgovorno pristopili k organizaciji pohoda po poteh XIV. divizije. Že lani decembra, ko smo reševali nekatera odprta vprašanja glede financiranja lanskega pohoda, smo se pričeli dogovarjati o trdnejši organizaciji letošnjega. Letos je pohod regijskega značaja in se dobro zavedamo pomembnih zmag XIV. divizije za ves slovenski narod.
Pohod je organiziran v 4. etapah in nosilec zadnje je OK ZSMS Mozirje, ki je skupaj z ostalimi DPO v občini, posebej pa še ob pomoči 00 ZZB NOV, občinskega štaba TO, ZRVS in DPO kraja Ljubno poskušala čimbolje pripraviti letošnji pohod.
Udeleženci pohoda 4. etape so mladi iz naše občine, ki so letos lahko navezali stike z mladimi iz Ljubljanske regije, saj se je iz te regije prijavilo kar 45 udeležencev.
Mladi želimo in hočemo nadaljevati tradicije NOB, posebej še tako slavne divizije kot je bila XIV.
Mladi smo krenili na pot v soboto, dne 6. februarja 1982 ob 12.00 uri iz Obsotelja in ga zaključili v nedeljo, 14. februarja 1982 na Ljubnem.
Zaključku so prisostvovali preživeli borci XIV. divizije, borci Tomšičeve brigade in p redsedniki DPO občine Mozirje in Celjske regije ter krajani Ljubnega.
OK ZSMS Mozirje
Papirji ne delajo elektrike
V	zadnjem času mnogo govorimo, pišemo in prikazujemo težave v zvezi z energetsko krizo, ki ogroža ves svet. Pomanjkanje pogonskih sredstev raznih vrst se obeta še zaostrili Povsod razmišljajo o ukrepih, ki bi omilili stanje in zagotovili izhod v sili.
V	neki televizijski oddaji so prikazali gradnjo male elektrarne na Gorenjskem in ob tem poudarili pomembnost izkoriščanja vodne sile v te namene. V nekaterih člankih našega časopisja je slutiti „propagando“ za male elektrarne, ki bi v marsičem razbremenile šibke zmogljivosti električne napetosti v javnem omrežju, posebno ob neugodnem vremenu, ko so akumulacijska jezera elektrarn plitva.
V	Delu številka 20 sem zasledil sestavek izpod peresa Tonje Slokarje ve „Kriza oživlja mline, toda papirji pač nikoli ne delajo elektrike“. Vsebina je hkrati poučna in. resnična! Papirji res ne delajo napetosti, vsaj v električni napeljavi ne, če že v prizadetem graditelju, ki se spusti v boj z birokracijo in se podstopi urediti lastno elektrarno. V času, ko predvsem hribovske kmetije močno občutijo pomanjkanje delovne sile in ko lahko kaj hitro pride do večjega izpada električne energije, bi kazalo predočiti odgovornim bolj jasno stanje, ki narekuje hitre ukrepe za „normalizacijo“ pridobivanja dovoljenja za gradnjo malih virov električne energije ob razpoložljivih vodnih razmerah. V naprej poudarjam, da menim pri tem le na naprave za lastno porabo!
Naj najprej spomnim na mnoge kmečke elektrarne, stale so v raznih predelih naše občine. Med njimi so bile tudi trške, ki so napajale z napetostjo širše območje. Pa ostanimo pri kmečkih! Sodobna kmetijska proizvodnja je usmerjena največkrat v živinorejsko smer. Mnogo je bilo vloženega truda, da so kmetje prešli na urejeno pridelavo mleka. Kar pomeni z drugimi besedami da „proizvajajo za trg“. Računica seveda zahteva svoje in tako so do neke mere ekonomična gospodarstva, ki imajo večje število govedi. Te je treba molzti, kar pa je
zahtevno delo, ki ga sedaj v večini opravljajo stroji. Kaj torej če ti ne delajo zaradi izpada elektrike? Malo ljudi na kmetiji tega in še drugega dela ne zmore, tembolj ker mora biti postorjeno ob določenem času. Sewda je to en sam primer, ki nazorno pokaže kako je napetost na kmetijah potrebna. Sicer pa, saj smo vedno znova navajali ljudi k uporabi najrazličnejših strojev in aparatov, ki brez elektrike ne delujejo. Vse to v znamenju napredka, ob tem pa nihče ni pomislil, da bi kanili kdaj zabresti v težave, kakršne so današnje. Torej kmet potrebuje za redno proizvodnjo električno energijo, sicer bodo nastale motnje v preskrbi prebivalstva.
Seveda bi lahko navedel še mnoge primere, ko je odvisnost od redne preskrbe z električno energijo usodna. Ne nazadnje velja poudariti pomembnosti oskrbe v načrtovanih ukrepih splošnega ljudskega odpora.
Če je torej tako, zakaj potem stvari zastavimo neživljenjsko in kot piše novinarka v že navedenem članku „Pravijo tudi, da bi jih lahko bilo še več, če bi znali njihovo gradnjo poceniti in če lastniki ne bi pri pridobivanju raznih soglasij in dovoljenj po nepotrebnem zadevali ob težave.“ Prav te pa marsikoga odvrnejo od namena, da bi storili družbeno koristno dejanje in zgradili na starem jezu, ali v zapuščenem mlinu elektrarnico!
Ko nam takorekoč teče voda v grlo bi morali hitreje ukrepati, saj takšne naprave ne vzniknejo preko noči. Če pa še stvari spravimo na dolgo pot pretiranega upravnega odločanja pa še zaradi tega zamujamo, če že ne zavremo ustreznega razvoja. Veijamem besedam novinarke Slokaijeve, ki meni, da bi celo morali razmišljati o gmotnih rešitvah v obliki ugodnih kreditov, davčnih olajšavah in podobnem. Kot pravi „Pri tem nam lahko koristijo bogate izkušnje drugih držav ...“. Pa saj imamo
tudi sami 'dovolj razsodnosti, da bomo našli pravo pot iz birokratske zagate.
Aleksander Videčnik
Tudi ko je bilo najteže so borci s pesmijo premagovali napore ... (Arhiv Kulturne skupnosti Mozirje)
„Bilo je v februarju leta 1944, ko je slavna XIV. divizija v mrazu, gladu in | snežnih viharjih bojevala divje boje za svoj in štajerskega ljudstva obstanek.
In legenda o padlih herojih bo vekomaj živela in prenašali jo bodo kot sveto ustno izročilo iz roda v rod".
Tako je bilo napisano nad največjo skupino slik na Petkovih razstavah, ki jih je leta . 1944 priredil na osvobojenem ozemlju v Gornji Savinjski dolini.
Naš kulturni teden v Mozirju
Letos so pripravile kulturne organizacije naše občine že 7. kulturni teden. Gre za prireditve, ki povezujejo vse vrste ljubiteljske in druge dejavnosti. Ker sodelujejo vsa društva s pestrim sporedom dramskih, pevskih in drugih prireditev bi lahko dejali, da v tem tednu dolina živi in utripa v znamenju kulture.
Nepoznavalec razmer bi primerjal število prosvetnih društev v dolini z nastopajočimi v samem sporedu tedna, menil bi lahko da nekatera od njih ne delajo. Resnici na ljubo je treba povedati, da še daleč nimajo vsa društva enakih delovnih pogojev, Ponekod pa tudi manjka dobre pobude in skupnih hotenj. Vsekakor bo naloga načrtovalcev bodočega razvoja naše ljubiteljske kulture prav v iskanju skupnih rešitev za ustreznejše prostorske in organizacijske pogoje delovanja.. Tako bi marsikje ljudje peli, pa nimajo zborovodje, marsikje bi igrali, pa nimajo režiserja in še bi lahko naštevali vzroke, da so ponekod obstali na poti po kateri so v preteklosti trdno stopah.
Kulturni tedni v naši občini so bili doslej odraz velike volje do dela mnogih ljubiteljev in niso nikoli izpadli kot tekmovanje. Prav ta ugotovitev utemeljuje veliko zanimanje med kulturniki za nastope v okviru tedna.' Drugo so razne revije, ki imajo namen ocenjevati uspehe in kakovost nastopov. Prav v tem, da so nastopajoči enaki med enakimi pa pritegne tudi tiste, ki včasih stoje v ozadju skromnosti.
Prireditev kot je kulturni teden pomeni izredno razgibanost tovrstne dejavnosti, daje pobudo za nove dosežke in voljo do dela. Sama po sebi pa odpira razna vprašanja kako v bodoče. Vsako leto se pokažejo nove poti, nove možnosti. Če bodo načrtovalci sporeda še v bodoče upoštevali želje poslušalcev, oziroma gledalcev
ni bojazni, da bi kulturni teden zamrl, ali pa postal nezanimiv.
V letošnjem sporedu so sestavljalci sporeda prezrli običaj, ki je nekaj let sem dobro odmeval med kulturnimi krogi širšega prostora. Gre za spominska obeležja za kulturo zaslužnim v preteklosti. Takšna obeležja so bila doslej že urejena na rojstnih hišah Laykaufa, Levstika in Tratnika. Morda bi bilo letos primerno odkriti ploščo velikemu slovenskemu zgodovinarju Ignacu Oražnu, ki
V Kovinarstvu
Dober gospodar se nikoli ne zadovolji z izdelki, ki gredo trenutno dobro v denar. Nenehno mora namreč misliti na to, da se z njim lahko trg nasiti, oziroma da jih zamenjajo boljši. Zato misli naprej, misli in načrtuje nove proizvodne usmeritve. Tako ne more biti presenečenj, saj se tržišče sproti spreminja. Tako nekako mislijo tudi y Kovinarstvu na Ljubnem.
Razgovor z ravnateljem TOZD Mirkom Straškom to potrjuje. V tem letu nameravajo izdelati raznih sklopov in delov za 50% vrednostno več. Zagotovljeno imajo že prodajo v naprej in v celoti. Vrednostni imenovalec spričo nestalnih-cen ni najboljše merilo, zato pa je jasno pojasnilo, da bo količinski obseg proizvodnje za 15 % večji od lanskega. Število zaposlenih nameravajo povečati za 6,5 %, dohodek pa za 30%. Ob tem velja poudariti, da je obvezna amortizacija kar za 100% višja. Ker so cenovna razmerja zanimiva so tudi pojasnili, da nameravajo cene povečati le za 13%. Vsi ti podatki utemeljujejo predvidevanja o povečanju storilnosti za
10,5	%, računano na zaposlenega. Ali drugače, letos bodo izdelali 30.000 zobatih vencev dokončno, medtem ko so lani
je prav v času njegovega službovanja v Mozirju ogromno naredil za zgodovinopisje o Gornjem gradu, zastavil je tudi bogato zgodovinsko kroniko župnije Mozirje.
Namen kulturnega tedna je vsekakor dosežen. Pritegnil je pozornost mnogih občanov, saj so domala povsod pripravili kulturne prireditve. Vse to pa zagotavlja oblike pospeševanja ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki bo v naši dolini še vedno glavna opora kulturnemu življenju.
mislijo naprej
le do grobega izdelali takšnih okoli 100.000 kosov.
V Železarni Ravne, katere TOZD so kovinarji na Ljubnem, je skrb za novosti in izume že znana. Tudi na Ljubnem se trudijo okoli tega. Z odpadno toploto bodo greli sanitarno vodo, spremenili bodo način izdelave puš za bagre in prihranili letno 100 milijonov starih din. Zanimanje za novatorstvo je veliko, tudi pravilnik o nadomestilih je v redu, niso pa še povsem razčiščena stališča kaj je delovna dolžnost in kaj resnična izboljšava, oziroma novatorstvo. Novacija je v bistvu vse kar je novega ih izvirnega, tako bi se naj gledalo na stvari, meni ravnatelj Strašek. Seveda pa so v serijski proizvodnji izboljšave pogostejše kot v maloserijski, kakršno imajo tudi v Kovinarstvu.
Začeli bodo izdelovati bagerske dele za več izdelovalcev. Trg so do dobra raziskali in obeta se dober posel, tako se lahko zatakne le pri zagotovitvi potrebnih surovin. Njihova odločitev, da se vključijo v mednarodno delitev dela je utemeljena zelo stvarno. Deloma bodo neposredno izvažali, deloma pa posredno. V vsakem primeru bo zagotovljen določen devizni priliv, saj jih ic takšnemu poslovanju silijo dogovori znotraj same delovne organizacije, tisti namreč, ki ne izvaža, mora prispevati v sklad za pospeševanje izvoza v delovni organizaciji Ravne.
Pred nami je zaključna faza kandidacijskega postopka za izvedbo volitev. Do 9. februarja 1982 so bile v 1 naši občini opravljene temeljne kandidacijske konference v vseh krajevnih skupnostih in v temeljnih ter drugih organizacijah združenega dela. Na temeljnih kandidacijskih konferencah so delovni ljudje in občani določili predloge kandidatnih list za člane delegacij krajevnih Skupnosti ter organizacij združenega dela, ki delegirajo delegate v skupščino družbenopolitične skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
Na temeljnih kandidacijskih konferencah so obravnavali tudi evidentirane možne kandidate za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine, za nosilce delegatskih in vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah občinskih SIS ter za nosilce vodilnih in drugih funkcij v republiki in federaciji. Celotna dosedanja družbenopolitična aktivnost je potekala v skladu z rokovnikom za izvedbo priprav na volitve, v teh dneh pa bodo opravljene še naslednje aktivnosti: seja predsedstva in občinske konference SZDL ter prva seja občinske kandidacijske konference. Občinska kandidacijska konferenca, ki jo bodo sestavljali delegati temeljnih kandidacijskih konferenc in delegati vodstev družbenopolitičnih organizacij v občini bo na prvi seji obravnavala, uskladila in sprejela predlog kandidatov za opravljanje vodilnih in drugih funkcij v občinski skupščini in skupščinah SIS v občini, določila kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine občine in njegove člane ter obravnavala stališča in predloge temeljnih kandidacijskih konferenc glede evidentiranih možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v republiki in federaciji.
V priprave na volitve se je že aktivno vključila tudi volilna komisija pri skupščini občine, poskrbela je za imenovanje volilnih komisij v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela, izvršila je inštruktažo predsednikov volilnih komisij, vodi priprave za sestavo volilnih imenikov ter izvršuje druge naloge.
Ocenjujemo, da je bilo v dosedanjem postopku priprav na volitve storjeno vse, kar predvideva zakon, program o političnih aktivnostih in rokovnik za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil za izvedbo skupščinskih volitev 1982.
Volitve bodo v TOZD in drugih delovnih skupnostih v četrtek, 11. marca, v krajevnih skupnostih pa v nedeljo, 14. marca.
Pričakujemo, da bodo delovni ljudje in občani naše občine, kot že tolikokrat doslej, z glasovanjem na dan volitev potrdili zaupanje v naš samoupravni socialistični sistem Ob tem se zavedajmo naše svobode, neodvisnosti in vseh drugih dobrin, ki jih sleherni dan uživamo.
Poštnina Plačana v gotovini
Občinska mladinska politična šola
UREJANJE PROSTORA
p*i
V delavskem domu v Nazarjah je potekal dne 29. in 30.
1.	1982 seminar za vodstva osnovnih organizacij ZSMS v občini Mozirje. Program predavaj je bil zanimiv in aktualen.
Albert LEBIČ, predsednik medobčinskega sveta ZSMS celjske regije nam je predstavi! politični sistem samoupravne socialistične demokracije in vlogo Zveze socialistične mladine v njem. Poudaril je, da bodo potrebne korenite spremembe v organizaciji mladine, ki naj bi jih opravili do XI. kongresa SZMS. Stanislav Ro-zenstein nam je v uvodu podal zgodovino razvoja samoupravnega sistema. Nato nam je povedal, kakšen bi moral biti družbenoekonomski in samoupravni položaj delavcev v združenem delu. Skupaj smo ugotovili, da v vseh delovnih organizacijah še ni tako, kot bi moralo biti. Ko smo govorili o mladih v krajevni skupnosti, se je veliko mladih pritožilo, da jih v KS opazijo le takrat, ko je potrebno kaj postoriti. Če imajo mladi prošnjo, pa je le malo možnosti, da bi se le-ta izpolnila. O razvojnih možnostih agroživilstva v širši družbeni skupnosti in občini Mozirje je spregovoril Alojz Plaznik.
Naslednji dan smo skupaj z Jožetom Tlakeijem razpravljali o ekonomski in politični situaciji pri nas. Za tem smo se s pomočjo Majde Urank seznanili s problematiko usmerjenega izobraževanja. Na koncu nam je Franjo Kleč dal nekaj navodil za pripravo jedrnatega in kratkega sestanka, saj vsi vemo, koliko časa izgubimo s posedanjem po prenekaterih praznih in dolgih sestankovanjih.
Ob zaključku seminarja sem nekatere izmed udeležencev vprašala: „kakšni so tvoji vtisi
V preteklih letih smo posvečali vse večjo pozornost planiranju, kot pomembnemu faktorju pri razvoju proizvajalnih sil in proizvodnih odnosov. Tako smo v lanskem letu sprejeli srednjeročni plan razvoja občine Mozirje za obdobje 1981 — 1985. V letošnjem letu pa bodo naše aktivnosti usmerjene predvsem na dolgoročno vizijo razvoja, na projekt MOZIRJE 2000.
Kaj bo pravzaprav vsebina tega dokumenta?
Preprosto povedano, si bomo s tem projektom začrtali razvoj naše doline do leta 2000.
Uvodoma je treba pojasniti, da ta projekt ne bo vseboval količinskih podatkov, ampak se bo v večji meri opiral na kakovostne dejavnike razvoja. V zadnjih nekaj letih postaja namreč vse bolj jasno, da je preobrazba našega gospodar-0 stva nujnost, saj z dosedanjim ekstenzivnim razvojem ne moremo več naprej. Preobrazbo pa bo potrebno izvesti s selektivno razvojno politiko, ki bo najprej okrepila naše gospodarstvo, spodbujala tehnološki napredek in bo usmerjena v izvoz. Preživela strategija ekstenzivne industrializacije in njej prilagojena ekonomska politika sta zavrli razvoj zlasti na področju inventivne dejavnosti, povečanja produktivnosti dela in izvoza, kar vse pa se je odrazilo v visokih stroških in veliki tehnološki odvisnosti našega gospodarstva do zunanjega sveta. Da pa bi lahko uresničevali pospešen razvoj proizvajalnih sil, moramo naše gospodarstvo pospešeno obogatiti z
sedaj, ko se seminar izteka in kako boš znanje, ki si ga pridobila) uporabil(a) v tvoji OO ZSMS?
Marjana ŽAGAR — sekretar 00 ZSMS Savinja Mozirje: „Velikokrat sem že bila na podobnih občinskih seminarjih. Ta je bil najboljši, ker so bile teme zanimive in dobro pripravljeni predavatelji. Nisem slišala toliko novega, vendar je vse dobro za splošno izobrazbo. Predavanja nam pomagajo pri organiziranju mladine in nam ponujajo teme za razgovore v 00 ZSMS.
Mira SKOK — član 00 ZSMS Gornji grad: Sem študentka na pedagoški akademiji, zato sem rada prisluhnila predavanju Majde Urank. Res je temeljito podala jedro usmerjenega izobraževanja. Zanima me tudi ekonomska in politična situacija občine Mozirje. Upam, da mi bo pomagalo predavanje o sestavi in pripravi sestankov.“
Tomaž MREVLJE - predsednik 00 ZSMS TOZD Ža-garstvo Gorenje GLIN: „Menim, da je takih in podobnih predavanj premalo. Mladi smo premalo seznanjeni s položajem mladine v krajevni skupnosti in delovni organizaciji. Mladina bi lažje kontaktirala z drugimi, če bi več vedela o dogodkih v občini. Predavanja so zanimiva. Sem prvič in sem zadovoljen.“
Anica GOSTEČNIK - sekretar aktiva mladih zadružnikov Šmihel: „Predavanja so mi bila všeč. Najbolj me je zanimalo predavanje inž. Alojza Plaznika in od tega sem si tudi največ zapomnila. On nam je o tem govoril že pri nas v Šmihelu, zato sem se tukaj le še izpopolnila v znanju. Zame je taka izobrazba pomembna, ker ne hodim več v šolo in se le tako lahko izobražujem in to takorekoč iz prve roke.“
MARJANA POTOČNIK
znanjem in tehnološkimi rešitvami. Zato moramo največji poudarek dati tistim področjem produkcije, ki temeljijo predvsem na znanju in domačih surovinah.
V naši občini bomo posvetili posebno pozornost razvoju primarnega sektorja, kamor spadata kmetijstvo in gozdarstvo, s posebnim poudarkom na večjem pridelovanju hrane in smotrnejšem izkoriščanju gozdov. Nadalje bodo v obdelavo zajete: lesnopredelovalna industrija, s poudarkom na finalizaciji, tekstilna in kovinska industrija. Še poseben poudarek bo namenjen turističnemu razvoju naše doline.
S področja negospodarstva pa bo zlasti zanimiv projekt družbenih dejavnosti, kot pomemben dejavnik socialnega razvoja naših delovnih ljudi in občanov, ki bo tesno povezan z rastjo gospodarstva doline.
Omeniti velja, da se bomo s to nalogo ukvarjali precej časa tj. do leta 1984, ko bo moral biti sprejet dolgoročni plan občine Mozirje do leta 2000. Vsi delovni ljudje in občani bodo imeli možnost v razpravah o planskih dokumentih,, ki bodo osnova za plan 2000, obširno razpravljati in tako že ob nastajanju plana pravočasno opozarjati na nekatere značilnosti, ki jih sestavljalci morebiti ne bi upoštevali v svojih projekcijah. Zato upamo, da -smo vam v današnjem prispevku odprli področje, kjer se bodo tudi preko Savinjskih novic, še srečali naši interesi.	D. D.
V kolikor se hočemo pogovarjati o urbanizaciji, tj. o urejanju prostora v naši hiši, potem moramo upoštevati vsaj porast ali padec števila prebivalstva, porast ali padec števila gospodinjstev, porast stanovanj za stalno bivanje itd.
Omejili smo se pravzaprav le na prebivalstvo, ker le-to, skupaj z gospodarsko močjo kraja in posameznikov — po našem mnenju — odločilno vpliva — na ravnanje v prostoru. Poglejmo številke iz popisa v naši občini v letu 1981 napram letu 1971, torej nastale spremembe v desetih letih:
Iz preglednice lahko zaključimo naslednje:
1.	Število prebivalcev se je
povečalo v desetih letih za 485 od tega so bila relativna povečanja naslednja:	Mozirje za
18%, Nazarje na 13%, Gornji grad za 12 % in Šmartno za 5 %, v vseh ostalih KS pa je število prebivalcev padlo, (največ v Novi Štifti, kar za 11 %).
2.	Relativno najhitreje smo gradili stanovanja, saj se je njih število povečalo kar za 18%, prav tako se je povečalo število gospodinjstev za 9 %. Ker sta se ti dve kategoriji povečevali hitreje kot število prebivalstva, je sklepati dvoje:
a)	stanovanjski standard, kljub vsem pomanjkljivostim, hitro narašča, saj imajo nekatere KS več stanovanj kot je gospodinjstev (Gornji grad, Rečica); popolnoma enako je v Šmartnem; največji primanjkljaj glede na kriterij „eno gospodinjstvo eno stanovanje“ pa je v KS Ljubno, saj po zbranih podatkih, primanjkuje tu kar 43 stanovanj, sledi Solčava z manjkajočimi 9 stanovanji itd.
b)	občani se tudi bolj odločajo za skupno (družinsko) življenje, ker so tako ustvarjeni tudi boljši ostali pogoji, čemur rečemo družbeni standard (zdravstvo, otroško varstvo, šolstvo, prevozi itd.)
3.	Po teh podatkih se je najhitreje razvijal spodnji del doline, posebno še Možiije, zato ni slučaj, da je tod začelo primanjkovati primernih površin za stanovanjsko izgradnjo. Najbolj pa sta v tem pogledu, pa tudi v gospodarskem, zaostajali KS Nova Štifta, kjer se je zmanjšalo število prebivalcev (11 %), gospodinjstev (8 %) in stanovanjskih enot (5 %) ter Solčava, kjer se je števiio prebivalcev zmanjšalo za 10 %. V gospodarskem pogledu pa so se glede na industrijsko proizvodnjo najhitreje razvijale KS Nazarje, Ljubno in Gornji grad.
4.	V kolikor primerjamo še vsa stanovanja, ki so na voljo — v občini jih je 4860 — potem lahko ugotovimo, da imamo okrog 280 dvostanovanjskih hiš ter okrog 40 opuščenih stanovanjskih hiš in od teh 26 opuščenih kmetij.
5.	V manj razvitih KS (Sol-
čava, Luče, Nova Štifta) je v zadnjem času opaziti, da se je odseljevanje prenehalo. V občinskem prostoru pa je čutiti trend vračanja predhodno, začasno ali stalno odseljenih prebivalcev.
Na porabo prostora za stanovanjske razmere vplivajo tudi občani iz drugih občin bodisi z izgradnjo počitniške ali stanovanjske hiše, kar kaže na dejstvo, da podeželje postaja vedno bolj interesantno.
Gledano globalno dolgoročno pa tudi kratkoročno, je vsako površino težko zazidati, kajti tej površini smo se za ev.
druge namene odrekli za več desetletij pa tudi stoletij. Vendar ostaja vprašanje ali naj nove družine ostanejo brez ustrezne strehe nad glavo? Ne, nikakor ne! Postavlja se vpra-
Podpredsednik IS SO Mozirje Franc Miklavc
šanje, ali graditi stanovanjske objekte razpršeno ah koncentrirano. Gre za to, da bi ob razpršeni gradnji resnično lahko porabili manj kvalitetno zemljo, vendar ostanejo vprašanja, kako urediti promet, napeljati električno energijo, vodovod, kanalizacijo ipdKMi ne bi tako porabili še več (tudi kvalitetne) ozemlje pa tudi zmanjšali možnosti strojne obdelave. Naši predniki so že stremeli za koncentrirano gradnjo, pri čemer jih je vodilo sigurno načelo: kvaliteta zemlje.
V kolikor sedaj zagovarjamo tri vidike namenske rabe prostora: kvaliteta zemlje, koncen-triranost sedanjih in bodočih naselij, komunalna opremljenost območja, potem je odločitev lažja.
Mislim, da smo z odprtjem glede porabe prostora proti organom KS hoteli upoštevati te elemente. Seveda tudi s takšnim pristopom naletimo na odpor znotraj KS, vendar se je treba zavedati, da brez nekaterih žrtev ni razvoja, napredka. Mislim, da ob koncentrirani gradnji lahko dosežemo večjo gostoto objektov, mnogo manj prostora se porabi za komunalne potrebe, laže je locirati skupne objekte (šola, vrtec, trgovina); in je zato manjše zlo tudi, če pride do porabe manjših površin kvalitetnejše zem-
lje, kot pa da zgradimo stanovanjske objekte po vseh mogočih koncih in za dostope do njih porabimo zopet zemljo.
S prostorskim planom
1981-1985 in z elementi do leta 2000 je namenska raba prostora opredeljena za kmetijske namene, industrijsko izgradnjo, stanovanjsko izgradnjo, turistično gospodarstvo, gozdne površine in ostale namene (ceste, vodne struge . . .)
Komaj čakamo, da pridobimo kompletno agrokarto, ki bo natančneje opredelila kvaliteto kmetijskih površin, in te bomo po kvalitetnem zaporedju zaščitili tudi z odlokom.
Ob sedanjih razpravah o pridobitvi urbanistične dokumentacije so bolj aktivni občani, ki imajo rešen stanovanjski problem.
Vse premalo pa so prisotni bodoči pričakovalci stanovanj, tj. mladina in še posebej mlade družine. Normalno je pričakovati, da porabi prostora za stanovanjsko in ostalo izgradnjo nasprotujejo lastniki zemlje; manj normalno pa je, da tem nasprotujejo tisti, ki so si zgradili stanovanjsko hišo, poleg nje pa ni možno speljati ceste, postaviti drugo stanovanjsko hišo itd.
Posebno pereča pa je določitev vrednosti (cena) zemljišča. Pri tem gre za dvoje vrst vrednosti: ceno, ki jo moramo plačati ob menjavi lastnikov in ceno, ki jo moramo plačati ob spremembi namembnosti uporabe zemljišča.
Pri tem vse bolj izhajamo iz dejstva, da je zemlja splošna, to je družbena dobrina, zato vse bolj narašča vrednost spremembi namembnosti zemljišča.
Iz tega povedanega sledi zaključek, da je tudi poraba prostora čedalje bolj odgovorno, lahko rečemo razredno vprašanje. Pred II. svetovno vojno pri nas praktično ni bilo industrijskega delavca, v pretežni večini so tod živeli kmetje in polproletarci, ki so ob svoji stanovanjski hiši imeli tudi nekaj zemlje, da so si pridelali nekaj prehrambenih izdelkov. Danes pa že imamo kar precej „čistih“ industrijskih delavcev, ki pa jim poleg dela moramo zagotoviti za današnji čas primerne bivalne prostore. To pa zahteva porabo prostora tako za industrijsko kot za stanovanjsko izgradnjo.
Pripis uredništva: Podpredsedniku izvršnega sveta SO Moziije tovarišu inž. Francu Miklavcu smo zastavili glede izkoriščanja zemljišč v gradbene namene več vprašanj na katera je tudi odgovoril. Zanimivo gradivo bomo objavili v prihodnji številki.
V
Gradbeniku
na
Ljubnem
Od leta 1980 dalje posluje na Ljubnem TOZD Vegrada iz Velenja, Gradbenik. Izvajajo visoke gradnje, izdelujejo pa poleg tega še ostrešja in lesena ogrodja.
V sklopu ljubenskega obrata imajo tudi veliko betonarno, pravzaprav sta dve. Ena je stara iz leta 1971, druga pa je novejše izvedbe, ki sojo postavili 1979! leta. Tako lahko izdelajo velike količine kakovostnega betona. Žal pa te zmogljivosti niso dovolj izkoriščene.
Temu je kriva slabša potrošnja betona znotraj organizacije združenega dela in seveda premajhna poraba gotovih betonov v zasebni gradnji. Te sorazmerno velike zmogljivosti so bile računane na potrošnjo v lastni proizvodnji betonskih izdelkov vseh vrst, ta pa še ni zaživela. Naložbe so bile zaradi omejitev preložene. Ko je nanesla beseda na betonarno je poudaril vodja priprave dela Leopold Supin, da bi marsikdo, ki zasebno gradi s pridom segel po gotovem betonu, ki je kakovostno neoporečen in tudi cena ni pretirana, če računamo vse stroške, ki jih graditelj sicer ima s pripravo betona in dovozom raznih potrebnih materialov. Naročila ostrešij in drugih izdelkov lesnega dela TOZD Gradbe- j nik pa so številna. Z ljub- ■ nega zalagajo domala povsod po Sloveniji gradbena podjetja s temi izdelki. Ker, imajo lastno žago, ki je sicer stara (polnojarmenik) več kot 40 let lahko opravijo razrez lesa doma. Pa še elektriko prištedijo saj je žaga na vodni pogon. Letno predelajo okoli 3000 m3 hlodovine in 1500 m3 tramov. Seveda ne morejo zadostiti vsem naročilom ker manjka lesa.
Kolektiv šteje 180 delavcev, od tega je 70 gradbenih. 15 članov kolektiva dela trenutno v tujini v sestavu Vegrada, tako bo seveda odpadlo nekaj deviznega priliva tudi na TOZD Gradbenik.
V izgradnji imajo sušilnico lesa za katero dela opremo Klima iz Celja. Pripravljajo pa še energetsko rešitev skupaj s sosedi iz Kovinarstva. Veliko imajo odpadnega lesa in tega bodo koristili za pridobitev toplotne energije. Skupaj namreč nameravajo graditi kotlovnico. Ta načrt je lahko izvedljiv že zaradi sodelovanja pri naložbi, kot tudh-zaradi vsestranske utemeljenosti.
Planiranje v občini Mozirje — Mozirje 2000
PREBIVALSTVO	GOSPODINJSTVA STANOVANJA
+ poveč. 5/	+ povec. 0,	+ povcč.
KS	SKUPAJ- znanj. '° SKUPAJ - znanj. 0 SKUPAJ - znanj.
BOČNA	669	-15	- 2	202	+ 11	+ 6	194	+10	+ 5
GORNJI GRAD	1526	+147	+12	551	+ 31	+10	345	+57	O OJ +
LJUBNO	2750	-109	- 4	865	+ 55	+ 7	828	+148	+22
LUČE	1714-	-95	- 5	516	+ 18	+ 4	508	+35	+7
MOZIRJE	5588	+545	+18	1035	+189	+22	1029	+281	+37.
NAZARJE	1495	+177	+15	453	+ 60	+16	450	+67	+18
NOVA ŠTIFTA	754	-90	-11	175	- 16	- 8	166	-9	- 5
REČICA	2208	-51	-2	649	+ 5	+ 1	657	+72	+12
SOLČAVA	597	-62	-10	178.	+ 4	+ 2	169	+5	+5
ŠMARTNO	755	+56	+ 5	208	+ 23	+12	208	+29	+16
SKUPAJ	15792	+ 485	+ 5 4592		+580	+ 9 4534		+ 695	+ 18
Njive — laboratorij
V sestavku Radenka Staniča
V	soncu dela, ki je bil objavljen v Komunistu je najti mnoge zanimive misli o kmetijstvu.
V	njem je med drugim zapisano:
Turgenjev je nekje zapisal: „Narava ni hram, marveč delavnica, človek v njej pa je delavec.“ To resnico danes potrjujejo naša kmetijska posestva in približno 100.000 rekorderjev v pridelovanju pšenice, koruze, sladkorne pese, mesa, mleka, krme, v sadjarstvu in vinogradništvu . ..
Kmetje večkrat pravijo, da so njive majhni laboratoriji. Zemlja zahteva svoje, da bi vračala s plodovi. Potrebuje kakovostno seme, umetna gnojila, zaščitna sredstva; pravočasno jo je treba zorati in posejati. Vse te tehnične stvari so pomembne in nujne, vendar brez človekovih rok, brez njegovega znanja in spretnosti, brez dobrega poznavanja njive, ni mogoče ne na osojah ne na prisojah priti do obilnega pridelka.
Govorimo o neizkoriščenih zemljiščih, o zapuščenih njivah. Narave še nismo spreme-
nili v pravo delavnico; še zdaleč nismo „ujeli sonca“. Zemlja sama ob sebi ne bo rodila, če se ne obrnemo k „soncu dela“, o katerem je pisal Marx. Kmetje rekorderji z razbrazdanimi dlanmi potrjujejo že zdavnaj dokazano ljudsko modnost, da delo prinaša zmago.
Številnim pridnim kmetom prinaša delo na njivah blagostanje in zadovoljstvo. Sodelujejo z znanostjo in stroko, „lovijo“ znanje in ga spretno uporabljajo na svoji zemlji, v prvi črti boja za hrano. Ti prvaki vedo, da sami ne morejo in zato so praviloma borci za nove družbenoekonomske odnose in povezanost v delu. Ti ljudje niso pogosto pred mikrofoni, televizijskimi kamerami in na časopisnih stolpcih. Ko pa se o njih in njihovem delu piše in govori, je to največkrat v trenutkih slovesnosti, ko jim izročajo diplome in priznanja. Pravih ustvarjalcev to ne moti. Vedo, da je treba zjutraj zgodaj vstati in zvečer pozno leči, da bi napolnili kašče in hleve, da bi povečali dohodek in napravili življenje lepše in udobnejše.
Radi bi meso — ne marajo živine
V zadnjih dveh številkah Savinjskih novic sta bila zaporedoma objavljena dva članka o sporni lokaciji odkupne postaje za živino v Lučah. Eno plat problema je osvetlil v imenu prizadetih kmetov predsednik upravnega odbora Zadružne enote, drugo pa „ogroženi“ stanovalci novega naselja Luče
I.
Naša dolžnost je, da v današnjem — upamo — zadnjem prispevku na to temo, skušamo objektivno pojasniti bistvo problema in dosedanja prizadevanja zadruge za njegovo rešitev.
Z dokaj hitrim turističnim razvojem vasi Luče je že pred leti postala improvizirana odkupna postaja za živino v centru naselja vse pogostejši kamen spotike, prav tako pa tudi jutranje prekladanje mleka v kantah iz lokalnih prevoznih sredstev na zadružni zbirni kamion.
Upoštevajoč dobronamerne pripombe turističnih delavcev kraja smo že pred šestimi leti želeli dolgoročneje urediti odkup živine in prekladanje mleka na ustreznejšem mestu izven vasi. Toda idealnega prostora,- nismo mogli najti. Predlagana je bila lokacija na Produ.
Prvi poskus dogovora s solastniki bližnje in na pol opuščene kmetije je propadel. Potrebnega zemljišča niso bili pripravljeni prodati, pogoji za začasni zakup pa so biU nesprejemljivi. Tako je ostalo vse po starem.
. Tri leta kasneje pa je ZKZ prejela od KS Luče pismeni nalog in časovni rok za takojšnjo predstavitev odkupne postaje iz centra vasi. Postopek za pridobitev zemljišča smo ponpvjli, vendar tudi tokrat brez uspeha. V sodelovanju s predstavniki KS Luče smo nato predlagali drugo začasno rešitev in sicer na zemljišču SLP na zahodnem delu naselja „Luče I“. Tej lokaciji pa so nasprotovali startovalci naselja ob podpori Komisije za varstvo okolja. Sledili so številni ses tanki in medsebojna prepriče vanja. Za iskanje primerne lo kacije sta stopili v akcijo tudi dve posebej imenovani komi siji, vendar zadeve nista uspeli spraviti z mrtve točke. Lansko leto je bilo končno na enem izmed sestankov dogovorjeno, da prizadeti lastniki stanovanjskih hiš dovolijo začasno po-
stavitev lesene brunarice za živinsko tehtnico na družbenem zemljišču ob njihovem naselju pod določenimi pogoji, če ponovno imenovana komisija nikakor ne najde primernejše lokacije. Doseženo soglasje so „prizadeti“ stanovalci tudi lastnoročno podpisali. Toda kaj kmalu so si tudi premislili in naslovili kolektivno pritožbo družbenemu pravobranilcu samoupravljanja.
Problem sprožen že pred šestimi leti, se torej razrešuje v začaranem krogu in še do danes ni rešen. Tudi družbeni pravobranilec ga ne bo, ker je najmanj pristojen za takšne zadeve. ZKZ kot organizator kmetijske proizvodnje in odkupa tržnih viškov je pri tem nemočna, ker v Lučah nima lastnih zemljišč.
Privatna zemljišča kot izgleda, po tolikih brezuspešnih poskusih ni moč pridobiti brez skrajno nepriljubljenega in dolgotrajnega postopka - razlastitve. Gradnji lesne ute na edino razpoložljivem družbenem zemljišču se upirajo sosednji stanovalci. Možnosti za tretjo lokacijo, ki ne bi bila še bolj sporna, pa ni! Kje je torej rešitev? Vidimo jo edinole v večji enotnosti in pomoči krajevnih dejavnikov. Brez aktivnega sodelovanja za komunalne zadeve in urbanizem pristojne komisije pri Svetu KS zadeve ne bomo razrešili, čeprav dobiva že družbeno škodljive razsežnosti. Prireja klavne živine, zlasti pa odkup v Lučah nazaduje, namesto da bi se povečeval skladno s cilji srednjeročnega plana. Kako naj pospešujemo večjo prirejo, če se v toliko letih nismo mogli zediniti za normalne pogoje odkupa?
V obdobju, ko sina vse krip-lje prizadevamo, da bi pridelali čim več hrane, nikakor ne smejo prevladati osebni interesi peščice posameznikov nad širšimi interesi družbe in v škodo kmetijstva! S tovrstnim problemom se srečujemo od vseh KS v občini edinole v Lučah. Očitno je nekaterim krajanom naravni vonj • „živega zrezka“ postal hudo rieprijeten, in celo škodljiv za varstvo okolja. Prav nič pa jih ne motijo ljubki prašički s še bolj nedišečimi lastnostmi, ki jih za osebno korist redijo v kletnih prostorih lastnih hiš sredi turističnega nasel-
Ja’ \ Za ZKZ MOZIRJE: inž. LOJZE PLAZNIK
V Lučah so sklicali sestanek krajevnih dejavnikov s predstavniki javnega življenja, gozdnega gospodarstva in Elkroja. O poteku razgovora in o sklepih bomo obsežno poročali v prihodnji številki.
Spominsko obeležje V0S-0F
Znano je, da je med vojno tudi v našem predelu odločilno posegel v boj proti okupatorju in domačim izdajalcem VOS-OF. V naši občini imajo pripadniki ene teh enot tudi domicilj.
V okviru občinskega odbora ZZB NOV so se dogovorili skupaj z nekdanjimi borci VOS, da bodo v Savinjskem gaju postavili pomnik. Naredil ga bo naš rojak Janko Dolenc.
Na zadnjem srečanju najodgovornejših člapov pododbora VOS-OF pri republiškem odboru ZZB NOV in predstavnikov domačega odbora ZZB NOV v Mozirju je bil navzoč tudi kipar Janko Dolenc. Predstavil je dva osnutka za spominsko obeležje v lesu. Oba stojita sedaj v spominski sobi NOB v kulturnem domu v Mozirju.
Dogovorili so se za točno mesto v Savinjskem gaju, kjer naj bi obeležje stalo. Odkrili naj bi ga letos ob občinskem prazniku občine Mozirje. Kipar Dolenc pa bo izdelal še nekaj risanih predlogov za dokončno izbiro likovne rešitve.
Pred 100 leti — Savinjski sokol
Mozirje se lahko ponaša med drugim tudi z dolgoletno telesnokulturno dejavnostjo. Ni naključje, da je prav v narodno zavednem okolju nastala prva skupina Sokolov na Štajerskem. Takratne avstrijske oblasti so podobne dejavnosti nerade gledale, saj so pomenile narodnostne trdnjave sredi nemških naporov za potujčenje naših ljudi.
V tako razburkanih časih so leta 1982 v Mozirju ustanovili društvo Savinjski sokol. Vanj so se vpisali napredno misleči ljudje našega in spodnjega predela Savinjske doline. Že dve leti kasneje so na zelo slovesen način razvili prapor, ki je še danes ohranjen, čeprav nekoliko poškodovan. Znano je, da je takrat češki Sokol predstavljal jedro vseslovanskega pokreta, zato so se naši telovadci tesno povezovali s češkimi brati. To kaže tudi dejstvo, da so Mozirjani naročili svoj prapor na Češkem.
Sokol je v toku časa doživljal tudi težke čase, saj so se ob prelomnici stoletja prej strnjene vrste Slovencev politično delile, kar je slabilo narodnostni boj. Vendar pa lahko trdimo, da so v Mozirju vztrajali in uspešno delali.
Štiridesetletnico so praznovali že v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Posebno slovesno je bilo ob 50. obletnici 26. junija 1932, ko so v Mozirju pripravili do takrat največje srečanje telovadcev. Nastopilo jih je preko 500. Ta uspeh je zagotovil še hitrejši razvoj. Misliti je bilo treba na gradnjo doma. Pri tem so pomagali trža-ni, občina, Gomjesavinjska hranilnica in Sokolska zveza SHS. Močno so si prizadevali, saj je bila otvoritev novega telovadnega doma že 22. junija 1934. Tudi tokrat se je zbralo v Mozirju veliko telovadcev iz vse Slovenije.
O prihodu okupatorja so prav vrste Sokolov najprej ob-
čutile trdo pest Nemcev. Dom pa je služil Spodnještajerski domovinski zvezi in okupatorskim prireditvam. Po dosedanjih ugotovitvah je dalo 23 članov mozirskega sokola življenje za svobodo.
Po vojni vihri so prizadevni telesnokulturni delavci Mozirja že leta 1946 obnovili telovadni dom. Telovadne vrste so štele kar 120 telovadcev. Izbrana vrsta pa je nastopila leta 1947 na telovadnem zletu v Pragi, pozneje pa v Beogradu. 1952. leta se preimenuje društvo v TVD Partizan. Uspešnost dela društva se kaže tudi v tem, da so leta 1956 povečali svoj dom in ko so naslednje leto praznovali 75 let dela so poimenovali telovadni dom po Slavku Šlandru.
Skupne
SIS
Ko so se ustanavljale samoupravne interesne skupnosti v naši občini je bila sprva težava s prostori. Te so dobili v hiši TVD Partizan v Mozirju. Pozneje je prišlo do priključevanja še drugih SIS in težave s poslovnimi prostori so spet na dlani.
Treba je vedeti, da delajo skupne službe za naslednje skupnosti: izobraževalno, raziskovalno, kulturno, telesnokulturno, otroškega varstva, socialnega skrbstva, zdravstveno, stanovanjsko in komunalno. Že s tem, da so prevzeli zdravstveno skupnost, ki je prej bila v sklopu , velenjske, je bilo treba poslovati na večih straneh, namreč poslovni prostori so v raznih zgradbah. To pa seveda ni niti organizacijsko niti sicer dobro. V razgovoru z vodjem skupnih služb Rudijem Kuharjem smo dobili tudi nekatere podrobne podatke o zaposlenih in o težavah skupnih služb. Trenutno zaposlujejo 27 delavcev, ti opravljajo vse administrativne, računovodske in druge naloge za navedene skupnosti. Zaradi ustreznejših oblik voden-
ja morajo službe poslovati skupaj, ne pa tako razmetano po Mozirju. Sedanje število zaposlenih je glede na obseg dela skromno. Številčno se ne nameravajo povečevati, vendar pa bodo iskali boljše oblike dela, ki bodo omogočale uspešnejše delo. Skratka znotraj samega kolektiva bodo iskali boljših možnosti za še boljše delo. S samoupravnimi organi posameznih skupnosti so se dobro uskladili, zato je glede tega viden napredek. Seveda pa jih čaka še mnogo prizadevanj v ustreznejših oblikah gradiva za delegate. To mora biti jedrnato in razumljivo. Temu bodo posvetili veliko - pozornost. Če bodo uspeli, bo tudi odmev med delegati dober.
Zadnji sklic skupščin SIS bo v marcu t. 1. Potem bodo volitve, ki bodo zadolžile nove ljudi v samoupravne organe SIS. Zato predvidevajo, da bi že v aprilu imeli prve sklice novih skupščin, ki bodo ime-
novale druga telesa, predvidena -v ti. Stevilčr
samoupravni celoti. Številčno se skupščine ne bodo bistveno spreminjale.
Kako s Savinjskim gajem?
Doslej je za ta park skrbel poseben odbor pri krajevni skupnosti Mozirje. Žal pa se je izkazalo, da glavna skrb za vzdrževanje obsežnih gred in zelenic teži le na nekaj ljudeh. Takšno ljubiteljsko delo seveda ne more zagotavljati nadaljnjega obstoja Savinjskega gaja.
Že dve leti je od tega, ko so se dogovorili, da bi vprašanje vzdrževanja razrešili na temelju družbenega dogovora. Sodelovale naj bi organizacije združenega dela in druge, ki imajo poslovni, oziroma neposreden interes. Upravljanje naj bi torej bilo širše, same naloge pa naj bi se opravljale strokovno in plačano. Že sedaj je glavno breme raznih del nosil mozirski vrtnar Skornšek. Ob tem tudi njegova vlaganja niso bila
povrnjena. Jasno pa je tudi, da je Savinjski gaj po svojem pomenu in slovesu že zdavnaj presegel okvir krajevne skupnosti,^ tudi občine.
Člani odbora za Savinjski gaj nikakor ne nameravajo pustiti vsega v nemar, vendar pa hočejo, da se stvar še pred spomladanskim sajenjem reši.
So načrti za razrešitev nasadov, za preoblikovanje posameznih nasadov in tako dalje. Vse to je nujno saj sicer park ne bo več mikaven. To potrjuje tudi hitro upadanje števila obiskovalcev, ki je iz leta v leto manjše. Zato bo treba poskrbeti za novosti in hkrati za pridobitve na prostoru ob Savinjskem gaju, ki bodo privabile množice v Mozirje. To pa ni in ne more biti naloga le majhne skupine krajanov.
Dejavnosti znotraj društva so se izredno hitro množile. Udeležbe članov na raznih prireditvah širom Jugoslavije so prinesle društvu številna priznanja, pokale in diplome. Uredili so igrišča za odbojko, košarko in nabavili vse potrebno za namizni tenis. Tudi smučarsko vlečnico so postavili. Mnogo je bilo opravljenega v tem času!
Ob 90. obletnici so priredili svečano akademijo, na kateri so nastopili vrhunski telovadci iz Ljubljane. Vseskozi so si močno prizadevali za delo z mladimi. Pripravljah so razne pohode in skrbeli za „razgibavanje“ starejših.
Kovačija v Savinjskem gaju (zgradili so jo obrtniki občine Mozirje)
Pestra kulturna dejavnost
V času VII. Kulturnega tedna v občini Mozirje so poskrbeli za številne prireditve v mnogih krajih doline.
Najprej so odprli likovno galerijo v Mozirju z razstavo del domačega slikarja Jožeta Horvata Jakija in kiparja Toneta Svetine. Dan kasneje, 6. 2. je gostovala dramska skupina Prosvetnega društva Gornji grad v Mozirju s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi. Nedelja, 7. 2. je bila bogata, saj so člani Prosvetnega društva Nazarje pripravili v Lučah veseli-večer, v Gornjem gradu pa je bil koncert pevk z Ljubnega in pevcev
mozirskega Prosvetnega društva. Prešernova proslava v Šmihelu pa je
Kovinarstvu na Ljubnem so igrali godbeniki naše godbe, v Nazarjah pa je bila zvečer osrednja proslava kulturnega praznika. V torek, 9. 2. so odprli dela likovnega samorastnika Romana Makaroviča. V Lučah so v sredo, 10. 2. igrali mozirski igralci Goldonijevo Krčmarico Mirandolino. V č etrtek, 11. 2. je na Ljubnem nastopil v monodrami Partljiča Nekoč in danes dramski igralec Dare Ulaga. V Gornjem gradu pa so nastopili mozirski igralci z Krčmarico Mirandolino. V petek, 12. 2. je bil v Mozirju literarni večer Saše Vuge, v Gornjem gradu
so domači igralci ponovili Kralja na ni Pro
Ob častitljivi obletnici — 100 let telovadnega dela v Mozirju — bodo pripravili pester spored. Konec maja bo velik telovadni nastop, sodelovalo bo okoli 700 telovadcev! Tudi svečana akademija bo opozorila na praznik TVD Partizan Mozirje. Pripravili bodo tudi razstavo in posebno brošuro, ki bo pripovedovala o dolgoletnem delu telovadnega društva in o prizadevnih ljudeh v njem.
A. V.
bila dan prej, kot je napovedoval tiskani spored. Do spremembe je prišlo zaradi druge zadolžitve šmi-helskih pevcev. V ponedeljek, 8. 2. so odprli razstavo del Alojza Podkrižnika in Antona Veneka v Glinu, nastopila pa je tudi' delavska godba na pihala občine Mozirje. V
Betajnovi, člani Prosvetnega društva Nazarje pa so doma pripravili veseli večer. Zaključek bogatega kulturnega tedna je bil v Mozirju. Za kulturni spored so poskrbeli pevci gimnazijskega pevskega društva iz Celja. Podelili pa so tudi plakete zaslužnim kulturnim delavcem mozirske občine.
ELKR0J potrebuje tudi moške!
Ob polstoletnici Sokola v Moziiju
Iz leta v leto pri podeljevanju štipendij ugotavljamo, da se za šolanje na konfekcijski šoli odločajo izključno dekleta in je vpis fantov menda prava izjema.
Zato želimo seznaniti osmošolce, ki prav v tem času intenzivno razmišljajo, kam po končani osnovni šoli, da bi naša delovna organizacija rada podelila štipendije za izobraževanje na konfekcijski šoli tudi fantom.
V proizvodnji je veliko del, ki so prav tako primerna za moške kot ženske. To so dela v krojilnici - izdelovanje natisov, grobo in fino krojenje, dela skupinovodij, pomočnikov skupinovodij, li-kalcev, tehnologov, nadalje delo s kooperanti. Naštela sem dela, ki bi jih prav tako uspešno, ali pa še bolj kot ženske, opravljali moški.
Zato priporočamo, da ko bodo šole organizirale ekskurzije v našo DO, pridejo na ogled proizvodnje tudi fantje in morda se bo le kateri izmed njih odločil za delo v konfekciji.
ZORA ŠTRUCL
Male hidroelektrarne
V zadnjem obdobju je med občani vse večje zanimanje za postavitev malih hidroelektrarn. Postavitev le-teh pa je zaradi vse večje energetske krize v interesu širše družbenopolitične skupnosti. Zakon o energetskem gospodarstvu {Ur. list SRS, štev. 33 z dne 19. 11. 1981) omogoča občanom in civilnim pravnim osebam pokrivati svoje elektroenergetske potrebe z naložbami v lastne proizvodne objekte po predhodnem soglasju republiške samoupravne interesne skupnosti energetike. Za gradnjo male hidroelektrarne se mora pridobiti lokacijsko dovoljenje, ki ga izda pristojen občinski upravni organ na podlagi Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, štev. 16/67). Na podlagi investicijsko-tehnične dokumentacije in lokacijskega dovoljenja izda gradbeno dovoljenje pristojen republiški upravni organ, po določbah Zakona o graditvi objektov (Ur. list SRS, štev. 42/73).
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE oddelek za ljudsko obrambo
V krajevni skupnosti Gornji grad še enkrat „za” in „proti”
Tok zadnjih dogajanj v KS Gornji grad se navezuje na razširitev delovne organizacije Smreka. Sestanek ,KS Gornji grad dne 11. 10. 1981, je prvič javno manifestiral želje in težnje te DO, do tega sestanka pa so bile njene aktivnosti le na relaciji prikritega dialoga s prizadetimi, predvsem kar zadeva odkup zemljišča za novo gradnjo. Direktor DO je nakazal nadaljnji razvoj, tehnični direktor pa je pojasnil grobo prostorsko porazdelitev novih objektov. Praktično gre za zasedbo celotnega, sedaj še kmetijskega kompleksa, vzhodno od proizvodnih in upravnih zgradb. Povdaril je odločne zahteve Smreke po njeni razširitvi. Naslednji diskutant je povdaril, da je razvoj Smreke že od nekdaj vrisan na ta prostor, da Menina ne more biti rezervat za druge DO, da gre za razširitev, ki bo v bodoče nudila zaposlitev mladini in končno, da se prepreči izumiranje Gornjega grada, ker je lep in čist.
Že prvi aplavz je jasno povedal, v katero smer'se bo razvijala diskusija in kaj je njen cilj; ne gre za po svetovalni sestanek, gre za glasovanje, da se doseže večina. Pripravljeni sestanek delavcev Smreke, metoda zastraševanja delavcev s preselitvijo Smreke v Nazarje, obetavnejši kos kruha, itd. so dejanja, s katerimi ni bilo težko izsiliti večine, še posebej zato, ker so se 'sestanka KS udeležili predvsem delavci Smreke in tisti, ki nasprotujejo predvideni lokaciji. Da je bila naravnanost diskusije takšna, priča tudi dejstvo, da so bili diskutanti, ki so se načelno strinjali z razvojem Smreke, ne pa tudi lokacijo, med svojimi govori prekinjani in tudi prekinjeni s strani posameznikov, deležni neumestnih pripomb, očitkov ipd., čeprav je delovni predsednik sicer dobro vodil sestanek. Posledic takšnega načina odločanja ni mogoče v celoti predvidevati, prav gotovo pa se ob tem pristopu odpira vrsta vprašanj:
-	glasovanje o investiciji ob poprejšnjem besedičenju brez podatkov in številk je identično nakupu „mačko v Žaklju“.
-	če bi industrijski objekti v bivalnih središčih prinašali srečo, bi nova naselja tako pri nas kot tudi v
svetu nastajala neposredno okrog tovarniških ograj.
-	v katero smer naj bi naslednje generacije širile proizvodne zmogljivosti, ko bi že s to razširitvfjo bil v celoti zaseden ves razpoložljivi prostor v neposredni bližini? Ali ne bi problem lokacije s tem le prolongirali na naslednjo generacijo in ji tako naredili ly „medvedjo uslugo? “
-	ali še vedno nismo ugotovili, da je lokacija SMREKE že od samega začetka ponesrečen izbor. Ah nadaljnje investiranje na tem področju ne bi pomenilo nadaljnje kronanje napak?
-	ali lahko odgovor na pritisk po takojšnji odobritvi željene lokacije iščemo v obstoječem zastarelem urbanističnem načrtu, ker pri-čakujemonovega, ki naj bi odpravil stare napake?
-	na sestanku ni bilo slišati niti enega diskutatnta, ki bi zastopal stališča te ali one družbenopolitične organizacije, kategorično pa so se ob stran predvideni lokaciji postavljali delavci družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti kot posamezniki. Vsiljuje se vprašanje, kaj motivira njihove odločitve, ki v ničemer niso podobne odgovornemu samoupravnemu odločanju in stabilizacijskim prizadevanjem naše družbe.
-	in končno, kje so analize in projekti, ki nesporno dokazujejo ekonomsko upravičenost te investicije, saj bi, takšna kot je začrtana, prej kot slej pomenila konec prijetnemu in lepemu bivalnemu središču? V čigavem interesu, v čigavo korist?
Kadar bo vsakdo lahko in smel prispevati svoje misli k skupni odločitvi, samo takrat bo odhajal s sestankov z zadovoljstom in bo tudi v bodoče pripravljen sodelovati. Ta sestanek krajevne skupnosti Gornji grad pa se je žal končal z osebnimi konflikti, zamerami in težnjami po sankcioniranju tistih, ki se niso strinjali s predlagano rešitvijo. Spoštujmo družbo, v kateri živimo, bodimo pošteni do nje, bodimo pošteni do sebe, pa bodo medsebojni odnosi drugačni. Takrat se bomo laže odločali ZA ali PROTI.
Franc Bastl, dipl. ing. oec.
Pojasnilo k pismu — V Krajevni skupnosti Gornji grad, še enkrat „za in proti1“.
Franc Bastl v pismu navaja neresničnost, glede razreševanja vprašanja, da je bila razširitev DO Smreka, prvič obravnavana na" tem sestanku.
O razširitvi DO Smreke, v nameravani smeri, se je govorilo že leta 1968, ko je bil sprejet srednjeročni plan razvoja. Žal pa nekateri naši krajani stoje ob strani družbenega dogajanja v KS in zato tega „niso“ vedeli.
Ko je dne 25. 8. 1981, skupščina KS obravnavala ta problem, je bil na •željo, razvoja Smreke, nasprotujoče peščice krajanov, sklican zbor krajanov, kot najvišja oblika samoupravljanja v KS. Zbor je bil 11. 10. 1981 z namenom, da o tem problemu spregovori čimveč krajanov. Zbora se je udeležilo preko 120 krajanov,

iz vseh zaselkov naše KS. Vsem je bil pojasnjeni razvoj DO Smreke. Razen šest proti, so se vsi ostati krajani strinjali s predvidenim razvojem DO Smreka in s tem celega kraja.
SKLEP zbora krajanov: Krajani dajejo vso podporo DO Smreka- pri širjenju proizvodnje, na področju, ki jypredvideno za širitev, kakor tudi vso podporo DPO, za dosedanje delo.
Na programski konferenci SZDL, ki je bila konec meseca novembra 1981, je bilo sklenjeno, da ne bomo odgovaijali na omenjeno pismo, ker je bilo to vprašanje na zboru dokončno rešeno. Sedaj pa pošiljamo naš odgovor.
Svet KS in DPO Gornji grad
Vodstvo družbenopolitičnih organizacij občine Mozirje je naprosilo Milana Venišnika, člana komisije za mednarodne odnose pri republiškem odboru SZDL za širši razgovor o razmerah na Poljskem.
Zbrali so se v sejni sobi SO Mozirje. Vabljeni so bili vsi odgovorni politični delavci na vseh ravneh, žal pa je bila udeležba slaba, čeprav je obravnavana snov izredno zanimiva.
Lučki borci delajo veliko z mladimi ...
Borci Luč zborovali
Ko so se letos sestali na letni konferenci so ugotovili zadovoljivo delo nekdanjih borcev v raznih družbenopolitičnih nalogah. Ob tem so omenili nekatere nesporazume, ki nastajajo zato ker pač borci mislijo „na glas“. So bolj kritični do nekaterih pojavov za katere smatrajo, da niso potrebni, posebno še ne v naši družbi. Udeleževali so se raznih poslov, tekmovali v streljanju ter poskrbeli za zdravniški pregled članov. Omenili so tudi redno vzdrževanje spomenikov padlim ter po pestri razpravi sprejeli načrt dela za letos.
itlllu Si BlS	'
Pred prvo svetovno vojno je obiskoval takratno slovensko gimnazijo v Celju, pripoveduje Ivan Glo-jek-Žvipelj, kmet iz Šmartnega, pa je potem vojna preprečila nadaljnje šolanje. Danes 82 let star znani družbeni in zadružni delavec ter napreden kmet le stežka opiše svoje bogato življenje. Ne toliko zaradi častitljive starosti, kot zaradi obilice dogodkov ki so se tako ali drugače vrinili na njegovo življenjsko pot.
Doma so imeli veliko posestvo in lesno trgovino. Velikost kmetije se je ob prevzemu po Ivanu nekoliko skrčila zaradi dedovanja članov družine. Ko se je posvetil gospodarjenju je bilo leto 1938. Živinoreja je bila takrat bolj skromna, imeli so le 6 glav, bilo pa je pri hiši več svinj, saj so morah skrbeti za številno družino. Pri mizi je sedelo kar 12 ljudi, domačih in delavcev. Prav zaradi velike potrebe po hrani so obdelovali v glavnem njive, seveda kruha takrat kmetje niso kupovali, čeprav je bil v glavnem črn na voljo.
Ivan Glojek se je kot mlad kmečki fant pričel ukvarjati z lesno trgovino. Tudi s splavarstvom se je spoprijemal. Ko je bil star 38 let je postal gospodar na kmetiji. Spominja se, kako je večkrat moral prepričevati očeta, da je olajšal delo žagarjem in lesnim delavcem. To je seveda značilno za človeka, kakršen je bil Glojek, napreden in razumevajoč za težave delavcev, ki so tod v Zadreči dolini v glavnem živeli kot lesni delavci! Bilo je dosti takih, ki niso imeli niti pedi svoje zemlje. Bili so torej le delavci in preživljali svojo družino s svojim delom. Krizno obdobje je poglobilo socialne razlike in povzročilo še večjo bedo in odvisnost nekaterih od svojih delodajalcev. Marsikateri teh pa je te okoliščine dobro izkoriščal. Skratka kriza se je lomila na hrbtih delavcev.
Ko so prihrumeli okupatorji je bil Ivan Glojek eden prvih, ki so se
povezali v osvobodilno gibanje. Posebno po zvezah z Vipotni-kom-Strgarjem je završalo tudi v Šmartnem. Na sploh so bili ljudje v tem predelu doline domala vsi naklonjeni naprednim silam. Delali pa so zelo tajno in tako preprečili razne izdaje. Kljub temu so okupatori prišli na sled gibanju. Leta 1943 so Ivana Glojeka zaprli, vendar pa zaradi dobre organiziranosti niso mogli prodreti v vrste OF. Sam Glojek pove, da so se mu marsikatere stvari zdele razumljive zaradi šolanja v Celju. Od tam je prinesel veliko naprednih misli v domače okolje, zato ni čudno, da je postal član KP. Takoj po končani vojni pa je stopil na čelo zadružnega gibanja v tej okolici. Postal je eden najnaprednejših kmetov v dolini. Sodeloval je v raznih družbenih organizacijah vse do časa, ko mu bolezen ni dovolila tolikih naporov.
Ivan Glojek—Žvipelj
Ob slovesu je Ivan Glojek še povedal, da vsako leto redno obiskuje srečanje nekdanjih dijakov celjske slovenske gimnazije. Žal jih je iz leta v leto manj. Po zadnji vojni jih je bilo še kakih 35, lani pa se jih je zbralo le še 8. Čas je naredil svoje.
Na letošnjem sprejemu duhovnikov pri predsedniku . občine Mozirje so v sproščenem pogovoru razpravljali o vprašanjih,kijih zadovoljivo rešujejo ob dobrem razumevanju in v dobrobit naših občanov.
Iz dela IS in zborov občinske skupščine
V letu 1982 je imel Izvršni svet SO Mozirje že dve seji. Med drugim je kot najvažnejše točke dnevnega reda obravnaval predlog Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Mozirje za obdobje 1981—85 v letu 1982 in pa Analizo obrtništva v občini Mozirje. Izvršni svet je pri pripravi predloga Resolucije upošteval pripombe, ki so bile dane na osnutek in, ki so se nanašale na področja turizma, kmetijstva, gozdarstva, raziskovalne dejavnosti, izvo-za-uvoza, premajhne povdarje-nosti kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, kakor tudi na potrebo po jasnejši opredelitvi odgovornosti za izpolnjevanje sprejetih zadolžitev. Člani izvršnega sveta so takšen predlog Resolucije sprejeli, s pripombo, da mora iz le-te izhajati, da so za izvoz odgovorni vsi dejavniki oziroma vse delovne sredine v občini Mozirje.
Analiza obrtništva je bila ocenjena kot dobra podlaga za obravnavo tega .vprašanja, ki je izredno pereče v širšem slovenskem in našem občinskem prostoru-. Izvršni svet je v zvezi s tem sprejel več sklepov. Naj navedem najpomembnejše med njimi:
—	Storitvena obrt očitno nazaduje, zato bi jo morali bolj podpirati z eventuelnimi spodbudami in davčnimi olajšavami. Organi za cene morajo storitveno obrt obravnavati selektivno in prednostno ter to opredeliti v svojem programu. OZD katerih dejavnost je sorodna manjkajočim oziroma deficitarnim dejavnostim, morajo poskrbeti, da bodo nudile usluge občanom (Elkroj, Savinja, Glin, Smerka, VEZ — Krojaštvo, čevljarstvo, popravilo lesnih izdelkov, inšta-laterstvo, ključavničarstvo itd.).
—	Ugotavlja se, da proizvodna obrt ne dosega tolikšne rentabilnosti kot OZD. Vzrok temu so neustrezni normativni predpisi. Sistem dokazovanja ustvarjenega dohodka temelji na upravnem organu, namesto da bi veljali družbeno priznam normativi, koliko dohodka lahko ustvarimo z živim in minulim delom. Kdor ne dosega tega dohodka, ga je potrebno preusmeriti v drugo zaposlitev.
—	Preko družbenega sveta in drugih dejavnikov moramo vplivati na zavest ljudi, da se izboljša davčna disciplina zavezancev, dokler pa je ta slaba, je potrebno povečati nadzor in zaostriti kaznovalno politiko.
—	V okviru kooperacije med družbenim in zasebnim sektorjem, je potrebno razvijati nove oblike sodelovanja in uvajati nove proizvode, ne pa da bi obrtniki prevzemali od OZD stare proizvode. Družbeni sektor naj bolj išče stike z obrtništvom za dopolnilno proizvodnjo.
-- OZD morajo bolj kritično obravnavati soglasja za svoje delavce za popoldansko obrt, pri tem pa morajo obvezno upoštevati manjkajoče dejavnosti, ki so opredeljene v odloku. Prav tako naj OZD proučijo že do sedaj dana soglasja in zavzemajo za vsakega nosilca ustrezno sta- ; lišče.	I
—	Ugotavlja se, da imamo v občini preveč avtoprevoznikov, kot tudi nekaterih drugih obrti. Predlaga se, da bi se pri izdaji obrti obvezno upoštevala preskrba z reprodukcijskim materialom, možnost prodaje in razvojna hotenja družbenopolitične skupnosti.
Analizo bodo obravnavale tudi družbenopolitične organizacije na ravni občine, kakor tudi ustrezni družbeni svet. Ugotovitve oziroma sklepi le-teh, skupaj s sklepi izvršnega sveta, naj bi služili temu, da bi čim kvalitetnejše in vsebinsko bogato gradivo predložili v razpravo delegatom v zborih občinske skupščine.
Dne 11. 2. 1982 se bodo na svojem prvem zasedanju v letu 1982 sestali zbori občinske skupščine. Obravnavali bodo predlog sprememb in dopolnitev Statuta občine Mozirje, ki se nanašajo na določbe o kolektivnem delu in odgovornosti, predlog Odloka o oblikovanju zborov Skupščine občine Mozirje, kakor tudi predlog Resolucije o izvajanju družbenega plana občine Mozirje za obdobje 1981—85 v letu 1982.
Stanislav ROZENSTEIN
Ali ste pozabili..
da nam je mati že ob zibelki pela uspavanke in nas tako prva učila domačih besed;
da so nas vzgojitelji nenehno vzpodbujali, da bi zares vzljubili to krasno zemljo, enkratno zgodovino in najžlahtenejšo zapuščino, ki jo prenašamo iz roda v rod - materin jezik, da je slovenščina lastnina nas vseh in smo jo zato dolžni tudi vsi Slovenci čuvati in ohranjati v neokrnjeni obliki, da je bila zelo težka in več stoletij dolga pot razvoja slovenskega jezika od Trubarja in Dalmatina pa do Prešerna in Cankarja ter kasnejših mojstrov slovenske besede, da je za ohranitev te mile govorice moralo ugasniti mnogo mladih življenj naših kmetov, delavcev in izobražencev, zlasti v neponovljivi narodno osvobodilni vojni,
da nismo zdaj nikomur več hlapci in zato tudi ne smemo dovoljevati poplave tujih izrazov v našem pisanju in govoru, da bi človek skoraj moral imeti ob branju nekaterih sestavkov pri roki kar slovar tujk, da bi ob koncu kakega stavka sploh vedel „kam pes taco moli“,
da se moramo zato vsak dan in vedno znova truditi, da za vse najdemo primeren slovenski izraz, saj se nam bo sicer prav kmalu zgodilo, da bodo ob množici tujih besed v naši ma-
terinščini slovenski — le še vezniki,
da se kar naprej spakujemo s številnimi tujimi kletvicami, ki so pa zelo žaljive in nesramne in nas teh naše matere niso nikdar učile; če že moramo stresati jezo in ne moremo drugače, preganjajmo rajši hudiča,
da je slovenski jezik naša edina vrednota in ga zato ljubosumno varujmo pred tujo navlako, ker vse preveč in vedno bolj privzemamo za svoje tuje besede in s tem vedno bolj izpod-kopujemo temelje naše pristnosti,
da se v svojo škodo lenobno uspavamo in z lahkomiselnostjo teptamo po tem kar je naše, včasih tudi po kulturni dediščini,
da nas bodo drugi narodi prav toliko spoštovali kolikor bomo sami hoteli, seveda pa za to ni dovolj le govorjenje, nego je treba resno prijeti za delo in se tudi neprestano učiti,
da moramo naše najmlajše še bolj usmerjati, da bi vedno bolj utrjevali svoje bralne navade in bi si tako ob branju dobre knjige bogatili svoj besedni zaklad„
da imajo velike zasluge tudi mnogi ljubitelji iz vrst kmetov, delavcev in izobražencev, ki sodelujejo v prosvetnih društvih in tako sporočajo bogastvo slovenske besede tudi svojemu okolju.
Delavec in kulturnik
V Gornjem gradu so že od nekdaj gojili odersko dejavnost in prenašali ljubezen do gledaliških desk iz roda v rod Uspehi pričajo o tem, da še danes veliko in pridno delajo.
Ni skoraj igre v kateri ne bi sodeloval tudi Alojz Mavrič, gozdni delavec iz Lenarta. Kot dober igralec je ustvaril že marsikateri oderski lik, ki ostaja gledalcem nepozaben. In kaj pravi o svojem delu Mavrič?
Pisalo se je leta 1948, ko sta tovarišici Božičeva in Tratnikova pritegnili mladega Alojza k igri Gogolja Ženitev. Z veseljem se je spopadel s svojo prvo vlogo v življenju. Sedaj je od tistih prvih korakov po odru minilo že 34 let, Mavrič pa še kar pridno sodeluje in pomaga, kjer se le da. Spomin se mu povrne v tiste prve čase po vojni, ko so nastopali v starem
Alojz Mavrič
prosvetnem domu. Hudo slabe delovne razmere so bile. Vendar je z voljo in ljubeznijo do slovenske omike vse bilo lahko! Ko je bil sedanji zadružni dom v letu 1954 preurejen so bili tudi za kulturno delo boljši časi. Žal pa je danes oder in ostali prostori za redno in zahtevno delo neprimerno. Morali bomo misliti na prenovo doma, o tem so že postavljene določene smernice, pa tudi volja do sodelovanja je, žal pa danes ni V
primeren čas za večje naložbe.
O svojih vlogah pa pove Mavrič, da je velikokrat igral nepriljubljene like, v glavnem pa resne stvari. Najbolj mu je ostal v spominu Kamičnik v Samorastnikih. Tako pa seje globoko vanj vtisnil tudi lik Trlepa v Ko bi padli oživeli. V obeh primerih se je povsem vživel v resnico besede in dejanj. Tako je obe vlogi tudi odigral. Seveda takrat še ni bilo strogih režiserjev, čeprav smo se pomerili na raznih revijah. Ko sem začel je bil moj prvi režiser Matija Jamnik, meni pa dalje Mavrič, da gledalci zdaleč niso bili tako zahtevni kod danes, ko gledajo v televiziji razna dela in jih potem primerjajo z našimi, pozabljajo pa marsikdaj, da smo ljubitelji, ki po dnevnem delu stopimo na oder! Danes gre za kakovosten premik v naši skupini velika zasluga režiserju dr. Aciju Urlepu. Sam je natančen, pa še strokovnjake pritegne, tako smo res dobro pripravljeni. Ne kaže prezreti še velik delež, ki ga v Gornjem gradu k delovnim uspehom prispevajo prosvetni delavci, katerih precejšnje število dela z nami. Tako smo dejansko postali družina, to pa obvezuje in omogoča uspešnejše delo. Seveda pa so gledalci tudi z nami. Dobro nas sprejemajo in lepo bodrijo, to pa je veliko. Kajti najtežje je igrati pred dvorano iz katere veje ledeno vzdušje ...
Ob izteku najinega pogovora je Alojz Mavrič izrazil upanje, da bo gledališka dejavnost v Gornjem gradu še naprej živela. Pomlajene vrste igralcev sicer kažejo na to in dajo slutiti, da bo naslednji rod storil tudi vse, da ne zamre oderska beseda in da ne ugasnejo luči na odru za vedno.
A. V.
Čebelarji zborovali
V dolini žal ni povsod čebelarskih društev, ta, ki pa so pa dobro delajo. Med njimi je tudi društvo v Kokaijha. Nedavno tega so se zbrali v gasilskem domu v Lačji vasi, kjer so imeli strokovno predavanje in še druge težave v društvu so obravnavali. Najbolj jih pesti nevarnost kužne bolezni varoza. Zbralo se jih je torej 26, da bi poslušali predavanje celjskega strokovnjaka Fegeša. Sestanka pa se je udeležil tudi predsednik občinske čebelarske zveze Srečko Lamut, ki je marsikaj zanimivega svetoval, saj je sam izkušen čebelar.
Nevarnosti kužnih bolezni zahtevajo tesno sodelovanje pri-
stojnih upravnih organov in vseh čebelarjev, brez tega ne bo šlo in se slabo piše razvoju te važne gospodarske veje kmetijstva. Menili so dalje, da bi moralo biti več razumevanja za čebelarstvo tudi tam, ko se uničuje dobra paša čebel. Velika škoda je sekanje jelš ob potokih, te namreč dajejo spomladi odlično pašo.
Razgovor je pokazal kako važno je povezovanje čebelarjev med seboj in navzven. Ce želimo ohraniti to dejavnost, ki sodi v čas, ko je povpraševanje po medu vse večje in ko je pomanjkanje čebel usodno za napredek sadjarstva, potem moramo vrste strniti.
A. Flere
OBRTNO ZDRUŽENJE SPOROČA
Obrtno združenja - knjigovodski servis Mozirje bo v kratkem zaposlil še enega delavca za dela in naloge v knjigovodskem servisu.	rt
S tem v zvezi naprošamo vse, ki so zainteresirani, da gddajo svoje poslovne knjige v servis, da to storijo čimprej. Dogajalo se je, da so nekateri obrtniki dostavljali vso dokumentacijo šele v decembru, zato je bilo nekaterim zaradi preobilice dela z davčnimi napovedmi celo odklonjeno.
Naš interes pa je, da se omogočijo storitve vsem, vendar le v primeru, ko bo dokumentacija pravočasno dostavljena.
-Dan prosvetnih delavcev
Tudi letos so se srečali prosvetni delavci naše občine in proslavili na Ljubnem svoj dan. Doslej so bila že dvakrat takšna srečanja. Letošnji spored je bil sestavljen iz otvoritvenega dela, temu je sledila monodrama v izvedbi dramskega igralca Dareta Ulage. Nato pa je predsednik občinske skupščine Mozirje Hinko Čop predal šestim prosvetnim delavcem posebna delovna priznanja za 25 letno delo na šoli. Prejeli so ga: Marija Breznik, Marija Brinjovec, Franc Breznik, Meta Hribernik, Tatjana Radotič vsi iz Mozirja in Marija Dežman z Ljubnega. *
V času zimskih počitnic so imeli prosvetni delavci še strokovno izpopolnjevanje v Mozirju in Gornjem gradu. Opravili pa so tudi letne zbore sindikalnih podružnic po posameznih šolah.
V mozirski galeriji med govorom dr. Emila Rojca. V ospredju, desno stoji Tone Svetina
Kulturni dogodek v Mozirju
- Letošnji kulturni teden so pričeli z otvoritvijo likovne razstave in likovne galerije v kulturnem domu Mozirja. Prvič razstavlja v dolini Jože Horvat—Jaki, čeprav je povsod, mnogo njegovih del. Prvič pa je med nami tudi kipar Tone Svetina s svojimi jeklenimi plastikami. Svetino poznamo predvsem po njegovih slovitih vojnih in drugih romanih, sedaj pa spoznavamo še drugo njegovo delo — likovno.
V izredno lepo urejenem razstavnem prostoru ima Jaki 34 slik v „kamcug“ tehniki. Tone Svetina pa razstavlja 21 plastik.
Uvodne besede ob otvoritvi je povedal dr. Emil Rojc. Med številnimi gosti pa je bil tudi slovenjegraški slikar Jože Tisnikar.
Kaj so napisali o Jakiju in Svetini?
Todo Kurtovič je v uvodnem govoru na razstavi v Beogradu med drugim dejal: „V delih Jakija se združuje domišljija, realnost in slutnje, njegova dela jih izražajo ... to simbolično potrjuje tudi dejstvo, da nam prikazuje svoja dela sodobni, znamnit Slovenec. Kakor da bi nam to že približalo prihod-njost; kot da nam to govori na eni strani o izrazitih umetniških individualnostih, a hkrati o povezanosti celote ustvarjanja. Hkrati je to tudi dokaz o povezanosti ljudi in narodov, tako v naši socialistični državi, kot po vsem svetu
Tone Svetina pa je tudi tole zapisal: „Tudi tistemu, ki hoče mižati, se bodo odprle oči. Če imaš čas, da pred smrtjo spregledaš vzrok in posledico, v katero si zapleten, se boš srečal z resnico. Kdor pa želi umreti slep, je tudi živel slepo. Velika svetloba je potovala mimo — kdo ve, v katero galaksijo ih čigav čas“.
O Svetini pa je napisal prof. Zoran Kržišnik med drugim: „Pisateljsko srce umetnika pogosto zvabi, da daje svojim skulpturam slikovite naslove in mu narekuje besede razlage ob njih, ki so pravzaprav kriki protesta. Z veseljem beremo te besede, pritrjujemo umetnikovim mislim, se ustavljamo ob njegovih dognanjih. Toda vse to delamo in doživljamo z drugo plastjo svojega bitja, kot pa doživljamo same skulpture“.
Da še predstavimo Toneta Svetino. Likovno se udejstvuje z varjenjem skulptur iz železa, orožja, predvsem pa granatnih delavcev. V naši dolini ga bolj poznamo kot priljubljenega pisatelja vojne epske trilogije Ukana, pa tudi sicer so njegova deja.zelo brana. Živi in dela na Bledu. Sodeloval je na več skupinskih razstavah, samostojno pa je razstavljal v mnogih krajih Slovenije. Napravil je tudi štiri spomenike NOB. Razstava v Mozirju je res veliko kulturno doživetje in je kot taka pravšna za otvoritev tako mične galerije, kot je mozirska. •
Težko za gozdne delavce
Da je težko za gozdne delavce je bilo že marsikje povedano. Kje so zato vzroki smo želeli ugotoviti v GG TOZD Gornji grad, ki zaposluje 70 gozdnih delavcev, skupaj pa šteje kolektiv 95 zaposlenih. Upravljajo z 2800 ha gozdov na območju od Soteske do Černivca in od Menine do Kolariče. Od teh je 75 % iglavcev, ostalo pa so listavci. Kot meni inž. Ivan Zidar, direktor temeljne organizacije združenega dela, gre za prepočasno pomlajevanje zaposlenih v neposredni1 proizvodnji. Povprečna starost je namreč 47 let, to pa seveda ne odgovarja pogojem dela v gozdovih. Gre za dobre gozdove in večino strojnega spravila. Le kakih 10 % je še ročnega dela. Vendar pa med domačini ni zanimanja za to delo, zato imajo že v svoji sredi
11 delavcev iz drugih republik. Vzroki so na dlani! Neustrezno nagrajevanje je poglavitna ovira, saj gre za izrazito sezonsko delo. Pozimi so delavci le na 50 % prejemkih, kar pomeni znatno slabo letno povprečje. K temu dodajmo še delo na prostem in ob vsakem vremenu, pa tudi prehrana ni ustrezno organizirana. Kako naporno je delo v gozdovih kaže podatek, da kljub skrajšani delovni dobi le malokdo doseže starostno upokojitev. Mnogo delavcev mora zato zaradi telesnih poškodb v skrajšani delovni čas, ali pa na lažje delovno mesto. Vse to pa znižuje prejemke.
Morda bi ob tem vendarle kazalo uveljaviti tudi pri nas nekatere izkušnje gozdnega gospodarstva na Primorskem.
Spomini gozdnega delavca
Franc Slapnik iz Vologa je bil pred vojno graščinski hla-' pec, vozil je namreč les iz graščinskih gozdov na žago v Nazarje. Voznike, ki so oskrbovali tudi konje v graščini so imenovali „graščinske hlapce“. Delo je bilo trdo in je dnevno trajalo po 12 ur. Včasih se je podal tudi na splav in je delal za lesne trgovce.
Spominja se, da se je okoli 1935 pričelo z organizacijo gozdnih, oziroma lesnih delavcev v Zadrečki dolini. Res je, da so „graščinski“ bili bolje plačani od tistih delavcev, ki so delali pri raznih zasebnih lesnih trgovcih in lastnikih gozdov, vendar pa je tudi med njimi bilo čutiti delavsko gibanje. Spominja se, da ga je o delavskem gibanju •podučil Anton Levar, pa tudi Martin Levar in Anton Kranjc, ki je bil delovodja gozdnih delavcev v Gornjem gradu. Pozne-
je pa je največ na tem delal Jože Purnat iz Vologa.
Menda je bilo leta 1938 poleti, ko je Anton Kranjc sklical delavski sestanek ob pomoči Jožeta Purnata. Zbrali naj bi se v gostilni pri Cajnerju v Vologu. Ko smo se zbirali in nas je bilo že kakih 10, so iznenada vdrli orožniki v sobo gostilne. Nastal je vik in krik, nekaj nas je zbežalo skozi okno, ostali pa so organizatorji Kranjc, Purnat in Zamuda. Te so orožniki aretirali in jih odpeljali v Gornji grad. Po zaslišanju so jih izpustili. Govorilo se je, da je sestanek izdal eden od delodajalcev, ki so na organizacijo gledali z velikim sovraštvom. Orožniki sp s svojim rastopom očitno nameravali zastrašiti delavce, ker so vedeli, da se ti vse bolj povezujejo.
A. Videčnik
Mozirski igralci so z velikim uspehom igrali Goldonijevo Krčmarico Mirandolino. Režiral je Franjo Cesar.
Rečički gasilci neumorni
V pripravah na 100-letnico obstoja svojega društva so gasilci na Rečici še bolj prijeli za delo. Predsednik društva Franc Pahovnik je povedal, da ne računajo na popolno izgotovi-tev svojega novega doma, ker pač primanjkuje sredstev, čeprav radi pomagajo krajani. Ob tem pa ne kaže spregledati velikega števila prostovoljnih ur, ki so jih opravljali sami člani, njih število se suče okoli 60. Dom bo res pridobitev za kraj in krajane, saj bo v njem poleg gasilskih prostorov še dvorana za okoli 200 sedežev. Prav zato je tudi krajevna skupnost vložila še svoja sredstva v gradnjo. Tudi občinska gasilska zveza je primaknila nekaj denarja, vendar pa vse skupaj spričo podražitev ne bo zadoščalo za popolno dograditev. Zaenkrat nameravajo stavbo izgotoviti le zunaj, ostalo pa potem po možnostih. Z društvom upokojencev se dogo-
varjajo za prostor v domu. Sicer pa pravi Pahovnik, da je volja do sodelovanja med večino krajani prisotna, seveda pa so še taki, ki stoje ob strani in mirno čakajo, da drugi postore vse, končno tudi namesto njih!
Glede opreme se ne pritožujejo, vendar pa je sedanji dom pretesen, saj je treba upoštevati tudi opremo civilne zaščite in posodobitev, ki zahteva vedno nove pripomočke. Poveljniku Antonu Krivcu gre zahvala, da delujejo v društvu poleg odraslih še mladi. Imajo namreč pionirsko in mladinsko desetino. V raznih tekmovanjih so bili uspešni, kar priča večje število pokalov in priznanj.
Gradbeni odbor vodi Franc Zvir. Po načrtu naj bi dom stal preko 70Q starih milijonov, vendar bo mnogo denarja nadomestilo prizadevno delo samih gasilcev in krajanov.
Usposabljanje asilcc
Gasilska dejavnost ima v Gornjem gradu močne korenine. Drugo leto bo namreč 100 let od ustanovitve takratne požarne obrambe. Danes štejejo njihove vrste 70 aktivnih članov in preko 150 podpornih. Delajo pa v članski, mladinski, ženski in pionirski vrsti. Vse tb kaže na prizadevno delo vodstvain poveljstva.
V razgovoru s predsednikom Štefanom Pavičem in poveljnikom Maksom Mermalom smo povzeli namero, da vse gasilce postopno strokovno izobrazijo. Koncem leta 1981 so pripravili tečaj za izprašane gasilce društev iz Bočne, Nove Štifte in Gornjega grada. Tečaj je obsegal 80 učnih ur in je zajel 30 gasilcev. Predavali so: Jelka Zidarn, prvo pomoč, Franc Pustoslemšek o ravnanju z elektriko, Slavko Hren o civilni zaščiti, Jakob Filač o vodogradnji in Franc Matjaž o gašenju. Po tem so imeli tudi praktične vaje pod vodstvom domačega poveljnika. Takšno dodatno strokovno izobraževanje je v času hitrega razvoja gasilske tehnike zelo potrebno.
Strelci tekmovali
Gozdni delavci v Homu
Med prireditve v počastitev oboroženih sil je spadalo tudi tekmovanje strelcev na strelišču v Mozirju. Steljali so z vojaško puško. Vse seje odvijalo v načrtovanem obsegu, le udeležba je presenetila. Bilo je pre-| j§ ko 80 strelcev na listi tekmovalcev! To kaže na priljubljenost mozirskega strelišča in na zaupanje, ki ga organizatorji uživajo. Občinska strelska zveza je torej tudi tokrat pokazala kaj zna. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzel štab TO Mozirje.
Nastopilo je 20 štiričlanskih sku-
pin iz raznih strelskih organizacij. Zaradi dobre usposobljenosti tekmovalcev je bilo merjenje med skupinami zelo razburljivo. Končno so skupinsko zmagali: Lovska družina Solčava pred strelci iz Ljubnega in rezervnimi vojaškimi starešinami Mozirje. Posamično pa so se uvrstili Janez Marolt iz Mozirja pred Jožetom Debetsom iz Solčave in Darkom Plesnikom iz Solčave.
Pred podelitvijo pokalov in diplom je o pomenu oboroženih sil spregovoril komandant občinskega štaba TO Franc Vuga.
25 let šolskega dela
Ko .je leta 1956 v Celju končala učiteljišče je Marija Breznik stopila na zahtevno pot prosvetnega delavca. Njeno prvo poučevanje je začela v Trbovljah, kjer je bila kot hči rudarskega delavca tudi rojena. Že med šolanjem v Celju je doživljala tegobe „vozačev“, saj se je kar dve leti vozila z vlakom iz Trbovelj.
Njeni znanci povedo, kako rada prepeva prav zato je na vprašanje kako je postala zbo-
Marija Breznik
rovodja povedala, da je že na učiteljišču prepevala v pevskem zboru, pa tudi zunaj šole je bila vključena v zbor njenega profesorja Ferlinca. Ni pa takrat nameravala postati tudi zborovodja, le prepevala je rada.
Kako je bilo na prvem delovnem mestu? Dobro smo se razumeli, pravi veselo Marija Breznikova in nič ni bilo razlik med starejšimi in mlajšimi sodelavci, vsi so si med seboj nesebično pomagali, tudi tiste učiteljice, ki so me učile so bile še naprej trdno ob meni, ko sem kot začetnica včasih potrebovala pomoč. Vse to je pomenilo za nas mlade hitro vključevanje v kolektiv in občutek enakopravnosti, čeprav so od nas zahtevali mnogo dela. Vse to je danes nekoliko drugače, največkrat zato ker so v ospredju bolj interesi posameznikov in s tem tudi generacije.
Tudi življenjske navade so precej drugačne od tistih iz naših začetnih dni, vse to vpliva na razpoloženje ljudi in na odnose med nami. Če se ob tem še spomnim na delovne oko’iščine v starih šolah, potem nioram priznati da smo delali vorjno in s potrpljenjem, predvsem pa iz ijubezni do poklica. Seveda je
Turistično društvo Gornji grad
Ne kaže ponavljati že tolicokrat poudarjeno ugotovitev, da sp turistični delavci Gornjega grada med najbolj prizadevnimi v občini. Naj navedemo nekatere dosežke njihovega pestrega dela. .
Preko 1000 prostovoljnih ur so delali na obnovi zgodovinskega spomenika „Gavge“ v Homu. Pri tem je crepko pomagala šolska mladina. Sedaj predstavlja vrednost vloženih del preko 12 starih milijonov! Seveda se vrednost ohranjanja tako pomembnega spomenika sploh ne da oceniti! Okolje sedaj že omogoča ogled in tudi z glavne ceste je dobro označen odcep poti do spomenika. Vsak dela je imel na skibi predsednik Ivan Poličnik, ki poudarja oomoč v denarju. To so namenili crajevna skupnost, ZKZ Mozirje, TOK Nazarje, Kulturna skupnost Mozirje in še nekateri. Z drugimi ieli kot ogrodje za veselični prostor velikosti 18 x 13 m in urejevanjem rkolja v samem kraju so se gmotno popolnoma razdali. Opravili so čiščenje reke Drete, kjer je veliko omagala šolskamladina. Za krajane o pripravili zanimivo predavanje o ndoneziji. Seveda pa je njihova
treba povedati, da takrat ni bilo toliko izvenšolskih dejavnosti, zato smo bili morda več vključeni v javno življenje.
Kaj me je pripeljalo v Mozirje? Ja, že na učiteljišču sva se z mojim soprogom Francijem odlično razumela. Lahko bi torej rekla, da me je sem pripeljala ljubezen, saj je Franci bil iz Mozirja. Poročila sva se in moja pot učitelja se je nadaljevala tu. Bila je še stara šola, ravnatelj pa Franjo Vajd. Bilo nas je vsega 15 prosvetnih delavcev na šoli. Takoj v začetku sem pogrešala rojstni kraj. Tu je bilo pač vse drugače. Ljudje, običaji in kraji. Vendar sem se hitro vživela, saj mi je stal ob strani moj mož, domačin. Pozneje so bili mnogi prijatelji, ki so mi pomenili veliko in preživeli smo veliko lepih ur. Kmalu ni bilo več tistega domotožja. Leta veselja so kar prehitro minila. Petju da sem ostala zvesta? Seveda. Ko so spoznali, da rada pojem so mi prigovarjali, da prevzamem šolski pevski zbor na nižji stopnji, ki je bila takrat v šoli v trgu, višja pa je bila na Brdcah. Ker so otroci radi prihajali k petju smo se kar nekako uveljavili in hodili smo prepevati ob raznih prilikah.
Ja, res stara šola je postala pretesna. Dobili smo novo. Povečal se je tudi kolektiv in tudi število učencev je nenehno rast-lo. Ko je bila nova šola na red smo jo kar sami očistili, vse smo z velikim veseljem postorili, skratka veselili smo se sodobne šole! Seveda nas je učiteljev sedaj veliko več, postali smo v resnici kar številčen kolektiv, to pa seveda pripelje tudi do sprememb na znotraj. Jasno, nismo več neke vrste družina, kot nekoč. Poleg tega se zunaj šole kar redko srečujemo in nismo tesneje povezani, kar je tudi pripisati času in njegovim navadam. To pa vpliva tudi na položaj učitelja na vzven. Da smo s krajem premalo povezani, pa menim da leži krivda tudi na tem, ker nas premalo vključujejo v dejavnosti izven šole. Mislim, da bi marsikdo bil pripravljen kje pomagati po svojih močeh, če bi ga k delu povabili. Končno se čutimo živo krajane.
Ko sem odhajal od Marije Breznik, ki je med drugimi prejela na zadnjem srečanju prosvetnih delavcev občine tudi delovno priznanje za 25 let dela na šoli, me je obšlo prepričanje, da sem razgovarjal s človekom, ki je svoje delo resnično vedno samo ljubil.
A. V.
najobsežnejša naloga prireditev Čebelarski praznik. Lani so kljub slabemu vremenu bili z uspehom zadovoljni. Dosedanje izkušnje so potrdile pomen tega praznovanja v Gornjem gradu, ki postaja iz leta v leto boljše in tudi bolj obiskano. Poskrbeli so tudi za namestitev in nabavo košev za odpadke, nabavili so nove razglednice in še marsikaj so naredili zlepši izgled kraja. Skrb .vzbuja smučarska vlečnica, ki mora biti popolnoma obnovljena, saj je dotrajana.
V kraju imajo 196 ležišč. Turistično'društvo ima lastno posredovalnico z turistične zmogljivosti, ki so domala vse sodobne. Pri tem je treba povedati, da so veliko pridobili s kmečkim turizmom ki razpolaga na 6 kmetijah s 84 posteljami. Tudi planinske postojanke zajemajo (Menino). Tako beležijo do srede novembra preteklega leta 4125 nočitev, kar je več kot so načrtovali. Posebno vidno je povečan obisk tujcev, ki so prenočevali 835 krat.
Razvoju turizma bodo v kraju namenili še več pozornosti, saj so obeti dobri.
Jože Horvat—Jaki med razgovorom v mozirski galeriji
Kramljanje z Jakijem
Malo takšnih
Ob robu raznih kulturnih dejavnosti se vedno postavlja vprašanje sredstev. P.ičla. so in zato si kulturni delavci pomagajo na vse načine, da bi ceneje shajali.
Bilo je treba namestiti svetlobna telesa nad razstavljenimi listinami v spominski sobi NOB v Mozirju. Bali smo se stroškov. Nekako sramežljivo smo naročili delo in potreben material pri mojstru Francu Čretniku v Mozirju. Seveda je bilo presenečenje popolno, koje ta ob koncu dejal: „Naj še jaz nekaj storim za kulturo, ki tako nima denarja.“ Hvala, je bilo torej plačilo za 5 urno delo mojstra! Res je malo primerov.
Lesna goba razsaja
V	našem glasilu smo že pisali o obnovi samostana Marija Nazaret v Nazarjah. Dela gredo kaj hitro od rok, vendar pa je presenetila lesna goba, ki je povzročila veliko gmotno in kulturno škodo.
Predstojnik samostana p. Leopold Grčar je povedal, da domnevajo škode po gobi že kakih 10 let, saj je bilo vsepovsod veliko ruševin in pod njimi lesni deli, ki so tako nudili škodljivcu vse možnosti razvoja. Zanimivo, da je doslej ugotovljenih 72 vrst lesne gobe, tu gre za najnevarnejšo obliko, saj je nekje prodrla skozi meter betona do lesnih delov in jih uničila. Pojavila se je v gospodarskem poslopju in v zvoniku. Prav presenetljivo pa se je naenkrat pojavila v predelu samostana, ki je bil že popolnoma prenovljen. Zato so morali nekatere delponovno razdreti in obnoviti.
Nedvomno največja škoda pa je izguba lepega lesenega oltarja v krstilnici. To izredno umetnino niso mogli več rešiti, oltar so požrli plameni, ki edini zagotovo uničijo gobo, ki se prenaša s prepihom ali dotikom. Samo 1 mm3 gobe im preko 1 milijon trosov!
V	zakristiji, kjer so izredno^lepe omare in drugi leseni deli opreme k sreči gobe ni. Sicer pa so prostor temeljito obnovili in zaščitili. Tu bi lahko bila škoda izredna saj gre za glavno omaro iz leta 1717. Ko so obnavljali zakristijo so tudi ugotovili velikost nekdanje cerkvice, kije nekako vzidana v sedanjo.
Krajani Nazarij so morda opazili, da v kapelici pri vrtcu ni več plastike Marije Loretanske. Odstranili so jo zato, da bi jo mojster Maks Bergant v Kamniku obnovil. Gre za kulturno zgodovinski spomenik velikega pomena.
Vsi, ki ga poznamo vemo, da je vedno nemiren, poln domislic in načrtov. Takšnega sem našel v razstavnih prostorih mozirskega kulturnega doma, ko je teklo delo na pripravi razstave njegovih in Svetinovih del h kraju. Kar težko uspeš, da sede za mizo in porazgovarja, čeprav ni skop v besedah. Le časa primanjkuje...
Dolgih 25 let že dela v naši dolini. Domala v vsakem domu visi kaj njegovega, povsod ga poznajo, neumorno dela, njegove zamisli so žive in pestre, vedno znova išče poti k novim dosežkom, načrtov nikoli ne manjka, loti se vseh vrst oblikovnega dela, načrtuje zunanjo podobo in notranji izgled opreme in še bi lahko naštevali kaj vse je njegovo delo. Ko je še živel na Hrvaškem je imel že prvo razstavo leta 1954 v Varaždinu. V našo dolino pa se je dobesedno „zagledal“ nekoč, ko ga je skupaj z ženo vodila pot v Logarsko dolino. Kot zelo nazorno pripoveduje z besedo slikarja o tistem jutru, ko so ga planinski predeli od Na-zarja dalje sprejeli z nepopisno lepo obarvanim svetom, se zazre v spomin, ki je mejnik v njegovem na-daljnem življenu. Takrat se je odločil in se preselil v Nazarje. Njegov „atelje“ je bil v nekdanjem graščinskem gospodarskem poslopju. Kot rad poudari, bilo je -prostora na pretek in še rad je tam ustvarjal. Stanovaj pa je v bloku, medtem ko je njegova žena takoj dobila službo v zdravstvu. Tako je postal Nazarčan! Morda ga je tudi zaradi nasprotja med njegovo rodno grudo, ki je neskončna ravnina tako privlačil ta planinski svet. Ob tem Jaki poudari, da mu tiste odločitve ni nikoli žal, rad je tu, rad ima to dolino in rad te klene ljudi. Sicer pa je njegovo prepričanje, da je najzaneslivejše živeti od svojih rok tako globoko, da je tudi zaradi tega srečen in vesel svojega obilnega dela!
Pozneje se je odločil za lasten dom. Zgradil si je hišo v kateri pa ni
pozabil urediti prostorne galerije. Vedno je dejal, da so v njej dobrodošli tudi drugi ustvarjalci, saj je ni gradil le za sebe. Vendar pa je zaradi vsevečjega navala ljudi njegovo delo trpelo. Nemogoče je bila zadostiti željam tako številnih obiskovalcev in se jim le za hip posvetiti. Iskal je nove možnosti za „odmik“ iz centra, od galerije. Spet je prijel za gradbeno delo in si sezidal nov dom sredi krajine, nekoliko odmaknjene središču kraja. Mir mu zagotavlja več časa za delo in za mnoge zamisli, ki jih vedno tudi uresniči.
Skrbi ga usoda galerije, ki seveda ni vedno dostopna, saj to iz upravičenih razlogov ni mogoče. O tem razmišlja, kako bi se to dalo drugače urediti. Tu je potreben človek, ki se v celoti temu posveti in ima še dober kulturni posluh. Ob tem pa takoj poveže usodo mozirske galerije, ki ima po njegovem mnenju izredne možnosti. Ne le zaradi lepe ureditve tudi sicer je zelo privlačna in pokrajinsko lepo postavljena, namreč v tem predelu naše republike je‘ bilo nekaj takega že kar zelo potrebno. Seveda pa bo treba sedaj misliti naprej, saj prostori sami še ne pomenijo vse, so pa obveza, ki narekuje veliko del in odgovornega ravnanja. Skratka, treba zagotoviti razgibano kulturno življenje, ki pa bo mogoče le ob veliki skrbi določene skupine ljudi.-Treba je postaviti ustrezen organ, ki bo načrtoval za vse leto naprej in načrtno skrbel za galerijo, ki seveda daleč presega obsega samega kraja. Razstavna dejavnost je zvrst kulture, ki se spočetka le postopno uveljavlja, je pa pomembna in nudi ljudem izredne notranje užitke, hkrati pa izobražuje. Ne gre pri tem zanemariti še I popestritev turistične ponudbe, saj je že dolgo jasno, da želijo obiskovalci poleg dobre oskrbe še kulturne hrane, prav to pa Jaki dobro pozna iz lastnih izkušenj, ko ga mnogi ljudje nenehno oblegajo in hočejo videti njegova dela.
A. V.
Območno srečanje
Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin Mozirje je bil ^gostitelj, vseh občinskih odborov občin celjskega območja. Srečali so se v Šmihelu, kjer so imeli posvet o delu občinskih vodstev in izmenjali delovne izkušnje. Poseben poudarek so dali sodobnim oblikam idejne in politične vzgoje članov.	'
Razpravljali so tudi o predstojećih volilnih konferencah na vseh ravneh ZRVS in ugotovili, da so v vseh primerih zadostili zahtevam kolektivnega vodstva.
Sestanka v Šmihelu se je udeležilo 19 predstavnikov občinskih organizacij ZRVS celjskega območja.
V Kokarjah spet igrali
Nekoč tako prizadevno prosvetno društvo v Kokarjah je zaradi težkih prostorskih prilik prenehalo z delom. Sedaj se obeta, da bodo spet peli, igrali in prirejali kulturne prireditve v domačem kraju.
Na eni zadnjih sej upravnega odbora so sklenili obiskati vse stare člane in pridobiti nove za delo v prosvetnem društvu. V razgovorih s posamezniki bodo proučili možnosti bodočega dela. Pripravljajo tudi občni zbor društva na katerem bodo izvolili vodstvo.
Krajevna skupnost Nazatje pa je dodelila iz lastnih sredstev za najnujnejša popravila v dvorani' nekaj denarja. Seveda pa je v Kokaijah že v navadi, da sami krepko poprimejo, ko je treba kaj skupnega urediti. Tako je pričakovati, da se bo kulturna dejavnost spet obnovila.
Oživljena kmetija
Pravo nasprotje z nenehnimi ugotovitvami, da se kmetije praznijo in so tako zapisane propadu je primer na Planici.
Skoraj tri ure hoda od Luč je na višini 1082 m kmetija Planinšek. Doslej so samevala od zoba časa načeta poslopja sredi lepega planinskega sveta. Nekoč je tod prebival rod trdnih kmetov in poznavalci trdijo, da je posestvo staro več kot 500 let. Daleč naokoli .ni soseda, po cesti ki pelje mimo pa je do Luč 11 kilometrov.
Popolnoma druga slika se nudi obiskovalcu sedaj, ko so se vselili v eno od poslopij zopet ljudje, družina Antona Mlinarja iz Podvolovljeka. To je mlada družina s štirimi otroci. Gospodinja Ančka je na tem posestvu rojena, morda je zato tudi toliko prigovarala možu, ki je zaposlen kot traktorist pri Gozdnem gospodarstvu, da se lotita obnove kmetije. Seveda je to trd oreh, saj je vse skupaj bilo leta zapuščeno in sledovi propadanja so povsod vidni. Pa kot sta mlada zakonca najbrž rekla „korajža velja”.
Kmetija ima vsega 15 ha površin. Od tega je le 8,5 ha obdelovalnih. Gre pa za travnike, ki dajejo možnost živinorejski usmeritvi gospodarjenja. Kljub temu je treba povedati, da so površine nekoč vse na okoli pripadale temu gospodarstvu, pozneje pa je zaradi raznih dedovanj prišlo do delitve, ki danes pomeni zmanjšanje možnosti donosnejšega kmetovanja, saj bi pomenilo več površin tudi več živine in tako več pridelka. Vendar je Anton Mlinar odločen z določenimi popravili in dograditvami zagotoviti rejo kakih 15 glav goveje živine in se z njo usmeriti v pitanje.
Hiša v kateri živi mlada družina Mlinaijev je le za silo popravljena, saj je bila v povsem razpadajočem stanju. V njej ni elektrike in še marsičesa, kar je sicer potreba časa tudi ne. Do nedavnega ni bilo pitne vode. To sta morala Mlinarjeva dobesedno izvleči iz skalnatega sveta. Vse poletje lani sta delala na zajetju, rezervaiju in dovodu vode v hišo.
Danes jo imajo in štejejo ta podvig za prvo zmago v boju za urejeno življenje in gospodarjenje na Planici. V zimskih bojih leta 1944 so vsa poslopja kmetije bila požgana, okupatorji so našli tudi na to takrat izredno težko dostopno kmetijo pot! Zato danes morda tudi ni vse tako kot je bilo pred požarom, ni vseh potrebnih zgradb. Morda še to, predniki so zamanj iskali vodo. V živo skalo so vdolbli globoko jamo, ki jo še danes imenujejo „Matevževa luknja”. Tudi ta ni dala vode. Res je velika delovna zmaga napeljati vodo 800 m daleč po skalnem svetu do hiše, pa največ z lastnimi rokami, Seveda pohvalita mlada gospodarja ljudi, češ da kar radi pomagajo, če morejo. Tudi družba jima je pri vodi priskočila z znatnimi sredstvi v pomoč.
Sedaj je pred Mlinarjevimi velika naloga, kako dobiti elektriko na Planico. Čeprav so odgovorni pri Elektro Celje pokazali veliko razumevanja, bo treba še širše pomoči, saj bodo stroški za napeljavo izredno visoki, že zaradi izredno nedostopnega terena po katerem bo moral biti napeljan vod. Treba bo urediti stavbe, nabaviti stroje in opremo. Skratka začeti popolnoma znova! Tudi zadruga se-vključuje v napore, da bi olajšala in pospešila kmetovanje na najbolj osamljeni kmetiji naše občine. Velike skrbi povzroča gospodarjema še dejstvo, da posestvo nima lastnih gozdov. Nekoč so jih pri hiši imeli kar za lasten lov, danes pa je vse okoli le državno. Brez gozda pa se ne bo dalo gospodariti, še posebno zaradi velikih potreb po popravilih stavb. Gozdno gospodarstvo išče ustrezne rešitve in razume položaj kmetije na Planici. Podpirajo pa tudi oživitev kmetije, kar je velikega družbenega pomena!
Če bi torej ljubezen do zemlje ne zmagala, najbrž ne bi šla mlada zakonca s štirimi otroki tako daleč od drugih zaselkov, tako visoko in na tako zapuščeno kmetijo. To pa je tisto kar velja občudovati in tudi z razumevanjem podpreti!
Zakonca Mlinar na Planici
rm,	'S/4-	N	OVICI
RAZPISI ŠTIPENDIJ
ZA ŠOLSKO LETO 1982/83
V letošnjem letu smo se odločili, da razpis Kadrovskih štipendij objavimo tudi v našem občinskem glasilu „Savinjske novice”, saj je to list, kateri prihaja v vsako družino v občini Mozirje. S tem želimo doseči, da je vsak posameznik, katerega seveda to interesira, kar najbolje seznanjen s potrebami našega združenega dela.
Torej so v letošnjem letu, za šolsko leto 1982/83 razpisane naslednje štipendije:
Poklic oz. program	Stopnja Število .. . . ... . zahtev, štipendij Naslov Štipenditorja		
lesar	III.	10	"Gorenje-Glin" Nazarje
SKUPAJ	III.	10	
kmetovalec	IV.	14	Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Moz.
gozdar	IV.	8	Gozdno gospodarstvo Nazarje
kemijski procesničar preoblikovalec in	IV.	2	Cinkarna Ce-TOZD Kemija Ljubija
spajalec kovin	IV.	2	"Gorenje"-TOZD M3A Nazarje
avtomehanik	IV.	1	Gozdno gospodarstvo Nazarje
ključavničen:	IV.	5	VEZ Mozirje
klepar	IV.	1	Združenje obrtnikov Mozirje
kpvač	IV.	1	Združenje obrtnikov Mozirje
voznik-avtonehanik	IV.	1	Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Moz.
vzdrž. vozil in stroj	. IV.	1	Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Moz.
	IV.	6 .	"Gorenje-Glin" Nazarje
kovinar-strojnik	IV.	14	Železarna Ravne-TOZD Kovinarstvo Ljubno
elektrikar	IV.	1	Železarna Ravne-TOZD Kovinarstvo Ljubno
elektrikar^energetik	IV*	3	"Gorenje-Glin" Nazarje
elektroinstalater	IV.	1	Združenje obrtnikov Mozirje
mizar	IV.	8	Združenje obrtnikov Mozirje
	IV.	3	"Smreka" Gornji Grad
lesar	IV.	15	"Gorenje-Glin" Nazarje
zidar	IV.	2	Združenje obrtnikov Mozirje
	IV.	‘ 5	"Vegrad" -TOZD Gradbenik Ljubno
	IV.	3	VEZ Mozirje
tesar	IV.	1	Združenje obrtnikov Mozirje
	IV.	2	"Smreka" Gornji Grad
	IV;	5	"Vegrad" -TOZD Gradbenik Ljubno
slikopleskar	IV.	1	VEZ Mozirje
	IV.	2	"Vegrad" -TOZD Gradbenik Ljubno
konfekcicnar	IV.	10	"Elkroj" Mozirje
šivilja	IV.	1	Združenje obrtnikov Mozirje
prodajalec	IV.	3	ZKZ Mozirje-TOZD Trgovina in gost;
kuhar	IV.	4	TP "Savinja" Mozirje
	IV.	2	GP "Turist" Mozirje
natakar	IV.	2	ZKZ Mozirje-TOZD Trgovina in gost.
	IV.	4	GP "Turist" Mozirje
frizer	IV.	1	Združenje obrtnikov Mozirje
SKUPAJ	IV.	135	
strojni tehnik	v.	1	"Gorenje" -MGA Nazarje
elektroteh. -energetik V.		1	"Gorenje" -MGA Nazarje
programerski tehnik	v.	1	"Gorenje-Glin" Nazarje
lesarski tehnik	v.	3	"Gorenje-Glin" Nazarje
ekonanski tehnik	v.	1	Zgomjesavinjska KZ-DSSS Mozirje
	v.	1	Gozdno gospodarstvo Nazarje
	v.	3	"Gorenje-Glin" Nazarje
trgovski poslovodja	v.	1	TP "Savinja" Mozirje
SKUPAJ	v.	12	
inž . 'gradbeništva	VI.	1	"Smreka" Gornji grad
inž. tekstil.tehn. /krea.)VI.		1	"Elkroj" - DSSS Mozirje
inž. teksti, tehn. Aonf./VI.		1	"Elkroj" -TOZD Konfekcija Mozirje
ekonomist (finančnik)	VI.	1	TP "Savinja" Mozirje
varnostni inž.	VI.	1	VEZ Mozirje
SKUPAJ	VI.	5	
dip. strojni inž.	. VII.	2	"Gorenje:GLIN" Nazarje t
dip. inž. elektrotehnike VII.		2	"Gorenje-Glin" Nazarje
dip. inž.elektrot.-energ. VII.		1	"Gorenje" -MGA Nazarje
dip. inž. gozdarstva	VII.	1	Gozdno gospodarstvo Nazarje
dip. inž. lesarstva	VII.	3	"Gorenje-Glin" Nazarje
dip. ekonomist	VII.	2	"Gorenje-Glin" Nazarje
	VII.	1	Skupščina cbčine Mozirje - DSU O
	VII.	1	"Smreka" Gornji grad
dip. pravnik	VII.	1	"Elkroj" Mozirje
SKUPAJ	VII.	14	
SKUPAJ		166	
Otroci, kateri so se odločili za eden od razpisanih poklicev se lahko s prošnjo obrnejo direktno na delovno oz. temeljno organizacijo in zaprosijo za štipendijo. Poleg teh štipendij bodo razpisane tudi štipendije iz združenih sredstev za naslednje usmeritve: gozdarske, kmetijske, kovinarske, gradbene, konfekcijske in gostinsko turistične smeri ter vsekakor usmeritve, katere so deficitarne - manjkajoče za področje SR Slovenije. Ta razpis bo kasneje izšel, saj se vloge zbirajo pri Skupnosti za zaposlovanje od avgusta do 15. septembra v tekočem letu.
Pri teh razpisih je vsekakor bodoče štipendiste potrebno seznaniti tudi z načinom izračunavanja višine štipendij.
' Po sklepu Skupščine delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike in veljavnem samoupravnem sporazumu o štipendiranju na ravni občine so večine kadrovskih štipendij naslednje:
a) Za učence v srednjem usmeijenem izobraževanju:
po uspehu	število točk	din
zadosten	400	1.852,00
dober	480	2.222,00
prav dober	590	2.732,00
odličen	720	3.334,00
b) Za študente na višjih in visokih šolah
uspeh		število točk	din
6,0-	6,5	600	2.778,00
6,6-	7,2	650	3.010,00
7,3-	7,9	720	3.334,00
8,0-	8,6	800	3.704,00
8.7-	9.3	900	4.167,00
9,4-	10,0	1080	5.000,00
Da pa razlike po uspehu v prvem letniku ne bi bile tolike se po omenjenem samoupravnem sporazumu določijo enotne štipendije ne glede na prejšnji uspeh:
■— za učence v 1. letniku srednjega usmerjenega izobraževanja 480 točk
2.222.00	din
- za študente 1. letnika na višjih in visokih šolah 650 točk
3.010.00	din
Vrednost točke, katera je v veljavi od 1. 9. 1981 in bo veljala do 1.9. 1982 je 4,63 din, po tem datumu bo verjetno spremenjena, glede na gibanje osebnih dohodkov v SR Sloveniji, in bo v veljavi od 1. 9. 1982 pa do 1. 9. 1983.
Poleg teh zneskov Kadrovskemu štipendistu, kjer dohodek za družinskega člana ne presega 55 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto, pripada h Kadrovski štipendiji še razlika iz združenih sredstev, ki se izračuna tako, da se od možne izračunane štipendije iz združenih sredstev (ki bi jo dobival, če ne bi imel Kadrovske štipendije) odbije najnižji znesek (najmanjšo kadrovsko štipendijo), kar je:
a)	pri učencih v srednjem usmeijenem izobraževanju - 1.852,00 din
b)	pri študentih na višjih in visokih šolah — 2.778,00 din
Ter se dobljena razlika izplača štipendistu iz združenih sredstev za štipendiranje kot socialni Korektiv Kadrovske štipendije.
Omenil sem že, da poleg kadrovskih štipendij obstojajo tudi štipendije iz združenih sredstev za katere bo razpis izšel kasneje in pa štipendije Titovega sklada, za katerega je postopek za pridobivanje čisto drugačen odvisen pa od uspeha in aktivnosti mladega delavca oz. študenta'in učenca. -
Pogled ni razveseljiv
Naša okolica
Pravzaprav je škoda, da letos snega ni toliko, kot ga je bilo prejšnja leta. Pa ne samo zaradi otrok, ki se veselijo zimskih radosti in so tokrat prikrajšani, ampak tudi zaradi-tega, ker lahko že nekaj mesecev prej vidimo, kako je naša okolica onesnažena in kaj vse smo od lanskega leta pustili v naravi.
Na sestanku OO ZSMS Rečica ob Savinji smo mladinci sklenili, da si ogledamo nekaj najbolj „črnih točk’’ v naši krajevni skupnosti, ki jih, na žalost, tudi pri nas ne manjka.
Ne bom opisovala vseh mest, kjer krajani odmetujemo odpadke, kajti za to bi nam zmanjkalo časa in tudi prostora za pisanje.
Je pač tako, da dandanes ljudje vse preveč radi mečemo odpadke na takšen kraj, kjer jih od svojega doma ne vidimo, če pa jih vidi kdo drugi, nam je pa tako vseeno. Pa čeprav ležijo smeti ob cesti, reki ali ob kanti za smeti.
Najprej sem si ogledala „smetišče” na Rečici ob Savinji. Nedaleč od stroja za obiranje hmelja ležijo kante za smeti, ki bi jih bil vesel vsak krajan, ki le-te še nima. Tudi razno železje, guma, opeka in tudi star štedilnik krasijo okolico. Tukaj bi našli pobiralci starega železja pravi zaklad. V ozadju pa je čudoviti iglasti gozd, ki nikakor ne sodi med to „okrasje”. Ali pa mogoče „okrasje” ne sodi sem?
Prav tako je v Spodnji Rečici, ob desnem bregu Savinje. Tega
Splavarska na Rečici
Franc Nareks
V zapuščini listin Franca Narek-sa, ki nam jih je odstopila vdova po Nareksu smo naleteli na posebne zanimivosti, ki v marsičem .razkrivajo položaj lesnih delavcev pred drugo vojno.
Najprej nekaj besed o Francu Nareksu. Kot sin delavca se je rodil na Polzeli in že z 12 leti ostal brez staršev. Najprej si je služil kruh kot pastir, pozneje pa.je delal na žagah v naši dolini. Po kriznem obdobju v tridesetih letih je bU že znan po tem, da se je odločno boril za pravice lesnih delavcev. Kot eden vodilnih iz vrst Jugoslovanske strokovne zveze na Ljubnem je neumorno delal na povezovanju lesnih delavcev, pozneje tudi v Zadre-tju. Kmalu po okupaciji se je povezal s prvimi organizatotji osvobodilnega gibanja, zbiral je orožje in podatke o gibanju nemških enot. Ko je po razbitju prvega odbora OF na Ljubnem Vipotnik-Strgar postavil novega (druga polovica 1942) je v njem sodeloval. Delal je torej v svojem okolju po nalogu vodstva OF in šele, ko je bil na terenu resno ogrožen se priključi enotam Zidanškove brigade. Med osvoboditvijo Gornje Savinjske doline je po nalogu Pokrajinskega odbora OF delal ponovno v dolini kot politični aktivist. Ob volitvah v NOO leta 1944 je bil izvoljen v okrajni plenum, zadolžen pa je bil kot podpredsednik okrajnega NOO Gornji grad. Po osvoboditvi so ga ponovno izvolili v okrajni NO, kjer je delal kot predsednik izvršnega odbora. Tudi po upokojitvi je plodno sodeloval v raznih organizacijah na Ljubnem. To je, res v kratkem prikaz njegovega dela.
smetišča pa bi bili veseli pobiralci starega papiija, saj leži v veliki jami ogromno kartona in ostalega papirja. Seveda ne manjkajo drugi odpadki, ki nikakor ne spadajo ob našo, v teh krajih še čisto, Sa vinjo.
Najbolj sta me presenetila napisa ob cesti, ki vodi do smetišča. Na prvi tabli je namreč napisano: Odlaganje odpadkov tujim prepovedano, takoj za njo pa stoji druga, na kateri nam je lepo razloženo, da dostop na odlagališče ni dovoljen. Ne znam si razložiti, kaj naj to „odlagališče” pomeni. Mogoče je to res odlagališče, vendar ne vem, za kakšen material; če pa je to smetišče, potem lahko odpadke mečejo samo nekateri?
Še veliko je mest, ki smo si jih po svoje prikrojili za „smetišča”, kar nam vsekakor ni v čast. Premalo se zavedamo, da je naša okolica že preveč onesnažena, da s tem škodimo sami sebi, pa čeprav si rečemo: „Takšenle majhen papirček se tako razgubi!” in ga vržemo na tla. Poznate tisti pregovor: Iz malega raste veliko?
Kje je naša zavest? Zakaj smo dobili kante za smeti, če jih premalo uporabljamo? Ali z večjimi odpadki res ne moremo počakati tako dolgo, da jih odpeljemo v kontejnerje ali na za to določena smetišča?
CVETKA PEČNIK Foto: Matjaž Štiglic OO ZSMS Rečica ob Savinji
zadruga
Med listinami izredne pomembnosti za proučevanje razvoja delavskega gibanja v naši dolini je nedvomno „imenik prosilcev - splavarjev Savinjske doline”. To je v bistvu seznam vseh članov nekdanje Zadruge splavarjev Savinjske doline, ki je bila leta 1935 ustanovljena na Rečici. V njem je vključenih 425 splavaijev z vsemi osebnimi podatki. Domnevati je treba, da so ustanovitev zadruge pripravljali že kako leto prej, vendar je seznam potrjen od takratnih občin Rečica, Ljubno, Moziije in sreza. Gornji grad v februarju 1935 (14. februarja 1935). Podpisali so jo s priporočilom, da se splavarjem ugodi zaprošen popust na železnici, župani: Franc Rakun, Reciča, Franc Se-rbela, Ljubno, Anton Žehelj, Bočna in Mikek za občino Mozirje-okolica. Zanimiv je pripis občine Rečica: „Podpisana občinska uprava potrjuje, da so vsi iz področja te občine v imeniku vpisani člani zadruge resnično delavci-splavaiji. Socijalni položaj teh delavcev-splavarjev je vsled današnje gospodarske stiske - zmanjšanja zaslužka in neredne zaposlitve - zelo težak, ter se priporoča vsem oblastvom, da gredo njihovim težnjam v vsakem oziru na roko.” Dovolj značilno za oris takratnega položaja lesnih delavcev.
Na omenjeni listini so podpisani kot tajnik zadruge Jože Jeraj in kot načelnik Jože Žunter, namestnik načelnika pa Jože Juvan.
Zadruga je bila v bistvu organizacija, ki je zastopala zahteve delavcev, članov napram dtžavnim železnicam. Kot piše Franc Nareks v svojih zapisih „ .. .položaj lesnih delavcev je bil tako slab, da proti temu zlu ni bilo mogoče ostati ravnodušen. Splavarska zadruga je bila nekaka protiutež Plavičarski zadrugi v Radmirju, ki je zastopala delodajalce. Ti so na svojih sestankih urejali in zniževali plače delavcem. Splavarska zadruga je zarezala globoke brazde v ledino takratnega delavskega gibanja. Ustanovni občni zbor je bil v gostilni pri Brinovcu v Spodnji Rečici. Z Ljubnega sva bila v odboru Jože Juvan in jaz (Fran Nareks). Zadnji dve leti sem bil predsednik ... Arhiv je zaplenil okupator, rešil sem le seznam članstva ...”
Iz vsega kar je na voljo zapisanega bi lahko sklepali, da zadruga na Rečici ni le zagotavljala članon znižano vožnjo na železnici, kar jim je bilo potrebno za prevoz domov, ko so splavarili, temveč je očitno predstavljala svoje člane tudi v prizadevanju za boljši delovni položaj.
ALEKSANDER VIDEČNIK
Pustna presenečenja v Mozirju
Že dolga desetletja uveljavljeni običaji bodo tudi letos razveseljevali krajane in obiskovalce glavne prireditve, ki bo 23. 2. 1982 Ob 15.30 na trgu v Mozirju. Sicer pa bo spored prireditev že ustaljen, namreč 22. februarja prično pusti voščiti po hišah okoli 14. ure. Voščila in dobre želje bo spremljala glasna pustna glasba. Naslednji dan bodo že ob 5. uri Pusti budili krajane, ob 7. uri se bodo podali na iskanje skritega Pusta. Če ga bodo naäi, potem bo ob 8. uri prevzem oblasti na občini. Ko si bodo tako zagotovili pravico odločanja bodo Pusti obiskali podjetja in na običajen na-čip svetovali razne tehnične in druge izboljšave. Že ob 11,30 nastopijo spet na trgu, kjer bodo gostili učence domače šole. Že lani so ti z veseljem rajali in pripravili gledalcem bogato očesno pašo. Za glavni del sporeda, ki bo tega dne popoldne so prireditelji namignili, da bodo letos presenetili s televizijskim prenosom prek satelita. Kako jim bo uspelo pa se prepričajte! Ob 20. uri se zbere vse kar je dobre volje na pustno veselico v dvorani TVD Partizan v Mozirju. Ob polnoči bodo posebni strokovnjaki skušali z raztelešenjem Pusta ugotoviti zakaj je „smrt storil”. Kot povedo poznavalci po tej ugotovitvi ne bo žalosti ampak veselje vse do jutra.
24. februarja bodo ob 10. uri položili na mrtvaški oder na trgu posmrtne ostanke preminulega Pusta. Ob odru se bo zvrstila častna straža in žalujoči ostali se nameravajo posloviti na svojstven način. Ob 15,30 bo krenil žalni sprevod do Lav, kjer bodo opravih sežig. Okoli 16. ure bodo odgovorni prebrali zadnjo voljo preminulega in sedli k sedmini. Ob tem ne bodo pozabili stare šege saj bodo tudi tokrat otroci deležni dobrih prest.
Mozirje vabi
Letošnja glavna pustna prireditev bo v torek 23. februarja ob 15,30 na trgu v Mozirju. Napovedani so televizijski prenosi vseh vrst! Ob 20. uri tega dne bo veselica v dvorani TVD Partizan.
Otroška maškerada pa bo v nedeljo, dne 21. februarja 1982 ob 15. uri v dvorani TVD Partizan. Otroške maske vabljene!
V________________________________________J
Slabo na pošti Šmartno
Na nekaterih poštah se zavedajo, da je dostava našega glasila njihova delovna dolžnost, saj dobijo za vsako številko, oziroma za vsak izvod plačano dostavo. Kaže, da bo pa vendar treba nekatere odgovorne po posameznih poštah poučiti o dolžnostih. Tako velja to v prvi vrsti za pošto Šmarno ob Dreti, kjer jim je očitno dostava Savinjskih novic trn v peti, ali pa pojmujejo to delo kot prostovoljno in neplačano. Na zadnjem sestanku SZDL v Bočni so ponovno opozorili na dejstvo, da neredno dostavljanje glasila ne morejo razumeti. Ponekod ga sploh ne dobijo.
Nove knjige v Mozirju
štirinajsto divizijo, Grabnar: Noč temna, ki tare duha, Bonando: Kvačkanje, Dedijer: Novi prilozi za biografiju Josipa Broza-Tita 1, 2, Sanjske bukvice, Knjižnica za pospeševanje kmetijstva, Zgodovina v slikah, Kreft:	Spori in spopadi,
Dachau
MLADINSKA LITERATURA: Kosovel: Naša bela mačica, Volk, pes in mačka, Gaiero: Zelena žabica, Luger-Peroci: Moj delovni kotiček, Goljevšček: Čudežni kamen
--------------------------------------- X
SOZD „MERX" CELJE DO „TURIST" Nazarje Nazarje 2
\ • ■
razpisuje, po sklepu delavskega sveta DO, dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE ORGANIZACIJE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo končano srednjo ali višjo izobrazbo ekonomske, organizacijske ali gostinske smeri,
—	najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj,
—	da je širše družbeno—politično aktiven,
—	da ima ustrezen odnos do načel samoupravljanja,
—	da v skladu z družbenim dogovorom predloži program nalog,
—	da poda predlog o načinu realizacije razvojnega programa in opredeli svojo vlogo pri realzaciji le-teh.
Kandidati za razpisana dela in naloge, naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in življenjepisom, na naslov: GP „TURIST" Nazarje, Nazarje 2 z oznako „za razpisno komisijo."
Izbrani kandidat bo za razpisana dela In naloge izbran za 4 leta. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi tega razpisa, kandidate pa bomo obvestili o rezultatu izbire v 8 dneh po končanem zbiranju ponudb.
v________________________________________________________________J
LEPOSLOVJE: Warnwr: Lord Nelson, Troyat:	Peter Veliki,
Hatman: Pesmi z Libuškega puela, Kokot:	Onemelo jutro, Mailer:
Krvnikova pesem 1, 2, 3, 4, Huda-les:	General Maister, Endore:
Alexandre Dumas, Kovačič: Pet fragmentov, Remarque: Ljubi svojega bližnjega, Zidar: Začutila sem tvojo ljubezen
STROKOVNA LITERATURA: Med dokumentom in poezijo, Ker-njak: Rož, Podjuna, žila. Petek: S
Vzgojno varstveni zavod Mozirje
OBJA VLJA potrebo po delavcu za opravljanje del in nalog
VZGOJITELJICE
za določen čas (nadomeščanje tovarišice, ki je na prod-niškem dopustu) s polnim delovnim časom za Delovno enoto Gornji grad. Pričetek nastopa dela po dogovoru. Pogoji: Vzgojiteljska šola.
VARUHINJE - SNAŽILKE
za DE Luče, s polovičnim delovnim časom. Nastop službe takoj.
Kandidati naj pismene prošnje s potrebnimi dokazili predložijo na naslov: Komisija za medsebojna razmerja pri VVZ Mozirje, najkasneje 15 dni po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v zakonitem roku.
Komisija za medsebojna razmerja
^________________________________________________-J
Ogrožena Gornjesavinjska
f slina	Piše: dr. Ervin Mejak
Ki odrine Podlesnik Jožef, Podlesnik opremljena s potrebnim takoj v Ivan, Oprčan Ignac, Juvan Mar-ogrožene kraje ter prepreči, do tin p. d. Janezov, Globočnik prihoda regularne jugoslovanske Josip, Juvan Albin, Budna Jo-vojske nadaljnje prodiranje sip, Juvan Martin p. d. Babčev, avstrijskih čet. Prijavljali so se Operčan Franc, Kranjc Ivan,
8.	maja iz Celja in raznih bliž- Breznik Albin, Žagar Anton, njih in oddaljenih krajev celjske Metulj Janez, Voler Franc, okolice prostovoljci. Velika ve- Arnič Franc, Lojen Ignac, Osar čina pa je pozneje, ko je videla, Ivan, Rakun Franc ml., Rakun in da postaja stvar resna, svojo Franc-st., Prislan Ivan, Lužnik prijavo preklicala. Vztrajali smo Fanc, Deleja Ferdinand, Bitenc le srednješolci in študenti ter Alojzij, Vodlan Josip, Trbovšek nekaj častnih izjem.	Josip, Prodnik Ivan, Tesovnik
Dne 9. maja je bila oficijelno Franjo, Plesec Martin, Juvan Ni-ustanovljena prostovoljna četa, kolaj in Juvan Jožef, ki je dobila in nosila ime „Celj- Okrog 17. ure smo dospeli v ska legija“. Legija je štela od za- Ljubno in se tu nastanili v veliki četka nekaj nad 50 mož, od teh sobi gostilne Benda, kamor je 26 bivših frontnih vojakov, med občina hitro dostavila slamo za ostalimi pa so bili bivši vojaki iz ležišča, pred hišo pa je bila ure-zaledja, nekaj je bilo tudi voja- jena kuhinja, ških novincev.	Še zvečer je bila vzpostavlje-
Določeno je bilo, da oddide na telefonska zveza z obmejnim prvih 26 mož dne 11. maja pod poveljstvom za vzhodno Koro-poveljstvom takratnega podpo- ško (koroški odred) s sedežem v ročnika Maksa Detička, iz zna- Šoštanju. Temu poveljstvu je ne celjske rodbine Detičkovih bila naša legija v taktičnem po-in to na tedaj najbolj ogroženo gledu neposredno podrejena, točko v Ljubno. Dobili smo Dnevno hrano so naši vozniki vojno opremo, municijo, orožje pripeljali iz Ljubnega, za časa in hrano za prve tri dni in tako naše ofenzive pa smo prejemali smo se odpeljali tega dne z via- hrano iz provizornih skladišč v kom v Šmartno ob Paki, kjer raznih krajih Koroške, smo dobili vozove za prevoz. Drugi dan 12. maja je legija Marsikaterega Celjana, ki bi dobila od poveljstva iz Šoštanja tudi moral z nami, smo pogreša- točna navodila, iz katerih je li v svojih vrstah. Pripomnim, bilo sklepati, da ima naš odde-da smo že dobili na glavo šajka- lek, imenovan odsek Ljubno, če (vojaške čepice). Dne 14. začasno nalogo varovati koro-maja je prišlo za nami v Ljubno ško-štajersko mejo, zadržati in še 9 mož, tako da je legija štela braniti vsako prodiranje sovraž-skupaj 35 legijonaijev — prosto- nika v prostoru med Staknečim voljcev, h katerim je bÜo 13. vrhom (13 km sevemo-zapadno maja z dovoljenjem komandan- od Šoštanja) do Slemena (1320 ta celjskega pešpolka dodeljenih m) nad Solčavo in v to svrho še 54 bivših vojakov, doma,iz držati tudi zvezo na desnem kri-Gomje Savinjske doline, ki so lu z ljubjanskim pešpolkom na dobro poznali ves teren ob meji Belanskem vrhu, na levem krilu in ki so bili takrat ravno vpokli- pa s skupino podpolk. Naumo-cani na šest tedenske orožne vica na Pavličevem sedlu. Kdor vaje k temu pešpolku. Dokonč- pozna omenjeni teren, bo moral no je torej legija štela skupaj 89 pritrditi, da je bila naša naloga mož, h katerim je bilo prištetih obsežna in prav težka, to še zla-še 3 civilne voznike. Legijonaiji sti z ozirom na našo malo-— prostovoljci so bili, kakor že številno četo. rečeno, večinoma dijaki in štu- Takoj 12. maja opoldne je denti iz Celja in celjske okolice, odšla močna četa legijonaijev iz od katerih je živih samo še 6. Ljubnega in se pozneje razdelila Legijonaiji iz Zgornje Savinjske v več manjših patrol, da razišče doline (Ljubno, Luče, Solčava teren in skuša poizvedovati pri in Rečica) pa so bili, naštejem kmetih za sovražnikov položaj, jih zato, ker je to gotovo zani- Zvedeli smo pri prestrašenih mivo zanje in ker bi bilo želeti, kmetih, da so prišle avstrijske da se še živi pismeno javijo na Sete v zadnjih dneh ponovno uredništvo tega lista:	čez mejo, večinoma preko Kra-
Podoficiiji in kaplaiji: Bačun mariee, da kmetom nasilno Josip, Ermenc Josip, Mlačnik jemljejo živež, obleko in živino, Franc, Papež Franjo, Volovšek odpeljejo to v Črno, kjer je Ivan, Robnik Jaka (znani oskrb- zbranih okrog 200 mož, ki pritok PD na Okrešlju), Lipovd pravljajo pohod mimo Tratnika Franc, Ermenc Franc, in Rose na Ljubno in niti ne slutijo, da Ignac; redovi: Budna Jakob, se nahajajo kake jugoslovanske Sem Martin, Remško Pavel, čete v Ljubnem ali v njegovi bli-Kranjc Franc, Glojek Viljem, žito. Ena naših patrol je proti Krolnik Jakob, Koder Ivan, večeru tega dne, četrt ure od Kopušar Josip, Sem Jožef, meje pod Hlipovcem, ob poti iz Ermenc Leopold, Trbovšek Ljubnega na Čmo, trčila na Konstantin, Ročnik Felicijan, okrog 10 mož močno sovražno lipovd Ivan, Orešnik Martin, patrolo, ki pa je takoj izginila, Orešnik Franc, Orešnik Janez, čim je zagledala naše šajkače. Hribernik Ivan, Bevc Franc,	(SE NADALJUJE)
Ob odkritju spominske plošče Celjski legiji na Ljubnem, 30. 7. 1939
Mlin ob Mlinščici pod Radegundo
ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET MOZIRJE
Komisija za kadrovska in organizacijska vprašanja pri OSZS Mozirje
vabi
vse OOZS in konference OOZS k vlaganju predlogov za podelitev
SREBRNEGA ZNAKA SINDIKATOV SLOVENIJE
Srebrni znak sindikatov Slovenije se podeljuje članom sindikata za večletno prizadevno delovanje v OOZS in organih sindikata pri uresničevanju delavskih interesov. Osnovnim organizacijam ZS pa se podeljuje srebrni znak ZS za večletno učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog.
Predlog za podelitev srebrnega znaka posameznim članom sindikata lahko vloži vsaka OOZS na podlagi sklepa, k-je bil sprejet na seji 10, predlog za podelitev srebrnega znaka OOZS pa lahko vloži konferenca OOZS in Predsedstvo OSZS.
Srebrni znak se podeljuje vsako leto ob praznovanju 1. maja. Predloge pošljite na OSZS Mozirje najpozneje do 1.3. 1982
v______________________;_________________________
-----------------------------------------------N
Žirija za podeljevanje srebrnih priznanj OF pri Predsedstvu OK SZDL Mozirje
vabi
vse družbenopolitične in družbene organizacije, krajevne konference SZDL in občinske zveze ter združenja, da podajo predloge za podelitev
SREBRNEGA PRIZNANJA 0F SLOVENSKEGA NARODA
Srebrna priznanja OF se podeljujejo posameznikom za večletno, neumorno delo v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v krajevni samoupravi in ostalih institucionalnih oblikah, s tem, da njihov doprinos pomeni bistven prispevek k uveljavljanju našega socialističnega, samoupravnega sistema.
Razpis velja za naj več 8 priznanj v občini, ki se bodo podelila ob 27. aprilu, obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda. Predloge pošljite na OK SZDL Mozirje do vključno 31. marca 1982.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL MOZIRJE
v________________________________________________y

Borci za severno mejo 1918/19 so se zbrali v Gornjem gradu in napisali pozdrave bralcem našega glasila. Hvala!
Urednikova beseda
Tudi tokrat so bili naši dopisniki zelo marljivi. Marsikaj ni našlo prostora v tej številki. Fleretove lovske zgodbe, o mozirski tiskarni, Potok mlinov, Sestavek Lara Goličnika in še marsikaj bo objavljeno v prihodnje. Bralki iz Bočne, ki se pritožuje nad delavko zobozdravstva v Nazarjah sporočamo, da smo pismo odpotili vodstvu TOZD Velenje, ko bodo odgovorili bomo oboje objavili. Alojzu Cigale tu se zahvaljujemo za sporočilo o pohodu delavcev v Gornji grad, morda bi še kdo kaj vedel o tem? Ponovno prosimo bralce, da nam pomagajo pri ugotavljanju dogodkov iz delavskega gibanja in iz časa med vojno.
Tudi beseda o naši domači pesnici Petkovi bo našla prostore v prihodnji številki.
Bralce prosimo, da pošiljajo prispevke za objavo najkasneje do 9. v mesecu, ker izhajamo okoli 15. v mesecu!
Kino v marcu
MOZIRJE
2. III. OSMI POTNIK - angleški film — znanstveno fantastični.
4. III. NA SLEDI ZLOČINA -ameriški film - kriminalka.
6. in 7. III. NA ZMAJEVI POTI
-	Hong Kong - avanturistični film
9. III. ONA NAREDI TO BOLJE
-	ameriški film - avant. - kriminalka
11. III. DIVJA TEKMA - ameriški film - komedija
13. in 14. III. V PODZEMLJU SEKSA - ameriški film - socialna drama
16. III. SE SPOMINJAŠ DOLY BEL - jugoslovanski film - socialna drama
18. III. HUPER SUPERKASKA-DER - ameriški film - socialna drama
20. in 21. III. DRAKULA -ameriški film - grozljivka
23. III. SVET JE POLN POROČENIH MOŽ - angle Sei film -ljubezenska drama
25. III. TAKŠNA KOT SI -italijansko-španski film - ljubezenski
27. in 28. III. PEST VELIKEGA ZMAJA — Hong Kong - avanturistični film
30. III. NOČNE IGRE - ameriški film - psihološka drama
LJUBNO
2. III. BITKA ZA MIDWAY -ameriški vojni film
6. III. GOLI V SEDLU - ameriški film, drama
13. in 14. III. ČUVAJ SE KLEOPATRE WONGo - hongkongški film, karate
16. III. VRATOLOMNI SUPER-KASKADER, ameriški film, akcijski
20.	III. IDEALIST - domači film
21.	III. FANTAZIJA - ameriški film, risanka
23. III. PASION PO MATEJU -domači film
27. in 28. III. VROČICA SOBOTNE NOČI - ameriški film, disko drama
30. III. KUNG FU BORCI ZA SVOBODO - hongkongški film, akcijski
Kokarska božja pot
V Marijini cerkvi v Kokarjah visi na les delana zaobljubna podoba iz leta 1599. Razdeljena je na dva dela: zgoraj sta naslikani procesija in notranjost cerkve z oltarjem, spodaj pa je gostobeseden nemški napis, ki govori o ustanovitvi božje poti. Takole nekako. V času, ko je bil Gašper Pintar opat v Gornjem gradu (to je bilo v letih 1453-1461), je bila „huda zima s tako velikim snegom in vetrovnim mrazom, daje živina poginjala in so ljudje na cesti od mraza umirali”. Na dan sv. Gre-goija (25. maja) je opat naročil svojim najbližjim župnikom in vikarjem, naj pridejo s svojimi župljani h kapeli v Kokarje. Pri povzdigovanju ,je začel pihati sladek in topel veter in sneg je skopnel”. Napis še pravi, da so se taki in podobni čudeži pri tej kapeli pogosto dogajali; še posebej so bili uslišani tisti, ki sojo „s
pravo pobožnostjo počastili ih obiskali”.
Na koncu je še napovedano: „Ta tabla je bila obnovljena in popravljena po prastari tabli in podobi v času prečastitega gospoda Tomaža, škofa v Ljubljani, v mesecu decembru 1599. leta.” Tomaž Hren je bil škof od leta 1597 do 1630.
Poročilo o dogodku je seveda precej sfrizirano, a gotovo drži, da so bile vremenske katastrofe poleg bolezni in vojn najhujša nadloga za tedanjega človeka.
Ostajata nam okvirna letnica te hude zime, ki je obenem tudi približna letnica nastanka kokarske božje poti, in tabla, ki je še posebej zanimiva za umetnostne zgodovinarje, saj kaže cerkveno (liturgično) oblačilo s konca 16. stoletja.
PETER WEISS
Matična kronika
V januarju 1982 se je poročilo 5 parov in sicer: ZAKRAJŠEK Jurij, star 23 let, brusilec iz Šmart-nega/Dreti 27 in BIRC Martina, stara 25 let, učiteljica iz Šmartnega/Dreti 27; VODOVNIK Franc star 20 Jet, KV delavec iz Žlabra 22 ir. TRČAK Jožica, stara 19 let, delavka na tekočem traku iz Prihove 29; JAKŠIČ Anton, star 20 let, strojni ključavničar iz Mozirja 189 in HOČEVAR Marjeta, stara 21 let, tekstilni tehnik iz Ljubljane: POZNIČ Franc, star 31 let, delovodja iz Gornjega grada 127 in KAKER Veronika, stara 23 let, kmetica iz Krnice 56; KRAMER Ivan, star 25 let, varilec iz Konjskega vrha 17 in KLADNIK Marija, stara 23 let, kmetica iz Krnice 1.
Umrlo je 12 naših občanov: CIRAJ Alojz, star 60 let, upokojenec iz Račiče 106, PRIŠLAN Frančiška, stara 71 let kmečka upokojenka iz Poljan 33, BENDA Elizabeta, stara 74 let, upokojenka iz Trnovca 13, SKORNŠEK Janez, star 80 let, upokojenec iz Brezja 23,

Zima
Sneg. . .
Zima poslala je bele kosmiče, z njimi prekrila doline in griče.
Sonce...
Sonce je žarke bleščeče poslalo, gladino deviško z dragulji obdalo.
Na smuči!...
■Kristalni dragulji, ta čist pajčolan, vabi v naravo, v lep zimski dan.
PURNAT Katarina, stara 76 let, upokojenka iz Bočne 152, KOPRIVA Vladimir, star 69 let, upokojenec iz Gornjega grada 148, BEZOČ-NIK Frančišek, star 81 let, upokojenec iz Ljubnega 103, PIHLER Marija, stara 82 let, upokojenka iz Luč 34, ŽIBOVT Franc, star 37 let, kmetovalec iz Krnice 5, ROBNIK Valentin, star 60 let, upokojenec iz Podvolovljeka 39, GRACUN Marija, stara 81 let, upokojenka iz Pdveže 51, STRMČNIK Franc, star 88 let, voj. voj. invalid iz KonisLega vrha 28
„Savinjske novice” izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Moziije — Urejuje uredniški odbor - Glavni m odgovorni urednik Aleksander Videčnik — Tehnični urednik Niko Kipec — Uredništvo in uprava: Moziije 175, telefon: (063) 830^-040 - Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje š t e v i 1 k a 52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo So Možine — Rokopise, objave in oglase za vsako števiko sprejemamo do 20. v mesecu — Stavek, filmi in, prelom ČZP Dolenjski list Novo mesto — Tide na rötaqji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št 421 1 /72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.
ŠTEFKA PETEK