f Marija Preskar.* Dne 4. decembra 1921 je na domačem Miklavževem večeru pri svoji sestri v Ptuju nagle smrti umrla tovarišica Marija Preskerjeva, učiteljica v Ormožu. V soboto, dne 3. decembra 1. 1. po šoli se je odpeljala zdrava v Ptuj, da tam obdari svoje nečake in nečakinje; drugi dan v * To poročilo smo dobili sicer malo pozno, a vendar ga priobčujemo. Uredn. nedeljo, 4. decembra je še celi dan delala in pripravljala darila in še pisala prijateljicam in prijateljem na vse strani miklavške pozdrave, katere so naslovljenci sprejeli, ko je počivala sama že na mrtva- škem odru. Ta dan je še večerjala, se veselila in salila z otroci; po večerji je nameravala pomagati otroke spraviti spat, in ko je hotela vžgati svečo za drugo sobo, se nenadoma zvrne na tla, dvakrat globoko zasope in izdihne za večno. Drugi dan, v pondeljek, ko bi morala priti v šolo, smo v Ormožu šele zvedeli njeno smrt. Najprej je bilo določeno, da bo v iorek pokopana v Ptuju. Ali njene ormoške prijateljice so dosegle, da je bil njen pogreb v sredo v Ormožu. V torek, 6. decembra se je vršil ob 4. uri popoldne sprevod v Ptuju, katerega so se udeležili tudi nekateri Ormožani in mnogo odličnega ptujskega občinstva, — ¦ do meje ptujskega mesta, kjer so pokojnico prevzeli na sani Ormožani in jo pripeljali zvečer v Ormož. Tukaj je bila v krsti položena na mrtvaški oder v vestibttlu mestne šole. ki je bil v ta namen lično draperiran in okrašen s cvetjem in zelenjem; na častni straži so stali Sokoli. Drugi dan ob 10. uri predpoldne je bila prepeljana na saneh v cerkev, po maši pa se je vršil veličasten pogreb na pokopališče. Bilo je zelo mrzlo in dosti snega. Ne dolgo pred smrtjo si je želela daljšo partijo na saneh; želja si ji je sicer ures- ničila, ali drugače, kakor si io jereva mislila. Pogreba se je udeležil vodja okraj- nega glavarstva dr. Pirkmajer, okrajni šolski nadzornik Pavel Flere in več dru- gih odličnih žalovalcev iz Ptuja. potem mnogo tovarišev in drugega občinstva iz okraja. Šolarji so nesli ob straneh krste številne vence in cvetlične šopke, ki so še dolgo venčali grobno gomilo ljubljene učiteljice. Ormoški čitalnični moški pev- ski zbor, pomnožen s pevci tovariši. je pod vodstvom sodnega svetnika g. Zem- ljiča zapel v šoli in na ppkopališču gan- ljivi žalostinki. Tovariš Rajšp je imel ob odprtem grobu v srce segajoc poslovilni govor; vse se je solzilo. In kako tudi ne! Tovarišica Marija Preskerjeva je prišla kot mali otrok v Ormož s svojim že umr- lim očetom. višjim sodnim svetnikom dr. Preskerjem. Micica. tako so jo klicali domači, je začela hoditi tukaj v sloven- sko šolo in je prišla v 1. razred k tovari- šu Rajšpu. Deklica je bila nadarjena in marljiva. Po ljudski šoli je stopila v žen- sko učiteljišče v Mariboru in naredila zre- lostni izpit leta 1910. usposobljenostni pa leta 1913. Njeno prvo mesto je bilo pri Sv. Marjeti na Pesnici, kjer je služila eno leto; leta 1911. pa je prišla v OrmožBila je prej naša pridna učenka, postala je potem naša zvesta tovarišica. 27. iebruarja t. 1. bi bila izpolnila 30 let. Rad' njenega živahnega in veselega temperamenta je bila v Ormožu zelo pri" ljubljena. Imela je neprisiljen, prikupljiv nastop. V šoli je bila vestna učiteljica, kar sc šolske oblasti s pohvalnimi dekreti Pr'' poznale. V občevanju s svojimi stanovskimi tovariši in tovarišicami je bila U11' bezniva in postrežljiva. Pred leti je bil^ tudi naša društvena odbornica. Udeležila se je izven šole narodno-prosvetnega dela; bila je tajnica ženske Ciril-Metodove podružnice, čitalnična odbornica, knjižn1' čarka čitalnične ljudske knjižnice, bila 3e požrtvovalna igralka na domačem gleda' liščnem odru S petjem in igranjem ^ klavirju nam je marsikatero veselo uric0 priredila. Kljub njenemu dobremu zunanJ61?1 izgledanju, je bolebala že več let na puu' čah, vsled tega je njeno srce slabelO' posledica je bila kap. 0 Vsi, ki smo jo poznali, ji ohranii11 blag spomin. —na f