80. številka.
Ljubljana, v petek 9. aprila 1897
XXX. leto.
vsak dan ivr^pr, izimfti nedelje in praznike ter velja po posti prejeman za avatro-ogersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gici., za četrt lft^4.):'ul., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ea Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ia iffiiu' J£un.*.« po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko Za osna ni la plačuje ae od itiriatopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 5 Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in t
Dp ravniitvu naj ae blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
i več, kolikor poštnina znaša. ^i/^V   Si%I "r
» kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat $i^>y%vjy</ii!.k i■ fc. upravništvo je na Kongresnem trgu št. tiJ.    *■»••» WV/
Grško turški konflikt.
(6. april 1821. — 6. april 1897.)
Minoli torek je bil m mlado grško kraljestvo zgodovinsko preznamenit dan. Baš pred šestinsedem-desetimi leti, t. j. v prvih dneh aprila 1. 1821. drli ■o Mainoti bojevito in dobro oborcžani v mes nsko planjavo, v arkadskem pogorja je dvignila insu-rekcija iz nova svojo glavo, bojaželjni nadškof pa-trafiki, (Jermane«, pa je raivil zastavo ostaje, na katerej se je bleskatalo g*«lo I Turki, poberite svoja kopita iz dežele Grkov! Žarka, a krvjo od slavnih pradedov podedovana domovinska ljubezen, katera se je vsled krntega turškega zatiranja še pomnožila, ji vodila tedaj Grke v boj za rodno zemljo in svo-b)do. In mali grški narodič je baš sedaj pred čeetinsedemdasetirni leti izvršil resnično jnnaška dela, oprostivši bvojo ljubljeno domovino suženske verige in poklonivii ji staro svobodo, pa novega nezavia-sega vladarja.
Minoli torek so praznovali Grki v Atenah z aajvečjo slovesnostjo ta velevažni zgodovinski dogodek. A čudno 1 — kakor pred 7G leti, doneli so tudi sedaj po atenskih ulicah: .!'<>'; Torki! — Živela voJBkaf — Živel kralj!* — Kakor pred 76 le i hite grški prostovoljci od vseh stranij pomagat domovini, na tesalski meji pa stoji že pod vod ■tvom kraljevega sina, prestolonaslednika Konstantina od nog do glave oborožena armada, da napade <n etr n nceje zbirajoče se Tnrke.
Grški narod je trdno pričakoval, da napove G Čija vojno Že 6. aprila. Ker ee pa to ni zgodilo, pojavlja se v nekaterih krogih Že glasna nevolja, in govori se, da hočejo prostovoljci Bami izzvati Tnrke v boj, s tem pa primorati tndi grškega kralja, da izda svoji vojski ukaz, da prestopi mejo ! Ven-der menda do tega ne pride, ker vsa znamenja kažejo, da bode blokada grških pristanišč po ladjevja evropskih velevlastij prestolonaslednika Konstantina znamenje, da prekorači mejo in začne vojno. —
Grški /u nuj ni minister obdolžoje javno velevlasti, da so one same krive s svojim postopanjem glede reševanja krečanskega  vprašanja, da   se je
tarško-grški kentlikt tako zelo poostril. Isti mini star tadi zatrjuje, da bukne v tistem hipa, ko nastane vojna mej Grki in Tnrki, v Macedoniji iz nova ostanek, in da se premakne na to i bnlgarska vojska. Grški znaajai minister trdi torej, da spravljajo v nevarnost evropski mir prav ona in ista velevlastniška ladjevja, ki so bila odposlana, da zabranijo vsled Krete kalenje mira! — Dasi pa grški minister s svojim obdolževanjem velevIasL.ij oČividno pretirava, je resnično vendar le to, da po stopajo velevlasti v svojih posvetovanjih in odrejanjih mnogo prepočasno, da bo pacifikacijska sredstva evropskih ladjevij prav polovičarska in netijo velevlasti 8 svojim cincanjem in neodločnm pre mišljanjem samo razburjenost mej interesovanima narodoma, ki si mora končno dati daška. Saj je vender čadno in do cela nerazumljivo, da ladjevje in pomoćne čete vseh Šesterib vlastij p > preteka tednov niti tega še niso dosegls. da bi se nmaknile s Krete grSke in turške čete! Mesto, da bi se iz vršil ta glavni pogoj krečanske pacifikacije, Čepe* admirali kom od no v različnih prittanib, gledajo kako se insurgenti pobijajo s Turki, ali sem ter tja Šo sami malo pomagajo pretepati se! — Tadi blokada Pireja niti doslej da ni izvršena radi pomišljanja različn h državnih zastopnikov.
In tako bržčas vse graje roškega miniaterstva in vsa zavlačevanja angleške vlade ne dosežejo di u -zega, nego da se vname na tesaleki meji boj mej fanatično se sovraželima narodoma. Potem bodo morale velevlasti blokado grških pristanišč takoj zopet opnstiti, pa Čakati, kako ra&loči mej Grki in Torki vojoa nsoda. Polkovnik Vassos na Kreti že preti, da se pridruži s svojimi četami natašem ter da se umakne Ž njimi v nedostopno gorovje Spba kija, od koder ga ne pružene m kil > Istočasno pa se morda vname na Balkanu ljut boj, ki more postati še nedogledne usodnosti.
Danes pa je vsa bodočnost še povsem nejasna in nedoločena! Dejstvo ostane le, da so denarna in bojna sredstva pri obeh narodih jako nedostatna in da je v slačsju vojne katastrof« neizogibna.
Državni zbor.
£b Na Dunaju, 8. aprila.
V današnji seji je zbornica nadaljevala razpravo o nujnih predlogih glede gJiških volitev.
Začetkom zbornice je dr. Strana k y predlagal, naj se stavljeni predlogi odkažejo legitimacij-skema odseku, da se eventuvalno ozira na različne, v d#bati izrečene navedbe, kadar bode razpravljal o verifikaciji volitev. Govornik je rekel, da naj se s to stvarjo bavijo Bodižča, ker poseben odsek ne more resnice tako dognat', kakor sodniki. Sicer pa mora zbornica že vludi toliko zaupati, da vlada ve, kako treba v GaliŠki vladati. Socijalistom je samo na tem, da uprizore strankarsko d^naonstrac jo zoper poljski klob in radi tega so se jim pridražile tadi drage stranke, katere zavidajo Poljake za njih ngodni položaj. Socijalisti ne bodo vladali v zbornici. Ni treba, da bi se uklanjali dragim strankam, a če ne bodo kencilijantni, so izgabljeni. Ker ni vzroka misliti, da je ministerski predsednik govoril neresnico, n i j n*- vzprejme etavljeai predlog.
Socijalni demokrat Daszynski je priznal, da gre v Galiciji za politično moč, in da je namen boja, iztrgati jo vladi, duhovščini in 8'abti iz rok. Ko je hi cesar 1. 1893. v Gališki je rekel, da je deže'a izborno administrira na, zdaj pi toži Badeni, da tam z avatrijek mi zakoni sploh ti moč izhajati. Ljadstvo ni na nizkem ni- 6a, pač pa zakoni in gref Dziedaezv ki. izvoljenec 34 volilcev, kateri se je čudil, da se upam gororti jaz, katerega je izvolilo 23 000 kmetov in delavcev. Očita se nam, da smo postopali teroristično, a kar ho storili vladni organi, to so male nekorektnesti. Umeri in racjenja volilcev so samo nekorektnosti, štovanje bralnih društev in volilni sbodi pa so grozen terorizem Res, da smo prezirali § 23. tiskovnega zakona, kateri prepove« daje kolportažo, a prezirajo ga tudi jezavitje. Ti razpredajo vsak mesec 140 000 izvodov raznih tiskovin, 140 OOOkrat na mecec prestopijo tiskovni zakon, pa se jim nič ne zgodi Dzieduszvcki me je imenoval koBmopolita. Jaz sem lOOOkrat boljši rodoljub, nego vsa maguataka drubal, ki zapravlja iz
LISTEK.
Po sezoni
n.
V minoli sezoni priredila je drama primeroma malo takih predstav, s katerimi smo bili popolnoma zadovoljni, katere so bile za naše razmere vzgledne. Večinoma so bile predstave srednje lobre, namreč nezadostno študirane in pomankljivo uprizorjene, dasi so se posamične moči pcsteno trudile in tudi osebno dosegle uspehe. Učakali smo pa tudi nekaj prav slabih predstav, mej katerimi zavzema prvo mesto zadnja predstava „ Zapravi jivca".
Vzroki tej stari bolezni naše dramo so vedno isti. Mej angaževanim osebjem so nekatere moči, ki se ne nče ali se ne utegnejo učiti, katere ne prihajajo k skušnjam in potem pokvarijo vsako predstavo. Personalno vprašanje je torej glavna stvar, katero je treba ugodno rešiti, če hočemo, da se drama povzdigne.
Predstave, kakeršno smo letos ačakali, predstava Fantkove drame ,Iz osvete", potem „Marije Stuartove", .Vojske v miiu-, ,Doma pričajo, da je tudi s sedanjim osebjem kaj doseči, da je moč ž njim relativno jako dobro rešiti stavljene teoretične aalcgp, Bjmo če bi se vsi člani marljivo učili in
pridno vadili. Tadi z igralci druge in tretje vrste se dsjo doseči lepi uspehi, če imajo kaj ambicije in se resno pripravljajo za nastop, saj glavna stvar ni, da bi briliral posamičnik, nego da se doBeže harmoničen celokupen utis.
Vender tadi igralci nso jedini krivi, da drama ni uspevala. Vzroki so tudi še drugi. Veliko Škodo dela komparzerija, katera je pri vsaki predstavi sestavljena iz druzih, gledališča nevajenih elementov, katerih ni nikdar k nobeni skušaji, nego se šele pred predstavo v naglici pouče, kaj jim je storiti; a na kvar je drami tudi to, da ni dramaturga, kateri bi imel pri skušnjah prvo besedo In da ni pravega nadzorstva. Drama je prepuščena sama sebi in nibCe ne kontrolira ne režiserja, ne igralcev, vrb tega pa ee skušnje ne vrša na odru, nego v navadni sobi, kjer so temeljite skušnje nemogoče.
Ker jo oil'iU gospč. Terševa, poiskati bode drago ljubimko. Pri tem naj gleda intendanca, da dobi ljubimko, katera bo sposobna ne samo za tragedijo, nego tadi za veseloigro, a če je količkaj mogoče, naj dobi tudi ljubimca.
Vse angaž<wann moli je po kontraktu zavezati, da morajo vsake, tudi največjo alogo tekom 8 dnij i,.'.slu lir. ti. ii\ • gotovo ni pretirana zahteva, in da k skušnjam morajo točno in vedno hoditi, sicer jih zadene v kontraatu natančno določena
globa na korist penzijskemu ztkladu dramatičnega drnštva.
Če je megoče, naj se zbor pridobi, da bede sodeloval pri drami, a to se mora natančno določiti v kontrakta, ne da bi mej tesono bile potem sitnosti z zborom, člani zbera bi dobro nadomestili sedanjo komparzer jo in Že s tem bi bilo znatno pomagano.
Na vsak način je treba pc skrbeti majhen oder, na katerem bi Be mogle vršiti skušnje, pa naj se ta odor postavi v gledališč«, v dvorani za skušnje, ali kje drugje. Brez bkušenj so dobre predstave nemogoče. Opera je imela navadno po dve generalni skušnji, ker so je radi nje vedno jedaa predstava izpustila, dočim je drama imela samo po jedno skušnjo na odru, kar nikakor ne zadostuje. Majhen oder za skušnje je terej absolotno pc trebou.
Repertoir drame ee mora že pred se zor. o definitivno določiti. Dotične igre morajo biti popolnoma pripravljene in uloge izpisane, da se ne bode zgodilo, kakor se je lete 8, ko se je pokazalo pri skušnjah, da je prevod neporaben in da ga je treba popolnoma predelati v 2adn^en hipa, ko je bila igra že pol študirana.
Vse uloge je razdeliti dva meBeca pred sezono, igralne in igralke pa j. po k.ntrakfcu zavezati, da merajo  za  prvi  mesec določano igre  na studirati
Iju istr* iziesani denar in liže rojkemti carja noge. Govornik je navajal potem dolgo vrsto vneboupi-jo3ih slučajev, kateri so se zgodili pii volitvah v Gališki in vprašal Mladočehe, če so že pozabili, kako jih je tlačila železna pest. Na legitimacijski odask se ni zanašati, zlasti ne, ker bodo v njem odločevali Čehi in Poljaki. Češki lev je postal dvojezičen, konciiijanten, obrit in galanten, a vilic tema bedo umorjeni gališki volilci še dolgo strašili v tej zbornici.
Pesi. A br ah amo w i cz je rekel, da soci jalni demokratje v zbornici vpijejo in vzdihujejo, da bi obudili mnenje, da so res zatirani. Gališka dežela j« v zadnjih 30 letih znatno napredovala in kar so navedli socijalisti je vsa gola neresnica.
Ko sta še govorila generalna govornika T a -n a c z k i e w i c z in Wrenowski, nastal je pri fiktičmh popravkih velik škandal in je predsednik končno socialnemu demokrata Bemerja vzel besedo.
(Naposled je zbornica vzpr. jela stranskega predlog. Ker je Kathrein Btvar tako zasukal, da ce ni mrglo vršiti glasovanje po imenih, kakor je predlagal Dafzvoski, nastal je vihar in vsa levica je še pred glasovanjem zapustila zbornico.
Konec seje so dr. S u 5 t e r d i č in tovariši nujno predi* gali, naj vlada povifia triodstotno posojilo deželi Kranjski in naj vknjižbo kolikor moč c lajša.
Prihodnja seja bo jutri.
V IJ ubijani, 9. aprila.
Grof Badeni in Poljaki Ministerski predsednik grof Badeni ima nekda jako bude nasprotnike v poljskem klubu FUdi bi ga vrgli, da sami ministri postanejo. Ti Badenijavi nasprotniki niso mnogoštevilni, a imajo v klnbu prvo brsedo. Ko je bilo mioisterstvo dalo ostavko, so ti možje djbro vedeli, da grof Badeni hoče hb^ralne veleposestnike pridobiti za novo večino, Dipaulijeva skupine pa ne mara. Ko 6e je ministerski predsednik še pogajal z I beralnimi veleposestniki, 80 se njegovi nasprotniki v poljskem klubu pogodili z Dipaulijevo stranko, za katero grof Badeni ne mara. Tako bo osnovali ministerstvn nepovoljno večino, nadejajoč se, da tako prisilijo sedanjo vlado, da odstopi. To se ni zgodilo, a govori se pa, da se utegne kriza po velikonočnih počitnicah ponoviti.
Program nemške napredne stranke Nemška napredna stranka je osnovala svoj klub in iz volila v njfga predcedstvo dr. Funkeja, Pergelta in <iro'S*. Pri tej priložnosti ja k'ub razglasil avoj program. Z vsemi silami hoče varovati nemško posest in p:trgoval se bode za to, da se nemščini in namjerna naroda obrani dosedanja veljava, kar jo v in'erfsu jednotne državno oprave. R znere mej n?r .dnoatimi naj ee urede potom zakonodaje Upirala se bode nemška napredna stranka vsem jezikovnim nartdbam, ki Nemcem škodujejo in zahtevala, da se n*ocfikfga življa v upravi ne odpravi in ne olriva. Uprava naj se temeljito preustroji v svo bodneca smislu. Dah ustave naj preš n ? vso upravo. Ohrani raj se šoli dosedanje državno uadicrs'.vo in njen mejvenki značaj. Na teh podlagah naj se šol
pred sezono, ne pa da ee jih učo šele pri skušnjah. S cer pa bi bilo d.bro, da ee začnejo skašnje jeden raesec pred sezono, ker morajo vsaj štiri igre biti p ! :>ir.orna pripravljene, ko so otvori sezona.
Zelo potrebno jo tudi, d t dobi društvo dramaturga, kateri bi pazil  na pravilno izgovarjanje
— zdij se govore na  odru   najrazličnejša narečja
— in pregledoval rokopise, tako bi se vsaj govoril jedooten jezik.
Ako se vse to poskrbi, mora drama uspevati in rrocvitati, vzlic temu, da so nekateri igralci malomarni in vzlic temu, da občinstvo, kakor drugod, favorizira opero in vzlic tema, da se je boriti z velikimi težavami pri uprizoritvi, ker so scecični prqomcčki jako pomankljivi in nezadostni.
O tem, kako so delovali posamični igralci in igralke, ne komo govorili. Zadovoljni smo bili z režiserjem g. Inemannom, z gespč. Terševo, Pola-kovo in g Danilovo ter z gg. Podgrajskim in Kranjcem. Marljiva sta bila tudi gg. Perdau in Lovšin. Gosp. Kranjec j* v razn h ulegah pokazal lep talent, dokazal pa tudi, da je marljiv in vztrajen. Priporočali bi „Dram. društvu", naj ga pošlje, če mogoče, ca kako gledališko šolo, ker vse kaže, da poatano lahko odlična moč, ako se ma da prilika, da sa izobrazi in da kaj vidi. Poleg njega bi ka-zao na kako tako šolo poslati tadi gdč. Ogrinčevo.
stvo pcttpešaje, itogibljajoč se vsacega podeželenja. Zabrani naj se zanašanje verskih prepirov v šolo, Varuje naj se jedaakost vseh državljanov pred za« konom, svobodno izražanja misli in uvede svobod • nejše zborovalno in društveno pravo ter poskrbi za svobodo volitev. Državni osnovni zakon in svobod • nostne institucije naj sa popoln j.). MJi obrt in kmetijstvo naj ss podpira z boljšim atrokovnim poukom in cenejšim kreditom. Obrtno zadrugaratvo naj sa popolni, preust rojijo zalaganji in premene dosedanje pristojbinske naredbe. Obračala bode nemška napredna atranka vso pozornost domači in -dastriji in trgovini in pobijala vse, kar bi utegnilo škodovati Avstriji na svetovnem trgovišči. Nepoštena konkurenca naj se odpravi, upelje starostno zavarovanje a državno podporo z ozirom na to, da se preveč industrija ne obremani. IIpeljejo naj se državni posredovalni uradi. — Program pogreva samo staro stvari, katera so že, kdo ve kolikokrat premlevali liberalni listi.
Nemški liberalci proti korupciji Omeniti nam je še dvth znamenito, mest iz programa nemške napredne stranke. Upirala sa bode ta stranka temu, da bi ae zlorabljala moč časo -pisja v kapitalistične posebne koristi in za kratenje zasebne časti. Tadi je nova stranka odločao proti temu, da bi se zlorabljal političen upliv v dosego osebnih koristi], kakor dobro plačanih msst. Liberalci dosedaj niso bili taki moralisti. Njih časopisje je vedno zasledovalo posebne kapitalistična koristi. Politični upliv so pa tadi vedao liberalci skušali izkoristiti v svojo korist. Plener g\ je porabil v to, da je postal dobro plačan predsednik najvišjemu skupnemu r.i'umšju. Najbrž tudi sedaj liberalci le v teoriji hočejo pobijati korupcijo, v dejanja pa ostanejo, kakeršni so bili.
Rumu ni j a Vlada je dala ostavko. Povod mi nisterski  krizi  so razpori v ministarstva samem. Prejšuji ministarski predsednik Sturdza je v novem ministerstvn imel samo pet privržencev, ki ho delali na to, da onemogočijo Aarelianovo vlado. To je misterski predsednik videl in dal ostavko. Najbrž pride sedaj Stardza zopet na krmilo. Njva vlada bode pa najbrž morala zbornico razpustiti. Libaralna večina je sedaj v zbornici v dve frakciji razcepljena in zatorej ž njo vladati ni lahko mogoče. Na vnanjo politiko pa iumunska ministerska kriza na bode imela dosti upliva, kajti Sturdia in Aareljan se glede vnanje politike močno vjemata. Splcšao vse vladne premene v Ramuniji zadnja leta na vnanjo politiko ne aplivajo, ker so navadno le sad notranjih osebnih intrig, ki nimajo 8 političnimi načeli ničesar opraviti.
Dopisi.
Iz Iv i ji n j o. 6 aprilu. (Koncert pevskega zbora v Kranji 3 t. m.) Č-stitamo Kranja, da more kol: malo mesto pokazati tak pivski zbrr, kakoršen je nastopil dne 3. t. m., častitamo pevkam in pevcem, da njihov večmesečni trud ni bil zastonj, v prvi vrsti pa koncertnsmu vodji g. pref. A. Stritofn, 8 čigar neumornim delova njem ja storilo glasbeno življonje našega mesteca nepričakovan korak — naprej! Mi nočemo laskati! Sedeč po sastavi programa, po pripravah za ta kon cert, po načina, kakor ss je izvajal vzpored, smo opravičeni, da povemo resnico, in ne samo hvalisanja, ker upamo, da bodemo s tem dali pevskemu zbora — n a jI* p'io izpričevalo. Ko bi ga zmatrali za nič drug* ga, kot za toliko in toliko v zadnjem tre notku zbobnau i h vizvrs^niha grl 8 asvižimia gla fovi, „nedosežmm" prtd .iašanj s m itd., bi bilo našo staltfč* lažje! Tako pa samo — resnico! ,Pevski zbor" broji 30 članov, mej katerimi so nam najbolje ugajali čiati, blagodoneČi, in posebno v nižavi krepki alti, s katerimi se sicer močni, ali premalo uglajeni sopran daleč ne more meriti. Po številu najslabšo zastopan je bes. Vsaki f ali celo iT drugih glasov ga potopi, tako da tudi glasovi onih gg. basistov, ki so znani kot izurjeni pevci, na pridejo do svoje veljave, dočim tenor kljub relativni s:li, teda ravno vt led svoje razumne akomodacije ni motil celotnega vtisa. Vzpored se je pričel z Nedvedovim „Pastirjem". Pesem je, če tudi tako dovršeno peta, kot smo jo čnli od Kranjskega pevskega zbora, ravno toliko dobra, da se občinstvo ne dolgočasi, in zepet toliko olaba, da se o nji ne more nič boljšega povedati. Će preidemo takoj k onemu delu, pri katerem ata zbor in d r geut pokazala vso svojo moč in znanje, moramo imenovati „Ljubico" — znano, a prav tako težko, kot hvaležno in mojetersko .•■k Ud ho Foersterjevo. Ne samo, da se je pela tehniški v polni meri dovršeno, da je nelahka menjava tempov ostala vedno v onih srečn h mejah, izven katerih je pesen karikatura — gospodu dirigenta se je tudi posrečilo, da je za ta biser demače glasbe vzbudil v pevcih smisel ter srce, in pretresajoča
tragedija, ki j« izražena ? vsa kesa takta te kompozicije, našla je v pevskem zbora K ran j ik« m izbor -nega interpreti. Na v toliki meri popoten in vsestranski je bil uspeh .Kitice" (A. Foerster) iQ Dvcfakovih daetov: „Beg* in »Prstan". Svoj« vrline: naanciranje v dinamiki, lapo fraziranja in natančno izgovarjanje je pokazal zbor tadi pri teh komadih. Ali pogrešali smo line, lahne gracije, brei katere te pasmi izguba mnogo sveže, vesela poezije ki ovete v njih ... V aedmeroglaanem ,A ve M a* ri a" is ,Gorenjskega slavčka" nam je posebno ugajal oni piano velikega zbora, ki je hkrata priča dobrega okusa dirigenta kakor velike izurjenosti pevcev. Sicer pa sodi po našem mnenji ta skladba bolj v gledališče, kot v koncertno dvorano. V sekstetu iz „Prodane neveste" so se poskusile solo-rnofli in žela pohvalo občinstva. Ztvršil bs je vzpored z zborom in tercetom aNebesje oznanja" iz H*ydnovega „Strarjaoja", ki as ja moral na vaeetransko željo ponavljati, če prezremo malo nezgodo in nekaj prepočasni tempo dragega dela pri prvem petju, kakor tudi distoniranje soprana v terceta, — ravno tukaj lahko izrečemo svojo splošno Bodbo, namreč: S koncertom od dne 3. aprila seje povzdignil pevski zbor v Kranji do stopinje, pri kateri se začne umetno petje in neha pri nas toli hvalisani in bajno cvetoči diletantiiem. V imena vsega občinstva kličem: „Po t i poti naprej! in ma želim, da ma še dolgo ostane ohranjea njegov ravno tako nadarjeni, kot vztrajni in požrtvovalni vodja gospod prof. Stritof! Kot solista sta nastopila gdč. L Corazza (klavir) in g. P. L o z a r (gosli) in prm-'8ia v vzpored prijetno izpremembo, na komar smo jima s poslušalci vred hvaležni. Svojega poročila ne morem izvršiti, dane bi pohvalno omenil spremljevanja na klavirji, katero je a spretno roko oskrbela gdč. Corazza. Dr. K. 3.
Mozartov „Requiem".
Znano je, da je zadnje Mozartovo delo bil njpgov „reqruem". Skrivnost pa, kaj je bilo Mozarta povod tega dela, je bila vzrok, d* je ostala tudi poznejša osoda tega njegovega poslednjega speva dolgo nejasna. G. \Vaber in abbe Stadler sta začela sicer ža 1826. I. kritčno preiskavati, koliko „™ qu>emal je Mozart sam izvršil, in kaj je pripisala tuja roka Suismavrjeva, vendar je bil njijn trud malodane brezuspešen, in Šele, ko je originalni rokopis 1838. I, skoraj pol stoletja po Mozartovi sm rti, prišel v list c. kr. dvorne knjižnice, je bilo mogoče na podlagi tega prvopisa o pristnosti raz-sojevati. Sklepati se da, da je Siiismavr le „bena-dtetus* samostojno nap sal, pri nekaterih dragih oddelkih Breqiiema" pa le dopolnil Mozartove načrte in dostavil i ost r amputacijo. Za iet no smemo smatrati, da so v vsem veli kolepem dela poglavitae idoje popolnoma Mozartova lastnina in da je delo izvršeno po njegovih mislih. O dostavah Sussmavč-jevih pa pravi A. B. Mirx: „Wenn diese Masik nicht von Mozart ist, so ist s'edoch einas solehen Ursprnnges volistandig vvU-dig".
Tajnost ni povod „rtqaiemu* je bil pa sledeči: Na posestva Stuppach blizu S holtw eni pod S' meringom je živel koncem prejšnjega stoletja gr> f Franc \Valsegg. Ta grof, ki jo bil vnet prijatelj glaebe, je imel napako, da je pri skladateljih naročal del«, jih potem skrbno prepisal in v domačem orkestru <1.1 izvajati kot svoje skladbe. Meseca febr. 1791. 1. jo grofa umrla soproga. Djlgo časa sa ni mogel odločiti, ali sme tudi ob taki resni priliki varati duhovnike, zbor, orkester in vse poslašalce; končno si je izbral posredovalca, ki mu je bi do vel j molčeč, in poslal svojega oskrbnika Leutgeba k Mozartu, naj mu ta za svoto 50 cekinov spiše mašo zadušnico. — Blo je meseca julija. Mozart je, zamišljen v delo, pisal pur it u-o opere „Z mb?rfldbea. Kar Be odpro vrata, in tiho vstopi sub, visok m ki ma molče poda zapečateno pismo. Bilo je brtz iznno naročilo za mašo zadušnico s pristavkom, da ima naročnik važnih vzrokov, ostati nepoznan, in da naj ga Mozart tadi ns išče — trud njegov bi bi zaman. Skrivnostno kakor je prišel, je sel izginil Ćndno obnašanje in vsa prikazen njegova, kakor naročilo samo na sebi je na Mozarta, ki je tačSB že bolehal in čntil, da smrt ni več ddeč, naredilo vtisk, kakor da je prišlo naročilo od nadsvet-nega vladarja, in sicer za Mozarta samega. In bolj in bolj se je utrdilo to prepričanje, in nekak svet strah so je pri njem vkoreninil — dokaz, da je o naročnika molčal celo proti najboljšim svojim prijateljem. — Obljubil in pričel je delo, a izvršiti ga ni mogel. V prvi polovici avgusta meseca je sprejel .'to novo naročilo, da naj k slavnoBti venčanja cesarja Leopolda II. v Pragi napiše opero. Odložil je Brfq'uem" in — skoro neverjetno — v 18 dneh dovršil opero „TituB*, katera se je pod njegovim vodstvom prvič pela dne G. septembra 1771. I. * Pragi. In tadi, ko se je vrnil iz Prage, mu še ni bilo mira za „rrqaiem". Izvršiti je moral najprvo opero „Zaubeiflo eu. Po njeni premijeri pa (30. sept.), ni sprejel, kakor bi vedel, da šteje življenje njegova le malo dnij še, nobenega naročila več, popolnoma ae je uglobil v zadušnico. Kakor aenca ma je bil tudi čadni grofov sel vodao za hrbtom ter ga priganjal k dela. — Dne 5. decembra je izdihnil velikan svojo dušo. Drugi dan so ga pienesli na pokopališče k St. M;ir\u. Nihče ga ni spremljal. . i& „!t ijaiem" je ostal nedovršen.,
O podrobnostih »reqaiema* m je nagovarjal Ifosart prad amrtjo jedino a svojim ačene^m Sn*e jnajrjem.  Franc Ka. Sii-emtjr sa ja porodil 1766. U t a v Stejerjn, 1794. I. je postal kapelnik dvor aega gledališča na Dunaju in kot tak umrl 17. eept. 1803. 1« Taga Su*em»yrja je prosila vdova, naj ia vrši delo, da bi jej ne bilo treba vrniti honorarja, kateri   je   Mozart že   prej   dobil  za zadušnico; Susemavr je prošnji ustregel in dopolnil partituro, katero so potem izročili oskrbnika L<mtgeba, in katera je šele 1838  1. prišla na dan.
Mozart se je pri skladanu „rfqti<ema* držal popolnoma besedila. „Requiem" je glasbena slika, ki nam kaže vse občutke skesane duše, ki izraža vse dušne bridkosti, najponižnejšo prošnjo za opro-ttitev in milost, žalost grešnega ljudstva, zaupanje v Boga, vse groze paklenske in ka?ni sodnega dneva. Partitura nam priča, da je bil Mozart prpolnoma poočen o veliki nalogi, da je imel pa tudi trden sklep, z vso svojo ženiJAlnostjo in umetnostjo vstva-riti zares veličastno delo.
„G 1 a s b e n a Matica" je za tretji koncert izdala o „requiemu" k. kur tudi o Schnbertovi sin foniji obširno razlago, katero bodo prijatelji glasbe gotovo radostno pozdravili. Josip ČJ e r i n.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9 aprila.
— (ObčinBke volitve.) Z i nedeljo dne 11. t. m. na 11. uro dopoludan sklicani volilni shod za tretji volilni razred, se bo vršil v Sokolovi telovadnici v „Narodnem domu". Shoda sklicana za torek dne 13. in za sredo dne 14. t. m. ob 7. uri zvečer pa se bodeta vršila v mestni dvorani.
— (Klevetnikom!) Uvodni članek včerajšnjega „Slovmca" nosi ta bobneči naslov. V je drago pa je bolj ponižno, in prej kot ne izrodek semeniščsrja, ki upa s svojo neumnostjo dobro karijero napraviti! Zttrgadelj se neslani mladenič že sedaj v ospredje sili, ter nam pogreva naše strupeno snemškutarstvo", i druge take prismodarije, s ko jimi nas nekaj časa sem naši neotesani nasprotniki obsipajo. Napoveduje se zopet in zopet boj našemu listu! Dobro! mi ne bodemo pred vami pod klop zlezl', in tudi vašega preklinjanja se prav nič ne bojimo, ker vemo, da vaš plehati grom ravno toliko velja, kakor Kalhcv v opereti! Pri tej pri liki pa smo lthko ponosni na „Slovenčevo" priznanje, da ima naš list mncgo veljave, in da ja zategadelj boj proti njemu neizogiben. Golo „katoličanstvo", kakor vidite, še ne doseže vsega, in tuii nas — ako Bog da — ne bo pogoltnilo, če tudi vemo, da j-a to privile govano „katoličanstvo" jako požrešno. Ali še jedenkrat: če hočete imeti boj, častiti gospodje časnikarski kolarniki, smo vam na razpolago! Končno pa bodi ti gospodi še povedano, da ima tudi narodna Btraaka svoj upliv v slovanski zvezi, ki je vs*j toliko vreden, kakor oni „Sloven-čeve" stranke! Bodite torej nekoliko bolj poniŽDi, in ne Šopirite ne kot petelmčki na gnoju, ker bede aicer svet vam v škodo prezgodaj sprevidel, da ste le političai Pavlih« , in druzega nič. To vedo dandanes že celo v Dalmaciji!
— („ Slovenec" in resnica) sta si smrtoa sovražnika, in m ga dneva, da bi na podlagi kranjsko-katoliške morale pisani „politični list za slovenski narod8 vsaj jedenkrat ne dal resnici brce. Za časa Volitev se je „S'ovenec" na vse mogoč* načine trudil ntepsti svojim pristašem vero, d* so si ti preklicani sloveinki liberalci napravili zvezo s socijalno demokratično stranko, in na zadnje je Še vrgel bombo, da je na nekem ehodu jeden socijalističnh voditeljev povedal, da je narodna stranka ponujala socijalno-demokratični kompromis. Socijalni demo-kratje so tili, kar je „Slovenca" seveda povsem nerazumljivo, tako pošteni in so resnico povedali, da namreč narodna stranka ni nikdar socijalistični ponujala kompromisa, nego da 80 le neki posamični pristaši narodne stranke v privatnih pogovorih izrazili željo, „da bi obe stranki v nekaterih volilnih momentih složno postopali". Take želje so tudi klerikalci izrekali uapram posamičnim ^liberalcem", e narodna stranka ni iz tega izvajala, da jej je klerikalna s*ranka ponujala kompromis, ker je nje navada, držati se resnice. Naj 83 »Slovenec" zvija kakor se hoče, faktum je in ostane, da je prav kranjsko-katoliško lagal, ko je raznaSal vest o na-rodne-socijaloo-demokratičnem kompromisu. Da svoj poraz še bolj prikrije, ponatisnil je „Sloveaec" *»r je pisalo socijalno demokratično glasilo o volit v i v Idriji, da je namreč 100 idrijskih socijalnih demokratov glasovalo za dra. FarjanČiča in da so ti glasovi preprečili, da ni prišlo do ožje volitve. No, večina, katero je dobil dr. Ferjančič, dokazuje,
da bi bil brez olje volitve prav častno zmagal,
tadi ko bi bil dobil 100) glasov manj. A mi poznamo Idrijo in poznamo socijalna demokrate, ter vemo, da v Idriji ni 100 8Ccijalno-demokratičnih volilcev. Pravih socijalnih demokratov-volilcev ja v Idriji toliko, kolikor jih je glasovalo za socijalno-demokratičnega kandidata, vsi drugi so za socijalne reforme v duhu pravice in pravičnosti aneti, svobodomiselni in monarhistični narodnjaki ter so iz prepričanja glasovali za kandidata narodne 8tranke. „Delavec" je renomiral, ko je govoril o 100 volil-cib, katere ima njegova stranka v Idriji, in to ve tudi »Slovenec", ali ker mu dobro složi, kar je pisal »Delavec*, zato so h lini, kakor da mu vse veruje, kakor da je vse to gola istina. Sicer pa ve vsakdo, da se resničen socijalni demokrat ne izneveri svojim načelom in da ue bo glasoval za nesocjali-stičnega kandidata, ako ima njegova stranka posebnega kandidata.
— (III. redni koncert „Glasbene Matice") vršil se bo v ponedeljek, dne 12 t. m. P. n. gg. abonentje se prosijo, da se blagovole za svoje se deže zglasiti z legitimacijami v trafici g. Šešarka. Ob jednem se prosijo ooi gg. abonentje, kateri druge polovice abonem^nta še niso plačali, naj to store ali pri g Šeštrku ali pa na večer koncerta pri blagajnici.
— (Jutrišnji družbinaki večer.) ki ga prirede Sokolovi tamburaši v telovadni dvorani v »Narodnem domnu, srca skoro povsem nove točke v bogatem vzpor«du, mej njimi nekatere take, kakor se doslej še niso izvajale pri jednteih prilikah. Ni torej dvomu, da bode večer iz*edno zabaven in zanimrv, ter d.* bode tamburaški zbor zadano nalogo izvršil prav častno.
— (Semenj ) Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 821 kooj in volov, 261 krav in 72 telet skupaj 1154 glav. Kupčija je bila sploh prav živahna. Posebno voli za rejo so se prav dobro prodajali, ker je bil prišel Žid iz Morava in jih je dt bro plačeval. Rtvno tako živahna je bila kupčija s konji, ker so bili prišli kupci iz Italije in so jih veliko nakupili in tudi dobro plačali.
— (Čitalnica v Spodnji Šiški) imala bode v nedeljo dne 11. aprila t. I ob 2. uri popoludne v društveni sobi izrelni občni zber Dnevni red: 1. PremembA društven h pravil. 2 Zgradba društvenega doma.
— (Iz Most pod Ljubljano) se nam piše: Pri zadnji ob ineki vohtvi, ki sa je vrAila pozimi, dobili smo tudi pri na<i, saveda po trudu nekih gospodov, novega ž ipana in Siato nov odoor. Manili smo, in tudi govrrilo sa je, da bodo novi gospodje takoj ustanovili prostovoljno gasilno društvo, toda varali urno se, kajti sedaj se nihče več ne z ur m za ustanovo imenovanega društva, akoravno imamo že brizgalno, ki nas stane čez pol tsočaka. Skoda je le, da se brizgalna hrani v neki od potresi precej popokani šupi, zakaj bati se jo, da bode taka za-rnjavela, da niti za rabo več ne bode. Tcraj na delo, gospodje v občinskem odboru! Treba je samo malo dobre volje, in nekaj malega truda, stvar je prav lahka, ker imamo že brizgalno ter mož in fantov v Mostab, Selu in v Voimatu dovolj, celo nekaj odsluženih vojakov imamo, ki bi prav radi pristopili. — V svrho nakopa pot ebnih priprav poprosi naj se na m^rodajnih mesth podpore, in ako drugače ne gre, pomagati mora ludi občina z do-klado, oziroma podporo ali p >sojdom. G;spoda žu pana pa prosimo da sa za stvar v prihodnje bolj zanima kakor do sedaj, kar je on po gasilnem r .a za Kranjsko od 1881  leta v to tudi poklican
— (Samomor.) 48letna Marija Rožnik je v noči od torka na sredo, ne da bi se bila oblekla, zapustila skrivaj svo;e stanovanje in šla v Savo, kjer no ljudje drugi dnu našli njeno truplo. Samomor Ika je bila umobolna.
— (Najdeno truplo ) Blizu Stopič v krškem okrajn ntšii so ljudje te dni truplo kacih 50 let starega atoža v Savi. Identiteta mrtveca se še ni mogla dognati.
— (Laški izgredi r Kopra ) Noznosne so razmere, v katerih žive slovanski dijaki v Kopru. Poleg tega, da jo mesto Koper skrajno nep-imerno radi nezdrave lege svoje, odlikuje se to lahonsko gnezdo po divjem prebivalstvu svojem, ki ob vsaki priliki napada in nesramno insultira dijake slovanske narodnosti. K- <1 -mu vrste se napadi na uboge m'a deniče, nikdar niso varni življenja svojega! Slednji čas pa so ti napadi dosegli svoj vrhunec. O času volitev so napadli posamezne dijake in jih mnogo ranili do krvi, a 7. t. m. se je zgodil škandal, ki je vreden, da se opiše v zgodovini „ a vite cedture" lahonske. Dne 7. t. m. ob 4. uri popoludne so prišli gojenci iz učiteljišča. Tikom pred zavodom jih je napadla druhal. Pričela jih je obdelovati s pestmi. Štiri dij «ke so bulo poškodovali, kakor smo že brzojavno javili. Bilo je kakih 30 razgra-jalcev, kateri so bili očividno podkupljeni, in tudi italijanski gojenci zavoda so se čudno vedli. Značilno je to, da ni bil nobeden italijanski gojenec napaden in po napadu šli so gojenci italijanske narodnosti z istimi razgrajalci, ki s3 prej napadli slovenske njih sošolce.  Orožniki so zaprli par raz
grajalcev. Istega večera so nadlegovali in napadli Koperčani slovenske gojence v dveh stanovanjih. Tolkli ao po vratih jednega stanovanja ia pobili via okna Razgrajali in kričali ao »fuora i sciavi, ah bas«o, morte ai sciavi!" i. t d. Mestna straž« je prišla, ko ja bilo že vse razbito, po stari navadi. Na drugem stanovanji ao morali ob <J. ari zvečer ustaviti veternice, če ne bi jim bili pobili okna. Ti napadi ao se ponovili. Danes je bilo še huje. Popoludne ja prišla druhal pred stanovanje dijakov, kateri radi izgredov niso mogli v šolo, ter jih za-sramovala z ostudnimi psovkami in jim zagrozila, da jih napade pred učiteljiščem, ako ae prikažejo v šolo. Zvečer napadli so Lahi zipet stanovanja dijakov. Po oknih je letelo kamenje in bati se je bilo, da ulomijo vrata. Vender se jim to ni posrečilo t Radi teh izgredov, neznosnih teh razmer in divjega prebivalstva ne morejo dijaki še vedno v šolo. Ker je prebivalstvo vedno bolj divjo, ni upanja, da se kmalu pomiri. Ako ne poseže vlada vmes, je izključeno, da bi mogli dijaki v šolo tudi v prihodnje, ker niti na stanovanjih niso varni svojega življenja. Ali se je obrnil ravnatelj c. kr. učiteljišča do pristojnih oblasti) in je li storil potrebnih korakov, ni znano, govori se pa, da m storil ničesar. Is vsega tega je razvidno v kakih razmerah morajo živeti slovanski dijaki v tem gnezlu. Izročeni so na milost in nemilost poulična plačane druhali, ki jih napada in zasramue ne le na ulici, ampak tudi pred šolo in v otanovanjih. Naj bi slavna vlada in vplivni krogi delali na to, da prenehajo te razmere, ker slovanskim g ljencem v tem m<*stu ni obstanka!
— (Odhodnica g dr. K. Štrekelja.) Z Da najs se nam piše: Konceaa t. m preseli se gospod dr. Karol Šrrekelj, ki je bil imenrvau izvr. profesorjem na graško vseučilišče, z Dunaja v Gralec. Slovenski klub prired tem povodom v soboto, dna 10 aprila v hotelu »zur goldeneo Kite" II II eraer-g48se 4, svojemu dolgoletn mu marljivemu i. in in bivšemu tajniku podpornega društva za slovenska vi8okošolce odrjcdaico. Govor bodi inul g. dr. M ti Murko, c. kr. docent na vneučilišču dtina;sk»m. Koncertovale pa bodo gospodične: Marica L u z a r jeva, Nada, Olga in Vera Simoničeve. Začetek ob rsrmh zvečer.
— (Razpisane službe ) Mesto davkarja v področji finančnega ravnateljstva v Ljubljani v IX. čio. razredu. Prošnje do dne 19. snrila predsedstva fii. ravnateljstva v Ljubljani. — M sto finančnega svetnika in davčnega Administratorja v Ljubljani v VII. čin. razredu eventavelno mesta davčnega nad-inšpektorja v VIII.. davčnega insjektorja ali finančnega komisarja v IX, fin. konci^iata v X. č-n, razredu. Prošnje do k« nca meseca aprila predsedstva (ia. ravnateljstva v L ubijani.
* (Čudna pravda) se je začela pri okr. sodišču v Briezanjja v Gališki. Nfki duhovnik toži nekega advokata na plačilo 200 gld. Advokat mu je bil obljubil, da mu povrne agencijskih tnškov 200 gld , ako pri volitvah zmaga RomanCuk. Oficijelni skrutinij je izkazal premalo glnsov zn R »-munčnka in komisija je njtgovega protikand data proglasila izvoljenim. Tožitelj duhovnik pa trdi, da je volilna kom:s;ja sl^parila in zahteva, naj se pod pris go zaslišijo vsi volilci kako so glasovali, oziroma naj se zaslišijo od njega kot priče navedeni volilci, kateri so pripravljeni priseči, da ao glasovali za Romančuka, Ako vsi kot priče poklicani volilci prisežejo, da so glasovali za R >mančuka, je s tem sodno dognano, da je dobil Romančnk večno glasov, da ie pa volilna kom sija sleparila.
* (Družbo morilk,) katera je svoje sorodnike vpisovala v pogrebna društva in jih patam spravljala s sveta, da je dobila od društev običajno podporo, je policija zdaj zasledila tudi v Miskoleza. Zaprla je 7 žensk, katere imajo 23 umorov oa vesti.
* (Premeteni zid ) Varšavska policija je obsodila nekega židovskega tovarnarja na 30 rabljev globe, ker njegova tovarna ni bila urejena v sanitarnem oziru po policijskih odredbah. Z d ai je premeteno pomagal. Zvalil je krivdo na delavce in mej nje razdelil naloženo ma globo ter vsakema primeren znesek od plače odtegnil. Tako je namesto 30 rublje? dobil 50 rubljev. Plačal ja iz te svote globo, ostanek pa vtaknil v svoj žep — ,oa strah".
Brzoj avli©-
Dunaj 9. aprila. V današnji seji poslanske zbornice je pri razpravi o nujnih predlogih glede jezikovne naredbe za Češko nastal velik vihar. Schoaererjevec W o 1 f je otvoril razpravo s hujskajočim govorom, v katerem je grozil z germanijo irredento in napovedoval, da se preženo vsi Cehi iz nemškega ozemlja na Češkem. Levičar F u n k e je imenoval naredbo revolu-cijske akte, nacijonalec dr. S tei nvvender pa je trdil, da se je z naredbo uvedla vlada tujih čeških uradnikov nad nemškim narodom. Jako odločno je govoril ministerski predsednik grof Badeni, kateri je rekel, da je vlada izdala jezikovno naredbo, ko je uvidela, da sporazumljenja z Nemci ni moč doseči. Vlada
je prevzela vsr> ods »vornost za to naredbo, ker jej je namen, zagotoviti jednakovrednost češkega in nemškega naroda. Končno je Badeni komentiral cesarjevo pismo s katerim je bila odkb njena demisija, tako, da je po njem izključena strankarska vlada. Desnica je prirejala lUdeniju burne ovacije. Za Češke velepos^tnike je izjavil Palfy, da bodo postopali porazumno z zastopniki češkega naroda in se potegovali za jednakopravnost. Razprava traja še.
Dunaj 9 aprila Ko je po Palllvjevem govoru predsednik Kithrtin na/.nsnii, da se je nuj drugimi peslanci oglasil za besedo tudi Dipauli. in sicer zoptr nujnost stavljenega predloga, u pri v( rili so nemški uacijonalci in liberalci velik škriid«! ter psovali Dipaulija, kličoč : Lopov! Izdajalec!
Atene 9. aprila.   Mej grškim prebival stvom  v Te sali ji in  Macedoniji se je začelo revolucionarno gibanje. Turške oblasti so are tovale več sto  grških   duhovnikov  in drugih uglednih mož.
Meteorologično poročilo.
Visina n»d morjem 30»v'2 m.
7: <	Čas opa-rovanja	Stanje barometra v mm.	temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 arah
8	9, zvečer	73 '2' H	98	sr, vzhod	del. obl.	
i*	7. zjntrnj		8-7	sr. svzh.	skoro jas.	00
•	'2. po pol.	7338	151	sr. vzhod	skoro jas.	
malom
SredDJa včerajšnja temperatura 9*8*, za l 1 '* nad nor-
IDuiriaJslsa, "borzist
dne 9 aprila 1897.
Hlapni drtovni dolfr, v notah ..... 101 gld. 25 kr.
8knpm draavni dol^ v srebra    .... 101 p 30 ,
Avstrijuka ilata renta ...... 122 ( 65 ,
avstrijuka kronska rent* ..... 101 , 10 ,
Ofenka zlata renta 4'/(....... 121 , 75 a
U^ernka kronska renta 4",..... 99 f 35 a
ATstro-ogerake bančne delnica        .   .   . 937 , — ,
Kreditne delnice......... 349 a 50 B
London vista........... 119 , 50 s
Kemiki dri. banJkovoi u 100 mark    .   . 5« , 62» , .
*> mark............ 11 t 73 ,
90 frankov........... 9 , 61 .
Italijanaki bankovci........ 45 , 20 ,
C kr. cekini........... 6,65
Tngepolni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene matere, gospe
Marije Peterim.
katera j« v četrtek, dne 8. aprila, po kratki bo-tami, previđena s svetimi zakramenti za umira joče, v 73. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predraga rajnke preneseno bode v soboto, dne 10, t. D*., ob 3. uri pouoludne iz hiSe žalosti v Spodnji ŠiSki fit. 31 na pokopališče k sv. Krištofu.
Svete mafie zaduSnice brale Be bodo v raznih eerkvab
Spodnja SiSka, dne H. aprila 1877.
Fran Peterlln, c. kr. sodni  pristav, Anton Peterlln,  c. kr. gimnazijski  suplent, sinova. — Marija Peterlln, hči. — Ivana, omožena S trupni k, p a s t r k a. (50ti)
Prilika za nakup.
IJsojam se  naznanjati velečast trmu p. n. i bčinstvu v Ljubljani in okolici, da je danes dosla
II. pošiljatev klavirjev
katere sem osobno  Izbral na Dnnajl ter jih oddajam po čudovito nis.kili romali.
Tvrdite (klavirska zadruga) Kutsohora , Stolz-ban mer Btlngl, Rolcbold. vsi kn>.nostrunasti s petkratno železno preprego, železnim ubirultiikom, glasovnimi luknjami, najfinejšo alonovo kostjo ua klavijaturi.
Dalje imam na skladišču na prodaj (479—3)
preigrane klavirje, % nove pianine
po najnižjih oenah ter jih tudi lzposojojem,
Ferd. Dragatin
ubiralec klavirjev Florijanake ulica »t 50.
Spretni polirji
se takoj stalno namestijo.
Ponudbe s prepisi izpričeval in zahtevo plače vzprejema Ntavbliinko |>o«J|etJe 1*1 i »r, *Ially A  lliaildu V Zagrebu. (490—3)
Ces. kr. avstrijske vgg£ državne železnice.
Izvod iz voznega reda
okto'bra 3_8©e2
(15-80)
-vejl3«w-ri.«arev od 1
Naatopno   oraenjenl  prlhajalnl  In o.lhajeliil ■rednjMfropakera ruma.
OdhiMl Is I.jultljit«.«' (jnž. kol.)
Proga oev Troti.
Ob IS. it rt B min. po MpM oaobnl »lah ▼ Trhli, Beljak, rV|,lv%v Vrtnunihila, Llul.nu , &«* Nelatlial r Aneaee, Iichl, Omiuidon, Sul,i.,HTk)' 6m Klein-Reifllnn; ▼ Steyr, I.m.- na Dunaj rif ».inaifltt.-u — Ob 7. n,j 10 min. ajntraj osobni Tlak t Trhli, Pontabel, Beljak, 0elo»e«, Kr»:,..,llB, reate, Ljubno, Dunaj . ćaa Selathal ▼ Solnogrinl, eea Amatattan na Dunaj — Ob 11. ari KO min. dopolndn« oaobnl vlak v Trbli, Pontabel, Reljefe, O*, lovec, Ljubno, Selathal, Dunaj. — Ob 4. ari popoluilne oiobni vlak » Trbli, Reljafc, CeloTee, Ljubno, cea Helathal t 8olnoflra<l, Lend-Oantein, /.«11 ^ JeaorTi, Inomoet, Bregeno, Onrlh, ftenavo, Paria; cea K lein Rel l1 i iig v Ht*yr, lalno, Budejevioe, PlaenJ, Marijino Tare, llnb, Krancove »aro, Karlova aaja Prago, Ltpiko, Dunaj Tia Amatattan.
Proga v Novo monto ln v Kooevjo.
Ob fl. Uri 16 min. ajntraj malini Tlak. — Ob 11. ori S6 min ^ polndn* matanl Tlak. — Ob 4. ari tO min. avteer matanl Tlak.
Prihod v l.|ui»l l ituo (juž. kol.). Proga lx Trblia.
Ob 6. ari K3 min. ajutra) oaobnl Tlak a Dunaja ria AmaUttaa, Ldpakeffa, Praga, Pranoovib riru? KarloTlh TaroT, llsba, Marijinih Toro%| Planja, Rndajario, Holnograda, Idnoa, Stajra, (rmundena, Iiehla, Aunaaar I.jiiima, GatoToa, Beljaka, Kransanafaata —Ob 11. ari 35 min. dopolndjic oaobnl Tlaka Dunaja ria Amatattan, Karlorih T/arOT, Uaba, Marijinih »ar.., Planja, Budajarie, Solnograda, T.lnca, fltajra, Pariaa, Ganeva, Ouriha, Bra> ganoa, InoaaoaU, SSalla na jeaaru, Liand-Oaatalna, IJnbna, Oalovea, '.lnoit Pontabla — Ob 4. ori ftA min. popoludna oaobni Tlak a Dunaja, Lduhna, Salathala, linijaka, OalOToa, Kranaanafaata, Ponkabla. — Ob t. ari 4 mir, ■ »mar otobal Tlak a Dunaja Tla Amatattan, la I^Jabaa, Moljaka, OaloTaa^ Pontabla.
Proga Is Novega mesta in ls Kodov J a.
Ob 8. ari t* min. ajntraj matanl Tlak. — Ob t. url 81 min. pt> polodna matanl vlak. — Ob 8. url 85 min. »»m-nr meiani Tlak.
idhod I« LJabl|ase (drž. kol.) v Kamnik.
Ob 7. ari 18 min. ajutraj, ob 8. url 5 min. popoluilna, ob 6. rt 80 min. rraeor, ob 10. uri 15 min. avačar. (Poalednji Tlak la t oktobnj ob nadaljah ln praanlklh.)
Prihod v L|abl|ano (drž. kol.) Is Htftunilksk.
Ob 6. url 68 min. ajulraj, ob 11. uri IA min. dopoludna, ob 8. u.1 lo min. »»«r«r, ob 8. uri 65 min. avaoar. (Poalednji Tlak 1« t oktobri ob nedeljah ln praanlklh.)
Ana Wallentin
modistinja z Dunaja na Dunajski cesti št. 8, I. nadstropje
se priporoča p. n. damam (505—1J
za izdelovanje klobukov vsake vrste
zagotavljajoč točno ln okusno Isvriltov. NaJnoveJIl dunajski modeli v Toque«, Oapots, čipkastih In slamnatih  klobukih ao tedno mi skladi&ču.
Tekom 50 let od prvih avtoritet kot najboljša 0aP~~ "Nina to<1u *W priznani
Anatherin
katerega izdelaj« dvorni sobozdravnlk (437) dr. J. O. Popp na Dunaja. (6) V itiklsnleah po gld. 1-40, gld.l-- ln gld. —-50 v viih lekarnah, droguerljah in parfamorijah.
St. 11.199.
as.
(498-2)
V zmislu g. 58. obcinakega reda za deželno stolno mesto Ljubljano ae daje ria znanje, da bodo
računi o prejemkih in troških
1. mestne klavnice,
2. mestnega loterijskega posojila in
3. mestnega vodovoda
sr.Vk 1*»1M». leto od clitncM naprej 14 dnlj javno razgrnjmi v mftHtnem knjigovodstvu občanom nt« vpogled.
Pri pretreaovanji in  konečni   rešitvi teh računov vzel bode občinski Bvet slučajne opazke o njih v previlarek.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne* 2. aprila 1897.
Štev. 2*2.
Dražbeni razglas.
(495—2)
Dovoljeno
preložitev okrajne ceste mej Mačkovcem-Lešnico in Št. Petrom
proračunjeno na  I 1.117^* tfl<I.        kr., bode cddal   okrajni cestni odbor
dne 20. aprila t. 1., v torek po Veliki nedelji
od 9.—12. ure dopoludne v 8»oji pisarni v Novem mestu po javni zmanj-m ■viiini dražbi.
Podjetniki se vabijo k tej dražbi s pristavkoro, da so razvidni dotični obrisi, proračuni, splošni in posebni stavbeni pogoji pri odborniku gospodu C. kr. okrajnemu inženirju v Novem mestu v navadnih uradnih urah.
Pri začetku ustnr- dražbe mora, kdor hoče dražiti, pet odstotkov od izklicne cene, to je 568 gld 77 kr. varščine vložiti, katera se pa po konrani obravnavi taistemu, kdor ne bode zdraž 1, proti potrdilu vrne; nasproti pa mora, kdor bod« dHo prevzel, dodati varščino na deset odstotkov.
Na zapečatene p smene ponudbe, katere me rajo biti kolekovane s 50 kr., katerim mora biti 10°,0 varščina priložena in katere morajo biti natanko po predpisu §. 3. Splošnih stavbenih pogojev narejene ter opremljene na zavitku B pripombo, za kar s«? kdo ponuja, se bode e>ziralo le do začetka obravnave.
Okrajni cestni odbor v Wowcm mestu
dne 2. aprila 1897,
Imate li otroke?
Gotovo! To naj Vnm bode tim bolj uzrok, da vpornb-ljat« le popolno cisto in rezko-ti prosto milo, s katerim umivitte dojenčke in otroke; kajti ojhtrolugHKta mila so za nežno otrofiko ko*o naravnost tt'Up. Kupujte, ako hočete dobro kupiti, posebno t novejšem času z dragocenimi tvarinami znatno zboljfiano in spopolnjeno Do eri ng-ovo milo • lovo. To milo ne provzroi'i ntkakfga žgočega fiuta, nikake napetosti kože po umivanju, ono je otroftko milo par rxcellence in velja le (213  2) 4 30 kr. komad.
V LJubljani prodajajo na dehslo: Avgnat Auer, Anton
Krleper in Vašo Petrićić Generalno zastopstvo: A. Mstach & Ca., Dunaj, L, Lagcck 8.
Jako
nežno!
Najboljši fabrikat: B
L kranjs'ri lanenooljnati firoež
I. kranjsko čisto laneno olje Siccativ-firnež (sušilo)
priporoča najceneje (lso-ao)
Adolf Hauptmann
prva kranjsta tovarna oljnatili barv, Irnežev, lata in kleja
v lijubljaiii, na Sv. Petra cesli.
1
1
1
Izdajatelj in odgovorni orudnik: Josip JNolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".