lzhajn vsak četrtek. Cona mu jo 3 K na loto. (Za Nomčijo 4 K, za Ameriko in drugo tujo državo fl K.) Posamezne fttovilko so prodajajo • po 10 vinarjev ———— prilogama: »Naš kmečki dom" in Jasa gospodinja' Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba". Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu .Domoljuba*, -Ljubljana, Kopitarjeva ulica- ..... ..........—......______------■—1— Štev. 48. V Ljubljani, dne 2. decembra 1915. Leto XXVIII. ----- -r > Laška mizerija. V četrto se je zakadil Lah v naše postojanke in strašna kanonada, peklensko divjanje vseh vrst morilnih strojev že zopet pretresa meje naše domovine. Zdi se, kakor bi poveljstvo laške armade pošiljalo vojake naravnost v klavnico. Na potoke krvi leče po kraških skalah in po dolinah in planinah, v katere se zaganja izdajalski Lah. Res je, da ga pri tej četrti bitki goni želja, «la bi se državnemu zboru, ki se je sešel dne 1. t. m., moglo sporočati o kakih zmagah. Do zdaj pa morejo Lahi govoriti k večjemu o kakem centimetru z bojem pridobljene naše zemlje. Na metre se od njih priborjeni svet še meriti ne da. Državni zbor, ki od včeraj zboruje v papežu oropanem Rimu, res potrebuje kaj bodrilnih in tolažljivih novic z bojišča. Cela Italija joka za neštetimi v vojski ubitimi svojimi rojaki. Po palačah in po delavskih sobicah tožijo za očeti, brati in sinovi, ki so že padli, ali ki stokajo ranjeni po raznih krajih laškega kraljestva. Toda to še ni vse. Draginja gospodari med Lahi in z draginjo zvezana lakota. Na stotisoče mož in mladeničev, ki so se prejšnja leta preživili v tujini in prinesli s seboj na zimo znatne vsote denarja, ni letos nič zaslužilo. To se pozna. Izseljenškega denarja je šlo povprek na Laško do 800 milijonov lir na leto. Tega letos ni in zato imajo judje pa tudi država mnogo manj dohodkov. Kaj sledi iz tega, ni težko uganiti. Država mora priti do potrebnih dohodkov, da ž njimi pokrije redno gospodarstvo in ogromne, izredne stroške za vojsko. Namesto zmag, namesto zaslužka, namesto Pomoči stradajočemu ljudstvu zvišuje laska vlada davke na tak način, da moramo, četudi imamo opraviti s sovražniki, le globoko obžalovati nesrečno zapeljano laško 'ludstvo, ki ne trpi samo v vojski silnih bremen, ampak ki mu država na vse mogoče načine iz žepa vlači zadnje centesime. Da bodo naši bralci izprevideli, kako se godi na Laškem, jim hočemo nove v vojski in prav zdaj naložene davke podrobno navesti, Na vse naravnostne davke, torej na zemljišča, hiše, obrt itd. se je naložil en odstotek novega davka. Podjetjem, ki dajejo kaj za armado, in sploh trgovini se je zvišal davek od 5 do 30 odstotkov; vsi tisti, kateri niso sposobni za vojsko, morajo plačati po 6 lir temeljne takse, katera se stopnjevaje zvišuje po premoženju. Gospodarskim društvom in akcijskim družbam se je zvišal davek za 5 do 20 odstotkov. Nenaravnostni vojni davki obsegajo silno zvišanje poštnih in brzojavnih pristojbin, velike pristojbine za izvoz in prevoz, 15 do 20 kratno zvišanje za vse vrste tobaka, 8 lir davka za 100 kg petroleja, 20 lir za 1 hI alkohola, zvišanega špiritovega davka, zvišanje davka za pivo za 60 cente-zimov pri hektolitru, 5 lir naklade na davek na sladkor za 100 kg, zvišanje že tako silno velikega davka na žveplenke, zvišanje cene za sol, pristojbin za zemljiško knjigo, zvišanje vseh kolekov, davka na biciklje in vseh uradnih pristojbin. Novi ogromni davki so edini uspeh, s katerim se Lah pred svojim parlamentom in pred svetom postavi. Reči moramo, da je vlada res vse zasegla, kar se zaseči da. Vendar pa potrebuje Italija neprimerno več, nego bo mogla stisniti s temi novimi davki. Na mesec jo stane vojska, če so njeni podatki le približno resnični, okroglo 400 milijonov lir. Toliko pa ne bodo nesli novi davki, pač pa se bo z vsemi temi bremeni morda pokrilo vojnih stroškov za 12 dni. Vojni dobavitelji ne dobivajo kakor pri nas plačil v gotovini, ampak plačuje se jim z državnimi zadolžnicami, ki utegnejo biti po vojski toliko vredne, kolikor je sploh star potiskan popir vreden na trgu. Neustrašeni pogum naših junaških bra- nilcev ob laški meji, inoč njihovega nezlom-ljivega zaupanja v pravično reč in trdne zavesti, da mora izdajalca zadeti zaslužena kazen, bo obenem z grdim odiranjem, ki ž njim laška vlada ožemlje ubogo ljudstvo, odprlo, tako upamo, nesrečnim zapeljan-cem oči, da bodo spoznali, kaj zaslužijo tisti brezvestni ljudje, ki so jih za nič in trikrat nič brez vsakega najmanjšega vzroka nahujskali za to divjo vojsko in jim za njihove žrtve, za tolažbo v njihovi žalosti plačujejo z novimi davki. Še ena neprijetnost. Žc večkrat smo imeli priliko poudar jati, kako težavno je poslalo stališče poglavarja sv. Cerkve, odkar se je Italija izneverila in zapletla v svetovno vojsko. Garancijska postava, s katero je Hška država svoj čas hotela nekako izravnati krivico, ki jo je napravila z ropom cerkvene države, je vsaj toliko ščitila sv. očeta, da je neovirano mogel izvrševati svojo najvišjo pastirsko službo. Zdaj, v času vojske je vse drugače. Avstrijski, pruski in bavarski konzul, vsi so zapustili Rim. Za osebno varnost sv. očeta je komaj dovolj preskrbljeno, in vprašanje je, kako in v koliko se bo rav-. nala vlada, ki je nasproti Avstriji tako oči-vidno prelomila zvestobo, po garancijski postavi. Pa še neke težave s,e bodo čedaljo občutneje pojavljale: namreč finančne. Po cerkvenem ropu je italijanska vlada hotela nakazati papežu vsakoletno rento v znesku 31/« milijona lir, ki se je pa iz pravnih razlogov odklonila, dasi je bil papež oropan vseh dohodkov, ki so potrebni za vzdrževanje vatikanske državne uprave in za vsakovrstne potrebščine sv. Cerkve* 1« Kdlrii vir dchodkor je ostal :n ta >e rn''o-»rcnost katoliških kristjanov. Umevno je, da taka uprava, kakor je porebna za vlado sv. katoliške Cerkve, pobere velikanske vsote denaria. L. 1891. je sestavil grof Campos&nto letni proračun za državno gospodarstvo v Vatikanu. Ta proračun kaže tudi sliko sedanjih potrebščin. Proračun je tako-le sestavljen: 1. Za zasebno uporabo sv. očeta 500.000 lir; 2. za kardinalsko osobje 700.000 lir; 3. za revne škofije 460.000 lir; 4. oredstojništvo apostolskih palač 1,800.000 lir; 5. državno tajništvo 1.000.000 lir; 6. za uradništvo 1.500.000 lir; 9. za šolske namene in razno miloščino 1,200.000 lir; skupna vsota 7,160.000 lir. Prvi postavek je takozvana civilna lista, ki je v primeri s svetnimi vladarji jako nizka. S to vsoto se pokrijejo stroški za vzdrževanje sv. očeta, darovi samostojni.'! vladarjem, izdatki za znake pri raznih redovih in odlikovanjih, stroški za nakup umetnin in pa darovi, ki jih papež osebno razdeli v razne dobre namene. Pod točko 2. je označena vsota, ki iz nje dobivajo dohodke kardinali, stanujoči v Rimu. Število teh papeževih ministrov ni vedno enako. Povprečno jih je do 25 z letnimi dohodki po 25 tisoč lir. Pod točko 3. je naveden znesek, ki je namenjen za podporo revnih škofij, duhov-»kih semenišč in župnij, ki nimajo nikakih dohodkov itd. Postavek 4. znači kapital, ki je potreben za ohranitev, popravo in oskrbo vatikanskih palač, muzejev, galerij (slik), umetniških spomenikov, knjižnic in znanstvenih zavodov, pa tudi za vzdrževanje vatikanskih vrtov. 1 milijon lir f št. 5) je postavek, kakor ga imajo tudi vsi svetni državni tajniki oziroma ministri zunanjih stvari. Iz te vsote dobivajo svoje plače diplomatje in diplomatični zastopniki. Točasno je šest nunci-Jatur (papeževih poslanikov), tri podnun-cijature in šest apostolskih delegatov (odposlancev). Znesek pod št. 6. ni določen za urad-oiitvo ▼ Vatikanu, kajti te plačujejo iz premoženja kongregacij in pa z denarjem od raznih pristojbin, — ampak za pokojninske doklade onim uradnikom, ki so izvun službe. Ko se je namreč italijanska vlada Eolastila cerkvene države, večina papeš-ih uradnikov ni hotela sprejeti državnih •lužb. Da ti uradniki s svojimi družinami niso zašli v revščino, je moral papež zanje skrbeti. Izpočetka je bilo treba plačevati ogromne vsote, polagoma pa se je ta postavek manjšal, in danes ga morda sploh ni več. Zadnja vsota (točka 7.) je pa izključno ta dobre namene. S tem denarjem plačuje Eapež vse katoliške zasebne šole v Rimu, er je laški državni zbor krščanski nauk iz državnih šol odpravil. Tudi za mestne reveže v Rimu občina izdaleka premalo skrbi. Glavno breme pade na papeževo blagajno. Koliko dela ima pa takozvana »Elemosineria« (miloščinami urad), izpri-2» ču-e dejstvo, da « tu zaposlenih nič manj kot 6 urednikov. Poieg teh v proračunu navedenih izdatkov pride še cela vrsta izrednih stroškov, ki javnosti navadno niso znani. Tako n. pr. zahteva vrhovna učeniška služba in oblast papeževa, da kolikor možno pospešuje dela in naprave za razširjanje svete vere. V Rimu je n. pr. v ta namen ustanovljen zavod Congregatio de propaganda fide« (družba za razširjanje sv. vere), ali kratko »Propaganda«. To nujno potrebno ustanovo papež tudi denarno podpira; zadnja desetletja so papeži temu namenu darovali na milijone lir. Ža velike prezidave lateranske bazilike sta naklonila papeža Pij IX. in Leon XIII. pet milijonov lir. Izkopavanja v katakombah, ki imajo tako važno zgodovinsko vrednost, se nadaljujejo ob stroških sv. očeta. Vse te izredne izdatke je možno poravnati le na ta način, da se v vatikrnski upravi silno varčno gospodari. Leon XIII. n. pr. nikoli ni dovolil, da bi se za njegove osebne potrebščine izdalo na dan več nego 5 lir. Enako skromno in varčno živi tudi Benedikt XV. Da prav pretehtamo postavke v proračunu, moramo torej vpoštevati velike in 1 številne obveznosti, ki se jim papež kot poglavar sv. Cerkve, ne more izogniti. Ve-| lik del je odločen dobrotvornosti in lju-bežni do bližnjega in sicer ne le v ožji domovini, marveč v vesoljni družbi katoliške Cerkve. Pri razdelitvi podpor, miloščine in potrebnih darov papež ne dela in ne more delati razločka; v dokaz za to so vsote, ki jih je sedanji papež (po svoji zmožnosti) razdelil vsem vojskujočim se katoliškim državam, da bi olajšal težke križe osobito ranjencem in betežnikom. Za uspešno vodstvo sv. katol. Cerkve je gotovo želeti, da bi se ustvarila trdna podlaga za uravnavo tega denarnega vprašanja. Če in kako se bo to doseglo, bo pokazala bodočnost. Sedanji način in vir dohodkov je negotov in preveč odvisen od časovnih dogodkov in slučajnih dobrotnikov. Politični zapletki in svetovne prekucije, kakoršne so dandanes, zapro več ali manj vse vire, zmanjšajo prostovoljne darove in doneske, ali jih pa docela ustavijo. Že v zadnjih desetletjih, ko so še bili mirni časi, so se pokazale pri vladi sv. Cerkve večkrat finančne težkoče. O priliki 45. velikega zborovrn'a nemških katoličanov v Krefeldu 1. 1898. je pomožni škof iz Kolina dr. Schmitz v javnem govoru povedal tudi to-le; »Sv. oče potrebuje za upravo sv. Cerkve 7 milijonov frankov. Od teh so zagotovljeni trije milijoni. (Kje in kako — tega ni povedal.) Štiri milijone bi morali spraviti skupaj katoličani celega sveta. Dve leti sem so pa znesli prostovoljni darovi katoliškega sveta komaj poltretji milijon. Ako se ne obrne na bolje, utegne priti vlada sv. Cerkve v neprijeten položaj.« Če so se že v mirnih časih čule take napovedi, bo vojni čas v tem oziru izdatno pomnožil nemale skrbi. Katoličani, ki se zares čutijo kot dobri, vneti in verni otroci sv. matere katoliške Cerkve, pač ne bodo dopustili, da bi nastopile neljube neprijetnosti. Te vrstice smo zapisali tudi z oziro® na to, ker se vsako IL adventno nedeljo po naših cerkvah pobirajo prostovoljni darovi v namen sv. očeta. Pregled po svetu. Malo za res, malo za strah. Ruski listi izjavljajo, da so Rusi ustavili ofenzivo v Galiciji, ker je morala Rusija pripraviti 200.000 mož proti Romuniji. Ropot se napoveduje v ital. zbornici, List »Avanti« naznanja, da bodo vsi socialistični poslanci odločno nastopili ne glede na to, kako se bodo držali pristaši Giolitti-jevi. Srbska vlada je uradno naznanila svoj prihod v Skader. Poslaniki so se odpeljali v Bitolj. Srbska armada se drži severozahodno od Prilepa. Tudi črnogorski dvor se naseli v Skadru, kjer je našel potreben kotiček srbski kralj-starček Peter. Dobrohotna nevtralnost Grčije. Ministrski predsednik je dovolil razglasiti: Prvič: Grška je nevtralna in ostane nevtralna navzlic vsakemu pritisku od te ali one strani. Drugič: Ta nevtralnost bo napram zaveznikom in zlasti proti Franciji ohranila svoj dobrohoten značaj. Vodo na svoj mlin ... Angleški politiki čepe lepo doma, plačujejo vojake ter spletkari o in mešetarijo, da bi se kdo izmed angleških zavezarjev ne izneveril in sklenil posebnega miru. Iz Rima poročajo, da se je tudi Italija končno pridružila Angliji, Franciji in Rusiji, in baje ne bo sklenila posebnega mira. Težave grških diplomatov. Nedavno je ententa predložila Grčiji svoje zahteve v prijateljski obliki. Kitchener ! zahteva menda nekako nevtralno ozemlje južno od srbsko-grške meje, kar utegne menda Grčija dovoliti. Ne mara pa ugoditi zahtevi, da bi smeli Angle-; ži in Francozi nadzorovati gotove grške otoke, kjer bi zasledovali sovražne ladje-potapljavke. — Dobrohotnost Grške napram ententi je šla tako daleč, da se dovoljuje izkrcavanje čet v Solunu; ni pa voljna dovoliti, da bi oborožene srbske čete prestopile grško mejo (?) Drugače se pa Grčija hoče na vsak način izogniti spletkam s četverospo-razumom. Solun v nevarnosti. Zdi se, da utegne ententa Solun zasesti ter prevze.i vse bližnje železnice. V mesto je namreč došlo že več angleških in francoskih železniških uradnikov. Romunija se bo odločila? EntenU je odločena nastopiti tudi proti Romuniji, če se ne zmaje in če bi še vztrajala pri dosedanji nevtralnosti. Poslaniki prete, da dolii Romunija ultimat, kf kor hitro bo imela Rusija dovolj čet zbranih v Besarabiji. Rusko čete hočejo izsiliti prehod skozi Dobrudžo pro^ Bolgariji. Svetovna vojska. p0l leta italijanske vojske. — Italija besni nad Gorico, ker se povsod zastonj zaletuje. — V Gorici 25 milijonov škode. — Napadi Italijanov zopet zlomljeni. — Srbi bežo v Črnogoro in Albanijo. — jlfsti Mitrovica in Priština ob Kosovel" polju zavzeti. — V Mitro-vici 11.000 srbskih ujetnikov. — Srbska vlada v Skadru. — Mesto Prljepolje avstrijsko. — Tretjina srbske armade ujeta. — Avstro-ogrske čete došle čez črnogorsko mejo. — Slovenski polki odlikovani. — Srditi boji med izlivom Vipave in goro Sv 3Iartina.— Pri »slavju zavrnjenih Sest zaporednih laških naskokov. — Kupi italijanskih mrtvecev na vseh bojnih pozoriščih. — Naše postojanke neomajne. VOJSKA Z ITALIJO. Pol leta že odbijajo naši ljubljeni brambovci italijansko premoč ob Soči in v Tirolah. Junaško borbo teh naših čet bo moč spoznati in oceniti še-le kasneje, ko bodo na razpolago vsi podatki. Prvo pohvalo zasluži pehota. Nad 50 ur je sovražna artiljerija obdelavala z neprestanim ropotajočim ognjem dele fronte, katerim je veljal napad, kritja so bila na mnogih krajih sestreljana v razbite razvaline, kopičile so se izgube, a navzlic temu se je vzdržala pehota neomajna v tem peklu in je nestr-tega poguma pričakovala sovražnih navalov. In Italijani so se privalili, val za valom, štiri dni naskoki za naskokom, vmes pa neprestani peklenski ogenj iz topov vseh vrst. Premoč je omogočila sovražniku, da jc podil v juriš vedno nove polke; pri posameznih frontnih odsekih posameznih naših polkov so ponovili sovražniki napad tudi štiri- do petkrat. Aki povzamemo delo vseh bojevnikov soške armade, se nam poraja čuvstvo ponižne hvaležnosti do vseh junakov, ki noč m dan teden za tednom, mesec za mesecem prestajajo nam nepojmljive muke, ter ze v četrtem peklenskem boju zvesto in neomajno branijo vhod v našo domovino. > ztrajnost, junaštvo in neupogljivost naših tet nima para v zgodovini, Švedski stotnik uada, ki je obiskal soško fronto, se je o dojili vtisih na tem bojišču izrekel tako-le; »ovet nima niti pojma, kaj tu izvršujejo avstrijski vojaki. Najtežja fronta svetovne vojske je italijanska. Nepremagljiva vztrajnost teh vojakov se ne more dosti občudovati.« 21, novembra — nadaljevanje bojev ob Soriškem obmostju, ob robu doberdob-ske planote. Največ napadov je bilo pri rodgori, Pevmi in Oslavju. — »Vse odbito« ie je glasilo zopet poročilo načelnika gene-a nega štaba. V teh besedah, ki so za nas »ko tolažljive, je zapopadenega toliko ju-'aštva, pa tudi trpljenja, bolečin, prelite trv'i kakor tudi jeklene odločnosti in iskrenega domoljubja, da si navaden človek tega niti predstavljati ne more. Prav tore) ru, če si pri čitanju takih poročil mislimo: »E, nič posebnega.« Vsak odbit napad, vsaka postojanka, ki jo naši obdrže — vsebuje nebroj junaških činov, ki jih izvršujejo naši vrli brambovci ob Soči. Slava jim! Obstreljevanje Gorice v dneh od 18. do 21. novembra je uničilo zopet tudi marsikateremu nevojaku dragoceno življenje. Tudi mnogo poslopij je bilo požganih, ali pa porušenih. Vzhodno od Selc se je vrlo izkazal posebno štajerski pp. 47., ki je obdržal svoje postojanke dvakrat s streljanjem, enkrat pa v ročnem spopadu, Prvega pol leta italijanske vojske so imeli Lahi po sporočilu načelnika avstrijskega generalnega štaba — pol milijona ranjenih in mrtvih mož. Gorica sicer trpi, Gorica je gorela, je hudo poškodovana, — a je in ostane avstrijska. Pol milijona ljudi in 1500 kanonov je spravil Gadoma na bojišče od Gorice doli do morja. Gorica mora pasti — si je mislil možakar —, pa le ne mara. Dne 22. no- borenje se je končalo s popolnim italijanskim porazom. Vsi siloviti laški napadi so se zlomili ob jekleni vztrajnosti dalmatinske deželne brambe in kranjskih junakov. Po 10 laških mrtvecev je ležalo eden vrh' drugega pred našimi postojankami. V ujetništvo pa je romalo 800 laških mož. 25, novembra je dalmatinska infanterija zavrnila 6 zaporednih laških naskokov. Isti položaj. Na Goriškem je trajalo bojevanje brez prestanka ves prejšnji teden. Orjaški napori sovražnika so vselej onemogli v gigantski odporni sili naših železnih čet, Dne 26. novembra so se borbe raztegnile tudi na tolminsko ozemlje. —< Ker si Lah ne more izsiliti uspehov na bojiščih, si hladi jezo s tem, da ruši in zažiga geriška poslopja. Škoda je že zdaj cenjena na 25 milijonov kron — brez ozira na umetnine in zasebno last. Angleško strelivo. Pri preiskavi italijanskih izstrelkov se je dokazalo, da rabijo sedaj Italijani angleško strelivo in muni-cijo. Na to bi bilo treba opozoriti avstrijska delavce po onih ameriških tovarnah, ki iz.t delujejo za Anglijo municijo. Francoska infanterija napada. vembra je bilo goriško obmostje v živahnem ognju topov, pehota pa ni napadala. Tem ljutejše pa je bilo na obeh straneh gore Sv. Mihaela. Močne italijanske čete so bile vdrle v naše postojanke; v ročnem metežu jih je pa štajerska pehota in ogrska deželna bramba popolnoma potisnila nazaj. V prostoru pri Sv. Martinu so imeli Italijani zopet zelo občutne izgube. Ista pesem ... Uradno obvestilo z dne 25. novembra pravi: Na prostoru med izli-livom Vipavice in med Sv. Martinem so trajali ljuti boji noč in dan. Severno od hriba Sv. Mihaela je sovražnik neprestano napadal z močnimi silami. Posrečilo se mu je, da je večkrat vdrl v naše jarke, obdržal jih pa nikdar ni. V večernih ročnih spopadih sta jih prepodila alpinska pešpolka št. 7. in 27. Enako je bilo tudi pri Sv. Martinu, kjer so se izborno postavile honved-ske čete. — Goriško obmostje je bilo v ar-tiljerijskem obstreljevanju. Pri Oslavju sta bili uničeni dve italijanski stotniji. Boj za Oslavje je trajal tri dni. Obupno Tudi okrog Tolmina so prožili Italijani 25. novembra artiljerijski ogenj. Naskok na Mrzli vrh se jim je ponesrečil ot '.udiK udarcih. Posebno velike izgube so imele italijanske napadalne čete 27. novembra. Naj-, hujše je divjala borba zopet ob goriškem obmostju, kjer je sovražnik dovažal neprestano nove moči, da bi prodrl pri Oslavju. Po izborni artiljerijski pomoči so naš« brambovci zasedli vse prvotne strelske jarke. Tudi iz južnega dela pri Podgori so se bili vrinili Lahi, a so morali takoj zopet pobrati svoje kosti in kopita. Bojno pozo-rišče je povsod pokrito s kupi italijanskih mrtvecev; samo pri Oslavju jih je obležalo! okrog 1000. Istotaka usoda je zadela Lahe' pri Zagori, Plaveh, ob Tolminu, in pri Mrzlem vrhu, kjer leži 400 laških trupel. —t Naši stoje torej trdno prejkoslej. Slovenski polki trikrat pohvaljeni, Vsa Avstrija s ponosom gleda na svoje I polke, ki se borijo ob bistri Soči. Med naj-hrabrej?e se prištevajo tudi naši slovenski ai in hrvaški polki. V uradnih poročilih avstrijskega generalnega štaba so bili zadnji čas slovenski polki kar trikrat zaporedoma pohvaljeni. Uradno poročilo dne 22. novembra omenja kranjski polk štev. 17. Glasi se: »Italijani so prav tako trdovratno kot neuspešno nadaljevali napad na goriško obmostje. Posebno srdit je bil boj v odseku Oslavje, kjer so vrli dalmatinski domobranci, še podpirani po hrabrem kranjskem pešpolku štev. 17, zopet popolnoma osvojili najsprednejši del naše postojanke, ki je bil ostal v sovražnikovih rokah. Južni del Podgore so napadli petkrat. Obupni italijanski naskoki pa so razpadli deloma v ognju in deloma v bojih z ročnimi granatami.« Dne 23. novembra pohvali uradno poročilo posebno slovenskoštaierski pešpolk štev. 47, ki .je že od nekdaj znan kot polk junakov. Poročilo se glasi: »Več itrlijan-skih naskokov vzhodno od Selc je zadelo na štajerski pešpolk grof Beck štev. 47, ki je obvladal svoje postojanke dvakrat z ognjem in v tret!ič v boju z bajoneii.« V poročilu dne 24. novembra, ko opisuje generalni štab krvave boje ob soški fionti, se omenjajo naši junaški slovenski polki. Ob goriškem obmostju in Doberdobu stoiita nrmreč poleg že omenjenih polkov naš celjski pešpolk štev. 87 in mariborski domobranski pešpolk štev. 26. Uradno poročilo oohvali splošno vre te slovenske polke. Ti junrki so vrgli Italijane, ki so na vi~ini Sv, Mihaela ponekod udrli v nrše posiojenke, z brjonetnimi napadi in v ročnem metežu, zouet nazai. Vsi napadi so bili krvavo odbiti. Junaški čini naših sloverskih brambovcev pri Gcrici in Doberdobu se bodo v zgodovini vedno črstno omenjali. Slava našim slovenskim junakom! SRBIJA V OGNJU. Boji na Kosovem polju. Avstroogrske čete so se 21. novembra približrle v dolini Ibar mestu Mitrovica, kjer je bil sovražnik vržen, enako so se Srbi umaknili severovzhodno od Prištine. Tu išča: I r-nc Lackner ni Alojzij Pengal — obadva zdrava in vesela pri oddelku žaromet lcev, »Nazaj še pridemo!« — samo Cadorni moramo še prej vzeti zabito glavo. Zdravstvo v Ljubljani. Pretekli teden je obolela za kozami neka deklica Albina Pertot, ki je došla iz Trsta. Dekle! c ni bilo cepljeno proti tej bolezni, Nesreča. V Krki jc utonil 19. novem-, bra 16!etni Jožef Mavsar, hlapec v Mač-kovcu, župnije šentpeterske. Hotel se jc prepeljati v čolnu, a deroča voda mu ga je preobrnila, da je izginil v valovih. Na korist invalidom in cslspelim vojakom bo priredila »Glasbena Matica-' v Ljubljani dne 7. in 8. decembra 1915 ava dobrodelna koncerta. Proizvajali bodo slavni Mozartov »Rcquiem«, — Čisti dobiček dobrodelnega koncerta v Kranju V" decembra) je namenjen ranjencem za bo- žičnico. Odpovedal se jc na Mirni (Dolenjko) dosedanji župan g. Mihael Strah zaradi bolezni. Pri volitvi 21. t. m. je ]i'il izvoljen od starega odbora za župana g- Anton Kastclic, trgovec na Mirni. Dog daj srečo! Iz ruskefla ujetništva sc je oglasil Uiton Koclrman iz Črnuč. Po clolgili geslih mesecih so prejeli domači dne 20. novembra prvo njegovo dopisnico, piše, da je še živ in zdrav. Tudi o lijem so njegovi tovariši pripovedovali, da je padel na bojišču. Upamo, da je še več takih padlih, ki so jih ruski sanitejci odvedli v ujetništvo in ruske bolnišnice. Čez dve miljardi vojnega posojila so podpisali na Ogrskem, Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere janci dežela Kranjska, iti jih obrestuje po 43/*°/o brez kakega odbitka. »rs od 8. zjutraj (61. pline. Glej inserat! Razne novice. V vojno službovanje odrinejo av-strijski črnovojniki letnikov 1872, 1873, 1871 in 1896 — dne 6. decembra 1915. Kako je v Gorici? Prejšnje Gorice ni več; poškodovane so domalega vse hiše ali pa zrušene. Kar še ni bilo prizadeto, pride gotovo še na vrsto, kajti Lah ne odjenja z bombardiranjem, dasi so nekateri dnevi malo mirnejši. ■— Uradi so ostali v mestu in poslujejo dalje. Groblje v Gorici. Žalostno je bilo v solnčni Gorici ona dva dneva, ko so le-tele železne klade na mesto. Potrti, obupani in preplašeni so se skrivali ljudje po kleteh. Na ulici je bil le tisti, ki je imel nujne opravke. Trgovine so zdaj vse zaprte, razen nekaj pekarij in ene mesnice. Sicer pa potrebujejo ljudje v takih dneh bore malo. Nekateri zaradi prevelikega strahu par dni niso ničesar zaužili. Koliko je bilo mrtvih, ni bilo lahko dognati. — Obstreljevanje se Po malem ponavlja vsak dan. Odprti samo nujni uradi: pošta, županstvo, davkarija, glavarstvo (policija). Pri bombardiranju so pomagali Lahom aeroplani. Vrgli so v mesto precej bomb in tudi mnogo pušic, kakor so v rabi na francoskem bojišču. Človek, ki bere samo časopise, nima najmanjšega pojma o tem, kar napravi samo ena 28 cm granata. Pred tako »bučo« nisi varen nikjer, ni v kleteh ne. V premeru 100 m naokoli se zemlja strese, stene se zganejo, šipe pokajo; zdi se, da se hiša podira. Gorje pa poslopju, če ga zadene tak izstrelek, gorje onim, ki v njem stanujejo! Življenje v mestu je v teh razmerah nemogoče, kajti še vedno treskajo posamezne 28 cm granate v mesto; pred temi ne brani ne zid ne klet. Toda Gorica je in ostane naša. Slabe granate. Veliko debelih granat, ki so padle v Gorico, se ni vnelo. Vozili so jih proč, da so jih na primernem prostoru izpraznili. Glavni vzrok, da Lahi obstreljujejo Gorico, tako piše laški list »Corriere del-la Sera«, je v tem, ker prebivajo v Gorici le še Slovani; italijanski prebivalci so itak že zaoustili Gorico. Tudi na Dolomitih v Tirolah se nahajajo naši slovenski vojaki. V višini 2700 m imajo postaje in tudi kanone. Mraz je sila občuten. Tirolci donašajo ponoči vse potrebščine na vrh, in sicer po potih, ki bi iih navaden človek ne zmogel niti ob najlepšem vremenu. Marsikdaj katerega zmanjka, ker se plazovi dostikrat drve v dolino, če ne vsled vremena, pa vsled italijanskih granat, Opravljeni so vojaki dobro. Škoda jih je. Pri potopu laške križar-kc >:Ancona« je šlo na dno morja tudi 4 miliione lir v zlatu. To vsoto bodo morali Italijani Ameriki še enkrat plačati. Srbski major Tankosič, ki ga prištevajo med glavne sokrivce umora našega nrestolonasledrilka nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove seoroge, je padel v bitki pri Požarevcu. Z. je zadet od šrapnela. Kratka pridiga. Kadet P. M. piše z južnega bojišča svojemu bivšemu profesorju in katehetu med drugim tudi to-le: »Povejte, g. profesor, tistim dijakom, ki se norčujejo iz vsega, naj pridejo semkaj, zagotavljam, da se bo marsikdo, če ne vsak, naučil moliti...« 2000 avstrijskih ujetnikov je bilo osvojenih, ko so mesto Prištino zasedle naše zavezne armade. Drugi ujetniki so morali pa peš čez albansko gorovje k jadranski obali, da jih prepeljejo na Škotsko — na Aneleškcm. Ubogi ljudje _ koliko morajo trpeti! Naše ujetnike na Ruskem so preselili v vzhodne kraje Sibirije, v trans-bajkalsko in amursko ozemlje; s tem se je položaj naših ujetnikov preje poboljšal nego poslabšal. Več vagonov svinjske masti ter večjo množino pitanih prešičev bodo pričetkom decembra pripeljali iz Bolgarije na Dunaj in v Gradec . . Kaj vse Francozi vedo! francoski vladni list »Temps« piše: Nemci pripravljajo na zahodnem bojišču veliko ofenzivo. Posebno skrbne in obsežne so artilierij-ske priprave. Na ruskem bojišču se Nemci do spomladi ne bodo ničesar lotili, razen da bo Hindenburg skušal Rigo zavzeti. Prošnja. Marija Kokalj, Št, Vid pri Zatičini na Dolenjskem, bi rada izvedela, kje se nahaja njen sin Jožef Kokal), pešec 17, pp., VI. Marschbaon,, 2. komp, vojna pošta 32. Ameriške žene hočejo uvesti veliko gibanje za mir. Ustanovila se je posebna »unijam; vsaka članica tega združenja s-3 zaveže, da bo brzojavno prosila predsednika \Vilsona, naj prevzame vlogo posredovalca za mir. Na tisoče brzojavk je žo oddanih. Značilen pregovor. »Andrejev sneg — z žitom kreg.« — Včasih je pa le drugače. Dopisi. Stara Loka-okolica. Dne 20. novembra popoldne je uničil ogenj na Grenci Avbeljnovo hišo. Zažgal je iz zlobe gospodarjev brat, ki so ga takoj gnali za mrežo. Nesreča je tem občutneja, ker je žena sama na domu; njen mož je vojak, se zdravi v bolnišnici v Petrinji na Hrvaškem. Zima je; ni delavcev, ni moških, da bi pomagali z delom kakor prejšnje čase pri enakih slučajih. Prav pridno so gasili vojaki in ruski ujetniki. Hvala vsem! — Sneg je naš gosi, a nikakor nas noče razveseliti z odhodom. Tudi danes, ko to pišem, lete snežinke. Res, prezgodaj nas je zagrnil beli plašč. Letos nas res obiskuje vse ncjiu-trebno: najprej toča, potem slana, na vedre dežja, zdaj pa že sneg. Ljudjo imajo še marsikaj zunaj; celo kroinmv se še dobi pod snežno odejo. Stelje skoro nič. Ljudje sicer z malimi delavnimi močmi zmagujejo vse delo, samo r:' bi vreme dovolilo. — Parkrat so t'1 naši zvonovi že peli padlim junakom. Naša juvd je torej tudi deležna si - u sinov, ki so žrtvovali vse za dom -cesarja. Pojili so s svojo krvjo tujo zemljo; tujina jim je dala gitib. Lo zvon domače cerkve je izročal pozdrave rodne zemlje padlim, in narava ma jim bo kitila grobove. Bog čuje prošnje naše. zgodovina se piše njim v spomin. Sicer pa: Naj bi pač kmalu pri-plul na tužno zemljo angel miru in sreče! Ribno pri Bledu. Znamenja krvave vojske so se prikazala posebno v rado luškem okraju, ki sega skoraj do fronte. Pri nas imamo begunce in vojake ter veliko draginjo. Drugod pa imajo vse naše mladeniče in može, da ne vidiš doma drugega, kot starčke, žene, otroke. Imamo dvojno službo božjo, ob ti. in 8. zavoljo vojakov. Katoliški Bošnjaki so imeli skupno sv. sj>oved in skupno sv. obhajilo. Bošnjaki so zelo ]>obožni ter dajejo našim ljudem najlepši zgled; so pa tudi vrli vojaki, ki gredo brez strahu v boj nad hinavskega Laha. Tudi naši vojaki gredo s srdom nad Italijana, laži-zaveznika. Vedno smo v pismenem stiku z našimi vojaki, ki dobivajo tudi »Slovenca« in »Domoljuba« v bojno črto. Veliko ino. limo zanje in za vse vojake ter za srečno zmago in za srečen konec vojskv. Prispevamo po možnosti tudi v denarju ter z drugimi potrebščinami za razne vojne namene. Tretjega vojnega \. tem računu bi je prišlo prav na vsakega, Amerikanca čez 30 mernikov. Res imajo tam velike prostore in krmijo in pitajo živino, zlasti prešiče, najbolj s turščico; ven* dar bo ta množina prevelika. Avstralija ima letos veliko pšenice Lahi jo hočejo tam 10.000 vagonov nakupiti in jo na svojih ladjah domu spraviti. Z amerikansko pšenico letos niso nikjer zadovoljni. Pravijo, da je lahka in slaba. Žetev v Avstraliji in Argentiniii bo kmalu,' končana. Če bo obilo blaga, bo šla ameri-kanska pšenica še bolj nazaj. V sredi novembra je šlo v enem samem tednu 25.000. vagonov pšenice iz Amerike v Evropo, Goveje živine je bilo 22. novembra na Dunaju 3280 glav. Češka je začela pešati. Od tam je bilo le 969 glav, iz Nižje Avstrije 977, z Ogrske 378 glav. Prodajali so voli: I. vrste po 306 do 330 kron, druge vrste 260 do 304 K, tretje vrste po 230 do 256 K, krave po 216 d» 280 kron za 100 kg žive vage. Prešičev je bilo 23. novembra 4955, Lani v tem času 22.000, Prodajali so debele: I. vrste po 560 do 565 K, najlepše do 570 K, II. vrste po 500 do 558 K, III. vrste 360 do 495 K. — Prešiče za meso: I. vrste po 430 do 450 K, 62 II. vrste po 400 do 426 K, III. vrste po 300 do 394 K za 100 kg. XXX Gospodarsko zbližanje Avstrije in Nemčije. Za državnega podtajnika v Nemčiji je imenovan dr. Ricliter. Edino delo novega ministra bodo predpriprave za tesnejše zbližanje z Avstro-Ogrsko na gospodarskem polju. Izdeloval bo predloge, ki sc bodo predložile avstro-ogrski vladi. Tudi to ni odveč. Položnice so priložene današnji številki »Domoljuba« za one naročnike avstro-ogrske monarhije, ki prejemajo list po pošti naravnost na svoj naslov in prosimo, da čimpreje nakažejo naročnino v znesku 3 K za prihodnje leto. — Položnico naj vsakdo odda na (loraaši pošti, kjer list prejema, ker ima sicer upravništvo mnogo nepotrebnega de! a. Oni naročniki, ki prejemajo list pri poverjeniki!!, v »Domoljubu« ne prejmejo položnice, ker je ne rabijo, in naj oddajo naročnino t url i takoj svojemu poverjeniku. Kako se položnica (ali ček) izpolni, smo že opetovano pojasnili. Kdor tega ne zna dobro in pravilno narediti, naj nanrosi kopa drugega. Predvsem upoštevajte to-le: Vsak naj zapiše na srednji del položnice natančno svoj naslov, ne pa naslov našega upravništva, in sicer ravno tak naslov, pod kakršnim sedaj list prejema. \ko oa želi kako pre-merribo, oziroma po-pravek pri svojem naslovu, naj to zapiše na zndnii strani v srednjem delu položnice. Za avstrijske n n r o č n i k e so priložene položnice avstrijske poštne hranilmce (račun št. 24.797 zelene barve) in imajo na ^'odn jern delu že pred -tiskano ime »D o m o 1 j u b«. — Po »Do-moljubovih položnicah naj se ne plačuje nobena draga sivar kot samo in edino le »Domoljub« torej noben drug časopis in nobena knjiga. Kdor bo po naši položnici poslal denar za drug namen, ga bomo vpisali na račun njegove naročnine. N a o č n i k i na O grške m i n H r v a š k e m pre jmejo ogrske položnice (račun št. 26.511, sive barve) in naj porabijo samo ie, kor poštni uradi v teli deželah ne sprejmejo drugih. Z a B o s n o in Hercegovino smo priložili položnico bosensko - hercegovske poštne hranilnice (račun štev. 7563, svellomodre barve), ki sc naj uporabijo. V slučaju, da kdo nc hi dobil prave položnice ali pa sploh nobene, naj jo takoj reklamira, najbolje tako: Na list papirja naj ne.piše na eno stran: »It e -k 1 a m a . i j a poštnine prosta - • l pr a v n i š t v o »D o m.o i j u b a« V L j u h l j n n i na drugo stran pa: »R e k 1 a m i r a m prilogo š 1. 4 8. »D o m o 1 j u b a « o d 2. 12. t. U m c i n naslov: .......... 5v Položnice prejmejo tudi tisti naročniki, ki so žc plačali za leto 1916., ker bi imelo upravnišivo preveč posla, ic bi moralo izvzeti one naslove. Vsak tak naročnik naj položnico shrani ali pa jo odda svojemu prijatelju. Naročniki v N e m č i j i naj plačajo naročnino za celo leto k krone. N a r o č n i k i v A m e r i k i in d r u -god naj plačajo pa letnih 6 kron po poštni nakaznici, ker je lo najbolj enostavno. Nekateri naročniki imajo navado, da nakažejo naročnino po kaki banki, kar je pa za upravo zelo zamudno. Prva banka namreč izroči znesek kaki drugi, ta zopet tretji itd., slednjič, ko pricle denar v naše roke, pa nobena nc ve, kdo je plačal. — Ce se pa kdo mora poslužiti banke, naj nam to sporoči v pismu ali na dopisnici, da bomo vedeli, kdaj in koliko je plačal. Čemernost slabopočutje in nevolja so često posledice zaprtja in slabe prebave. Jako mnogo ljudi trpi vsled toga ki pa niti ne opazijo, zopet drugi pa hočejo odpraviti isto z oi.vojulnimi sredstvi, ki dražijo freves in slabe želodec. Vsem tem bodi povedano, da je na lazpolago izborno, želodoc krep-čujoče odvajalno sredstvo: Fellerjeve čisto rastlinske rabarbara-kroglice zn. „ Eiza-kroglice". Točno, toda lagodno tičinkujeio, ne navadijo človeka na stalno porabo odvajalnih sredstev in jih tudi ženske in otroci radi zavživojo. — (i škatljic tega izbornesa želodčnega zdravila stane poštnine prosto samo 4 K 40 v. Nuročajo se pri lekarnarju E. V. Feller, Stunica, Elzatrg št. 10 (Hrvatska). — Tudi Feller jev bol'lajšajoči fluid iz rastlinskih esenc zn. „Elza-fluid", 12steklenic za 6 kron prosto poštnine, se lahko istočasno naroče, da je obojih domačih zdravil takoj na razpolago, če si je kdo v hiši radi prepiha ali vlage nakopal bolečine. — Elza-izdelki šlejejo že na tisoče prijateljev in pristnSev. _ (- ce -) Tedenska pratika. 3. decembra. 1. Sv. Frančišek Ksaver, soustanovitelj jezuit-, «ke družbe, apostol Indov in Japoncev. Izpreobrnil in krstil ju tekom desetih let do pol milijona poganov. Izprva je bil profesor in doktor inodro-sievja v Parizu, kjer ga je za sveto delovanje v prid katoliške Cerkve pridobil sv. Ignacij Lojo-lanski. Od njegovih dob do sedanjega časa se nobenemu misijonarju ni več posrečilo, da bi pridobil več duš za nebesa. Pred mestom Kantonom na Kitajskem ga je zgrabila mrzlica in vsled napačnega lečenja (nerodno so mu izpustili kri iz žile) je umrl na otoku Sančanu leta 1552. 2. Sv. Klavdij, stotnik, in tovariši, mučeni v Rimu. 3. Sv. Kcsijan, krvni pisar v afriškem mestu Tigrisu. 4. Sv. Ambik in tovariši v Nikomcdiji. 5. Sv. Birin. 6. Sv. Galgan, pušč. 7. Sv. Miroklet, škof v Milanu. 8. Sv. Urban. Solnce v. 7. u. 32 m, — z. 4. u. 07 m. Luna v. 3. u. 17 m. — z. i. u. 32 m. 4. decembra. 1. Sveta Barbara (grško ime pomeni: tujka), dcvica in mučenica, je bila rojena v Nikomediji. Pri domačih uslužbencih je spoznala krščansko vero; ker se ni hotela ukloniti očetovemu ukazu, da se omoži, jo je lastni oče pri sodniji obglavil, dočiin ji poprej prav nič ni škodovalo, ko so jo z ognjem mučili. Zato jo častimo kot zaščitnico v nevarnosti ognja in ob smrtni uri in v tem oziru se ji priporočujejo posebno topničarji in rudokopi. Umrla leta 236. 2. Sv. Marut. 3. Sv. Melecij. 4. Sv. Feliks. Solnce v. 7. u. 33 m. — z. 4. u. 06 m Luna v. 4. u. 41 m. — z. 1. u. 57 m. 5. decembra. 1. Sv. Peier Krlzolog (— zlatogovornil-|, §J10; in cerkveni učenik, Papež Sikst Iti. ga jc inieno val nadškofom v Raveni. Zagovarjal je preganjane podpiral uboge, zidal šole in cerkvc in napisal 160 listov, ki so biser bogoslovnega slovstva. Umrl je leta 450; pokopan je v laškem mestu Inioli 2. Sv. Anastazij, mučenec izza doli cesarja Julijana Odpadnika. 3. Sv. Saba, opat in palestinski puščavaik slovi kot prenovitelj puščavništva nn l/hodnem' Umrl teta 532. m' 4. Sv. Nicecij. 5. Sv. Krišpin, muč. 6. 14 sv. pomočnikov: i. Ahacij iz Kapado- cije, rimski častnik (R. majnika); 2. sv. opat Egidij (1. septembra); 3. sv. Barbara (4. dcc.); 4 sv. Blaž (3. febr.); 5. sv. Kristofor, muč. (25. jul.); 6. sv. Ci-rijak (8. avg.); 7 sv. Dionizij. škof in muč. (9. okt.]; 8. sv. Erazem, škof in muč. (2. jun.j; 9. sv. Kvstahij (20. sepi ); 10. sv. Jurij (23. aprila); 11. sv. Katarina (25. nov.); 12. sv. Marjeta (13. ali 20 jul.); 13. sveti Pantaleon (27. jul.); 14. sv. Vid (15. junija). Solnce v. 7. u. 35 m. — z. 4. u. 06 m Luna v. 6. u. 07 m. — z. 2. u. 31 m 6. decembra. 1. Sv. Nikolaj, škof, zaščitnik mornarjev, trgovcev in blagodejnih društev, varih otrok Rojen je bil v mestu Patari v Liciji, za Škota je bil v Miri. Odlikoval se je po svoji izredni radodarnosti, zmernosti, plemenitosti in pobožnosti. Ob času cesarja Dioklecijana je bil z drugimi kristjani pahnjen v ječo, učakal pa je srečnega vladanja cesarja Kon-slpntina Velikega. Častimo ga tudi kot zaščitnika onih, ki pridejo po nedolžnem v ječo. Sam si jc vidno prizadeval, da nedolžno obsojenim olajša njih usodo. Umrl je leta 327. Njegov grob v Miri ob južnem bregu Črnega morja je postal romarski kraj. Posebno Rusi ga častč takoj za apostoli; pa tudi med drugimi Slovani ima svoje iskrene ča-sli'cc. Ko so v XI. stol. Turki zavzeli Malo Azijo, so sklenili laški trgovci iz mesta Bari pri Neapolju, da prepeljejo in rešijo njegove svete ostanki-, kar se jim je tudi posrečilo. Od leta 1078. sc tedaj hranijo v Bari 2. Sv. Tercij in sveta Lconcifa. 3. Sv. Polihromij. 4. Sv. A)>olinar. 5. Sveta Dion'zija in njenih šest tovaršev 6. Sveta Azela (Asela) v Rimu. Solnce v. 7. u. 36 m. — z. 4. u. 05 m. Luna v. 7. u. 34 m. — z. 3. u. 19 m. 7. decembra. 1. Sv. Ambroži), škof in cerkveni učenik, je bil rojen leta 338. Vzgojen je bil v Rimu in je kmalu zaslovel kot izvrsten pravnik in govornik. Leta 364. je postal sodnik v Milanu, leta 370. cesarski namestnik provincije Ligurije (Lombardijc), leta 374. pa si ga je ljudstvo izvolilo škofom v Milanu. Ustanovil je veliko učilnih zavodov, cerkvž in zavetišč za uboge, vpeljal melodično petje hvalnic (psalmov) in cerkvenih pesmi. Zlož jc tudi znani hvalospev: »Te Deum laudamus« j be, o Bog, hvalimo!). Sv. Avguština je pridobil i sveto Cerkev. Umrl je leta 397, 2. Sv. Agaton iz Aleksandrije, vojak. 3. Sv. Servus, muč. v Afriki. 4. Sy. Urban, škof, patron vinogradnikov 5. Sv. Anatolij. 6. Sv. Marut, škof v Mezopotamiji. 7. Sveta Milreda, opatica. Solnce v. 7. u. 37 m. — z. 4. u. 05 m. Luna v. 8. u. 48 m. — z, 4. u. 24 m. 8. decembra. 1. Praznik Brezmadežnega Spočetja Marije Device. Ta skrivnost nam razodeva, da je bila Mati božja edina izvzeta izmed vseh ljudi ter obvarovana (prosta) izvirnega greha, in sicer z ozirom na zasluženje božjega Sina Jezusa in vzvišeno prih. nalogo. Ta skrivnost, ki temelji v izrekih sv. pisma, je bila v sveti katoliški Cerkvi vedno zagovarjana, naposled pa leta 1854, slovesno razglašena kot verska resnica (dogma), potrjena pa še posebej po izreku brezmadežne Device Marije same, ki je štiri leta potem (1858) v lurški votlini preprosti deklici RernurdUi zatrdilu: »Juz sem brezmadežno spo- 2. Sv. Evtihijan, pap. muč., umrl leta 283. 3. Sv. lEvheiij, prvi škof v Trevirju, Sv, Solronij, Skof na otnku Cipru. 5. Sv. Konradin iz dominikanskega reda. 6. Sveta Anastazija, vojvodinja na Pomoran-skem. pozneje nuna v premonstratskem redu. 7. -Sveta Kancija, devica. Solnoe v. 7. u 38 m, — z 4, u. 05 m. Luna v. 9. u. 47 m. — z. 5. u. 43 m. 9. decembra. 1. Sv. Melkijad, papež, umrl leta 313. 2. Sv. Abundij, dijakon. 3. Sv. Karpoior, duhovnik 4. Sv. Merkurij in tovarši, mučeni na Sici'iji. 5. Sv. mučenci: Peter, Bazijan, Primitrv in tovarši, mučeni v Kartagi. 6. Sv. Proliul, škof v Veroni. 7. Sv. Barzsba, patron Perzije. K. Sv. Sindolf, škof v fruncoskem mestu Vijeir. 9. Sv. Volgar, spozn. 10. Sv. Restitiit, škof. 11. Sv. Peter For, škof. 12. Sv. Siri), škoi v Papiji. 13. Sv. Dani'cl, 6to!povnik v Carigradu, umrl leta 489 14. Blaženi Kanizij, duhovnik, umrl leta 1570. 15. Sveta-Gorgonija, sestra sv. škofa Gregorija ■Naci;ans'-cga . . . 16. Sv. Evlalija in Juhia, španski mučanici. L njima mučena tudi sv. Leokadijn (leta 304,), patro-na v To'edu. 17. Sv. Valerija, dev. muč. iz senalorslie rodbine, mučena v III. stoletju v Limoges na Francoskem. folnee v. 7. u. 39 m. — z. 4. u. C5 m. Luna v. 10. u. 30 m. — z. 7. u. 08 m. Nafnovejše z bojišč. AVSTRIJSKO URADNO POKOSILO. Dunaj, 29. novembra. Uradno sc razglaša: Bilka ob Soči se nadaljnje. Tudi včerajšnji Irdi boji so ze končali tako, da so naše čete popolnoma obdržale vse svoje postojanke. Italijani so zopet pripeljali nove polke proii goriškem« obmostju. Ne g^e na "gube, ki so ontale brez koristi, je sledil naskok naskoku. Le pri Oslavju in na Poilgori se je posrečilo sovražniku, da je vdrl v »nše postojanke, a so ga zopet vrgli iz njih. Sioer so se izjalovili že vsi sunki v nafem ognju. Zelo znatne italijanske f->'!e so zaman napadle tudi r»ro.E'or na obeh straneh gore Sv. MibacTa. Sijajno sta se udeležHa bojev pri Sv. Martinu pešpoti št. 38 in l'ebski črnovojniški pešpolk št. 6. Odbiti so ljuti napadi v severnem .odseku ob Soči na naše p o--siofanke na corah severno of Tolmina, Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Ilofcr, fml. To in ono. Kako .presoja general Bar navit vrednost vojakov. Vsak narod ima svoj 'temperament, ki se kaže tudi na bojišču. Nemec se odlikuje z -zavestjo dolžnosti in z lju- i ibeznijo nasproti domovini, odločen ,ja, ! vztrajen, ne,pozna straha, miren in hladno- j krven, le lastnosti so mu prirojene in se mu v šoli od prvega drie dalje vtiskavajo. Rus, če ga čtfstniki dobro vodilo in če jim | z; upa, kaže vse najboljše vqjaške lastnosti Slovanov. Prodira zelo počasi, a z veliko vztrajnostjo, dokler ne pade. Srb se vojskuje do nezavesti in je občudovanja vreden borilec, agresivnejši, divjejši, odloč- i nejši, kakor Rus, ki ga presega po samo-lastni odločitvi in samozavesti 'tudi Italijan, zastopnik razburljivega temperamenta. Italijan napada kakor veter; a če se izjalovi napad, se umakne še hitrejše, kakor je prišel. Italijan doslej še ni pokazal tV;e vztramosti, tisle zagrizenosti z nohtovi in zob-ni, ki jo pokaže Rus večkrat, Stb ,pa vselej. Veliko je seveda odvisno od častnikov, Lahko se trdi, da prispeva k bojni vrednosti čete poveljirk in častniki morebiti 80 odstotkov. Videl sem čeie, ki so veljale za ničvredne, a junaško so se izkazale, ko so dobile nove častnike. Kfko re pride naprej. Učitelj: Vaš starejši sin je ža v šoli kazal umetniški ita'ent; kaj pa je zdaj? — Oče: O da, je brihtna glava. Najprej ie začsl komponi-ra-ti, pa ni imel sreče. Prav tako ttHi nc s -risnteljevamem. Nato je šel v slikrrsko šolo; pa tudi tu mu ni šlo po sreči. Sled-n'ič je pa naviharec napravil prav porab-no' mazilo za čevlje in s tem j-3 obogatel. pristojbina. Nakaznica je poštnine prosta. Naslovnik prejme denar približno v osmih dneh. B. K. šniariiu — Koroško, Pojdite k župajaua,, ma nanra-vabe prošnjo, ki naj jo potirfld žutuuMvo ♦ter pogVjc na naslov 5. armadliiuRa .etapnega poveljstva. Kam? — to® že znana Našemu županu. V listih se tki:t\ij pevdljsiva nc smo imenovati. K. In« — Line. .'Ne bo lahko šlo. Zraven potnega lis'..a, ki so ,-lobi pri glavarstvu bi bilo treba še dovoljenja .5. armadn-csa .etapnega poveljstva. Morda Vara bodo pri -glavarstvu svetovali, kako in kam se orošnja polije. — Berite tw«H prethitojcGe vprašanje. S/il JsaRHlil san?a m A, K. — Lakence pri Mokronogu, Brzojavno p->šiljanie denarja nršim voinim ifetrikom na Ruskem je dovoljeno. Kdor hoče poslati denar na Rusko, naj na navadno poštno nakaznico napiše; An das Zentralnachweisbureau des .Roten -Kreuzes Wien I. Na prvo stran odrezka naj zapiše svoj n? slov j na zadnjo stran odrezka pa: Teiegraphisch an: Tu se označi natančni naslov vojnega ujetnika: šarža, kompanija in polk, kjer je služil; kraj in gubernija na Ruskem. Pridcne naj se pet kron več, kakor se misli posla'i, ker toliko stane brzojavna Dolžan, Knjiga uradnih vlog, — Obrazci političnih, vojaških, finančnih, davčnih, sodnih in vseh drugih vlog za ■vsakdanje potrebe. Cena 3 K, eleg, vez. 4 K. — Že naslov sam približno pove, kako bogata zbirka najrazličnejših vlog, ki jih rabimo skoreda vsak dan, je podana v tej knjigi. Obrtne vloge, vloge za uvelja-v-ljen'e vojaških ugodnosti, davčne napovedi, tožbe, pravde, kupne pogodbe, testamenti; prošnje na deželni ndbor itd., vse ja v knj'gi obrazloženo in pojasnjeno z mnogimi takoj porabnimi vzorci. Ker jc pri v„aki vlogi označen tudi predpisani kolek, bo s pomočjo te kn'ige lahko napravil vsak pravilno vlego. Koristi, ki jih nudi .ta praktična knjiga, so tolike, da se bo tnal izdatek za knjigo vsakemu takoj bogato izplačal, SKRIVALNICA. Prsne bolezni, oslovsUi kašelj, ^duha, Hdo naj jemlje Sirohn f 1 \/a<*4i .čil i i v/ i ka 1 Y/«»W Ui troi na f raj nem Uaftlju laI,e'ieobvarovaf. se bolezni,nego ,o^ravrt.. t Osebes Uronidmm Ua/arom bronh,,ev. ui s Sirolinom ozdrave Ss dsta v vseh Islmriisn K.V-- 3. Vadušljivi .kaferlm 5irolin inafno olehča naduho il SUrofuzn. o(roci,pnUafenh učinkujeSirol.n ' i ugodnim vspehom na splosni pocufeK. i ' Dobiva »v povsod! Schicht-Pcrilo — Vojno-Perilo Cenejši in najboljši način pranja: Zamoči perilo nekoliko ur ali preko noči s pralnim praškom »Ženska hvala«. Peri tedaj daljše kakor običajno. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka »Jelen« — je še potrebno, da se dobi najlepše perilo. Prihrani delo čas, denar in milo. Ominol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši. LOTERIJSKI*. ŠTEVILKE. Gradec, 24. nov.. Iti, 62, 4, 68. Line, 27. nov.: 5, 2*. 13, 88, 8. 2552 U 128/15/9 V imenu Njegov^a Veličanstva cesarja! C. kr. okrajna sodnijb v Logatcu je o obtožbi drž. pravdnika zoper Janeza Turk vžitkarja iz Hotederšice št. 74 zavetja prestopka navijanja cen po § 14 ces. ukaza z (in- •'. R. 1015 štev. 228 drž. zak. razsodila tako: Janez Turk je kriv pr->.iiopka po § 14 ces. ukaza z dne 7. avgusta lV'li"> i,tov. 228 drž. zak. storjenega stem, da je u reno BO vin. za izvirno steklen co '' lena Hlekl.l. 1'činek l,vsoforu.a je točen in zanesi iv, vsled I" ,„ dravnik! priporočajo zn razkuževanje boln. postelj, itnlraMie ran, oteklin, iritratorjev in ia piotisoptično •• 1 obvese. Lysoformovo milo le lino toaletno milo, Luno. \ porabila ki vsebuje LyBolorm in učinkuje pro-isnl.čn« > purwij» se lahko Ind. pri najbolj občutljivi koli celo pri otrocih. Mori Itolo mehko in prožno in raz-lirlllako dober duh. /.adostue enkraten poskus in bodete ' ' v,dno vporabljall lo Izvrstno milo, ki (o drago le pri vporabi po zdrži di.ljro časa. Cena milu zna-' ia K 120. Lysoform s poprovo meto u močil" protisepliina ustnu v.,da, ki o.lstran a slab duh L beli zol.e in ih varuie. V porabi a sc tudi lahko pri ka-ur,h vratu, kafiljn in nahodu za grgranje po /dravniAkem •»vodilu. /.adnAča |>ar kapl;ic na kupcu vnde. Izvirna Steklenica siano 1 krono 90 vin., na proda v ikuIii lekarni m .trožeriji. — Zsnim.vo knjigo pod naslovom „/.drav-je in ra/kuževnn e" poAlje zasloni in poAlnine prosto Kemik Hubmann, relerem Lrsotormwerke, Dunaj XX., Petraaohgasae 4. Edino dobri in solidni stroji so samo „Gritzner" in „P frana" Prednosti • kroglj čen tek, biserni ubod (Pelstich). Pouk o vezenju in krpanju brezplačno v hiSi. Edina tovar. zaloga ilvalnib strojev Josip Peteline L|ubljana bllm franč. mostu, 3. hlSa za vodo. tO h t na garancija. PSISI RAZPOŠILJA lltkmsrja PICCOLhja t v Ljubljani \V.r Iriodac.vospe M ta \ ' ytVmiato<>i^t<«\tw. \jJ PO POVZETJU t steklenica 20 uinaijeu. ~Wfi Naročila po povzetji. in rasno blago pošilja po najnižjih cenah Jugoslovanska razpollljalna R. 3TERMECKI v Celju štev. 305, Štajersko. Zsh+evajte v.astonj cenik s slikami čin tisoča stvari. Pri naročilih is Ameriko, Nemčija to Balkana treba denar naprej poslati Priporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko IGH.VOK špscijaina trgovina šivalnih stro.ev in koles. Ljubljani, Sodna nI. 6, katera ima po ugodnih cenah in obrokih od strokovniakov priznano najboljšešivalne stroje v Evropi in to so »PFAFF« v veliki izberi in zalogi. 1830 mietni pismena caraitcila 1 mi i iižsaiu vsak (as tonlitii. Pridni nsieMi ss mi Lepa božična darila! =Nova = priloga k ceniku s kifedariam za leto 1916 je tudi po poŠti zastonj. Izbrano Jo lo temu Času primerno blago trpežno in koristno. Hitro naroČite. Vljudno vabim F. Čuden, Prešernova ulica St. 1 v Ljubljani. Delničar tovarn ur „Union-Horlogčre". Prstan srebrn „Sve-tovna voina" z ru-dečim križem lepo emajliran K 2-30. ii! 1......! r " ' jcjeiciejejcjeji 1 komad Htmalaja »poln* odejo stane le . • 3 komadi Himalaja spalnih odej stane ie . . Q komadov Himalaja spalnih odej stane le . Samoprodaia po povzetju 50.000 spalnih odet po ii 3"H ta izvoz na Balkan določene, a radi nastale voiske pridržane, iz pristno brn9ke Himalaja-volne, Jako g-orke, zelo pripr. za zimo, okoli 200 cm dolge. 130 cm siroks^ v krasnem črtastem mele-desinn s krasnimi barvanimi bord urami [ se bodo samo se kratek čas prodajale za polovično tovarniško oeno po K 3*60 komad. — Te [spalno odeie so vredne dvakrat tegra denarja in se dobe pri nas po teb senzaoiionolno nizkih oe-nab samo dokler Je kaj zaloge. K 3'ftO K 10-36 X 20 -2047 M. Swoboda, Dunaj 111/2, Hlessgasse 13—404 r Stanje vlog čez 23 milijonov ki*on. . LJUDSKA POSOJILNICA registrovena za -1 r ca z neomejeno zavezo 6 Ljubljana, ftlkloslieva cesfa štev. 6. pritličje. ¥ Insil Iffsl nasproti Hotela ..Union" za frančiškansko cerkiljo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne == samo njeni zadružniki, temveč == tudi cela dežela Kranjska ni in jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož-f' nik od vsakih vloženih 100 kron čistih, 0bT«e7o"' poštnohranilnične potomce brezno na razpolago. Načelstvo. Herbabng-jev podfosfornato-kisii Apneno-železni sirup Ta je že 46 let uveden, zdravnifiko preiskušen in priporočen prsni sirup. Odstranjuje slez, nomiljuje kašelj in vzbuja nrAlin ■ HAJIJA.. I.. ! — ' 1 i aromatična esenca t?!i|S.HERBABNY WlQJ Razpošilja se vsak dan. slast. Pospešuje prebavo in reditev in je izborilo sredstvo za tvoritev krvi m kosti, posebno pri slabotnih otrocih. Cena steklenlol K 2*60, po pofiti 10 vin. več za zavitek Edino izdelovanje n,odnaro^ui laruiacevtiSkl razstavi odlikovano in glavna razpo§.ijatev. Dr. Hellnianiiova lekarna JurBarmherzfgkeir (HerbafcnHev nasl.) KaiserstmseVr1.73-75; V zalogi je še pri gg. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu. Reki, Sovodnju, St. Vidu, Trbižu, Trslu. Velikovcu in Volšperku. že 48 let preizkušena, lajfiu bolečine in krepi mišice Lajša in odpravlja bolestno stanje v členkih in mišicah I kor tudi nervozne bolečine. Nadalje jo preizkušena kot «.:. liajoče in okrepčujoče sredstvo pri velikih naporih. Cena steklenici K 2' — , po pošti 40 vin. več za zavite veliko zlato .volijo. DUNAJ, VII. 1, Izborno se je obneslo za vojake v vojski in sploh za vsakega kol najboljie bol oblažajoČB mazanje pri prehlajenju, renmatizmn, gihto, lnfiaencl prsni, rraini in bolesti v hrbtu Dr. Kichler-Ja Sidro-Liniment.r: Sidro-Pain-Expeller. Steklenica kron. —'90, 1*40, a-—. Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Kiohter-ja lekarni „Pri zlatem levo Frsga, 1 , Klizabetna cesta 6. Onevno ranpoAil.janJe. ■»■Krasa Vam D plat »nt I "nko Vit-1 Sili kurjih o6e>, brada-1 vlo in trde kože tekom f ;i dni s korenino, brez | bolečin no odpravi RIA-BAASAM. Cena lončku z jamstvenim pismom K 1* - , 3 J londkl K 3 -BO, (i Ioni kov K 4' 6C. Keiueny, Kaschau (Kassa) I., poštni predal I 12 IS. Ogrsko. X Proti % prolinu, revmi, fm ischias, podaori, Ji>5nim bolečinam, tuth po vojnih Stra-"tp paclh jc i5e vsakemu pomagal Neuradin Pišite takoj ponj na BSren-Apofhe^e Dunaj, II. Taborstr. C 6 K. Cela doza K 3-— polov. „ K 160. Čez 1(K) zahvalnic. draginja je vodno večin, zaslužek pa majhen. Ako hočete /. malim trudom dema v svojem kraju gotovo 10 K na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko za 10 vin. 111 svoj natančen naslov na. JOSIP BHTIČ = Ilirska Bistrica 30, flranjslio. Opravilo Je pripravno za moško in žonske. ceneje! Ameriška štedilna kava lepo dišeča, izdatna in stodl jiva, 6 kg- vreča zapo-skušnjo K 12'- | • prosto po povzetju. Pol kilograma prvovrstnega lin.- a čaja/a K 2*40 tudi SO li. II, razi. lepih razglednic pošl za i K A. Schapira št. 473, izvoz kavo m > i., TISZABOGDANY, Ung-arn. Ustanovljeno leta 1893. Ustanovljeno leta 1893. Ir JE'IN-KIRUR3lCN • PORODNIŠNICA. 7 LtJUBLtJANA ■ Komenskega-ulica- 41 ' gsF-zDR^Bcm-iEflj-DR FR. DERC1 ANC registrovana zadruga z omejen.m jamsivom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za pošl- 5 JazHnaCsIliag s svojimi S85 cm dolgimi orjaškimi Lorelejskiml lasmi ki sem jih dobil,-, po 14 mesečni rabi pomade, ki sem lo iznaSla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, z;i ojačitev laslSča, pri moških krepko pospešuje rast brade, m že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in lih varuje pred prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti. Lonček po 4, 6 in 10 kron. Po poŠti se poSilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem nll denar naprej iz tvornice kamor je nas'avljati vsa naroČila Ana Csillao, Dunaj i, Kohlmark! II. Iljanje denarja na razpolago brez-jj plnčno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 V2( 15 ali 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. i^SŠto'eo110 Iastuo Pr£moženie ZBaša čez 600.0C0 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentnjejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo : 1'redsetlnik: Andrej Kalen, prelat in stolni kanonik v I-jubljanL J podpredsodnik: JI. p o d p r c d s od n i k : Ivan Snfinlk, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Pollak mL, tovarnar v Ljubljani. Člani! Fran BorStnik, o. kr. proiosor v p. v Ljubljani; IgmaciJ Zaplotnlk, katebot v Ljubljani; Ivan ?no' kr .proiosor v Ljubljani; dr. Jožet Oruden, stolni kanonik v Ljubljani: Anton Koblar, dekan v ™ -j--—- ljubljani B.Remeo, em Sohweltzer. od- gimn. prot. v Ljubljani. Nadzorstvo: Predsednik: Anton Krili, r. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. - Člani: Anton Cadež, katohet v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor v Ljubljani; K. Gruber, o. kr. fin. rač. oflcija) v Ljubljani; AvKu4tln Zojo c. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani. ' Doleno, c. kr proiosor v Ljubljani; dr. Jožet Oruden, stolni .........k v Ljubljani- Anton Klanju: dr. Jakob Mohorii, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Lit ravnatelj trg. šole v Ljubljani: Anton Suinlk, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani; dr VUlen vetnik v Ljubljani: dr. Aleš Ušenlčnik, prof. bogoslovja v Ljubljani; FranVerblo, c lir gim .............................................................ii.........i...............n.......um...........imunim...........milim............i.............................m......................,,,„.................. ODPRI OČI PRI NHKUPII! n ^^ se glasi vpisana besedna znamka tvrdke Dr. Oetker. Kateri čas, kot sedanji je bolj potreben takih 3 dinia ' • 86 seda,nje. razmere izrabljajo v ta namen, da se ponuja manjvredno blago in je gospo I treba « kUpi * manjvredno blago ker ni boljšega na razpolago. V enem oziru pa jini š riP rfj sprejemati man vrednega, ker se najboljše izdeluje v zadostni množini, in to so pecilni praški • trditve I so £ ostaenoinm0r\° ^ Samo namen' ^Cinstvo varati. Dr. Oetker-jevi pecilni praškfso povsod na prodaj; I vedno Sečno sam^nrL^ n *n S® V minU^h- meS'nc Ukazali" V lastnokorist zahtevajte s Irli S ^ 0 Pristen Dr- Oetker-jev pecilni prašek in pomislite vedno na to, da se ima ime Oetker | za svoj odličen sloves zahvaliti veC kot dvajsetletni izdeljavl najboljšega pecilnega praška T™rej še enkrat: ODPRI OCI PRI NAKU PU! . ■■.■■■..■,■,.,„.,■«„,,„„„„ ■„,„„„■■,.....,„■■,„„,..........■„„„„»„„„„„„„„,„,„,......„,„„„,.............................„„,........... .........................„„„,..................„„„„„„„„„.......................................... p ZdR,a k°nZOrC,j "D°ra0,,Uba"- Odgovorni urednik Jožef GosHnčar, državni poslanec.-Tiskala Katoliška tiskarna.-