dpravnistvo. LjuDijana, tLnatijeva t — Telefon fttev. 3122, 3123, 3124, 8125. 3126. Inseratru oddelek: LjuDijana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg 6t_ 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St- 190. Računi pn pošt ček. zavodih: LJubljana St 17 749. Prebujena življenska sila našega naroda Preteklo je pol meseca, odkar so padle bombe na Bitolj. Bilo je mnogo škode in žal tudi nekaj človeških žrtev. Preiskava je pokazala, da napad na Bitolj ni bil pripravljeno in nameravano sovražno dejanje, temveč da je šlo za pomoto italijanskih vojnih letalcev, ki so na italijansko grški fronti iskali sovražne cilje, a so se pogrešno znašli nad jugoslovenskim ozemljem. Med Jugoslavijo in Italijo je bil incident prijateljsko likvidiran in je ostal brez nevšečnih posledic. Mogočno pa so odjeknili treski nad Bitolj em po vsej naši domovini in v vsem našem narodu. Zdelo se je, kakor da smo se naenkrat prebudili iz sna. Prva čustvena pomilovanja in sočustvovanja so veljala seveda prizadetemu mestu. Na pomoč Bitolj čanom! je odjeknilo najprvo v srbskem delu našega naroda. Zbirka prostovoljnih prispevkov, tako rekoč dinar na dinar, je dosegla že skoraj dva milijona. Toda istočasno so prisluhnili tudi Hrvati in Slovenci: Bitolj, obmejno mesto tam daleč nekje v Južni Srbiji — ali je to samo srbski Bitolj? V sto tisočih src se je oglasil odgovor našega življenjskega instinkta: ne, ta Bitolj je nas vseh. Ce bi bile bombe, ki so po usodni pomoti padale nanj, res sovražne bombe, bi ne padale samo na Bitolj, na Beograd, temveč tudi na Zagreb in Ljubljano. In že so se skromno javili poleg Srbov in Hrvatov tudi Slovenci. Na kratek poziv v »Jutra« se je v času, ko smo bili baš zaposleni z zbirkami za naše splošne narodno obrambne organizacije, oglasilo srce slovenskega človeka. Dinar po dinarju in »Jutro« bo moglo poslati bito! iskemu županu slovenski prispevek kot dokaz povezanosti jugoslovenskega severa z jugoslovenskim jugom. Čez noč je postal Bitolj simbol V času. ko so mnogi, zapeljani po naših notranjih razprtijah in političnih nasprotjih. z zaskrbljenostjo in nekako malodušnostjo pričenjali postavljati dvomljiva vprašanja o odporni sili našega naroda, se je kakor po dobrodelni nevihti razčistilo ozračje. Bitolj je tudi onim ki ne znajo presojati dogodkov sociološko in filozofsko, naenkrat pokazal. kako neposredno okrog naših oglov divja bojna vihra in kako naravnost se postavlja pred nas vprašanje, kaj bi Srbi, Hrvati in Slovenci storili, če bi Jugoslavija bila izpostavljena preizkušnji. Odgovor je sledil z jasnostjo in nedvoumnostjo. ki mora napolnjevati vsakega rodoljuba z radostjo in zadoščenjem. Sredi med hrvatskim narodom, ki si tako ljubosumno izgrajuje avtonomijo svoj e banovine, je vstal ban. Ob navdušenem pritrjevanju svojega naroda je dal izraza prepričanju, da hrvatski narod ni pripravljen braniti z vsemi svojimi močmi le svojo ožjo domovino Hrvatsko, temveč prav tako vse ostale pokrajine Jugoslavije, kakor tudi Jugoslavija daje vso svojo silo na razpolago za obrambo Hrvatske in njene svobode. Poslal je pozdrave bratom ob južno-srbijanski meji in je krasno izrazil idejo usodne povezanosti z besedami: »Dokler mislimo na Bitolj, toliko časa bD Bitolj mislil, da je njegova meja pri n;is in jo bo varoval prav tako tu, kakor jo hočemo varovati mi tam.« Predstavniki slovenskih nacionalni]} ln prosvetnih društev so na svojem petkovem sestanku d ah dogodkom pravilen komentar, ko so ugotovili, da je bi-toljska nesreča prepričevalno pokazala popolno povezanost vseh Jugoslovenov v teh težkih dneh. Ugotovili so preprosto resnico, da je skupnost Slovencev, Hrvatov in Srbov najtrdnejši temelj naše? narodne svobode in neodvisnosti. Kar so rekli o odločnosti, čuvati našo svobodno Jugoslavijo, to ni samo njihova volja. Dali so s tem samo izraza čuv-stvu, ki je zmagovito premagalo vsa nasprotstva in vso neslogo med nami, čuvstvu, izvirajočemu iz spoznanja, da je življenje Slovencev, Hrvatov in Srbov odvisno od življenja Jugoslavije in da sta volja naroda do svobode ter pripravljenost na vse žrtve najmočnejše orožje v borbi za kralja in domovino. Če je bil še kje kdo, ki je morda menil. da bi bili Slovenci, Hrvati in Srbi v primeru nevarnosti pripravljeni se brigati v glavnem vsak le za svojo »bajtico«, je moral zdaj spoznati svojo zmoto. Južna Srbija ni srbsko vprašanje! Ona je isto toliko hrvatsko ln slovensko vprašanje. In Bitolja prav tako, kakor nobenega drugega kraja ob naših mejah ni mogoče odtrgati od Jugoslavije brez boja na življenje in smrt ne samo s Srbi. temveč tudi s Hrvati in Slovenci. To je danes pač vsakomur jasno, kakor je tudi iasno, da je sila vse Jugoslavije na braniku za vsak košček hrvatske zemlie, za vsak pedeni slovenske grude. Le skupno moremo živeti. To instinktivno čuti ves naš narod, pa naj nosi potem slovensko, hrvatsko ah srbsko ime. In zato je ves narod pripravljen, če bi bilo treba, tudi skupno umirati. Ko to gledamo, se znova zavedamo, Ljubljana, nedelja 24* novembra 1940 Cena 1 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefoa 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo Pomirienje o Bolgariji Bolgarska vlada zanika vse vest! o nameravani izročitvi neke note grški vladi, kakor tudi o zbiranju bolgarske vojske na grški in turški meji Sofija, 23. nov. p. V Sofiji so se duhovi nekoliko pomirili. Verjetno je, da je k temu precej doprinesla tudi notranje-poli-tična situacija v Bolgariji. Vlada je spet precej rezervirana in bolgarski tisk nič več ne nadaljuje kampanje z znanimi re-vizionističnimi zahtevami. Listi tudi niso objavili poročil o debati v sobranju. Beograjski listi, ki so objavili dva revizioni-stična govora v sobranju, so bili v Sofiji zaplenjeni. Bolgarska vlada je danes uradno de-mantirala 1. da bi nameravala Grčiji staviti nek • zahteve; 2. da bi se bolgarske četo koncentrirale na grški in turški meji. Lahko se reče, da je na Bolgarijo znatno vplivalo energično zadržanje Turčije, ki je izdala celo vrsto vojaških ukrepov na evropskem delu turškega ozemlja. Močno je na Bolgarijo vplivalo tudi dejstvo, da je Turčija v vsakem primeru pripravljena izpolniti svoje mednarodne obveznosti. Nasprotno pa vesti, k? so se razširile že snoči, da so bile v Sofiji velike demonstracije za mir, niso točne. Vežbe v zaščiti pred napadi iz zraka Sonja, 23. nov. AA. (DNBj Jutri se v vseh večjih mestih Bolgarije prično enotedenske vežbe za zaščito proti napadom iz zraka m v zvezi s tem tudi zatemnitev mest. že včeraj je bila Sofija delno zatemnjena, da se meščanstvo navadi na stanje popolne zatemnitve. Tramvaji so bili včeraj zatemnjeni. V raznih uradih in na raznih krajih so bili posta vi jem aparati za alarm. Protiletalska obramba je mobilizirana za časa teh vežb. Sofija, 23. nov. j. (Ass. Press) Včerajšnje italijansko vojno poročilo, v katerem je italijansko vrhovno vojno poveljstvo objavilo izpraznitev Korice, je napravilo na bolgarsko javnost zelo neugoden vtisk. Slabo razpoloženje v bolgarski javnosti zaradi italijanskega neuspeha se je še poslabšalo z informacijami o stanju na bojišču, ki so jih podala grška in angleška poročila. Pred preosnovo vlade Sofija, 23. nov. j. (Ass. Press). V Sofiji se ponovno širijo govorice o bližnjih iz-premembah v bolgarski vladi. Dočim je bilo pred dnevi govora o odstopitvi celokupnega kabineta, kar je baje želela Nemčija, pa se zdaj govori le o izpremembah v posameznih resorih. V prvi vrsti naj bi odstopila sedanji zunanji minister Popov ter vojni minister Dasknlov. Kot vzrok za odstop zunanjega ministra Popova se navaja njegovo nezadovoljivo zdravstveno stanje. Papen pri kralju Borisu Sofija, 23. nov. j. (TOP) S privatnega vira, ki pa velja za popolnoma verodostojnega, potrjujejo informacije, da je bil nemški poslanik v Ankari o priliki obiska v Sofiji sprejet tudi v avdienci pri kralju Borisu. Sicer pa naglašajo k Papenovemu obisku, da je bil to zgolj vljudnostni poset, ki ga nemški poslanik nikoli ni zamudil, kadar je potoval skozi Sofijo. Obsedno stanje v evropski Ttsrčf ji Ankara, 23. nov. s. (Ass. Press.) Turška vlada je imela snoči sejo, ki je trajala štiri ure. Po seji je bilo objavljeno uradno poročilo, da je v evropski Turčiji proglašeno obsedno stanje. Tudi Carigrad pade pod območje obsednega stanja. Ta ukrep je bil izdan v svrho zavarovanja obmejnih predelov ob bolgarski in grški meji ter za zaščito Dardanel. Določila prepovedujejo med drugim vsem tujcem dostop v ta ozemlja. Trajanje obsednega stanja je določeno zaenkrat za en mesec, Lokalne vojaške in policijske oblasti imajo pravico, da odrede preki sod, da rekvirirajo zasebno imetje in izdajo vse druge ukrepe, ki so potrebni za vzdrževanje javnega reda in varnosti. Papen prinaša predloge Turčiji Carigrad, 23. nov. j. (Un. Press.) V turških političnih krogih smatrajo, da pomeni obisk, ki ga je napravil poslanik Papen na povratku v Ankaro v Sofiji, samo vmesno postajo nemškega poslanika pri turški vlada, ki ima najbrže nalogo Se v poslednjem trenutku, upoštevajoč bolgarsko stališče, pripraviti na prijateljski način turško vlado do tega, da ne bi storila kakega prenagljenega koraka nasproti Bolgariji. Najbrže bo poslanik Papen skušal v Ankari predočiti, da se z načrti držav osi strinja tudi Rusija, in da bi vsako trdovratno vztrajanje Turčije proti tem načrtom slednjič pomenilo tudi turški afront proti veliki sovjetski sosedi. Gotovo bo nemški poslanik prijateljsko, toda z vsem poudarkom opozoril Turčijo, naj ne stori ničesar kar bi moglo razširiti sedanji vojni požar na Balkanu, ld si ga Nemčija nikakor ne želi. Ankara, 23. nov p V zvezi s povratkom nemškega poslanika Papena v Ankaro se širijo v nemški javnosti raznovrstn. komentarji. Veliko pozornost inozemskih opazovalcev so izzvali najnovejši vladni ukrepi. Proglasitev obsednega stanja ob Dardanelah in v Traciji se smatra kot jasen znak Turčije, da hoče biti pripravljena na vse možnosti v trenutku, ki ga obedežuje po njenem prepričanju prehod v novo fazo sedanje vojne. Turški politični krogi izjavljajo v ostalem, da ne obstoja nobena tre- nutna in direktna nevarnost za Turčijo, in da so izdani ukrepi samo znak, da je Turčija čvrsto odločena, da ne bo v nobenih okoliščinah dopustila kršitve svoje neodvisnosti. Izvršitev teh preventivnih ukrepov se smatra kot dolžnost napram turškemu narodu. Nemški poslanik Papen je že stopil v stike s turškimi državnik- ter mislijo, da je predložil gotove predloge velesil osi, vendar se v Ankari ne more zvedeti, ali so bili ti predlogi izdelani sporazumno z Rusijo. Zadržanje turške javnosti je tako. da se ne more kot posledica misije poslanika Papena pričakovati nobena izprememba stališča Turčije Turška zunanja politika se je vodila od početka sedanje vojne v interesu državne celotnost; m neodvisnosti in se to načelo ne bo opustilo, kakor naglasa turški tisk Na drug' strani prav tako pričakujejo, da poslanik Papen ne bo postavil nobenih zahtev, ki bi mogle izzvati najmanjše kolebanje turške politike. Kritika bolgarske politike Carlg«d, 23. nov. j. (AFI.) V listu »Jeni Sabah« objavlja znani turški poslanec Husein Džahid Jalčin ostro kritiko na račun Bolgarije, ki skuša iz zapletenega po- ložaja, ki je nastal na Balkanu, kovati za sebe cenen dobiček. Jalčin obžaluje, da kaže Bolgarija v tem trenotku tako malo smisla za vrednote državne neodvisnosti. Nato navaja kot vzgled poguma, ki je tako dragocen v sedanjem času, Grčijo, ki jo je Bolgarija imenovala neprištevito zaradi pogumnega odpora v napadu na njeno teritorialno neodvisnost. Prihodnji teden izredno važen Carigrad, 23. nov o Po informacijah agencije United Press so politični krogi v Turčiji mnenja, da bo prihodnji teden odločilnega pomena za južnovzhodno Evropo. Potovanja državnikov jugovzhodnih držav v Nemčiji so vzbudila v turških krogih največjo pozornost »Igdam« pravi, da je Turčija pripravljena boriti se z vsemi svojimi sredstvi za svojo usodo. Pri tem pozorno spremlja sedanji razvoj mednarodnih dogodkov Nadejamo se, beleži list, da kralj Boris ne bo napravil nikake napake, ki bi mogla Bol-»arijo zaplesti v vojno HUMUNIJA SE JE PRID BERLINSKI TROZVEZI Protokol o pristopu so včeraj o priliki Antonescovega poseta v Ber-lina podpisali zastopniki Nemčije, Italije, Japonske In Rumimife Sedaj pride na vrsto Slovaška Berlin, 23. novembra A (DNB). Zunanji minister Nemčije v. Ribbentrop, šef političnega odseka v italijanskem zunanjem ministrstvu poslanik Butti in japonski poslanik v Berlinu Konusu na eni strani, ter upravitelj rumunske države general Antonescu na drugi strani, so podpisali v Berlinu 23. novembra protokol o pristopu Rumunije k trojnemu paktu, ki so ga 27. septembra 1940 podpisale Nemčija, Italija in Japonska. Protokol se glasi: Vlade Nemčije Italije in Japonske na eni in vlada Rumunije na drugi strani ugotavljajo po svojih pooblaščencih: 01. 1. Rumunija pristopa k trojnemu paktu. ki so ga 27. septembra 1940 podpisale v Berlinu Nemčija, Italija in Japonska. Čl. 2. V kolikor bodo skupne tehnične komisije, določene v čl 4 trojnega pakta, razpravljale o vprašanjih, ki zadevajo tudi interese Rumunije. bodo pri posvetovanjih komisij navzoči tudi predstavniki Rumunije. Čl. 3. Besedilo trojnega pakta se priključuje temu protokolu kot dodatek. Ta protokol je izdelan v nemščini, italijanščini japonščini in rumunščini Vsako besedilo velja kot original Protokol stopi v veljavo takoj po podpisu. Antonescova izjava Po svečanem podpisu protokola o pristopu Rumunije k paktu treh sil ie general Antonescu izjavil: Zavedam se dejstva, da danes podoi-sujemo državni akt. ki je zgodovinskega Domena ne samo za živlienie in razvoi rumunskega naroda, temveč tudi za Evropo. ki ie izšla iz žrtev današnie vojne. Ne gre za diplomatsko formalnost, ki so se v zadnjih dveh desetletjih tolikokrat dogajale, temveč za temeljni akt nove orientacije rumunske države ter za ideren in dejanski prispevek rumunskega naroda k obnovi Evrope in sveta, kakor tudi k obrambi današnje civilizacije, ki ima zagotovilo v zmagi držav, ki jih združuje trojni pakt. Vsi napori v zadniih dveh desetletjih, da se zagotovi trajen mir. so ostali brez uspeha, ker se je vse razblinilo v prazni retoriki konferenc in v ideologijah. ki so bile podrejene zlim interesom rušilnih sil. ki niso upoštevale zemljepisnih dejstev, katerih ne sme nihče zanemariti ne da bi občutil težke po- kako napačne so ocene onih, ki vidijo naš narod že toniti v materializmu. Resnica je ta, da smo se v svobodni Jugoslaviji navzlic vsem nevšečnostim in nedostatkom svojega mladega državnega razvoja okrepili z novo vitalnostjo, z novo življenjsko voljo in z globljim nacionalizmom, ki spoznava ceno narodne in državne svobode. Te vitalne narodne sile udarjajo na dan baš v dobi, ko se zdi, da je ravno ona plast naroda, ki je po prirodi svoje intelektualne usposobljenosti poklicana k podvojenemu vodilnemu delu, mnogokje zatajila. O vzrokih tega dejstva bo treba govoriti ob drugi priliki. Zato pa iz same globine naroda vro na dan sile ki spri ču je jo, koliko zavednosti in koliko razumevanja za svobodo je v širokih vrstah našega ljudstva. Nedavni zbiralni dan za našo zaslužno Cirilmetodovo družbo je dal za naše skromne razmere občudovanja vreden rezultat blizu če- trt milijona dinarjev To je dinar na vsakega četrtega Slovenca, živečega v Jugoslaviji. To je uspeh naše mladine, našega preprostega kmečkega in delavskega človeka, to je spričevaio narodne zrelosti, ki se dostojno oridrižuje manifestacijam nacionalne odločnosti in življenjske volje, katerih priča smo zadnje dni. Okrog nas divjajo viharji. Jugoslavija je na straži. Karkoli se godi in karkoli bi lahko še prišlo, nič nas ne bo našlo nepripravljene in nič ne bo zlomilo naše volje, da ostanemo za vsako ceno svobodni in neodvisni gospodarji na svoji zemlji v neporušeni državni zajednici združeni Slovenci. Hrvati in Srbi, ki bodo tudi vsak sebi očuvali svoje življenje in svojo bodočnost, ker bodo v nezlomljivi povezanosti, v medsebojnem razumevanju in nepremagljivi požrtvovalnosti znali varovati svoj skupni dom. sledi ce. Organizacija sveta, ki bo prost suženjskega jarma teh siL pa ie deians:7ioroženi in internirani. Rim. 23. novembra. AA. (DNB) Na ita-liipr^ki merorfpini strani odločno zanikajo por^iia londonskega radia, da bi italijan-pVr> čete v velikem številu nrestopile na ju-p-f^iovensko ozemlje in bile tam internirane. Poslanica grškega kralja grški vojski Atene. 23 nov. br (At. Ag.) Kralj Jurij ie izdal nocoj naslednjo poslanico na grško vojsko, ki je bila ob 20. objavljena po radiu: Vojne sile na kopnem, v zraku in na morui mornarji in vojaki! Ko ste bili pozvani od domovine, ste zgrabili za orožje, da sc spomnite svoje domc/vms«:e dolžnosti. Bi' sem prepričan, da jo boste izpolnili v poini meri. Sedaj sem sreče", da so se moje na-de i7po'nile, da so se Grki današnjih časov izkazali vredne svoiih dedov pred ti-soč'efii. OHeirji podoficirji, vojakki in ] mni-narji! Ves narod se van zahvaljuje, da stp rešil' njegovo ča«t m njegovo svobodo. ZahvrsMujem se vam tudi kot ponosni vladar takega naroda! Italijani se umikajo Ankara, 23. nov. s. Turški radio javlja «'„ položaju na grško albanskem oojišču, ;a sedaj grške čete prodirajo predvsem proti I" . uiskeinu jezeru. Italijanski umik i/. Korirv je šel v glavnem po cesti proti IVtdgradcu, ki jo je krilo italijansko topništvo Če bi se Grkom posrečilo spraviti poa svojo oblast še tudi to cesto, bi prišli •'•.il.'j;;:ii v nevarnost, da bi bil umik nji-vč glavne vojike iz Korice proti Elba-sanu zelo otežk^čen ali onemogočen. V tprimeru bi namreč Italijani težko bra-• ili gorato ozemlje med Korico in Eiba-sauum, odkoder bi Grki lahko ogrožali komunikacije. O položaju na epirskem bojišču pravi turški radio, da hočejo Grki prerezati zveze italijanske vojske z Argirokastrom. V A r girokastru se nahajajo velike zaloge italijanskega vojnega materija'a. Atene, 23 nov. s. (Reuter.) Po najnovejših poročilih izpraznaje italijanska voj-ka sedaj tudi mesto Podgradec ob Ohrid .kt m jezeru. Veliki transporti italijanske vf-j-ko odhajajo po cesti iz Podgratlca j: roti Elbasana. V zapadnem delu grško-italljnnskega bojišča so grške čete davi obnovile svoje napredovanje v smeri proti Argirokastru. Po grških informacijah poteka sedaj vsa fronta na albanskih tleh, in sfeor najmanj 8 km od meje v notranjost? Albanije. New Vork, 23 nov s. (Tass). »United Press« javlja, da so na cesti iz Pod|i ** Kmnco Ohrid, 23. nov. s Ogorčena bitka, ki je divjala v teku predvčerajšnjega dne in ponoči, je včeraj dosegla svoj višek tako da je bil boj na tej fronti najbolj srdit od začetka sovražnosti. Grškim četam se je posrečilo, da so popolnoma zasedle položaje na gorah Moravi in Zvezdi. Grške sprednje straže so nato vkorakale v Korico včeraj ob 4. zjutraj. Na ozemlju, ki je zelo ugodno za gverilske operacije, moderno opremljena italijanska vojska nI mogla razviti svojih sposobnosti do popolne mere. Grki so dosegli svoj uspeh z zelo velikimi žrtvami. Boj je bil od časa do časa mož proti možu. Mrtvih in ranjenih je na obeh straneh mnogo. Italijansko vojaško poveljništvo je odredilo umaknitev svojih čet z Morave In Zvezde, da tako dobi ugodnejše položaje za svoje nadaljnje operacije Ta umik je bil izvršen pod zaščito motoriziranih edinic. Po zavzetju Korice so se Grki spustili v korčansko dolino. Italijanske čete so se umaknile na nove položaje. Grška vojska se bo sedaj morala boriti z večjimi težavami kakor dosedaj, ker bo Imela nasproti motorizirane Italijanske edinice, ki so že pripravljene. Boji o b Ohridskem jezeru Sv. Naum, 23. nov. o. Boji med italijanskimi in grškimi četami se po padcu Korice nadaljujejo z vso srditostjo v odseku ob Ohridskem jezeru. Posebno hudi so bili včeraj, kakor še ne doslej. Ko so grške čete začutile, da prehajajo italijanske čete v protinapad z namenom, da bi zavzele izgubljene postojanke, so izvršile na svojem desnem in levem krilu nanje hud pritisk. Obenem je italijansko topništvo postajalo čimdalje bolj aktivno. Ko so Grki prodrli v južne kraje ob Ohridskem jezeru, so se boji prenesli v to pokrajino. Desno krilo grške vojske napada v smeri proti Podgradcu, pri čemer se italijanske čete odločno upirajo. Tudi levo krilo grških čet močno pritiska na Italijane, ki skušajo za vsako ceno obdržati pot, ki vodi v Argirokastro. Italijanske čete se skušajo držati na Panaretiji in Kamiji ter na drugih planinah in zadržati prodirajoče grške čete. Od včeraj se čujejo neprestane eksplozije letalskih bomb. Angleški in grški bombniki zasipajo neprestano z bombali cesto, ki vodi iz Korice v Podgradec, kakor tudi Elbasan in Tirano. Ob 11. dopoldne se je čula severnozapadno od Pod-gradca strašna eksplozija. Snoči sta bila v bližini naše meje sestreljena na albanskem ozemlju en italijanski in en grški bombnik. Boji med grškimi in italijanskimi četami se nadaljujejo z vso srditostjo. Italijansko poročilo Nekje v Italiji, 23. nov. AA. (Štefani) Službeno sporočilo št. 159 glavnega stana italijanskih oboroženih sil se glasi: Grško bojišče; Naše čete razvijajo pravilno svoje načrtne premike, da bi prispele do novih postojank. Naše letalstvo je j bombardiralo objekte na sovražnikovih po-stojankak, zlasti pa v odseku pri Korici ter je zadelo cestna križišča, zbirališča čet in sovražnikove čete med korakanjem. Vsa naša letala so se vrnila domov. Severna Afnka: Pojavila so se sovražnikova letala in povzročila več škode. V Bardiji in Verni ni bilo nobene škode. Eno naših letal, za katero je poročilo 167 trdilo. da se ni vrnilo, smo našli s pilotom vred med našimi črtami. Vz°dna Afrika; Naša letala so bombardirala letališča Roserei in pri tej prilik1 uničila na tleh eno letalo, drugo letalo pa poškodovala. Naši letalski oddelki so bombardirali sovražnikove postojanke pri Ga-labatu in povzročili hude požare v pristanišču Sudan. Pri napadu treh sovražnikovih lovskih letal tipa Cloucester so naši letalci zbili dve letali, vsa naša letala pa so se vrnila domov. Sovražnikova letala so bombardirala Kasalo in zanetila požar v vojaški bolnišnici. Sovražnikovi letalski oddelki so metali bombe tudi na Bari in zadeli zlasti zasebne hiše. Ubita je bila ena ženska, pet oseb pa je bilo ranjenih, med njimi ena ženska in dva otroka. Dva majhna požara sta bila takoj zadušena. DrugI silovit napad na mesto Birmingham Trajal je brez pres tanka 11 ur — Občutna škoda na industrijskih, trgovskih in stanovanjskih poslopjih London, 23. nov. j. (Ass. Press) Nemško letalstvo si je v noči od petka na soboto izbralo za glavni cilj svojih napadov spet industrijsko mesto Birmingham v za-padnem delu osrednje Anglije. Pričelo je z napadi na industrijske naprave v tem mestu že v zgodnjih večernin urah, nakar so se napadi s kratkimi presledki nadaljevali vso noč do ranega jutra. V skupinah po več desetin letal so doletavali nemšlii avioni z vseh smeri nad Birmingham ter ga obsipali z rušilnimi bombami vseh kalibrov in s stotinami zažigalnih bomb. Opazovalci so ugotovili, da so nemši-ia letala nenehoma izpreminjala napadalno taktiko, tako da angleško protiletalsko topništvo ni moglo v polni meri izvršiti svoje naloge, dasi j j napadalce silovito obstreljevalo. Pred vsakim novim bombardiranjem so posebne skupine nemških letal vrgle nad mesto števiine svetlobne rakete na padalih, tako da so bili cilji za bombardiranje jasno osvetljeni. Bombardiranje je povzročilo zelo občutno škodo tako na industrijskih zgradbah, kakor tudi na stanovanjskih in trgovskih poslopjih v samem mestnem središču. Bati se je, da bo tudi število človeških žrtev, ko bodo na razpolago vsi podatki, zelo občutno. London in Liverpool sta bila v nočnih akcijah nemškega letalstva to pot cilja drugega reda in je bilo v obeh mestih vrženo le od posamičnih letal manjše število rušilnih in zažigalnih bomb. Povzročena škoda nikjer ni bila večjega obsega. Redki požari so bili še pred jutrom omejeni. Število človeških žrtev niti v Londonu niti v Liverpoolu ni občutno. Razen omenjenih ciljev so bombardirala nemška letala tudi še neko mesto na južni angleški obali, kjer pa so jim ni posrečilo pogoditi izbranih ciljev. Lend«n. 23 nov j. (Reuter) Tnformaei,-ska služba letalskega ministrstva oh.y-vi.la, da je bii nočni napad nemškega letalstva na Birmingham zelo hud in dolgotrajen, j Trajal je neprestano 11 ur in se je končal j šele ob 5 zjutraj. Val zp. valom so prihajala nemška letala nad to mesto z vseh strani ter je bilo med enim in drugim napadom presledka le po kakih 10 minut. Letala so metala na mesto najprej svetlobne rakete, ki so jim sledile številne zaži-galne in rušilne bombe vseh velikosti, i Bombe so padale širom mesta. Zaporni ogenj angleškega protiletalskega topništva je bil strašen in ga tu vobče še nikoli niso doživeli v tolikšni silovitosti, žarometi so ponovno ujeli napadalce v Bvoje svetlobne stolpce ter jih s tem prisilili, da so se morali dvigniti v večje višine. Zaradi napada so spet največ trpele privatne zgradbe. Bati se je, da bo seznam ubitih in ranjenih civilnih oseb zelo obsežen. Oddelki reševalcev so bili vso noč na nogah, ne meneč se za bombe, ki so deževale krog ln krog njih. Neko letalo se je spustilo posebno nizko nad mesto ter je ulice obstreljevalo s strojnicami. V središču mesta je bila povzročena škoda manjšega obsega. Danes zjutraj so bile ulice v trgovskem delu spet tako živahne, kakor običajno. Danes dopoldne je močna skupina nemških letal, broječa kakih 60 bombnikov in lovcev, preletela jugovzhodno angleško obalo, ter je v dveh zaporednih valovih poizkusila izvršiti dnevni napad na London. Učinkovita angleška protiletalska obramba pa je letala zavrnila in se je le posameznim posrečilo doseči predmestja Londona. Popoldne je 12 težkih italijanskih dvo-krilnih letal pri Doveru preletelo Rokavskl preliv ter poizkusilo prodreti nad Anglijo. Ogenj protiletalskega topništva pa je letala, ki so preletela v tesni formaciji, zavrnil. Italijanska letala so se mahoma znašla v krogu razpokajočih se granat, pred katerimi so se morala umakniti nazaj preko Kanala. Kmalu nato pa se je skupina italijanskih letal, ki se je med tem povzpela še višje, ponovno vrnila proti angleški obali, bila pa je tudi v drugič zavrnjena. Sedem italijanskih bombnikov sestreljenih London, 23. nov. s. (Reuter). Ob 16. je javilo letalsko ministrstvo v posebnem komunikeju, da je neka angleška lovska eskadrila letal Spitfire danes nad Doversko ožino v letalski bitki sestrelila 7 italijanskih lovskih letal in eno nemško lovsko letalo. ne da bi sama utrpela Izgube. Italijanska lovska letala so v dveh skupinah poskusila prodreti preko angleške obale, pa so bila od angleških lovcev in protiletalskega topništva obakrat zavrnjena. Italijanska letala so spremljale večje skupine ner-ških lovskih letal tipa Messei-schmidt Ta so letela v veliki višini nad italijanskimi letali. Kapa*!! na London London, 23. nov. s. (Reuter) Letalstvo n notranje min.sirstvo javljata v svojem nocojšnj« m komunikeju: Sovražni bombniki :n lovski bombniki so danes izvedli tri napode na južnovzhodno Anglijo. Ena manjša formacija sovražnih lstal je v ve-liki vit:ni prodrla tudi do Londona. Ko-Mkor je do večera znano, je bilo vrženih elo majhno število bomb. Povzročene je bilo nekaj --.kode na stanovanjskih hišah v nekem predmestju v iužrem Londonu ter v nekem mestu ob ustju Temze. Do 17 30 ie bHo ugotovi eno da ie bilo danes nad AngVo se.«*r?l.ien h skupno 10 sovražnih lovskih 'etnl. *Ted n.i'mi ie b'lo 7 italijanskih :n 3 nemška. Na aneleški strani n' bilo izgub. Notranje ministrstvo ie 'zdalo dnnes na prebivalstvo posebno opozorilo, da paj ~e nihče ne približa sestreljenim nerr^kirn letalom, ker obstoj; vedno nevarnost eksplozij Ministrstvo nravi, da 1e v taUih primerih zadnje čase zgodilo več težjih nesreč. Nemško poročilo Berlin, 23 nov AA (DNB) Nemiko vrhovno poveljstvo sporoča: V noči med 21. in 22. novembrom je nemško letalstvo nadaljevalo z maščevalnimi akcijami proti Londonu ter Uvedlo nove napade na Birmingham, Coventry, Bristol in Southampton. Včeraj so se nadaljevali napadi na London, Brghton in na druge važne vojaške objekte. V srednji Angliji so bojna letala bomoardirala več letališč in povzročila požare v hotelih in zavetiščih. Na jugovzhodni obali Angiije kakor tudi pri Lincolnu so bile hudo bombardirane prometne naprave Pri napadih na konvoje sta bili dve tovorni ladje težko zadeti od bomb. V noči med 22. in 23. novembrom so britanska letala napadla kraje v za pa dni Franciji in v zapadni Nemčiji in bombardirala prvenstveno stanovanjske četrti Požari, ki so izbruhnili v podstrešjih. 90 bili hitro pogašeni Ubitih je bilo 7 oseb, okrog 20 pa ranjenih Protiletalsko topništvo je zbilo 1 sovražno letalo. Eno nemško letalo je izginilo. Ali so pljučne bolezni ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima očitne vse. ki trpe na astmi. Katarju pljučnih vrhov, zastarelem kaši ju, easiuzenosti, dolgotrajni Hrlpavo»ti bi hripl, a doslej še niso našli zdravila Vsi taki Doiolk! dobe pri nas POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI izpod peresa gosp. drja. med Gutmanna. — Freba je pisati samo karto (frankirano z 2 din) s točnim naslovom na: PUHLMANN & Co.. Berlin 614. M ;gclstrasse Nr. 25-25a. Odobreno od mio. soc. pol. samtetsko oddelico «. s. t>i M16 od 12 iii 1936 Tedenska feHaasa napadov na namšlia ssssta Poročilo angleškega letalskega ministrstva o letalskih akcijah nad Nemčijo v preteklem tednu London, 23. nov. j. (Reuter) Pregled letalskega ministrstva o angleških letalskih akcijah nad Nemčijo in zasedenim ozemljem v preteklem tednu nudi naslednjo sliko: Razen mnogoštevilnih bombnih napadov na nemška letališča so izvršila angleška letala še nad 70 drugih napadov ia razne nemške vojaško važne objekte Glavno pozornost so angleški bombniki posvečali nemškim pristaniščem in brodovjem Skoraj 40 odstotkov vseh angleških zračnih napadov je veljalo vojaškim objektom Na drugem mestu so industrijska podjetja, na katere je bilo izvršenih 25 odstotkov vseh napadov, na tretjem mestu pa petrolejske rafinerije in skladišča, na katere je bilo izvršenih 19 odstotkov vseh bomhniških akcij. Ostalih 6 odstotkov napadov ^e bilo usmerjenih na skladišča ter na železniške naprave. Najhujši napadi so bili izvršeni na Hamburg. ki so ga angleška letala obiskala v dveh zaporednih noč?h ter ga obsipala z bombami od mraka do drugega jutra. Ob tej priliki so izbruhnili običajni veliki požari. Pri enem izmed teh napadov je nastalo v velikih ladjedelnicah »Blohm & Voss« do 12 hudih eksplozij. Na neko ham-burško okrožje je bilo vrženih '000 zažigalnih bomb Nad tisoč zažigalnih ter težkih rušilnih bomb je bilo prav tako vrženih na naprave za pridelovanje sintetičnega bencina ter na skladišča v Gelsen-kirehnu. Obsežne naprave tega podjetja, ki baje producira letno 300 000 ton umetnega bencina, so bili požari, ki so izbruhnili ob napadih, uničili na površini pol kvadratne milje. Pri Gelsenkircnnu so bile napadene še dve druge petrolejske rafinerije, dalje železniške naprave ter premogovniki. Hudo škodo so v minulem tednu povzročili angleški bombniki nato v tovarnah sintetičnega bencina v Leuni. Napadi na to podjetje so navzhr zelo neugodnemu vremenu trajali skunio več ur. V Berlinu je bila bombardirana tovarna za električne instrumente, s katerimi so opremljene ladje nemš'ce vojne mornarice. Velik napad je bil nato izvršen t a veliko porensko pristanišče Duisbun?-Ruhr- ort, ki je največja rečna luka na svetu. Gb tem napadu so angleška letala navzlic močnim žarometnim oddelkom in silnemu ognju nemškega protiletalskega topništva metala bombe iz višine manj kot 700 m. Podmorniško oporišče Loi^e.it ter letališče v Stavangerju na Norveškem sta geografsko najbolj med seboj oddaljeni točki, med katerimi so se raztezali angleški zračni napadi vzdolž zapadne atlantske obale. Dnevni napadi so veljali Bremenu, Kol-nu ter prekopu Dortmund - Ems. toda najpomembnejši med njimi je bil napad na Škodove tovarne v Plznu na Češkoslovaškem, v okviru katerega so morala angleška letala preleteti nad 2500 km coigo pot. Pri vsoh teh napad:h je angleško letalstvo izgubilo samo 9 letal. Nadaljnje podatke o uspešnosti angleškega orožja proti N< -pčiji objavlja admi-raliteta. katere p> dra-ginjskih razredih: 1. uradnikom od 8. do vključno 5. položajne skupine 150, 120, 80 din; 2. uradnikom v 9. in 10 pol. skupini 200, 160, 100 din; 3. uradniškim pripravnikom ne glede na šolsko kvalifikacijo 150, 120, 80 din; 4. zvaničnikom 120. 100, 70 din; 5. služiteljem 100, 80, 50 din; 6. kontraktualnim uradnikom in honorarnim uslužbencem z mesečnimi brutto dohodki do vključno 1000 din 100, 80, 50 din, od 1001 do 1400 — 120, 100, 70 din; od 1401 do 2500 — 150, 120, 80 din; od 2601 do 3000 — 150, 120, 80 din; 7. dnevnlear.iem, cestarjem in stalnim ■estnim čuvajem z mesečnimi brutto na- , gradami do vključno 1000 din 100, 80, 50 din; od 1001 do 1400 din 120, 100, 70 din; od 1401 do 2600 din 150, 120, 80 din; Čl. 2 določa osebne doklade za vojne uradnike. Določbe so v glavnem nespremenjene. V naslednjem odstavku slede določbe o izrednih osebnih dokladah uslužbencem direkcije rečne plovbe, državnega i posestva na Belju in sladkorne tovarne na CukaricL Cl. 3 pravi: Členu 2. gornje uredbe sledi čl. 2a, ki se glasi: Vsem državnim upokojencem pripadajo izredne osebne doklade, in sicer onim, katerih pokojninski dohodki znašajo ne računajoč rodbinske doklade mesečno brutto do 1000 din (po draginj skem razredu): 160, 120, 80 din; 1001 do 1600 din: 140, 100, 80 din; 1601 do 2000 din: 120, 80, 50 din; 2001 do 2600 din: 100, 70, 50 din. Ta uredba velja od L decembra 1940 * Iršla je tudi uredba o osebnih in rodbinskih dokladah za sta roupokojence. Objavljamo jo na 4. strani. Volna v Afriki L°ndon 23. nov. s. (Reuter) Adimlrall-teta je javila opoldne v ponormem komuni-keiu. da so angleike vojne ladje s podporo letalstva v sredo ponoči bombardirale italiiemsko vojaško taborišče v Mektlli. 15 mi1 j vzhodno od Sidd Baranija v zapadni pu ščavl v Egiptu. Bombardiranje je trajalo nr.d eno uro" Povzročeni so bili trije večji požari. Sovraži k je odgovar;'al s topov-ognjem, tod* na angleških ladjah nI bila povzročena niti škoda, niti ni bilo žrtev. V Mektili se nfihe jajo prve postojanke !tal janske vojske v Egiptu. Današnja konr nike poveljstva angleške vojske na Bližnjem vrhodu javlja: V Sudanu so naše izvidnice s podporo topništva včeraj nadaljevale svojo aktivnost v ozemlju med Galabatom in Metemo. Na drugih frontah ni nobene spremembe. O bojih, ki so sedaj v teku v okolici Ga-labata v Sudanu, izjavljajo na merodajnih angleških vojaških mestih, da so v teh bojth Angleži znova povzročili Italijanom velike izgube. Zanimivo nemško predavanje v Beogradu Jugoslovansko-nemfiko društvo v Beogradu je v petek popoldne imelo ob desetletnici svojega obstoja svečano sejo. ki so ji prisostvovali tudi predsednik vlade Dragi ša Cvetkovič. zunanji in še nekateri drugI ministri, nemški poslanik v. Heeren in drugi odlični predstavniki, med njimi glavni tajnik Nemško-jugoslovanskega društva v Berlinu Kurt Heirer, ki je nalašč zato prispel v Beograd. Predsednik dunajske akademije znanosti univ. prof. dr Henrik v Srbik je predaval o odnošajih med Nemčijo ln evropskim jugovzhodom v preteklem stoletju. Orisal je zgodovinske za- kone, ki so od nekdaj določali odnoSaje med Srednjo Evropo, v glavnem torej med nemško državo, ter velikim prostorom evropskega vzhoda in jugovzhoda. , Za svoja izvajanja je žel ugledni predavatelj živahno odobravanje. Nemški posla^ nik v. Heeren in beograjski župan Tomič sta bila izvoljena za častna člana društva. 1 KonHnadja zagrebških manufakturistov Zagreb, 23. nov. o. Policijske oblasti so danes obsodile manufakturne trgovce Al-darja Fleischmanna, Belo Biichlerja in Ljudovita Praeger - Previča na prisilno bivanje v Udbini za nedoločen čas, ker so navijali cene manufakturnemu blagu. 2e danes so bili vsi trije odpeljani v Ud-bino. Razen tega je bila proti njim vložena prijava pri sodišču. Slovenski inženjerji na zagrebški tehniki Zagreb, 23. nov. o. Na tehnični fakulteti zagrebškega vseučilišča so danes dosegli diplomo strojnih inženjerjev Slovenci Ludvik Sef iz Zagreba, Peter Šegvič iz Novega Sada, rDago Kavčič iz Kranjske gore in Vitomir Bratina iz Ljubljane. Iz državne službe Beograd, 23. nov. p. Piemeščeni sta na L žensko realno gimnazijo v Ljubljani prof. Vera Pire in na n. žensko realno gimnazijo v Ljubljani prof. Milena K obe, obe doslej na ženski realni gimnaziji v Ljubljani. Za zdravstvenega pristava 8. poL skupine pri sreskem načelstvu r škof ji Loki je imenovan dr. Viktor Kocjančič, doslej uradniški pripravnik. Zemunska vremenska napoved: Toplejše, delno in pretežno oblačno vreme, ponekod megla. MODERNO PRESELJEVANJE NARODOV sem nam je znana Se iz šolskih klopi ona zgodovinska doba. ki zaključuje stari vek in ki so jo nemški znanstveniki označili kot dobo preseljevanja narodov. Znan je potek tega silovitega gibanja ljudskih množic, ki je dokončno odločilo usodo rimskega cesarstva: Iz osrčja Azije se je iztrgalo divje hunsko pleme ter sprožilo premikanje sarmatskih in germanskih ljudstev, da so v poolahu bežala pred strašnimi Mongoli Atile iz današnje Ukrajine in Sedmograške noter v Galijo, Španijo in celo v severno Afriko. Nemčija To so pretežno Nemci iz dežel, ki so tekom dogodkov postale nesporno politično področje Moskve: Baltske države. vzhodni del Poljske, severna Buteo-vina in Besarabija. Omembe vredno ie, da nemški narod več ne računa na one stotisoče Nemcev, ki so naseljeni v sovjetski Ukrajini ali v republiki povolških Nemcev. Dvajsetletna vzgoja doraščajo-čdh pokolenj v sovjetskem pravcu ie povzročila, da bi se ti preseljenci v Nemčiji čutili izkoreninjene ter bi tako ostali neljub političen živelj v novi domovini, ako bo naposled bila Moskva soglasna z njih Bajko šublc: Prihod Slovencev ▼ nafte kraje Sodobno preseljevanje narodov m rrSL ▼ :aekoliko drugačni obliki, toda v neprimerno večjem obsegu. Dočim ima prese-Ije vanje narodov ob koncu starega in ob začetku srednjega veka čisto elementaren značaj ter so se bežeča plemena napotila v svet pod vtisom strahovitega preplaha v popolno negotovost brez določenega smotra, se danes vrše preselitve do skrbno izdelanem načrta, v največjem reda. njih gibalna sita pa ni več strah, marveč državna potreba in misel narodne koncentracije. Največji napor v tem pogledu Je ▼ radnjih dveh desetletjih izvršil ruski narod. Tu je Slo za preselitev milijonov ▼ ipredeie, ki v zgodovini človeštva še n*-kočfc niso biH naseljeni, ampak so do da-neeknjiii dni ležali prazni ki neizrabljeni. Mcekovgka vlada je načrtoma odstranila šibkost ogromne sovjetske države, ki je taHa v tem. da je bilo nje zapadno krilo pregosto naseljeno, vzhodni, neizmerno bogati, toda skoro neobljudeni predeli pa so kričali po našel jerrLcih. M naj bd dvignili bogastva zemlje v korist celcfcopno-stL Rusko preseljevanje je čisto notranjega značaja in v ničemer ne prizadeva interesov drugih narodov. Moskovska vktda le z enostavno odredbo odkazala sto ki stoti sočem nova bivališča v zapadni in vzhodni Sibiriji, kjer so začela iz zakotnih sel rasti velika mesta z živahno industrijsko delavnostjo, mesta, ki so ▼ položaju, da preživljajo sama sebe. poleg tega pa donašajo tudi državni skupnosti korist Drugi, sicer znatno manjši val naselnikov je šel na sever za polarni krog ter ie tudi te od pradavnine prazne kraje vklenil v gospodarsko področje ruskega naroda. Mesti Kirovsk na skrajnem severu in Komsomolsk na skrajnem vzhodu omejujeta ta silni in zdravi napon ruskega naroda. Proces še davno ni zaključen, pokazal pa je že sedaj, da se je azij- sko krilo države ojačilo in da ni skoro v ničemer več odvisno od evropskih pokrajin, niti glede prehrane, industrijske proizvodnje niti glede obrambe meje. Človeška reka pa še vedno teče na vzhod in kadar bodo izdani zaključni podatki o tem preseljevanju, se bo pokazalo, da svet še ni videl tako mogočnega preseljevanja. tako glede preseljenih milijonov duš. kakor glede poseljenega prostranstva. Dočim se v Rusiji vrši v velikem obsegu preseljevanje zaradi razselitve pregosto naseljenih predelov in zaradi smo-trenejše izrabe gospodarskih virov, imamo v Srednji Evropi zaradi bistveno različnih razmer povsem nasprotni pojav preseljevanja. Njega povzročitelj je politična volja Velike Nemčije, oprta na soglasje vsega nemškega naroda toda brez radevoljnega pristanka tistih narodov, ki jih soprizadeva to velikansko preseljevanje ljudstva. Osnovna državna misel Velike Nemčije zahteva osredotočenje nemškega življa na strnjenem in zaokroženem ozemlju. Misel vodje nemškega naroda je nedvomno občudovanja vredna. Popraviti hoče neugodne posledice razvoja Dreteklih stoletij, ko se je nemški živeli razsul po pokrajinah vzhodne in iu-gozhodne Evrope, ter s tem odtegnil državi in narodu na stotisoče dragocenih siL Res ie sicer, da so nemški izseljenci povsod našli ugodne živlieniske pogoje za dober obstanek, toda nemški otoki so se v tujem okolju postopoma raznarodovali, se odtujevali nemštvu in zlasti v rasnem pogledu podlegali mešanju z drugimi narodi. kar smatra nemška uradna doktrina za veliko zlo. Pri dinamičnem značaju nemške politike ie od zamisli do uresničenja le korak. ki ga merodajni nemški krogi ne odlašajo radi. Osredotočenje nemškega življa na področju sedanje Velike Nemčije se kljub vojni, ki itak nalaga državi celo vrsto novih nalog izvaja z železno doslednostjo. V dosego svojega cilja se poslužuje nemška državna politika treh različnih načinov Prvi ie ta da si enostavno Dripoii one ookrajine. ki meie na Nemčijo in ki so imele oo ljudskem štetju izpred 30 let vsai relativno nemško večino. Kakr.r srno videli Dri priključitvi su-detskega ozemlja, se ta kriterii ne jemlje preveč strogo kar1ar gre za zaokrcženie prlDojene posesti Drugi n~čin ie. da kliče iz tujine svoie narodne pripadnike, kjer žive tako daleč v tujem svetu, da bi jih še tako snelA notegiiene rref" r-omr-prti življenjskega prostora ne zajel, v Veliko preselitvijo. Tretji način je odpoved na dei narodnega oeemlia z istočasno preselitvijo nemškega ljudstva v nove pridobljene pokrajne Velike Nemčije. Ta primer — južna Tirolska — najbolj dokazuje trdno voljo rajha po osredotočenju vsega nemštva na enotnem strnjenem prostoru. Izselitev Nemcev iz južne Tirolske je bila odgodena. kar je v ostalem odrejeno tudi za nekatere druge nemške manjšine v tujih državah. Nobenega dvoma ne more biti, da bo zmagovita Nemčija tudi še preostalo svojo narodno diasporo poklicala v svoie meje. Kier tedai ta problem še ni načet, ni s tem rečeno, da ie odložen in opuščen. Pri notranjem preseljevanju v Rusiji smo videli, da neprimerno večje preseljevanje ljudstva ni šlo nikomur v škodo, ker je poselilo samo doslej neobljudene predele. V Nemčiji je stvar bistveno drugačna. Nemčija sama na sebi je že itak ena izmed naj gosteje naseljenih držav Evrope in za nove priseljence je prav težko najti primernih prostorov. To kočljivo vprašanje pa ie preseli t vena komisija rešila prav radikalno. Ves prostor, kolikor ga je potrebno za stotisoče nemških preseljencev ter za stotisoče onih Nemcev, ki jih vlada namerava preseliti na vzhod iz zapadne Nemčije, ves ta potrebni prostor se enostavno odreže od poljskih narodnih tal. Dosedanji lastniki zemlje moraio brez odškodnine zapustiti pradedovska tla ter oditi dalje na vzhod, kjer so jim odkazana nova zemljišča, zopet brez odškodnine odtujena dotedanjim lastnikom. Dasi nemške oblasti nag.ašaio. da je s tem tudi poljsko ozemlje očiščeno tujih narodnih otokov, smo vendar čuli zadnie dni. da so prisilnim izseliencem iz Lorene dali izbiro, da odidejo v nezasedeno Francijo ali pa na Poljsko, s čimer bi se med Poljaki ustvarili novi jezikovni otoki tujerodcev. Problem osredotočenja nemškega življa ie tedai silno težke in delikatne narave, ker oo svojem bistvu ni samo problem nemškega naroda, marveč zadeva življenjske koristi drugih narodo tem iačie. ker gre enostavno ore-ko njih in proti njim. Vse te trdote in ostrote. ki nosijo v sebi bistveni znak vojnega časa in vojnih priiemov. zahteva ustvaritev novega reda v Evropi oo novem nauku osiščnih sil Zdi se. da to preseljevanje narodnih množic ni najmanjša težkoča ki jo bo treba nremagati. na vsak način pa zadeva v živo nemške stotisoče in nenemške milijone V. G Tudi mladina me ljubi! Rdeča in spokana koža često zelo boli. Posebno nežna otroška koža je zelo občutljiva. Zato si otroci tako radi namažejo z NIVEO lice in roke, predno gredo na ulico. DOGODKI PRtTEKL GA TEDHA Opottuni$em v peiiti^i v . Podpredsednik vichyjske vlade. Pierre La-val je v tvojem 26letnem javnem delovanja ponovno dokazal, da nima nikake vodilne misli, da ne pozna zvestobe programu in stranki ter da je vse svoje življenje delal politiko z vidika trenutne potrebe. Kot delavski sin je začel svojo pot v okviru socialistične stranke in je bil l. 1914 izvoljen v parlament kot socialistični poslanec. Kmalu nato je postal tudi župan pariške predmestne občine Aubervilliers. Poslej izgine za sedem let v trušču dogodkov, zdi se, da se ne more nikakor preriniti v ospredje, ker mu zastirajo pot Clemenceau, Briand in druge veličine z zelo podobno socialistično preteklostjo. Naenkrat pa je presenetil francosko javnost l. 1921, ko je odlično sodeloval na razkolu francoskega marksizma ter se odločno izrekel za komunizem in njegove voditelje Cachina, Doriota in Fros-sarda. To je prvi Lavalov uklon od ravne linije. Drugi mu je sledil neposredno po razkola. Laval noče v komunistično stranko, mar\'eč postane najprej neodvisen socialist, nato pa samo »neodvisen poslanec« brez prave barve, ki pa ima sijajne zveze z desničarji, da je večkrat zaporedoma član njihovih vlad. Začel je kot nekolikokrainl uskok z ministrstvom za javna dela, bil poverjen nato z ministrstvom pravde ter ministrstvom dela, deset let po zatajitvi socialističnega prepričanja pa postane prvič zunanji minister in celo predsednik vlade. Volitve l. 1932 prekinejo njegovo kariero. Od vse mogočnosti mu Je ostal le te-natorski mandat. Dve leti nato rrm Je Dou-mergue v svoji vladi poveril kolonialno ministrstvo. Po umoru Barthoaja Je dobil zopet listinco zunanjih zadev. Po padcu Dou-merguea in Flandina postane Laval drugič predsednik vlade, toda krmilo države mora zapustiti že l. 1936 Potlej je V9e kazalo, da se mož ne bo dvignil nikoli več in da se bo moral zadovoljiti s svojimi milijoni, ki mu Jih je neslo njegovo politično delovanje. Svoj politični kapital Je bit popolnoma iztrošil in moral je ptiti velikanski poraz Francije. da je politični mrlič Laval fe enkrat splaval na površje. V svojem delovanju Je meSefil z desnico in z levico, z zmernimi in skrajnimi marksisti, z malomeščant in socialisti, t prote-tarci in kapitalisti. Mož ni nikoli pokazal niti sence kakih principov, trdne linije ali ideologije, njegovo edino načelo Je, izrabljati nastali položaj s pomočjo kogarkoli proti komurkoli. Dosleden pa Je samo v dveh stvareh: v svojem sovraštvu do Anglije in v osebni nenaklonjenosti do Geor-gesa Mandela. Takega moža je potrebovala vichyjska vlada, ki je tudi takoj dokazal svoje poznanje konjunkture. »S tistimi Je treba govoriti,« je dejal, »ki imaio moč in silo odločcvanja«. Zato je bil kol nejpri- pravnejša oseba takoj poslan v Pariz, da se dogovarja z Nemčije, z vodjo nemškega naroda in s poslanikom Abetzom. Razgovori niso prinesli znatnejših uspehev in podoba je, da francoska javnost v zasedenem in nezasedenem delu Francije m nedeljena na Lavalovi stiani, tako da se njegova misel evropske koalicije proti Angliji najbrž rte bo dala izvesti. Življenjepis Laval ovega partnerja v prizadevanju, najti primerno obliko za znosne odnošaje med Francijo in zmagovito Veliko Nemčijo, je samo umevno daleko krajši saj je Laval že polnih 26 let znana osebnost v dnevni politiki Francije in lepo vrsto let tudi v s\'etovni politiki, dočim je poslanik Oton Abetz dovršil komaj 37. leto svojega življenja. Novinarji, ki so o priliki Abetzovega imenovanja podrobno razpravljali o njegovi nena\'adno bliskoviti karieri, so bili glede senzacionalnih podatkov nekoliko v zadregi, pa so si pomagali z ugotovitvijo, da sodobna Nemčija postarvlja na visoka mesta mlade sile, nepopisane liste, ki jim je s tem dana prilika, da z velikimi deli izpolnijo rubrike svojega življenjskega lista. Oton Abetz ni diplomat po službi in vzgoji, kakor to ni njegov šef von Ribbentrop, izšel je iz urada zunanjega ministra in je eden izmed glavnih zaupnikov von Ribbentropa. Ob koncu vojne mu je bilo 15 let, bil pa je že tedaj navdušen nacio-nalec s to posebno noto, da se je pridružil krožku, ki je gojil medsebojno spoznavanje in sporazumevanje Francozov in Nemcev. Občeval je mnogo s francoskimi mladeniči, bival z njimi v športnih taborih ter se udeleževal vseh družabnih prireditev te vrste. Pred prihodom narodnih socialistov na oblast je služil kot učitelj risanja na šolah v Freiburgu in v Karlsruhe, nato ga je pa von Ribbentrop poklical v svojo pisarno in mu poveril vse zadeve, tičoče se dobrih odnošajev med Francozi in Nemci. V tem svojstvu si je še izdatno razširil krog svojih francoskih znancev, osobito v Francosko-nemškem društvu, ki ga je bil ustanovil von Ribbentrop. V društvu so se zbirali odlični posetniki iz Francije in Abetz je imel dovolj prilike, da se temeljito poglobi v posebnosti francoske duševnosti in miselnosti. Ob izbruhu vojne je predsedoval Odboru za Francijo v Berlinu, ki Je imel nalogo, da francosko Javnost pouči o dejanskem stanju na obeh straneh Magino-tovega zidp. Po porazu Francije Je zunanji minister poslal Abetza v Pariz kot svojega zastopnika pri vojaškem poveljstvu zasedene Francije, ko pa »o te odnosa ji med Francijo in Nemčijo nekoliko popravili, fe fuhrer imenoval Abetza za podanika r FrandJL Pretekli teden se je začel z zanimivim govorom italijanskega ministrskega predsednika Musolinija. Njegove izjave so bile namenjene predvsem italijanskemu narodu, ki mu Mussolini ni hotel Prikriti težav italijanskega voiskovania na vseh področjih sedanjih italijanskih vojnih operacij, obenem pa ga utrditi v zaupanju v končno zmago. Pozornost ie vzbudila zlasti njegova izjava da bo Italija vojno v Grčiji gotovo zmagovito končala, »če ne v dveh. oa v 12 mesecih« Zanimiv Da ie bil tudi tisti del nieeovega govora, ki ie bil posvečen F r a n c i i i Mussolini je dal Francozom iasno razumeti. da ie mogoče govoriti o sklenitvi miru samo pod pogojem popolne zadostitve italijanskim zahtevam, ki iih oa Mussolini podrobno ni navedel. Na diplomatskem področju se je ves Dretekli teden z izredno naglico nadaljevala skupna italijansko - nemška akcija za pritegnitev vseh evropskih držav na sistem velesil osi. m to z dvojnim namenom: zaradi bodoče nove organizacije Evrope ood nadzorstvom Nemčiie tn Italije ter zaradi neposrednih vojnih potreb obeh velesil v borbi proti Veliki Britaniji, zlasti odkar se ie ta borba prenesla na sredozemsko-afriško p;dročje. V smislu tega dipomatske*a delovanja, katerega sredstvo 1e postal tako zvani trojni pakt. sklenjen med Nemčiji Italijo in Japonsko v Berlinu 27 septembra tega leta. so se razvrstili v preteklem tednu nešteti diplomatski obiski a so vsi medsebojno več ali manj po-ezani Najprej ie na začetku tedna prišel v Nemčijo italijanski zunanji minister grof Ciano. ki se je skupno z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom podal 18. t. m v Berchtesgaden kamor ie prispel tudi špan.-lci zunanji minister Serrano S u n e r Italijansko-nemški razgovori so bili očividno posvečeni izmenjavi misli po Molotovljevem obisku v Berlinu v dneh od 12. do 14. t. m. Cianovi in Ribbentropovi razgovori s Su-nerjem pa so se gotovo nanašali na dokončno določitev španskih nalog v izvajanju italijansko-nemških vojnih načrtov. Španija je bila gotovo tudi povabljena. da se prikliuči sistemu trojnega pakta. Iz Berchtesgadena sta se italijanski in nemški zunanji minister odpeljala n a Dunaj, kamor sta bila povabljena madžarski ministrski pr-dsdenik g r ; f Teleki in zunanji minister grof C s a-k y. Na Dunaj ie za njima prispel tudi kancelar Hitler tako da ie bilo pričakovati važnih sklepov. Rezultat dunajskih razgovorov ie bi] pristoo M džarske k berlinskemu paktu Zadevni prot kol je bil podpisan 20 t m Ker so nekateri nemški listi tolmačili ta madžarski pristop k troinemu paktu kot posledico ruskega pristanka k novi razdeltvi Evro :e, Afrike in Az: e v smislu d ločb troinega pakta, ie ruska službera agenci',a »Tas « 22 t. m te domneve dema tirala, češ da »v nobenem oogledu ne odgov.riaio dejstvom*. Med tem Da ie bi! povabljen v Nemčijo tudi rumunski državni vcd'te'i general A n to n e s c u ki a ie na rj ovem prvem obisku v Brrliru sprem!-'al tudi zunanji minister grcfSturdza V zvezi s tem obiskom ie žo iavlieno. da se tudi Rumuniia prirlr^ži troj->e"n'i paktu, ki re bo prihodnji teden ko ob:f ;':t ■ Nemčijo tudi bolgarski ministrski prrd e.irrk in zunanji mini=t?*- verižno razširi' š? ra Bolgarijo P. av t-ko ie že sedai gotovo da se bo paktu p: id-užHa tudi S 1 o-vaška katere m!n:siri-k: p e-isednik je bi] tudi povabMe^ na obi=k v Borlin Glede Španije cdl"čiev še ni zna--a Prav tako ie š° nejasno a'i b? se-ii* Nemčija pospešila tudi svoi a že pred tedn' začeta pogajanja s Franci i o ?a sk'* ri-ev končnega mir", ker si ••e ro sodbi izrdedi za to ba:? ore-ei zman'ša"i Rusija tudi po Moloto*. ljsvem o'risku v Berlinu še vedno molči v kalijo • tega molka ne p-ekmi^.ja razni po'sl ž^cni demantiji Prevladuje pa na s io"—.o mnenje. da bo Rusija slej ko nrei čuvala svoio »strogo nevr3'nost v sedanjem konfliktu. kakor ie o tem govori' nreds-dnilc SSSR Kali-in 6 t m. n? da bi pr" t*m opustila svcie splošne čuie" ">"rt;. kakor ji to narekvie varovanje njenih življenjskih inaeresov. Na bojiščih ni bistvenih sprememb — razen na gr-kem. Letal?!-.: nao i i so se nadaljevali v vseh srre eh več': oa so bili pretekli teden zla-t: nem.5'; nao :di na Liverpool in Biminghom. Z i'Vi'ae-sko-grškega bojišča so poročila obeh vojnih strank v pe • ^-r m ozemlju. Sc*-tr/er Celjski mestni Nadaljevanje regulacije Ložnice — Obračun gospodarstva mestne občine — " "e,:ni osnutek za regulacijo mesta Celja — Cestna zveza Breg-Lisce-levšfci most-Levec Celje, 23. novembra Celljskl mestni svet je imel v petek zvečer redno sejo- župan je v začetku sporočil, da je bil sodnik upravnega sodišča dir. Jakob Mlinar na lastno prošnjo razrešen dolžnosti člana mestnega sveta in da je banska uprava namesto njega imenovala odvetnika <3t. Zdravka Kalana za člana mestnega sveta. Nato je župan zaprisegel na novo imenovanega člana mestnega sveta. Občina je intervenirala pri banski upravi zaradi prispevka banske uprave za nadaljevanje regulacije potoka Ložnice od doslej reguliranega odseka do Joštovega mlina v Medlogu. Ker pa je banska uprava sporočila, da nima na razpolago kredita za tak prispevek, bo občina samo začasno zavarovala strugo Ložnice do Joštovega mlina. Delo se bo pričelo v najkrajšem času. Mestni svet je odobril obračun gospodarstva mestne občine ter njenih podjetij in ustanov za L 1939/40 in bilanco z dne 31. marca 1940. Obračun Izkazuje 21,465.109.06 din dohodkov ln 21,192.490.84 din izdatkov. Prebitek v znesku 272.618.22 din bo občina poraMla za plačilo Fermozerjevega posestva, kl ga je kupila za 278.999.50 din. Bilanca Izkazuje 47,632-572.04 din aktiv in 17,277-804.34 din pasiv. čisti prebitek z dne 81. marca 1940 znaša torej 30,354.767.70 dn, Ot£tn£ Ja afclemOa z rudarsko družbo »Bobemljo«, ki Je lastnica premogovnika v Oscnci pri Celju, sporazum o vzdrževanju ceste Ceije-apnenik-Pristava Po tem sporazuma bo »Bobemijac vzdrževala dve trstJtnA, občina pa eno tretjino ceste Celje-apneoljc v Fečovniku, eesbo apnenik-Pri-stsva pa bo razMrfla ln vzdrževala »Bofae-mtfja« sama. Občina bo podaljšala zakupno pogodbo b tvrdtoo Rakuscti za njeno zem-IJSče ob Dečkovi cesti, kjer je vojaško veSbaHdče, do 31. oktobra 1943; letna zakupnina oiada 5500 dtn. Občina Je prodala Jerneja Maka te Jodbetu Flahubalka dve Stavbni parceli pri Mestnem zarvetišču t Medtogn po 96 din aa kvadratni meter. RegatacljBkl odsek mestnega tehničnega oddeBca Je Izdetal idejni osnutek za regulacijo mesta Celja. Ta ooratek se nanaša na pravo mesto Celju v celoti ter na dele katastralnlh občin Ost rožnega, Lftac, Košni-ce ki Zagrada v skupni izmeri 1816 ha ter Je predviden za porast prebivalstva do 50.000. Mestni svet Je vzel ta klejni osnutek na znanje. Osnutek bodo predložili gradbenemu ministrstvu ▼ odobritev, nato pa pride na vrsto izdelava generalnega in podrobnega regulacijskega načrta. Mestni svet je odobril parcelacijo zeniljl-dča dedKev ge. Confidentijevc v Zavoctol in zemljišča tvrdka Westen v Lastnem domu v Gaberju, kjer to tvrdka zgradila tri dvonadstropne stanovanjske hiše. Proračun za razširitev in dograditev ceste Breg—Lisce—levški most—Leveč zna.=a okrog 400.000 din K stroškom bo prispeval tudi sreski cestni odbor, ki bo poleg tega skrbel za vzdrževanje levškega mostu čez Savinjo. Cesto od Brega skozi Lisce do Jakopinovega posestva bodo razširili na 5 m in jo v isti širini zgradili dalje do levškega mostu in do Lovca. Vsa cesta bo dolga 3280 m. Ker bo vezala dve državni cesti in upravni občini Celje in Petirovče, bi jo bilo treba uvrstiti med subvencionirane ceste I. reda. Ob cesti, ki vodi od Belajeve gostilne na Polulah v hrib, bodo namestili javno električno svetilko. Mestna elektrarna bo podaljšala električni vod do treh novih stanovanjskih hišic tvrdke Westen na Dobrovi, tvrdka VVesten pa bo morala kriti polovico stroškov, to je 2819 din. V članstvo mestne občine so bili sprejeti kapetan v p. Franjo Toš, hišnik Karel Kroflič, Matija Intihar in Matilda Fričeva. Mastni svet je odobril ustanovitev občinskega fonda za obrambo pred letalskimi napadi in sprejel zadevni pravilnik. Pri povišanju prejemkov upokojencev, kl so v mestni službi, se invalidnina ne upo-števa kot dohodek. Za člana odborov in komisij, ki jim je pripadal dr. Mlinar, je bil Izvoljen na novo imenovani član mestnega sveta dr. Zdravko Kalan. Ogl. reg. pod S. B. 1318 od 15. XII, I93a Kako je z inflacijo V zvezi z naraslo draginjo se čuje v zadnjih mescih vedno pogosteje beseda »inflacija«. Po zatrdilu onih, ki skušajo utemeljevati zahtevane višje cene, naj bi imele vse naše težkoče v oskrbi svoj izvor v povečanem denarnem obtoku. Stvar si ljudje predstavljajo čisto preprosto. Obtok bankovcev se je v dveh letih povečal za 100o/o in morajo biti zaradi tega tudi cene za toliko višje. Tako mehanično-računsko pojmovanje ravnotežja, ki naj bi se samo po sebi ustvarilo med količino denarnega toka in cenami, pa je vseskozi pogrešno, že zaradi tega, ker se dinamični problem tvorbe cen ne da presojati statično. Poleg količine denarnega obtoka vplivajo na cene v bistveno odločujoči meri tudi psihološki momenti, kajti na trgu ne kupuje denar, temveč človek, če se blago iz špekulativ-nih namenov odtegne prometu in nastopi pomanjkanje, je to pojav zase, ki sam lahko povzroči znatno podražitev blaga tudi pri docela nespremenjeni količini denarnega obtclta. Ti psihološki momenti pogosto močneje vplivajo na tvorbo cen kakor same spremembe denarnega obtoka. Izkušnje so že ponovno pokazale, da taki psihološki faktorji v razburjenih vojnih časih prt malenkostni inflaciji lahko v silno poostrenem obsegu vplivajo na cene. Obratno pa lahko v mirnih časih razmeroma znatno povečanje denarnega obtoka ostane brez vsakega vpliva na cene. V zvezi s količino denarnega obtoka pa je treba še posebno upoštevati intenzivnost uporabe denarja, kar se pogosto označuje z ne ravno posrečenim izrazom »hitrost denarnega obtoka«. Ni vseeno, če je ves denar v živem obtoku ali pa če je znaten del denarnega obtoka tesavriran in s tem odtegnjen prometu. Tudi je bistveno važno, ali zahtevajo gospodarske in druge razmere držanje večjih ali manjših blagajniških zneskov pri podjetjih in pri posameznikih. Zavedati se moramo, da je v danem tre-notku ves denar, ki je v obtoku, razdeljen na posame*ne zneske v blagajnah in v denarnicah. Pri tem ni važno, če se ti zneski od dneva do dneva dvigajo in zmanjšujejo, važno pa je, če obstoja stalna potreba po večjih blagajniških in žepnih rezervah. V nenormalnih časih se taka potreba vedno pojavlja V našem primeru pa v tej smeri še bistveno vpliva okolnost, da še vedno nismo preboleli denarne krize iz leta 1031-32 in da še vedno ni vzpostavljeno ono zaupanje v denarne zavode, kakršno je obstojalo pred denarno krizo. Podjetniki in trgovci drže danes v blagajnah mnogo več gotovine kal-or prej, da Imajo denar sigurno na razp^ >lago, kadar ga potrebujejo. Tudi mnogi zasebniki drže spričo nenormalnih razmer doma tako zvano ■»že-lezno rezervo«, da imajo pri roki gotovino »za vsak slučaj«. Tu gre pretežno za zneske, ki so jih zlasti lani v jeseni in tudi letos dvignili vlagatelji denarnih zavodov, ko je izbruhnila vojna v Evropi. Za kakšne vsote gre pri tem, si lahko približno predstavljamo, če upoštevamo, da so se hranilne vloge samo pri bankah in hranilnicah od srede lanskega leta zmanjšale za poldrugo milijardo. Marsikdo je sicer z dvignjenim denarjem kupil nepremičnino ali podjetje in je denar v mnogih primerih prišel zopet nazaj v denarni zavod, ki ga pa je moral znova izplačati onim vlagateljem, ki so glede na odpovedne roke pozneje dvignili vloge. Vsekakor je v tej obliki v naši državi precej tesavriranega denarja. Temu tesavriranemu denarju pa se pridružujejo morda še večji zneski pri kmetu. Le spomnimo se razmer v letih najhujše agrarne krize, ko pogosto v celi vasi ni bilo mogoče menjati stotaka. Danes je na deželi mnogo več denarja. Zlasti v Vojvodini. kjer so kmetje pri znatno naraslih cenah prodali svoje pridelke, zlasti žito, konopljo, in svinje, je danes pri kmetu toliko denarja, kolikor ga ljudje ne pomnijo od prvih let po svetovni vojni. In vendar ti kmetje še vedno neredno plačujejo davke in anuitete za kmečke dolgove. Kupujejo predvsem zemljo, odnosno drže pripravljen denar, če se nudi prilika za nakup zemlje. Ne more biti dvoma, da je med kmeti za nekaj milijard več denarja, kakor ga je bilo pred leti. Ta denar pa je v glavnem tesavriran. Tudi denarni zavodi držijo danes v svojih blagajnah mnogo več gotovine, kakor so jo držali lansko leto. Statistika Narodne banke nam pove, da so znašala gotovinska sredstva 50 največjih bank v naši državi letos ob koncu septembra 1118 milijonov, medtem ko so se lani v prvem polletju gibala med 500 do 700 milijoni. Navzlic znatnemu povišanju denarnega obtoka pa je danes v denarnih zavodih težko dobiti kredit, ker gre stremljenje denarnih zavodov za tem, čim bolj povečati gotovinske rezerve. Tudi denarni zavodi nekako tesavrirajo denar, vendar jih k temu sili nesigurnost glede vlagateljev. Le Državni hipotekami banki so v izrednem obsegu narasla razpoložljiva denarna sredstva, to pa zaradi naglo naraslih vlog po tekočih računih, kjer se kupičijo kratkoročno naložene rezerve denarnih zavodov in gospodarstva. Ce upoštevamo vse te milijarde, ki so odtegnjene prometu, tedaj vidimo, da od povečanega denarnega obtoka mnogo ne ostane. Da v prometu denarja ni toliko odveč, kakor bi človek sodil glede na znesek denarnega obtoka, nam potrjuje tudi okolnost, da je bila država primorana povečati kontingent za kovanje srebrnikov za pol milijarde, ker se je ponekod pojavilo že občutno pomanjkanje drobiža in so rezerve kovancev pri Narodni banki občutno nazadovale. Stanje našega denarnega obtoka je v primeri z zadnjimi tremi leti naslednje (poleg bankovcev upoštevamo tudi žlrov-ne naložbe zasebnih ustanov in države pri Narodni banki, ki vršijo funkcijo kakor denar, in pa obtok kovancev; v milijonih din): ban- žir. ko- skupaj kovci nai. vanci konec okt. 1937 5857 1427 863 8147 konec okt. 1938 7012 1053 801 8866 konec okt. 1939 9244 1014 832 11090 konec okt. 1940 12924 1351 1200 15475 V primeri s stanjem v predlanskem oktobru se je naš denarni obtok povečal za preko 6 in pol milijarde ali za 75%, v primeri z oktobrom leta 1937. pa za 7.3 milijarde ali za 90%. Če upoštevamo, da so te dodatne milijarde obtoka v znatni meri tesavrirane ali pa služijo trajnemu povečanju blagajniških zneskov podjetij in privatnikov in da je s tem znaten del povečanega obtoka odtegnjen živemu prometu, tedaj vidimo, da ni lahko presoditi, v kakšni meri obstoja resnično povečanje denarnega obtoka v prometu, ki edino more vplivati na cene, odnosno v kakšnem obsegu obstoja pri nas inflacija. Vsaka številčna kalkulacija bi bila v tem pogledu smela, ker nam niso niti približno znani zneski tesavriranega in odtegnjenega denarja v sedanjem tre-notku in pred vojno in moremo stanje presojati le po raznih zunanjih znakih. Kakor se zdi, sedanje stanje še ne more vzbujati bojazni. V tej zvezi pa je treba opozoriti na načrte, da se tesavrirani denar z raznimi ukrepi, deloma prisilnega značaja, izvabi iz skrivališč. Ker je ravno okolnost, da je znatni del povečanega denarnega obtoka tesavriran, preprečila večji vpliv na cene z denarne strani, vsebujejo taki predlogi v .sebi šele nevarnost inflacije, kajti če bi nam res uspelo tesavrirani denar spraviti v promet, potem bi tudi pri nespremenjenem denarnem obtoku v promet spravljene milijarde vplivale infla-cionistično. Sporazum z Nemčijo o celulozni volni Včeraj so se končala pogajanja med našo in nemško delegacijo o carinskem in davčnem tre tiran ju celulozne volne (Zell-wolle) in izdelkov iz nje. Sporazum sta podpisala predsednik naše delegacije dr-Dimitrijevič, načelnik oddelka za obrt in industrijo, ter predsednik nemške delegacije Zengen, direktor nemške Reichsbanke. Vprašanje uvoza celulozne volne in tkanin iz celulozne volne iz Nemčije je bilo na dnevnem redu že o priliki zadnjega zasedanja jugoslovansko-neimškega stalnega gospodarskega odbora. Uvoz imenovanih izdelkov bo po sporazumu omogočen v določenih količinah v skladai s potrebami jugoslovanske tekstilne industrije in s potrebami domačega tržišča, in sicer po cenah, ki bodo v skladu z interesi širokih potrošniških slojev. O priliki podpisa tega sporazuma je mnister za trgovino in industrijo dr. Andres dal naslednjo izjavo: Z doseženim sporazumom o uvozu celulozne volne je rešeno važno vprašanje naše gospodarske politike. S tem, da smo z nekaterimi fiskalnimi olajšavami omogočili uvoz nove tekstilne surovine celulozne volne in njenih izdelkov, smo ustvarili nove pogoje za preskrbo naše industrije s si-rovtnami in za preskrbo našega domačega tržišča s tkaninami v mejah, ki ne bodo nevarne za obstoj naše domače tekstilne industrije. Pomen tega aranžmana leži posebno v današnjih razmerah, ko vlada pomanjkanje tekstilnih surovin in ko je omejena preskrba z volno in bombažem. Koristi od tega sporazuma pa niso enostranske. S sporazumom se odpirajo nemški industriji ugodni pogoji za plasiranje celulozne volne in iz nje izdelanega blaga na našem tržišču, kar gotovo ni brezpomembno za industrijsko državo, ki v tem izdelku izvozne presežke. Potrebno je bilo predvideti do gotove meje uvoz izdelkov iz celulozne volne, pri čemer pa je uvoz izdelkov vezan na uvoz celulozne volne in je upoštevano, da se mora naša indiustrija, ki še nima zadosti izkušenj s to novo surovino šele usposobiti za gospodarsko tekmo na tem področju. Da pa bi do te usposobitve čimprej prišlo, določa sporazum, da b anemška industrija omogočila naši industriji pridobitev potrebnih izkušenj glede dela s celulozno volno. Zato bomo pošiljali naše tekstilne tehnike v nemške tvoirnice ali pa bodo Nemci pošiljali svoje tekstilne strokovnjake k nam. Čeprav pomeni predvidena količina celulozne volne del naših potreb v tekstilnih surovinah, vendar predstavlja sporazum pozitivno rešitev problema preskrbe s tekstilnimi surovinami. Znatnemu številu delavstva, ki je zaposleno v tej panogi, pa bo s tem pomagano, kar bodlo omogočile tudi žrtve, ki jih je naša industrija morala prenesti in riziko, kateremu je izpostavljena našem domačem tržišču spričo konkurenta, ki ima dolgoletne izkušnje z novo surovino in novimi izdelki. če se uvede mletje bele moke ▼ določenem številu mlinov, imeli še čmo psenično moko iz onih mlinov, ki bi mleii 30% bde in 50"/• črne moke. Iz te črne moke bi se po nižji ceni izdeloval poseben črn kruh za industrijsko delavstvo, ki je že prej kupovalo tak kruh. Pred uvedbo psenično-koruznega kruha Poročali smo že, da je bila te dni v Beogradu konferenca, ki se je bavila z vprašanjem uvedbe pšenično-koruznega kruha, odnosno z vprašanjem spremembe predpisov o mletju pšenice. Letošnji pridelek pšenice ne bo zadostoval za kritje naših potreb, zato je treba čim prej uvesti prisilno uporabo koruze za izdelovanje kruha. Na sodečo imamo letos izredno obilno letino koruze. Kakor pri pšenici pa je treba tudi pri koruzi poskrbeti, da bo žito prišlo na trg in da ga proizvajalci ne bodo zadrževali in Skrli. Zato je predvideno, da bodo istočasno s predpisi o pšenično-koruznem kruhu izdani tudi predpisi o maksimiranju cen koruzi in potrebni ukrepi proti skrivanju žita, odnosno ukrepi za prisilni odkup. Sedaj velja predpis, da morajo mlini la 100 kg pšenice zmleti 80 kg moke, in sicer 70 kg krušne moke in 10 kg bele moke. Glede na nezadostne razpoložljive količine pšenice pa je predvideno, da bodo v bodoče morali mlini zmleti iz 100 kg pšenice 85 kg moke. Ker se bo ta moka mešala s koruzno moko, obstoja načrt, da se iz pšenice melje le enotna krušna moka. V tem primeru bi se določili nekateri večji mlini, ki bi pod kontrolo mleli 30 odstotkov bele in 50 odstotkov črne krušne moke. Koruzno in pšenično moko naj bi mešali peki, ker je treba koruzno moko prej po-pariti. Mešanje pa je predvideno v razmerju 80 odstotkov pšenične in 20 odstotkov koruzne moke. Na merodajnih mestih še proučujejo vprašanje, kako se izogniti kvarjenju koruzne moke in mislijo na to, da bi organizirali oskrbo pekov iz najbližjih mlinov, tako da bi sproti dobivali čim bolj svežo koruzno moko. Obstoja tudi drug predlog, da se uvedejo posebni koruzni dnevi, ko bi s© smel prodajati samo koruzni kruh. Po zagrebških informacijah bo tak način zaenkrat uveden v banovini Hrvatski. Drug predlog pa gre za tem, da se določita dva dneva, * ko se bo smel prodajati le kruh, ki bo vseboval 25% pšenične in 75% koruzne moke. Polleg enotne krušne moke bi v bodoče, Ljubljanski trg Z vsem blagom, kar ga nam v tem letnem času lahko nudi je bil tre v preteklem tednu tako dobro založen, da smo lahko zadovoljni Na debelo ie bilo sicer le kakih 15 voz krompirja, toda niti za tega ni bilo dovoli odjemalcev. Zelnatih glav smo opazili le dva voza. zato pa sa je bilo temveč na drobno po 1 do 1.50 din glava Vedno več prinašajo jesenske špi-nače po 1 din merica, tudi glavičastega ohrovta se mnogo vidi. Prodajajo ea oo 1.50 do 2 din merica, ni pa še dovolj upoštevan, ker je to sočivie najboljše pozimi. Tudi drugega sočivja in zelenjave je bilo dovolj, in upamo, da se do zime cene ne bodo zvišale. Ob tržnih dneh prinesejo tudi kmetice kislo repo in zelje, ki je prav tako dobro in za cel dinar cenejše. Nekatere nudijo tudi narezano zelje za solato vendar ea eospodinie nare-žejo raje same. in sicer mnoeo boli tanko in najbrž tudi boli čisto Jabolk ni bilo ravno mnoeo na prodaj. Cene so stalno visoke in se bodo še povišale Pred časom je imela mestna občina namen, da nakupi večje količine jabo^ in iih postavi na trg. Škoda, da te namere ni izvedla. Ta akcija bi gotovo dovedla do znižanja cen sadju. Stalne orodaialke zelenjave nas še vedno zalagajo s karfiiolo po 8 din kg. Močno se je začela kvariti in prodajajo slabšo očiščeno oo 6 din kg S hvalevredno od'očnostjo se zadnje čase tržno nadzorstvo trudi, da napravi red na trgu Pretekli teden so ločMi stalne prodajalke perutnine in jajc od kmetic. kar smo že dolgo želeli. Na kmečkem trgu se je kar gnetlo prodajalk in kupo- velfc. Čudili smo se. saj teko zadnji dnevi v mescu. Sicer pa sedaj res ni več razlike med cenami perutnine in drugih vrst mesa. Cene se v tem tednu niso spremenile tudi za jajca ne. ki jih je bilo izredno mnogo. Skoro vsaka druga kmetica ie prinesla tudi fižol. Cena različnim vrstam ie bila od 4 do 6.50 din za liter. Cene fižolu so verjetno zaradi tega nekoliko popustile, ker ga je bilo toliko na prodaj Surovo in kuhano maslo se ie lahko dobilo po 40 din kg. Manj obiskane so bile stalne prodajalke perutnine in jaic. ki so se zelo pritoževale nad slabo kupčijo. Svoje stalne odjemalce bodo nedvomno obdržale. Znano je. da prodajajo kvalitetno najboljšo perutnino in se tudi glede jajc lahko zanesemo na njih besedo. Strožje se bo odslej izvaiala uredba o prekupčevanju. ki je dovoljeno šele po 13. uri. kar bo ugodno vplivalo na cene. Še več perutnine bi se prodalo, ko bi bil dovoljen na trgu zakol perutnine. Gotovo bi se našel kak skrit kotiček, kjer bi proti mali odškodnini gospodinje lahko pustile zaklati perutnino. 23n?ke same le nerade opravljajo to delo in tudi prenos do doma. posebno za boli oddaljene. bi bil mnogo lažji. Pri cenah mlečnih izdelkov v preteklem tednu ni bilo mnogo sprememb, pač pa ie nekai več teea blaga na treu kakor pred tedni. Za približno dva dinaria pri kg se ie zopet podražil sir raznih vrst. Rib ie malo in kaže. da jih b n še manj. Zadnje čase ie večii izvoz v Italiio in se zato tudi obeta podražitev morskih rib. Tečne ribe. posebno ščuke, se zaenkrat dobijo še po ueodnih cenah, vse oa kaže. da bomo tudi te izvažal'. Pričela se ie sezona divjačine, ki pa je ni mnogo. Zaradi ostre zime in mokrote je divjačina ze"o trpela in ie poginilo posebno mno?o zajrev. Leni zajci so na prodaj po 40 din komad, srno pa sekajo od 24 do 28 din kg. _S3® ©va l8ffefgl£@V za star® Beograd, 23. nov. AA. Na temelju čl. 1 uredbe o izpremembah obstoječih zakonskih predpisov in o izdajanju novih od ministrskega sveta z dne 16. septembra 1939 je min strski svet na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o izpremembah zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke državnih upokojencev. V uredbi o osebnih in družinskih dokla-dah državnih upokojencev št. 7550/1 od 15. marca 1940 se izpremeni in dopolni takole: Staroupokojenci z nepolno pokojnino 1. čl. 2 se zdaj glasi: Osebnim upokojencem, katerim je bila pokojnina določena po zakonskih predpisih, ki so dobili obvezno moč pred 1. septembrom 1923, pripada mesečna osebna doklada: Tistim, ki so bili upokojeni je 20 ali manj leti službe, priznanih za pokojnino, z letno pokojnino v dinarjih ali kronah do 1499 : 980, 850, 800 din (v L, H. in m. draginjskem razredu); od 1500 do 2999 : 1100, 950, 850 din; od 3000 do 4499 : 1300, 1150, 1000 din; od 4500 do 5999 : 1500, 1300, 1100 din; od 6000 dalje pa 1700, 1500 in 1300 din. Tistim, ki so bili upokojeni z 20 do 30 leti službe, priznane za pokojnino pri letni pokojnini v kronah ali dinarjih do 1499 : 1300. 1150, 1000 din; od 1500 do 2999 : 1600, 1400, 1200 din; od 3000 do 4499 : 1900, 1700, 1500 din; od 4500 do 5999 : 2300, 2000. 1800 din; od 6000 naprej : 2500, 2200, 1950 din. Tistim, ki so bili upokojeni z več ko SO let! službe, priznane za pokojnino, pa ne dobivajo celotne pokojnine položaja, s katerega so bili upokojeni: pri letni pokojnini v kronah ali dinarjih do 1499 : 1500, 1300, 1100 din; od 1500 do 2999 : 1700, 1500. 1300 din; od 3000 do 4499 : 1950, 1730, 1540 din; od 4500 do 5999 : 2350. 2030. 1840 din; od 6600 do 6999 : 2550, 2230, 2040 din; od 7000 do 8999 : 2650, 2330 2140 din; od 9000 naprej : 2750, 2430, 2240. Tistim, ki so bili upokojeni s položaja zvaničnika ali s položaja temu enakega, do zaključno 30 let službe, vStete v pokojnini: 750, 700, 650 din; z več ko 30 v pokojnino vračunanimi leti, če ne dobivajo kot pokojnino celotnih prejemkov s položaja, s katerega so bili upokojeni: 850, 800, 750 din; s podaja služltelja ali položaja njemu enakega, do zaključno 30 let službe, vštete v pokojnino: 700, 600, 550 din; z več ko 30 leti službe priznane v pokojnino, če ne dobivajo kot pokojnino popolnih prejemkov položaja, s katerega so bili upokojeni: 800, 700, 650 din. Staroupokoienei s polno pokojnino 2. Spreminja se čl. 4 tn se glasi: Osebnim upokojencem iz čl. 2, ki prejemajo kot pokojnino v celotnem znesku prejemke položaja, s katerega so bili upokojeni, pripada naslednja mesečna osebna doklada: z letno pokojnino v dinarjih ali kronah do 1499 : 1700, 1500, 1300 din (po draginj-skih razredih); od 1500 do 2999 : 1800, 1600, 1370 din; od 3000 do 4499 : 2000, 1760, 1530 din; od 4500 do 5999 : 2400, 2100, 1830 din; od 6000 do 6999 : 2600, 2300, 1980 din; od 7000 do 8999 : 2800, 2470, 2140 din; od 9000 naprej : 3000, 2640, 2300 din; 8 položaja zvaničnika ali položaja njemu enakega: 970, 850, 800 din; s položaja služltelja ali položaja njemu enakega: 850, 800, 750 din. Rodbinski staroupokojenci 3. čl. 5 točka 1 ae spremeni ln glasi: Družinskim upokojencem, katerim je bila družinska pokojnina odmerjena po prejemkih iz zakonskih predpisov, ki so dobili obvezno moč pred 1. septembrom 1923, pripada mesečna osebna doklada, ln sicer: a) za družine uradnikov, ako je bila družinska pokojnina odmerjena v dinarjih ali kronah ln znaša letno do 1199, pripade: 980, 850, 800 din; od 1200 do 1999 : 1100, 950, 850 (fin; od 2000 do 2499 : 1320, 1100, 950 din; od 2500 do 3499 : 1500, 1300, 1100 din; od 3500 do 3999 : 1700, 1500, 1300 din; od 4000 do 4999 : 1900, 1700, 1500 din; od 5000 naprej : 2000, 1760, 1530 din. b) Za družine zvaničnikov ali poklicev, ki so tem enaki: 750, 700, 650. c) Za družine služiteljev ali njim ena-, kih poklicev: 700, 600, 550. j 4. V čl. 6 točka 7 se spremenita a) in b) i ln se glasita: a) za uradnike, narednike i prvega razreda, narednike vodnike, vodje : v letalstvu, vodje v mornarici in višje mu-zike; b) za zvaničnike narednike 2. razreda, podnarednike, nižje muzike, kaplarje, orožnike, redove-graničarje in služitelje. 5. V čl. 11 točka 9 se postavi namesto »6 ali 7« »4 ali 5«. Staroupokojenci prometnih napr* — CL 2 V uredbi o izpremembah zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke državnih upokojencev po ministrskem svetu št. 319 od 8. marca 1940, se izvrše sledeče izpremembe in dopolnitve: 1) V ČL 2 se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: Osebna in družinska doklada upokojencem iz prednjega odstavka se bo izplačevala pod pogoji uredbe o osebnih in družinskih dokladah državnih upokojencev, 7550/1 1940. 2) Cl. 3 se spremeni in se glasi: Pod-uradnikom državnih prometnih ustanov, katerim je bila osebna pokojnina odmerjena po zakonskih predpisih, ki so dobili obvezno veljavo pred 1. septembrom 1923, pripada namesto dosedanje osebne doklade, sledeča osel. na doklada: 1) tistim, ki so bili upokojeni z 20 ali manj leti službe, vračunane v pokojnino; 900, 800, 700 din. 2) tistim, ki so bili upokojeni z več ko 20 leti do vključno 30 let službe, vštete v pokojnino: 1100, 1000, 900 din. j 3) tistim, ki so bili upokojeni z več ko 30 leti službe, vštete v pokojnino, ki pa kot pokojnino ne prejemajo celotnih prejemkov položaja, s katerega so bili upokojeni: 1200, 1050, 950 din. 4) tistim, ki prejemajo kot pokojnino popolne prejemke položaja, s katerega so bili upokojeni: 1300, 1100, 1000 din. Katerega od upokojencev je treba smatra za poduradnika državnih prometnih ustanov, se ugotovi iz njegovega dekreta o upokojitvi. Ako v dekretu ni izrečno navedeno, da je upokojenec poduradnik, potem se kot poduradniki državnih prometnih ustanov morajo smatrati: nadzorniki postaj, plina, strojev, vrtov, vozovni mojstri, pregledniki vozov, upravitelji prevozov, nadzorniki prog, skladišč, semaforov, blokov, skladišč materiala in inventarjev, brzojava in telefona, telegrafisti, nadzorniki elektrike, mostovni mojstri, mojstri knjigovezi, mojstri za svetilke, kanclisti, strojevodje, nadvratarji, nadzorniki gasilcev, voditelji motorjev, sprevodniki, vla-kovodje in poslovodje delavnic in železniških naprav. Ce bi se pa po vsem tem še ne moglo ugotoviti, ako je bil upokojen s položaja poduradnika, bo ustanova, ki izplačuje pokojninske prejemke, po službeni dolžnosti najnujnejše zahtevala odločitev prometnega ministra. Družinskim upokojencem, katerim je bila pokojnina določena po smrti poduradnika državnih prometnih ustanov, pripada v vsakem primeru osebna doklada iz prvega odstavka točke 1 tega člena. Osebna in družinska doklada upokojenca, o katerem je govora v tem členu se bo izplačevala pod pogoji uredbe o osebnih in družinskih dokladah državnih upokojencev 7750/1 iz leta 1940. 5) V ČL 6 točka 6, se brišejo besede: »v vmesnem času od 1. aprila 1931 pa do dne, od katerega tečejo nove družinske pokojnine« in vstavijo mesto tega besede »po 31. marcu 1931 in sicer do dneva smrti«. 6) V ČL 6 točka 7 se na koncu briše točka in dodajo besede: Po določilih navodila za izvršitev § 272 uradniškega zakona št. 28521/1 — 1933«. CL 3. Odredbe čl. 1. točke 4, kakor tudi odredbe čl. 2 točke 1, 2 in 4 te uredbe veljajo od 1. aprila 1940, odredbe ČL 1 točke 1, 2, 3 in 5 kakor tudi čl. 2 točka 3 veljajo od 1. decembra 1940. Cl. 4. Ta uredba dobi obvezno moč z dnem objave v »Službenih novinah«. Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode: Pri katarju mehurja je treba piti požirek za požirkom vodo ia vrelca TEMPEL ali STYRIA tri do štirikrat na dan po 100—200 g temperirane vode ELEŽKE Nikola Tesla o kralju Aleksandru in Jugoslaviji Ameriški »Srbobran« je objavil za žalostno obletnico 9. oktobra na uvodnem mestu članek velikega našega izumitelja Nikole Tesle o pokojnem kralju Aleksandru. Tesla ie napisal med drugim: »V zgodovini je odigralo svojo vlego že mnogo kraljev in narodov. Toda redki so primeri vladarjev tako velikega forma.a, kakor je bil pokojni kralj Aleksander in prav tako redki so narodi, kakor je ju-goslovenski. Pokojni Aleksander ie bil jugoslovenski Lincoln in Washingt n zakonodajalec in vojskovodia. Jugosloveni so eden tistih redkih narodov na svetu, ki ni nikdar napadal slabše?a in šibkejšega od sebe. Kadar se ie boril z m~čem v roki. se je boril za velike cilje svobode, zedinienia in neodvisnosti.« Sprejem prvega nemškega sreskega si^Celmka »Deutsches Volksblatt« glavno glasilo nemške narodne skupine v Jugoslaviji, objavlja obsežno poročilo o slovesnem sprejemu prvega zreškega načelnika Nemca po rodu. Za načelnika sreza Odžaki je bi! imenovan Emerik. Miilier, ki je bil doslej sodnik okrožnega sodišča v Debru in je bil pred kratkim sprejet v politično upravno službo. Miillerja je sprejelo v Odžak;h okoli 2400 Nemcev in Nemk, po večini vsi v uniformah. Srcski načelnik MuIIct se je svojim rojakom toplo zahvalil in jim obljubil vso pomoč. Na2ogc ,jPoh!taM Včeraj dopoldne ie bil v Zagrebu usta-novni občni zbor »Pohila« (Pooblaščene hrvatske industrijske in tr ovske družbe). ki nai onemogoči odtujevanje in izseljevanje industrijskih in trgovsl:h podjetij na ozemlju banovine Hrvat ke. V vodstvu »Pohita« so zastopani, kakor pravi »Hrvatski dnevnik«, hrva ški g spo-darski krogi po svojih najbol:š:h in najsposobnejših predstavnikih. Za pr. d-e ;-nika je bil izvoljen dr. Lamer. preds oj-nik oddelka za trgovino in industriio ori banski oblasti v Zagrebu. Za ravna ia je bil postavljen dr. Košak. ki se j? že izkazal kot predsednik zagrebškega Pokojninskega zavoda. Zagrebški listi polagaio velike nade na poslovanje »Pohita«. Tako pravi »Obzor«, da je v rokah te institucije ve? bVoči razvoj gospodarskega življenja Hrvatske. Zaradi mednarednega položaja, katerega posledice so neizbežne tudi za Hrvat bo imel »Pohit« zelo težko in odgovorno delo. Računati bo moral tudi z odporom gospodarstvenikov. ki ne morejo raz-meti, da mora danes kapital služiti nar d i in ne narod kapitalu. »Pohit« oa bo lehlo računal z vso podporo bana dr Šubašiča in hrvatskega narodnega vodstva. 1 i spremita samo za čim boljšo izgraditvijo hrvatske avtonomije tudi na gospodarskem in finančnem področju. Glavna n"lo'a »Pohita« bo ohraniti hrvatskemu narodu gospodarske in finančne pridobitve in institucije. Razprava o zagrebških sokoiskils stav&išcili V četrtek so razpravliali na seii gospodarskega odseka zagrebškega _ mestnega sveta o reviziji pokonjenih občinskih nepremičnin raznim organizacijam. Glavni predmet razprave ie bil sokolski stadion, poleg njega pa nekai stavbišč. k: iih ie svoječasno poklonila zagrebška občina zagrebškim .sokolskim društvom. Sklenjeno je bilo revidirati vse sle'epe o po-klonjenih občinskih nepremičninah od leta 1929 dalje. Pri tej priliki opozarjajo zagrebški listi, da ie darovala zagrebška občina v teku 20 let raznim institucijam v Zagrebu za 60 milijonov d:narjev nepremičnin. V tem oziru prednjači Zagreb vsem ostalim mestom v državi. Katoliški dom v Zagrebu Zagrebški listi poročajo, da bodo zgradili pri cerkvi sv. Blaža v Zagrebu velik Katoliški prosvetni dom, ki bo stal okoli 4 milijone din. V njem bo tudi dvorana za katoliški kino, ki bo imel 500 sedežev. Vsi filmi, ki jih bodo vrteli v tem kinu bodo cenzurirani od vodstva Hrvatske katoliške akcije. Katoliški dom v Zagrebu bodo pričeli zidati prihodnjo pomlad. Intervencije za tujce na Hrvatskem Zasebni nameščenci, pristaši Hrvatske seljačke stranke, izdajajo tednik »Pravica«. V poslednji številki svojega glasila se hudo pritožujejo radi intervencij gotovih zagrebških krogov v kori&t tujcev, ki so še vedno zaposleni v hrvatskih podjetjih List pravi, da je bil že zdavnaj izdelan načrt banske uredbe o zaposlitvi tujcev na ozemlju banovine Hrvatske, načrt pa še vedno ni postal zakon, nato »Pravica« nadaljuje: »Medtem pa se vrše na debelo intervencije v korist in zaščito teh tujcev. Vsakdo bi mislil, da ni mogoče najri v sedanjih časih poštenega Hrvata, k. bi pomagal tujcem, da odjedajo kruh domačinom. In vendar je takih Hrvatov na pretek. Ti ljudje so sposobni angažirati za enega samega tujca vse mogoče politične m kapitalistične zveze. Med tem- Ijodm se tak; ki žele uvesti v banovini Hrvatsk balkanski sistem podkupovanja m posredovanja in na račun tega sistema sc s; že mnogi sezidali palače in nagromadiii težke milijone.« P ostani in ostani član Vodnikove družbe! »J IftliO« BL ST8b Politično poslanstvo jezika svojitve se ne vrše samo z orožij \ jem, marveč ie njih obstoj jačji jI j in dolgotrajnejši, ako so bile j izvršene z uma svitlim mečem, '--' pred vsem s prodiranjem omike. trgovine in tehnike v kraje, ki so v tem oziru bolj zaostali in mani razviti Pri tem igra jezik osvojevalca kot posredovalec kulturne in gospodarske povezanosti izredno važno vlogo. Obenem z gospodarstvom, političnim prizadevanjem ter kulturnim prodiranjem se tudi jezik osvojevalca bori za prvenstvo, kaiti jezik je ključ do uspeha na vseh naštetih popriščih. Ob porazu Francije se je glasila splo-§na sodba, da s tern francoska država ni padla samo glede političnega ugleda na položai sile drugega reda. marveč ie z njim tudi francoska omika zadobila tako hud udarec, da bo francoski iezik poslej z večjim uspehom izpodrival druge ie-zike. Posamezni pojavi v nekaterih državah že potrjujejo te napovedi, vendar pa ta proces ne poide tako naglo, kakor si. to predstavljajo nekateri posebno črnogledi ljudje Bili so časi, ko se je poznanje francoske omike in znanje francoščine silno razširilo obenem s porastom francoske vojaške sile ter po ogromnih vojaških osvojitvah. Vendar to nikakor m bil edini činiteli. ki je širil francoski jezik med druge narode. V dobi Ludovika XIV. francoske revolucije in Napoleona Francija ni bila le najmočnejša vojaška država Evrope, marveč ie bila tudi žarišče evropske omike ter nosilka idej svobode in napredka. Boli ko s silo orožja. Id je naposled le omagala, se ie širil ugled francoskega imena s silo francoske misli. Zato vidimo, da si ie francoski duh zmagovito krčil svojo pot tudi v dobah, ko ie Francija poražena izgubila vojno v Evropi. v ostalih delih sveta pa se morala odpovedati prevažnim gospodarskim in kolonialnim postojankam, n. pr. ob Misi-sipiju, v Kanadi in v Indiji. Vsa Evropa odnosno sloji, ki so predstavljali nje narode v svetovni javnosti, — dvori, plemstvo, meščanstvo, izobra-žensrtvo — ie še dolga desetletja živela v popolni odvisnosti od francoske omike, ko so bili že davno odstranjeni vsi sledovi Napoleonovih osvojitev. Šele preporod in probuja drugih narodov, kar je sj)et v nemali meri zasluga galskega duha, sta v osnovi izpremenila položai ter močno omejila razširjenost francoščine, ki se je oo tradiciji vzdržala le še kot diplomatski jezik vse do naših dni. Prvo vrzel sta v to domeno francoščine zasekali Anglija in Amerika, ki sta po svetovni vojni začela pošiljati na mednarodne zbore zastopnike, popolnoma nevešče dotedanjega tradicionalnega diplomatskega jezika. Anglosaške dežele — Amerika, Anglija. Kanada. Južna Afrika, Avstralija in dežele, ležeče v političnem ali gospodarskem območju obeh anglosaških velesil — Japonska. Kitajska in Indija, so zadale odločilni udarec monopolnemu stališču francoščine v mednarodni diplomaciji. Dočim ie območje angleščine v svetu stalno raotlo. se ie območje francoščine postopoma krčilo, dokler ni v naših časih ostalo omejeno na Sredozemlje, bližnji vzhod ter na vzhodno Evropo. Narod, ki šteie komaj 40 milijonov duš. ni mogel obdržati svojih pozicij spričo petkrat večjega števila Anglosasov ter mnogo-brojnih narodov, ki so si v razvoju prilik usvojili angleščino kot mednarodni instrument sporazumevanja. Franciia ie v začetku našega veka še prevladovala kot kulturno središče, vendar se je poslej pokazalo. da se v današnjih časih znanje jezika širi uspešneje s tehniko, trgovino, prometom in celo s športom nego z lepo knjigo. Francoščina je po tem takem nesporno izgubila bitko ter je morala odstopiti prvo mesto angleščini. S tem ie načet problem bodočega svetovnega jezika. V tei vlogi so se že zvrstili latinščina, španščina v dobi največjega razmaha španske kolonizacije, zdaj pa ie v ospredju angleščina. Svetovni jezik je oni, ki ima ne samo veliko število pripadnikov, ki ga govore kot svojo ma-terno govorico, marveč ie niegovo poznanje prodrlo tudi globoko med sosednie in daljne narode. Velika Britanija ima sicer le 46 milijonov prebivalcev, toda angleščina je gospodujoči uradni jezik britanskega imperija in ameriških Zedinjenih držav na prostranstvu dobrih 48 milijonov km2 in na tem ozemlju biva okoli 144 milijonov pripadnikov angleškega maternega jezika. Na obzorju pa se že pojavlja nov tekmec za naslov svetovnega jezika, tekmec, ki ima že sedai vse bistvene predoogoie zanj. To ie ruščina, ki ie gospodujoči in uradni jezik na velikanskem prostranstvu 22 milijonov km2 in s prebivalstvom okoli 200 milijonov, od katerih odpade na tri ruska plemena najmani 170 milijonov. Ta silna množica tvori močno zaledje ostalim 60 milijonom Slovanov, živečih izven Sovjetske zveze in tvorečih prirod-na tla za razširjenje znanja ruskega jezika. Razen tega ie državna tvorba ruskega naroda dosegla v svetu tolik ugled in upoštevanje. da se bo to dejstvo izkazalo tudi v širjenju ruščine in ruske kulture med dragimi naredi. Angleščina in ruščina sta si že nekako razdelili področja: anglosaška govorica bo vsekakor ohranila svoje prvenstvo v pomorskem prometu, na kopnem Da v Severni Ameriki ter na vsem območju britanskega imperija, dočim _ se bo ruščina še dolgo morala zadovoljiti z značajem celinskega svetovnega jezika, omejenega na večji del Evrope in Azije. Oboežno področje španščine in portugalščine. ki gospodarita razen na Pirenejskem polotoku še v vse i južni in srednji Ameriki ter Mehiki, bo ostalo neokrnjeno. Italijanski in nemški iezik ki zadnia leta s tako dinamično silovitostjo zahtevata zase naslov svetovnega iezika imata za sedai malo nade. da v doglednem času dosežeta bistveno izpremembo svoiega položaja Jezik naših iužnih sosedov še ni dosegel postojanko, ki io ima danes francoščina nemščina oa ima dva resna Prednika v lestvici — angleščino in ruščino. Cokle*- se ravnotežie sil ne ustanovi v smislu nemških in italijanskih zahtev se tudi področie obeh jezikov ne bo razširilo preko sedanjih meja. {Kostanj - fesenstei priboifšetc Er o se po mestih zmrači, zadobe kostanjarji v svojih malih lesenih kolibah posebno značilni nost in tudi vabo. Od kosila je že dolgo, do večerje je še tudi precej časa in če te pot vodi mimo kostanj ar ja. pristopiš k njegovi hišici, ožar-jeni od acetilenke, in položiš na počrnelo mizico dinar ali dva ... Kostanjar. ki je dotlei mešal kostanj v pečici, pokrije svoje dobrote z veliko pokrovko, pridvigne prešito odejo na skrinjici, ki pod njo hrani pečeni kostanj. Iz papirja zvije neroden zvitek in ti na-šteje vani kostania za naročeni denar. Kostani ie po mestih večinoma poslastica in tolažba za mimogrede. Na kmetih ie drugače Mnogim hribovskim družinam, ki stanujejo sredi kostanjevih nasadov, ie kostani za izdatno večerjo. Ob kostanju se tudi razvija domača poezija: to so lepi iesenski večeri okrog zajetne peči. ki že junaško diha toploto v starinsko izbo. Družina se je zbrala pod petrolejko, sai ie delo olcroe hiše v hlevu in v svinjakih opravljeno. Družina prijemlje spet za novo delo v niši. Sredi sobe nagrmadijo kup koruze, ki se je dotlei pregrevala na peči. in družina jo začne luščiti. Ko ie tudi nekai kupov koruze pospravljenih, pride čas večerie. Mati zgineio v kuhinjo in prinesejo na mizo pehar kuhanega kostanja. Tedaj prisede družina okrog mize in pomenek utihne. Oče. mati. dekleta in fantje segaio v pehar in nosijo rjave, v trdo luščino skri- te sadeže v usta. Niti besede ne zinejo popreje. dokler ni pehar i^raznjen. Tako ie kostani pripomogel naši kmečki družinici do večerie. Ce ie čas usoden. In če hoče gospodinia svojo družini eo še posladkati, pa prinese na mizo Se kave in s tem je vsa večerja zaključena. Potem sede družina spet nazaj k dahi in nadal.iuie z luščenjem koruze. Ljubljana ima največ kostanja v smeri proti Škof ji Loki in proti Litiji. Seveda ga je tudi na drugih koncih dovolj. Največ kostanja je na pobočju Janč. Pred desetletjem so tam cepili domači kostani z maronijevimi cepiči, ki so jih dobili iz Gorice. Dočim uspeva stari domači kostanj tudi na senčnih straneh, zahteva maroni le sončno lego. Tam je doslei še vsako leto dobro obrodil. Letošnja jesen pa je bila tudi za naš domači maroni pogubna. Sai je primanjkovalo sonca že na pomlad. Poletie smo imeli močno deževno, in tudi na jesen se ie sonce skrivalo za oblaki. Tako ni imel maroni prave toplote in sploh ni dozorel. Izkazal Da se le drobni domači kostanj, ki že dolgo časa prinaša koristi našemu kmetu. Seveda tudi drobni domači kostani ni obrodil v taki množini kakor v boljših letih in tudi ni niti po okusu tak kakor druga sončna leta. Zastonj pa le ni bil in tega zdaj kmetje, pa tudi po mestih s pridom kuhajo ali peko. Užitni kostani ie zlasti imeniten nri-boljšek v naših vinogradih. Treba je le gledati, da se drevo preveč ne razbohoti in ne dvigne, da bi s svojo senco škodilo trtam. Ob času. ko priteka iz stiskalnic prvi sladki sok. je kostanj slasten prigrizek k sladkemu moštu. Ce imaš za prvo silo užitnega kostanja preveč, ga lahko konzerviraš in shraniš tudi za zimski priboljšek Izbereš si zaboj in natreseš na dno za prst debelo plast drobnega peska ali sviža. Na sviž naložiš plast oluščenega kostanja. Nato preko kostania spet plast sviža in nani spet kostanja. Na najvišjo plast kostania spet plast sviža in tako imaš na dobrem kostanja za nekai večerov sladkanja in spremembe v hrani. Navedeni način konzerviranja je enostaven. in ga po kmetih mnogokrat vpro-rabljajo. Pa ni najboljši, ker potegne kostani priokus po svižu. Kostanj obdrži svoj okus, ako ga shranimo neoluščenega v luščinah ali bodicah. V goodu fla natrpamo v vreče in nesemo domov v klet. ki nima preveč prepiha, da se kostanj prehitro ne osuši. Doma ga vložimo v prazno kad ali zaboj in dodobra stlačimo Ce je vmes kaj kostanja že iz-luščenega. nič zato. Natresemo ga vmes Stlačeni kostanj pustimo v kadi do vsakokratne uporabe, in ga jemljemo iz zaboja in luščimo sproti Ležanje v kadi ga omehča in mu okus izboljšuje. Pozimi cena kostanju poskoči in ie seveda več vreden kakor na jesen. Na omenjeni način shranjeni vzdrži tudi do pomladi, tedaj je šele nekai vreden! Kostan je dober kuhan ali pa pečen. Zlasti je imeniten, če ga pred kuho olupimo in malo posolimo. V Beli krajini poznajo kostanj pečen in nabran na »rešte«. Pečenega naberejo na vrvice ali na predi vrta vlakna, ki jih lahko obesiš potem okrog vratu, kakor pa-ternošter. Mnogi Ljubljančani so videli na proščenju pri Treh farah pri Metliki da Belokrajinci natikajo na vrvice radi tudi ne male piškote. Obesek le v obliki rožnega venca. Taki paternoštri so vedno originalen spominek za one. ki so ostali doma. Na trifarškem žegnaniu skoro ni otroka pa tudi ne odraslega ki bi ne imel okrog vratu trifarškega lectastega paternoštra. Prav take so tudi kostanjeve rešte novih sokolskih domov N aše sokelstvo se ie 6. septembra 1936 zaobljubilo, da bo v naslednjih petih letih, do polnoletnosti svojega starešine Nj. J Vel. kralja Petra II. izvršilo poleg svojih rednih vzgojnih dolžnosti celo vrsto izrednih del v korist ljudstva in domovine. Vsa dela ie združilo pod naziv »Sokolska Petrova petletka« po predlogu župe Sarajevo. Danes, ko so za nami že štiri od teh petih let, bo našo javnost prav. gotovo zanimalo, kakšni so uspehi tega pomnoženega dela velike so-kolske družina Različne potrebe, različna dela Sestava naše domovine je zelo pestra in različna Tudi sokolstvo, ki živi s svojim narodom širom Jugoslavije, mora računati s tem važnim dejstvom. Zato so tudi dela, izvednea v okviru Petrove petletke na podrročju raznih žup, zelo mnogovrstna. Dočim n, pr. sokolstvo v Sloveniji skorai ni poseglo izven svojega strokovnega kroga ker so pri nas gospodarske in prosvetne razmere drugače urejene in razporejene kakor n. pr. v Južni Srbiji, je morala župa v Skioplju poseči tudi na dela izven ožjega sokolskega vzgojnega sporeda, da čim boli pomaga ljudstvu. In še dalie sega sokolstvo s svojo petletko. V pokrajinah, kjer je od nekdaj vladalo veliko pomanjkanje pitne vode, so Sokoli zgradili 236 vodnjakov, uredili 305 izvirov, zajeli in regulirali 31 potokov in opravili v desetih kraiih vsa dela za vodovod. Nekje v savski banovini so postavili 750 m dolg obrambni nasip proti povodnji. zopet nekie drugje so izkopali dva prekopa, dolga skupno 1550 m. V 10 primerih so bila izsušena močvirna legla komarjev. Dalje so Sokoli zgradili 46 manjših mostov, ki niso mogli biti izvršeni po drugih, ker se je stvar vedno kje zateknila. Objavljeno je bilo. da so sokol-ske delovne čete zgradile tudi 4 šole. 3 cerkve, 5 vzornih hiš. 107 vzornih hlevov, 57 potov in manjših cest. 36 spomenikov, itd. itd. Danes poslujejo na področju našesa So-kolstva štiri kreditne zadruge, v nekaterih kraiih imajo poljedelske in zdravstvene zadruge, zopet drugie čebelarske zadruge. ki so iih priklicali v življenje Sokoli v okviru svoie petletke in jih tudi vodiio z uspehom. Izpolnjena beseda Še dolga ie vrsta izvršenih del. toda dovoli naštevanja. Gotovo spadajo ta gospodarska. socialna in zdravstvena dela med najlepše uspehe teh petih let. Motili so se torei oni. ki so napovedovali. da z zaobljubljenimi deli ne bo uspehov. Podatki, ki smo jih navedli so bili skrbno zbrani po društvenih in župnih odsekih za izvajanje petletke in predloženi sokolskemu savezu. da iih objavi. In še niso vsi. ker ie še mnogo edinic. ki niso zaključile svojih del in nečeio poprej z uspehi na dan. Sokolstvo bo pa kot celota Dokazalo v prihodnjem letu. svojem zletnem letu. da ie storilo svoio dolžnost tudi na področiu telesne vzgoie. ko bo. zbrano okrog svoiega polnoletnega starešine. imelo svoi II. vsesokolski zlet v Beogradu. Dela. zaobljubljena v okviru Petrove petletke, se torej raztezajo tudi izven sokolskega delovnega načrta. Predvsem ie bilo iako mnogo napravljeno na prosvetnem področiu. ki še vedno marsikje kaže velike vrzeli. Ker je medtem sokolska misel pognala trdne korenine tudi med kmečkim ljudstvom, se ie tudi veliko število sokolskih društev in zlasti sokolskih čet odločilo, da izvedb razna dela v prid svojih vasi in naselij. Cela vrsta del sega pa tudi v razna gospodarska področja na polje zdravstva, v zadružništvo in končno tudi v socialno udejstvovanje Bratska ljubezen je marsikje otrla grenke solze in pomagala siromašnim sokol-skim rodbinam k znosnejšemu obstanku. Zlasti črnogorsko sokolstvo ie pokazalo, da se da tudi v revnih predelih države napraviti mnogo, samo ako je za to volje dovolj. Sokolski domovi in telovadišča Med dela, ki veljajo za izredna, spadajo pa v stvarno sokolsko udejstvovanje, moramo pred vsem šteti gradnje sokolskih domov in telovadišč. Predvsem je treba omeniti, da si je v tem času preskrbelo osrednje vodstvo našega sakolstva v Beogradu svojo hišo. kjer bo lahko nemoteno izvrševalo svoje naloge. Toda tudi edinice so bile delavne: izmed 2200 sokolskih društev ln čet v Jugoslaviji, se jih ie 305 odločilo za zgraditev svojega doma Od tega tih je doseglo svod Ogromno gospodarsko delo Na področju poljedelstva, živinoreje in čebelarstva lahko zaznamujemo nadaljnje dokaze o delih, ki so na čast Sokolu in v prid ljudstva Bilo ie 172 poljedelskih tečajev, nabavljenih je bilo na stotine plugov ln drugega poljedelskega orodja nakupljena plemenska živina iz sokolskih sredstev, urejenih 16 manjših silosov, postavljenih nekaj sušilnic za semenj e. zasajenih skoraj pol milijona mladik vinske trte. postavljenih 39 kompletnih čebelnjakov z 2974 panji, osnovanih 50 gospodarskih zadrug itd. itd. Nikakor ne smemo pustiti na strani del, ki so jih Sokoli izvršili v prid države z pogozdovanjem in urejanjem vrtov, drevoredov in parkov. Ustanovljenih je bilo 41 sokolskih drevesnic, zgrajenih 16 velikih in vzornih sadovnjakov, zasajenih nad 300.000 mladih sadik za sadno drevje, izvršenih 12.600 cepitev sadnega drevja. Dalje so 9okolske edinice uredile 1997 hišnih vrtov. 101 gaj. 46 drevoredov, ogra- cilj že 160, dofim je 38 domov Se v gradnji in bodo najkasneje septembra 1941 popolnoma dokončani Nadalje ie 43 edinic že kupilo stavbišča za dom. ostala pa so si ustanovila vsaj svoje stavbne sklade, ki jim bodo v doglednem času omogočili postavitve lastnega doma. Letnih telovadišč je bilo dogotovljenih 118. preurejenih 33. 11 edinic pa je kupilo že zemljišča za nje. Značilno je. da so društva ustanavljala v svojem okrilju prvenstveno strelske odseke in so si tudi zgradila, kjer ie bilo potrebno, lastna strelišča (13). Prosvetne in zdravstvene ustanove Na prosvetnem področju ie prevladovalo ustanavljanje knjižic, bodisi strokovnih za članstvo, bodisi javnih za vse prebivalstvo. Novih knjižnic je bilo osnovanih 54 in čitalnic 25. poleg tega pa 25 godbenih. 21 pevskih in 20 gledaliških odsekov. 10 lutkovnih odrov. 8 socialnih skladov. Dalje so sokolske edinice priredile 26 tečajev za nepismene, ustanovile 33 odsekov za štedenje. nabavile 543 novih krojev za člane in 100 krojev za članice, pri čemer niso všteti kroji, ki so jih članice in člani kupili sami. Vsako društvo in četa si je pač nadelo svojo nalogo in jo je večinoma tudi izvedlo do kraja. Pri nas obstoje predeli, kjer je marsikaj še v povojih in ie zato dolžnost so-kolstva. ki se boli in boli razviia tudi oo zapuščenih vaseh, da pomaga, kjer more. Dela. izvršenega na higienskem področju, bi najbrže ne opravil nihče, ako se ne bi Sokoli zavzeli za to. Nabavili so 199 ročnih lekarn za čete in društva, priredili vrsto zdravstvenih tečaiev. postavili 11 kopališč, nabavili tisoče pljuvalnikov. kjo jih dosedaj ni bilo. uredili 2065 gnojiš' pobelili nešteto hiš itd itd. Prebivalstva ie soko1crk''"-' društvom hvaležno za izvr- . šeno deio. dfle 28 cerkvenih dvorišč z živo meio in zasadile senčno drevje na 49 pokopališčih. Končno so v neki župd izsekali velike goščave. da je gozd lahko prosto zadihal. Ali veste, da so Sokoli v SPP posadili nič manj kakor 782.000 sadik gozdnega drevja v predelih brez gozdov? Ali veste, kaj Domeni ko bo skorai milijon dreves zra-stloizteh drobnih sadik? Koliko ie doprinos dotičnih pridnih edinic in rok njihovih pripadnikov k splošnemu narodnemu gospodarstvu! Kavke naznanjajo zimo Sofija, v novembru. Im e; 'en je natrosila na široke sofij-' I ske ulice orumenelo listje topo-I lov. Veter, ki piha z vrhov Sta-J j re planine, se poigrava z njim _—1 in odnaša ljudem klobuke. Bližamo se zimi. Nebo ni nič več tako modro in čisto, kakor je bilo še pred dobrim mesecem. Počasi plavajo od jugozahoda proti severovzhodu oblaki in v zraku se zbirajo kavke in z glasnim kra-kanjem naznanjajo zimo. Sofija ne pozna golobov; mesto njih vzletajo nad mestom tisočere kričave, črne, nepriljudne kavke. Bolgari so daleko bolj družabni, kakor smo pri nas — o tem pričajo klopi po parkih, postavljene v nepretrgani vrsti druga tesno poleg druge — in ob sončnih popoldnevih so zasedene do zadnjega prostorčka. Upokojenci, ki nimajo nobenega iela in niso vajeni ostajati doma po cele ire predremljejo na klopeh v parkih. Mimo njihovih zaprtih oči valovi življenje kakor reka, sredi katere so nekoč sami plavali zdaj pa sede na njenem bregu, ravnodušni nadstropja sta vrhunec gradbene tehnike. Naši sprejemniki so vrhunec radijske tehnike! 4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK RADIO d. z o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva c. 7. RADIOV AL, LJUBLJANA, Dalmatinova ul. 13. ANTUN BREMEC, CELJE, Miklošičeva ul. 2. L. LUŠICKV, MARIBOR, Koroška c. 11. do vsega. Tu in tam se med sosedoma razvija počasen pogovor — pogovor o časih, ki so se tako čudno zasukali, ki so porušili toliko starega in prinašajo toliko novega, vznemirjajočega — o teh časih, ki se jim stara življenja nikoli ne bodo mogla dodobra prilagoditi. Med upokojenci sede kmetje v svojih ovčjih kožuhih in kučmah, kmetje, ki so bili prinesli iz okoliških vasi nekaj luka, par gosi ali košarico jajc in se ves božji dopoldan sprehajali s to svojo robo po živahnih ulicah prestolnice. Ob sončnih popoldnevih pripeljejo sofijske slu-ginje otročičke svojih gospodarjev na svež zrak, ob vsakem vhodu v park pa postavljajo svoje primitivne aparate fotografi, ki vam napravijo sliko v petih minutah. Ves dan sprejemajo njihovi negativi obraze, ki se v zadnji sekundi še skušajo nasmehniti, obraze majhnih vsakdanjih ljudi ki jim tudi najboljši »retuš« ne bi mogel zbrisati sledov tegobnega vsakdanjega življenja... Skozi parke in po ulicah pa ves ljubi dan hodi tisočglava množica; dijaki in dijakinje v svojih uniformah, nosači, z zgornjim delom telesa vodoravno sklonjenim pod težo tovora, kajti hrbet bolgarskega »hamalina« je podoben hrbtu tovornega živinčeta — vse nalagajo nanj in nihče nima z njim posebnega usmiljenja — gospe v dragocenih krznenih plaščih, uradniki — vsa ta pestra množica, ki daje s svojimi kontrasti sofijskim ulicam neko posebno značilnost. Ob Kopališkem parku stoji starinsko kopališče z visokim stolpom, vrhu katerega zagori ob večerih, ko se stemni, velik napis: ^Sofijska mineralna voda«. To je starodavno kopališče z mineralno vodo, ves dan prepolno kopalcev, s skupnimi kopalnicami in zasebnimi kabinami. Tu se kopljejo vsi sloji prebivalcev, od črne, umazane ciganke iz bog ve katerega kotička Sofije pa tja do soproge uglednega trgovca, višjega uradnika in tako dalje. Pred vhodi v kopališče teče topla mineralna voda, ki je na razpolago žejnim meščanom. Ves božji dan se sklanjajo nad toplim curkom zdravilne vode žejna usta mimogre-dočih. Ob pločnikih stoje avtobusi, avto-taksiji in kočije z bradatimi kočijaži in mršavimi konji. Na pločniku pa v dolgi vrsti sede na svojih nizkih stolčkih čistilci čevljev — ljudje, ki jih je nemima usoda ln večna skrb za vsakdanji kruh zanesla iz vseh delov Bolgarije na ta pločnik. Bradati obrazi, covrbovski klobuki, strgane srajce — in vsi imajo roke, ki so opravljale že vse mogoče posle na tem božjem svetu, na vseh kontinentih in v vseh evropskih mestih. Na križišču trga in ulice ponuja majhen ulični trgovec svoje blago: bučno seme. leblebijo, pečene buče, rumene, dišeče, in vse to blago ima naloženo na majhnem ročnem vozičku, s katerim počasi potuje po sofijskih ulicah in buljvarih. Po ulicah se razvija živahna trgovina. Premične knjigarne — prosim, nikar ne glejte prezirljivo na te premikajoče se ulične knjigarne! Onrema knjig res ni niti prvo- niti drugovrstna, in vendar je v teh knjigarnah le malo slabe literature. Take knjigarne najdete po vseh sofijskih ulicah, razložene na kakšni ograii. na zidu ali na starem razmajanem vozičku. In mnogo Bolgarov tu kupuje knjige za svoje skromne knjižnice. Vsi moški k' jih srečujete po ulicah, kade. Veter, ki zapiha včasih s tolikšno močjo, da odnaša ljudem klobuke z glav, je skoraj potreben — kaiti vse mesto je p^lno dima dobrih boVarskih cigaret. Popoldnevi so kratki in kmalu bodo ob pločnikih zagorele električne luči. Tedaj šele se bo začelo v bolgarski prestolnici nravo življenje. Luid^e. ki so prebili dan v uradu, v trgovini r.li dom i. se zbirajo od večerih po širokih, svetlih ulicah, pred kinematografi, pred kavarnami ali slaščičarnami in ob teb večernih urah zaživi Cofija svoje polno življenje ... W% ti Davčna kako je sestavljati zgradariuake prijave Kakor wio v našem listu že poiocaii, )c finančm : ouuitef razveljavil poziv za vložitev z&radannskih prijav v iuu od 1. uo 30. uovembia t. 1. ter izuai j odlok. (U se ouiuera it,radanne iz leta 1940 pe življenje rat>okupnika aii njegovih sostanovalcev ali podnaiernnika v stanovanju nemoralno ali pohujšliivo ali če dopuščajo, da drugi tako živijo, ali če s svojim vedenjem v stanovanju aii na dvorišča r.boprjfcu ali drugim rabokupnikom v znatni meri c :-žu:e:o stanovac-e v istem poslopja; 6. če se obsodi rabokupmk ali njegov rodbinski član s sodno dbo zaradi kaznjivega dejanja, »tor-lenega na škodo r.iDopiodavca aii n.cgovega rodbinskega člana, raier. v primerih, ko ie bil labokupnik ali tijegov rodbinski čian pri kaznivih delanjih zoper ! čut iti telo od njiju izzvan. | Četudi bi najemnik — morda ob sklepu pogoabe — j pristal pismeno ali ustno na kak drv g odpovedni raz-! iog. IT,c raboprodavec najema ne more odpovedati, j ker se po uredbi smatrajo vse take določbe kot ničue I v primerno višino, tudi če ga odstavimo v četrtem tedna, posledic, lu nastanejo radi prezgodnje odstavitve, pa ne vidite. Kar se zamudi pa reji teleta t č^su sesanja, se pozneje nikoli več ne popravi. Prepozno se tele nikdar ne odstavi, samo zadeva računa •am veleva, oa mu odvzamemo mieko poprej. Pravilno ■oca teie obdržati vso količino mleka najmanj do šestih tednov. V prvem tednu pripuščamo 4 do 5 krat dnevno, v drugem do četrtem 3 krat, v petem do šestem tednu dvakrat in dalje še nekoliko dni po enkrat na dan. Že pri četrtem tednu pričnemo dajati teletu finega sena, ovsenega zdroba — in mesto vode nekoliko posnetega mleka. Odvzeto mieko moramo nagraditi s posnetim mlekom (samo sveže sladko mleko) ovsenim zdrobom. nekoliko lanenih tropin in pJeničnih otrobov. Le na tak način krmijeno tete se ihko razvije v dobro plemensko žival. Obrezovanje drevja K. S.: Vpiašate. ali lahko že zdaj opravite rez in V primeril, d» najemnik ne bi ugovaiial pioti sodni odpovedi in uveljavljat svojih zaščitnih pravic, postane po preteku tri ali osem dnevnega roka njemu dostavljena sodna odpoved pravomočna. Na podlagi pravomočne (izvršljive) sodne odpovedi pa ime raboprodavec predlagati tekom 15 dni prisilno izpraznitev v najem danih prostorov, ki io nato izvrši sodišče. Sedanja uredba ima veljavo do 20. oktobra 1941. najemnika hišnemu lastniku za uporabljanje poslopja, kakor: 1. najemnina v gotovini; 2. vrednost dajatev, j o F V sodni potav*vi ste se zavezali plačati ugodnosti .n obvez, ki jih najemnik daje, vrši alt , ^ ^ ^ ^ ^^ na roke dolguje lastniku poslopja kot odškodnino za uporabo, j P > * ^ ^ fc ^ pUčilu Dekaj 5. dajatve . naravi (hrana, j ££ lm 1937. brez premoženja, ne veste 4. vsote, ki jih ,e najemnik potrdil alt plačal ^e, j ^ ^ ^ ^ ^ ^^ dolga za popravila poslopja (stanovanja), če zato plača so- | _ ^^ JodiJčem n, zapisnik sklenjena porav- razmemo nižjo najemnino; S. namesto lastnika pla- i2vršilni naslov t. j. zoper v ii- _________1 _ — «»«Af+i7oriia ?a nVf- i * čani davki, zavarovalne premije, amortizacija za dvi gala in podobno. Lastniki, ki uporabljajo poslopje ali j njegov del sami ali pa ga prepuščajo v uporabo dru- i gim brezplačno, morajo kot kosmato najemnino napovedati oni znesek, ki bi ga mogli dobiti za to poslopje, če bi ga dati v najem. Prav tako se mora napovedati kosmata najemnina za ona poslopja oziroma njihove dele, ki v času prijave niso dane v najem, marveč so ostale neuporabljene. Pri poslopjih, ki so dana v najem skupaj z vrtom ali zemljiščem nad 500 kv. m, se mora posebej napovedati najemnina, ki se plača za poslopje in posebej najemnina, ki odpade na vrt ali zemljišče. Hodniki, prehodi in vhodi v zgradbe se smatrajo kot postranski prostori in se mora vsako posebno dajanje v najem teh prostorov prav tako napovedati. Pri sezonskih zgradbah se mora napovedati kot letna kosmata najemnina vsota, ki je plačana za čas sezone. V opombi zgradarinske prijave je treba zabeležiti, če in kje ima davčni zavezanec še kako poslopje. Izpolnjeno napoved podpisujejo najemniki v odrejenem stolpcu po vrsti, kakor so vpisani v najem oddani prostori, vendar pa najemnik ne sme podpisati napovedi, pred-no ni vanjo vpisana najemnina, ki jo plača za najete prostore. Davčnega zavezanca, ki bi v namenu izogniti se plačanju davka, vpisal v davčno napoved neresnične podatke, napovedal nižjo najemnino ali zatajil davčni objekt, zadenejo občutne kazenske posledice zaradi davčne utaje. Pa tudi najemnik, ki podpiše in potrdi neresnične izjave, je kazniv z denarno globo din 50 do 500. Kdor vloži davčno napoved, sme od d3včn t oprave zahtevati pismeno potrdilo o prejemu napovedi. * O. F. — Imate obrtno pooblastilo za trgovino » parfumerijskim blagom, ki ga razpečavate z malimi avtomati po kavarnah. Poslovati ste pričeli 1. t. m. samo z enim avtomatom, v doglednem času pa boste začeli obratovati še z nadaljnjimi petimi takšnimi avtomati. Kakšne davke boste morali plačevati za Vaš obrat in kdaj ter za katero dobo se Vam bodo prvič odmerili? — Plačevali boste pridobnino (osnovni in dopolnilni davek, z avtonomnimi dokladami na o»- dolžnika more upnik na podlagi take poravnave predlagati izvršbo zoper njegovo imovino, ne da bi moral na plačilu terjatve ali njenega ostanka ponovno tožiti. _____ ___ _____^ t ^ ^ ^ „„„ Plačati morate ostanek upniku osobito v primera, da j Ker "je "^sodl" pokril je moral mesto Vas poravnati advokatu dotične pravdne stroške, če bi terjatev plačali odvetniku, jo je dolžan izročiti upniku, ker bi bil radi dvakratnega plačila sicer obogattn. »Dol«. Ali sme najemnik odpovedati stanovanje petega dne v mesecu, če je bila dogovorjena odpoved mesečno in najemnina plačljiva prvega v mesecu. — Tudi ustno dogovorjeni odpovedni rok ie za obe stranki veljaven. V Vašem primeru bo odpoved veljavna za prvega dne v prihodnjem mesecu, če io bo najemnik izjavil pred prvim t mesecu. Najemnino boste mogli zahtevati zaradi nepravilne odpovedi le, če v dotičnem času niste oddali stanovanja drugemu najemniku. J. U. »Jolanda«. Kaj bi ukrenili, da bi mogli doseči mir m zadoščenje za klevete, ki jih razširja o Vaši ženi, o Vas in o Vaših stariib neka opravljiva ženska. — Zoper klevetnico morate vložiti zasebno tožbo vsi razžalieni najpozneje v 3 mesecih od dne, ko jih ie oklevetala. Tako tožbo morete poveriti tudi odvetniku in bo morala klevetnica. če bo obsojen*, plačati vse in tudi pri odvetniku nastale pravdne stroške. Kazen je za klevete zaporna in denarna; zniža se pa, če je klevetnik klevete preklical in obžaloval svoj dejanje. *Kum« P. P. Ali Ima podčastniška šola vrednost srednje šole z malo maturo. — Samo strojno-podčast-niška šola pri mornarici ustreza izobrazbi nepopolne srednje šole, vse druge pa le dvema razredoma srednje šole.- Uredba o činu strokovnih šol nasproti srednjim šolam in fakulteti je bila objavljena v Službenem listu z dne 24. junija 1933 št. 325/51. Za dosego obrti, z dovršeno podoficirsko šolo, ne boste mogli doseči skrajšanja učne dobe. Zdravniška O. K.: Omenjeni pojav je živčnega izvor*. Vendar mu ni treba pripisovati posebne važnosti. Verjetno je novni davek in prispevek za obrambni fond.). Davčna j v zvezi z nosečnostjo. Na otroka ne bo imel vpliva, obveznost se bo pričel- s prvim dnem prihodnjega meseca, ko se je ustanovil obrat, v Vašem primeru torej s 1. decembrom t. 1. Dokončna odmera pridob-nine pa se bo izvršila za čas od 1. januarja do 31. decembra 1941 na osnovi Vaše prijave. Davčnega zneska Vam niti približno ne moremo navesti, ker bo služil davčni upravi za odmero čistega dohodka obseg prometa Vaših avtomatov. Zato Vam priporočamo, da se pogodite z referentom davčne uprave ter mu hkrati s predložitvijo pridobninske prijave podrobneje obrazložite vse činjenice, ki se nanašajo na pravilno obdavčbo Vašega obrata. »Golica«. — Imate 5.000 kv. m ome zemlje in 12 tisoč kv. m senožeti ter malo hišico s tremi sobami. Za zemljišče plačate 59 din državnega davka, na do-kladah k zemlja rini pa 103 din. Zgradarine plačujete 162 din. Lani Vam je predpisala davčna uprava 15 din specialnega dopolnilnega davka, letos pa 64 din. Kako naj si tolmačite to razliko? Vaš sosed plača na specialnem dopolnilnem davku samo 84 din, čeprav ima šestkrat toliko zemlje kakor Vi. — Vaši podatki so tako splošni, čeprav jih navajate številčno, da Vam zaprošenega pojasnila pri najboljši volji ne moremo dati. Treba nam je predvsem vedeti, koliko znaša katastrski čisti donos Vašega zemljišča in kolikšen čisti katastrski donos ima zemljišče. Vašega soseda. Vse to pa boste zvedeli samo pri katastrski upravi, ki obenem tudi odmerja zemljarino. Neobhodno je torej potrebno, da prejmete točno pojasnilo pri davčni odnosno pri katastrski upravi. K. I. — Str. — Ali ste dolžni plačevati občinski kuluk, ker plačujete že običajni kuluk, ki se Vam odteguje od pokojnine? — Kot upokojenec plačujete občinski kuluk samo tedaj, ako ste zavezani kot hišni lastnik ali posestnik plačevanju državnih neposrednih davkov. Ta kuluk se odmerja na podlagi osnovnega davka k zemljarini oziroma zgradarini. J- T- — tj. — Vaše pismo z dne 20. VII. t. 1. za mesečno milostno podporo oziroma pokojnino je prosvetni minister odklonil in izročil zadevo pravnemu referentu za pokojnine. Ali se morete nadejati, da bi prejemali milostno podporo ali pokojnino? — Na žalost Vam moramo negativno odgovoriti, ker zakon o uradnikih milostnih podpor sploh ne pozna, za pokojnino pa ni zakonskih razlogov, ker ste bili samo pohčerjeni in ne pozakonieni. Narodna skupščina je sice- od časa do čisaa priznavala dosmrtne pokojnine zaslužnim narodnim borcem, morala pa je sprejeti za vsakega takega zaslužnega moža poseben zakon. samo z vrečo, je zraka dovolj, zato vam svetujemo, da prenesete škaf na topel prostor. Pospešili boste icisanje, ako prilijete v škaf nekoliko naravnega sadnega ali vinskega kisa, s čimer dodaste ocetno kislih bakterij. Preveč vode pa nikar prilivati! Razdalja sadnega drevja S. N. Lj.: Razdalja pri saditvi sadnega drevja je različna in odvisna od zemlje, položaja, klime itd. V dobri plodni zemlji se drevje močneje razvija, napravi večje krone, pa mora biti tudi razdalja večja; v slabi plitvi zemlji manjša. Na strminah je lahko manjša razdalja med drevjem v vrsti, kot med vrstami. Vsekakor vpliva tudi vrsta sadnega drevja: drevje z večjimi krošnjami se sadi v večje razdalje itd. Dalje je odvisna razdalja tudi od vmesnih kultur v sadovnjaka: če je glavni cilj sadovnjaka samo pridelek sadja, je razdalja manjša. V splošnem pa velja, da mora biti razdalja med sadnim drevjem tolika, da se krone ne dotikajo, ali celo izprepletajo, dobro te, če je med njimi še kakega pol metra prostora, saj je znano, da se največ cvetnih popkov razvija prav na oboda krone. Visokodebelna drevesa: jablane, hruške, češnje itd. sadite T razdalji 10—12 m, slive, višnje r razdalji 6— 7m, breskve 4—5 m. Pritlično drevje v razdalji 4—5 m. Razne špalirne oblike p« sadite ▼ razdalji, ki je odvisna od oblike same, katero hočete vzgojiti in od rastnosti drevesa. Pri tem se morate seveda držati glavnega načela, da se krošnje ne smejo križati. Pr Zaščita najemnikov Po sedanji uredbi, s katero se je omejila rabo-prodavčeva pravica odpovedati najem (Službeni list kos 86 od 26. X. 1940, ki velja že od 20. oktobra 1940 dalje) so zaščiteni tako najemniki stanovanj kot tudi najemniki poslovnih prostorov. Če najemnik ne privoli, da bi se najemna pogodba razrušila, mu hišni lastnik ne more odpovedati najemne pogodbe, četudi sta dogovorila odpovedni rok — razen, če niso podani sledeči, v uredbi predviden razlogi in primeri: 1. Če so stanovanje ah poslovni prostori njemu samemu ali njegovim oženjenim sinovom ali omoženim hčeram potrebni za osebno stanovanje ali za opravljanje pridobitnega dela; 2. če je treba poslopje porušiti, da se sezida novo; 3. če rabokupnik ne plača dolžne najemnine najdalj v mesecu dni od dne, za katerega je bilo plačilo dogovorjeno. ako ni pogodbeno določeno kaj ugodnej-šega za rabokupnika; Turnir nemških mojstrov, ki je bil igran v Krakovu, Varšavi in Krynici, je bil te dni končan. Zmagala sta skupno Bogolju-odnosno bo ostalo stanje brez posledic. bov in Monakovčan Kohler s po 7 in pol Ren. C. Zagreb: Po mojem gre v vašem primeru točke IZ 11. Oba Sta skupno vodila do zad-za vnetje maternice po splavu. Priporočam mir io njega kofla, ko Sta se Srečala V odločilni tople obkladke. Imate tudi vnetje mehurja. Uživajte torej lahko hrano (mleko, sočivje, prikuhe, močnate jedi, sadje, kompote). Izogibajte se slanih in papri-ciranih jedi. Pijte mnogo vode, odnosno čaja, s čemer se doseže neko izpiranje mehurja. Pri tem postanejo tudi bolečine manjše. Pojavi, ki jih opažate na dojkah, so normalni in so nastali zaradi tega, ker je bila prekinjena nosečnost. Janez z Gora: Vse operacije, ki jih navajate ▼ »tezi z vašo okvaro, so več ali manj problematičnega odnosno teoretičnega značaja. Temu primerna je tudi njihova vrednost, odnosno upanje na uspeh. Poleg tega je to zvezano z bolečinami. Pomisliti je treba tudi na to, kakšen vtis in kakšne posledice (t duševnem smislu) bi vse to imelo na zakonskega druga. Iz vseh teh razlogov osebno ne priporočam, da kaj podvzamete v tem smislu. Pomirite se pač z usodo in eventuelno adoptirajte kakega otroka sorodnikov, odnosno drugega. Nihče oe more trditi, da Tam ne bi adoptirani otrok bil v veselje ia oporo, kot lastni. Končno pa tudi nite edini, ki ga )e zadela ta usoda. Ta zavest vam bo sigurno olajšala do neke mere vaš položaj. M. B. Stražišče: Možno ie, da je val nedostatek živčnega, ali pa telesnega izvora. V poštev prihaja prekomerno pitje in kajenje in razni neljubi dogodki, ki so se vtisnili v vašo podzavest. Vse to lahko zavira priroden potek dejanja. Na tem mestu ni mi mogoče j obširneje pisati o tej temi. Svetujem torej, da $e obrnete na zdravnika, do katerega imate zaupanje in ki bo prema ugotovitku ubral pravo pot zdravljenja. Z. F. 2. Ni izključeno, da ste preobčutljiv za prah moke. Svetujem, da poskusite z zaščitnimi naočniki, ki jih nosite med delom. Ako Vam še to ne bi pomagalo, se obrnite na kakega specialista za očesne j bolezni. Notranjka: O nalezljivosti raka so mnenja deljena. Svetujem, da daste obleke razkužiti. K. G. Križevci: V vašem primeru bi bilo najbolje, da greste za nekaj časa v kako bližnjo bolnico, da se deloma spoznate z vašim bodočim poklicem. Kasneje bi mogli obiskovati bolničarsko šolo, ali pa maserski tečaj. Se bolje pa bi bilo, ako greste v bolničarsko, podoficirsko šolo. Ako se zanimate za stvar, morete pc opravljenih izpitih doseči celo oficirski čin. Naročnica Z.: Zdi se, da gre v vašem primeru za kronično vnetje maternice, ki ima lahko od svoje stra- j ni zopet za posledico napačno lego maternice itd. Toliko na daljavo. V ostalem svetujem, da se obrnete na kakega specialista za ženske bolezni, ki vam bo točno poiasnil Vaše stanje. Ljubitelj »Jutra«: Povsem možno je, da ie sedanje vaše stanje posledica vdihavanja tobačnega prahu. S tem pa nikakor ne mislim, da imate kako srčno napako v ožjem smislu. Zato tudi mislim, da je postopanje adravnika pravilno. Uživajte torej adravfl«, U vam jih je predpisal ia izogibajte M tobaka! Km^tilska T. V. Sv. Pravite, da se z ozirom n« ugodno prodajo mleka ne izplača pustiti tele več kakot itin do pet tednov pri polnem mleku. Tudi med svetovno vojno ste odstavljali teleta r štirih tednih, pa *o se prav dobro razvila. Mnenja ste, da se more nadomestiti mleko z otrobi in otavo. Vaša trditev je povsem napačna! Dohodki za oddano mleko so v tem času res nekoliko večji, vendar ne morejo odtehtati izgube, ki nastane zaradi slabe vzrep teleta. > i« mogoče, da nekatero tele »raste medsebojni partiji. Bogoljubov je sicer dosegel prednost, toda Kohler je rešil remis in si zagotovil delitev prvega mesta. Tretjo nagrado je osvojil Richter s 7. Slede Lo-kvenc, 6, Ahues, Bliimich. Mross (Krakov) in Miiller po 5in pol, Gilg 4 in pol, Rell-stab, Kieniger 4, Eisinger 3. Nemški prvak Kieniger je igrali presenetljivo slabo. Bogoljubov je doživel senzacionalen poraz proti Mrossu. Turnir je bil finansiran od nemških upravnih oblasti na Poljskem. Nemški listi napovedujejo, da se bo v Krv-nici v kratkem vršil nov turnir večjega stila. S pravkar končanega turnirja je naslednja partija: Beli: Ahues Črni: Lokvenc I. d2—-d4, Sg8—f6 2. c2—c4, e7—e6, 3. Sbl—c3, Lf8—b4, 4 Ddl—c2, Sb8—c6, (»Švicarska varianta«). 5. e2—e3, (Običajneje je 5 Sf3). 5. . . d7—d6, (Tu je možno takoj e5 Prav zaradi tega zadnja poteza belega 5. e3 ni v navadi). 6. Lfl—d3, e6- e5 7 d4—d5. Lb4:c3+. (Zaradi grožnje Da4 + seveda izsiljen). 8. Dc2:c3. Sc6—e7, 9. e3—e4 0—0, 10. Sgl—e2, Sf6—d7. (Črni seveda pripravlja logični prodor f5 To pa je bilo bolje možno morda s Se8, da bi imel črni možnost vzeti tudi z lovcem na f5). II. Lcl—e3, c7—c5? (Povsem neumestna poteza, ki samo slabi točko d6, obenem pa še tudi izgublja čas. Če je že črni vlekel v prejšnji potezi Sd7, potem naj bi dosledno pripravljal sedaj dalje Sc5. To bi bilo možno z enostavni b6). 12. 0—0. f7—f5. (Sedaj izpade ta razplet že v korist be- !ega). 13. e4:f5. Se7 f5, 14. Ld3:f5. Tf8:f5, 15. Se?—g3, Tf5—f8. 16 f2—f4« (Zaradi male izgube časa « strani črnega je beli že bolje razvit in torej otvoritev linij mora vsekakor izpa&ti njemu v prid. Poleg tega pa poteza v partiji otvarja še možnost novega napada na točko d6). 16. .. b7—b6. 17 Tal—dl DdS—h4? (Ta ekskurzija pomaga tudi samo belemu. Edino upanje na rešitev je bfflo morda tu še v La6, z namenom b5 V vsakem primeru pa je črna pozicija že dvomljiva). 18. f4:e5! Sd7:e5, 19 Tfl:f8+. Kg8:f8. 20. T«l— fl+, Kf8—g8, (Dejstvo, da bedi obvlada sedaj Je tudi Minijo, mora kmalu odločiti). 21. Le3—f4. Lc8—d7, (Črni si pomaga samo še z umetnimi sredstvi. Če namreč sedaj vzame beli kmeta na e5, bi se hotel okoristiti črn' s kmetom c4. Čeprav bi najbrž tudi ta zmešnjava vodila do ztmage, pa ima beli na razpolago še enostavnejša sredstva. Črna pozicija je pač nepopravljivo sflaba). 22. Sg3—e4!, Se5-g6. (Na Tf8, 23. Sd6:l, Tf4:. 24 De3:, Tfl:+, 15. Kfl: črni ne bi imd nobenega zadostnega nadaljevanja). 23. Dc3—g31 (S tem je kmet d6 končno osvojen). 23. ... Dh4—e7, 24 Tfl—el, (Ne takoj 24. Sd6:, zaradi Tf8). 24. — Sg6:f4, 25. Dg3:f4. Ta8—e8, 26. Tel—fli (Sedaj pa pride zopet f-linija do veljave. Ker grozi Df7+ in Df8 mat črni seveda ne sme igrati De4:. Tako proti Sd6 končno ni več obrambe). 26. ... h7—h6, 27. Se4:d6, De7—e3 + ?, (V končnici ie črni še celo takoj izgubljen). 28. Df4:e3. Te8:e3. 29. Tfl—f7. Ld7—c4, 30. h2—h3, Te3—el + ?, 31. Kgl—f2. Tel— c2+. 32. Kf2—fl. Lg4—b5. 33 22—^4'. Te2: b2. (Če Lf7: potem 34 K^-2 ter n ka glasba. — 20: Simfonični koncert. — 21.35: Vesela muzika. — 22.10: Plesi. — Za prvenstvo v si&jenski Ugl Novo ^ Danes bodo slovenski ligaši Uigrali že peto tekmo v spomladanskem delu tekmovanja Letošnje tekmovanje za prvenstvo SNZ poteka v najugodnejših vuanjih okoliščinah. in bo spričo seuaujega nagega razvoja za vso sezono 1940/41 verjetno zaključeno Se pred božičem. Danes je na vrsti že dvanajsti termin, tako da bosta potem ostala neodigrana samo še dva, od katerih pa je predzadnji že določen za nedeljo 1. decembra. Današnja srečanja, ki bržkone ne bodo v mnogočem prevrgia računov in spremenila tablice, so razporejena takole: Ljubljana—Mars Ob ±*.J.o na igrišču JLjaoijane Tejunu ooeu vuajBUMii, ru i^t^jata Ljubljano v slovenski ligi. Bivši uuele-ženec v državni ligi, SK Ljubljana je v drugem delu tekmovanja po zmagi nad Amaterjem in remisu z železničarjem prevzela vodstvo v tabeli. Mars se vztrajno drži sredine tablice in vodi v tako imenovani »spodnji hiši«, ima pa razen tega še eno tekmo v dobro, ono razveljavljeno s Kranjčani. Srečanje bo zanimivo; prvi dvoboj so belo-zeleni s 5:3 odločili zase. Maribor—železničar Ob 14.15 na ignacu zeieziucarja To je uxu£i h.iujcviii »uuuj* u.., ,yjocoao piav.-^no zaradi tega, ker so Celjani, ki gostujejo danes v Kranju, svojo edino zmago v vsem tekmovanju pri enajstih porazih slavili baš nad moštvom SK Kranja Kranjčani Imajo torej danes veliko priložnost za revanšo in zalo verjetno je, da se je bodo tudi po-siužili, kolikor se bo le dalo. 3:1 je bilo takrat v Celju ... Bratstvo—Amater Ob 13.45 na igrišču Bratstva AiiMuci, Ki je uei tekmovanja za- ključil s skoraj senzacionalnim uspehom in si priboril celo neoficlelni naslov jesenskega prvaka, ima tudi danes še vsaj teoretično razne možnosti. S svojimi 15 točkami bi utegnil doseči še marsikaj, če ... Toda danes gostujejo agilni Trboveljčani na vročih jeseniških tleh proti Bratstvu, ki bo sigurno zastavilo vse sile, da se oddolži za svoj najhujši poraz, ki ga je moralo nesti domov prav iz Trbovelj (0:5). Obe točki prisojamo v tej tekmi domačinom! Ljubljanski I. razred ima danes na sporedu eno samo tekmo za točke, in sicer med Grafiko in Jadranom, ki bo ob 10.15 na igrišču Jadrana s pred-tekmo med obema miadinama. Pokalna tekma v Celju V celjski podzvezi so ustanovili posebno pokalno tekmovanje, v katerem sodelujejo vsi celjski klubi. Danes bo v tej konkurenci odigrana tekma med Celjem in Jugoslavijo z začetkom ob 14.30 na Igrišču Olimpa v Gaberju. Tudi m lugu vse ia Enako kakor pri nas hitijo s prvenstvenim tekmovanjem tudi Hrvati in Srbi. V hrvatski ligi bo danes odigrana važna in obenem zaključna tekma v jesenskem delu tekmovanja, ki bo tudi odločila, ali bo jesenski prvak ostala dozdaj prvopla-sirana Concordia, ali pa eno izmed moštev današnjega srečanja med Hajdukom ln Gradjanskim v Splitu. Za to tekmo vlada zelo mnogo zanimanja, prav posebno zato, ker se bosta enajstorici Hajduka in Gra« djanskega srečali prvič, od kar so njuni voditelji pod okriljem HNS v Zagrebu sklenili novo prijateljstvo. V predtekmi bosta igrali mladini Zagreba tn Splita, iz katerih je bila sestavljena hrvatska reprezentanca, ki je pred tedni na zagrebških tleh morala priznati, da so Slovenci boljši. V srbski ligi je spored spet popoln. Današnjih pet tekem bodo Igrali: v Beogradu: BASK in t\K ter Jedln-stvo in Vojvodina, v Sarajevu: Slavija in Jugoslavija, v Pančevn: Jugoslavija (J) in BSK ter v Borovu: Bata in Gradjanski iz Skoplja. Razen v nogometu danes v športu ne bo velikih dogodkov. V znamenju priprav za bližnjo smučarsko sezono bo LZSP izvedel svoj tek cez ln stra po Rožniku, ki je bil že dvakrat odgoden. Start in cilj bosta ob 10. pri strelišču pod Rožnikom. Udeleženci, med katerimi bodo verificirani in neverificirani smučarji, bodo tekli na treh različnih progah, in sicer mladina do 18 let na 3 km, juniorji do 20 let na 4 km, seniorji pa na 7 km. Med dogodki za zeleno mizo omenjamo — v zvezi z včeraj objavljenim pozivom slovenskih atletov, naslovljenim na HAS — današnji redni občni zbor hrvatske atlet-zveze v Zagrebu, na katerem bodo razpravljali tudi o vprašanju revizije postopka proti atletom, ki so bili kaznovani zaradi tako imenovane j>carigrajske afere«. Računamo, da so se medtem duhovi tu in tam že toliko pomirili, da bodo današnji sklepi glede onih kazni pomirljivo vplivali na vso športno javnost. Kaj je novega v smučarskem . svetu? (Iz zimsko-sportue korespondence ZSSJ št. 5) Slovenska znia zveza na Jesenicah je imela širšo plenarno sejo in pripravila obširen spored za zimo. Težkoče so v načinu, kako pokriti stroške prireditev, upanje pa je, da bo tudi to vprašanje zadovoljivo rešeno, čeprav bi klubi le težko zmogli nameravano obremenitev. Trening državne reprezentance ima v načrtu ministrstvo za telesno vzgojo ter bi se moral pričeti že 15. decembra zaradi obsežnega zimskega sporeda Rešitve pa še ni nobene ln torej ni gotovo, ali bo sploh izvedljiv. Dr. Hubert Heim, večkratni državni re-prezentant v alpskih disciplinah, služi ka-drskl rok. Smučarske tekme Kranjske industrijske družbe so določene v dnevih 11. in 12. januarja. Prireditev Je lani odlično uspela in bo gotovo tudi letoe pokazala uspeh, saj je zaposlenih ▼ tem podjetju veliko število najboljših športnikov. Povod nji t Planici so znova poškodovale skakalnice, posebno veliko. Ob izteku 45 in 65 m skakalnice je nastalo majhn-jezero. Skakalnico za 45 m je, kakor zna no, že marca zasul velik plaz in bodo znatni stroški za obnovitev. Veliko pa so poškodovale skale, ki so se utrgale in polomile stebre lesenega ogrodja Vsa popravila bo treba izvršiti še pred zimo, sicer ne bo mogoče uporabljati skakalnic niti izvesti prireditev. Naši najboljši skakači so povabljeni na tekme ob otvoritvi novo skakalnice v Cor-tini na dan 1. januarja in v Sestrieru na dan 5. januarja. Mednarodni sodniki za skoke, ki jih je prijavil naš savez Fisi za sezono 1940/41 so: Gnidovec Ante, Goreč Joso, Jelenič Jernej, Zupan Bogdan, Predalič Stane, Ravnik Stanko. O prijavi Jugoslavije za Cortlno so izšle vesti, češ da je prijavila 25 tekmovalcev. Vest ni točna. Savez je brez sredstev in je iz previdnosti samo pogojno rezerviral prostore, o udeležbi pa še ni mogoče govoriti. Albin Jakopič je okreval in zopet opravlja svoje dnevne posle. 2SK Hermes (nogomet, sekcija). Postava za tekmo proti Grafiki je razvidna na r bi čajnem mestu. Zbor Iahkoatlct«kih sodnikov Csln5beoo). Važen sestanek Jutri v ponef*p"Mr oh 20. pri Slamiču. Predsednik. NAD DVESTO TISOČAKOV ZA CMD je zbrala Slovenija v nedeljo desetega novembra Ljubljana, 23. novembra Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda nam je danes sporočilo, da je narodna zbirka, prirejena 10. novembra, dosegla res časten uspeh. Po vplačilih in prijavah, ki jih je pisarna vodstva CMD prejela do včerajšnjega dne 22. t. m., je bilo nabranega 212.024.25 din. To je vsota, na katero smo vsekakor lahko ponosni. Narodna zbirka 10. novembra je med največjimi, kar jih je bilo prirejenih po svetovni vojni. Znesek sam pričuje, da bi lahko zavedni Slovenci in Slovenke — če bi bile prilike količkaj ugodnejše — postavili sleherno leto v enem samem dnevu novo obmejno šolo. Toda Družba sv. Cirila in Metoda se je v današnjih težavnih razmerah obrnila na slovensko javnost s prav posebno prošnjo, da pomoremo obmejnim bratom in sestram v nastopajoči zimi. In slovenska javnost se je velikodušno odzvala. Vsi smo lahko ponosni na uspeh narodne zbirke, ki naj bo početek vsakoletne tradicije, da bo lahko naša stara, preizkušena narodno obrambna in šolska Družba sv. Cirila in Metoda sleherno leto v čim večjem obsegu izvrševala svojo socialno in narodno poslanstvo. Ko objavljamo podrobni seznam do včeraj prispelih prispevkov, smo od vodstva CMD tudi naprošeni za objavo tople zahvale vsem, ki so nabirali in darovali. Vsi oni, Id se še niso odzvali prošnji CMD, imajo še vedno priliko, da prispevajo k narodni zbirki CMD. Zahvala Ko polaga vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v blagajno častni skupek narodne zbirke 10. novembra, se visoko zaveda velike hvaležnosti, ki jo dolguje vsem mestom, trgom in vasem, podružnicam in sodelujočim društvom, darovalkam in nabira!kam, darovalcem in nabiralcem, zlasti pa še mladini, ki je z vso vnemo sodelovala. Deseti november 1940 je tako častno izpričal plemeniti smisel Slovenk in Slovencev za potrebe naše Družbe, da bo ta dan vodstvu trajno v opomin, ko bo letošnjo zimo izvrševalo zastavljene naloge po tistem geslu, s katerim je bila zbirka prirejena: »BRATOM IN SESTRAM NA MEJI — POMOČ!« Vsem najprisrčnejša zahvala! V LJUBLJANI, dne 23. novembra 1940. Vadstuo Družbe sv. Cirila in Metoda Zbirke iz naših krajev V naslednjem objavljamo imenoma vse titste kraje, ki so do včeraj vposlali ali prijavili nabrane prispevke: Begunje pri Cerknici 100, Beltinci 400, Besnica 102, Bizeljsko 238, Blanca 57.50, Bled 473, Boh. Bela 40, Boh. Bistrica 88, Boh. Srednja vas 50, Boljevo — Rtanj — Srbija 553 Borovnica 219, Braslovče 217, Brdo-Lukovica 340, Brezovica pri Ljubljani 200, Brežice 1.059. Celje 18.G25.25, Cerklje pri Kranju 171, Cerknica 510, Cven pri Ljutomeru 50, Čatež ob Savi 40, Črnomelj 740, Črnuče 174. Dobrepolje 277, Dol pri Hrastniku 434.25, Dolsko 177.75, Dol pri Ljubljani 192, Dol. Toplice 287, Domžal« 425, Dramlje 65, Dravograd 400, Duplje 120, Dvor pri Žužemberku 50, Dobrna 284. Fram 244, Frankolcvo 174. Golnik 200, Gornilsko 63, Gotovlje pri Žalcu 190. Gornji grad 620, Gor. Radgona 35. Griže 557. Guštanj-Tolsti vrh 568. Hrušica 131, Hotedršica 46. Ježica 50, Jurklošter 117. Kamna gorica 49.50, Kamnik 842, Kokra 100, Kostanjevica 249.75, Kranj 10.941, Kranjska gora 377, Krašna pri Lukovici 44, Križe 252, Krka 100, Kropa 20, Krško 667. Laporje 23, Laško 648.50, Lavrica pri Ljubljani 144, Lesce 216, Leskovec pri Krškem 187, Letuš 98, Liboje 70, Litija-šmartno 1000, Ljubno na Gorenjskem 50, Ljubno v Savinjski dolini 117. Ljubljana: Bežigrad 5.011.25, mesto-središče 12.336.50, Moste 3.672, št. Jakob-Trnovo 23.145.50, št. Peter 23.891, šiška 3.386.25, Vič 3.461, razne nadaljne zbirke 2.206.75, skupaj 77.110.25. Ljutomer 1.607.50, Logatec 300, Loški potok 122.75. Majšperk 279, Makole 120, Marenberg 185. Maribor 42.740, nadaljna zbirka 959.25, skupaj 43.699. 25. Medvode 700, Metlika. 157, Mežica 2.401.75, Mokronog 113, Moravče 30, Mot-nik 12, Mozirje 416. Naklo 170, Nova vas pri Rakeku 65, Novo mesto 3.260. Ormož 700. Pilštanj 45.50, Pišece 60, Planina pri Rakeku 125, Planina pri Sevnici 61.50, Podbrezje 200, Podnart 171, Pobrežje pri Mariboru 60, Podsreda 154.75, Polhov gradeč 143.75, Poljane-Prevalje 368, Poljane nad škofjo Loko 111.75, Ponoviče pri Litiji 100, Prečna 50, Predoslje 170, Preserje 170, Primskovo 140.75, Poljčane 100, Ptuj 3.300. Radeče 600, Radovljica 200, Rajhenburg 339.50, Rakek 485, Rakitna 60, Rateče-Planica 60.50, Ribnica na Dol. 802.75, Ribnica Pohorju 300, Rogatec 226.25, Rudnik pri Ljubljani 115. Selnica ob Dravi 241, Sevnica ob Savi 1.820, Slivnica pri Celju 20, Slovenska Bistrica 1000, Slov. Konjice 673, Smlednik 160, Sodražica 300, Sostro 200, Sovodenj 100, Središče ob Dravi 550, Studenci-Ma-ribor 645.50, Sv. Jurij ob Pesnici 61, Sv. Jurij ob ščavnici 100, Sv. Jurij ob Taboru 244, Sv. Križ pri Kostanjevici 15.50, Sv. Lenart v Slovenskih goricah 1000, Sv. Lovrenc na Pohorju 99, Sv. Lovrenc pod Proži-nom 30, Sv. Lovrenc na Dravskem polju 101, Sv. Marjeta-Rače 62, Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah 46.50, Sv. Marjeta ob Pesnici 10, Sv. Tomaž pri Ormožu 120, Sv. Peter na Medvedjem selu 39, Sv. Peter v Sav. dolini 302, Sv. Peter pod Sv. gorami 50, Sv. Trojica v Slov. goricah 100. Šenčur pri Kranju 250, št. Jurij pod Ku-mom 61, škale pri Velenju 130, škofja Loka 1.909, Šmarje pri Ljubljani 126.50, šmarjeta na Dolenjskem 98, šmartno-Stra-žišče 786, šoštanj 1.270. špitalič 95, štore 35, št. Uj pri Velenju 60, št. Janž na Dol. 129, št. Janž na Drav. polju 570, št. Jernej na Dol. 119, št. Pavel pri Preboldu 200. Št. Rupert pri Mokronogu 126.75, št Vid nad Ljubljano 889.50. Teharje 27, Topolšica 106, Trebelno 10, Trebnje 153. Trbovlje 1.124. Trzin 60, Tržič 2.380, Tržišče 93.50, Turjak 56. Unec pri Rakeku 148. Vače 90, Velesovo 65. Velenje 400. Velika Dolina 120, Veliki Gaber 190, Velike Lašče 620, Velika Nedelja 170, Velika Polana 26, Vinica 100. Višnja gora 100. Vitanje 1.333, Vodice 50.50, Vransko 300, Vrhnika 839.25, Vuhred 200, Vuzenica 200. Zgornja Polskava 120. Žalec 1.714.75, želimlje 58. žetale 50. Žirovnica 50, žreče 100, žusem 30, Žužemberk 122. — Skupaj: 212.042.25 din. V kolikor bodo prišle še nadaljnje prijave in vplačila jih bomo objavili v dodatnem seznamu. Vsem, ki so pripomogli do tako častnega uspeha, najiskrenejša hvala! Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani i stanovanjski mrčes Podoben Je prahu in se zelo naglo množi Ljubljana, 23. novembra Na našo nedavno željo pod gornjim naslovom nam je sporočil inž. Prezelj, pooblaščeni agronom in specialist za pokonče-vanje vseh vrst škodljivcev (mrčesa) kakor tudi vseh rastlinskih bolezni (fitopa-tolog), Ljubljana, Wolfova ulica 3-1, tel. 3-1—73 krajše pojasnilo, ki smo ga objavili pod gornjim naslovom dne 6. t. m. Na številna vprašanja, ki smo jih v tej zvezi prejeli celo iz krajev izven Slovenije, smo naprosili g. Prezlja za obširnejše poročilo o tem doslej nepoznanem stanovanjskem mrčesu. Na to našo prošnjo nam je gospod inženjer poslal obširno strokovno pojasnilo: V Ljubljani doslej ni bi;l uradnim ustanovam znan noben primer okužbe stanovanj po gornjem, prahu podobnem mrčesu. Mestni fizikat, desinfekcijski zavod, ni imel doslej v svoji dolgoletni praksi še nobenega primera pokenčavanja stanovanjskih grinj. Tudi v moji, sicer kratkotrajni, en in polletni praksi, nisem imel do konec oktobra prav nobenega slučaja ugotovitve tega mrčesa, V letošnjem tako mokrotnem poletju sem imel sicer nekaj slučajev ugotovitev sorodne vrste grinj, takoimenovana žitna grinja: Aleurobiuj, farinae, L. Mrčes, ki je doslej v dveh znanih primerih okužila stanovanjske prostore v Ljubljani, je tkzv. stanovanjska ali hišna grinja: Glvciphagus domesticus, Deg., kakor sem to v Vašem dnevniku dne 6. t. m. že omenfl. Vrsta insektov: grinje (Acarina) spadajo v vrsto najmanjših, s prostim očesom komaj vidnih živalic-insektov. Po svoje imajo grajeno neznatno telesce, so največ po'1 milimetra velike in imajc zelo različne organe, s pomočjo katerih ali grizejo ali pa sesajo potrebno jim hrano. Telo jim je pretežno razdeljeno le v dva in ne v tri dele. Na sprednjem kakor tud; na zadnjem delu imajo po dva para nog, s pomočjo katerih se zozirom na svojo majhno veličino izredno hitro premikajo sem m tja. Samice 'ležejo jajčeca, kcvte pa ludl žive mladiče fpartenogeneza) Ves razvoj od jajčeca do spolno zrele živalce, ki se imenuje »prosepon«, ima pet prec.brazb. 'lahko tudi manj pa tudi več ko pet. Grinje vseh številnih in različnih vrst ob samem začetku okužbe stanovanj niti ne opazimo. Navadno najdemo škodljivca šele. tedaj, kadar se mrčes že toliko namnoži. da predstavljajo živalce - mrčes z:vi prah, ki se premika in ga ni moč obrisati, temveč se kmalu nato povrne in povzroča jezo in skrb vsaki gospodinji. Živi prah prekriva vse pohištvo slike, razne predmete. jx)'no ga je v vseh predmetih: matrace, odeje, perjanice. oblačila. Le z največjo težavo in potrpežljivostjo, s stallnim pokon-čevanjem se je moč rešiti ob največji paz-ljivoti glede možnosti nove okužbe res nadležnega mrčesa. V vrsti grinj zavzema prvo mesto grinja, ki je sedaj že v dveh primerih v Ljubljani ugotovljena: stanovanjska —hišna grinja. Popolnoma razvita, spolno zrela grinja je okrog pol milimetra velika, podolgovate, jajčaste oblike, bledo bela do prav slabo ramenkaste barve. Ta vrsta grinje se raa- vija in živi v vseh mogočih rastlinskih "n živalskih snoveh (morska trava, žima, perje, v suhih, sladkih plodovih.) posušeno sadje, v satovju, senenem drobirju, na starih, pozabljenih ali založenih jestvinah td) Mrčes se ob ugodnih življenjskih pogojih (vkga, dovolj hrane in toplota) izredno naglo množi. Iz stanovanj zahaja tudi v shrambe itd. in seveda tudi obratno. Kadar se je škodljivec de množine vidnega, živega prahu namnožil, ga je nemogoče po dosedanjih izkustvih naglo na hitro uničiti. Postopati bi bilo v takih primerih pokenčavanja povsem sterilno in bi bilo upoštevati vse možne načine preostanka, odnosno nove okužbe ali pa prenosa mrčesa po stanovalcih in predmetih v razkužena stanovanja. Položaj stanovalcev, posebno še stanovanjskih najemnikov je v takih primerih res neprijeten, saj je ugotovljeno celo prenašanje še nepopolnoma razvitega mrčesa »hypopuslarva« z muhami, z drugim hišnim mrčesom; tudi pes in mačka mrčes prenašata. Omenjen je celo primer, da so novo okužbo razkuženih stano- vanjskih prostorov povzročile podgane in misi. Ni nobenega dvoma, da je v sami Ljubljani več primerov tega mrčesa. Bilo bi le v korist vsem stanovalcem, da bi se glede na te ugotovitve kar moč pazljivo stanovanja preiskovala in bi se v slučajih prvih, nešte-vi'lnih ugotovitev grinj, pričeli takoj vsi potrebni obrambni ukrepi. Lažje in ceneje se je braniti kakor pa pokonoavati mrčes, ki se je razmnožil že po vsem stanovanju. Grinje so neverjetno močno odporne nasproti vsem najrazličnejšim strupom. Odpovedala je trikrat večja količina in dvakrat daljša doba najdaljša, po veljavnem ministrskem pravilniku sploh dopustna doba) zaplinjena vseh stanovanjskih prostorov z najhujšim strupom, ki sicer z gotovostjo uniči tudi zelo odporen mrčes: stenice v stanovanjih. Po tako izvršeni dezinsekciji se je našlo sicer le nekaj posameznih primerov majhnih nedoraslih grinj in je seveda tu računati z vsemi možnostmi nove okužbe, kakor sem to zgoraj obširneje omenil. Sreča v nesreči je v tem. da škodljivec ne vbada in ne škoduje človeku direktno. Ugotovljeno pa je, da povzroča obolenja prebavil in vnetja ob uživanju napadenih jestvin tako pri človeku kakor tudi pri živalih. čas zimskega turizma prlifcja Stojimo pred pričetkom zimske sezije. Dnevno nagaja dež. narava se pripravlja k zimskemu spanju, tepeta se jug in sever, čakamo na zmago zadnjega, da bomo čimprej e dobili sneg v naše gore. Vremenski preroki nam obljubljajo obilo bele mane. Oskrbniki pozimi oskrbovanih planinskih postojank so pripravljeni. Nestrpno gledamo proti Gorenjski, da bi skozi sive megle videli saj nekoliko beline, ki leži na najvišjih vrhovih naših planin. Tudi v dolini se moramo pripraviti za naše podvige v čarobni zimski naravi Smuška telovadba je začetek. S tem si utrjujemo mišice, da ne bomo imeli težkoč kasneje, ko bomo drseli po pobočjih in da nam ne bodo že na tej poti odpovedale noge. Zdrav in razgiban smučar hiti z dvojno brzino po širokih smučiščih, varnega se čuti v svojih gibih in z lahkoto premaguje težkoče, ki jih neizvežban smučar ne zmore. Druga važna naloga je, da si pripravimo smučke, jih točno pregledamo, namažemo. napne-mo ter negujemo, zlasti ako smo jih zanemarili vse poletje nekje na zaprašenem podstrešju. Tudi na sebe same moramo misliti ter pregledati obutev in obleko, ki jo bomo rabili pri smučanju. Saj veste, ko je sneg že tu, ni časa ne za eno ne za drugo, le jeza in nervoza se nas lotevata, ko ugotavljamo, da nimamo vsega v redu in da se moramo ukvarjati s pripravami, ki bi jih billi že davno lahko izvršili. Poslušajte dober nasvet in ne bo vam žal. Ko bomo občudovali ples snežink pred oknom, se bo treba resno zamisliti, kam bi napravili prvo turo s smučmi, vpoštevajoe svojo spretnost v smučarski umetnosti. Slo-venija je bogata na zimskosportnih krajih. Manj izvežbani bodo izrabili nižje predele okrog Bohinja, Kranjske gore in ostalih predelov Gorenjske, vabljiva bo Dolenjska s svojim hribovitim svetom, Zasavje ima številna lepa smučišča, ne smemo pozabiti okolice Celja, proti severu se razprostira široki, čokati hrbet Pohorja, ki ima oso-bito v svojem zapadnem delu drjlga složna smuči.*ča. Drzncj'i bodo šli v gore, kjer je na smučeh vsaka pot izdatno kraj:a, saj drsijo bliskovito čez visoke zasnežene grape, po katerih je treba p >Icti previdno stopati. da se ne zvali kamen v dolino. Komna nudi vse: ?ob /a murke abceedarjc, nekoliko izvežban m snvk > proti Govn.iaču in Pianini na Kraju, izvežbanim smučarjem Bogatinsko sedlo. Kuk in širna smučišča v dolini Tr glavskih jezer. Bližje jc na Krvavec in na Veliko Planino, dostop je lahek in ccncn. bivanic v teh planinskih predelih prijetno za vsakogar. Pc- cesti v Kamniško Bistrico drsijo san\ za katerimi se vleče dolga vrsta smučarjev. Na Dolenjskem vidiš po valovitem svetu vse polno smučarjev obojega ?po'a. vseh dob starosti in odeti v najpestrejšo smuško opremo. Kum, Lisca, Mrzlica so točke v Zasavju, ki so dosegljive tudi iz Ljub'inne v enodnevnem izletu ob nedeljah. Celjani radi pohitijo pozimi na M oz irsko planino. Z vseh krajev pa sc zbirajo smučarji planinci na številnih grebenih visoko zasneženega Pohorja. Torej kam? Imate še 14 dni časa, da sc odločite, posvetujte se s svojimi tovariši, poizvedujte za cene in ugodnosti v krajih, ki pridejo za vas v poštev za zimo in končna odločitev ne bo težka __KINO MOSTE ■■■■ Danes ob 14.30, 17.30 in 20.30 film | najslajših melodij: I pesem vetru I Oiuseppo Lugo, Drina Paola 3 H O - R U K ! I Zvonlmir Rogoz v bombni komediji || v češkem jeziku. I /uc&n+cc / Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti! Pri nakupu žarnic zahtevajte izrecno le kvalitetno TUNGSRAM-KRYPTON žarnico: Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj toka! BOLJŠA LUČ, MANJŠI STROŠKI! TUNGSRAM {r K/ryf\tcn Novinarji za siromašne srednješolce Ljubljana, 23. novembra Za letošnji prvodecembrski koncert, ki se je uveljavil kot elitna prireditev v proslavo praznika našega narodnega osvobojenja in zedinjenja, so slovenski novinarji pripravili lepo presenečenje. Opustili so dosedanji družabni značaj koncerta, združenega s plesom, pridobili so za sodelovanje ljubljansko Filharmonijo in najodličnejše soliste, tako da bo imel koncert najstrožji umetniški nivo, obenem pa so se odločili, da čisti prebitek, ki ga bosta dali vstopnina in izdaja koncertnega programa, naklonijo siromašni srednješolski mladini. S to svojo odločitvijo se bodo slovenski novinarji na najlepši način oddolžili javnosti, ki je zmerom z razumevanjem podpirala vsa kulturno-so-cialna stremljenja njihovega stanu. Ljubljana je kot glavno mesto banovine središče kulturnih pridobitev in blagostanja, s kulturnim in gospodarskim nivojem pa rase tudi mera socialnih in prosvetnih potreb Razne dobrodelne ustanove si prizadevajo, lajšati bedo v širokih ljudskih plasteh. Zimska pomoč, ki jo organizira in vodi mestna občina, si je nadela predvsem nalogo, odpomoči stiski domačih siromakov. Študent pa, ki je prišel z dežele v mesto, je v svoji borbi za znanje in obstanek neke vrste popoten človek, ki je zlasti dandanes, ko odumirajo stare oblike ljudske skupnosti in vzajemne pomoči, pogostokrat prepuščen samemu sebi. Kakor vsi naši inteligenčni sloji, tako tudi slovenski novinarji po pretežni meri izhajajo, kakor so včasih rekli, izpod slamnate strehe, iz siromašne j ših slojev, zato pa tudi razumejo položaj siromašnega dijaka z dežele, ki je v teh letih sedmih suhih krav še nesorazmerno težji. In kakor se morajo pripadniki srednjih in nižjih slojev iz dneva v dan zatekati k novim omejitvam izdatkov, tako tudi znatnemu odstotku talentirane, a neimovi-te šolske mladine grozi nevarnost, da bo morala zaradi pomanjkanja sredstev opustiti študij. V teh časih si pač ne moremo predstavljati lepšega smotra, ki bi ga mogli novinarji dati svojemu koncertu, kakor da so čisti prebitek namenili podpore potrebnim dijakom. Prav zato pa novinarji tudi upravičeno pričakujejo, da jih bodo pripadniki imovitejših slojev v izdatni meri podprli v prizadevanju za dosego čim lepšega, gmotnega uspeha. ZIMSKA SEZONA v ROGAŠKI SLATINI se ugodno razvila Vse možnosti zdravljenja v najmodernejšem hotelu »Jugoslovenski Kralj«. INDIKACIJI:: bolezni želodca, črevesja in jeter, bolezni preosnove (DIABETES), bolezni krvnega obtoka, bolezni ledvic in mehurja, bolezni perifernih živcev itd. Znana strogo dietna kuhinja. Informacije daje brezplačno zdravilišče ROGAŠKA SLATINA ■Mmsn^wmmmmmmmmammKmmmmmmmmBSsssmamM Najmodernejša lekarna v Jsigsslavlf! Ljubljana, 23. novembra Nova palača Bat'e je venomer deležna pozornosti občinstva. Še prav posebno pa se številni klienti zanimajo za notranjo1 cpremo Vstarjeve ilckarne, ki si je v novi palači res odlično uredila svoje prostore. Vse, kar srno povedali pred otvoritvijo, je v celoti izpolnjeno, da nudi nova lekarna res nenavadno prijeten vtis moderne ofici-ne. Številni obiskovalci izrekajo priznanje magistru Ustarju, po čigar idejnih zamislih je arh. inž. Stanko Rohrman uredil ta reprezentativni lekarni.-ki lokal v novi palači Poleg obilne zaloge modernih zdravil. karkoli jih more zahtevati sodobno zdrav-stv<>, jamičjo, cbč nstvu zanesljivost skrajno občutljive nove tehtnice, ki jih je nabavila Ustarjeva lekarna. Instaliral je vse št;ri nove tehtnice g. Ivan Beseničar, ki ima delavnico za precizno mehaniko v Šelen-burgovi ulici. Tehtnice na električni tok zahtevajo vso preciznost in prav zato je potrebna zajamčeno natančna instalacija. Tako se Ustarjeva lekarna v palači Bat'e, kar lahko ponovno poudarimo, uveljavlja po opremi res kot najmodernejša lekarna v Jugoslaviji. t. r. Vojaško slavje v Mariboru Maribor, 23. novembra V okusno okrašenih prostorih vojašnice kralja Aleksandra v Melju je bila danes dopoldne krstna slava 45. pešpOlka v proslavo zgodovinskega dogodka pred 22 leti, ko je general Maister s svojimi borci razorožil zeleno gardo in odločil usodo Maribora v našo korist. Poseben poudarek je imela letošnja slava po nenavadno številnem odzivu mariborskega zavednega občinstva. K slavju so prispeli številni odlični-ki, polnoštevilno je bil zbran mariboski častniški zbor z mestnim poveljnikom generalom M. Paracem na čelu, v Mariboru mudeči se beograjski nadškof dr. Ujčič v spremstvu mariborskega škofa dr. Tomaii-ča, mestni župan dr. Juvan, bivši župan dr. Lipold kot predstavnik Jadranske straže, sreska načelnika dr. Šiška in Eiletz, šef državnega tožilstva dr. Zorjan, predsednik okrožnega sodišča dr. Hudnik, predstojnik mestne policije Kos, g Jančič za. obmejni komisarijat. predstavniki sokolstva z^ dr. Gcriškom in dr. Fornazaričem na če4u, zbornični svetnik Pinter, Jakob Perhavec za Združenje rezervnih oficirjev, Guštin in Cvirn za Zvezo Maistrovih borcev, Janko Pire za ZKD, Grčar za dobrovoljce, ravnatelji mariborskih srednješolskih zavodov M. Mastnak, dr. Heric, Fr. Kadunc, dr. Sušnik in P. Modic, Loos za Tujsko-prometno zvezo, ravnatelj Sertič za Avto-klub, B. Pogačnik za gasSlce in drugi predstavniki nacionalnega, kulturnega in stanovskega življenja v Mariboru. Najprej so bili predpisani cerkveni obredi, ki so jih opravili vojaški duhovnik P. Zavadlad za katoliško veroizpoved, pto-tojerej Simeon Ivoševič za pravoslavno veroizpoved ter muslimanski Slavnostna besedo J« ",~wia m***tm* r* ril domačin slave polkovnik Š. Gaščič, ki je pOlku izrazil čestitke k slavi ter opisal potek zgodovinskih dogodkov pred 22 leti na današnji dan. Ko je zaključil svoja tehtna izvajanja z vzklikom Nj Vel. kralju Petru II. in vzvišenemu kraljevskemu domu, je vojaška godba zasvirala himno, za-regljaje so strojnice, sledile so čestitke zbranih odličnikov polkovnemu poveljniku. Po vzornem mimohodu polkovnega moštva je domačin sila ve povabil goste k za-kuski v lepo okrašenih vojašniških prostorih, kjer se je na prisrčen način manifestirala skupnost naše junaške vojske in zavednega Maribora. V prazničnem razpoloženju in ob popoldanskem veselju polkov-nega moštva se je izpričali duh zdravega vojaškega tovarištva in čvrste polkovne skupnosti, ki združuje starešine z moštvom. NI PETROLEJA! Vendar dobite izvrstno svetlobo Z DOMAČIM GORIVOM štedllna SVETILKA na ŠPIRIT »MLIPUT« za 80 sveč, kompletna s priborom 295.— din. — Brez razpihovanja. Se ne kadi. ne šumi! — Zajamčeno delovanje PETRO-LUX, Zagreb Največje skladišče petrolejskih svetilk ln rezervnih delov za vse vrste svetilk. Sprejmemo prodajalce ln potnike 1 Prospekt pošljemo aa-stonj ln franko. V nJUTRU"! »JUTRO« St 238. Nedelja, M. XL 19ffl. Maršal Zedinjenih držav Od stotnika do polkovnika, pa nazaj do majorja — General in šeS glavnega stana — Vojak v civilni obleki — Če stari latinska resk »ncmen est amen« kaj velja, tedaj je vrhovni poveljnik ameriške vojske, generali Georges Marshall, na pravem mestu. Na koncu njegove vojaške kariere ga čaka maršalska palica... Ta kariera ni bila lahka. Amerika ni štora vojaška država, kakor Nemčija, Francija in druge evropske dežele, kjer ao častniške kariere že v naprej določene m si moreš skoraj za dan točno izračunati, kdaj bo postal ta poročnik major, oni stotnik pa polkovnik. V Ameriki so častniki večinoma možje, ki so si sami pomagali, njih napredovanje je skokovito, njih bodočnost nesigurna. Tudi Georges MarshaU ni izjema. L. 1907. je v starosti 2 5 1 et zapustil drugovrsten vojaški zavod, konjeniško šolo, da bi se vpisal na vojno akademijo generalnega štaba Ko je s poročni-škim činom v žepu hotel zapustiti to šolo, ga je nje poveljnik Mac Stiff zadržal. Odkril je bil v njem inteligentnega teoretika in pregovorili ga je, da je postal inštruktor te šole. Ob začetku svetovne vojne je bil Marshalil stotnik. Ko so tri ieta pozneje Zedinjene države stopile v vojno, je postal podpolkovnik in poveljnik operacijskega oddelka 1. ameriške divizije, tista, ki je kot prva žela lovorike v Evropi. V Ar-gonih je vodil premike 500.000 mož in 3000 topov in vse je šlo kakor po vrvici. Ko je Foch ameriškega vrhovnega poveljnika Per-shinga nekoč vprašal, kdo je najooljši vojak ameriške vojske, je Pershing odgovorili brez oklevanja: »Samo po sebi umevno, da polkovnik M a r s h a J1 Po vojni je Marshalla čakalo neprijetno presenečenje: od polkovnika je nazadoval do majorja, ukrep, ki ga v Evropi poznajo le kot kazenskega, ki je pa v Ameriki, kjer razlikujejo med rednimi mirovnimi in izrednimi vojnimi razmerami, pogost Petnajst let bi moral potem čakati, da bi po rednem mirovnem napredovanju postal spet polkovnik. Med tem so ga uporabljali Višek akrobatske spretnosti Sirom Amerike razkazuje svoje izredne akrobatske spretnosti mala Imogena. Že v zibelki je presenečala svoje starše z nenavadnimi položaji. Tako je n. pr. lahko položila nožice poleg ušes na blazino. Ko sta ji bili dve leti, je lezla s hrbtom navzdol po vseh štirih. Zdaj je njena akrobatska spretnost dosegla stopnjo, da lahko »sedi« na eni nogi, katero podpira s komolcema obeh •ob, medtem ko moli drugo nogo visoko v zrak Cisto volneno — kvalitetno blago za obleke, površnike, zimske suknje Itd. dobite Se vedno pri tvrdkl Drago Sehwab LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 7 Zaloga konfekcije za gospode to dečke. General Marshall na najrazličnejših mestih v armadi, kot poveljnika ameriške garde v mednarodni koncesiji v Tiencinu, kot štabnega častnika generala Pershinga, kot inštruktorja narodne garde IHlinoisa. Po i 1933. pa se je začela Amerika obo-roževati. Vojni minister prve Roosevelto-;ve vlade Johnson je iskal sposobnih častnikov in Pershing ga je opozoril na Marshalla. L. 1933. je ta postal polkovnik, 1. 1936. general, 1938. šef oddelka za karte in načrte v generalnem štabu, sedaj je šef generalnega štaba. Silil je k motorizaciji ameriške armade, sam je posveta 1. ameriško oklopno divizijo, pomlad M je častniški kader. Kot vrhovni šef armade poveljuje vojski, ki bo narasla kmalu na 16 mirovnih divizij. Toda njegov načrt je, da ustvari vojsko 45 pehotnih in motoriziranih konjeniških divizij. Njegov sedež je v »Munition Buildingu«, sedežu ameriškega generalnega štaba v Wa-shingtonu, kjer dela vitki, športno utrjeni mož z modrimi očmi m nekoliko poeivelimi plavimi lasmi vsak dan v civilni obleki od 7. zjutraj naprej. Organizacija ameriškega generalnega štaba je zelo preprosta, posneta v bistvu po francoskem vzgledu, šef generalnega štaba nadzira štiri urade, prvega za osebje, drugega za poročevalsko službo (Intelligence Service bi rekli Angleži), tretjega za operacije in šole ter četrtega za dobave. Pesti urad bi bil »divizija za vojne načrte«, ki ga je general Marshalil prej sam vodil in ki mu poveljuje general Strong, mož. ki je 1918. v Franciji vodil ofenzive pri St. Michelu. Marshallova desna roka pa je topniški brigadni general Brvden, edini častnik ameriškega glavnega stana, ki je bil že v prejšnji svetovni vojni general Organizacija ameriškega glavnega stana, ki je bila doslej preprosta, bo postala v naslednjih mesecih, ko se bo vojska krepila in izpopolnjevala, vse bolj zamotana. Na tej reorganizaciji delujejo danes »big threeji«, veliki trije Munition Buildinga: Marshall, Bryden in Strong. Samo 20 g hrane dnevno Odkritja modeme biokemije — Dva praška za 24 tir • • • »Saj ni čudno, vanju — ko pa 3oko...« da je vedno prvi v pla-ima takooo dolgo desno (»New Yorker«!) Kolikokrat je že bilo govora o tem, da bi bila današnja kemija sposobna izdelovati človeško hrano, ki bi jo predstavljalo samo nekoliko kroglic in bi vsebovala vendarle vse za življenje važne snovi. Profesor massachusettskega tehnološkega zavoda, dr. Robert Harris, misli sedaj, da je to vprašanje rešil. Z nekaterimi drugimi biokemiki je objavil izum dveh novih sestavin, ki sta baje popolnoma zadostni za celodnevno prehrano srednje stare osebe v normalnih okoliščinah-Prva sestavina je iz mlečnega praška, lepilne mase in rži ln olja soje. Druga sestavina je tej podobna, samo da je lepilna masa iz ječmena in koruze. Obe snovi pa je treba podpreti še s preparatom iz vitamina C, ki ga je uživati z majhno količino paradižnikov. Teža vsega umetnega živila, ki zadostuje za en dan, znaša 20 g. Izumitelji trde, da je izredno lahko prebavljivo in poceni, kajti če se hraniš leto dni z njim, izdaš za svojo prehrano baš dva dolarja! Radi bi pa videli, kako debeli b4 ljudje, ki M se tako hranili... Samoten grob ▼ puščavi .'•»■»v.. ' Tropska čelada na palici kaže, kaj se je na tem mestu zgodilo Dobil je vselej, kadar Ji S Sreča v igralnici — Strah Monte Carla bili Ljubezen daljša življenje Samčevstvo pri človeku in živalih Stara izkušnja je, da poročeni ljudje dalj časa živijo nego neporočeni. Glede te izkušnje bd sdcer marsikaj lahkio pripomnili. Ljudje si predstavljajo vse skupaj zelo materialistično: redno življenje, domačo hrano in druge podobne stvari navajajo za može kot razlog in pojasnilo. Pri tem pa ne pomislijo, da to ne more veljata tudi za ženo. Tudi samostojna ženska živi redno kakor njena poročena vrstnica, sama si kuha itd., a navzlic temu je njena povprečna življenjska dolgost krajša. Tu nas znanost preseneča z ugotovitvami, ki osvetljujejo stari problem s popolnoma druge strani, švedski biolog Erik Agdur v Upsali je imel izvirno domislico, da bi s poskusi dognal življenjsko dolgost »srečno poročenih« živali v primeri s samci in »zarjavelimi devicami« med njimi, ki so drugače živeli enako življenje. Izločil je tedaj činitelj, ki se imenuje »neredno življenje«. In tedaj se je izkazalo, da zakonsko življenje lahko samo povečuje odpornost in dobri počutek. Agdur je eksperimentiral s kunci, belimi mišmi in podganami, ki jih je gojil takoj po rojstvu bodisi v parih, bodisi posamič v kletkah. »Stranski skoki« so bili tako nemogoči. Povečana življenjska sila v »zakonski sreči« je šla celo tako daleč, da so »poročene« živali celo bolezni, zastrupitve in celo večje količine alkohola bolje prenašale nego samske. Posebno ugodne učinke je imela »ljubezenska sreča« za živali ženskega spola. »Zapuščena dekleta« med podganami so femalu izgubila vsako veselje do življenja. Nasprotno pa so samice kuncev bolj ali manj brezbrižne živali, ki lahko brez moža veselo in požrešno živijo tja v dan. Med živalmi so tedaj razlike — a baš glede človeka to vprašanje še ni nedvoumno rešeno: kdo prenese samčevstvo slabše, moški aH ženska? Vsekako pa velja za oba, da je zakon za vse najboljši. čim bolj srečen je zakon, temveč upanja imata lahko zakonca na zdravje in dolgo Tisočletni dnevnik rodbine Konoje Eden najstarejših dokumentov svoje vrste je tisočletni dnevnik rodbine Konoje. Pred kakšnimi tisoč leti je začel ta dnevnik pisati neki prednik sedanjega japonskega ministrskega predsednika. Ker sta rod Fudživarovcev in rodbina Konoje, ki je izšla iz njega, v japonski zgodovini imela vedno vodilno vlogo, ima ta dnevnik seveda več nego samo osebno vrednost kot kurioziteta. Njegov pomen je zgodovinski. Prvi zapisek izvira od Ma-činaga Fudživare. Med tem se je dnevnik razvil v pravo knjižnico, ki obsega 15 velikih omar s knjigami. Knjižnica je danes v domu ministrskega predsednika. Ker ta dnevnik še dalje piše, tudi vrednost edinstvenega dela neprestano rase. življenje. Vse to je res. A kaj, ko Je veČina zakonov vse prej nego srečna?! V Bayonneu je umrl v starosti devetdeset let veleposestnik Charles Corot. V Monte Carlu ie bil znana osebnost vse ea ie poznalo Pod imenom »srečnega igralca«. Bilo ie L 1881.. ko ie Corot prvič prišel v mesto hazardne igre Takrat je imel približno pol milijona frankov in namen, da si to vsoto ob igralni mizi podvoji. Od nekoga je zvedel za »nepogrešljiv sistem« in je po tem tudi igral. Posledica je bila. da je v šestih mescih zaigral ves svoi denar. Leto dni ga ni bilo v igralnico, potem se ie pojavil na novo. Podedoval je bil sto tisoč frankov in s temi je hotel priigrati izgubljeno vsoto. Najprvo ie šestdeset tisoč frankov izgubil. potem pa se je stvar obrnila Corot je bil prvi in edini igralec, ki ie doživel serijo osemdesetih zaporednih zmag Ko se je končala ie imel svojih šestdeset tisoč frankov nazai in polee njih še trideset tisoč. Odtlej ie sedel dan za dnevom ob igralni mizi in si je dovoljeval najbolj neverjetne stvari. Nekoč je štirikrat zaporedoma stavil na številko 26 in štirikrat zaporedoma je na to Številko dobil. Njegova sreča ie veljala igralnico celo imetje govorili so o dveh milijonov frankov. Mož je dobival, kolikorkrat ie stavil Nenadno je prenehal igrati vsai tako vneto kakor prej. Le od časa do časa je Velemesta v Evropi V Nemčiji jih imajo vštevši Alzacijo-Loreno, češko-moravski protektorat in zasedeno poljsko ozemlje 78, v evropski Rusiji jili je 65, v Veliki Britaniji pa 63 Nemški državni statistični urad je obja^ vM statistiko o naraščanju nemških velemest v zadnjih tridesetih letih. Njih število je od leta do leta večje, deloma so rasla srednja mesta po naravni poti, deloma pa se je njih število povečalo s priključitvami novih ozemelj od 1. 1933. dalje. Velika Nemčija šteje danes vstevši Alzaško in Loreno 72 velemest z več nego 100.000 prebivalci. V češko-moravskem protektoratu so nadaljnja štiri velemesta, v poljskem gene-naralnem guvernementu pa dve. Po številu velemest je Nemčija v Evropi na prvem mestu. Samo dve velemesti se od 1. 1910. dalje nista povečali. Na Dunaju je nazadovalo število prebivalstvo od preko 2 milijonov na 1.93 milijona, mesto Plauen je nazadovalo od 121.000 druš na 112.000. Berlin se je več nego podvojil, namreč od 2 milijonov na 4.3 milijona. Isto je z Essenom, Diisel-dorfom, Oberhausnom, Solingenom, Potsda- mom, Katovicami in Bidgoščem, v protektoratu pa s Prago, Brnom in Moravsko Ostravo. Hindenburg se je točno podvojiL 28 velemest je postalo šele v tem času velemestnih, osem med njimi šele od 1. 1933., ko je hitlerizem prevzel oblast. Od tega leta je narasel Hamburg za skoraj 600.000 prebivalcev, Berlin, Monakovo in Bremen pa za 100.000. Z vzključitvami drugih občin se je Potsdam odtlej skoraj podvojil, Wilhelmshaven pa početvoril. Nekoliko velemest, kakor Lipsko, Draždane, Kameni-ca na Saškem, Frankfurt ob Meni, Duis-burg, Wuppertal, Gelsenkirchen, Bochum in Hindenburg pa je od 1. 1933. izgubilo po nekoliko tisoč prebivalcev. Dunaj spet narašča, Plauen stalno nazaduje. V evropski Rusiji je 65 velemest, v Veliki Britaniji 63. Četrto mesto zavzema Italija s 24 velemesti, Francija pa ima samo 15 mest z več nego 100.000 diušami. ki ega io umetne Kurjava primitivnih ljudstev Velik meteor v Italiji V Cremoni so opazili v sredo zvečer ob 20.06 uri redek pojav izredno svetel meteor, ki je padal na zemljo v smeri od vzhoda proti zapadu. Meteor je puščal za seboj svetlobni trak, ki je izginil šele čez nekaj trenutkov. Umetnost, da se lahko grejemo, je ena izmed najimenitnejših človeških pridobitev. Najbolj preprosto kurjavo srečujemo, če ne upoštevamo modemih naprav v večjih mestih, pri severnih ljudstvih. Islandska kmečka hiša sestoji iz več zapovrstnih koč, ki jih obdajajo debele stene iz robatih kamnov in ruše. Ce stopiš v takšno hišo, prideš najprvo v sprednji prostor, potem v kuhinjo, kjer gori ogenj iz šote. V najprimitivnejših okrožjih Islandije uporabljajo še cenejšo, a vendar najumet-nejšo peč sveta: namreč človeška pljuča. Človeški dih je v tesno zaprtih kočah edina kurjava. Gospodar pridaje temu iz roga pošten ščepec kaelilnega praška. Za civiliziranega človeka postaja zrak potem čedalje neprijetnejši in neznosnejši. Islandci pa v takšnem ozračju prav dobro prenesejo. Tudi v eskimskih iglujih so človeška pljuča glavno kurivo Učinkuje tako izdatno, da naletiš v teh ledenih kočicah pogo-stoma temperaturo 30 do 40 stopinj. A tudi svetilke z ribjim oljem ogrevajo Gren-landee- Kirgizi morajo v mrzlih dneh svoje otroke, da jih obvarujejo strašnega mraza, postavljati v topel pepel. V njihovih klobu-čevinastih jurtah tli običajno kupček trstja in posušenega gnoja. V kožna,tih šotorih severnoameriških Indijancev ln Laponcev plapolajo kupi d*ačja, v bednih zemeljskih kočah sibirskih rodov pa gorijo z ribjim oljem namazane kosti. V bednih lesenjačah irskih najemnikov se kadi grizoč šotni ogenj. V vseh teh bivališčih je ogenj sredi prostora na golih tleh. Ognjišče nahajamo v starih časih samo v kladarah Fincev in v bivališčih španskih ter grških kmetov v goratih predelih, v ilovnatih kočah stanova-ških ljudstev, v snažnih opečnih stanovanjih Holandcev in še v bivališčih nekaterih drugih ljudstev. Grški »kamini« in italijanski »brazeri« niso nič drugega nego posode z žarečim ogljem, nad katerimi si ogrevaš roke. Turki in Armenci so skrbnejši: ponev z žarečim ogljem postavljajo pod mizo, ki jo za-vesijo s preprogami, tako da strupene sopare ne prihajajo ljudem v pljuča. Tudi Kitajci in Japonci se zadovoljujejo s takšnimi ponvami toda v njihovih hišicah Iz lahkega bambusa in tenkega papirja jim ni prav tako. To spoznamo že iz tega, da pijejo Mongoli v mrazu mnogo čaja in se v stanovanjih odevajo v kožuhe. Mnoga južna ljudstva odklanjajo peč, toda Rimljani so že vedeli, zakaj častijo tudi boginjo Fornaks, boginjo zidane pe- prišel v igralnico in igral kakšne pol ure. izgubil pa ni nikoli. Njegova sreča je postala prislovična. Liudie so opazili, da ni v teku iste igre nikoli »meniavak. Igral ie bodisi neprestano na rdeča al: pa na črno in v tem je dozdevno tičal nje sov sistem Ko ie bil že star gospod, se nri je nekoč razvezal jezik. »Vidite.« je dejal odkrito. »mnogo sem izgubil, ker sem b i tako neumen, da sem verjel v sisteme. Počasi pa sem uganil, zakaj m?ra igralnica vedno dobivati: igra namreč na čas. Jasno ie. da prihaiaio sčasoma vse šanse skoraj enakomerno. Ce si pogledate kakšno statistiko, boste opazili, da stoji v 'e-ku enega leta tisoč rdečih preti tisoč črnim. Večina igralcev oa nima toliko a-sa. da bi tako dolgo zdržali kakor banka. Zato izgubljajo Jaz sem si denar tako razdelil, da sem moeel tudi igrati ^elo leto. zato sem moral dobiti. Imel sem ir e šanse kakor banka.« Vendar oa ni povedal, kako je p išel do tega. da je igral vedno na tisto število in barvo, ki sta vedno tudi zadela 9 Iz česa sestoji po Znanstveno so ugotovili, da se pri poljubu porabi povprečno 61 miligramov vode, 0.7 mg beljakovine, 0.16 mg železnih snovi, 0.761 mg tolšče in 0.45 mg soli Vse te snovi skupaj niso vredne ene pare. tako da človek, ki daruje poljub, ne žrtvuje dosti. Toda po ugotovitvah ameriških statistikov opravi normalen človek v svojem življenju 175.000 tisoč poljubov, tako da ima vsa stvar na zadnje le neko gmotno vrednost. Najmodernejše zaldoailče Kakor poročajo iz Amerike, so v nju-jorškem predmestju Manhattanu zgradili največje zaklonišče na svetu. »New York Sun« opisuje zaklonišče in pravi, da je v njem prostora za 55.000 oseb. To zaklonišče je varnejše in udobnejše nego katero koli zaklonišče v Evropi. Na razpolago ima najmodernejše naprave in leži v takšni globini, da ga ne morejo poškodovati niti bombe najtežjega kalibra A N E K DO T E Odlični francoski pisatelj Pierre Mari-vaux ni hotel nikoli odgovarjati na kritiko, s katero so sprejemali njegova dela. Ko ga je nekoč neki prijatelj vprašal zakaj ne odgovarja, je dejal z nasmeškom: »Preveč ljubim svoj mir, da bi ga mogel drugim kaliti.« * Pred kakšnimi 150 leti so v nekem dvornem gledališču igrali igro »Soliman II.« Med prvim in drugim dejanjem je nastal dolg premor, ker je bilo treba spraviti na oder in pripraviti veliko mizo za gostijo. Neki dvorjan je pohitel za oder in je izrazil svoje začudenje, da je treba na drugo dejanje tako čakati »Najvišji dvor sedi v loži,« je dejal »in čaka.« Ekscelenci so povedali vzrok. »Na pa pričnite drugo dejanje brez gostije,« je odvrnil visoki mož. Odvrnili so mu, da to ni mogoče, ker spada gostija k dejanju. »Tedaj pričnite s tretjim dejanjem,« je vzkliknila eksceelenca ogor-no, »najvišji dvor ne more čakati!« VSAK DAN ENA »Draga žena, ti si kriva, da prideva vedno pre x>zno v gledališče.« »Ah, kaj bi vedno mene krivil zavoljo zamude, ko itak veš, da je prvi odmor zmerom dolgočasen....« (»Humorist«) Kraljestvo mode Plasci In k© Brez krzna si skoro ne moremo misliti toplega zimskega plašča. Posebno ohlapne, zadaj z gubami ah z zvončasto krojenimi deli razširjene plašče izpopolnjuje moda s krznom, da so s krznenimi rokavi in krznenimi žepi videti kakor neke vrste kožuhi. Takšni plašči imajo velike žepe, ki jih ka-terikrat opremimo le s krznenimi zaklopkami in jim izdelamo iz enakega krzna ovratnik. Sploh vidimo letos mnogo krzna na, žepih in včasih zadostuje že, da si k širokemu plašču omislimo krznene žepe in mično krzneno čepico, pa smo videti elegantne! Nekoliko bolj štedljiva je moda s krznom, kadar gre za ob telesu krojene pia-šče, tako zvane »redingote«, ki so letos dosti manj zvončaste kakor druga leta. Tu ni najti krzna drugje kakor na ovratniku, žepi so po večini iz blaga, kakor da bi se moda bala, da bodo krzneni žepi na ozkem plašču učinkovali nekam preveč košato. Vendar si tudi na ozkih plaščih privošči moda oplečnik iz kratkodlakega, gladkega krzna, všite dele, ki učinkujejo kakor nekakšen prišit telovnik ali ozko krzneno progo, ki obroblja stranico plašča po vsej dolžini. Na novih zimskih kostumih se nas najbolj dojmijo jopice, ki so precej daljše kakor lani. Na hrbtu je marsikatera oa teb jopic bluzasto nabrana ali pa jo do pasu razširimo z gubami. Zaradi poudarjene hrbtne linije išče moda tem več prepro- stosti pri sprednjem delu života, ki je navadno povsem raven in gladek. Lepo izdelani žepi s krznenimi obrobki, ozki krzneni ovratniki, srednje veliki mufi, sestavljeni iz krzna in blaga — vse to daje novim kostumom povsem zimsko obeležje. Kako si zamišlja moda nove plašče in kostume s krznenim okrasjem, smo vam približno naznačili na naši skici, široki pa-letot na prvem mestu ima krznene žepe in krznene reverje, kostum poleg njega pa je opremljen z oplečnikom iz kratkodlake kožuhovine. Zelo zanimiv je plašč z dvema koničastima deloma na životu, ki ju Izrežemo iz krzna in ki tvorita nekak odprt telovnik. Značilen za novo modo se nam zdi kostum z dolgo, ozko jopico, ki je na hrbtu bluzasta in ki jo izpopolnimo z malim krznenim ovratnikom in mufom. V desnem kotu skice je videti še kostum s krznenim obrokom, spodaj pa dvodelno zapet plašč s krznenim ovratnikom iz sestavljenih kožic, po 2 zanki tn tako naprej do konca. Konico zaključimo po 11 svetlih progah. Za svetli del nasnujemo 75 zank lz svetle volne in pletemo 3 zanke levo, 1 z. desno. 4 vrste pletemo ravno, potem snemamo v sredini in sicer na vsaki strani srednjih treh zank 8 krat po 1 z. v vsaki četrti vrsti. Od začetka pa snemamo na skrajnih koncih dela 5 krat po 1 z. v vsaki 8. vrsti in nato po 1 z. v vsaki 2. vrsti do konca. Iz temne volne pletemo posebej progo tako, da nasnujemo 76 z. in pletemo 4 vrste levo, desno izmenično, in zaključimo. Sedaj se-ši.jemo konice skupaj, progo pa prišijemo okoli spodnjega dela, ki ga lahno naberemo. Približno 6 cm proge pustimo proste, da pritrdimo z njo čepico pod brado in sicer na eni strani z gubom in zanko. OteUJUb je posebne prednost odvajalnega sredstva DarmoL f Vrhu tega deluje milo in rtbre2 Dolečin Zato uživajo ] odrasii in otroci radi Darmot Kadar s* moramo same pomagati K bornemu otroku včasih ne moremo takoj priklicati zdravnika Hudo nam je, ko vidimo, da se otrok muči, rade bi mu ta čas pomagale! Otroka boli vrat ali pa ga lomijo krči v trebuščku, včasih ga muči tur, najhujše pa so bolečine v ušesu. Ma-lokatera mati ve, da more začasno, dokler ne pride zdravnik, otroku olajšati bolečino s toplim obkladkom. Izvrsten obkladek pripravimo lz vročega zmečkanega krompirja, ki ga kakor kašo namažemo na čisto krpo in jo potem dvakrat, trikrat ovijemo okoli krompirja, preden jo položimo na boleče mesto. Takšen obkladek obdrži desetkrat dalj temperaturo kakor navadno segreta krpa. Proti bolečinam v vratu poškropimo obkladek še z nekaj kapljicami alkohola, kadar pa boli otroka uho, mu ne damo ob-kladka naravnost na uho, temveč ga položimo za uho, v uho samo pa zlijemo nekaj kapljic mlačno segretega olivnega olja ali glicerina. Kaj pa če otrok krvavi iz nosa? Ne smemo ga položiti na hrbet, temveč ga posadimo tako, da Ima glavico nekoliko nagnjeno naprej, krvavečo nosnico pa nalahno stisnemo tako, da položimo palec nanjo. V nosnico lahko potisnemo tudi droben tamponček vate, pomočen v vodikov hiperoksid. Ozebline na ročicah ozdravimo s toplo kopeljo lz hrastovega lubja, posušene ročice pa potem masiramo od prstkov proti zapestju z mešanico mand-; ijevega olja in lanolina. Ponoči ovijemo ozeblo roko v mokro, lahno z alkoholom poškropljeno krpo. Volkovi v Seli Eiusiji V zadnjih dveh mesecih so volkovi v okrožju Domanoviči v Beli Rusiji često napadli ljudi. V nekaterih vaseh severno od Mozirja ob Pripetu so zverine napadle kmečke otroke. Beloru&te oblasti so pozvale moskovske lovce, naj se udeležijo energičnih pogonov, ki jih organizirajo proti volkovom. cepico in To je lahko, ne preveč zamudno delo, takale topla čepica s podobno pleteno ruto .. . in ni je mamice, ki se ne bi v dolgih zimskih večerih rada zabavala z drobnim pletenjem! Vzemite dve igli 3 mm v premeru, dve štreni svetlomodre volne in eno temnomodro. Pričnite ruto z 60 zankami iz temne volne, ki jih nasnujete na iglo. Pletite 5 vrst izmenično levo, desno (v drugi vrsti pridejo leve zanke nad desne itd.), nato nadaljujte 2 vrsti gladko iz svetle volne, 6 vrst iz temne volne in sicer prve levo, ostale pa izmenično levo, desno. Tako napravite štiri temne proge, v zadnji pa napletite 10 vrst namesto 6. Medtem snemajte na vsaki strani 11 krat po 1 zanko in sicer v vsaki drugi vrsti do 22. vrste, od tod pa nadaljujte naravnost. V višini 64 cm zaključite prav tako s štirimi temnimi progami, le da dodajate na vsaki strani zanke, kakor ste jih v začetku snemali. čepico napravimo iz dveh kosov, ki ju v sredi združimo s šivom. Za progasti del nasnujemo 11 zank iz temne volne in pletemo 6 vrst izmenično levo, desno. Nadaljujemo dve gladko pleteni vrsti Iz svetle volne-, nato zopet 6 vrst iz temne, od katerih pletemo prvo levo, ostale pa izmenično levo, desno. Tako ponavljamo, dokler ne napletemo treh temnih in treh svetlih prog, tu pričnemo snemati in sicer na vsaki strani izmenično v vsaki drugi in četrti vrsti 4 krat po 1 zanko. Odslej snemamo v vsaki drugI vrsti na vsaki strani n Wk Tri s&rlvfsostca števila Števila 19.467. 15.012 in 12.222 je treba deliti z istim neznanim števi om Ostanek ki ga dobimo pri tei delitvi, je Dri vseh številih isti. S krt^rim številom moramo torej deliti in kolikšen je vselej ostanek? P?2i2if,ka!rica SODAVICA MATAPAN SAHARIN ZARATUSTRA BOLIVIJA DALMACJA NAREKOVAJ Premikaj te becede tako. da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri zemljepisna imena. Starinski napis Vsak gimnazijec, zlasti pa tisti, ki se je učil latinščine, ve, da se je Cezar boril s Helvečani in Suevi ter pri tem premagal germanskega voj-lcovodio Ariovista. Nikoli pa ni v Cezarjevih knjigah, ki opi-suieio razne boie. natanko označen kraj. kjer so se ti boji vršili. Pred leti so nekje odkopavali starine in odkrili pri tem veliko ploščo z napisom, ki se v našem jeziku gla«1' takole: »Tu je bila pred letom dni v boju proti velikemu Cezarju zapečatena usoda na- BABYMIRA krema SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE, BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LISAJE m VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO EN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERUAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO. roda Suevov. Arminij. priča tega boja in eden redkih, ki so ostali živi. Leta 57-pred Kr. rojstvom.« Kopači so bili prepričani, da so z izkopan jem te plošče izkaza'i znanosti veliko uslugo. Toda že prvi strokovnjak, ki ie ploščo videl, je deial. da ni pristna. Na kaj je opiral svoio trditev? Cevi V skladišču železarne imajo razne cevi za vodovodne naprave Cevi so dolae D< 3. 5 in 7 metrov, nobene vrste Da ni več kakor do pet kosov Zdai ie treba naora-viti 34 metrov dolg vod. Na razpolago ie samo oet stikal, tako da ie torei moEoče spojiti le šest cevi. Razen tega ie lastnik železarne naročil da morata ostati v?aj po dve cevi vsake vrste za rezervo. Kako bo tehnik, ki dela vodovod reši' to nalogo, če dobi razen tega še navodilo, da ne sme nobene cevi razrezati? Skrit pregovor POSTAJA — NOGAVICA — ClT\-TEL.T — JEZERO — VSEBINA — AKUMULATOR — AKACIJA — RAKOVNIK — VABILO — CRICEK — NAVADA. Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki in sestavi iz njih pregovor! Zgodba brez črke „r" Danica mora za nalogo napisati s pisalnim strojem kratko zgodbo o psu in mački. Ko sede za stroi. opazi, da ii ie bratec polomil črko »r«. Ker mora nalogo napisati, pa drugega stroja nima na raz- polago. je prisiljena napisati sestavek, v katerem ni nobene črke »r«. Ali bi ea znali tudi vi? Skrit pesnik UULAABSAKUPKRU xxxxxxxxxxxxxx AASAASAAS I D T D A V srednji vrsti vstavi prave črke. da dobiš v navpičnih vrstah besede, v srednji pa ime in priimek slovenskega pesnika. Rešitve ie treba poslati do četrtka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Med reševalci ki bodo vsai tri uganke dobro rešili, bo stric Matic razdelil nekaj lepih knjižnih nagrad Štrli orehi Premikalnica: Jagodina. Amazcna. Sarajevo. Račun s črkami; Število 6432 pomnožiS z 243 in dobiš 1,562 976 Pravo ime: Ivan Kolar. Skrit pregovor: Ce ni čebele tudi medu ni. Lahko deljenje: Število, ki ie že razdeljeno z 8. če njesovo prvo številko prestaviš na konec. 1e 8.101 265 822.784 Med reševalce je stric Matic razdelil pet knjižnih nagrad. Dobe iih na^le^nji reševalci: Metod Bajec iz Maribora S'0-venska ul 13/1.. Tatjana Stan'e iz Ribnice na Dolenjskem. France Pezdire iz Dra-šič 25 pri Metliki Alojzi1' Murove- iz Ljubljane, Kolodvorska 351 in JuUj Klcinstein iz Ljubljane Vodovodna c. 22. Križanka št. 42 Vodoravno: 1. starofrancoskl pevec 11-ričiuh pesmi iz Provanse, 8. astronomski daljnogled, 15. umerjenost, ubranost, 16. vojaški duhovnik, 18. toplice, kopališče, 19. števnik, 20. Igralna karta, 22. reka v Rusiji, 23. kem. znak za kositer, 24. avarski poglavar, 25. inlcijall slovenskega pesnika, 26. slovstvena oblika, 28. mera v elektriki, 31. egipčansko božanstvo, 32. vzor, zgled, 34. predlog, 36. pristojno sodišče, tudi naziv za trg v starem Rimu, 37. vrsta orožja, 39. hrvaški pisatelj Vjenceslav, 41. francoska kolonija v Afriki, 42. oboževana stvar, idol, 44. vrsta konjskega gibanja, 46. krivoverec lz 4. stoletja po Kristu obsojen na nicejskem cerkvenem zboru, 47. znameniti hrvaški slikar Vlaho, 49. gospa, 50. inicijali hrvaškega izumitelja, ki prebiva v Ameriki, 51. otočje v Atlantskem oceanu, 53. prijeten vonj, 55. kratica za »plemeniti«, 56. reka (špansko) tudi avtomatski buffet v Ljubljani, 58. vrsta papagajev, tudi naplačilo, 60. veznik, 61. ad-verb, 62. žensko ime, 63. listek z napisom na steklenici, tudi strogi predpisi za obnašanje 64. poljedelsko orodje. Navpično: 1. strah pred javnim nastopom, 2. naša filmska igralka I ta, 3. lesema hiša, 4. kem. znak za berilij, 5. Ime Mozarta, 6. pouk, 7. mineral, 8. moderno orožje, 9. tuji veznik, 10. narodoplsec, 11. povratni zaimek, 12. naš otok, 13. Mohamedov naslednik, 14. izraz v športu, 17. grška črka, 21. država v Aziji, 23. velika žival, 26. rudnik živega srebra v Istri, 27. dva enaka samoglasnika, 29. nada, upanje, 30. zvezna država Severne Amerike, 32. najmanjši deli elektrike, 33. pro- metno sredstvo, 35. tuja beseda za svečanost, slavnost, 36. oplatica, 37. kazalni zaimek, 38. reka v zetski banovini, 40. priprava za določanje strani neba, gorovje na Češkoslovaškem, 42. ime mnogih turških sultanov, tudi Napoleonov general, pozneje napuljski kralj, 43. mera za dragocenosti, 45. tropska rastlina, 47. prislov, 48. dolžinska mera, 52. predlog, 54 osebni zaimek, 57. osebni zaimek, 59. stara oblika veznika, 61. časovni veznik. Rešitev križanke št. 41 Vodoravno: 1. Podkoren, 8. Slovenec, 15. iz, 16. Amur, 17. ker, 19. Ivan, 20. te, 21. sopran, 23. Maniu, 25. Oražen, 27. Ana, 28. Koromandija, 31. ura, 32. sta, 34. Emental, 35. nor, 37. raca, 39. okel, 40. Eros, 42. snop, 45. Ema, 46. Stane, 47. lekar, 49. Abo, 50. Dolsko, 52. točen, 54. podlež, 56. ar, 57. koča, 59. Nin, 60. lega, 61. da, 62. kamena, 64. Aurora, 66. kadi, 67. Irkutsk, 70. žito, 72. raven, 73. tortura, 74. Hona, 76. omara, 77. Ant, 78. šar, 79. nomad. Navpično: 1. Pisa, 2. ozon, 3. kar, 4. omaka, 5. Runo, 6. Er (erbij), 7. Renan, 9. li, 10. ovoj, 11. varan, 12. ena, 13. eter, 14. cena 17. kameleon, 18 Rintelen, 22. Pascal, 23. moment, 24. udaren, 26. žurnal, 29. Reka, 30. Bok, 33. ta, 36. os, 37. redar, 38. Amor, 39. Otoče, 41. saper, 43. obed, 44. požar 46. skomina, 48. Rogožin, 51. Skader, 53. čifut, 55. darilo, 58. Anita, 60. lukar, 62. kava, 63. Aron, 64. Asra, 65. atom, 66. kam, 68. krt, 69. tuš, 71. ona, 72. ro, 75. ad. Mlkula Letič: (Iz »Dalmatinske robinzonade«) Na Murteru so nas pričakovali. Ko smo se oKrog 6. zvečer prikazali samo mi trije, Godnič, Rakuša in jaz, sc bili nekoliko razočarani. Najbolj sta namreč priljubljena na Murterju Sirk in Velušček. Sirk Lm-pomra Murterinom, ker pozna pomorsko življeme do najmanjših podrobnosti. Zna veslati' jadrati, pozna vsako ribo. vsak veter (nek pomorščak mi je naštel 16 vetrov, vsakega s svojim imenom!), zna kuhati, prime za vsako, tudi najtežje delo in zraven kriči in rooanti za dobrih pet Murterinov. Velušček pa je prvi murterinski letovi-ščar. Hodi na Murter že kakih deset let in nekako otožno pripoveduje, kako je bilo lepo, ko je bil čisto sam. ko je plačeval za sobo dnevno tri dinarje, za liter vina dva. dinarja in je za en sam dinar dobil toliko rib, da je bil sit ves dan. Sedaj ni več tako. Prihaja vedno več letoviščarjev, nekdanje patriarhalno življenje je končalo. Pri tem pozablja dobri Velušček, da je bil baš on tisti, ki nam je vedno pripovedoval o lepem življenju na Murteru, dokler nas ni spravil tja doli, dokler ni napravil iz nas stalnih gostov tega prikupnega zanimivega kraja. Veiušček pozna staro in mlado na Murteru, smatrajo ga za svojega. On sam pravi da bo svoja stara leta preživel med svojimi Murterini, jaz mu pa prerokujem, ga bodo izvolili za župana. Slovenska agitatorska žilica mi pri tem ne da miru in pridno pripravljam Murterine na bodočega župana, ali kakor oni pravijo: kneza. Veluščku, temu zakrknjenemu samcu, zopet predočujem, da k vsakemu županu spada mati županja, toda moj Velušček ima za taka namigavanja le pomilovalen nasmeh. Najbrže ima preveč izkustev ali pa — preveč pameti. Ko sem nekoč vprašal nekega Murteri-na. ali je kje videl Veluščka, mi je odgovoril : »Tko je to? Ne poznam ga.« »Kako ? Ti ne poznaš Čira Veluščka?« »Ah, čiro! Evo ga tamo na barki.« Poznajo ga samo pod imenom Ciro. In ko smo šli, takoj po prihodu, z God ničem in Rakušo proti Slanici, da se okopamo, so nas vsi povpraševali: »Jeli došo Ciro? Gde je Ciro?« Ravnokar omenjena Slanica je biser Murtera: Mai zaliv s plitkim morjem in najfinejšim peskom. Idealno, naravno kopališče. Sedaj je tam že nekaj hiš, med njimi prilično dobra gostilna, ki jo vodi že prej imenovani Vale Šikič. Naš Ciro se pa spominja časov, ko je bila Slanica še nedotaknjena, ko se je še on sam tam kopal in jo takorekoč odkril. če bo Murter enkrat s svojo Slanico znano kopališče, in to bo brez dvoma, zasluži Ciril Velušček, da se mu postavi tam pod •stoletnimi oljkami v Slanici spomenik, skromen kakor je on sam. Otok Murter je dolg 11 km. širok je povprečno 5, najvišja točka se vzpenja približno 200 m nad morsko gladino. Otok se razprostira od jugovzhoda proti seve-rozapadu, paralelno z obalo. Vas Murter, ki je dala otoku ime, je njegovo najstarejše naselje. Leži na se-verozapadnem koncu otoka toda ne ob morju, temveč v notranjosti, povsod oddaljena približno 2 km od obale. Murterini sami pravijo, da je nastalo naselje v notranjosti otoka radi tega, ker so bili njihovi predniki vneti morski roparji. ki so posebno Benečanom zadajali mnogo brig. S svojimi hitrimi jadrnicami so napadali trgovske ladje, če pa je kdo njih napadel, so se povlekli za svoje skale in se branili kakor levi. Danes se Murterini bavijo le še s poljedelstvom in ribarstvom, toda Sirk. ki ima kot slikar bistro oko, me je večkrat opozoril na mark&ntne, ostre, prave piratske obraze, ki sva jih srečavala. Stari ponos pa je Murterinom ostal; ne najdeš v Dalmaciji zlahka tako navdušenih, odločnih narodnjakov kakor na Murteru; njihovo življenje v glavnem spominja na črnogorsko »junaško« življenje: Moški gredo le na morje, drugače »junaško« posedajo ob obali, delo na polju prepuščajo ženskam in edini domači živali —oslu —. Svoji borbenosti imajo Murterini najbrže zahvaliti, da so danes gospodarji nad vsemi otoki daleč na okoli, vštevši vse Kornatske otoke tja doli do Dugega otoka proti severu, in do višine šibenika proti jugu. Ko so s časom opustili svoj prvotni poklic morskih roparjev, so opazili, da jim je nerodno nositi pridelke od obade v notranjost otoka na svoje domove. Zgradili so si vsled tega v največji luki, kjer se še sedaj vidijo pod vodo zidovi rimskega naselja, posebne hrame. Posamezniki so se pozneje kar naselili ob luki in tako je nastala lz teh prvotnih hramov nova vas: Hramina. še danes reče Murterin, če gre iz Hramine v Murter, da gTe »u selo«. Nove hiše se zidajo samo v Hramini. v Murteru pa propadajo. Vas se postopoma seli k obali, časi Benečanov so minuli. — Na položnem griču nad Murterjem je cerkvica Sv. Roka .odkoder uživaš daleč na okoli diven razgled: Otok se vrsti za otokom, objema jih pa naš Jadran z vsemi barvami, kakor jih le on premore, od zla-torumene zjutraj, do smjemodre čez dan in jeklenosive zvečer. Mornarjem pa je daleč vidna cerkvica Sv. Roka siguren vodič. V Hramini imajo svoj sedež vse murte-rlnske zadruge, uljarska, ri barska, sir ar-ska ln čebelarska, ki domačinom pomagajo vnovčiti pridelke, v svet pa pofiiljajo dobro, povsod cenjeno blago. Murterini se zvesto drže svoje noše, vsak moški nosi rumeno-rdečo čepico (»Pomidur« jo imenujejo, to je: paradižnik), a ženske so vedno v črnem, tudi dekleta, s črno ruto, ki jo povezujejo tako, da je vozel na tilniku. Ta skromna noša daje kraju resno, skoraj otožno obeležje. Murterinka pa res nima veselega življenja: Mora skrbeti za hišo in dvorišče, za kuhinjo tn hlev, za otroke, živino ln polje. Cim ima proste roke, bodiAL, da sede pred hišo, aM pa je na cesti, vzame dolgo palico s Šopom volne, ki jo z vretenom prebira v niti. Pozimi pa plete. Murterinka se radi tega hitro stara, dekleta so resna, njihov nasmeh Je poln trpkosti. a je ravno radi tega očarujoč. Toda vseeno izgleda, da Ima to trdo življenje tudi svoio nrivlačnoet Na Murteru živi Slovenka, ki se je leta 1916 spoznala z vojakom Dalmatincem in mu sledila na Murter. Pripovedovala mi je, da se dobro spominja, da je bilo življenje v kranjski vasi lažje, vendar pa si nikoli ni želela nazaj. »Tamo ni morja!« je zaključila v svoji napol pozabljendi slovenščini. Globoko sem se zamislil ob tej besedi. Pred oko so mi stopili naši zeleni gozdovi; prijazni griči; ponosne planine; ravna, cvetoča polja; bele ceste; bele cerkve; bele vasi; nagelj in rožmarin na oknih; uka-joči fantje. Tu pa sive, tesne hiše; prazna okna; gol, siv hrib naokrog; neusmiljeno žgoče sonce; izsušena, jalova zemlja, stisnjena med kamenje, trdo, večno delo. In vendar: Tamo ni morja...... Malo sem se začudil nad krščanskim pozdravom, ki ga drugače nisem slišal na Murteru, pri Dudetu še celo ne. Vprašal sem: »Dude, od kada ti tako ljepo pozdravljaš?« S smehljajem, ki se mi je zdel bolj zvit nego pobožen, mi je odgovoril: »Star sam čovjek, gosparu. Moram da se pomalo brinem i za dušu?« Ko sem pozneje omenil to srečanje drugim Murterinom, so se smejali in mi razložili stvar: Trda je šla Dudetu po zimi in bil je brez cigaret. Tedaj se je stari lisjak spomnil na dobrega župnika in začel zahajati v župnišče, kjer redno dobiva cigarete. Sedaj hodi v cerkev, na cesti pa pozdravlja: »Hvaljen Isus«. Vendar mu Murterini ne verujejo, poznajo njegovo zgodbo o ukradenem jagnjetu. »jutro« st uro. 12 Nedelja, 14. XI. 1940. s polnilcem na dat, ki ne poceja Črnila. STAEDTLER DomaČe vesti * Letošnje Vodnikove knjige so — kakor nam poročajo — deležne vseobčega priznanja. Naročniki, ki so jih že prejeli, so polni hvale. Vodnikova pratika 1941 je pester zbornik aktualnih člankov, poučnega in zabavnega drobiža in lepih ilustracij, obe povesti, Deržajeva »Ped špiki« in Vaštetove »Rožna devica«, ugajata tudi razvajenim bralcem. S poljudno-stro-kovno knjigo inž. kem. Turka »O rastlinski. ljudski in živalski prehrani« je po splošni sodbi odbor Vodnikove družbe posredoval svojim naročnikom izredno potrebno in zanimivo delo. — Vodnikove knjige bodo kmalu pošle. Kdor ne bo nemudoma segel po njih. jih ne bo več mogel dobiti. Prijavite se zato takoi krajevnemu poverjeniku. Ljubljančani pa: ali v pisarni Vodnikove družbe Knafljeva 5, ali v knjigarni Tiskovne zadruge. Šelen-burgova; Mariborčani v knjigarni Tiskovne zadruge. Aleksandrova 13.. ali v Knjigarni Učiteljske tiskarne. Tyrševa 44: Celjani na pri upravi »Jutra« v Celju * Zveza kulturnih društev v Ljubljani sporoča, da njene članice ne bodo prirejale posebnih proslav 1. decembra, temveč se bodo pridružile sokolskim proslavam. Priporoča se DIPL. MASERKA P I N T A R Vošnjaltova 4/m levo * Iz »Službenega lista«. »Službeni list banske uprave dravske banovine« št. 94 z dne 23. t. m. objavlja navodila za izvrševanje uredbe o podpori rodbinam oseb poklicanih v vojaško službo; odločbo o določanju maksimalnih cen volni; dopolnitev pravilnika za srednje kmetijske šole; odobravanje obresti na izseljeniške vloge po domačih denarnih zavodih; odtegnitev kovinskega drobiža po 25 par lz obtoka; odločbo o razširitvi veljavnosti tarifnega sporazuma z dne 11. oktobra t. L na vsa podjetja grafične stroke v dravski banovini in razne objave iz »Službenih novin«. * Slovensko društvo za raziskovanje In zatiranje raka v Ljubljani. Dne 15. t. m. se je vršil izredni občni zbor Jugoslovanskega društva za preučavanje in zatiranje raka pod predsedstvom g. Ivana Avseneka, predsednika Hranilnice dravske banovine. Odbor je predložil občnemu zboru spremenjena pravila, po katerih bi se delovno območje društva znatno razširilo v znanstveno, socialno-zaščitno in propagandno smer. Tudi ime društva se je s tem spremenilo v Slovensko društvo za raziskovanje in zatiranje raka v Ljubljani. Po sklepu občnega zbora bo društvo razširilo svoje delovno območje na vso Slovenijo z ustanavljanjem podružnic ter bo tesno sodelovalo z bano-vinskim zavodom za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani. Društvo upa, da bo našlo razumevanje in podporo vse naše j ara osti, saj je problem raka bolj pereč kakor problem tuberkuloze. Foio povečave, kopije, reprodukcije v nedosegljivi kvaliteti v edini specijalni fototrgovini JANKO POGAČNIK LJUBLJANA, Tyrševa c. 20. * Tretje zborovanje šišenskih zgodovinarjev združeno z otvoritvijo Pokrajinskega muzeja v Mariboru bo dne 24- in 25. maja 1941 v Mariboru. Zborovanje bo imelo namen podati vpogled v znanstvene zbirke Maribora, v kolikor morejo služiti zgodovinarju za vir preučavanja preteklosti severne Slovenije, pokazati v zvezi s tem na aktualna vprašanja naših zgodovinskih ustanov, nadalje obravnavati vprašanje krajevne zgodovine v srednjih šolah in na zaključku z izletom k Sv. Trem kraljem opozoriti na težko pristopno umetnostno-zgodovinsko gradivo v srednjih Slovenskih goricah. Poročali bodo spomeniški konser-vator dr. Fr. Mesesnel, univ. profesor dr. Fr. Štele in domačini. Za organizacijo tretjega zborovanja slovenskih zgodovinarjev skrbi pripravljalni odbor, sestavljen ia zsstopr.ik.ov Muzejskega društva in Zgodovinskega društva v Mariboru s predsednikom dr. Leopoldom Poljancesm in tajnikom prof. Jožetom Košarjem, dopise v zve^ s prireditvijo pa sprejemata obe društvi kot prireditelja. Dneva prireditve sta nepreklicna. GRENClCA - REG S. 89. 22365 "od 18-1X19^0 6 * 401etnica umetniškega delovanja Hinka "Vučiča bo svečano praznovana 19. decembra v zagrebškem Narodnem gledališču. Zagrebške »Novosti« objavljajo obširen članek o tem našem odličnem umetniku, gledališkemu organizatorju, vzgojitelju, režiserju, filmskem igralcu in domskem piscu. Ob priliki te obletnice bo ^ posebna. knjiga, v kateri Nučičevo umetniško delo.. Letos je g. Hrnko Nučič tudi predsednik Društva Slovencev »Narodni dom« v Zagrebu. Prav iskreno zcumo, da ui uii Nučičev jubilej proslavljen tako, kakor ta idealni gledališki tvorec resnično zasluži. * Izpit za specialista iz fHzeologije je položil g. dr. Ivo Smrečnlk, sekundarni zdravnik v državnem zdravilišču Topolši-ci. Iskreno čestitamo! * Iz davčne ®Iužbe. Sef davčne uprave v Laškem davčni inšpektor g. Franc Adamič je na lastno prošnjo upokojen. Za novega šefa in davčnega inšpektorja pa je postavljen g. Stanko Pleskovič. doslej višji davčni kontrolor istotam. * Razpis zdravniške službe. Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani razpisuje v »Službenem listu banske uprave dravske banovine« z dne 20. t. m. mesto pogodbenega zdravnika za kožne in sipolne bolezni v Ljubljani. Mesečni honorar znaša 2300 din. Prošnje je vložiti do 10. decembra do 12 ure. Podrobnejši pogoji in navodila so na razpolago v uradnih prostorih Blagajne. Tyrševa cesta 5/1. (—) ttHHMnHim C S s = rveguje zobe z sobno kremo ♦ Sokol ski dom v Bitolju po letalskih bombah. Takoj po prvem letalskem napadu na Bitolj je Sokolski savez zahteval od bitoljskega Sokola podatke o škodi. Zdatf je Sokolski savez prejel naslednje poročilo: ob priliki bombardiranja je utrpelo škodo tudi sokolsko društvo, kjer je nekaj težkih bomb padlo nta desno stran dvorišča Sokol-skega doma, ki je bil šele letošnje poletje svečano blagoslovljen in je ponos Bitolja. Bombe so napravile globoke jame, zaradi katerih so v precejšnji meri trpeli zidovi doma in okna. Kosi jekla so predrli poslopje na nekaterih mestih, nastale so luknje v zidu, poškodovana so okna in vrata, šipe so vse popokale zunaj in znotraj. Na nekaterih krajh se je udri tudi strop in je nekaj odprtin na strehi. Skoda je ocenjena na 15.000 din, V takem stanju pozimi ni mogoče v Sokolskem domu telovaditi. v YA KVALITETNI AUT0 . ^ „ % • 1000i» 200nc-.m ',.,.-• . (i v DA r g J CL. ZASTOPSTVO 1 V O. ŽUŽEK .-i-, . '.! LJUBLJANA TAVČARJEVA ui 11 Najnovejši modeli z pneumatiko na zalogi. * Najlepša železniška postaja ▼ Srednfl Evropi je zrasla v Skoplju. Ta mogočna palača je najučinkovitejša dokaz jugoslovanske gradbene delavnosti v Južni Srbiji. Kdor koli se je letos mudil v Skoplju, je občudoval kolodvor, kakršnega je treba iskati daleč po svetu. Zdaj so vsa dela v glavnem dovršena, napravljajo le še predore za izhod na perone. Na letošnji praznik zedinjenja bo novi kolodvor v Skoplju izročen prometu. Vsa palača je veljala z napravami vred 20 milijonov dinarjev. Načrt je napravil arhitekt Velimir Gavrllovič, ki je tudi nadzoroval vsa gradbena dela. V naši državi ni kolodvora, ki bi se mogel po zunanjosti in po notranji opremi kosati s to zgradbo. Pa tudi v vsej ostali Evropi je komaj kakih pet podobnih kolodvorskih zgradb. Dušanovo Skoplje je res lahko ponosno na svoj novi kolodvor. Sardelna pasta »NEPTUN" je na višku kvalitete proizvod največjih domačih tovarn sardin »NEPTUN" d.d. — Split * Knjižnica Sl°venskega prosvetnega društva »Narodnega doma« v Zagrebu javlja članom in ljubiteljem slovenske knjige, da posluje v novourejenih društvenih prostorih na Tomislavovem trgu 19, in sicer ob nedeljah od 11. do 12. ure, v sredah, in petkih pa od 19. do pol 21. ure. Knjižnica ima čez 4000 del v Slovenskem, hrvatskem, srbskem in nemškem jeziku. Poseben oddelek je posvečen mladinski knjigi. — Prireditveni odsek društva vabi na mlklavže-vanje, ki bo v soboto 7. decembra v društvenih prostorih, Tomislavov trg 19, kjer bo zlodej-spletkar med vas uvedel Miklavža z drugimi nebeškimi in peklenskimi prebivalci in navadne zemske pevce. Nastop Miklavža točno ob 21. urL Darila se bodo sprejemala v petek 6. decembra od 18. do 20. in v soboto 7. decembra od 15. do 20. ure- Starši, obdarujte svoje malčke po Mi- klavžu, ki bo prifid za svojhn spremstvom v društvene prostore | v četrtek 5. decembra ob 17. uri. Darila za malčke se bodo sprejemala v sredo 4. decembra od 16. do 20. in v četrtek 5. decembra od 15. do 17. ure. Informacije o prireditvi in o delu društva dobite lahko vsak dan od 18. ure dalje. • Spomin na litijskega gasilskega starosta. Danes mineta dve leti, kar je zatiaiil svoje trudne oči in odšel v večnost g. Lajovic Franc, posestnik in dolgoletni načelnik litijske gasilske župe. Njegovi številni prijatelji se ga vedno radi spominjajo, pa se ga spomnijo tudi ra. obletnico njegove smrti. * Krasen uspeh ljubljanskih pevcev na Jesenicah. Pevski kvartet »Fantje na vasi« iz Ljubljane je priredil v nedeljo zvečer samostojen koncert slovenskih narodnih m umetnih pesmi v Sokolskem domu na Jesenicah. Spored koncerta je bil zelo pester. Obsegal je 18 pesmi naših skladateljev L. Hafnerja, C. Preglja, Foersterja in Zepiča. Koncert je dosegel probojen uspeh. Kljub temu, da je dež lil kakor za stavo, je koncert posetilo okoli 200 ljudi. Pred pričet-kom koncerta je skladatelj g. Lovro Hafner v lepih besedah orisal lepoto naše narodne pesmi. Nato se je pojavil na odru kvartet »Fantje na vasi«, ki ga tvorijo bratje Lumbar in Levstek. Oblečeni so bili v narodne noše in vsak je imel na žametnem telovniku pripet rdeč nagelj. 2e prva pesem »Mi smo se skupaj zbrali« je silno užgala občinstvo. Sledile so pesmi, druga lepša od druge. Najbolj pa so užga-le narodna: »Nocoj je pa en lep večer«, Zepičeva »Sinoč je res luštna noč bila« dalje »Ribniška« in Hafnerjeva »Deklica, ti si jokala«. Dve izmed njih so morali ponoviti. Občinstvo je pevcem prirejalo viharne ovacije. Med odmorom so se pevci s skladateljem g. Hafnerjem v sredini pojavili na odru. V imenu uprave Sokolske-ga društva Jesenice je drage goste pozdravil in jim čestital kapelnik sokolske godbe brat Nande 2mitek. Sestra A Ima Jeramo-va pa ji mje izročila krasen šopek nag-ljev. Pevci pa so poklonili šopek rdečih nagljev skladatelju g. Hafnerju. Bil je res užitka poln večer. »Fantje na vasi« bodo na Jesenicah vedno dobrodošli gostje. * Za žrtve letalskega napada v Bitolju so darovali: Javornik Joško 100 din, Ka-vornik Staš 100 din, omizje v gostilni pri Sokolu 160 din, Hrovat & Comp. 2.000 din, Lončar Ivan, Tržič, 20 din. Starinske predmete, pohištvo, porcelan, steklo, kipe, lustre, nakit Itd. stalno kupuje trg. Dorotheum, ing. Rovšek, Ljubljana, Miklošičeva 12, vis-a-vis hotela »Uniona«. * Krojaški pomočniki t Kranju so stopili v stavko. Silna draginja in skromni zaslužek sta prisilila kranjske krojaške pomočnike, da so te dni postavili zahteve za povišanje najnižjih mezd, že v aprilu so morali ti pomočniki stopiti v stavko, da so izvojevali končno sicer skromne, toda še nekam znostne mezde od 2.50 do 3.50 din. Te mezde pa so danes, ko je nastala velika draginja, zelo nizke in ne zadostujejo za skromno preživljanje. Zato so se 15. t m. zbrali na sreskem načelstvu v Kranju zastopniki delodajalcev in zastopniki Osrednjega društva oblačilnih delavcev in sorodnih strok podružnice v Kranju. Ker so se na prvem sestanku pogajanja končala brezuspešno, je prišio 22. t. m. na istem mestu do ponovnih pogajanj. Delodajalci so pristali na najnižjo mezdo po 3.75 din na uro, kar pa so zastopniki delojemalcev odklonili z motivacijo, da spoda Kranj v skupino B in mora zato najnižja mezda znašati po 4.75 din. Ker v tej točki ni prišlo do sporazuma, so še teti dlan krojaški pomočniki proglasili stavko. Zahtevajo mezdo 4.75 do 6.50 din- * Obdarovanje šolske mladine. V Smart-nem pri Litiji je ugledni tovarnar usnja g. Pavle Knaflič za Martinovo nedeljo daroval ondotnim revnim šolarjem 81 parov čevljev v vrednosti nad 20.000 din. Pooblastil je svojega prijatelja, šolskega upravitelja g. Maksa Kovačiča, da izbere 81 siromašnih šolskih otrok za obdaritev. Delo so opravili trije šmarski čevljarski mojstri. Obdaritev je bila prav prisrčna. Celotna vrednost obdarovanja znaša okrog 20.000 din. šolsko upraviteljstvo kakor tudi starši in otroci so darovalcu prav hvaležni. * Razpis zdravniške službe. Kr. banska uprava v Ljubljani razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine Beltinci s sedežem v Beltincih. Prošnje naj se vlo-že do 15. decembra. * Društvo Narodni dom v Zagrebu otvo-ri ▼ sredo 28. novembra sezono predavanj a predavanjem Hinka Nučiča o temi: Slovenci na zagrebškem odru.« Predavanje bo v društvenih prostorih na Tomislavovem trgu št. 19-n (poleg tramvajske postaje). Pričetek točno ob 20.30. Vstop prost. Rihemberk Vsi oni, ki so sodelovali leta 1918. v Narodni straži v Rihemberku, naj takoj dostavijo točne podatke o sebi in svojem sodelovanju ogl. odd. »Jutra« pod »Dobrovoljci«. 10139 • Osmošolce(ke) t šolskih letih 1928./29. in 1929./S0. na državni realni gimnaziji v Ptuju prosim, da sporoče svoje natančne naslove, da bi se čim lepše pripravila 10-letnlca mature. Mr. ph. Brtlli Božidar, Litija. (—) • Lasten interes vsakega bolnika, ki želi ozdraviti od astme, pljučnih in sličnih bolezni, je, da se okoristi s ponudbo tvrdke Puhlman & Co., Berlin, 614, Miiggellstras-se 25/25a, ki obstoji že mnogo let ln brezplačno razpošilja poučno brošuro s slikami. Pazite na oglas na strani 2. (—) • Razveseljivo lep šopek dozorelih jagod so nam poslali z vrta g. Jožeta Kru-šiča ▼ ZagrebSki ulici. Rdeče in sladke so bile, kakor da so zorele ▼ poletni vročini. G. Krušiču, miljencu prirode, čestitamo, ln se mu zahvaljujemo za lepo ln dobro sadno posebnost, Id nam jo je poklonil v tej pusti, pozni jeseni. • Sava Je prebila nasip prt Bosanskem BriMu in povzročila silno poplavo. V vsem Bosanskem Brodu je več ko 100 hiš poplavljenih. Voda je dosegla tudi tiste hiše, ki so bile za časa najhujše poplavne katastrofe leta 1932. pod vodo- S čolni so reševali žene tn otroke ter njihovo najpotrebnejšo Imovino. Vasi od Bosanskega Samca do Bosanskega Broda so večidel pod vodo. Zelo nevarno je tudi stanje pri Sremski Mitrovici, kjer je Sava dosegla 761 cm nad normafo. Tolikšna kriza Je prestrašila vse prebivalstvo od MUroviee do Lačarfca. Odlična francoska umetnina OBALA V MEGLI nudi vsakemu silen užitek.... dovršeno igralsko podajanje danes najznamenitejšega francoskega igralskega para JEAN GABIN, MICHELE MORGAN. Nesrečna ljubezen mladega pobeglega le-gionarja ... Večina dejanja se vrši na morski obali, med starimi ladjami, v dežju in viharju in predstavljajo ti pos~emki višek filmske tehnike ... Mojstrska režija! KINO MATICA, tel. 22-41 Predstave danes ob 15., Dopoldanska predstava ob pol 11. 17., 19. in 21. uri. MARLENE DITRICH in JAMES STEWART, filmski par najboljšega slovesa ^erm VAMPIR ZAPADA KI™2?^GA' Za komične in vesele scene v tem filmu skrbita MIŠA AUER in CHARLES WXNNINGER. Danes predstave ob 10.30 ter ob 15., 17., 19. in 21. uri. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmnmmmmmmmmammmammmammmmmmmmmBm Stražarji neprestano nadzorujejo nasip ob Savi. V Sremski Mitrovici so že zalite bližnje ulice. Pri Kopinovu je Sava poplavila več ko 5.000 oralov plodnega zemljišča. Reševalci so pridno na delu. še bolj kritično je stanje na bosanski in srbski strani Save, kjer je reka že na nekaterih krajih predrla nasipe. Tudi bosanske reke nadalje poplavljajo. Vrbas Je narasel, Una in Sana pa sta zaenkrat na dosedanjem stanju. Ob Neretvi se je stanje izboljšalo, ker je voda padla in lahko ladje že spet pristajajo v Metkoviču. * Utopljenko so potegnili iz Krke. »Jutro« je že poročalo, da se je na praznik vernih duš v zgodnjih jutrnjih urah napotila v farno cerkev v Dolenjske Toplice užitkarica M. Pelko iz Obrha in da od tedaj ni bilo o njej več sledu. Po brezuspešnem poizvedovanju pri sorodnikih, kamor je pogrešana navadno zahajala na obiske, so z vso verjetnostjo sumili, da je stara žena padla v vodo. Nad 14 dni so jo podnevi in ponoči iskali po narasli vodi, toda ves trud je bil brezuspešen. Na Martinovo nedeljo dopoldne pa je opazil kolar šetina, stanujoč v Meniški vasi blizu Krke, da plava po vodi truplo. Takoj je hitel k vodi s pripravnim orodjem. Ko je utopljenko potegnil iz vode, je spoznal v njej pogrešano užitkarico. Pokojna je bila dobra, skrbna žena, ki je kljub visoki starosti še vedno pomagala pri delu ter so se v hiši prav dobro razumeli. Ponesrečena je večkrat trdila, da so ure njenega življenja štete. DAMSKI KRZNENI PLAŠČI ŠE VEDNO V VELIKI IZBIRI L.Rot Ljubljana) Mestni trg 5. • Nevarnega ženiWieg» sleparja sta zadnji čas iskali hrvatska in slovenska policija. O tean poročajo iz Sibenika: Pred meseci je bil v šibeniku neki Branko Mastnak, ki se je izdajal za trgovskega potnika. V šibeniku je našel zaročenko, ki ga je vzdrževala. Nekega dne je izginil. Nato se je dognalo, da je imel tudi drugod zaročenke, ki jim je obetal ženitev. V Ivaničgradu pa je pustil ženo in tri otroke v največji bedi. Zdaj so dognali, da je bil Branko Mastnak že obsojen v Mariboru na dve leti ječe in kazen prestaja v mariborski kaznilnici. Iz Ljubljane o— Rumunska kraljica je potovala &Ko-zi Ljubljano. Na poti v Italijo je včeraj zjutraj pripotovala z ekspresnim vlakom iz Beograda v Ljubljano rumunska kraljica Helena. Na kolodvoru v Ljubljani so bila okna njenega vagona zagrnjena. Na kolodvoru so bili višji policijski svetnik Gerži-nič, orožniški polkovnik Barlč in obmejni komisar z Rakeka g. Strgar, ki je pospremil vlak do obmejne postaje. n— Sprejemanje čestitk in poklonltev 1. decembra prt g. banu. Na državni praznik zedinjenja 1. decembra bo sprejemal gospod ban dr. Natlačen od pol 12. ure dalje v banski palači poklonitve tn čestitke. Ka-^ptt} ireq podsoS af unaptaiajd a joof letos z oziram na sedanje težke socialne razmere odredil, da se zakuska, ki se je običajno priredila za one, ki so prišli čestitat, opusti, in je mesto tega razdelil med razna dobrodelna društva znesek din 25.000 z naročilom, da se ta znesek uporabi za obdaritev najsiramašnejših na praznik narodnega zedinjenja. Stenografija v 6 mescih Trgovsko učilišče Robida, Ljubljana, Trnovska uL 15, priredi šestmesečni tečaj za stenografijo. Dnevni, večerni, začetni in nadaljevalni tečaji za strojepisje. Izredna metoda. Posebni oddelki za odrasle. Obisk vsakomur omogočen. Pričetek 2. decembra. Pojasnila v pisarni ravnateljstva. u— Razstava slikarja Božidara Jakca. Danes ob 11. url dopoldne bo otvoril razstavo svojih najnovejših del slikar Božidar Jakac. Tako bo Jakopičev paviljon spet sprejel v svoje dvorane dela, ki so značilna a ne le za samega umetnika, marveč tudi sa vso slovensko umetnost. Posebno zanimivi bodo ciklusi domačih motivov, pa naj gre za slikovito ljubljansko okolico, za prekmursko ravan ali za ljubke griče Dolenjske in Bele Krajine. Ni dvoma, da je Božidar Jakac eden izmed naših najboljših krajlnarjev. Poleg doma- ZVOCN1 KINO SOKOLSKI DOM V SISKI, telefon 41-79 Vsebinsko prekrasen film glasbe, ljubezni in razkošja Maria Anfoinetta V gl. vlogah: Norma Schearer, Tyrone Power Predstave: danes ob 3., 5., 7. in 9. ter jutri ob 7. in 9. uri Prihodnji spored: v soboto 30. XI. i Pesem zlatega zapaha čih slik bodo zanimivi tudi motivi, ki jih je Jakcu navdahnilo bivanje na Madžarskem. S tem pa še niso izčrpane zanimivosti na tej umetnostno pomenljivi razstavi priznanega slovenskega slikarja. Božidar Jakac se bavi tudi s portreti in bo razstavil v svoji kolekciji v Jakopičevem paviljonu več uspelih primerov, ki ga kažejo kot portretista močne osebne note in trdnega tehničnega znanja. Zato vzbuja nova razstava Božidarja Jakca upravičeno pozornost. Praktična Miklavževa darila za gospodinje so: lepe zavese za okna, prešite odeje v svili in klotu, izgotovljene posteljne prevleke, gradi za madrace, namizne garniture itd. Vse to dobite še po ugodnih cenah pri GORICAH, Sv. Petra cesta. u— Večer v Ljubljanskem klubu. Po daljšem presledku je Ljubljanski klub zopet priredil predavanje za svoje člane in po njih uvedene goste. V petek zvečer je imel klubov predsednik g. dr. Fran Win-diseher prijetno priliko pozdraviti dokaj številne goste, ki so se odzvali povabilu. Bil je zopet eden tistih lepih večerov, kakršnih je Ljubljanski klub priredil že lepo število in na katerih se družabnost združuje s kulturnim užitkom. Za slednjega je obilno poskrbel odlični predavatelj, univ. prof. dr. Milan Vidmar, ki je razpravljal o svoji priljubljeni temi: o razumu v borbi z naključjem. Predavatelj je z vsakomur umljivimi besedami orisal veliki prelom v fizikalni sliki sveta, kjer Je človeško spoznanje prešlo od nekdanje trdne zakonitosti. kakor jo je zlasti utemeljil genialni um Nevvtona, k naravoslovno-filozof-skemu relativizmu, ki odkriva v prirodi kaos, ogromno igro naključij, vendar pa v množestvenih pojavih tudi neko statistično pravilnost. Od današnje fizikalne slike sveta, ki jo je učeni predavatelj primerjal s kosmološkimi ln metafizičnimi pojmi pred tisoč leti, je povedel poslušalce v današnji praktični svet, v svet socialnih in gospodarskih nasprotij. Bistro je pokazal, kako se zlasti tu bori človeški razum s slepo igro naključij in ustvarja iz neurejenosti sproščenih ali ostarelih sil nov svet in nov red. Borba razuma zoper naključja in nered se bo nadaljevala dokler ne bo človek tudi na tem področju premagal narave. Izvajanja g. prof. dr. Milana Vidmarja so dejala mnoge izpod-bude k razmišljanju in navzočni so jim sledili z vidnim zanimanjem ter ob, koncu nagradili predavatelja z zasluženim aplavzom. Med prisotnimi gosti je vzbujal posebno pozornost novi divisionar general Stefanovič. — Po predavanju je bila klubska večerja. PRIMERNA DARILA za društvena Mlklavževanja »Maček v vreči« stane samo Din 2.— v katerem je vrednost tudi do Din 10.— pri Foto Touristu Lojze šmucu LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 8 ln v podružnici PREŠERNOVA ULICA 9, poleg gl. pošte o— Iz obupa v sm1*. Včeraj dopoldne so mestni reševalci pripeljali v bolnišnico 291efcnega Ljuba J., brezposelnega monterja s Sv. Jakoba trga, po rodu iz Gorice. V obupu je izpil večjo količino solne kisline. S REVMATIZEM akuten takoisto kot kroničen, protin, ishias, kostne bolečine, otrplost vratu, nevralgijo in vse vrste trganja, ki so posledica prehlada, uspešno zdravi RUSKI OBLI2 Dobiva se v lekarnah ln to v originalnih zaprtih škatlicah. — Po pošti razpošilja: dvorna lekarna BOGOVI E VIČ A — Skoplje. Beg S br 20.112 od 19. sept. 1932. o— Jote Obr&novl« prj Abrahamu. Danes praznuje br. Jože Obranovlč, upokojeni policijski stražnik, 501etmco. Je izmed redkih mož, ki nikdar m zatajil jugosioven-akega prepričanja. Od mladih nog je bil zvest pripadnik sokolske misli, ki ji je ostal zvest tudi v dobi, ko je bilo treba javno Izpričati svoje mišljenje. Zaradi odločnega prepričanja je moral mnogo pretrpeti, junaško je prenašal vse tegobe in je danes lahko ponosen, da ni nikdar klonil. Viški Sokol in viška organizacija JNS ga štejeta med svoje odlične pripadnike. Kakor je sam zaveden Sokol, tako je vzgojil tudi svojo številno družino, ki ima v njem skrbnega očeta. Danes, ko praznuje br Jože svoj jubilej, se pridružujemo čestitkam tudi mi z iskreno željo, naj bi mu usoda naklonila še mnog; srečnih in zdravih let. V ški Sokoli in nacionalisti pa mu kličemo krepak sokolski Zdravo in na mnoga leta' n— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je darovala krajevna zv«za zavarovalnic v Sloveniji namesto venca blago-pokoinemu g. Ivanu Rogerju znesek 200 din. Na i skrene jša hvala! 11— Požar. Včeraj popoldne ob 14.23 so bil. poklicani mestni gasilci v Korytkovo ulico 13., I. nadstropje. Vnel se je tram, a gasilcem se je posrečilo, da so po tričetrt-urnem gašenju nevarnost odstranili. Škode je okoli 2.000 din. Krasne priporoča gg. trgovcem in trafikantom rototrgovina JANKO POGAČNIK LJUBLJANA, Tyrševa c. 20. ...— »Nenavadnega človeka«, Senečičevo c. h ovito igro iz sodobnega življenja bodo p.-. /vili v šentjakobskem gledališču drevi ob 20.15. Igra je pravi gledališki dogo-d: . za občinstvo, ki je vselej napolnilo dvora, .o in sprejelo igro izredno toplo in jo nekajkrat pri odprti sceni prekinilo z navdušenim apiavzom. Sodelujejo prve moči odra. L:, ee izognete navalu pri večerni blagajni, kupite vstopnice že v pred pre •daji v dru-št- enih prostorih v Mestnem domu. u— Za literarni večer, ki ga bodo priredi".: danes ob 20. v dvorani sokolskega doma člani Umetniškega kluba iz Ljubljane, vlada na Jesenicah veliko zanimanje, ki ga ta izredna kulturna prireditev tudi v polni meri zasluži. Na večeru bodo brali iz svojih do i mladi književniki Vladimir Bartol, Ladislav Kiauta, Ježe Kranjc, L Mrzel, nastopi: pa fco s svojimi verzi tudi ak. kipar Nikolaj Pirnat. Ponovno opozarjamo najsi o je x?ničko javnost, da se v čim večjem številu udeleži zanimive prireddtve, katere narodno kulturni pomen ni treba še posebej poudarjati. Pečena gos — ocvrt© piske GOSTILNA LOVŠIN u— Lutkovni oder Sokoia na Viču bo upnzor-I danes ob pol 11. in ob 15. zabavno lutkovno igro »Začarani princ« v režiji br. Faternosta. Vabimo sokolsko mladino, naj poseti predstavo v polnem številu. Ker je število vstopnic omejeno, prosimo, naj se p. n. posetniki razdelijo tako, da bodo eni posetili predstavo dopoldne, drugi pa popoldne. Ker bo začetek točno ob napovedani uri, naj posetniki pridejo k predstavam točno, da s svojim prepoznim prihodom ne bodo motili gledalcev in igralcev. u— »Iz Prešernovih dni.« Mnogo poguma je rabil Prešeren, da je 4 leta pred revolucijo spesnil svojo »Zdravljico«, ki jo boste ne le slišali, temveč tudi videli in doživeli na Prešernovi proslavi, ki jo priredi Kolo jugoslovenskih sester dne 2. decembra v operi. Prešernove prekrasne pesmi bosta pela iz prijaznosti gdč. Ksenija Kušejeva in g. Roman Petrovčič s sprem-Ijevanjem gdč. Kraševčeve Čudovito lep bo tudi telovadni nastop »Luna sije«, ki ga bodo po dr. Murnikovi zasnovi izvajali člani Ljubljanskega Sokola. Ta večer bo tudi Prešeren poklonil svoj nesmrtni »So-n tni venec« Primčevi Juliji Zgodilo se bo to v odlomku iz drame ge. Dke Vaštetove, ki ga bo izvajal mlad igralski naraščaj v režiji g Borka, člana ljubljanske drame. Kolo jugoslovanskih sester vas vljudno vabi na to počastitev 140Ietnice pesnikovega rojstva Preskrbite si vstopnice v pred-prodaji u— Ljudska univerza v Ljubljani Solun in nieaovi umetnostni spomeniki ie naslov predavan iu k; ovi sooi botola ob 30 30. (—) K&Vt Lepa slavnost sodarskih obrtnikov v Središču ob Dravi je bila v nedeljo 17. t. m., ko je obhajal g. Andrej Marčec, so-darski mojster m posestnik v Središču 60-letnico rojstva in 401etnico samostojnega izvrševanja sodarske obrti. Ker je g. Marčec tudi soustanovitelj strokovnega zelru-ženja sodarjev in ves čas odbornik, je uprava združenja sklicala sejo odbora v kolodvorski restavraciji v Središču v svrho počastitve slavljenca ter mu je predsednik g. Jernej Golčer s primernim slavnostnim nagovorom izročil lično in umetno izdelano diplomo kot priznanje in zahvalo za dolgoletno, nesebično delovanje v upravi in v pomočniški izpitni komisiji. Kako ugleden in priljubljen je g. Marčec v svojem rojstnem kraju, je najbolj pokazalai številna udeležba pri slavnosti. Ob lepem poteku proslave pa je tudi prišlo do izraza splošno nezadovoljstvo obrtnikov zaradi neutemeljenega razpusta več strokovnih združenj brez predhodnega sporazuma s člani. — G. Andreju Marčecu želijo vsi tovariši in znanci: »še mnogo let!« a— Recitaciji ki večer dr. Bralka Krefta. Predsnočnjim je z velikim uspehom nastopil v dvorani Ljudske univerze režiser in pisatelj dr. Kreft. Uvodoma je prebral esej o gledališču in odlomke iz dveh svojih dram in sicer Iz komedije »Kranjski komedijanti« in iz »Velike puntarije«. V pričetku je pozdravil g. dr. B. Krefta predsednik Umetniškega kluba dr. šnuderl. Sokolsko društvo Maribor-matica priredi v proslavo zedinjenja V soboto, dne 30. novembra 1940 ob 20. uri slavnostno TELOVADNO AKADEMIJO. — Vstopnina din 10.— do din 25.—. V nedeljo, dne 1. decembra 1940 ob 11. url dopoldne 8LAVNOSTNO ZBOROVANJE. V nedeljo, dne 1. decembra 1940 ob 20.30 SLAVNOSTNI PLES. Vstopnina din 15.—, Vse prireditve se vršijo v Sokolskem domu. slavnostni kroj, narodne noše, temna obleka. Predprodaja vstopnic pri Putniku. Ne v bližino vojaških objektov! Prebivalstvo se po posebnenk razglasu mestnega poglavarstva opozarja, da v lastnem interesu ne zahaja v bližino vojaških objektov in da tudi nevojaške objekte, na katerih so vdelane priprave za rušenje objektov (n. pr. mine v mostovih) pusti na miru ter jih ne kvari, ker Ima vojaštvo strog nalog, da v primeru zapaženega poizkusa kvarjenja uporabi orožje. Vsako poškodovanje utegne imeti za ljudi in imovino hude posledice. Proti osebam, ki bi kaj takega poizkusile, se bo postopalo strogo po zakonu in bodo prijavljene sodišču. a— Popis živine ln živinske vprege. Svoječasno je bilo odrejeno, da privedejo lastniki svojo živino in vprežna vozila k popisu in pregledu 8. decembra na dvorišče vojašnice 32. topniškega polka. Vsi dajalci pa se s tem obveščajo, da bo navedena komisija poslovala na sejmišču pri mestni klavnici ter da bo pregled živine ta vozil za območje mesta Maribora 6. decembra. Pozvani bodo ponovno v mestni vojaški urad, kjer bodo glede popisa prejeli nova navodila. a— Kolesarji, pozor! Vse bolj se množijo tatvine koles. Zaradi tega je priporočati lastnikom koles kar največjo pažnjo. Sedaj je izginilo kolo znamke »Steyer« tehniku Albertu Egerju, delavcu Ignaciju Kuzelju iz Jenkove ulice kolo znamke »Anker«, tesarju Viktorju šauperlu iz Pe-ker bodo znamke »Baltme«, zaviraču Ferdinandu 2abretu iz Rošpoha pa kolo znamke »Tribuna«. a— Lutkovno gledaligče matičnega Sokola v Sokolskem domu ponovi v nedeljo 24. t. m. ob 15. zadnjič v sezoni krasno lutkovno i aro »Zidan je Skadra«. a— Večje število dekliških prikrojenih oblek Ima še ženska podružnica CMD v Mariboru. Članice se naprošajo, da jih prevzamejo v brezplačno šivanje. Prijave se sprejemajo pri Saksu na Grajskem trgu. a— O zgodovini Srbije bo predaval prof. Bogo Teply jutri ob 20. uri v prostorih »Vzajemnosti« na Ruški cesti 7 na dvorišču. a— Telovadna akademija matičnega Sokola bo 30. t m. Tradicionalna prireditev nacionalnega Maribora bo tudi letos zbrala v Sokolskem domu vse, kar čuti sokolsko. že ves mesec je v vseh dvoranah Sokolskega doma živahno vrvenje oddelkov, ki se pripravljajo za nastop. Tudi letošnja akademija ne bo zaostajala po sporedu ln zunanji sliki za odličnimi nastopi vseh zadnjih let. a— Krznarstvo P. Semko, Aleksandrova 12, vam nudi ceneno kožuhovlno to krznarske izdelke. (—) a— 18.500 dinarjev Je izginilo, v stanovanje posestnice Marije Lorbekove so vdrli vlomilci in odnesli 7900 din, niso pa opazili na drugem mestu 5850 din. Posest-nici Olgi fimucgerjevi iz Metelkove ulice pa je Izginilo 5600 din. SOKOL Lutkovno gledališče SokoIa L na Ta-b°ru ponovi danes ob pol 16. url krasno lutkovno igro: »Sirota v paradižu« v petih dejanja, ki je že dvakrat docela napolnila lutkovno dvorano. Igra, Jurčkov Jazz. Dobrodošli! (—) Sokol I LJubljana-Tabor pripravlja s svojimi naraščajsklmi ln članskimi oddelki za 30. november slavnostno akademijo ter naproša sokolsko javnost, da si ta dan rezervira za poset te prireditve. Podrobno- sti slede v prihodnjih dneh. Zdravo! — Načelništvo. Sokol II opozarja članstvo in prijatelje. da proslavi letošnji praznik zedinjenja s telovadno akademijo, ki bo v soboto 30. t. m ob 20. v Sokolskem domu v Trnovem. Vabimo društveno članstvo, starše mladine in druge društvene prijatelje. da se proslave z akademijo udeleže v čimvečjem številu. S«koi LJubljana III. ponovi danes ob 20 priljubljeno Doboviškovo komedijo v treh dejanjih »Rodoljub iz Amerike«. Igra nam nudi vse polno komičnih zapletkov. Nastopijo mladi igralci, ki so lepo pripravljeni. Pozivamo nacionalno iavnost. da nas v čim večjem številu obišče. Vaditeljska zbora Sokola I Liubtiana-Tabcr si prizadevata doseči na slavnostni akademiji 30. t m. z naraščaj skimi in članskimi oddelki čim večii uspeh Vse točke programa so sestavljene od domačih vaditeljev in vaditeljic ter se bodo prvič izvaiale Vsi štirje oddeVti s<= s P >-. ebnimi točkami in na oroMu ma -ijivo pripravljajo, da bo akademija na d stri ni višini. Prosimo javno. t. di ne zamudi prilike in na? ta večer poseti Kinematografi Bled. Zvočni kino bo predvajal drevi velefilm »Pesem svobode«. Poj e prod-stava odpade zaradi veseloigre Kulturna prireditev v Črni mlaki«. ( — ! Dolenji Logatec. Zvočni kino Sokol ho predvajal danes ob 16. in 20 15 »J i.ijni film ?>S križem ln mečem«. Nepozabne nriie poje slavni Don Je>se Mojica. Ne zamudite! (—) Jesenice. Zvočni kino >Radio« predvaja velefilm »Pralj pustolovcev«. Med dodatki risana šala »Popaj« in vojni tednik. Sledi velefilm »Njeno poročno potovanje«. (—) Kranj. Kino Narodni dom prikazuje danes ob 4.. pol 7. in pol 9. uri krasno francosko filmsko delo »Aioha« (Pesem °to-kov.) Dodatek: Odkritje spomenika Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Ljubljani! (—) Ptuj. Zvočni kino bo predvajal danes italijanski velefilm »Vdovo«. V njem nastopa slavna Ema G ra matic a. Predstave bodo ob pol 16., pol 19. in pol 21. Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečer ob običajnih urah zabavno filmsko komedijo »Pazi. da se ne zaljubiš«. Za dodatek kratek film zabavne vsebine. Iz Kranja (lodor fuipu/ete Aspirin tablete, ne pozabite pogledati, da li vsak zavitek in vsaka posamezna tableta nosi „Bayer"-jev križ, ki ga mora imeti. Ni namreč Aspirina brez ,fBayer**-jevega križa. Oglaa res. poc S. to. 72S7 od 23. i i <948. Ti.lAl^Jr! v KRANJU. POIEG FABNE CERKVE I, Iz Vojnika v— Občinski odbor društva Rdečega križa v Vojniku priredi v nedeljo 1. decembra ob 15. v posojilnični dvorani v Vojniku akademijo s pevskimi in orkestralnimi točkami, z deklamacijami in otroško igrico. Ker ie čisti dobiček namenjen za revno šolsko deeo. prosi odbor za čim večjo udeležbo. Z Jesenic s— StarokatoiišKa služba božja bo danes v Delavskem domu ob 9. s— Brivnice bodo ob nedeljah zaprte. Po odredbi banske uprave bodo odslej naprej vsi brivski obrati na Jesenicah, Javor-niku ln na Koroški Beli ob nedeljah zaprti. Iz Ptuja j— Sreski odbor Rdečega križa v Ptuju je razdelil 6000 din med najpotrebnejše šolske kuhinje v ptujskem s rezu. j— Francoski krožek v Ptuju vabi na začetni ški in konverzacijski tečaj francoskega jezika. Pouk se ie že pričel v torek. j— Po sedmih mesecih pojasnjena tatvina bencina. Aprila so bih tukajšnji tvrdki Reinhardt ukradeni štirje sodi bencina. Te dni pa so izsledili v Ormožu in v Veliki Nedelji prazne bencinske sode spmljivega izvora. Preiskava je ugotovila, da sta bencin odpeljala dva delavca. Oba so že aretirali. MIKLAVŽ PRIHAJA. Prispela so tudi Miklavževa darila. Oglejte si jih v izložbah drogista Skočirja, Ptuj, Slovenski trg. j— Nov avtobusni vozni red na progi Ptuj — Maribor. Z ukinitvijo nekaterih vlakov na progi Maribor — Ptui je prebivalstvo mesta in okolice zgubilo železniške zveze z večernim vlakom iz Ljubljane in proti Ljubljani, Na posredovanje mestne občine se je mariborsko avtobusno podietje odločilo, da uvede dve novi avtobusni vožnji med Mariborom in Ptujem, da bo s tem dana zveza na nočni vlak. ki odhaja v Maribor ob 22.14 uri, ter na večerni vlak. ki odha ja iz Maribora v Ljubljano ob 20.55. Novi avtobusni vozni red na proei Maribor — Ptui je stopil v veljavo v nedelio ter bodo od sedaj dalje odhajali avtobusi iz Maribora ob 6.35. 13. 17.15 in 23. uri, iz Ptuja pa ob 6.25. 11.35. 14.30 in 18.30. Naše Gledališče DRAMA Nedelja, 24. ob 15.: Mali lord. Mladinska predstava. Izven. Izven. Ob 20-: Romeo in Julija Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Ponedeljek, 25.: zaprto. Nedelja v drami. Igra, ki slovi zaradi svoje vzgojne vrednosti, je Bumettove »Mali lord«, ki ga imaimo v dramatizaciji in prevodu Minke Govekarjeve. Starši naj ne" zamudijo z otroki obiska te predstave, ki je zelo prikupna to prisrčna. Na- s'mmo vlogo bo igrala Simčičev\ nadalje šaiičeva, Skrbinšek, Drencvec, Ptesetaik, Bratina. Potokar, Daneš, Sever, Gabrijel-čičeva in Slavčeva. Režiser prof. šest. — P. n. občinstvo opozarjamo na nocojšnjo predstavo, ki bo izven abonmaja. Uprizorili bodo Shakespearjevo tragedijo »Romeo in Julija«. Pri tej predstavi bo igrala vlogo Julije Vida Juvanova, ostala zasedba z Janom na čelu je običajna. V renesančno razgibani, subtilno lirični in učinkovito dramatični tragediji se očituje mojstrska Shakespearjeva dramatika. Režiser dr. Kreft. OPERA Nedelja, 24. ob 15.: Grof '-.uksemburškL Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Baletni večer. Izv^n. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ponedeljek, 25.: zaprto. Nedelja v open. Popoldne bo ob 15. repriza znane Leharjeve operete »Grof L u k-semburški« s Fianclom v naslovni in Ivančičevo v glavni ženski partiji. Zanimivost pri predstavi bosta dva vložka in sicer: Straussov valček »Pomladni zvoki«, ki ga bo pela Ivančičeva in veliki Leharjev valček »Zlato in srebro«, ki ga bo plesal baletni zbor z Moharjevo in Pilatom na čelu. V glavnih paitijah bodo nastopih Bar-bičeva, M. Sancin, Poličeva in Zupan. Dirigent D. žebre, režiser E. Frelih, koreograf inž. Golovin. — Zvečer bodo izvajali B a-letni večer in bo obsegal v veliki v^ čini točke, ki na prejšnjem niso bile izvajane, poleg nj'ih pa tuctt pet novih koreografij. Plese sta naštudirala šef baleta, inž. Golovin in soloplesalec Boris Pilato. Vse prijatelje plesa, ki se zanimajo za razvoj našega baleta opozarjamo na ta zanimivi večer, za katerega bodo veljale globoko znižane cene od 24 din navzdol- Namesto obolele Bravničarjeve bo pri baletnem večeru nastopila Remškarjeva. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Nedelja, 24.: Nenavaden človek. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 24. ob 15.: Na cesaričin ukaz. Ob 20.: Na dnu. Znižane cene. Ponedeljek, 25.: zaprto. Torek, 26.: Na cesaričin ukaz. Red A. Odličen baletni par Drevi ob 20. bo v opernem gledališču baletni večer, za katerega je pripravil nanovo angažirani soloplesalec Boris Pilato. ki je žel v inozemstvu velike uspehe, nekaj zanimivih točk. Med drugim je naštudiral Sybeliusov »Valse triste«, ki je dohil v Berlinu na plesnem festivalu drugo nagrado. Izvajala ga bosta Pilato in Ema Moharjeva. Po Pilatovih načrtih je tudi gledališka krojačnica (g. Remškar in ga. Staničeva) izdelala nove kostume. Boris Pilato bo izvajal med drugim tudi ples »Zapuščen« po Osterčevi skladbi »Noeturna«. Rajko Osterc bo v kratkem dovršil plesno kompozicijo po Pilatovi skladbi »Nezakonska mati«, ki jo bo izvajala o prvi priliki naša soloplesalka Er-na Moharjeva. Posmrtno masko, ki jo nosi na koncu plesa »Valce triste« g. Boris Pilato, je izdelal kipar g. Vahtar. TM&net TH0NET NUNDUf tovarna pohištva iz upognjenega lesa d. d. VARAŽDIN dobavlja stole, fotelje, mize in ostalo drobno opremo zn kavarne, hotele, gostilne, kor, ertne elvcrne. društvene domove, bic.3kopr čita in privatna stanovanja v prvcvr.:i.! ikovosti po najnižjih cenah. — Zalite vr-te ponudbe in prospekte! so1?? »JUTRO« št 276. 14 Medena, 24. XL 10«. ZNIŽALI SMO CENE DA VKLJUB DRAGINJI OMOGOČIMO NAKUP VSAKOMUR! PRED NAKUPOM ZAHTEVAJTE NAŠO PONUDBO OBRTNIKI, TRGOVCI IZREDEN POPUST! Z I M POHITITE DOKLER T B AJ A ZALOGA NEVESTAM SAMO PRAKTIČNO DARILO! »ŽIMA« — TYRŠEVA 37 LJUBLJANA CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TfcS«. ? . . odgovor, priložite 1*231 v znam kali Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se tnalih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek . „ Jutra", Ljubljana« Beseda 1 Din. davek Dm, ia šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniš< znesek 20 Oin Gostilna Martine, Zg. Šiška tople sobice za manjše družbe. Ob nedeljah igra 7 dvorani prvovrsten plesni orkester. 31569-18 Gostilna Rahne, Moste Vabi danes na zabavo! — Igra Kokalov šramel. Dobra jedila fine pijače! 31567-18 Kdor hoče pristno dalmatinske črno in belo ter dolenjski cviček piti še po 12 din, mora danes na Glince k Mikliču priti. Domače koline po nizki ceni. 31577-18 Ne pozabite ln pridite še danes v gostilno k Panju. Vegova ul. 10. Vesela zabava, fina vina. dobra jedila itd. Zato vsi in vse na veselo svidenje v gostilni pri Panju. 31642-18 Pri Putrichu danes vesela zabava s plesom. Točiio se izbrana vina gorka in mrzla jedila. 31722-18 Za vodstvo združenih poslovalnic se sprejmejo zainteresirane ose be. Pogoj enomesečno knji-govodstveno prakticiranje. Informacije dobite osebno ali pismeno Nunska 3 pritličje desno. Priložite spričevala. 31504-1 Pekovskega pomočnika mladega, ki bi obenem raznašal kruh s kolesom, sprejmem takoj v službo. Fr Rosina, pek. mojster, Zagorje ob Savi. 31472-1 Beseda 1 Oin davek Din za šilrc ali jajanif naslova s Oin N-a1mani4' znesek 20 Oin Natakarica prvovrstna moč, čedne zunanjosti, vešča slovenskega. srbohrvatskesa ln perfektno nemškega jezika, z dobrimi spri čevall, se sprejme. Na slov v vseh posl. Jutra. 31410-1 Ščetarski pomočnik samostojen in dober delavec se takoj sprejme pri Ignac Šimenc, ščetkar, Celje. 31460-1 Gozdarja s strokovno šolo (srednjo tehnično aH gozdarsko), z nekaj let samo stojne prakse, mlajšega (po možnosti oženje r.ega). agilnega lovca,, sprejmemo takoj za samostojno upravljanje gozdnega veleposestva in žage z nekaj ekonomije. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki je poslati na ogl, odd. Jutra pod »Blizu železnice«:. 30922-1 Krojaškega Lesni manipulant pomočnika ? večletno prakso v večjem ... , r , žagarskem obratu, vešč v kTorn»de .sprejme | vseh manipuiacijah in pi. Počivašek, Igriška 14. 31625-1 Fotopomočnik-(ca) marljiv, pošten, sposoben za vsa fotografska dela, posebno retušo. dobi stalno službo. Ponudbe na pgl. odd. Jutra pod »Fotografe. 30799-1 sarniških delih, išče službe I v lesni ali kaki drugi stro ki. Naslov v vseh poslo-| valnicah Jutra 31409-2 Mlado dekle vajena gostilne, želi mesta natakarice, kamorkoli. Naj-raj ena deželo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. " 31348-2 Krojaške pomočnike I Ključavničarski za damska in moška dela | pomočnik sprejme v stalno službo »oblačilnica« Dolinšek, - I službo k kakemu avto-Tržič finrrni^n podjetju. Kuletto Jože, Tržič, Gorenjsko. 31787-1 Loka pri Zid. mostu. 31343-2 Dva urarska , Kuharica pomočnika perfektna, išče službe na išče za takoj A. Janko, deželo k samostojni gospei urar, Maribor, Jurčičeva 8. I ali gospodu. Ponudbe na Tedenska plača din 400 jogi. odd. Jutra pod šifro do 500. I »Poštenost«. 30291-1 I 31263-2 Instalater Fotopomočnika (-co ali učenko, pošten, spo soben za vsa fotografska dela, posebno retu šo, sprejmem takoj t stalno službo. Fonudbe na oglasni oddelek Ju tra pod »Fotograf«. 307991 Hišnico samsko, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro : »Hišnica«. 31510-1 Monterja ki je perfekten v mon tiran ju brzih avtomat skih tehtnic, iščem v stalno zaposlenje z dobro plačo. Tvornica va ga J. Sebeščen. Subotica. 31403-1 Mlado čedno dekle ki je vajena nekoliko kuhe in gospodinjskih del, se sprejme. Pred pogoj poštenost. Naslov v vseh posl. Jutra 31361 1 Delovodja, podjetje za izkop porce lanske gline išče pazni ka. Ponudbe na ogl. oa del. Jutra z navedbo zahtev pod šifro »Sa mostojen«. 31258-' Čevljarskega pomočnika boljšo moč, sprejmem takoj za stalno. Cerar Ivan, Domžale 59. 31464-1 Mehanika za pisalne stroje z odsluženim vojaškim rokom 7 nekai znanja italijanskega jezika, izučenega — iščemo za novo podjetje v Ljubham Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mehaničar« 30896-1 Brivsko-frizerska pomočnica ali pomočnik dobi službo takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31427-1 Orodničarja (Werkzeugmacher) za matrice ključavničarske stroke, mlajšega, iščem. Plača po dogovoru. Javiti se na: M. Lukac. Nova Gradiška. 31418-1 Gospodično do 28 letno s 30.000 din, ki bi bila zmožna voditi gostilniško ali kako drugo obrt. iščem. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod »Družabnica«. 31411-1 Samostojne delavke ženskega perila z znanjem samostojnega krojenja, — sprejme Ruža Majer, Beograd, Terazije 5. 31308-1 Plačilni natakar za kavarno in restavracijo rutiniran, mlaiša moč s kav cijo se išče. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Letošnje nameščenje«. 31386-1 Več čevljarskih pomočnikov »prejme takoj Gorenjak Konrad, Celje, Gosposka 28. 31341-1 Oskrbnika veščega tudi vinogradništva iščem za manjše posestvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delaven«. 31727-1 Krojaškega pomočnika hitrega za boljše damsko delo sprejme takot Korin-fck, Trdinova 7. 31501-1 Kamnoseškega pomočnika brusač za marmor in granit sprejme Kunovar Franjo, kamnosek Sv. Križ Ljubljana. 31515-1 Pošteno dekle z veseljem do gostilne, staro nad 20 let, sprejmem s 1. decembrom. Komidar, Vod nikova 35. Šiška. 31514-1 Hišnik brez otrok se takoj sprejme. Žena bi pomagala kot postrežnica. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro: »Poštenost«. 31531-1 Postranski zaslužek nudimo strokovnjakinji za ročna dela z brezhibnim prevajanjem nemških opisov ročnih del. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljivost 1941«. 31525-1 Torbarskega pomočnika potrebujem. Samojlov VI., Kersnikova 5. 31719-1 Ključavničarja veščega, varjenja in struženja. Osebno se predstaviti s poslovno knjižico pri — »Tehna«, Šmartinska c. 64. 31734-1 Postrežnico ki zna kuhati, sprejmem od 7. do 3. pop. Resljeva 4a IV. nadstr. 31796-1 Mlajši mlinar Industrijsko podjetje v Ljub! iani sprejme mlajšega, po možnosti vojaščine prostega mlinarja, ki ie vajen deia s kamni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Mlajši mlinar«. 31468-1 Frizerka mlajša, dobra moč, se takoj spreime, ev. s 1. decem brom. Stane Štraus, frizer, Šoštanj. 31501-1 Dekle z dežele vešča kuhe se sprejme. — Ponudbe na ogl. odd. Jut ra pod »Ljubljana 1111«. 31546-1 Več dobrih ključavničarjev iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31581-1 Kolarskega in sedi. pomočnika za obdelovanje smuči odnosno lakiranje sprejme B. Kolb, Št. Vid, Vižmarje. 31582-1 Zavarovalne zastopnike za mesto Ljubljano in širšo okolico, kakor tudi za vse ostale kraje v dravski banovini, sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen dohodek«. 31635-1 2 mizarska pomočnika in vajenca za stavbeno in pohištveno dele sprejme takoj mizarstvo »Triglav«, Pintar Jože, čirčiče, Kranj. 31636-1 Služkinjo ali postrežnico za ves dan, I za vodovode in centralno pridno in pošteno, iščem za kurjavo, vojaščine prost, še takoj. Naslov v vseh po- mlad, zanesljiva moč išče slovalnicah Jutra. nameščenja. Naslov: Roje 31718-1 Viktor, Zavodna 36. Celje. 31342-2 Šofer trezen, zanesljiv, z dve in pol leta prakse, želi premenitl službo k osebnemu aH tovornemu avtu na bencin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točen«. 31605-2 Trgovski pomočnik lzvežban v vseh panogah trgovine, z večletno prakso v železnlni, vojaščine prost, želi preme niti mesto. Cenjene po nudbe na ogl. odd. Jutra« pod »Pošten in agl len«. 31606-2 Maserka diplomirana za zdrav stveno masažo, se priporoča. Pismene ponudbe pod »Pridem na dom« na ogl. odd. Jutra. 31584-2 strojnega ^nženerja ali I 20letni fant tehnika, verziranega v s 3 gimnazijami, izučen prodaji strojev; potnika, foto-obrti, išče kakršnokoli vpeljanega v tehničnem tudi začasno zaposlitev. Po-orodju: uradnico z zna- nudbe na ogl. odd. Jutra njem nemščine ln kores- pod »Priden in pošten«, pondence. Ponudbe z | 31326-2 navedbo dosedanjega delovanja na ogl. odd. Ju- I 4Si*rJ1ie» tra pod »Delniška dru- , ol žba Tinex«. z okusom se priporoča cenj. 31749-1 I damam za kostume, plašče, obleke. Za otroke tudi pe Boljše pošteno dekle I Na°iovGrvmvsSidl pos^ovtiS- ki kuha, išče dvočlanska cah Jutra, družina. Naslov v vseh 31509-2 posl. Jutra. 31753-1 , , . i Brivski delavec Plačilno natakarico dobra moč i5če službe _ s kavcijo sprejmem. Po I gpoljarič Ivan, Zagreb, Ra-nudbe pod »Zmožna« | djfeva ul. 26. podružnici Jutra v Mariboru. 31783-1 Natakarica 31456-2 Iščem zaposlitev , _ . pri krojačih za šivanje na prvovrstna moč, ki je že roko ali stroj Nairaje , služila v večjih restav- Celju Javiti na. M Vol. racijah in ki govori slo- 5ak Loče.Poijčane vensko, nemško, dobi ta- 31461-2 koj službo. Pismene po- 1 nudbe Je poslati na ogl. „ , odd. Jutra, podružnica K.emiK dr., rer. nat., Maribor, pod šifro »Na- I absolvent naravoslovne fa-takarica servirka«. kultete vseučilišča v Pragi 31784-1 j išče mesto kemika za industrijo ali laboratorij. Po-Kuharica I nudbe na ogl. odd. Jutra srednjih let, pridna in pod »Dr- kem"e« . poštena, zmožna samo- ' 5,8 stojnega gospodinjstva, v se sprejme takoj k dvo- Trgovski pomočnik članski družini Ponudbe star 17 jrt s;n železničarja na ogl odid. Jutra pod vtrz;ran v vseh panogah, iš-»Sposobna«. _.„„ . če zaposlitve kjerkoli. - 31786-1 | Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlajša dobra moč«. 31446-2 Katera gospa plemenitega srca bi pomagala, nesrečni prodajalki s 4. razr. srednje šole, da dobi kakršnokoli namestitev. Cenjene hitne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zahvalnost«. 31563-2 Mesarski pomočnik dober prekaievalec in se-kač,, vajen vse' mesarskih del, želi stalne službe. *"o-nudbe na ogl. odd Jutra pod »Mesar«. 31617-2 Brivski pomočnik Išče stalne službe. Star 25 let, vojaščine prost. Nastopi lahko takoj. Ponudbe Je poslati na: Ladislav Horvat, pri g. Jil gu, brivcu, Slovenska Bistrica. 31646-2 Mesto prodajalke iščem v trgovini s sadjem, slaščičarni, pekari-ji. trafiki ali slično. Večletna praksa. Naslov v vseh posl. Jutra. 31639-2 Trgovski pomočnik marljiv, pošten, vajen mešane stroke, išče službo s 15. decembrom ali 1. januarjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv«. Reference na razpolago. 31637 2 Mlinar in Žagar mlad, samski, vešč valjčnega mlina in venecijanke, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31710-2 Trgovska pomočnica stara 21 let, sposobna, zanesljiva, verzirana v trgovini mešanega blaga želi namestitve kot pro dajalka ali kaj sličnega,. Franja Pevec, Zavodna 6.Celje. 31771-2 Bolniška strežnica stara 23 let, vajena vse nege bolnika, z enoletno prakso v bolnici, diplomirana, išče službe pri dobri solidni družini. Gre tudi k bolnemu otroku. Naslov na ogl. odd. Jutra pod značko »Vestna in dobrosrčna«. 31733-2 ^enci(ke) Trg. vajenca poštenega in zdravega sprejme trgovina z meš. blagom. Prednost z režijsko legitimacijo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31406-44 Učiteljica daje pouk v nemščini. Hiter uspeh. Vprašati od 15. do 20. ure Gorupova ulica št. 3, pritličje, ■vrata I. 31638 4 Nemško konverzacijo Selim poučevati v Ljubljani aH okolici. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točnost«. 31766-4 Inštruktorja (ico) matematike, veščega dobre razlage, iščem. Ponudbe z navedbo honorarja pod »Gimnazija« na ogl. odd. Jutra. 31682-4 Leseno drvarnico novo, z opeko krito, — 5X4, prodam poceni v Domžalah, Cerkvena ul. 9 pri (Kerstanu). 31537-6 Učenka s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino mešanega blaga. Hrana, stano vanje v hiši. Ponudbe s sliko poslati na podružnico Jutra v Celju pod »Na deželi«. 31265-44 Vajenko za modistovsko obrt sprejme salon Kozina Marija, Tyr-ševa 51. 31526-44 Vajenko sprejme takoj. Modni salon »Vida«, Celovška 30. 3l52it 44 Brivskega vajenca spre;me takoj Rudolf Za kovšek, brivec, Ljubljana, Poljanska 51. 31564-44 Trgovski potnik dobro vpeljan, prevzame poleg svojega še kako za stopstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za nesljiv potnik 66«. 316592 vsaka beseda 5C par ee lajanje naslova 5 Din ia1 manjši znesek 15 Dir Knjigovodja z dolgoletno prakso išče nameščenja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Journal« 31356-2 Izprašana maserka I išče zaposlitve v popoldanskih urah. Pride na dom. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Masaža«. 31439-2 Natakarica stara 25 let. kavcije zmo žna, želi službe v boljšem lokalu takoj ali za 1 dec. Vzame samo na račun. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31541-2 Ženska srednjih let, vešča vse a gospodinjstva in šivanja, ki govori per- s^kSt^min^airk I Frizerski pomočnik dojenčku. Ponudbe na službe najraje v Ljub- Dežman, Zagorje ob Sa- liani. Nastop takoj. Naslov vi št. 64. 31307-2 I v vseh poslovalnicah Jutra. 31523-2 Gospodična z malo maturo, gospodinjsko šolo in enoletno prakso šivanja, želi namestitve najraje pri malih otrocih. Na-siov poslati na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Ljubim otroke«. 31463-2 Držav, upokojenec išče službo vratarja, pisarniškega sluge ali kaj sličnega za takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Upokojenec«. 31768-2 Šivilja išče službo, tudi k boljši družini k otrokom, ki bi obenem vodila italijansko konverzacijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Italijanska konverzacija«. 31715-2 Trgovski pomočnik izučen avtomehanik in pri upravljanju koles, vešč tudi disel motorja, želi službe v trgovini ali delavnici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen«. 31430-2 Gospodinja popolnoma verzirana z dolgoletno prakso, išče službo na veleposestvu, v vili ali večjem mestnem gospodinjstvu. Gre tudi k udovcu z otroci. Prosta 1. jan. 1941 ev. preje. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Verzirana«. 31423-2 Brivski pomočnik star 26 let, išče namestitve boljši delavnici. Mesto lahko nastopi takoj. Plača po dogovoru. — Stjepan Zebetič, brivski pomočnik, Zagreb, P. Radiča ul. 8. 31416-2 Prodajalka vsestransko zanesljiva zmožna samostojnega vodstva trgovine z mešanim blagom ji rada premestila službo s 1. januarjem 1940. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31322-2 Trgovski pomočnik mlajši, vojaščine prost, z dobro prakso v veletrgovini želi namestitve. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sposoben 79 kavcija«. 31417-2 Mlado dekle želi v službo v pomoč go-ipodinji. Nastopi po 1. decembru. Esih Jožefa, p. Loka pri Zid. mostu. 31374-2 Trgovska pomočnica 22 let stara s popolnim znanjem nemščine, dobra prodajalka, želi premeniti službo v kaki večji manufaktur-ni trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležna pomočnica«. 31496-2 Dva mizarska pomočnika mlajša, takoi in stalno sprej me čučnik Kari, mizar, Senovo 59 Rajhenburg. 31498-2 Žagar, mlajša moč, išče zaposlitve najrajši na venecijanki, nastop s 1. decembrom. — Vprašati Franc Kovač, Selca, Škofja Loka. 31469-2 Strojnik za parne žage, izprašan za vse parne stroje, izučen kiju čavničar, železostrugar, vešč popravkov gatera in vseh strojev na žagi, dober brusač. trezen, zanesljiv, išče službe. Zarkovič, Krško. 31489-2 21 letno trg. naobraženo, pridno in pošteno dekle, išče mesta natakarice, vajena gospodinjstva, zmožna kavcije. Nastopim takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31568-2 Pekovski pomočnik mlad, dober predpečnik, išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober pek«. 31536-2 Dekle pridna in poštena, ki zna dobro šivati, želi službo pri boljši družini kot sobarica. Nastop takoj ali s 1. januarjem. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra, da se osebno zglasi. 51466-2 Visoko nagrado dobi, kdor posreduje primerno stalno službo samskemu gospodu z 10 letno prakso v trgovini in pisarni ter s perfektnim znanjem štirih tujih jezikov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen uradnik«. 31764-2 Natakarica pridna in poštena želi službe. Nastopi lahko takoj, najraje v Celju ali Mariboru. Cenjene ponudbe na podr Jutra v Celju pod značko »Natakarica«. 31775 2 Trg. pomočnica ilučena v trgovini s čevlji išče nameščenja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč« 31672-2 Kontoristinja - začetnica išče primernega nameščenja v katerekoli pod- j jetju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 317792 Brivskega učenca pridnega in poštenega — sprejme salon »Frank«, Ljubljana, Kresija. 31574-44 Vajenca za krojaško obrt sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Zanesljiv krojač«. 31578-44 Krojaški vajenec se sprejme takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 31641-44 Fant 14 let star z 2 razredoma meščanske šole, se želi izučiti kakršnekoli obrti z vso oskrbo pri mojstru. — Naslov Tinko Marin, Št. Vid nad Ljubljano. 31762-44 Vajenca sprejmem. Parna pekarna Pretnar, Zg. Šiška. 31763-44 Vajenko za pletiljsko obrt. stanujoče v Ljubljani pri svojih starših, sprejmem. — Strojno pletenje Angela Kregar, Nunska 3. 31748-44 Vajenca za mizarsko stroko sprej memo! Po dogovoru dobi tudi hrano. Mizarstvo »Sava«, Miklošičeva. 31738-44 Gostilniška učenka se sprejme Ivanka Der mastja, gostilna »Slon«, Maribor. 31782-44 Fant z dežele se želi izučiti čevljarske obrti. Z vso oskrbo v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31365-44 Trgovski sotrudnik agilen, vešč nemščine, verziran manufakture. galanterije, konfekcije, neoporečne preteklosti z dobrimi referencami, dober prodajalec, prosi namestitve takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra zmožna moč«. 31689-2 Kuharica srednjih let, dobra moč, Išče službo v boljši gostilni ali restavraciji. — Gre tudi v večjo trgovsko hišo. Ponudbe pod — »Samostojna, zmožna moč« na ogl. odd. Jutra 31701-2 Strojnik srednje starosti, Izučen ključavničar z mojstrskim izpitom, strugar in varilec, zmožen nemščine, išče službo. Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. Gre tudi kot ključavničarski mojster. Cenjene ponudbe na podružnico Jutro v Celju pod značko »Strojnik« 31776-3 Pouk Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šllrc ali dajanje t oslova 5 Din Naj man 181 znesek 20 Din Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova5 Din Najmanlš! znesek 17 Din Sadna drevesa zdravi, pospeši rodovitnost sadjar s 30 letno prakso. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Uniči voluharje«. 31530-3 Lepo postranski zaslužek se nudi osebam z obširnim poznanstvom za odstopitev privatnih naslovov iz vseh mest in trgov H avske t> no-vine. Ponudbe n. ogl odd Jutra pod »Pismeno delo«. M666-3 Trgovsko opravo poceni prodam radi selitve. Stekleni pulti in moderne stelaže — vse skoraj novo. Parfumerija »Venus«, Tyr-ševa cesta 9. 31575-6 Peč litoželezna, izborno ohranjena, ugodno naprodaj. Ogleda se pri tv. Ivan Mathian, Tjrrševa 12, dvorišče. 31608-6 Salon lep in udoben, poceni naprodaj. Ogleda se pri tv. Ivan Mathian, Tyrševa cesta 12, dvorišče. 31609-6 Piani no železne konstrukcije, čtt. zelo lep glas prodam za 8000 din. Celje, Na okopih 9, pritličje, desno. 31770-6 Biedermajer predalnik brezhibno hranjen, poceni naprodaj. Ogleda se pri tv. Ivan Mathian, Tyrševa 12, dvorišče. 31610-6 Potniki" Beseda 1 Din davek '6 Din za šifro ali dalanle naslova 5 Din Nalmanlš* znesek 17 Din Poverjenike za vse kraje Dravske bano vine spreimem. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod šifro: »Stalno mesto poverienika« 31449-5 beseda t Din aavek '">ln za šifre an daianif naslova 5 Din Najmanlš' znesek ic Oin Turbinska žaga novejša, Jako dobro ohra njena, na stalni vodni pogon z regulatorjem, dvema modernima vene cljankama. dvema krož nima žagama, nlhalr.o žago. dinamo, lastno električno razsvetljavo 1n prlzldanlma stanovanjskima sobama. 27 Kč. ter letne kapacitete 5 do 6000 kub m okroglovlne v na lesu Jako bogatem kraju Notranjske, se bo prodajala na prostovoljni javni dražbi, skupno z vodno pravico, skladi ščem 7000 kv. m ln Industrijskim tirom 200 m. Vse tozadevne informacije dobijo lntereserentl pri lastniku, čigar na slov se dobi pri ogl. oddelku Jutra. 30862-29 Šablone za predtlskanje. ročno delo, kakor tudi cel pri bor za predtlskanje do biš najceneje in pod naj boljšimi pogoji pri tvrd ki M. Bleier, Zagreb. Er-dedjeva ul. 15. 239 6 Frizerji pozor! Aparat za trajno kodranie malo rabljen, po ugodni ceni naprodaj. G. Spindler, Mengeš 50. 31437-6 Krojaške lutke moške in ženske v vseh velikostih kakor tudi dovršeni modeli po men se dobe pri: Josip Petriček, Zagreb, Medvedgradska 27. 31398-6 Instrukcije za vse šolske predmete nudijo brezposelni pro resorski kandldatje — strokovnjaki Novinarski dom. Gosposka 12: uradne ure od 10 do 12. 219-4 Nemščino angleščino, francoščino, italijanščino, poučuje dipl. nčiteljica. Kolodvorska ul. 11. pridičje. Informacije dopoldne. 31421-4 Učence ljudskih šol poučujem t vseh glavnih predmetih, po odlični — preizkušeni metodi ter jih pripravljam za vstop ▼ sred njo šolo. Poučujem tndi nemščino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pedagog« 31277-4 Krojni tečaj Jožice Rus - Kumelj se prične 27. t. m. Ljubljana, Jadranska nI 22 (dohod iz Tržaške ceste pri stari mitnici). It716-4 Za Miklavževo spremstvo prodam skoraj nove obleke. Ogleda se: Gosposka ul. 15, pri hišniku. 31395-6 Gabrovih sadik za živo mejo, več tisoč, nudi Janez Gole, Zasip 44. Bled. 31351-6 Kupčičeva drevesnica in trsnica na Ptujski gori se priporoča. Zahtevajte seznam in cenik. 31314-6 Prodamo reskalni in vrtalni stroj, stružnico in stroj za sekanje pil kakor tudi razno orodje in jeklo za pile. — SAVA. Bačka Topola. 31588-6 Stroj za prevleko gumbov z blagom »Astor« z vsemi orodji, za vse velikosti ir. faso-ne gumbov ter več tisoč gun^bnih delov, novo, poceni proda: Ludvik Ileršič. LJubljana, Cesta 29 oktobra 13. telefon 37-54. 31142-7 fon 37-54. 31632-6 200 kg silumina novega proda ugodno Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta 29- oktobra 13. Telefon 37-54. 31628-6 Namesto ruskega čaja pijte naš aromatični »EMONA« cvetlični čaj, ki ne razburja živcev, temveč vpliva pomirjevalno. — Zahtevajte samo originalno p ako vanje. V vseh trgovinah. Beseda 1 Din davek i Din. za šifre an dajana laslova 5 Din Najmanlš-znesek 2f Din StrkV -Mre, samo Franz Josef, kupimo. Drogerija Kane, Ljubljana. Židovska 1. . 247-7 Kupim šestilo onudbe pod »Akade mik« na ogl. odd. Jutra 31294-"" Briljantne uhane kupim. Ponudbe na oglat, odd. Jutra pod »Uhani«. 31626-7 Bel kožušček za otroka 2—3 let. dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bel kožušček« 31674-7 Gg. frizerji, pozor! Najmodernejšo haubo iz ploščnatih cev:, lavor in 1 aparat za trajno ondulacijo »Saturn« nov. naprodaj. — Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. Telefon 37-54. 31627-6 Skobelnik za železo velik, masiven, ugodno naprodaj. Interesenti nai javijo svoj naslov pod šifro »Tretjinska cena« 31620-6 Prodam po zelo ugodni ceni ca 120 komadov celih malo rabljenih steklenih posod (akumulatorske oblike) v velikosti 29'AX 21X137? cm ter debeline stekla 5 mm. — Naslov: Ljubi lana, Vošnlakova ulica 24. 31653 6 Velike količine cunj odpadkov in odrezkov krojaških. pletiljskih, volnenih in bombažnih prodamo. Pismene ponudbe pod šifro »Novo r. staro«. 31647-6 Kredenco n omaro, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Plačam«. 31419-7 Kupujem staro že:eao, kovine, krojaške odrezke. cunje in črepinje po najvišji ceni. V. Glumac, Celje, Krekova cesta. 30765-7 Kupimo že rabljeno železno blagajno. Ponudbe z navedbo cene poslati občini Nova cerkev, srez celjski. 31380-7 Kupujem krojaške, šiviljske, pletilcke volnene odpadke, staro volno, cunje, juto. vreče itd. Plačujem po najvišjih cenah. Kovačič, Tyrševa 25 (bivše strojne tovarne). — Ljubljana. 31668-7 Kupujem in prodaj^Ti rabljene čevlje in mo"':e obleke, rabljeno perilo in stare cunle. Imam n- za'-' -i galoše. snežke in otr "ke škornje. Klavžer, Vošnia-kova 4, Ljubljana. 31667-7 Wertheim dobro ohranjeno kuri-n koj. Pon"dbe na o?' odd. Jutra pod »Blagajn-« 3172--7 Pobrn r-lira^jene ! in uporabne predmete, — stalno prodaja in l::'mi;e: ! ABC. L-'ib5;ana. Med-o 'o- petsedežne, kupimo. Ponud- c," 8 (PoleS be na ogl. odd. Jutra pod S'ska>- Fijakerske sani rabljene, dobro ohramene, Tricikel se proda, Vošnjakova ul. št. 24. 31654-6 Visoko omaro fotelje, posteljo, mize, ogledala, slike itd. proda — Tribuč, Sodarska 2, nad cerkvijo sv. Florijana. 31711-6 Visoka peč dobro ohranjena, primerna za delavnico poceni naprodaj. Grebene, nakupovalec vreč in cunj, Tyrieva c. 36. 31669-6 Železna blagajna dobro ohranjena, se proda. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 31379-6 Pisalna miza dobro ohranjena se poceni proda. Staničeva ulica 20 Bežigrad. 31505-6 Otroško staj* o ia pleteno zibelko, kompletno na gumi kolesih, ugodno prodam. Povprašati šubičeva 3/III, desno. 31502-6 Novo preprogo 2.5X3.5, radio 4+1, loto Voigtl&nder z daljno merom 6X9, 5 knjig luk suzne Gladnlkove izda je, 100 raznih slovenskih fcnjlh, gramofon - kov-čeg prodam. P. N., Ml Mošlčeva 13-H. CM 10. do 15. ure. 31556-6 Pisalni pult hrastovina, črno politiran s tremi roloji in predali za akte prodam po ugodni ceni. Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra. 31665-6 Težka dira na vzmeti, nosilnost 5 do 6000 kg, lažja dira na vzmeti, nosilnost 1000 kg, težak voz, samec, nosilnost 2000 kg ln zelo močne sani, skoro nove ln zelo dobro okovane, proda Medarna, LJublja na, Židovska ul. 6. 31740-6 »Sani«. 31349- Ročne statve volnarske, dobro ohranjene, kompletne, kupim takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lana 3«. 31363-7 Plinski motor 12 k. s., v dobrem stanju prodam. Mauko, Sv. Jurij ob Sčavnici. 31304-7 Foto Etuikamero (izdelek Kamerwerkstaette) ?xl2 z dvojnim iztegom, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »E-kamer«. 31282-7 i*o!jsko kovačnico (amboss), težki primož (Schraubstock) ter nekaj kovaškega orodja, kupim takoj. Ponudbe na podruž-ni o Jutra v Trbovljah pod »Kovačnica«. 31481-7 Berkel tehtnico ali boljšo tipo v brezhibnem stanju, takoj kupim. T. Marinko, Ljubljana, Prisojna nI. 7. 31534-7 T ozor fotoamateri! Kupim takoj dobro ohranje no »Standard« Leico. — Zglasiti se Bohoričeva ol. 3. Bernot. 31529-7 Lepa briljantna zapestnica in prstan, štori, okrasni namizni prt, dva ženska zimska plašča, kostum, dve postelje, nočna omarica (oreh), vse dobro ohranjeno, prodam. — BOJučenko, Novi trg 1-1, desno. Ogledati od 14. do 16. ure. 31745-6 Apneni prah za gnojenje prodaja ap-nenlca Dobre polje. 31774-6 seie ENO - APVNf JUGOGRAFIKA JjH&Hvi y*i '•:. Liubliana. Frančišk •-=ka ul. 3. r>.' 6 Vsakovrstno zla' > kupuje po najvišj* n cenah CERNE .iuveiir Ljubljana. VVolfova ulica Beseda i Din davefr 3 )ln za šifro ali daiar ie naslova 5 Din Najmar šl znesek 20 Din Žensko kolo prodam po nizki ceni. — Vprašati Sp. Plavž 8 — Jesenice, Gorenjsko. 31412-11 Kupim žensko kolo. rabljeno. Ražem, žabjek št. 3. 31600-11 Beseda • Din davek 3 Oin. za šifre al! daianie naslova 5 D1n Najmanlšl znesek 20 Din Železno peč za sobo, kupim. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro »Peč«. 31554-7 Bele snežke dobro ohranjene, za punčko št. 24, kupim. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 31561-7 Radio trlcevnl, dobro ohranjen. prodam. Rimska c. 5, dvor. Pangerc. 31601-9 Radio baterijski, štiricevni. nov model 1939-40, znamke »Hornyphon«, se z akumulatorjem in anodo ugodno proda radi uvedbe električne napeliave. Dim Rudolf, Gradac. Bela Krajina. 31648-9 Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo itd. kupujem. Pridem na dom. Pišite: Drame Alojzija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. 31622-7 Radioaparat 3-cevni poceni prodamo. — Nova trgovina, Tyrševa 36 nasproti Gospodarske zveze. 31696-9 Radio petcevni, skoraj nov prodam za din 1600. Tavčaf. Kodcljevo, Zadružna 14. 31732.9 Knjige Beseda i Oln, davek Din. za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 20 Din Knjige in revije pravo, zgodovina, filozofija sociologija, prodam. Inte resentom pošljem seznam Ponudbe na ogl. odd. Jut a pod »Polovična cena«. 31428-8 ESBS3 Beseda i Oln. davek Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš' znesek 20 Din Smoking za visoko, vitko postavo, prodam. Krojač Jesse, Gradišče 13. 31467-13 Smoking obleka najfinejša kakovost ln Izdelava. Za srednjo veliko osebo. Nikdar nošena, naprodal. Ogleda ti od 11. do 15.: židovska. TI. nadstropje, dro-gerja Kane, pri g. Pre grel J. 31327-13 Prodam črno suknjo, rjavo mo ško obleko za srednjo postavo in cltre z nota ml. Beograjska 61. 31785-13 'J/ Beseda 1 Din. davek i Dlri za šifre ali daianje aaelnva 5 Din Najmanjši znesok 17 Din Pohištvo no?c m že rabljeno Ki ga želite prodati ail samo dati v shramb«) sprejmemo v posebni oddelek v komisijske prodajo po zelo ugodnih pogojih Kupcev le v tem oddelku vedno dovolj za dobro -»hranjene pohištvo Vso reklamr preskrbimo sami Sporočite nam aa dopisnici ali ustno prevoz pohištva preskrbimo sami -Ivan Mathian. Ljubija na. Tyrševa cesta 12 19-1* Krasno spalnico te orehove korenine, z večletnim Jamstvom — ugcidno proda pohištvo Gluhak, Brezovica. Za loga Ljubljana, Plor-janska 19. Sprejmem naročila 31267-12 Pozor! Pohištvo »SAVA« Največja izbera posameznih komadov, omar. postelj, kuhinjskih kredenc, stolov, otroških posteljic itd. Se priporoča »SAVA«, mizarstvo, Miklošičeva. 31736-12 Kompletno spalnico iz mehkega lesa, popolnoma novo, radi odpotovanja pro dam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31391-12 Krasno spalnico iz vezanega lesa, oreh. imitacija, prodam. Ogled pri Venturini, zaloga pohištva, Florjanska 31. Ljubljana. 31485-12 Pozor! Pohištvo »SAVA« Največja Izbira žičnih vložkov, peresnih mo-drocev, modrocl, otoma ne. kauči, ležalni stoli, okvirji. — Se priporoča »SAVA«, mizarstvo. Mi-klošlče\'a, 31737-12 la Bukovo oglje kakor tudi Canello, deske 18 mm široko blago, 24 mm podmera 4 m dolž. itd. — žagarske odpadke trdega lesa, suhe, oferte meja Rakek Jesenice — la celulozni les, ponudbe nakladalna postaja kupuiemo. — Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Staendiger Abnehmer« 31408-15 Ugodno prodana Fiat limuzino tipa 1500, 6 cyl., štirisedežno, odlično ohranjeno, gume zelo dobre vožen ca 12.000 km. Spo ročite svoj naslov na oglas odd. Jutra pod »Plačam takoj«. 31712-10 1mumS^ Beseda 1 Din, davek Din za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš) znesek 20 Din Gostilno in pekarijo oddam v najem v industrij skem kraju na lepi in pro metni točki. Cena po do govoru. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Družab nik«. 31516-17 Mesnica - podružnica brez konkurence, se od da v najem za bežigTaJ sko gimnazijo, BeograJ ska 22. 31607-17 Posestvo v najem poljedelsko in vinogradni ško oddam zakonskemu pa ru. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Takoj v najem« 31726-17 r< Beseda i Din. davek i>ln za šllrc ah dajan.it-aaslova 5 Din Najmanlš znesek 20 Din Motorno kolo 100 ccm, v najboljšem ■> tanj u. se ugodno pro la Ogleda se vsak dan od 15. do 16. ure popoldne Naslov v vseh posl. Jutra. 31298-10 Poltovorni avto Fiat 503 z dobrimi gumami in raznimi rezervnimi deli, zaradi opustitve obrta po zredno ugodni ceni naprodaj. Konsumno društvo radarjev Hrastniku. 31414-10 Diesel z generatorjem dobro ohranjen z novimi umami, 3Vi tonski, poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Diesel«. 31400-10 Tovorni avto 2 do 3tonski v brezhibnem stanju, za takojšnjo uporabo z dobrimi gumami, kupim. Istotam se proda 1 tonski tovorni avto v brezhib nem stanju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31313-10 »Opel-BIitz« ari in pol tonski, vožen 21 tisoč km, gume prvovrstne proda takoj Jože Kovač prevozništvo, Škofja Loka. 31323-10 Tovorni avto, Magirus-diesel 2 in pol ton ski, z dobrimi gumami, vožen 33.000 km v jako dobrem stanju, naprodaj. Be-neoik, Bled. 31479-10 DKW Maister model 1940., malo rabljen ln Ford limuzino, štiricillndrska, model 1931. ugodno proda — DKW zastopstvo I. Lov-še, Celovška c. 93. 31543-10 Spalnice, kuhinje in ostalo pohištvo po zmernih cenah nudi mi zarstvo Alojzij Pečnik, Vodnikova 309 poleg mitnice St. Vid nad Ljubljano. 31557-12 Spalnico pteskano, oreh. korenina, prodam po nizki ceni. Jože Kunčič, Podgora 6. Št. Vid nad Ljubljano. 31559-12 Jedilnico b orehove korenine in pisalno mizo, rabljeno prodam. Ogleda se vsak dan pri Zorman, Breg 14 (mizarstvo). 31699-12 Lepo kredenco črno, hrastovo, prodam. — Pred škofijo št. 21/1. 31700-12 Pozor! Pohištvo »SAVA« Največja izbera pohištva, spalnic ln kuhinjskih oprav. Sprejemamo tudi vsa naročila po konkurenčnih cenah. Se priporoča »SAVA«, mizar sivo, Miklošičeva. 31735-12 Kuhinjsko opravo lepo, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31721-12 Beseda 1 Din. davek j Din za šifro ali dajanje na-slova 5 Din Najmaniši znesek 20 Din Bukov plohe debele 7, 8, 9, in 10 cm suhe in zdrave stalno kupujem. Ponudbe z ceno fra nco podjetje poslati na Franr Kremžar, stroj, podjetje št. Vid nad Ljubljano. 30875-15 Smrekove deske 18. 24, 28. 35 mm, I. II., lil. izrazito mizarsko blago, suho, c ca 150 m3 prodam. Cena po doeovoru Ponudbe na poštni preda) 336 31621-15 Deske popolnoma si:he, bukove ln smrekove, kupimo! — Ponudbe na mizarstvo »Sava-, Miklošičeva. 31739 15 Osebni avto iz druge roke petsedežen v dobre stanju, kupim. — Ponudbe s podrobnim opi-sim na ogl. odd. Jutra pod »Avto 20«. 31533-10 Fiat 521 potniški avto s šest dobrimi gumiji dve popolnoma novi pojačeni 600x18, ali samo posamezne dele in gume, prodam. En Citroen Six novejša tipa, prodam kom pletno ali posamezne dele in od Tatre avto 4 cilindre imam v zalogi rabljene rezervne dele. Modrinjak, avtotaksi, Ptuj. 31488-10 Avto 7 ton ski, v brezhibnem stanju, prevozil 9^85 km, poraba bencina 15 1, zelo pri praven za trgovca ali mesarja, prodam Poizve se: Vojska Miha, Rodica, p. Domžale. 31570-10 Rabljeni tovorni in osebni avtomobili rei motocikli, nadalje avto in moto-deli za razne fabri-kate po najnižjih cenah pri Krupp zastopstvu O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. 31571-1C Ford limuzina C model, angleškega Izvora s 4 vrati, novimi rumami. malo rabljena, ooraba bencina 9 litrov, slučajno naprodaj Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Slučajno«. 31602-10 Puch kolo moško, skoraj novo, pro dam. Cesta 29- okt. 2/1. 31611-10 Avto DKW limuzino, dobrr ohranjeno, z novimi gumami ugodno prodam. — Naslov ■ garaža Grašič, Kolodvorska ul. 31614-10 Tovorni avto »Blitz« 3 in pol tone naprodaj. Poizve se Kuhar, Masarykova 10, Ljubljana. 31789-10 Tovorni avto Diesel 4 in 6-tonski, v dobrem stanju, prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31704-10 T)KW avto DKW motor 100 ccm. popolnoma brezhibna. izredno lepo ohranjena. zelo ugodno naprodaj. Ostrožnik. trgovina. Pasaža. 31707-10 Fiat Balilla 4 sedežni, skoraj nov ugodno naprodaj Kra-ljič. Ljubljana. Gosv-j svetska 1. 31744 10 Dobavni avto nosivostl 700 kg z dobro ohranjenimi gumami ln 2 prikolici 3500 kg. brez gum naprodaj. Dopise pod »Auto« podružnici Tutra Maribor. 31730-10 seseda i Din davek ">1n za šifre aH daian;* -iRslova 5 Din Najmanii znesek 20 nm Posojila lajemo našim članom m varčevalcem Ugodni po arojl Vloge obrestujem' po 5 odstotkov Vsi var "■evalc! brezplačno zava rovanl Zadruga »Mo-Dom« LJubiJana Dvor 'akova 8 Iščemo nover lenlke 199 Ureditev dolgov izterjavo, inkaso in od kun terjatev, sodne ln tihe poravnave, dobička nosno — varno naložbo kapitala, preskrbo posojil. knjigovodstvo, bilan ce, kalkulacije, sploh vse trgovsko - obrtne zadeve vam diskretno uredi konceslonirana komercialna pisarna ZAJC LOJZE Ljubljana, Gledališka 7. 24-16 Kupuje! Prodajal Hranilne knjižice bank in hranilnic tei vrednostne papirje po najugodnejših cenah Bančno kom. zavod Maribor. 249-16 Zajam - gotov novac odmah dobiju državni, gradski, banovinski namje-štenici(ce), penzioneri(ke) (oženjeni bez jamca). Op-širne upute daje »Adria«, Zagreb, Petrinjska 11, tel. 36-34. 31344-16 Prodam hranilno knjižico Kmetske posojilnice za 27.000 din, ugodno Naslov v vseh po-lovalnlcah Jutra. 31480-16 Hranilne knjižice vrednostne oaplrje kupujemo stalno ln po najvišjih cenah tr takolšnjemu pačllu RUDOLF ZORE LJubljana, Gledališka ul. 12. 31657-16 Posojila različna preskrblm hitro ln brez kakega nredpla čila RUDOLF ZORE Liubljana, Gledališka ul. 12 31658-16 Kapital 201etna gospodična prosi starejšega bogatega in dobrosrčnega gospo da, da jI založi trgovino. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Tiho prijateljstvo. 31478-16 Gostilna I Lokal | V najem v cen trum u Zagreba, 30 j bivša mesnica, z vsemi po- j vzamem eno- ali dvostano let obstoječa, z bogatim i stranskimi prostori, prime- j eanisko hišo, ne izven me-„ ~ * ren za trgovino, oddam. sta. Ponudbe z navedbo ce Ponudbe na og. odd Jutra ne na ogl. odd. Jutra pod pod »Promet«. i »Zmerna cena«. inventarjem in večlet nlm dogovorom, zasigu-ran dobiček (redka pri lika), stanovanje 2 sob v hiši. majhna najem nina se zaradi družinskih razmer nujno pro da. Potrebno je 80 do 90.000 din. Ponudbe na Publicitas, Zagreb, t>od Št. 57506. 31444-19 Prvorazredni bu£fet v Zagrebu večjega obsega, izvrstno idoč, z velikim prometom jestvin in pijač, proda mo s celokupno opremo in zalogo za 150.000 din. Poslovnica Pavlekovič. Zagreb, Ilica 144. 31492-19 Dobro idoč buffet s trafiko na vogalu prometnih zagrebških ulic, v bližini kolodvora, prodamo s ce lokupnim inventarjem, dvosobnim lokalom, velikim prometom za 32.000 din. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, m ca 144. 31493-19 31663-19 Prazne ali urejene prostore za tehnično pisarno, po možnosti s telefonom. Iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »T*nex«. 31750-19 Menza v strogem centru Ljubljane takoi naprodaj ali se sprejme družabnica. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družabnica«. 31729-19 31434-20 Parcele naprodaj v st Vidu Vižmarjih in Me? bo vršila pri sodišču v Ra- no«- 31613-20 dečah dražba posestva vioi. štev. 206, 301. 315 k. o. St. NOVO hlSO lanž in vlož. štev. 470 k. o. 7-stanovanisko (Ljubljana). Podborft. ki obstoji a pn- I prodam, zemljišče za par-tlične bile z gostilniško I ceiiran|e na Tyrševi cesti, obrtjo, gospodarskim poslop posestva, vile, kavarno, ho-iem, svinjakom, sadnim vt- tejei gostilne, trgovino. — tom, ribnika, njiv, travni- I Istočasno potrebujem vse-kov, vinograda in gozda. — n,ogoee objekte nujno. Po-Prometna vrednost tega po- siovainjca za nepremičnine sestva ie približno din 200 v Ljubljani, Emonska cesta tisoč. Natančnejši podatki | 2j. 31633-20 so razvidni iz spisa J 159 '39 pri ^okrajnem sodišču v Ra- , Lep{) parce]a 31364-20 I v izmeri 8700 m2 na Go-1 renjskem ob banovinski ce sti. ugodno naprodaj Po nudbe na ogl. odd Jutra » Liubljani tli okolici do pod »Dobro naložen denar« 400.000 din ali 2 mantši | 31630-20 kupim. Ponudbe n» og1 odd. Jutra pod »Plačam« Hiša. parcela 31450-2' j T^nostanovanjsko hišo ? nekaj vrta, ki spada pod Parcelo dustriio a din din Plačam takoi Ponudbe na ogl. odd Jutra pod lin 30 m2. prodam Ponudbe na ogl. od- I % ogl" de! Jutro pod »Dobra in ' "Na,ra,e Stož,ce* vesticija«. 31366-20 31616-70 Kmetsko posestvo bližini Kamnika, zemln šče okroglo 20 oralov, ve lik sadni vrt pr- hiši. lepo letovišče, naprodaj. Cena ugodna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Prodam hišo (vilo), — dvostanovam«kr novejšo, v severnem delu T.iuhliane. Muc Gradišče 1 31618-20 Veleposestvo izmeri 130 ha (od 'ega 31302-20 | 100 ha gozda! v Sloveniji prav blizu žel kolodvora Vila I zelo ugodno naprodaj v real. pisarni F. Pristavec v Novem mestu. Seidlova c 4 se proda Istotam se pro- . , , — , da mlad smrelci« in deloma |sta 3 mešan gozd tričetrt ure od kolodvora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31306-20 | Liubliani. Gosnosvetska 'e- 3167 »Realiteta« -avod za nakup ln pro -lajo nepremičnin Je sa mo v Ljubliani. Prešer nova ulica 46, I. nadstr Telefon 44 20. 31645-2C Hišo prodam v Zagrebu za din ,450.000, ima lep lokal, komfortna stanovanja od 1 in 2 sobe. donos letno cir ka 96.000 din Pojasnila dobite v Ljubliani telefon št. . __„ __ T, _, .... »...jc ,n 878 kv m, Livarska ull ' • joio-iu | ,a prVa ne2azldara Dar. cela levo. naprodaj. — Vprašati Medvedova št 'BIH, Vadnjal. 31651 20 Stavbišče Parcela 5000 m2 pri kolodvoru v Škof ji Loki prodam tudi na manjše par cele. Naslov: Suha 21. 31312-20 Kupim hišo novejšo, v predmestlu v Kranjski gor- LJubljane, najraje v St. prodam večji kompleks zem Plačam takoj do r. ... ' , *. » I 'JOA Orm U.elnn rt jišca primeren za stavbišče Leži ob državni cesti. Voda elektrika na mestu I. R., Ljubljana, Moste, Bavdko-va 9. 31475-20 I 300.000 din. Naslov vseh posl. Jutra. 31661 20 Trgovsko hišo v Ljubljani, Stari trg in parcelo pod Rožnikom v izmen 24.000 mtr. ugodno naprodaj. Poizve se Alpina, Ljubljana, Tyrševa 12. 31702-20 Vogalna parcela elektrika, vodovod. 1088 kv. m takoj naprodaj. Pojasnila daje iz prijaznosti Tyr-ševa 99. 31756-20 Posestvo v izmeir 34 oralov, poslopja v dobrem stanju, naprodaj v realitet. pisarni F. Pristavec, Ljubljana, Go-sposvetska c. 3. Tel. 23-81. 31678-20 Parcele za vile in strnjen sistem prodaja F. Pristavec, real pisarna, Ljubljana, Gospo-svetska cesta i. Tel. 23-81 31679-20 Beseda 1 Din. davek i Oln za šifre ali daianje naslova 5 Din Najmanlš' znesek 20 Din Trisobno stanovanje takoj ufodno prodam tik postaje Brezovica. — Naslov v vseh posl. Jutra. 3131721 Enosob. stanovanje event. s kabinetom, v sredini mesta se odda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31431-21 Stanovanja več dvosobnih, konfortnih stanovanj v novi hiši v Štrossmaverievi ulici nasproti II. državni realni gimnaziji se odda s 1. januarjem 1941 Ogled od ponedeljka do srede od 13- do 15 ure 31440-21 Malo gospo, ki se ie letos 14. aprila (v nedeljo zjutraj) z nekimi gospodičnami ogledala moie stanovanje v Glinški ulici rrosim. če je še ssma, nai mi blagovoli sporočiti svoi naslov. 31441-21 Soba in kuhinja prltiklinaml v vili se ->ddasta 1. decembra — "f^urnerleva ulica 20a. Stožlce. 31539-21 Trisob stanovanje komfortno s toplo vodo v novi hiši se poceni odda s decembrom. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra 31517-21 Komfortno stanovanje 2-sobno s Kopalnico v =trogem centru, oddam Ponudbe na ori. odd Tutra pod »Prostorno« 31662 2! Trisobno stanovanie komfortno. I nadstropje Kodeljevo. Maleieva ulica 9. oddam 1 decembra. — Naslov v vseh poslovalni cab Jutra. 31703-21 Posestvo v Butmlru prt Sarajevu _ , . (5 min. od železn. po- Stanov»»njska oisa staje nidža) s hišo. go-rpeliano pekarijo v Ljub I spodarskim poslopjem in liani se proda. Naslov « vseh poslovalnicah Jutra. 31508-?( sadnim vrtom naprodaj. Elektrika ln vodovod. Površina 1500 kv. m. — Ponudbe pod »Bled« na ogl. odd. Jutra. 31643-20 Vila Hišo ali vilo v Ljubljani z najmanj dve-ma trisobnima komfortnima stanovanjema kupim brez posredovalca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Za gotovino«. 31791-20 Zamenjam hišo v Beogradu za hišo v Ljubljani ali pa kupim hišo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zamenjava«. 31371-20 Malo posestvo 6000 m2 zemlje z gozdom, hiša in gospod, poslopje, s« proda. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Gotovina 2536«. 31424-20 Večje vinogradno posestvo v bližnji aH daljni okolici Maribora, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vinograd — sadonosnik«. 31422-20 V Brežicah sta naprodaj 2 hiši, eno in dvostanovanjska. — solidno pod »Radi bolezni 300.000« zgrajeni, z vsemi pritikli 31436-20 Kmečki mlin enonadstropen z stanovanjem 3 minute od ko lodvora tn farne cerkve ter tik malega mesta prodam za din 170.000 Treba je le nekaj denarja. ostalo se lahko pre vzame hipoteka Ponud be pod »Kmečki« na ogl. odd. Jutra. 31274-20 nami in vrtom. Pojasnila daje: čater A., Brežice 106. 31413-20 Hiša s parno pekarno se proda zelo ugodno v prometnem kraju brez konkurence, dnev no se peče za 2000 din. prodam zaradi družinskih razmer. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13353-20 Prodamo VILO novo. — Cena 150.000 din Bežigrad. HISO nedograjeno, šest . tanovanlsko Cena din v surovem stanju dograjena 485.000. Bežigrad. * P°' ,oha zemlje in sado- KOMPLEKS Ob Tyr- nosnikom v Savinjski dolini ševi v izmeri 2100 kv. m tik državne ceste naprodaj. ->o 220 din kv m. Informacije F. Krušič. Ža- PARCELO v Sp. Slškl I lec. 31769-20 po 250 din kv. m. tei raizr-e druge hiše parcele I Posestvo Z gostilno ln posestva. Realitetna . ^ nišama Albin Adamič °a Pametnem kraju, avto-frosposvetska 7. Ljubila bus"a. P°5u'a- u*odn° n»" na. vls-a-vis Slamlča. prodai. Naslov v vseh po-31743 ?0 slovalnicah Jutra. 31767-20 Dvosobno dvorišč, stanovanjp oddam mirni stranki takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31713-21 Sobo odda. ttececu, JIn javen j oin, za iurc au lajanje aaslova s om Najmanjfcl znesek A Din Sobo lepo, opremlieno s uporabo kopalnice v centru oddam 2 stalnima osebama z dobro domačo hrano. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31453-23 Opremljena soba se odda s 1. dec. Pleter-šnikova 26/11. 31375-23 Opremljeno sobo lepo. oddam boljši osebi. Poljanska 20 priti, desno. 31506-23 Lepa prazna soba s 6uui>oraoo Kopalnice se ugodno odda s 1. de-cemorom. Tvrseva cista 53-1. desno. 31547-23 Sprejmem sostanovalko v novo opremlieno sobo. Mestni trg 11/1. 31528-15 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam. Klunova 5, Kodeljevo. 31524-23 Odda se več sob z vso oskrbo in dobro hrano po 700 din mesečno. Naslov v vseh posloval-nicab Jutra. 31511-23 Oddam prazno sobo z n.'io kuhia > zi eno ali dve oseb. m p,a2iM sobo s k ip.inico • I JrdM:opiu za Bežijihdocj Kianjšček, Zagrebški ul i6 rova hiša. 31519-23 jipremljeno sobo oddam preprosti osebi, ki ima stalno službo Ogled od 2 popoid. naprej. — Ga! i evica 210. 120 din mesečno. 3154-4,23 Kot sostanovalko sprejme v lepo sobu *si»spo ali gosp< dično Poizve se Vrhovčeva ul 12. -ritličie, desno. 31555-23 Soba se odda za takoj. 20. Ienkova 31540 23 Scbo veliko, sončno, oddan praz no ali opreml'eno za eno ali dve osebi Vhod s stop nišča Lahko rudi z vso oskrbo Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31556-23 Sostanovalca z vso oskrbo sprejmem. — Moste. Predovičeva 9 pritličje desno. 31549 23 Sostanovalca sprejmem v lepi sobo Na željo z vso oskrbo Er?in, Rožna dolina cest? 3 št. 7. 31565-23 Soba z vso oskrbo z vso oskrbo se odds takoi ali s 1. decembrom. 3 tare to va 23 Trnovo. 31599 23 Beseda 1 Din davek i Din za šllrc ali daianje naslova 5 Din Nalmanlš' znesek 20 Din Dvo- ali trisobno stanovanje s prltiklinaml se išče v sredini mesta za 2 osebi. Cenjene ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Udobno«. 31445-21a Dvosob. stanovanje v mestu ali bližini, išče mirna stranka brez otrok. Videmšek, Zaloška c. 27. 31527-21a Stavbena parcela I Stavbeno parcelo na Jesenicah, se proda. — za petnadstropno palačo v Naslov • Jesenice, Gospo centru Ljubljane, prodam, svetska c. 38. Ponudbe na ogl. odd. Ju- 31477-20 | tra pod »Idealno«. 31759-20 Trisob. stanovanje s kabinetom in kopalnico, iščem. Najraje na Cesti v Rožno dolino ali Mirie. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnčno tri«. 31553-21a Na stanovanje sprejmem gosperia ali gospodično k prlprO;tl stranki. Naslov v ogi. odd. Jutra. 31612 23 Sostanovalko mlajšo, solidno spreimem. — Vprašati v opoldanskih arah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31580-23 Sobo lepo opremljeno, z vso oskrbo oddam dvema gospodičnama Sprejmem tudi abonente na dobro domačo hrano, kosilo in večerja po 10 din. Poizve se Ciril-Metodova 19, pritličje, desno. 31723-23 Soba opremljeno, s posebnim vhodom, oddam solidnemu gospodu. Ogled dopoldne. Zrinjskega cesta 4, pritličje. 31644-23 Na Mirju ugodno prodam več solnčno ležečih parcel Majhno parcelo za zidavo visokopritlične Skupno ali posamezno I hiše severni del Ljubljane. Poizve se od 10 do 12 Zrinjskega 15. priti de tno. 31522-20 Vprašati: Podmilščakova 11 31692-20 Prodam hišo Hišica V centru se spre j .-ne gospodična kot sostanovalka s celo oskrbo. Naslov v. vseh Dvosobno P0610'- Jutra- 31640-23 stanovanje CONTINENTAL (event. soba in kabinet) za Januar iščem). Prednost Sv. Jakob - Trnovo. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Točno plačam«. 31589-21a . . na periferiji Ljubljane, ima ali iščem posoiilo 120 tisoč dvoje enosobnih stanovam, UVOSODHO din. vkniižba na prvo me- I pritllrjine, vrt, naprodaj. — sto Ponudbe na ogl. odd Naslov v teh poslvovalni- Jutra pod »Takoi kupim« 31484-20 Malo posestvo z žlahtnim sadovnjakom v najlepšem kraju Go renjske, ugodno napro daj. Naslov v vseh posl Jutra. 31603-20 Parcelo v Vižmarjih za Industrijo. 14.000 kv. m po 12 din. Ponuditi upravi pod »Nujno«. 31566-20 cah Jutra. 31691-20 Hišo 10 stanovanj, preko 7000 m2 zemljišča, nedaleč od centra v Ljubljani, izredna prilika, prodaja real. pisarna F. Pristavec, Ljubljana, Gosposvetska c. 3. Telefon 23-81. 31677-20 stanovanje s pritikllnami, v centru, iščem. Ponudbe v ogl. odd. Jutra pod »Suho«. 31585-21a Stirisobno stanovanje komfortno zamenjam za dvosobno isto komfortno v strogem centru Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31755-21a na ugodne mesečne obroke Ivan Legat Ljnbljana, Prešernova ulica 44, Maribor, Vetrinjska 30 V Beogradu prodam nekaj parcel od 400 do 800 kv. m, v bližini tramvajske postaje, v smeri, kjer se širi mesto, po 200 din kv. m. Ponudbe ogl, odd. Jutra pod »Zidam palačo« 31597-20 Krasne parcele na Tyrševl cesti blizu Produkte ugodno prodam. Oddajte svoj naslov pod »Resen kupec« 31591-20 V dveh dneh moram kupiti hišo ali parcelo v Ljubljani Na razpolago imam 900.000 din in 300,000 v knjiži cah Hrvatske Stedlonice. Točno pisane ponudb? pošljite ogl. odd. lista pod »Lahko več htf« 31582-20 ••••.•••••'v •••• ■;.••••'•'•:■■■••':•:. . ZAGOTOVITE si ljubezen — z večno privlačnostjo. Knjiga »Vaša osebna dra-žest« je kažipot uspeha v življenju. Naročila: »Tajnosti življenja«, Zagreb, poštni predal 140. — Cena din 60.— na ček. račun 31.640. Prazno sobo veliko, solnčno, s souporabo kopalnice, oddam t 5trossmayerjevi nI. takoj ali pozneje. Naslov v vseh po-flovalnicah Jutra. 31634-23 Kabinet opremljen , poceni oddam. Kolezijska ul. 17, pritličje. 31631-23 Opremljeno sobo ( posebnim vhodom, čisto, Zračno in solnčno, z lepim razgledom odaam s prav dobro domačo Hrano Stari trg 28/111., levo, Sturm. 31619-23 Lepo prazno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Marjetič. Poljanska cesta 77. 31664-23 Opremljena sobica se odda. Mestni trg 5. I 31652 23 Opremljeno sobo elegantno, s centralno kurjavo, v najstrožjem centru oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31671-23 Opremljeno sobo s strogo posebnim vhodom. oddam eni ali dvema osebama. Vprašati samo v nedeljo. Pred Škofijo 19. I. nadstr. 31747-23 Opremljeno sobo čisto, svetlo, opremljeno s posebnim vhodom ter praznim kabinetom ali kuhinjo Iščeta uradnika za stalno za nas tri, eventuelno s hrano. — Ponudbe na ogl. odde lek Jutra pod »Solidna gospodinja«. 31550-23a Sostanovalca k solidnemu gospodu sprejmem z vso oskrbo s 15. jan. Souporaba kopalnice. Ravnotam sprejmem 2 gospoda na vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo stanovanje, dobra hra da«. 31655-23 Lepo solnčno sobo se odda z 1. dee. Poseben vhod. balkon, možnost priključka tele-fo na, kopalnica, lift. Igriška ul. 3 TI, vrata 7. 31660-23 Boljšega gospoda sprejmem na hrano ln »tar.ovanle. Naslov v ogl. odd. Jutra 31649-23 Opremljena soba se odda eni ali dvema osebama s 1. decem brom. Ogled od 10. do 14. ure. Bezrukov, Mestni trg 17-11. 31688-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam s 1. decembrom v centru mesta. Naslov vseh posl. Jutra. 31757-23 Opremljeno sobo s postrežbo in perilom centru mesta ali vsaj v bli žini centra, išče starejši go spod upokojeni višji častnik. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Častnik«. 31512-23a Soliden gospod išče lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom v bli žini Sv. Krištofa, sodišča učiteljišča ali Tabora. Ce njene ponudbe z navedbo cene naj se pošljejo na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Soliden 1111«. 31542-23a in BETKA ADAMIČ, bratje in sestre — in ostalo sorodstvo. Krojači! T^aia je knjiga modernih motUslh krojev s 50 slikami raznih konstrukcij, tabel tn navodil. Lahko trmljlv opto Ladeiave. —- Neobhodno potreben vsema krojadem, ki iele, da se izpopolnijo v modernih krojih Cena knjige din 50.—-Kdor poMJe denar naprej. dobi knjigo Znui-oo Razpe*ava: , »R U B E N S« umj. nakladnl zavod. Zagreb, TomVeva 4 (Bregovi ta) 10006 - Orrt0/OČ9* pou* * igranj L- i fantova/* črefptofa* rm/t) HEML-HEROID .j. za/. honnce ff/crsA HARIBORšt ioi 9 51 Od Vas le odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica 8vetlolika.nl ca G OKAMA MAZILO iz adravlinlh aellSA Čudovit uspeh pri ranah, peklinah, ožuljenjih, volku, turih m vnetjih itd. n nego dojenčkov, pri kožnem vnetju, ;zpu ščajlh tn hrastah na temenu, sa razpokane orano bradavice. Dobi a« v vseh lekarnah tn ctro-eertjah. SREBRO, DRAGE KAMNI tn vsakovrstna ZLATO Kupuje oo najvišjih cena' JOS EBERLE ^jub.jana, rrrSeve , oahotela »Slon« Zakaj računate še vedno v glavi? Moderni človek si stvori olajlanje kjerkoli si more. Imamo telefon, automobil, zrakoplov — a zakaj se toliki Se mučijo z računanjem v glavi? Nihče ne more delj časa seštevati in odštevati ne da bi napravil pomote. Posledica tega je izguba časa in denarja. Za vse one, ki morajo v poslovanju ali doma računati, je MERCEDES ADIR stroj prava rešitev! On sešteva in odšteva hitro in točno ter piše vsa Števila istočasno jasno in Čisto. Stroj teži samo 6% kg in se lahko postavi na vsako mizo. Izvolite nam poslati dolnji odrezek. J. Glad-Mercedes Zagreb, Nikoličeva 14 / PoŠt. predal 49 Želim spoznati brez stroškov in ne da bi bil primoran za nakup Mercedes računski stroj. — Pošljite mi ponudbo — Pred-vedite mi enkrat stroj — Pošljite mi prospekt. (Ne želj eno trtatil) Ime: Nailov: , 8 Jllb 8 J RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L, Ljubljana, Karlovska 4 Mizarji Lesne Industrije! Pri nabavah za Vaše podjetje zahtevajte brezobvezne ponudbe za razne stroje in njih dele in orodje pri zastopstvu »E L K 0 M A« LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA št. 3 — TEL. 25-31. Pri nas dobite vse stroje, ki prihajajo v poštev v lesni stroki, Izdelki samo prvovrstni in to brez konkurence tako v ceni kakor v tehnični dovršenosti. — Mnogo referenc na razpolago. STROJE DOBITE TUDI NA ODPLAČILO LN* TO POD ZELO UGODNIMI POGOJL Zahtevajte ponudbe, ki so brezobvezne, dobava točna in kratkoročna. Za takojšnjo dobavo iz skladišča v Ljubljani so na razpolago in to še po stari ceni in starem tečaju sledeči stroji: 1 reskalni stroj brzo tekoči z 3—6—900 obratov v minuti, z motorjem 5 KS, z vsem potrebnim pomožnim orodjem, in reskarnimi pripravami. 1 poravnalni stroj 400 mm širine s krožno žago in vrtalno pripravo kakor brusilni aparat za brušenje nožev z vsem priborom. 2 universalna stroja 6 krat kombinirana z vsemi pomožnimi pripravami, kompletnim orodjem s pridelanim motorjem 5 KS. Dobava takoj iz tovarne. Vsa tozadevna pojasnila in ogled brezobvezen pri zastopstvu »ELHOMA« SLEJKO LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 3. H Adams Detektivov? roman 32 »Dafna, že včeraj sem ti rekla, da moram odpotovati. Ali me Gordon lahko zapelje na postajo, preden bodo drugi spodaj?« Bilo je še zgoclaj zjutraj in Dafna si je zavzeto pomeia oči, ko je Karolina s tem vprašanjem stopila v njeno sobo. v »Ali, dragica, to vendar ne gre! Zdaj hočeš odpotovati. ko je ves nemir za nami?« »Moram,« je rekla Karolina; »nerada bi čakala, da druei vstanejo. Poslavljanje je zmerom takšna priskutna reč. Si boš že izmislila kakšno opravičilo zame, Judyji pa reci, da ji bom pisala.« Da:na jo je gledala in ugibala, kaj bi utegnilo biti vzrok tega nenadnega, malo da ne skrivnega odhoia. , . s.Vera se odnelje po zajtrku,« je deiala. »Le zaka] hočeš stran ? Saj vsakdo ve, zakaj si to storila. Gospodje: so vsi navdušeni, ker si bila tako pogumna in si nnm vsem pomagala iz zadrege.« Karolina je vedela, kaj misli prijateljica: da se odnravlia iz nekakšnega ?ramu, ker je odkrila tatu in 'ežala v Billovi postelji. »To ni tisto, dušica. Zdaj ti ne utegnem razlagati, a če me imaš količkaj rada, mi pomagaj, da pridem odtod.« Zvok njenega glasu je odbijal vsako utemeljevanje ali pregovarjanje. •»Če se moraš po vsaki ceni odpeliati, ti rada pomagam toda žal mi je strašno. Premisli, koliko hvpi; =■ -?) t; d^zna s Patom'« A i,- v-r-. -'o ho prišla deva v red?«' »n- i sljivo se nadejam,« je odgovorila Dafna, ki je bila predražestna na pogled. Lica so ji žarela na beli blazini in oči so se ji svetile, ko je govorila o zaročencu. »Papa se še ni določno izrazil, a rekla sem mu, da morava Pata prositi, naj še ostane pri nas, in mi ni odbil.« Pomolčala je in čez trenutek nadaljevala: »Vsaj do konca tedna ostani, brez tebe bo tako pusto.« »Ne gre. Odtod moram, prej ko mogoče.« »Voza nimaš s seboj, kaj ne, da ne?« Ne, Karolina je bila pustila svoj voz v Londonu, kajti bil je prvo, bar je hotela žrtvovati novi ureditvi svoje življenja. »Upala sem, da me boš dala po Gordonu zapeljati na postaio,« je dejala. »Za Vero ba še dovolj zgodaj spet doma. Zajtrka ne potrebujem.« A Dafna je vztrajala pri tem, da mora prijateljica pred odhodom vendarle nekaj použiti. Nato je zapeljal Gordon z malo limuzino pred vhod ter naložil njeno prtljago. Karolina je razdelila napitnine kakor običajno, da bi do konca ohranila gosposki videz. Nato se je s poljubom ločila od mlade gostiteljice in solze so ji zalile oči, ko se je dokončno poslovila od razkošnega življenja, ki ga je bila toliko časa živela. Služinčad jo je imela tu od nekdaj rada, zato je privoščila Gordonu prijazen nasmeh, ko se je bila u gnezdila na zadnjem sedežu in ji je pogrnil odejo čez kolena. »Boste danes spet igrali?« ga je vprašala. »Ne, gospodična, danes popoldne bom morda sodnik.« To rekši se je spravil na vozniški sedež in pognal motor. Molče sta zdrčala mimo kriketnega igrišča, ki ga bodo čez uro ali dve napolnili vneti igralci in navdušeni gledalci. Po dolgi, vijugasti poti sta vozila skozi krasni park. Žive duše ni bilo videti. Vrata parka so bila še zaprta Gordon ie stopil z vo?a in odprl izhod. Nato sta zbrzela venkaj, v hladno poletno jutro. Karolina je zrla predse na cesto, ne da bi pazila na lepoto pokrajine. Njene misli si bile pri Petru Greyu, ki bo pri zajtrku opazil, da je odpotovala. Nikoli več mu noče priti pred oči. A tudi izpovedovati se mu ni treba ničesar, ko že nekaj dni vse ve. Ni si mogla zamisliti, kako je bilo to mogoče, toda imenoval jo je bil Robina Hooda, in to je dokazovalo vse. Poznal je vso zvezo med dogodki in vendar ni ni bil ničesar ukrenil, da bi jo kaznoval za njeno ravnanje. To io je skoraj še bolj poniževalo A zdaj ie mogla vsaj z mimo vestjo reči Nancvji, Buntyji in Judyji, da se jim ni več ničesar bati in da^ ne more polomija — ali zločin — ki so sega udeležile, napraviti njim in njihovim bodočim možem nobene škode več. Ostala je bila samo ona. Karolina. ki se je zmerom štela za srečnico. Nato se je mahoma zbrala. »Ne bodi strahopetna,« si je zaklicala v mislih. »Kaj izgubljaš pogum' Mar ni na svetu tisoč in tisoč deklet, ki se morajo same boriti in same skrbeti zase? Zakaj se ne bi posrečilo tudi tebi?« Potem se je ozrla na svojo zapestno uro: zala dra-gotina je bila. Kako kmalu bo morala iti z ostalim lišpom vred isto pot kakor voziček! Bilo je pozno, bolj, nego je mislila. Gotovo .ie dolgo časa sanjarila. Okolica, po kateri sta zdaj vozila, se ji je zdela tako neznana. Saj bi morala biti zdavnaj na postaji, čez osem minut odide vlak! Pogledala je po cesti, ki se je širila pred njima v neskončnost. Nikjer še ni bilo videti hiš. »Ali bova za časa na postaji, Gordon?« je vprašala in se nagnila proti voznikovemu sedežu. »Za časa,« je bil odgovor. Vozila sta zelo naglo in Karolina se je napeto ozirala po plinskih rezervoarjih in drugih znamenjih da ie mesto blizu Mahoma je voz zavil na stransko pot ki ie bila tako ozka da so veie grmov in seči opletale po vozu. »Gordon, to vendar ne more biti prava pot. Kam me vozite?« »Pot je docela prava,« je rekel mož za vodilom. Glas se ji je zdel tako čuden in vendar tako znan. Z zagonetno težkim srcem se je Karolina nagnila naprej in pogledala v obraz, ki se je je dotlej skrival. Prav tedaj se je tudi vozač ozrl proti nji. Bil je Peter Grey! Vozila se je z možem, ki mu je hotela uiti. Odkod se je bil vzel. Kaj je bilo z Gordonom? Saj je še prejle govorila z njim. Za hipec ni vedela, pri čem je. »Gospod Grey, kaj naj to pomeni?« S pridušenim glasom je spravila te besede iz sebe. Peter ie še nekoliko zmanjšal hitrost, da bi laže govoril r. njo. »To pomeni,« je rekel, »da je Peter pameten dečko, ki ve, da bankovec za pet funtov ni od muh.« »Podkupili ste ga!« »Ali ne bi sedli naprej, semkaj k meni, da vam laže razpovem vso stvar?« Ne, prosim, zapeljite me na postajo.« •VI p k je rdavnaj odšel.« Toda j počakam prihodnjega.« To lahko storite, a dotlej je še mnogo časa, in nainrei se moram pomeniti z vami.« »Čeprav ne,« je rekla Karolina. »Rada bi prišla na postajo, to je vse, kar hočem.« »Na postaji se je tako nerodno razgovarjati.« »Saj se vobče ne maram razgovarjati z vami.« Namesto odgovora je spet nekoliko pognal avtomobil. Prišla sta na širšo pot, po kateri ie bilo laže voziti. V Karolinini glavi je bilo vse narobe. Vsa iz sebe je bila, ker je z nio tako ravnal, in ni si mogla razložiti, kako je bilo vse to sploh mogoče. Toda imela je trden namen, da ga ne bo izpraše-vala. da mu pa tudi ne bo več odgovarjala. Prej ali «*lei io ho vendarle odložil tam. kamor se želi pri-•pelinH Vožnia ie postajala spet počasneiša in nazadnje je voz komaj št lezel naprej. p089aa Jimgham\ URE Z ZNAMKO ZVEZDE 4nyxe 8(JJUt ji* MMtow#xnaM, Dobijo se yweh boljših trgovinah« orani Razpis licitacije! Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel v svojih nradnih prostorih v Zagrebu (Mihanoviceva ul. 3) in istočasno v uradnih prostorih Okrožnega urada za zava-rovanje delavcev v Nišu na dan 28. decembra 1940 L ob 11. uri prvo javno ofertalno licitacijo za oddajo instalacijskih del na novi stavbi »Knez Pavle« v Knezselu pri Nišu (kotli centralne kurjave, daljnovod kurjave z opremo za postrežbo in kontrolo pogona, centralna kurjava s toplo vodo in paro, priprava tople vode, ventilacija, plinovod z razde-lilcem, topli in hladni vodovod, vertikalna kanalizacija, sanitarna oprema, parna kuhinja in parna pralnica). Ponudbe je možno predložiti tudi za posamezne skupine dela. Obrazci za sestavljanje ponudbe se lahko dobe vsak dan pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Nišu in pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu ob uradnih urah proti vplačilu din 100.—, kjer dobite tudi vsa potrebna pojasnila. V Zagrebu, 20. novembra 1940. OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V ZAGREBU au6s8ubg - nurnbergraf g* MOTORJI stabilni in brodski PLINSKI MOTORJI SAUGGA8 — na sesalni plin Zahtevajte ponudbe od zastopnika! M-A.G ZAGREB Varšavska ul. 11 11 Boljše brije in dalje traja IME \uxSL 'pomeni na trgu nalivnih peres največje mojstrstvo. Kdor piše z »LUXOR« GRANDVISiBLE« Ima pri tem veliko zadovoljstvo. Je lep in dober, njegovo skrbno izdelano zlato pero drsi gladko po papirju, če torej kupujete nalivno pero, tedaj kupite svetovno znano »LUXOR« nalivno pero, katero dobite v vsaki boljši strokovni trgovini s Zahtevajte oovsod britvico A L C O S O »SERVIS BIRO« Po strežna pisarna Prepisi, prevodi, razmnoževanja in korekture. Sestavljanje pisem in vlog v raznih jezikih. Opravljanje vseh potov in poslov, katerih stranke same ne znajo ali ne morejo opraviti. Preskrba raznih listin, nasveti in pomoč v najrazličnejših vprašanjih. »SERVIS BIRO«, Ljubljana Sv. Petra c. 27/1 — Tel. 2109 Generalno zastopstvo ln skladišče Anton Bremec, CELJE Iščejo se zastopniki Trgovci! Dokler je Se prilika, založite se s celimi OREHI In MEDOM dobite v MEDARNI Ljubljana, Židovska ul. 6. M O 6 K I ! PH spolni nesposobnosti, pri spolni slabosti poskusite hormonske pilile »HORMO-SEKS. Dobivajo se t vseh lekarnah. 30 pilul 84 din, 100 pilnl 217 din, 300 pilul 560 din. Zahtevajte samo prave in originalne HORMO-SEKS otfuie! Po pošti diskretno razpošilja Lekarna Bahovec, Ljubljana. jlavno skladišče Farm. Kesm. laboratorij »VIS-VISIT« lagreb. Langov trg 3. Ogl reg S. M 5646-3)- Broširana knjiga: din 10.-Vex&na knjiga din IS.— NAJLEPŠE ČTIV0! Zgodbe brez groze Piotr-Rasputin črna vojna Sivko Rudarska balada ZALOŽBA .CESTA LJUBLJANA KNAFLJBVA ULICA ii 3 Vsakovrstne strojne in električne naprave projektira in dobavlja iUGOŠ ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN BREZOBVEZEN OBISK INŽENIRJA! A. D. ZAGREB. Boškovičeva 32-1 Telefon G3-06 V STALNI ZALOGI ££E Ugodno se odda plašč delniške družbe nominale 750.000 din prva emisija din 500.000 že izdana, 7500 delnic na prinosca & din 100, tudi v kumulativnih komadih, delnice in pravila tiskana, brez pasiv garantirano ln dokazljivo. — Vprašati dr.ja Iva Benkoviča, odvetnika v Ljubljani, Beethovnova 14, palača Dunav, tel. 20-02. 10141 Znani 8ALVAT CAJ proti žolčnlm kamenom ln boleznim iolčnega mehurja se dobi pri glavnem zastopniku Lekarna pri Sv. Ivanu, Zagreb, Raptol 17. — Zastonj ! pošljemo prospekte o zdravljenju. a C.&. bc. 27870-1936 Ra MC7 SCHNEIDER Inserirajte v »Jutru«! KUPIMO Ob prebridki Izgubi mojega nenadomestljivega moža, skrbnega očeta, brata, strica ln svaka, gospoda Jaška Juvana posestnika in gostilničarja izrekamo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, učiteljstvu, gasilski četi, Sokolu ln orožništvu, vsem darovalcem za po-klonjeno cvetje ln vsem, ki so našega dragega spremili k večnemu počitku. LITIJA — KRANJSKA GORA, dne 22. novembra 1940. žalujoča žena, otroci, brat in sestre ter ostalo sorodstvo. J 1 -.V f Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem prežalostno vest, da nam je naš dobri ln nepozabni sin, soprog in oče, gospod LF0NZ VERLI režišer hrvatskega narodnega gledališča ▼ Zagrebu v četrtek 21. novembra ob 1% popoldne po dolgi ln težki bolezni v 49. letu življenja mirno v Gospodu preminul. Truplo nepozabnega pokojnika bomo prenesli v nedeljo 24. novembra ob 10. uri dopoldne iz mrtvašnice na Mirogoju in ga položili v Mirogojski kapelici k večnemu počitku. Sveta maša zadušnica se bo darovala v torek 26. novembra ob 9. uri v župni cerkvi sv. Marka. V ZAGREBU, dne 22. novembra 1940. Počivaj v miru Božjem! IVANKA VERLI-RADIČEVIČ — mati; TEODORA in KRISTIJAN — otroka; MAGDA VERLI roj. RADICEVIC — soproga. ekshaustor, nov ali rabljen — večjega obsega. Brata VERBIČ — Tržič. SftBA RADIO PRECIZNOST IN KVALITETA ! SODOBNI APARAT Z NAJPOPOLNEJŠIM GLASOM ! Generalno zastopstvo In skladišče: RADIO BREMEC - CELJE Zastopniki: I. C. Kotar, Ljubljana, Miklošičeva ul. 13, Radio Lušicki, Maribor, Koroška 11, Radio Zupan, Mojstrana, Edvvard Fischbacher, Trbovlje. Posteljno perje po din 10.—, kemično očiščeno din 14.—, čehano in kemično očiščeno din 29.—, 39.—, 60.—. Belo in sivo gosje perje in puh dobite najugodnejše pri »LUNA« — MARIBOR, samo Usoda ljudi! Glavni trg 24-a. VZORCI BREZPLAČNO! jm.__ modroce vrhnje tn spodnje — Ima momam SEVETeM£r* t* z ter v čekovni naprej račun Znameniti grafolog F. T. Karmah se je odločil izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnjost v življenju drugih ljudi, meji na čudovitost. Grafolog F. T. Karmah Vam pove po resnici vso Vašo usodo, kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije itd. Njegov popis minulih, sedanjih in bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite otožni, ne jadikujte, kajti vse se o pravem času obrne na bolje. Sporočite mi Vaš naslov in povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti ln preteklosti več nego bi smatrali za zmožno. Kupci knjige »Naš život in okultne tajne« dobijo vse gori omenjeno brezplačno. Pošljite še danes natančen naslov in rojstne podatke 30.— din za knjigo »Naš život in okultne tajne« na 17455, na točno in stalno adreso: F. T. Karmah, talec Lastnikom parnih kotlov in rezervoarjev vljudno naznanjam, da izvršnjem vsa v to stroko spadajoča popravila, kakor: razpoke, korozije itd. strogo strokovnjaško ln po najnižji cenL — Prepričajte se! — Se priporoča JOSIP BEZfCA, pooblaščeni mojster za popravila parnih kotlov, LJUBLJANA—MOSTE — Pokopališka št 14. Uspešno oglaševanje le v Jutru« Strojno podjetje Ing. Borštnar Ljubljana, Sv. Jerneja ulica 18 Izdeluje VODNE TURBINE žage, mline trans-misije, dvigala itd. Zahvala Vsem, ki ste sočustvovali z nami ob izgubi naše najdražje in nadvse ljubljene mame Za/ec Frančiške ji poklonili toliko lepega cvetja in jo spremili na njeni zadnji poti, naša naj-iskrenejša in topla zahvala. V Ljubljani, dne 24. novembra 1940. Žalujoči il ZAJEC—PIRŠ Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani