Razprave / Forum
Razprava: Komentar na ~lanek Miheli~, T. & Genero, F. (2005): Occurrence of Griffon Vulture Gyps fulvus in Slovenia in the period from 1980 to 2005. – Acrocephalus 26 (125): 73–79
Forum: Comments on the article by Miheli~, T. & Genero, F. (2005): Occurrence of Griffon Vulture Gyps fulvus in Slovenia in the period from 1980 to 2005. – Acrocephalus 26 (125): 73–79
Davorin Tome
Trnovska 8, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
^eprav so napisane ~rke in besede za vse enake, pa vsebino, ki jo nosijo, vidi vsak po svoje - v skladu s svojimi prepri~anji. Volk v Rde~i kapici je za nekoga ogro`ena vrsta, ki jo pred smrtjo {e prav nevzgojno mu~ijo, za drugega zver, ki se mote~e vme{ava v `ivljenje ljudi in ji je zato lahko kar prav, da je kon~ala, kakor pa~ je. [e vesela je lahko, da so jo mu~ili med spanjem in ne pri polni zavesti. Trontelj, v skladu s svojim prepri~anjem, v mojem mnenju o prispevku Miheli~a in Genera vidi namen razvrednotenja dela. Na treh straneh ga utemeljuje z izkrivljenimi resnicami, z zavajajo~imi in nesmiselnimi primerjavami, primeri, s citati povzetkov, izvzetih iz konteksta, itd. Upam, da je edini, ali vsaj eden redkih, ki si ga tako razlagajo, za kar sem sku{al poskrbeti tudi z uvodnimi stavki, v katerih sem prispevku priznal precej{en prispevek k poznavanju avifavne v Sloveniji. Upam, da je bila pri ve~ini kritika analize in interpretacije podatkov sprejeta bolj pozitivno, saj je bila napisana z dobrim namenom, da bralcem, potencialnim piscem, rabi kot smernica, kako se lotiti prispevka za revijo, ki si `eli iz strokovnega, dru{tvenega glasila postati znanstvena, mednarodna. Glede na izku{nje s pisanjem in recenziranjem prispevkov tudi za najbolj{e ornitolo{ke revije po svetu menim, da si to lahko dovolim. Kot ~lan uredni{kega odbora Acrocephalusa imam verjetno tudi to dol`nost.
V prvih desetletjih obstoja kot veda je bila ekologija predvsem opisna veda. @e kmalu pa so raziskovalci spoznali, da dogajanj v naravi ni dovolj le opazovati, temve~ da jih je treba tudi nedvoumno dokazati, saj so rezultati opazovanj druga~e premo~no izpostavljeni subjektivnim presojam in naklju~nim dogodkom. Zato v ekologiji danes ne le opazujemo, temve~ tudi opravljamo slepe poskuse, postavljamo nevtralne
modele ter merimo in objavljamo negativne rezultate enako zavzeto kakor pozitivne. V tem prispevku bi avtorja kot negativne rezultate sicer lahko upo{tevala opazovanja, ki jih predlaga Trontelj (deloma sta tudi jih), a kvaliteta tako dobljenih podatkov obi~ajno ni primerljiva s kvaliteto namensko dobljenih, ki jih zberejo motivirani opazovalci, zato se vse skupaj kon~a z neprepri~ljivimi ugotovitvami. Tudi v tem primeru je tako. Najve~ jastrebov je bilo opa`enih okoli grebenov. Glede na to, da se vrsta prek JV Slovenije seli, pa so se morali prav vsi osebki, ki so bili opa`eni, in tudi vsi neopa`eni dolo~en ~as zadr`evati tudi nekje v vmesnih obmo~jih, npr. v zra~nem prostoru med grebeni Sne`nika in Nanosa, od koder pa opa`anj prakti~no ni. In to kljub temu, da je jastrebe lahko opaziti in da tam poteka avtocesta, po kateri dnevno drvijo opazovalci ptic in da so bila tam opravljena `e {tevilna kartiranja. Predstavljeni rezultati torej so obremenjeni s ciljno razporeditvijo opazovalcev in le s predstavitvijo negativnih rezultatov bi ta vpliv avtorja lahko odpravila ali vsaj omilila.
Stali{~u, da v znanosti ugotovitev ni, da so vse samo hipoteze, s filozofskega vidika seveda ne gre nasprotovati, je pa v danem primeru le pesek v o~i bralcem. V ekologiji se s tem vidikom ne obremenjujemo preve~, ker k razumevanju procesov in mehanizmov, ki jih preu~ujemo, ne prispeva ni~ bistvenega. V ekologiji se tudi precej dobro ve, kdaj opa`anja poimenujemo ugotovitve in kdaj hipoteze (ali, kakor jim tudi pravimo, delovne hipoteze). Tako v ekologiji npr. son~ni vzhod vedno jemljemo kot ugotovitev, kot dejstvo, za enega izmed najbolj redno ponavljajo~ih se dogodkov v naravi, ~eprav je v resnici le hipoteza, ki jo bomo morali neko~ ho~e{ no~e{ zavrniti. Tudi sonce namre~ ni ve~no.
J7°