srednji dogodek političnega življenja v podjetju, je bila pred i % kratkim časom organizirana konferenca članov Zveze komu-I nistov. Konferenca, druga po vrstnem redu, je bila 30. maja t. 1. na centrali podjetja v Ljubljani ler je predstavljala po svoji vsebini pregled dosedanjega dela osnovnih organizacij Zveze komunistov kakor tudi dogovor za nadaljnje delo. Pomen konference je bil v političnem smislu izreden, zaradi česar je priprave, kakor tudi izvedbo samo, spremljalo članstvo vseh osnovnih organizacij z veliko pozornostjo.
Razgibanost političnega dogajanja je dosegla v zunanjem, kakor tudi v notranjem pogledu svoj zenit prav v zadnjem času, in sicer s splitskim govorom predsednika republike tovariša TITA, v katerem je zavzel predsednik kritičen in oster odnos do napak ter odklonov, ki so se v našem družbeno-političnem in gospodarskem življenju pojavljali. Čeprav je III. plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije spomladi letošnjega leta ostro obravnaval negativne pojave našega političnega življenja, s posebnim poudarkom na nadaljnji idejno-politični izgradnji Zveze komunistov, je praksa pokazala, da razvijajoči se družbeno-politični odnosi terjajo ostrejših in konkretnejših ukrepov. Opazovanje razvoja političnega življenja v podjetju je pokazalo, da tudi v domačem krogu- ni vse tako, kot bi moralo biti, zaradi česar je bila sklicana konferenca v najbolj pravem času.
Da zaslužijo notranje politična vprašanja »GRADISA« in nadaljnji idejno-političen razvoj članov in organizacij Zveze komunistov v podjetju primerno pozornost, dokazuje tudi navzočnost gostov na konferenci. Vabilu organizatorjev konference so se odzvali: LOJZE OCEPEK, predsednik zbora proizvajavcev Ljudske skupščine LRS in predstavnik Centralnega komiteja ZKS; VLADO ČERNE, predstavnik Centralnega komiteja ZKS; LOJZE CAPUDER.	Okrajnega komiteja ZKS
Ljubljana; VLADO SVETEK, predsednik republiškega odbora sindikata gradbincev; ing. MARKO BULC. sekretar občinskega komiteja ZKS Ljubi jana-Center.
Od domačih gostov so bili navzoči: VINKO VAJT, predsednik delavskega sveta podjetja; ing. HUGO KERŽAN, direktor podjetja in ing. JOŽE URŠIČ, tehnični direktor podjetja.
Na konferenci, ki je bila organizirana po delegatskem sistemu (en delegat je zastopal osem članov osnovne organizacije ZK), ie bilo na-
GLASILO KOLEKTIVA PODT6T7A »GRADIS«
IZREDNA ŠTEVILKA
ODLOČNA BESEDA
KOMUNISTOV GHADISA
Iz referata Milana Šurka na konferenci komunistov podjetja
Tovariš Šurk je v uvodu poudaril, da je namen konference predvsem v tem, da se ozremo na naše delo v preteklosti in ugotovimo, kaj vse bi bilo treba storiti, da se stvari postavijo na svoje mesto, nepravilnosti. odkloni ali napake, ki jih bomo ugotovili, pa odpravijo.
Nato je prešel na delo osnovnih organizacij in ugotovil, da dosedanji »polilegalni« koordinacijski odbor ni izpolnil pričakovanj. Nadaljeval je:
Zato tudi delovanje osnovnih organizacij ni bilo tako, kot bi lahko bile in je bila kvaliteta dela predvsem odvisna od kvalitete komunistov, ki so jih vodili. Seveda je bilo tako otežkocenp 'celotno politično delo v podjetju, ki bi, če delno izvzamemo aktivno delo nekaterih sindikalnih organizacij, skoraj ustrezalo prispodobi o »stoječi vodi«. Tak položaj je sam narekoval določene korake sekretarjev osnovnih organizacij, ki so najbolj čutili potrebo po organu, ki bi usmerjal politično delo y podjet ju.' Na njihov predlog je bil sestavljen koordinacijski odbor, ki si je precej prizadeval za svojo legalizacijo, vendar niti ni dobil odgovora.
V takem položaju je skoraj razumljivo, da načelo, sprejeto na III. plenumu, ki pravi, da je v nadaljnjem izpopolnjevanju metod dela osnovnih organizacij poglavitno zagotoviti, da so komunisti sredi vseh družbeno političnih in idejnih gibanj in da imajo do njih aktiven odnos, pri tem na, da s svojim sodelovanjem spodbujajo z vsemi silami razvijanje oblik socialistične demokracije, ni bilo y. delu naših osnovnih organizacij realizirano tako. kot bi moralo biti. Če pomislimo še na sistematičnost dela, ki se za uresničenje takih principov zahteva, potem 'je težnja po vodilnem organu Zveze komunistov v podjetju še bolj utemeljena in upravičena.
Če analiziramo delo osnovnih organizacij skozi prizmo III. plenuma. Potem poznavavcev politične situacije v podjetju dejanski položaj ne more presenetiti. Delo v osnovnih organizacijah sloni v veliki večini primerov na nekaj aktivnih
političnih delavcih, katerim stopnja zavesti in odgovornosti ne dopušča, da bi pustili vse vnemar. Naša sreča je v tem, da se skoraj v vsaki osnovni organizaciji najde peščica takih ljudi. Vendar pa to ne' vel ta za vse osnovne organizacije. Reklo, ki velja za Zvezo komunistov v celoti, da njena moč ni v številu članov temveč v stopnji njihove zavesti in mobilnosti, v idejno politični in organizacijski enotnosti ter v njihovem širokem vplivu, velja sicer tudi za nas, vendar je treba izrek aplicirati predvsem le na manjšo skupino aktivnih članov. Ideolo-
ško delo je v večini osnovnih organizacij slabo, kar seveda prispeva k nerazgledanosti povprečnega komunista v podjetju. Ta pa bi moral biti seznanjen z gospodarsko in politično problematiko vsaj svoie edinice, če že ne podjetja.
S tem v zvezi je treba obravnavati tudi subjektivne slabosti v naših osnovnih organizacijah. Za vsak primer, ki ga navala »o sklepi izvršnega komiteja ZKJ ali pa ga je navedel predsednik Tito v svojem splitskem govoru, lahko najdemo doma ustrezne simptome odklonov, pomanjkljivosti in subjektivnega ravnanja, ki si ga v današnji stvarnosti komunist ne more dovoliti. Predvsem gre v takih primerih za
ogibanje javnim razpravam o perečih problemih, za medsebojno zakulisno obračunavanje, pri čemer se uporabljajo tudi razni vzvodi za naveden mezdni pritisk, za familiar-nost, za očitna osebna okoriščanja na račun podjetja, za izvajanje politike »podjetja v podjetju«, pri čemer nastaja tudi materialna škoda in celo disciplinska odgovornost. Politično delo se tretira kot nekaj sekundarnega, kar sicer ne velja za vse organizacijske enote. Osebne zadolžitve nekaterih vodilnih ljudi so v političnem smislu minimalne, kar se cesto odrazi tudi v našem poslovanju. Omenjene slabosti so jav.no znane, vendar jih do nedavnega nismo javno kritizirali, temveč smo iznašali kritiko v medsebojnih pogovorih, kar pa seveda nikdar ni in ne bo dalo nikakršnih rezultatov. Tolerantni odnos komunistov do omenienih slabosti in odstopanj je prav tako napaka kot prej omenjene pomanjkljivosti same. Vendar pa bomo morali te napake čimprej odstraniti.
Cesto nastajajo. težave političnega značaja zaradi negospodarnega nastopa posameznih komunistov, ki se pri izvajanju delitve dohodka opredeljujejo proti zdravim principom delitve dohodka, in to prav iz osebnih koristoljubnih nagibov. Taki primeri so kaj slab zgled, ki ga prav komunist ne bi smel dajati.
Potem ko je referent opozoril na zapostavljanje idejno političnega dela v osnovnih organizacijah, na zanemarjanje vzgoje komunistov in političnih delavcev, je prešel na delo sindikalnih organizacij podjetja.
Priznati je treba sindikatu, je dejal, da je bil v preteklosti na polju mobilizacije aktivnih političnih sil v podjetju vsekakor uspešnejši kot organizacije Zveze komunistov. Do formirania kooordinacij-skega odbora je bil sindikat sploh edina politična organizacija v podjetju. ki je imela izdelano organizacijsko strukturo in ki ie uspela svojo dejavnost razvejati no vseh organizacijskih enotah. Pri tem je glede uspehov pri delu odigral veliko vlogo prav sindikalni odbor podjetja, ki ie predstavljal vodilno
vzočih 39 delegatov, ki so zastopali 30? članov Zveze komunistov, in vsi sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov.
Konferenco, ki je potekala v veliki sejni dvorani centrale podjetja, lepo prirejeni za ta svečani dogodek, je začel predstavnik ko-organizacijskega odbora ZK podjetja Milan Šurk. V uvodnem delu konference je pozdravil vse navzoče goste.
Konferenco je vodilo delovno predsedstvo, v katerem so bili ing. Borut Maister, Stane Uhan in Franc Gruden, referat o nekaterih vidikih uresničevanja smernic III. plenuma CK ZKJ je imel Milan Šurk. Objavljamo izvleček iz poročila in razprave.
Ob koncu je konferenca izvolila devetčlanski sekretariat aktiva komunistov Gradisa, v katerem so: Lojze Cepuš, Anton Franderajh, Maks Mlakar, Milan Šurk, Jože Tavčar, Polde Torkar, Martin Zajšek, Tone Zaletel j in Franc Zupančič.
Referat tovariša Šurka ni predstavljal poročila o delu osnovnih organizacij Zveze komunistov ali koordinacijskega odbora v^ tem smislu, da bi analiziral vse vrste uspehov ali neuspehov političnega dela osnovnih organizacij Zveze komunistov, pač pa je v celoti obdržal stil III. plenuma in obdelal politično dogajanje v podjetju prav z vidikov prej omenjenega plenuma ter delno v smislu analize lastnih napak po splitskem govoru. V ospredju je bila analiza obstoječega stanja in koncept dela komunistov v podjetju, pri čemer ni bilo pri-zanešeno nikomur, ker rokavičarska, mlačna politika urejanja medsebojnih odnosov pač še nikoli ni dala želenih rezultatov. Opustitev kakršnihkoli demagoških in oportunističnih metod in prijemov, je dala referatu potrebno mesto na konferenci in ga je ob koncu toplo pozdravila.
Aktualnost domačih problemov in potreba seznaniti člane kolektiva z vsebino referata nam narekujeta, da priobčimo bistvene misli iz analize notranje politične situacije in razvoja podjetja.
politično telo sindikalnih organizacij. Povezava med sindikalnim odborom in sindikalnimi podružnicami bi morala biti_ močnejša, to je bolj neposredna. Če osnovne organizacije ZK pri svojem delu včasih tavajo, ker ne poznajo problematike podjetja, ker jim skupen legalen koordinacijski odbor manjka, potem pri sindikatu tega „adržka ni, treba je samo obstoječe metode dela spremeniti, ali bolje rečeno, jih prilagoditi obstoječim odnosom v podjetju.
Precej resnice vsebuje trditev, da je aktivnost sindikalnih organiza-ci j na terenu ogledalo uspešnosti dela osnovnih organiz.acij, dočim to seveda v okviru podjetja za sindikalni odbor in koordinacijski odbor ne velja. Napačno in krivično bi bilo zdaj karkoli očitati sindikalnemu odboru ali sindikalnim organizacijam v celoti, češ da si laste neke pravice, ki jim ne gredo. Če je treba določene probleme rešiti, potem jih mora nekdo in ne vem, zakaj naj bi to šteli sindikatu v zlo, če v pomanjkanju mobilnosti tega ne store komunisti. Morebiti bi bil umesten le nasvet, da se pri reševanju vprašanj nasloni bolj na interne sile v pod ret ju in man j na zunanje činitel.je. ki sicer posredn-jejo dobronamerno, vendar zaradi nepoznavanja situacije lahko izberejo rešitev, ki morda ni najbolj ustrezna.
S tem v zvezi bi želel omeniti še problem decentralizaciie v podjet-ru, ki zdaj niti ni več tako hud problem. kot ie bil svojčas. V gradivu III. plenuma lahko vsak najde be-
sede o decentralizaciji kot o družbenem fenomenu sedanjosti. Decentralizacija neogibno terja, da stalno upoštevamo smernice socialističnega gibanja družbe, terja idejno enotnost komunistov v vseh načelnih vprašanjih in enotno usmerjanje zavestne akcije. Pri vsem povedanem je očitno to, kar je rekel že predsednik Tito v Splitu, da decentralizacija ne pomeni svobode akcije za vsakogar. Tako pojmovanje daje decentralizaciji značaj anarhije, pomenilo bi odmik odločanja od neposrednih proizvajavcev.
Prvotni koraki, ki so bili v tej smeri podvzeti, so rodili takoj določene rezultate. Prizadevanje ozkega kroga vodilnih ljudi v podjetju, da ne izpuste iz rok efektivnega odločanja o vprašanjih, o katerih naj bi razpravljal in odločal kolektiv. zavlačevanje prenosa določenih pravic in sredstev na organizacijske enote in njihovega preraščanja v upravljanje oziroma v upravljavske enote je rodilo hipen ter spontan odpor, ki se je odrazil v odločilni zahtevi po decentralizaciji in decentraliziranem samoupravljanju. Desetletne izkušnje delovanja v samoupravnih organih so kvalificirale ljudi da samostojno odločajo brez kakršnegakoli »žegna«. Na pobudo sindikata, ki ie vodil politično borbo za decentralizacijo, je centralni delavski svet imenoval komisijo, ki je sestavila predpise o decentralizaciji, oziroma decentraliziranem samoupravljanju. Te ie delavski svet podjetja potem uveliavil. Tako je bilo revolucionarnim zahtevam zadoščeno in jav-
no mnenje v kolektivu pomirjeno, vendar se je pri tem vprašati, zakaj je bilo sploh treba borbe, če so bili odgovorni činitelji sposobni doumeti vsebino socialistične preobrazbe proizvodnih odnosov?
Omenjeni predpisi o decentraliziranem upravljanju, ki so bili rezultat takratnih prizadevanj za ureditev obstoječih neskladij, so bili ob sprejetju zelo aktualni, vendar če jih ocenimo z današnjega stališča, nimajo več tako aktualne vrednosti, oziroma le v določenem smislu. Razvoj proizvodnih odnosov je takratno stvarnost prerasel, način in forme poslovanja so se spremenile in tako v današnjem položaju lahko govorimo o takratnih ukrepih samo še kot o prvi fazi, katera se, gledana z današnjih pozicij, naprej, sicer počasi in negotovo, razvija.
Obstajajo močne tendence posameznih organizacijskih enot, da bi obdržali decentralizirano upravljanje v doseženih mejah, dočim nadaljnji razvoj ni tako zaželen. Vrednost tako izvedene decentralizacije je zelo vprašljiva, posebno če si postavimo vprašanje, kaj je proizvajavec, upravljavec od take decentralizacije imel, ko pa je le-ta ostala v glavnem le na pol poti. Delitev dohodka na decentraliziranih enotah je parcialnega značaja in velo utegne škodovati koristim podjetja kot celote, posebej še ob uveljavljenju načela »podjetje v podjetju«.
Posamezne organizacijske enote vidijo v sedanji fazi večinoma le lastno korist, za katero se bore, hoteč iztržiti zase maksimalne prednosti, ne ozirajoč se pri tem na dobrobit podjetja. Sedanje stanje narekuje mobilizacijo vseh pozitivno mislečih faktorjev, da bi odpravili take škodljive pojave, ki notranje odnose le zaostrujejo. Ta-kot kot je predsednik Tito rekel za merilo republik, lahko rečemo tudi mi, da nobena organizacijska enota brez celotnega podjetja in njegovega materialnega, tehničnega in moralnega potenciala ne bi imela tega, kar ima. oziroma sploh ne bi v današnji formi obstajala. Vsi poborniki takšnih notranjih odnosov naj se zavedajo, da »jajce v boju proti kuri« še nikdar ni uspelo in da bomo komunisti podjetja prav tak način dola v okviru kolektiva obsodili in z moralno politično avtoriteto Zveze komunistov tudi odpravili. V takih vprašanjih sd vše pozitivne sile podjetja dolžite obračunati s tovrstnimi tendencami pa čeprav za ceno članstva v Zvezi komunistov, oziroma v podjetju, kamor voditelji take politike ne spadajo.
Decentralizacija v podjetju bo šla svojo pot naprej, kot našim pogojem ustreza. V celoti je potrebno v notranjem življenju podjetja speljati sistem obračunskih enot, ki bodo v okviru ekonomskih enot delile osebni dohodek, dočim bi se dohodek delil na nivoju ekonomskih enot. Perspektivna organizacija podjetja ne sme temeljiti na sedanjih togih principih, temveč naj omogoča elastično mobilno poslovanje z izpeljanim sistemom upravljanja do slehernega upravljavca v podjetju. Dosedanja stagnacija pri uresničevanju principov decentraliziranega samoupravljanja se mora vsekakor odpraviti, pri čemer morajo elani ZK angažirali vsa svoja prizadevanja. Neumestno bi bilo vsakršno pregovarjanje, ali bo to storila ZK prek svojih organizacij ali sindikat ali kdorkoli. Komunisti se morajo v celoti zavedati, da spremembe obstoječih odnos.ov nikdar ne pridei i Rame od sebe.
V zvezi z decentraliziranim uprav-j ianjem se je treba dotaknfti problema delitve dohodka in pojavov, ki so se na tem področju manifi\sti-r. .■ veljavnih normah decentraliziranega samoupravljanja si je'
Delegati med poslušanjem poročila
vsaka organizacijska enota sestavila lasten pravilnik za delitev čistega dohodka in delitev osebnih dohodkov. Okvirni pravilnik podjetja vsebuje načelne določbe za obe področji delitve dohodka in ocenitve vrednosti delovnih mest delavcev centrale. Ob sestavljaniu predpisov za delitev pa je izbila na dan vrsta primerov, ko so si prav komunisti hoteli priboriti boljše dohodke ne glede, da so s takim početjem v celoti poteptali načelo delitve po delu.
Težnje po čimvišji stalni plači so diametralno nasprotje načelu postaviti vsakega člana kolektiva v odvisnost od njegovih rezultatov dela. Iz navedenih razlogov so tudi predpisi za delitev, čistega dohodka in osebnih dohodkov taki, kakršni so, t. j. vsebujejo vrsto neskladij z družbenimi normami, ki nadaljuje-
Po krajšem odmoru je začel razpravo Martin Zajšek, ki je uvodoma poročal o delu organov delavskega samoupravljanja predvsem pa o delu obratnih svetov. Kritiziral je dosedanje delo upravnega odbora podjetja, za katerega srna-, tra, da je bil eden najslabših v celotnem obdobju delavskega samoupravljanja. Upravni odbor kot izvrševavec sklepov delavskega sveta je dolžan v bodoče svoje naloge vestneje izvrševati, v nadaljnji razpravi je govoril o decentralizaciji podjetja ter dejal:
»Del krivde, da je decentralizacija zavila v krivo smer, nosi tudi delavski svet podjetja, ker ni imel pravega sistema dela. Sindikalni odbor podjetja, se je za decentralizacijo zelo zavzemal, vendar je imel vse preveč neposrednega vpliva na razvoj. Decentralizacije smo se lotevali brez ekonomskih pokazateljev. Ce analiziramo naše upravljanje, ugotavljamo, da smo storili velik korak naprej, toda bistva, to je približati upravljanje neposrednemu proizvajavcu, še nismo dosegli.«
Nato je govoril o koordinacijskem odboru Zveza komunistov, ki je bil osnovan že pred dvema letoma in ni odigral vloge, ki bi jo moral. Čeprav ni bil legaliziran, bi moral postaviti program dela, dajati smernice in se truditi za povezavo znotraj ali zunaj podjetja.
Vinko Vajt, predsednik centralnega delavskega .sveta, je posegel v zgodovino delavskega . samoupravljanja in poudaril, da sd je delavsko samoupravljanje v enajstih letih pridobilo mnogo izkušenj in ustvarjalne sposobnosti. V nadaljevanju je govoril o delavskem samoupravljanju v obračunskih enotah, kjer naj se razvijajo proizvajalni sveti, in le-ti naj bodo navezani na obratne delavske svete. Kjer proizvajalnih svetov še ni, jih morajo izvoliti in jim tudi dati določene pravice Z doslednim delavskim samoupravljanjem bomo uresničili začrtana načela in le tako bo neposredni proizvajavec sodeloval v družbenem samoupravljanju. Nadalje pravi, da naše podjetje pozablja na kooperacijo, s katero se druga podjetja precej ukvarjajo. Temu vprašanju bo moral novi delavski svet posvetiti več pozornosti. Isto velja tudi za osvojitev tržišča v tujini.
Ob zaključku je govoril še o šovinizmu in neupravičeni kritiki, ki kvarita odnose v podjetju. Trenja med edinicami — ekonomskimi enotami in vodilnimi uslužbenci nam le škodujejo. Take pojave bo treba odločno zatreti.
Alfred Brank iz Centralnih obratov je obravnaval prehojeno pot podjetja. Ogromni so uspehi, ki jih je podjetje doseglo v preteklosti, zato res ne bi bilo smiselno govorit-; o kakršnem koli razbijanju podjetja. Usposobili smo naše kadre in podjetje »Gradis« je še vedno kos najtežjim nalogam bodisi doma ali v tujini. Glede na zmanjšane investicije bomo tudi pri nas morali p odvzeta nekaj ukrepov, predvsem glede sodelovanja, dviga storilnosti dela ter enotnega poslovanja podjetja.
Josip Spanič je govoril o delu mladim-skih organizacij v podjetju. Med drugim trda, da kot komunisti posvečamo premalo pozornosti delu mladinskih organi-
ip borbo za sistem delitve po delu.
Čeprav je pozitivno oceniti prenos delitve dohodka na ekonomske enote, boluje prav ta prenos na otroški bolezni, za katere ozdravljenje pa že tudi prihaja čas. Komunisti so s tem v zvezi dolžni prek samoupravnih organov in drugih oblik socialistične demokracije boriti se za uresničenje načela po delu, obračunavati s komolčarii in kruho-borstvom do likvidacije teh pojavov.
Cesto se danes sliši tudi o izvajanju zakonitosti, veljavnih internih predpisov in odgovornosti. Ta dva pojava sta tako značilna za notranje odnose, da jima je treba posvetiti malo več pozornosti.
Pričakovati je, da se predpis, ki mu da samoupravni organ pečat veljavnosti, uresničuje v življenju v smislu, kot je sprejet. Toda, žal,
sebi. Mladini je treba dati konkretnejše naloge. Razpravljal je tudi o delu mladinske organizacije v obratu gradbenih polizdelkov.
Ob zaključku je predlagal, da se tudi v naših samskih domovih uvede družbena upravljanje, predvsem pa v domovih, kjer žive vajenci in mladina, tako da le-ti že tu dobe osnovne izkušnje v upravljainju. Predvsem pa trdi, da bi se sveti v samskih domovih zelo dobro obnesli pri urejevanju medsebojnih odnosov.
Stane Uhan je ugotovil, da smo do sedaj dostikrat vse preveč delali »v rokavicah«. Vedno znova ugotavljamo, da imamo težave in vse kaže da za uresničenje sklepov nimamo pravih oblik dela. Nato je govoril o političnem delu ter med drugim dejal, da vodilni in tehnični kadri ne smejo tako strogo ločiti strokovnega od politčnega dela Odgovorni ljudje so dostikrat vse preveč apolitični. Preobrazba človeka je dolgotrajen proces in če bo slonel le na osnovnih organizacijah, sindikalnih podružnicah, bo njegov razvoj še počasnejši.
Ko govorimo o decentralizaciji in približevanju delavskega samoupravljanja neposrednim proizvajavcem. lahko trdimo, da še nismo vsega storili. Beseda decentralizacija ne sme izzveneti kot fraza. Pojmovanje, da v decentralizaciji lahko vsak dela kar hoče. je popolnoma zgrešeno. Bistvo decentralizacije je dobro gospodarjenje.
Nato je govoril o kooperaciji, prevzemu del v tujini, o ekonomiki podjetja in o delitvi dohodka. Menil je, da je delitev dohodka vsklajena in je čutiti neko zadovoljstvo, saj to lahko trdi za Ravne. Pri delitvi dohodka pa moramo upoštevati tudi normalne norme. Disiproporci. ki se ustvarjajo z akordi projektantov, honorarnimi zaslužki itd. rušijo zadovoljstvo v kolektivu. Mnogokrat je tudi razlika med rednimi osebnimi dohodki v podjetju in tistimi, ki jih prejemajo izven podjetja, le prevelika, zato so nezainteresirani za delo v podjetju.
Ob zaključku je obširno obrazložil delo komisije za sestavo interne zakonodaje — pravil podjetja ter dejal, da bodo pravila že v tem mesecu razposlana v razpravo. Apelira na obravnavo pravil, kajti ko bodo pravila sprejeta, jih bo treba dosledno izvajati.
Ing. Stefan Mesarič je dejal: »Načela o decentraliziranem upravljanju v podjetju, ki se nanašajo v glavnem na organizacijo podjetja, prevzemanje del, kadrovsko službo, upravljanje z osnovnimi in obratnimi sredstvi ter na delitev dohodka in ki so bila sprejeta od delavskega sveta podjetja po predhodni razpravi v kolektivih »Gradisa« — so podvržena zadnje čase gotovi deformaciji.
Na osnovi teh načel se prevzemajo nova nela v okviru sprejetega plana upravnega vodstva organizacijskih enot, ki v ^voji pristojnosti sestavljajo ponudbe za ta dela, med tem ko podpiše pogodbo za novo prevzeta dela direktor podjetja na predlog šefa organizacijske enote, ki pogodbo sopodoiše Iz zapisnika zasedjvija delavskega sveta podjetja, ki je bilo na Pohorju, je
ni vedno tako. Včasih je slišati, da se predpis sprejme predvsem za zadostitev tistim, ki ga hočejo imeti, dočim gre živlienje svojo pot in se na papir ne ozira. Tako pojmovanje je nasprotno osnovni pravni kulturi in logiki. Če je predpis sprejet, ie potrebno le-tega ne samo uresničevati v življenju, ampak tudi z njegovo realizacijo pokazati spoštovanje do zakonitih pravic samoupravnih organov, ki ga sprejmejo. V takih primerih je dolžna centrala podjetja s svojo kontrolno službo kršitelje obelodaniti, ker le-ti ne povzročajo samo materialne škode ampak tudi moralno, ker jemljejo s svojim ravnanjem ugled samoupravnim organom, ljudem v lijih pa voljo do dela.
Govornik je nato poudaril odgovornost za dogajanje v podjetju. Iz vsakdanje prakse bi lahko našteli vrsto primerov, je dejal, neodgovornega ravnanja, ki so škodovali poslovni politiki podjetja, oroti čemer pa niso bili nikakršni ukrepi. da bi take poklicali na odgovor. Šele v zadnjem času je delavski svet podjetja sprejel načelen sklep, ki naj v okviru podjetja takšen način prepreči. Nikakor ne moremo ostati hladni tudi do pojavov v poslovnem življenju, ki smo jih zasledili v zadnjem času. Gre za grobo kršitev interesov skupnosti glede uporabe družbenega premoženja.
Na zadnjih licitacijah smo nekajkrat uspeli objekte izlicitirati, vendar je bilo delo oddano ponudniku, ki je bil po ceni višji od nas, ne da bi leta ponudil kakršnekoli druge ugodnosti. To je v kričečem nasprotju z zakonskimi določili. Očit-110v 16, da posamezne občine tako rešujejo svoja podjetja, in to s skrajno iz trte izvitimi razlogi. Vsekakor bodo morale politične sile podjetja zastaviti vprašanje na ustreznih mestih in terjati odgovor, ker tak način obravnavanja predpisov, kakor tudi razpolaganje z družbenimi sredstvi ne bi smel ostati nekaznovan, če že govorimo o zakonitosti pri poslovanju.
Tov. Šnrk ie nato govoril o uresničevanju sklepov ter naglasil, da
razvidno, da se od tega načela odstopa in se sestavljanje ponudb, kakor tudi posle v zvezi s prevzemanjem del prenaša v izključno pristojnost centrale podjetja.
Drugi primer, ki priča o znakih deformacije sprejetih načel o decentraliziranem upravljanju, je bil poskus sprejetja novega pravilnika o delovnih razmerjih, ki v nekaterih določilih odstopa od sprejetih načel o sprejemanju in odpuščanju delavcev in uslužbencev. Ta pravilnik tudi ni bil dostavljen v predhodno razpravo kolektivom, zaradi česar je delavski svet podjetja odklonil sprejetje tega pravilnika.
Na vprašanje, ki je bilo postavljeno na proizvodni konferenci podjetja, zakaj se ne premakne z mrtve točke prenos upravljanja z osnovnimi in obratnimi sredstvi na organizacijske enote podjetja v obsegu, ki jih sprejeta načela predvidevajo, je bil podan odgovor, da je bilo na neki komisiji sklenjeno, da se prenos teh pravic ne bo izvršil, oz, se bo izvršil le delno.
Tudi nove predpise o delitvi čistega dohodka so odgovorni uslužbenci v podjetju tolmačili v tem smislu, da ti predpisi onemogočajo nadaljnjo delitev dohodka na organizacijskih enotah, kajti obračun in delitev dohodka se bo izvršil lahko samo centralno.
Teh nekaj primerov kaže na odstopanje od sprejetih načel in to na način, ki ga predvsem kritiziram. Smatram, da če so bila načela sprejeta po demokratični poti, mora iti po tej poti tudi vsaka sprememba teh načel.
V	zvezi s prevzemanjem del se pojavljajo v novih tržnih pogojih določene težave oz. trenja med edinicami podjetja. (primer prevzemanja del na Viču, Ljubljana-Zalog) zaradi česar smatram, da je treba revidirati obstoječo organizacijo na tem področju.
Lojze Cepuš je rzpravljal o načelih decentraliziranega upravljanja. Eno izmed teh načel je tudi, da »Gradis« ostane enotno podjetje. Ce smo tako načelo sprejeli, ga moramo izvajati. Tu gre predvsem za odnose med edinicami — ekonomskimi enotami, ki se bodo prav gotovo morali spremeniti, če hočemo, da bo poslovanje podjetja kot celote uspešno. Ce bodo ekonomske enote pomagale druga drugi prav gotovo ne bomo v ničemer kršili delavskega samoupravljanja.
Nadalje je govoril o aktivnosti članov Zveze komunistov. Od zadnje konference do danes se je število Članov povečalo od 243 na 307. Število članov se je nekoliko povečalo, vendar nas to ne sme zadovoljiti. Ce upoštevamo, da je v podjetju 48 Vo mladincev, je vključevanje novih članov tembolj potrebno. Ko je govoril o aktivnosti članov, je ugotovil, da 55 % članov še nima nobene funkcije. Tudi o tem vprašanju bodo morale spregovoriti osnovne organizacije.
V	sindikalnem odboru, sindikalnih podružnicah in pododborih dela 555 sindikalnih funkcionarjev. Od teh je 98 članov Zveze komunistov. Ce torej delo v sindikalnih podružnicah ni takšno, kot
smo jih sprejeli že celo vrsto, vendar se komunisti dostikrat ne čutijo odgovorne zanje, kažejo »jpravljiv odnos in se ne bore zanje. Sklepi pa morajo biti rezultat analize razmer. je dejal in nadaljeval:
V sedanjih razmerah se osnovno merilo aktivnosti komunistov zrcali v tem, kako se kot aktivno družbeno politični delavci znajdejo v obravnavanju postavljenih nalog in za kakšna stališča se v vsakem konkretnem primeru zavzamejo ter kako močan ie njihov vpliv v boju za ukrepe, ki so najbolj v duhu nadaljnjega razvoja socialističnih odnosov.
Ob koncu je tov. Šurk govoril še o delu komunistov v organih delavskega samoupravljanja. Opozoril je na določeno pasivnost komunistov pri obravnavi določenih vprašanj. Menil je, da je temu vzrok najpogosteje neznanje in slabo poznavanje gospodarskih in političnih problemov podjetja. Poudaril je tudi, da upravni odbor ne bi smel le pripravljati gradiva za zasedanje delavskega sveta ampak se samoiniciativno lotiti proučevanja in urejanja posameznih problemov go-spodarienja.
Opozoril je še na to. da se na zasedanjih večkrat zgodi, da govore največ nečlani, organu samoupravljanja pa jemljejo s tem iniciativo ter samostojnost v presojanju in odločanju, kar se ne bi smelo več primeriti.
Referat je zaključil z besedami:
Današnji referat, ki predstavlja skromen uvod v razpravo, prav gotovo ni obdelal vseh vprašanj. Mnogo jih je le nakazal. Razprava bo marsikatero vprašanje še podrobneje obdelala tako. da bodo sklepi konference osnova nadaljnjemu političnemu delu v podjetju.
Resnosti položaja in oster kriterij dela komunistov v podjetju bo hkrati z zavestjo in občutkom odgovornosti pripomogel, da bodo smernice, ki jih bomo danes sprejeli. predstavljale resnično vodilo vsakemu komunistu za odpravo lastnih napak in za uveljavitev na področju političnega sodelovanja v podjetju.
bi bilo treba, so za to odgovorni komunisti, ki delajo v sindikalnih organizacijah.
V organih delavskega samoupravljanja in sivetih obračunskih enot deluje 552 članov kolektiva. Od teh je 118 članov Zveze komunistov. Ce te številke seštejemo, dobimo armado ljudi in če bi vsi delali in se dosledno borili za sistem naše ureditve, ne bi smelo v podjetju nikjer »škripati«. Nato je govoril o nagrajevanju pri delu, akordih ter navedel nekaj konkretnih primerov dela v akordu Ob zaključku je dejal, da bi bila zanimiva slika o dvigu storilnosti dela, predvsem pa med edinicami, ki so norme in akorde ukinile in med tistimi, ki so jih obdržale.
Ing Jože Uršič, je prav tako razpravljal o problemih decentralizacje. Med drugim je poudaril, da moramo decentralizacijo razvijati še naprej, to je vse do obračunskih enot. Nepravilnosti, ki so nastale pri izvajamju decentralizacije, je treba sproti korigirati, predvsem pa je treba delitev osebnega dohodka sprostiti prav do obračunskih enot. Glede ukinitve ali pospeševanja akorda bi morali sestaviti posebno analizo. Mnenja je, da je ukinjenje akordov trenutno slaba stran poslovanja Prav v konkurenčnem boju se jasneje pokažejo dobre in slabe strani kakršne koli politike. Zaradi cene na tržišču in ostrega konkurenčnega boja je smatral za pravilno, da se cene določajo oz. kalkulirarito na centrali, ker le tako bomo vodili uspešnejši boj s konkurenco. Nato je govoril o dvigu storilnosti dela in izkoriščanju delovnega časa.
Razpravljal je tudi o vodenju kadrovske politke podjetja. V decentraliziranem vodenju kadrovske, politike je stvar zelo otežkočena, predvsem glede strokovnega kadra. Ekonomske enote »kaprajo« strokovno osebje iz enote v enoto, kar je popolnoma zgrešeno. Pri tem je navedel nekaj konkretnih primerov. Ravno tako ne vodimo pravilne politike kadrovanja pri strokovnih kadrih. Vedno iščemo neke idealne ljudi, ki jih ni. obstoječi pa izgubljajo perspektivo. Posebno z mlajšimi kadri se noče nihče dosti ukvarjati, kar brez dvoma kvarno vpliva na nadaljnji razvoj. Govoril je tudi o predavanjih na zimskem seminarju za strokovni vodilni kader ter o potrebi izobraževanja v bodoče. Gosipodariti se nismo učili nikier. zato moramo vzgoji posvetiti več pozornosti, organizacijske ukrepe pa sprejemati le na osnovi ekonomskih analiz. Razpravljal je tudj o realizaciji plana, delu organov delavskega samoupravi lani a in komisij, o katerih ie mnenja, da ne delajo tako. kot bi morale Pereče vprašanje je tudi stimulacija tehničnega kadra, od katerega je mnogo odvisna dobra organizacija dela Tudi o teh vprašanjih se bomo morali kot komunMi pogovoriti.
Lojze Capuder, član okrajnega komiteja Zveze komunistov, jo uvodoma dejal, da je referat zelo dobro zajel kritično stanje podjetja. Razprava bi morala razčleniti vzroke, ki so pripeljali do tega. Dejal je, da bi razni idejni odkloni zelo negativno vplivali na razvoj in položaj podjetja, v katerem se
Iz razprave na konferenci ZK
zacij, ki so dostikrat prepuščene same
danes gradbeništvo nahaja. Nato je govoril o nalogah komunistov v novih pogojih decentralizacije ter o napakah, ki se v decentralizaciji pojavljajo. Iz poročila in obravnave problemov sklepa, da je decentralizacija &ašla na stran-pota, kar se v nobenem slučaju ne bi smelo zgoditi.
Nato je govoril o kritiki in samokritiki ter med drugim dejal: »Ce se komunisti ne upajo govoriti o napakah, kadar so navzoči vodilni uslužbenci podjetja, je to njihova slaba lastnost, proti kateri bi se morali boriti.«
V nadaljevanju je govoril o koncentraciji sil, s katerimi bo možno doseči večjo delitev dela in boljšo izrabo mehanizacije. Ko je govoril o delu sindikata, je med drugim dejal, da je bila na račun sindikalnega odbora podjetja podana huda kritika. Nekateri člani so izjavljali, da v sindikatu ne bodo delali, ker caplja na repu dogodkov ter da ni odigral svoje vloge. Danes je ta kritika popolnoma anulirana. Ima občutek, da obstajata dve liniji — sindikat in komunisti, kar pa v nobenem slučaju ne bi smelo biti. Obširno je govoril o nagrajevanju po delu. Po sistemu, ki ga imajo nekatere edinice, dobi tisti delavec več osebnega dohodka, ki je opravil več ur, ne glede na efekt njegovega dela. Ne more razumeti, zakaj smo v podjetju odstopili od že uvedenih meril za stimulacijo, če hkrati nismo uvedli boljših.
Nato je govoril o družbenem planu, ki predvideva v 5 letih za gradbeništvo 174 milijard dinarjev, torej so perspektive. Danes pa si gradbena n<->.cMetia sama zmanjšujejo obratna sredstva, kar pri li-
citacijah ne zahtevajo avansov češ, da bodo s tem ugodnejši ponudniki. Znano je, da so v Sloveniji zahtevala podjetja le 12 % avansov za vse gradbene storitve v lanskem letu. Z nelojalno konkurenco in občutnim zniževanjem cen delajo škodo le sebi oz. članom lastnega kolektiva; Nato je navedel primerjavo e k on črnski h rezultatov štirih gradbenih podjetij po bilančnih rezultatih za leto 19GI. Govoril je tudi o produktivnosti dela in potruditi se bo treba, da se eliminirajo elementi, ki kvarno vplivajo na pr ciz vodnon dela. kar pa se predvsem pričakuje od tako imenovanega »možganskega t rus ta« podjetja Ob zaključku je želel konferenci in bodočemu sekretariatu Zveze komunistov ob id o uspeha pri delu.
Anton Martinšek je začel razpravo z orisom sestanka, kateremu so prisostvovale osnovne organizacije centralnih obratov, obrata gradbenih polizdelkov in gradbišča Zalog. Med drugim je dejal, zakai se mora edlnica boriti za pravice in za neke ekonomske zadeve, ki so v korist podjetja. Mi moramo drug drugemu pomagati in ne ravno obratno. Glede demokracije je mnenja, da jo iz-kcriš*«jo tist’. ki jo nikoli niso zaslužili. Ce analizi ramo politično življenje, lahko ugotovimo, da kot komunisti kot celota nismo storili veliko ter da zato tudi nosimo kolektivno odgovornost. Kadar smo se lotili raznih akcij, npr. razšir-i*nia delavskega samoupravljanja, orga-ni/aciie ekonomskih'' enot, decentraijza-
>Gradisov vestnik« izdaja delavski' svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš — Tiska tiskarna ^Toneta Toiušiča< v I »obijam*. — — Izhaja mesečno
Gostje na konferenci.
Od leve proti desni: direktor ing. Hugo Keržan, delegat CK Vlado Čeme* sekretar Obč. komiteja ZK Ljubljana-Center ing. Marko Bulc in član CK Lojze Ocepek
cije podjetja itd. so bile le-te vedno odvisne od posameznikov.
Ko je govoril o kritiki, je poudaril, da mora biti vsaka kritika resnična in objektivna. Isto velja tudi za kritiko na račun sindikalnega odbora, ki mu je treba dati zaupnico in priznanje za njegovo delo. Ko je govoril o kadrovanju, je dejal, da že tri leta razpravljamo o ekonomistih, kar je ugotovil tudi seminar na Pohorju, vendar še vedno ni-maiho strokovnjakov Predlagal je, da bi ekonomiste štipendirali iz vrst mlajšega tehničnega kadra. Ce bi si gradbeni strokovnjaki piidobili še ekonomsiko znanje, bi lahko uspešneje sestavljali vse potrebne analize.
Ing. Hugo Keržan je razpravljal o ekonomskih rezultatih podjetja ter navedel vrsto konkretnih primerov, uspehov in neuspehov poslovanja v primerjavi z drugimi gradbenimi podjetji. Lani je bilo v Sloveniji 54 gradbenih podjetij.
saj je razumljivo, da »Gradis« ne more prevzeti vseh 66 milijard realizacije, kolikor je bilo predvidenih v lanskem letu. Kljub temu pa je naše podjetje izvršilo od tega 18 8/o realiza "ije, kar je jasen dokaz, da podjetje na stagnira. V nadaljevanju je govc 11 o licitacijah in prevzemanju del te- ned drugim pripomnil da marsikje < '^čine oddajajo delo tistim podjetjem, ki spadajo v njihovo pedročje. Tudi to j:- eden izmed vzrokov, da često izgub: amo na licitacijah.
Nato je govoril o kvaliteti izdelkov, uvajanju novih metod dela. V boju s konkurenco pa ne sinemo delati napak, temveč naj bo naš cilj le dobra kvaliteta našega dela. Pri licitacijah na domačem tržišču pa je dejal, da se ne smemo pojaviti na licitacijah s tremi Gradisi, čeprav vemo, da so interesi edi-nic — ekonomskih enot različni. Zato bi morali politiko prevzemanja del voditi enotno v celotnem podjetju.
Ko je govoril o nagrajevanju, meni, da v bistvu nismo delali napak, čeprav ima vsaka edlnica svoj pravilnik o delitvi dohodkov. Analiza je pokazala, da smo v lanskem letu razdelili osebnega dohodka v višini 2 milijardi 380 milijonov dinarjev', h kateremu pa je prišteti še izgubo na menzah, topli obrok, nadurno delo itd.
Mariin Zajšek je ponovno razpravljal o nestimulativnem nagrajevanju ter dejal. da mora biti višek dela osebnega dohodka usmerjen tja. kjer se ustvari. Cim bomo prešli na mesečne obračune, bo zadeva s tem urejena. V nadaljevanju je kritiziral tehnično-obračuns.ko silužbo na gradbiščih ter med drugim dejal, da ima tudi akord svoio slabo stran posebno glede večje potrošnje materiala
Vlado Svetek, predsednik reoLibliškega odbora gradbenih detla vcev Slovenije: Zadnje čase se vodi razprava, kako je z demokracijo v podjetju »Gradis«, kako z decentralizacijo in kako sprovesti na-gra.jevan.jp’ v življenje. Glede decentralizacije no moremo iti nazai. Res je. da je deootjtralizaciia še v razvodu in čez noč ni pričakovati uspehov. C e se
pri izvajanju decentralizacije pojavijo problemi in anarhični pogledi na uspehe in neuspehe, ni sedaj čas za medsebojno obračuna vanj e. Mi moramo zaupati organom delavskega samoupravljanja, toda čudežev ne moiemo pričakovati.
V nadaljevanju je poudaril, da je treba decentralizacijo sprovajati pravilno, ker je podjetje Gradis le preveliko, da bi delali eksperimente. Decentralizirano upravljanje je razvijati do zadnjega pro-izvajavca in pri tem sproti odpravljati vse napake.
Nato je govoril o odnosih med eko-t'omskimi enotami ter dejal, da se edi-] ice ne morejo zapreti v ozek krog, pa čeprav so trenutno postavljene organizacijske oblike simpatične.
Pri decentraliziranem upravljanju pa ne bi mogli govoriti o opuščanju spodbudnega sistema nagrajevanja. Marsikje še o bstajajo tipični mezdni odnosi. Marsikje obračunavajo ura krat plača, kar sploh ni v skladu z današnjim sistemom nagrajevanja. Ko je govoril o akordnem delu je dejal: »Akord je tehtanje rezultatov fizičnega dela zaenkrat še umesten, toda treba bo iskati še bolj intenzivno obliko nagrajevanja. Centrala podjetja bo morala imeti poseben forum oz. posebnega člana kolektiva, ki se bo ukvarjal samo z nagrajevanjem.«
Ko je govoril o notranji zakonodaji je deta.!, da so spori ki so se pokazali na današnji konferenci, sekundarnega značaja. ki jih je treba regulirati z notranjo zakonodajo. Ne gre za neke aktivistične akcije temveč za utrditev pod-jetia in za dosledno borbo za socialistično demokracijo
Razpravljal je tudi o delu sindikata v podjetju, ki ima nedvomno velike zasluge za dosežene uspehe. Trdi, da je neumestno očitati sindikatu, da je premalo ali slabo delal. Res pa je, da je za vsako delo, za vsak sklep, za vsako politično akcijo potrebno angažirati celoten kolektiv in ne samo ozek krog sindikalnih delavcev. Mi ne smemo iskati šibke točke pri ljudeh, ki delajo.
Ing. Marko Bulc, sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Ljubljana-Center, je v razpravi dejal: »Pozdravljam iniciativo za sestanek aktiva komunistov Gradisa. Naloge in problemi so se v glavnem v razpravi izkristalizirali. Pri vseh teh spremembah v današnjem družbenem življenju, kot v življenju kolektiva samega pa moramo kot komunisti iti v borbo za nadaljnje razvijanje sistema in utrjevanja demokracije Poenostavljanje ukrepov ali iskanje kakršnih koli iluzij je neumestno. Anomalijam. ki se pojavljajo in ki se bodo še pojavljale se je treba odločno upreti. Pred komuniste se postavlja naloga gospodariti. Prav gotovo se ne bi spuščali v decentralizacijo, če ne bi s tem hoteli doseči boljšega načina gospodarjenja. Ce smo v podjetju izvedli decentralizacijo, se ne moremo ustaviti samo pri edini-cah, kjer je dana možnost, da se razvijejo lokalistične tendence vodilnih ljudi. Zoper lokalizem posameznih ekonomskih enot se je treba boriti.
V	cilju dobrega gospodarjenja gremo na združevanje in koncentracijo sredstev, toda to ne po volji posameznih vodilnih oseb, ampak po volji delovnega kolektiva. Ce se menja sistem ali spremeni načelo, se moramo sporazumeti z vsemi člani kolektiva. Prav tu bodo morali komunisti Gradisa odigrati svojo vlogo. Mi bi morali odgovorne komuniste klicati na odgovornost. Vsaka akcija mora biti politično pripravljena in tu morajo sodelovati vsi. Komunisti morajo biti aktivni in se boriti za načelna stališča, biti strpni pri izvajanju decentraliziranega upravljanja in se dosledno boriti za izvajanje sprejetih sklepov. Ko je govoril o organizaciji komiteja oziroma sekretariata je dejal, da ni bistvo ali je stalen komite ali ne, temveč je važno, kako komunisti delajo in živijo. Bistvo vsega je v vsebinskem delu. Kdor od komunistov pa ne misli pri tem pomagati, pa naj gre iz organizacije.
V	svojem nadaljnjem izvajanju je poudaril, da se moramo zavedati jasnosti naloge Iluzorno je pričakovati pomoči od zunanjih forumov za rešitev problemov podjetja. Zato je tu 307 komunistov. ki so odgovorni za delo in gospodarjenje v podjetju. Z imenovanjem aktiva — sekretariata, še nismo ničesar rešili, če ta ne bo delal. Nujno je odkrivanje vzrokov, subjektivnega in objektivnega stanja. Kot komunisti moramo nastopiti enotno, pri tem pa se dosledno boriti za izvajanje vseh sprejetih sklepov. Biti morajo na svojem delu in svojih stališčih doslednejši in ne kampanjski.«
Stane Kramar je' razpravljal, zakaj nima gradbeno vodstvo Jesenice v sekretariatu aktiva komunistov svojega predstavnika. Smatra, da je edinica dovolj velika ter da to ni pravilno.
Lojze Oceoek, član centralnega komiteja. je pozdravil konferenco ter v razpravi delal, da se borimo proti predstavniškemu sistemu in ne vidi razlo-ea. da bi morah biti v sekretariatu zastopani komunisti vseh edinic. Naloga sekretariata ni komandnega značaja, temveč ie nieeovr* naloga, da obravnava določene probleme v organizacijskem smislu, ne more pa nositi nobenih cd-namesto osnovnih organizacij. Oh zaključku je bila izvoljena še komisi i a za sklene: Anton Martinšek Milan Surk. Mak«; Mlakar, ing. Saša Škulj in Loize Cepuš. Sklepi konference bodo objavljeni v prihodnji številki »Grad;-sovee.p vestnika«.
T'r'"^,'0*''^nca je bila s tem končan-p. z* Gradisa pa se je začelo novo
obdobje dela.
Delegati volijo sekretariat ZK
m


1
m
=
m
m
==

=

j§j
=
=
===
Nenadejan plen
1 udi Stane Bohinc, kjučuv-ničar iz lesnih obratov v Škofji Loki nam je povedal dogodek iz svojega partizanskega življenja. Takole pripoveduje:
Petinštiridesetega leta je bilo Švabom že jasno, da so pogoreli. Na vzhodni fronti so bili potolčeni, na Zahodu so zavezniške armade gonile sovražnika po Franciji, iz Severne Italije so nemška vojna poročila govorila o »strateških umikih«, v Jugoslaviji pa je narodnoosvobodilna armada krepko gonila sovražnika iz Bosne prek Hr-vatske v Slovenijo in čez. Tako so se na Krasu zbrale močne edinice Švabov, četnikov, belogardistov in podobne golazni, ki so se umikale pred močjo naše vojske, hkrati pa tudi hajkale partizanske enote na teh področjih, saj so jim zadale z neprestanimi napadi hude preglavice in se niso mogli tudi v najutrjenejših postojankah počutiti varne.
Tiste čase sem bil v edini-ci 3. VDV bataljona, ki je štel okrog 40 borcev. Zvedeli smo, da nam preti nevarnost, pa smo se razbili na skupine po deset borcev, ki naj se prebijejo s samostojnimi akcijami. Bili smo oboroženi in tudi streliva nam ni manjkalo. Jaz sem imel češko zbrojev-ko.
Brž ko smo se razdelili, smo vsak dan organizirali kakšno akcijo. Cisto po partizansko: nenaden napad in umik tako, da sovražnik ni nikdar mogel vedeti, kaj ga čaka za naslednjim ovinkom.
Bilo je nekega aprila 1945. leta. Jasno pomladansko nebo se je bočilo nad nami, ko smo odhajali na akcijo pri Lokovcu v Cepovanskih hribih. Postavili smo se v zasedo nad cesto in čakali, kaj bo prišlo po njej. Ni vrag, da ne bi na kaj naleteli. Kakšnega posebnega namena pa tisti dan nismo imeli.
Čakamo že debelo uro. Nič. Skoraj suno že obupali, ko zaslišimo brnenje močnih motorjev. Po cesli proti Če-povanu se privali tank. To je predebela riba za nas smo dejali, saj nismo imeli protitankovskega orožja. Morda bo tudi za nas kaj primernejšega. Ni bilo treba dolgo čakati. 2e deset minut nato se pripelje osebni avto. Menda je bil zelen topolinček. Mi usujemo po njem nevede, kaj je v njem. Zadeli smo šoferja in se je avto precej postavil na glavo. Brž k njemu! Iz njega pa se je izkobacal italijanski oficir ter začel streljati z brzostrelko po nas. Seveda nam ni bil kos in jo je ucvrl proti gozdu. V avto smo vrgli staro jugoslovansko bombo ter ga zažgali iz njega pa še potegnili šoferja — SS oficirja. No, italijanskega oficirja seveda nismo pustili izpred oči. Tekel je čeprav
je bil ranjen v roko. Obkolili smo ga in se je predal.
Šele takrat smo videli, kakšno ribo smo ujeli. Bil je tenente colonello, po naše bi rekli podpolkovnik, in je imel pri sebi ves načrt hajke proti partizanskim edinieum na tem področju, vse njihove javke in pomagače je imel napisane. Kasneje, ko smo ga predali štabu II. VDV, smo izvedeli, da je bil on komandant te hajke.
V »trojki«
Bilo je jeseni leta 1941. — torej pred 20 leti. Služboval sem v železniški kurilnici Maribor-Studenci kot tehnični uradnik. Po tedanji organizaciji, katere okupator še ni povsem spremenil, je bil določen tehnični uradnik med tedenskim dežurstvom za vodjo pomožnega vlaka. Izmenjava je bila vsak ponedeljek zjutraj.
Dežurni je imel poleg službene dolžnosti še to, da je moral v tistem času biti vedno doma in na razpolago podnevi in ponoči. Sicer je pa to razumljivo, ker je moral pomožni vlak odpeljati na nezgodno mesto vsaj 20 minut po postavljeni zahtevi.
Bila je deževna nedelja, ko smo s tovariši v topli kuhinji debatirali o vojnih grozotah in vsakdanjih moritvah, ki jih je počenjal okupator tudi po naši zemlji.
Okrog 18. ure me pokliče avizer, da moram nujno s pomožnim vlakom v Ivanj-kovce, kjer je iztiril kompletni potniški vlak. Utirjevanje lokomotive in razmetanih vagonov je trajalo 22 ur tako, da smo se vrnili v Maribor šele v ponedeljek zvečer. Kaj pa se ,je ta čas dogajalo v kurilnici?
Trije grafologi so ves dan ugotavljali in primerjali pisavo vseh navzočih s pisavo na neki železniški legitimaciji, ki so jo imeli pri sebi. Odvzeli so jo namreč aretiranemu — izdanemu partizanu Pohorskega bataljonu.
»Trojka« — je bila začetna formacija partizanskega gibanja v kateri sem delal od pričetka maja 1941. Dobival sem razne naloge, med njimi nekoč 40 fotografij, katere je bilo treba nalepiti na železniške legitimacije ter jih kompletno opremiti. Kako se je to zgodilo in izvedlo, ni važno — izvedeno je bilo v roku in kurir je odnesel legitimacije v zeleno Pohorje?
Na žalost so prav tisto nedeljo prijeli na mostu v Maribor mladega aktivista, ga legitimirali in našli pri njem usodno legitimacijo.
Ce ne bi bilo podlega ovaduha — domačina, bi mladi partizan ne izgubil tako hitro svojega življenja, pa tudi jaz iztiril vlaka.
Anton Vovk
=
J
'■
§n
■
==

S

m
PRAVNI NASVET
Vprašanje:
I. S. Sem zaposlen na gradbišču Kranj, ki mi je zaradi zmanjšanega obsega del odpovedalo delovno razmerje. Imam trimesečni odpovedni rok. V smislu čl. 312 zakona o delovnih razmerjih sem zahteval, da mi organizacijska enota podjetja v Kranju omogoči iskanje nove zaposlitve med rednim delovnim časom, in sicer po dve uri na dan. Dolžnost dokazovanja resničnega iskanja zaposlitve sem sicer odklonil, ker smatram, da imam pravico izkoristiti v odpovednem roku toliko ur skupaj, kolikor znesejo delovni dnevi po dve uri na dan. ne glede, če sem med tem že dobil zaposlitev.
Prosim vas za pojasnilo.
Odgovor:
Po 312. členu zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 17/60 mora gospodarska organizacija dovoljevati delavcu na njegovo zahtevo med odpovednim rokom, da v rednem delovnem času odhaja in si išče novo zaposlitev. Delavec ne sme biti odsoten z dela iz tega razloga več kot 12 ur v tednu.
V omenjeni določbi je izrecno rečeno, da sme biti delavec od-
soten z dela le iz tega razloga, da si išče novo zaposlitev, ker mu bo delovno razmerje prenehalo s podjetjem, kjer ie sedaj zaposlen.
Zaradi tega je tudi podjetje, kjer je delavec zaposlen, upravičeno od delavca zahtevati potrdilo. da je odsotnost z dela dejansko uporabil zn iskanje nove zaposlitve. Kakor hitro pa podjetje ugotovi, da je delavec že dobil novo zaposlitev in se je za to zaposlitev že odločil oziroma sprejel ponudeno zaposlitev od občinskega zavoda za zaposlovanje delavcev, ne more delavec svoje odsotnosti z dela nič več opravičevati zaradi iskanja nove zaposlitve.
Delavcu tudi pripada v času iskanja nove zaposlitve nadomestilo v višini povprečnega osebnega dohodka na uro, do katerega ima pravico za delo v mesecu, v katerem ni delal, to pa zopet le ob pogojih, ki smo jih prej omenili.
Vsako drugačno pojasnjevanje k tej določbi zakona bi bilo zgrešeno in bi se v skrajnem primeru lahko tako zlorabljalo, da: bi delavec v vsem odpovednem: roku zahteval celo 6-urni delovnik, namesto 8-urnega predpisa?« nega delovnika.
SKLEPI DS PODJETJA
z dne 5. junija
1.	Za averavatelja zapisnika sta izvoljena tovariš ing. Franc Marinčič in tov. Ludvik Šnajder (Centralni obrati, Ljubljana).
2.	Za stalnega zapisnikarja zasedanj delavskega sveta podjetja se imenuje Nuša Piškur (centrala, Ljubljana). Za točen zapis razprav se na prihodnjih zasedanjih redno uporablja magnetofon, ki ga je v te svrhe kupilo podjetje.
3.	Odobri in potrdi se poročilo ter delo volilne komisije podjetja, katera je organizacijsko pripravila in izvedla volitve v delavski svet podjetja ter njene člane razreši mandata.
4.	Poročilo o delu upravnega odbora podjetja, ki ga je podal predsednik upravnega odbora tovariš Janko Košir za preteklo mandatno dobo, sprejme delavski svet na znanje in ga odobri.
Na osnovi razprave po poročilu upravnega odbora o njegovem delu v preteklem delovnem obdobju se sprejme predlog o razrešitvi dosedanjega upravnega odbora, ki je s tem dnem razrešen svojifii pravic in dolžnosti ter odgovornosti.
5.	Za izvedbo volitev novega upravnega odbora podjetja je imenovana volivna komisija v sestavi:
ing. Franc Marinčič, predsednik, CO Ljubljana, Lado Janžekovič, član, gradb. vodstva Maribor, Lojze Cepuš, član, centrala Ljubljana. Kandidatna lista za člane upravnega odbora podjetja, ki jo je predložila komisija za volitve, se potrdi in volitve izvedejo.
Rezultati volitev v upravni odbor se sprejmejo na znanje s tem, da se izda izvoljenim članom novega upravnega odbora potrdilo o izvolitvi, kolektiv podjetja pa seznani z rezultati volitev s posebno okrožnico.
6.	v cilju izvrševanja lastnih pristojnosti in realizacije delovnih nalog, ki bodo predenj postaiv-Ijene, imenuje delavski svet naslednje komisije kot svoje delovne organe:
a)	disciplinska komisija:
Peter Kunej, predsednik, centrala Ljubljana Viljem Zrim, član, gradb. vodstvo Jesenice tretjega člana imenuje sindikalna organizacija podjetja
Sindikalni odbor je imenoval za tretjega člana disciplinske komisije tov. Jožeta Lorenčiča, tehničnega tajnika sindikalnega odbora.
Namestnika predsednika, kakor tudi članov disciplinske komisije bo imenoval delavski svet podjetja naknadno.
b)	kadrovska komisija:
Ivan Žorž, predsednik, gradb. vodstvo Ljubljana Alojz Sinko, član, gradb. vodstvo Maribor Oto Roškar, član, gradb. vodstvo Maribor Leopold Torkar, član, CO Ljubljana Alojz Cepuš, član, centrala Ljubljana Milan Surk, član, centrala Ljubljana
c)	komisija za HTV:
ing. Franc Rothel, predsednik, centr. Ljubljana Josip Lipovec, član. gradb. vod. Ljubljana Albert Praprotnik, član, gradb. vod. Celje Albert Špindler, član, gradb. vod. Maribor Ludvik Šnajder, član, Centralni obrati Ljubljana
č) komisija za sestavo in analizo pravilnika o delitvi dohodka in za proučevanje problematike delitve dohodka po delu:
Martin Zajšek, predsednik, gradb. vod. Maribor ing. Franc Marinčič, član, CO Ljubljana Janez Zupan, član, centrala Ljubljana ing. Alojz Štok, član, gradb, vod. Ravne Milan Šurk, član, centrala,, Ljubljana Albin Bačer, član, centrala, Ljubljana Marjan Primožič, član, gradb. vod. Ljubljana
d)	komisija za razhod osnovnih sredstev: Ludvik Šnajder, predsednik, CO Ljubljana ing. Alfred Peteln, član, centrala Ljubljana Janez Zupan, član, centrala Ljubljana
e)	arbitražni svet podjetja:
Milan Šurk. predsednik, centrala Ljubljana Ančka Lenščak, član, centrala Ljubljana Oto Roškar, član, gradb. vod. Maribor Namestniki članov arbitražnega sveta:
Peter Kunej, namestnik predsednika, centrala podjetja
Ivan Keršič, namestnik, gradb. vodstvo Celje Božo Lukač, namestnik, gradb. vodstvo Jesenice
fi komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij na centrali podjetja:
ing. Mit’a Killer, predsednik, proj. biro Mila Canuder, čl°n, centrala Ljubljana Roman Markuž, član, centrala Ljubljana
g)	komis j a za prevzem osnovnih sredstev:
ing. Franc Marinčič, predsednik. CO Ljubljana Bogomil Korbar, član, centrala Ljubljana Loize Eržen, član, centrala Ljubljana referent lasnih investicij, član, centrala Ljubljana
h)	komisija za prodajo osnovnih in razhodovanih sredstev:
ing. Franc Rothel, predsednik, centrala Ljubljana
Ivan Božič, član, centrala Ljubljana
Janez Plemelj, član, gradbišče Ljubljana-okolica
Janez Zupan, član, centrala Ljubljana
i)	upravni odbor centra za izobraževanje:
Milan Šurk, predsednik, centrala Ljubljana Anten Martinšek, član, CO Ljubljana
Ivan Gaj št, gradb. vodstvo Maribor Albert Špindler, član. gradb. vod. Maribor ing. Franc Rothel, član, centrala Ljubljana Ljuba Tarman, član, gradb. vod. Jesenice Ivanka Pogačnik, član, gradb. vod. Celje Lozje Cepuš, član, centrala Ljubljana Ančka Lenščak, član, centrala Ljubljana
j)	upravni odbor počitniških domov:
Lado Janžekovič, predsednik, gradb. vodstvo Maribor
Cveto Blatnik, član, OGP Ljubljana Janez Zupan, član, centrala Ljubljana Ivan Zore, član, gradbišče Koper Jože Karun, član, CO Ljubljana
k)	uredniški odbor »Gradisovega vestnika«:
Lojze Cepuš, urednik, centrala Ljubljana ing. Jože Uršič, član, centrala podjetja Milan Šurk, član, centrala Ljubljana Anton Martinšek, član, CO Ljubljana
Jože Lorenčič, član, gradb. vod. Maribor Leon Petrič, član, gradb. vod. Ljubljana
l)	komisija za racionalizacijo:
Martin Zajšek, predsednik, gradb. vod. Maribor Anton Martinšek, član, CO Ljubljana Ivan Keršič, član, gradb. vod. Celje ing. Lenart Treppo, član proj. biro, Ljubljana Mirko Polak, član, centrala Ljubljana
m)	sedanjemu personalnemu sestavu komisije za Investicije se podaljša mandat za prihodnji dve leti, za predsednika komisije pa je imenovan tov. Božo Lukač, gradbeno vodstvo Jesenice.
n)	dosedanjemu personalnemu sestavu strokovnega sveta podjetja na čelu s predsednikom tov. ing. Jožetom Uršičem, se podaljša mandat za naslednjo mandatno dobo.
Izvoljenim članom komisije izda sekretariat podjetja potrdilo o izvolitvi.
7.	Za poživitev dela posameznih komisij, ki event. ne bi opravljale delovnih nalog z lastnega področja, je predsednik delavskega sveta pooblaščen, da komisijo opozori na njeno nedelavnost ter jo tudi skliče, če bi komisija njegovih sugestij ne upoštevala
8.	Poročilo komisije delavskega sveta podjetja za setavo pravil podjetja se sprejme na znanje s tem, da komisija preostalo delo izvrši in pripravi prednačrt pravil podjetja, sposoben za javno obravnavanje.
9.	Informativno poročilo o gibanju proizvodnosti ter ostalih pokazateljev gospodarjenja v podjetju, katerega je podal šef planskega oddelka tov. ing. Silvo Erjavec, se sprejme na znanje.
10.	Analizo poslovnega uspeha in drugih ekonomskih kazateljev gospodarjenja v podjetju ter primerjavo gradbenih podjetij po gospodarskih rezultatih za poslovno leto 1961., ki ju je podal direktor podjetja ing. Hugo Keržan, vzame delavski svet informativno znanje.
11.	Na osnovi načel o decentraliziranem upravljanju podjetja ter za rešitev obstoječih nerešenih problemov pooblašča delavski svet podjetja upravni odbor podjetja, da v primeru spornih vprašanj, ki bi se nanašala na prevzem del, v skladu z določili o decentraliziranem upravljanju podjetja meritorno odloči glede prevzema del, kadar je za posamezno oddajo del zainteresiranih več organizacijskih enot v istem bazenu, pa se le-te predhodno glede prevzema del med seboj niso mogle sporazumeti.
Smernica za izvajanje načel o decentraliziranem upravljanju podjetja, katero je s tem sklepom dal delavski svet podjetja glede rešitve kompetenčnih vprašanj, je osnovana na pooblastilu, ki ga načela dajejo delavskemu svetu podjetja za specifikacijo in dopolnitev prej cit. predpisov o decentraliziranem upravljanju.
12.	Za zaposlitev lastnih kapacitet obrtniških dejavnosti, so se org. enote podjetja v bodoče dolžne pri izvajanju obrtniških del predvsem posluževati lastnih obrtniških kapacitet in se izogibati sklepanja pogodb za izvajanje obrtniških del s privatnimi obrtniki. V kolikor so obrtniške kapacitete podjetja zasedene, je sklepati pogodbe z obrtniškimi podjetji socialističnega sektorja.
Obrtniške in uslužnostne dejavnosti v smislu 1. odst. te točke so:
—	mizarstvo in tesarstvo, LO Škofja Loka
—	kleparska in krovska dela, CO Ljubljana in KO Maribor
—	remont strojev, CO Ljubljana in KO Maribor
—	steklarstvo, centralno skladišče Ljubljana
Obrat iz 2. odst. to točke mora biti ob prevzemu del s svojo ponudbo konkurenčen ostalim ponudnikom. V kolikor se org. enota, ki delo oddaja, oz. obrat, ki delo prevzema, ne moreta sporazumeti glede prevzema, cene, rokov, garancij itd., je upravni odbor podjetja pooblaščen, da na predlog centrale podjetja o tem dokončno in obvezno odloča.
Tujo mehanizacijo in transportna sredstva najemajo org. enote le s predhodnim soglasjem tehničnega oddelka centrale podjetja in to le v primeru, ko lastnih kapacitet ni dovolj na razpolago.
Predmetni sklep, ki se nanaša na oddajo in prevzem obrtniških del, je sprejet, da bi rešili vprašanja ekonomskega značaja prizadetih org. enot ter v izogib njihovemu zapostavljanju v okviru podjetja, ki se je doslej primerilo ne glede na dejstvo, da so bili pri posameznih ponudbah domači obrati cenejši od drugih ponudnikov.
13.	Na osnovi predloga komisije za razhod naj se razhoduje stolpni žerjav Wolf-30 G-3742, kateri je imel osnovno vrednost 13,656.600, sedanja vrednost žerjava pa je din 0
14.	v primeru, da posamezna org. enota pri realizaciji določil pravilnika za razdelitev spominskih daril ne razpolaga s sredstvi, da bi financirala nakup darila, se ji nakup kreditira s tem, da kredit org. enota vrne do zaključka poslovnega leta
15.	Dopis obrata gradb. polizdelkov z dne 17. 5. 1962 opr. št. VB/Č-1865, naslovljen na delavski svet podjetja v zadevi odprodaje tirnega materiala, se odstopi v obravnavanje komisiji za investicije.
16.	Vloga stanovanjskega sklada občine Koper, naslovljena na delavski svet podjetja z dne 23. 5. 1962 opr. št. 05/1-76/1-62, v zadevi odkupa stanovanja, katerega zaseda sodelavec podjetja Gabrijelčič Bernard v bloku 8/B v Dekanih, se odstopi v rešitev delavskemu svetu org. enote gradbišča Koper s priporočilom, da se prošnji zadosti, ker so pogoji nakupa predmetne stanovanjske enote izredno ugodni.
V zvezi s tem naj delavski svet org. enote gradbišča Koper, v kolikor bo na osnovi priporočila delavskega sveta podjetja sprejel ustrezen sklep, s katerim bi vlogo stanovanjskega sklada ugodno rešil, pooblasti upravo podjetja za podpis pogodbe.
17.	Opozorilo komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospod, organizacij in zavodov občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center, naslovljeno na organe upravljanja in vodstvo podjetja, da takoj podvzamejo učinkovite ukrepe za preprečitev naraščanja osebnih dohodkov povsod, kjer naraščanje osebnih dohodkov ni v skladu z rastjo proizvodnje, se po proučitvi in obravnavanju vsebine opozorila vzame na znanje.
18.	Upoštevajoč priporočilo konference Zveze komunistov v podjetju, katera se je vršila dne 30. 5. 1962., se za posredovanje poteka konference in vsebine važnih vprašanj, ki so bila le-tam obravnavana, odobri izdaja posebne številke »Gradisovega vestnika«.
19.	Z namenom, da se člani delavskega sveta podjetja čimbolj seznanijo z obstoječo problematiko gospodarjenja in upravl.ianja podjetja, se v juniju organizira seminar za člane delavskega sveta in upravnega odbora podjetja.
Sklep iz 1. odst. te točke izvrši kadrovski oddelek centrale podietja.
Overovatelja:	Predsednik DSP:
ing. Franc Marinčič 1. r. Vinko Vajt, 1. r.
Ludvik Šnajder, 1. r.
M sfciepom
a«l 3
Votivna komisija je o svojem delu izčrpno in natančno poročala. Člani delavskega sveta so dobili poročilo hkrati z vabilom in ga proučili iz podatkov, ki jih je DS podjetja posredovala vplivna komisija, je bil očiten predvsem visok, od-
stotek naveljavnih glasov na centrali podjetja, ki si je s tem dala kaj slabo legitimacijo glede politične zainteresiranosti in mobilnosti članov kolektiva centrale.
ad
Izčrpno poročilo predsednika upravnega odbora je po svoji vsebini pokazalo, da je upravni odbor v pretekli mandatni dobi opravljal predvsem pripravo materiala za zasedanje delavskega sveta, ki je bil pa v svojem delu mnogo mobil-nejši in samostojnejši. Funkcija upravnega odbora kot izvršilnega organa delavskega sveta v podjetju v pretekli mandatni dobi ni bila realizirana, zaradi česar bo moral novo izvoljeni upravni odbor izvrševanju smernic poslovne politike im gospodarjenja posvetiti več pozornosti in pri svojem delu zahtevati smernice od delavskega sveta, v praksi jih pa realizirati. Razprava po poročilu je pokazala, da so bili člani delavskega sveta sicer s poročilom zadovoljni, ne pa povsem z delom in vlo-go, ki jo je upravni odbor v pretekli mandatni dobi odigral. Delavski svet podjetja bo moral v prihodnje manj neposredno preko svojih delovnih organov reševati obstoječe probleme upravljanja v podjetiju, temveč bo moral predloge za rešitve predvsem zahtevati od upravnega odbora podjetja in ga aktivirati.
Volivna komisija, ki je pripravila material za volitve in kandidacijsko listo za člane novega Upravnega odbora, je izbrala kandidate, odnosno tak personalni sestav ki naj bi v bodoče zaga-ramtira! upravnemu odboru uspeh pri delu. Ker je število org. enot za predstavniški sistem le-teh v okviru podjetja preveliko, je delavski svet sklenil, da bodo imele naslednje org. enote pri poslovanju upravnega odbora svoje predstavnike kot cpazovavce:
—	centrala, Ljubljana
—	projektivni biro, Ljubljana — Škofja Loka in
—	gradbišče Kranj.
Izid volitev v upravni odbor podjetja je naslednji:
Martin Zajšek, GV Maribor . , . ? .
Stane Kramar, GV Jesenice ....
Jože Kapelj, G V Ljubljana . ? ? ?
Martin Pečovnik, GV Celje.............
Slavko Kostanjevec, GV Ravne . . j Jože Karun, CO Ljubljana .....
Ivan Pigmer, KO Maribor Janez Plemelj, gradbišče Lj.-ok. . .
Drago Bilas, gradbišče Koper . . ; . ing. Saša Škulj, OGP Ljubljana . . .
Namestniki:
Franc Gruden, OGP Ljubljana . . .
Alojz	Šinko, G V Maribor	.	.	?	- i	;
Vlado	Čelik, G V Jesenice	?	.	.	*	.
Ivan Kralj, grad. Lj.-ok. .....?
Franc Nipič, KO Maribor. . ..
Anton Franderajh, gradbišče Koper . 35 glasov Zoltan Železen, GV Ljubljana .... 35 glasov Polde Torkar. CO Ljubljana ... i 35 glasov Borut	Zupančič, GV Celje	...	s	.	35	glasov
Marjan Berčič, GV Ravne	.-	.	v	.	.	35	glasov
Opazovavci:
ing. Franc Rothel, centrala Ljubljana ing. Mitja Killer, projektivni biro Ljubljana Cene Oman, LO Škofja Loka Marjan Golc, gradbišče Kranj
ad 6
Kot običajno je tudi delavski svet podjetja na letošnjem I. rednem zasedanju v začetku, svoje mandatne dobe imenoval organe, preko katerih bo izvrševal svojo funkcijo im naloge, ki bodo predenj postavljene. V ta namen je imenoval vrsto komisij, katere so predočene v sklepu te točke, pri čemer bi ne obravnavali običajnih, ali tistih, ki so z zakonom predpisane in jih DS podjetja ima, temveč lahko iz bežnega pregleda opazimo nekaj novih organov, katerih ustanovitev so narekovale obstoječe potrebe, nerešena vprašanja in problemi podjetja.
V prvi vrsti bi omenili arbitražni svet podjetja, kateri je bil ustanovljen z namenom, da rešuje tiste sporne primere med organizacijskimi enotami ali med organizacijskimi enotami in centralo, ki se v sedanji praksi, zaradi pomanjkanja takega organa, niso reševali in 'jih je v glavnem rešilo življenje samo. Arbitražni svet bo posloval analogno predpisom pravdnega postopka in preko ekspertov za posamezna vprašanja, katera mu bodo v rešitev predlagale org. enote podjetja, V kolikor bi bila katera od spornih edinic zastopana pri stalnih članih sveta, lahko nasprotna stranica zahteva, da se tako osebo eliminira iz postopka za čas reševanja tega spornega vprašanja. Svet ima tri stalne člane, kateri imajo tudi svoje namestnike, začasna člana pa sta predsednika enot, ki sita v sporu. Mandat stalnih članov traja dve leti, začasnih pa samo za tisti čas, ko teče spor.
Kadrovska komisija je - prav tako nov organ, ki ga sistem upravljanja podjetja dosedaj ni poznal. Njena naloga in .delovno področje je predvsem analiza moralno-političnih in strokovnih kvalitet kadrov, s katerimi se bo po perspektivnih predpisih sklepalo delovno razmerje preko centrale podjetja. Istočasno z analizo vsakega kandidata bo ta komisija predlagala organu, ki bo imenovanje izvršil, tudi morebitne variante rešitve kadrovskih vprašanj. Vendar delovno področje te komisije ne bo samo analitičnega značaja, temveč bo spremljala tudi razvoj perspektivnih kadrov v podjetju, predlagala operativnim službam ustrezne ukrepe v zvezi z razvojem perspektivnih kadrov in preprečevala vsakršno zapostavljanje. Vsekakor pa komisija ne bo spremljala in analizirala samo strokovnih kadrov v podjetju, temveč bo svoje delovanje usmerjala tudi na področje razvoja političnih kadrov v podjetju, skrbela za perspektiven razvoj v tem smislu in predlagala DS podjetja, UO podjetja ter vodstvu političnih organizacij ustrezne ukrepe z namenom, da se tudi na tem področju spremlja razvoj perspektivnih mladih ljudi, bodočih članov vodstev tako organov upravljanja, kakor tudi vodstev političnih organizacij.
Tudi dosedanja komisija za pregled pravilnikov o delitvi čistega, kakor tudi osebnih dohodkov je dobila novo delovno področje. Predvsem je ta komisija kadrovsko razširjena s člani kolektiva, ki poznajo področje delitve dohodka po delu in katerih delovna naloga ter skrb bi bila pri sprova-janju funkcij tega organa, da izdelajo za podjetje takšen sistem delitve, ki bo sodoben, ki bo ustrezal svojemu poslanstvu, glede na družbeno-politič-no vsebino sistema.
Kritika političnih forumov, da sedanje nagrajevanje v našem podjetju temelji na osnovah, ki pravzaprav ne predstavljajo uresničitve načela delitve po delu. je narekovala DS podjetja, da imenuje komisijo v ta namen in razširi delovno področje preišnie komisije za pregled pravilnikov o delitvi dohodka. Naloga te komisije je tudi sprovesti sistem obračunskih enot v okviru podjetja. odnosno pripraviti osnove sistema obračunskih enot. s katerimi bi se 'upravljanje deiansko orlbližalo neoobrednemu proizvaiavcu ter bi t? ^ tem čutil stvarni družbeno-politični pomen decentralizacije upravljanja.
35 glasov 35 glasov 34 glasov
34	glasov
35	glasov 35 glasov 35 glasov 35 glasov
34	glasov
35	glasov
35 glasov 35 glasov 35 glasov 35 glasov
Veljavni predpisi zahtevajo formiranje komisij, katerih naloga je prevzem ter prodaja osnovnih ter razhodovanih sredstev Na ta način si je družba za garantiraj a zakonito ravnanje pri manipuliranju z osnovnimi sredstvi. Do sedaj praksa komisijskega poslovanja ni bila vedno sprovedena, za bodoče poslovanje pa je z imenovanjem pristojnih komisij poskrbel delavski svet ter tako zadostil zakonitim predpisom.
Druge komisije, oziroma upravni odbor imajo izdelano delovno področje, ki je pokazalo svoje rezultate že v dosedanji praksi. Zaradi tega jih tu ne bi obravnavali, omembe vredno je samo, da je delavski svet podjetja podaljšal dobo poslovanja za naslednjo mandatno obdobje komisiji za investicije in strokovnemu svetu podjetja. Ta dva organa sta v pretekli mandatni dobi delovala le krajši čas, zaradi česar je potrebno in utemeljeno, da svoje rezultate dela pokažeta po preteku celotne mandatne dobe.
V primeru, da komisije, katere je delavski svet imenoval, ne bi delale, oziroma opravljanje svojih funkcij, je pooblaščen predsednik delavskega sveta zahtevati ne samo poročilo o delu in obrazložitev morebitne nedelavnosti, temveč ima pravico osebno poseči v delo komisije in jo po potrebi tudi sklicati.
adi 3
Komisija delavskega sveta za sestavo pravil je v obliki tez seznanila zasedanje s svojimi dosedanjimi rezultati dela. Teze so člani DS dobili hkrati z vabilom, kar je zagotavljalo, da bodo predloženo snov natančneje pregledali in se tako seznanili z delom komisij. Pri svojem delu, kot' je razvidno iz poročila, je Komisija izhajala iz sedanje organizacije, pri čemer je upoštevala perspektive bodočega razvoja podjetja, kakor tudi moderno koncepcijo organizacije dela in notranjih odnosov. Predlog, odnosno sedanje teze bodoče organizacije podjetja je razumeti kot proces ne pa trenutni akt, ki naj bi bil čez noč izvršen. Predlogi perspektivnega razvoja podjetja in notranjih odnosov zagotavljajo možnost uveljavitve v primeru, da bi se pogoji dela in poslovanja spremenili. Tudi sedanje stanje že kaže določene zahteve v tej smeri, potrebo po čimvečji mobilnosti kapacitet podjetja, po sprovedbi neposrednejšega sistema upravljanja in približevanju proizvodnih problemov temelj nejšim organom upravljanja. Onemogočiti je treba težnje avtarkije, ustvarjanju form podjetja v podjetju ter vsklajevati na najustreznejši način oblike internega poslovanja. Potrebno bo še dosti razprav ter temeljitega dela, da se s sprejemom pravil podjetja zagotovi že tako zelo potrebna urejenost notranjih odnosov. Komisija je v obliki poročila obelodanila dosedanje rezultate svojega dela, namerava pa v krajšem času pripraviti prednačrt pravil podjetja v taki obliki, da bo sposoben za javtio obravnavo.
ad 9 in 13
Zasedanju so bili prikazani tudi pokazatelji položaja gospodarjenja v podjetju, katere je prede čil Šef planskega oddelka. Načni seznanjenja članov delavskega sveta z rezultati dosedanjega poslovanja podjetja je dobil tako zadovoljivo obliko, kar so izrazili tudi član] delavskega sveta v svojih razpravah glede podanih pokazateljev. Iz prikazanih rezultatov je razvidno, da je trenutna situacija zelo kritična na gradbišču Ljubljana-okolica, pri gradbenem vodstvu Celje in v Kranju, Vsekakor je potrebno stremeti, da rezultate dela na ostalih org enotah vsaj obdržimo na dosedanji višini, če že ne izboljšamo, odločno pa je treba pokreniti vse potrebno za rešitev sedanje situacije na prej omenjenih org enotah. Primerjava uspehev našega podjetja glede gospodarjenja z uspehi drugih gradbenih podjetij nam pokaže, da še kar dobro gospodarimo, da sicer nismo nikjer prvi po prikazanih rezultatih, nismo pa nikjer zadnji ali še celo slabi. Ugotovitev, da bi se iz materialnega in tehničnega potenciala podjetja dalo vsekakor iztisniti več, je sicer ‘resnična, vendar pa tudi dosedanji uspehi in rezultati dela nikakor ne dajo povoda za kakšno malodušje, temveč nam na osnovi primernega truda in dela zagotavljajo perspektivni razvoj in boljšo bodočnost.
ad 11
Ne popolnoma urejeni notranji odnosi poslovanja in dela so delavskemu svetu v sedanjem položaju narekovali sprejem sklepa, ki po svoji vsebini pooblašča upravni odbor podjetja, da spor glede prevzema del org. enot, ki poslujejo v istem bazenu, preseka in o prevzemu dela meritorno odloči, ^o se pravi, da saftiostbjho bdločanje upravnega odbora na tej osmo vi temelji glede oddaje del na zasedenosti posamezne org. enote z delom, ekonomske zainteresiranosti za prevzem posla ter potrebi, da razpisano delo vsekakor dobi. Tako načela o decentralizaciji niso kršena, ker prav ta pooblaščajo delavski svet za sprejem smernic glede njihovega izvajanja. Prav samostojen prevzem del je Često vzrok medsebojnih spoirov, katere naj v bodoče z avtoriteto organa upravljanja rešuje upravni odbor.
Vpeljani režim bo veljal po sklepu DS do. sprejetja pravil podjetja, ki todo v prihodnje prevzem del tudi obravnavala. Dela naj se prevzemajo s predhodnim soglasjem organa upravljanja, s čimer se zagotovi skrb proizvajavcev za perspektivo dela, kakor tudi spoznavanje gospodarske problematike s tega področja.
ad 12
Dosedanja praksa oddaje obrtniškh del, je v marsičem veljavni režim docela diskreditirala. Podjetje razpolaga na določenih področjih z lastnimi obrtniškimi kapacitetami, katerim je pri oddaji del vsekakor zagotoviti prednost, kadar so podani enaki pogoji. Pretiravanje v tej smeri bi pomenilo monopoliziranje položaja obratov, obstoječa praksa pa predstavlja često zanje pri raznih ponudbah v konkurenci z ostalimi obrtniki škodo. Da se neurejenost na tem področju odpravi, je delavski svet podjetja sprejel ustrezen sklep ter dal upravnemu odboru podjetja zadevno pooblastilo, da v primeru sipora te stvari odločno reši.
ad 19
Sedanji delavski svet podjetja ima glede svoje kadrovske sestave precej novih članov, ki .še niso delali na področju organov upravljanja. Da bi se izognili pasivnosti in neodločnosti novih članov pri obravnavanju obstoječih problemov gospodarjenja in upravljanja podjetja, je delavski svet sklenil prirediti za svoje člajie v organizaciji kadrovskega oddelka centrale podjetja večdnevni seminar, na katerem bi se vsi člani seznanili z obstoječimi problemi upravljanja in gospodarjenja v podjetju.' Namen seminarja, ki naj bi bil še ta mesec, je predvsem analiza gospodarskih vprašanj internega značaja ter obstoječih problemov, ki se pojavljajo v zvezi z upravljanjem podjetja. S tem bodo člani delavskega sveta prestavljeni v neposredno dogajanje in jim bo hkrati dana možnost, da o vprašanjih, ki se bodo pojavljala na dnevnem redu. s polnim n^navanjem problemov dejansko odločajo in ne samo, kot je to često praksa, formalno.