764
Listek.
napovedujoči nevarni vihar,   ob katerem naj gleda krmar, da reši svoj  čolnič — povede nas, žilave Slovence, do končne zmage v borbi za pravično šolstvo.
Cujmo, bodimo pozorni na vse strani, da se čim prej uresniči tudi druga vrstica besed pesnikovih:
« Zatrli niso spečih,
Ne bodo nas bedečih!«
Koledarji »Narodne Tiskarne«. Videč, kako preplavljajo inozemske firme leto zaletom slovenske pokrajine z raznimi nemškimi koledarji, sklenila j e ,,Narodna Tiskarna v Ljubljani" izdajati slovenskemu narodu vsako leto koledarje raznih vrst v materinščini. Mimo »Dijaškega koledarja«, o katerem smo že govorili, izšla sta še »Skladni koledar« v elegantni obliki (navajajoč katol., protest, in grško-ruske svetnike, praznike na Avstrijskem in žrebanja avstro - ogerskih srečk), cena 50, s poštnino 60 kr., in „Stenski koledar« v štirih barvah, na trdem prilepku (jedini z žrebanjem avstro-ogerskih srečk), cena 25, po pošti 28 kr. Na ta koledarja posebno opozarjamo naše narodne urade, čitalnice, bralna društva, advokate, notarje, trgovce, gostilničarje in sploh vse one Slovence, kateri ju rabijo. Dobivata se v »Narodni Tiskarni« in po vseh knjigarnah slovenskih.
»Narodni koledar za prestopno leto 1892«. Uredil in izdal Dragotin H r i b a r v Celji. — Ta koledar prinaša poleg navadnih koledarskih stvarij životopise in podobe Jgsipa Marna, Jurija Subica, dr. Fr. Celestina in Matije Majarja Ziljskega. Dalje čitamo članek o denarnih zavodih in denarnih razmerah po Slovenskem in »Razgled po svetu«.   Cena ličnemu koledarju je 45 kr.
Iz muzejskega društva. Dne" 18. m. m. je predaval g. prof. V. Voss o rudninah, ki se nahajajo na obeh straneh podkdrenske Save. Iz njega govora posnemljemo, da se dobiva marmor v jarku Draga za razvalino Katzenstein pri Bdgunjah in da je od tega marmorja izklesan podstavek za Dežmanovo poprsje v muzeji. Na Kranjskem se sploh dobivajo rudnine, za katere se doslej še vedelo ni, n. pr. rdeča arzenova svetlica, ali pa tetraedrit v Koroški Beli. Obsežno in korenito predavanje, katero so pojasnjevali razni nariski in posamični izvodi obravnavanih rudnin, zanimalo je mnoge poslušalce od začetka do konca.
Slovensko gledališče. Predstava dne 1. listopada: »Mlinar in njegova hči.«  Žaloigra v petih dejanjih. Po E. Raupachu, poslovenil Fr. Malavašič.
Predstava dne" 8. listopada: »Lowoodska sirota«, Igrokaz v dveh delih in štirih dejanjih. Poslovenil Davorin Hostnik. — Dasi je ta igra, kakor do malega vsi proizvodi Ch. Birch-Pfeifferjeve, v marsičem pretirana, ima venderle tudi lepe prizore in ponuja igralcu dokaj prilike, da razvija svojo umetnost. Takšni nalogi imata Jovana Eyre in lord Rochester, katera sta predstavljala gospa. Borštnikova in gospod Borštnik ; njiju igranje nam je prijalo popolnoma. Po volji sta nam bili tudi gospodičina Nigrinova in gospd Danilova; naloga gospe Harleighove pa je bila gospodičini Kozjakovi, ki je šele novinka, izvestno pretežka; želeli bi bili mimo tega srečnejše maske. V igranji g. Sršena se je po nekod pojavljal nepotreben patos; predstavljalci drugih manjših nalog so zadoščali. — Med prvim in drugim delom igrokaza je pel operni pevec g. Fr. Bučar arijo Lenskega iz Cajkovskega opere »Evgen Onjegin« ; spremljal ga je na klavirji g. K. Hoffmeister. Občinstvo je g. Bučarja glasno pohvalilo, tako da je dodal še ljubko izvirno skladbo g.   Hoffmeistra.
Predstava dne" 15. listopada: »Ženski boj«. Veseloigra v treh dejanjih. Spisala G. Scribe   in   Leg o u ve.  Poslovenil R. P. —   »Ženski   boj«  ni najboljša igra,  kar so
Listek.
765
jih napisali Scribe in njega tovariši; marsikaj v nji je izdelano površno, dokaj stvarij je tudi neutemeljenih. Najboljša je še naloga grofice Autrevalove, katero je prav srečno predstavljala gospa Borštnikova. Druge naloge so se izvrševale kolikor toliko dobro, samd da je nekatere igralce cesto zapuščal spomin. Gospa Danilova nam ta pot ni ugajala kaj prida.
Predstava dne" 22. listopada: ,,V vodnjaku". Opera v dveh delih. Spisal R. S. Poslovenil Fran Gerbič. Uglasbil Viljem Blodek. — Opera ,,V vodnjaku" se je predstavljala že večkrat, vender toli dobro še nikoli. Igralno osebje (gospodičina Da-neševa, gospd Gerbičeva, gospod Štamcar in gospod Bučar), orkester, moški in ženski zbor, vse je proizvajalo svojo nalogo tolikanj skrbno, da je bila ta predstava izvestno najboljša izmed  vseh dosedanjih naših opernih predstav.
O ljudskem štetji leta 1890. Po dunajski »Statistische Monatsschrift« se je naštelo koncem minulega leta v tostranski državni polovici prebivalstva s slovenskim občevalnim jezikom 1,176.535 duš proti 1,140.304 prebivalcem leta 1880., tedaj se je pomnožilo v absolutnem številu za 36.231 duš, ali za 3"i8°/0. Izmed teh šteje Kranjska 466.257, Štajerska 400.367, Goriška in Gradiščanska 135.036, Koroška 101.030 in Istra 44.390 prebivalcev s slovenskim občevalnim jezikom.
„Bilder aus Krain I." Im Gebiete der Steiner Bahn, von Johann Sitna, illu-striert von Ladislaus Benesch. Nedavno je izšla pod tem naslovom v zalogi Bambergovi lična knjižica, kateri je namen, seznaniti domačine in tujce z lepotami naše Kranjske. Znano je, da celo slaba podoba bolje predočuje vsako stvar, nego najlepši popis. Zato je tudi ta knjižica bogato okrašena z ilustracijami, katere je izdelal znani naš rojak L. Benesch. Seveda moramo težišča tej knjigi iskati v ilustracijah; namen tekstu je le nekako spremljati razne podobe in omenjati, v katerih krajih je ta ali oni prirodni prizor, ta ali ona slikovita pokrajina. Ilustrator mora imeti popolno slobodo narisati, kar se mu vidi slikovito in lepo, sposobno za podobe. Seveda ima časih malo uspeha; v nekaterih krajih ne dobi lahko stvarij, ki bi bile vredne, da se narišejo; od tod prihaja, da niso vse ilustracije jednake maleriške vrednosti, da umetnik ni vseh izdelal z jednakim zanimanjem in jednako veselo. Ako primerjamo n. pr. »Pogled s Straže« na I. strani, »Okrešljevo kočo« na 9. strdni, grad »Vevče« na 68. strani, »Na Kranjskem zidu« str. 84., »Grapo v Predoslji« str. 147., »Ostrico« str. 167., slikam »Kolodvor Jarše-Mengiš« str. 25., »grad Goričane« str. 73. »samostan Velesalo« str. 177. i. t. d., iz lahka presodi vsakdo, da so te slike jako različne vrednosti. Toda v obče moramo reči, da so res lepe in da v nas še ni izšla knjiga, ki bi imela jednako dobre in poleg tega izvirne slike. Dokaj zanimivejše bi bile seveda, ako bi ne bila vseh ustvarila ista roka, -. zakaj kolikor več umetnikov, toliko več raznoterosti in zanimivih posebnostij. Jako majhna oblika umetniku tudi mnogo zožuje meje". Temu nabranemu umetniškemu gradivu je bilo pisatelju pridružiti primeren tekst. Naloga ni bila lahka, ako pomislimo, kak6 tesne so bile meje, katerih ni smel prekoračiti, pač pa naj bi toliko krajev in stvarij popisal v prijetni obliki. Tekst ima še dokaj lepe popise raznih krajev, žal, da le po nekod, in kar je sosebno zanimivo, iz knjige se vidi, da pisatelj dobro pozna vse te kraje, da jih je sam prehodil in da mu ni bilo treba zajemati iz tujih virov. Vender bi bilo izvestno živo potrebno opisati tudi kamniške planine, kakor sploh v knjigi pogrešamo marsičesa, kar bi ji ne bilo na škodo. Akoravno se tekstu upravičeno lahko oporeka, da bi bilo možno spisati dokaj boljšega, ima vender izvirnost zase, in to tudi ni brez cene. Splošno moramo priznati, da je knjižica interesom naše dežele koristna in vzpričo popolnoma izvirnih ilustracij ne predraga.   Morda   se založniku   posreči,   druge   oddelke,   katere na-