CEUE, 8. NOVEMBRA 1979 - ŠTEVILKA 44 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
Občani ialske občine bodo v nedeljo ponovno izkazali ne samo solidarnost,
ampak ponovno potrdili simboliko dejstva, da so prvi v Sloveniji pričeli s prakso
samoprispe vko v.
Volilne konference ZK na celjskem območju so ravno te dni na tekočem traku.
Njim bomo predvsem v prihodnji številki posvetili poglobljeno novinarsko
pozornost.
Danes objavljamo predlog vsebinske zasnove Novega tednika. Ponovno iare-
kamo vabilo za sodelovanje vsem in pričakujemo vašo pošto, dragi bralci.
V Izletnikovem avtobusu so dijaku razbili glavo s strojčkom za izdajanje
vozovnic. Vsi razmišljajmo o medsebojnih odnosih. Preveč pozabljamo, da člo-
veka delajo le dejanja.
In za konec poslastica: jutri zvečer ste vabljeni (brezplačno) v halo Golovec na
osrednjo proslavo in javno radijsko oddajo ob 25-letnici Radia Celje. Ne bomo
vas razočarali!
DRAGO MEDVED.
CESTE PRED ZIMO
SOL IN PESEK
Cestno podjetje Celje pripravljeno
Pred dnevi je bil v Ljub-
ljani pri Združenih cestnih
podjetjih Slovenije pogo-
vor, kjer so strokovni de-
lavci sklicatelja spregovo-
rili o pripravah na bližnjo
zimo in njen vpliv na naše
ceste. Ves pogovor je minil
v želji, da s skupnimi napo-
ri poskrbimo, da bi prepre-
čili vsakršno »izvenmer-
sko« negativno stanje na
naših cestah v zimskem ča-
su, do katerega bi recimo
prišlo zaradi tako imenova-
nega človeškega faktorja.
Cestna podjetja in Podjet-
je za vzdrževanje avtocest so
tudi letos, kot vsako leto, pri-
pravili plane zimske službe
in opravili že večino priprav-
ljalnih del za opravljanje
operativnih nalog na magi-
stralnih in regionalnih ce-
stah (4776 km) in avtocestah
(104 km) v Sloveniji. Plani
zimskih služb posameznih
podjetij so sestavljeni dogo-
vorno z upravljalcem teh
cest, to je republiško skup-
nostjo za ceste in predhodno
usklajeni s področnimi upra-
vami javne varnosti, z občin-
skimi skupščinami in s ko-
munalnimi službami.
V letošnji zimi bo na raz-
polago 300 kamionov, 322
čelnih plugov, 67 vlečnih
plugov, 172 malih pošipalni-
kov, 59 večjih posipalnikov,
28 rezkarjev in odmetalni-
kov ter 98 ostalih strojev,
operativne naloge pa bo
opravljalo v zimski službi
okoli 1200 delavcev. V bližnji
zimi naj bi porabili tudi 21
tisoč ton soli.
Kako je z zimsko cestno
službo pri Cestnem podjetju
v Celju? Vinko Orešnik:
»Lani smo porabili na na-
ših cestah okoli 1600 ton soli,
letos pa jo načrtujemo 2000
ton. Trenutno jo že imamo
500 ton, v tem tednu pa še
pričakujemo 200 ton iz Dro-
ge Portorož. Pripravljenega
imamo tudi 10 tisoč kubikov
peska po deponijah na delo-
viščih. Razpolagamo s peti-
mi avtomobili posipači, šest-
najstimi vlečnimi posipači,
šest jih bomo še kupili do
zime, imamo 46 plugov in 10
lesenih plugov. Na višinskih
predelih Planina, 2egar, Za-
vodnje in Cernivec smo že
postavili snežne kole. Mosto-
ve že posipamo. Do 15. no-
vembra mora biti vse pri-
pravljeno. Upamo, da nas
nič ne bo presenetilo!«
TONE VRABL
MITJA RIBIČIČ V
CELJU IN
KONJICAH
Demokratizacija poli-
tičnega dela v občini in
utrjevanje družbene vlo-
ge SZDL, je bila glavna
tema na včerajšnjem se-
,minarju za člane razširje-
nega političnega aktiva
celjske občine na Dobrni,
isto temo pa bo danes po-
poldne obravnaval poli-
tični aktiv v občini Slo-
venske Konjice. V obeh
občinah pri pogovoru o
aktualnih političnih nalo-
gah sodeluje predsednik
republiške konference
SZDL Mitja Ribičič, ki si
je danes dopoldne v ko-
njiški občini ogledal še
proizvodnjo v konjiškem
LIP-u in zreškem
UNIOR-ju.
UM
ŽALSKA OBČINA
»ZA« IZ RAZURM IN SRCA
V nedeljo referendum za 4. samoprispevek
Program četrtega samopri-
spevka je dolgoročna nalož-
ba. Ne prva! Rezultati dose-
danjih so vidni že na vsakem
koraku. Vsepovsod v žalski
občini. Res je, marsikaj iz
objektivnih razlogov ni bilo
mogoče uresničiti, loda so
stvari, ki si jih vsi v občini
želijo. So stvari brez katerih
ne gre. In odveč je znova iz-
gubljati besede o solidarno-
sti. Nerazumljivo bi namreč
bilo, da ljudje ne bi bili soli-
darni do samega sebe. Vsi si
poleg lepega danes želijo še
lepši jutri. In o tem bodo gla-
sovali na referendumu v ne-
deljo. Občani v vsaki krajev-
ni skupnosti vedo, da potre-
bujejo urejeno otroško var-
stvo. Kdo ne bi svojim malč-
kom privoščil brezskrbnega
dopoldneva? Želimo, da bi
se naši otroci v šolah čim več
naučili in da bi jim bilo še
lepše kot je nam? Je odgovor
na to vprašanje sploh potre-
ben?! Kdo si ne želi lepo ure-
jenega kraja? Novih cest, či-
stilnih naprav, urejene kana-
lizacije ... Vse to bomo imeli.
In poskrbeli poleg vsega še
za svojo lastno varnost in s
tem tudi zaščito vsega, kar
smo doslej s skupnimi moč-
mi ustvarili.
Žalska občina je zadnja le-
ta napravila velik skok na-
prej. S spodnjega dela raz-
predelnice razvitosti sloven-
skih občin se je uvrstila v
sredino. Tudi po zaslugi sa-
moprispevkov. In dejstvo je,
da je tudi program četrtega
samoprispevka sestavni del
srednjeročnega načrta razvo-
ja občine Žalec. Občani in
delovni ljudje bodo tako
skupaj z združenim delom
reševali probleme, ki so
skupni ter z rešitvijo le teh
pomagali razvijati večjo pro-
izvodnjo in dosegati večjo
produktivnost.
Predsednik SO Žalec Vla-
do Gorišek pravi, da bo iz-
gradnja    potekala    preko
ustreznih samoupravnih in-
teresnih skupnosti. Tako bo
tudi najbolj pregledna pora-
ba sredstev, oziroma izvaja-
nje celotnega programa, saj
bodo delegati samoupravnih
interesnih skupnosti lahko
tekoče spremljali pritok in
porabo sredstev ter realizaci-
jo zastavljenih nalog.
V NEDELJO BODO SA-
VINJCANI GLASOVALI
ZA. Za ^ svoj lepši jutrišnji
dan.
O vzdušju na posameznih
voliščih pa bomo neposre-
dno poročali v nedeljo tudi
na Radiu Celje.
JANEZ VEDENIK
PREHRANA SREDNJEŠOLCEV
CMOK V GRLU
Le 52% dijakov kosi v šoli.
Zdravstveni delavci pogo-
sto opozarjajo na podatke o
zdravstvenem stanju sred-
nješolske mladine. Ta mla-
dež namreč ni tako zelo zdra-
va, kot bi sicer želeli, da bi
bila in pesti jo že vrsta neh-
valežnih obolenj. Zdravstve-
ni delavci pa dalje pravijo,
da ne ravno bleščeči zdrav-
stveni sliki srednješolske
mladine botruje med drugim
tudi nezdrava in neredna
prehrana. In lahko jim verja-
memo na besedo, posebej ob
podatku, da le 52 odstotkov
celjskih srednješolcev mali-
ca oziroma kosi v šoli.
Se ni tako zelo daleč čas,
ko so dijaške in študentske
kuhinje slovele kot boljše.
Danes pa je bistveno druga-
če. Ne samo, da dijaške kuhi-
nje nič več ne slovijo naokoli
kot cvet kulinarike, za povrh
jih je vse rnanj in manj. Tudi
v Celju je zato vse manj dija-
kov, ki imajo na srednjih šo-
lah urejeno prehrano. Takile
so podatki: Celje »premore«
7588 dijakov in učencev na
srednjih šolah, med njimi pa
je kar 5121 vozačev. Od
skupnega števila dijakov pa
jih prejema na šolah malico
aU kosilo le 3969 ah 52,30%.
Podatek je zaskrbljujoč.
Med drugim tudi zato, ker
sta kar dve celjski srednji šo-
li čisto brez šolske kuhinje.
Tako Pedagoški šolski cen-
ter, ki je kuhinjo ukinil zara-
di pomanjkanja denarja in
pa Kovinarska in oblačilna
šola na Mariborski cesti v
Celju. Daleč najbolje pa ima-
jo prehrano urejeno srednje-
šolci na SKIMC v Storah.
Toda na tej šoli so uspeli
zainteresirati uporabnike, to
je delovne organizacije, da
prispevajo za malico bodo-
čih delavcev prav tako kot za
vse ostale delavce.
Glede na problematičnost,
ki veje iz celotnega sklopa
srednješolske prehrane, so v
Celju razmišljali o določenih
potezah že v okviru občin-
skega odbora RK. Vendar pa
je obseg problema takšen, da
zadeva domala vse občine
celjskega območja, saj se iz
njih vozijo dijaki vsakodnev-
no v šolo v Celje. Zato vse
kaže, da bodo o tem vpraša-
nju razpravljali na svetu
osmih občin.
Seveda pa bi morali o tem
razmišljati še kje. Morda v
gostinskih organizacijah v
Celju, kjer bi se morali vpra-
šati, zakaj ni v Celju tja od
Železniške postaje pa do
Slandrovega trga, kjer je
pravzaprav srednješolsko
križišče, niti ene same mleč-
ne restavracije? »Zvezdo«
moramo pri tem takoj črtati,
to ni mlečna restavracija, s^j
v njej še čokoladnega mleka
nimajo! Imajo pa seveda ka-
vico s smetano, ki je kot na-
lašč jutranji obrok za prebu-
jajoče se srednješolske že-
lodce.
DAMJANA STAMEJCIC
CEUE: SKRB
ZA BORCE
Za izvajanje zobozdrav-
stvenega varstva borcev
NOV po predloženem pro-
gramu, ki se izvaja od 1. 4.
1979 do 1. 5. 1980 so s poseb-
nim sporazumom opredelje-
na sredstva v višini 1,750.000
dinarjev. Zobozdravstveno
varstvo borcev NOV izvaja
tozd Zobozdravstvo Celje v
posebni ambulanti zdrav-
stvene postaje Vojnik, kot
tudi v drugih ambulantah
zdravstvenega doma v Celju.
I 25 LET RADIA CELJE
JUTRI V GOLOVCU
Nastopila bo vrsta uglednih gostov
Jutri ob osemnajsti uri bo
v dvorani Golovec prijetno.
Prijetno seveda za vse tiste,
ki bodo prišli na zaključno
prireditev ob 25-letnici radia
Celje. Vsega bo dovolj. Naro-
dnih pesmi, zabavnih melo-
dij, humorja... Nastopili bo-
do naši stari znanci, brez ka-
terih si radijskega sporeda
sploh ne moremo predstav-
ljati. Za vedro razpoloženje
bodo poskrbeli vedri zvoki
ansambla Vikija Ašiča. Mar-
jana Deržaj bo s svojim ne-
posrednim nastopom tudi
tokrat očarala. Elda Viler je
po mnenju glasbenih stro-
kovnjakov ena najboljših ju-
goslovanskih pevk. Ce so ji
navdušeno ploskali po vsej
domovini, Evropi, Sovjetski
zvezi in naši ljudje v daljni
Avstraliji, potem ni vzroka,
da ne bi njen čudoviti glas
navdušil tudi jutri zvečer. Bi
bilo prav, če bi ob vsem sku-
paj pozabili na našo Celjan-
ko Tatjano Dremelj, ki je že
nepogrešljiva pevka na na-
ših festivalih? In če Ivo Moj-
zer že ni hotel nastopiti na
letošnjih Dnevih slovenske
zabavne glasbe, potem bo
rad zapel vsem poslušalcem
Radia Celje, ki se bodo jutri
zbrali v celjski dvorani Golo-
vec. Tu pa je seveda še To-
maž DomiceZlj, ki kar na-
prej zmaguje na Dnevih slo-
venske zabavne glasbe in ga
izredno cenijo tudi v drugih
republikah. Vse pevce bo
spremljal ansambel Iva
Umeka, produčenta za za-
bavno glasbo na ljubljan-
skem radiu, sicer pa Celjana.
Gledališčnike iz Celja, ki so
stalni sodelavci našega in va-
šega radia tudi ne gre prezre-
ti. Nastopila bo Grupa Poeti-
ca. Zadnje čase je najbolj po-
slušana oddaja na celjskem
radiu Žveplometer. Prav je,
da se vrli žveplomerci pred-
stavijo tudi v dvorani Golo-
vec. Nekaj lepih narodnih pa
bodo zapeli Celjski moški
komorni zbor in Frankolov-
čani..
Sicer pa ni, da bi vse skriv-
nosti izdali že vnaprej. Jutri,
v petek ob osemnajsti uri se
dobimo v dvorani Golovec.
Prireditev bo neposredno
prenašal Radio Celje, v nede-
ljo pa boste lahko poslušali
"še posnetek dela javne radij-
ske oddaje. Vstop je brez-
plačen. Naj bo to naše darilo
vsem zvestim poslušalcem.
JANEZ VEDENIK
PRi RADEČAH NOV MOST
Južno od Radeč raste iz struge Save nov most, ki boj
prihodnje leto za vselej razbremenil Radeče prometa poj
njihovih ozkih ulicah. Most bo s Štajerske strani segel naj
Dolenjsko pri Hotemežu, odprl ozko grlo in dal Radečami
zadihati pri urbanističnem razvoju. Most gradi TOZD Laško j
gradbenega podjetja »Ingrad«, ki se bo, kot pravijo v vod-
stvu tozda, specializiral za gradnjo mostov. Gradnja prečne
ploskve mostu bo posebnost, toda o tem ob priložnosti
podrobneje.
(Foto: David)
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 44 - 8. november 1979
OB MEDNARODNEM LETU OTROKA
POMOČ NAJŠIBKEJŠIM
Solidarnostna akcija za nabavo inl€ubatorJev
Svet za spremljanje druž-
benoekonomskega položaja
žensk pri občinski konferen-
ci SZDL v Celju ter občinski
sindikalni svet, sta pobudni-
ka družbene akcije, ki ima
namen ob mednarodnem le-
tošnjem letu otroka opozori-
ti na tista področja družbene
skrbi zanj, ki so ob sedanjem
tempu življenja ostala ob
strani.
Skrb za zdrav razvoj naših
otrok je prav gotovo ena od
osnovnih načel celovite
družbene skrbi zanj, poveča-
na skrb za zdrav razvoj v
prvih dneh življenja pa nas
še močneje obvezuje.
V tozdu Centra zdravstve-
nega varstva žena v Celju je
pred leti nastal poseben od-
delek za neonatalno (poporo-
dno) pediatrijo. Na tem od-
delku oskrbujejo letno
okrog 3000 novorojenčkov,
od katerih jih ima približno
200 ali 6,6 odstotkov poporo-
dno težo pod 2500 gramov. V
tej skupini otrok sta dve tret-
jini takih, ki so rojeni pred
37. tednom in so torej nedo-
nošenčki. Približno 30 od-
stotkov pred 37. tednom ro-
jenih nedonošenčkov potre-
buje nego v izoleti (inkuba-
torju), kjer bodo najbolje ob-
varovani pred zunanjimi
vplivi. Inkubatorje potrebu-
jejo tudi za obsevanje novo-
rojenčkov, ki imajo zlateni-
co. Letno obsevajo zaradi
zlatenice približno 500 novo-
rojenčkov, z obsevanjem pa
se jih da hitro pozdraviti. No-
vorojenček z nizko porodno
težo ostane v inkubatorju,
dokler ni sposoben za življe-
nje izven njega.
Glede na zahteve sodobne
neonatalne pediatrije bi po-
trebovali v Celju več inkuba-
torjev. V letu 1978 so enega
že naročili in ga sedaj priča-
kujejo, prav tako načrtujejo
nabavo enega inkubatorja v
letošnjem letu. Da pa bi lah-
ko nudili večjemu številu ne-
donošenčkov oskrbo na neo-
natalnem oddelku v Celju in
da bi jih manj pošiljali v
Ljubljano,, bi nujno potrebo-
vali vsaj še dva inkubatorja.
To ne bi bila samo pridobi-
tev v strokovnem pogledu,
ampak tudi v finančnem, saj
bi na ta način korenito
zmanjšali stroške prevoza in
dražjega oskrbnega dne v
kliničnem centru.
Zato bomo v letošnjem le-
tu združili svoja prizadeva-
nja v veliki, človeški solidar-
nostni akciji, kjer bomo zbi-
rali denar za nabavo inkuba-
torjev za nedonošenčke.
Svet za spremljanje druž-
benoekonomskega položaja
žensk pri občinski konferen-
ci SZDL v Celju, ki bo tudi
spremljal in koordiniral po-
tek celotne akcije, predlaga
združevanje sredstev, ki jih
sicer namenjamo: za obdari-
tve, zakuske in proslave ob
osmem marcu, za vence in
šopke na grobove umrlih
svojcev in sorodnikov, za
šopke materam ob rojstvu
otroka, za novoletne čestitke
in ob drugih priložnostih.
O vseh prispevkih, ki se
bodo stekali na poseben žiro
račun, bomo sproti obveščali
širšo javnost, prispevke pa
lahko nakazujete na žiro ra-
čun pri OK SZDL Celje -
50700-679-6466 s pripombo
- za inkubator.
ZDENKA STOP AR
ŠMARSKI PRORAČUN
DOUU DENAR
Prepotrebna dodatna sredstva
Republiški sekretariat za
finance je na posebno vlogo
Izvršnega sveta šmarske ob-
činske skupščine dodatno
odobril 2,431.000 dinarjev v
občinski proračun. Pravza-
prav so to sredstva, ki so
šmarski občini v lanskem le-
tu ostala nerazporejena. Ker
pa je Šmarje »dopolnjevana«
občina, je zaprosila republi-
ški sekretariat za finance, da
bi smela letos uporabiti ta
sredstva v čisto določene na-
mene.
Tako je Izvršni svet pred-
lagal, da bi milijon dinarjev
namenili zadostitvi potreb
ljudske obrambe. Sredstva
za ta namen bodo uporabili
za nabavo vojaške opreme in
opreme za potrebe civilne
zaščite, za vzpostavitev ne-
katerih telefonskih zvez in za
sofinanciranje nekaterih
družbenih objektov na baz-
nih lokacijah. Podrobnejšo
razporeditev teh sredstev bo
opravil svet za ljudsko
obrambo in družbeno samo-
zaščito skladno s svojo pri-
stojnostjo. Nadaljnjih 575 ti-
soč dinarjev bodo namenili
za funkcionalno delovanje
šmarskih krajevnih skupno-
sti. Denar bodo skupnostim
razdelili na osnovi razdelilni-
ka, ki velja tudi za ostala
sredstva proračuna. Del do-
polnilnih sredstev - 836 tisoč
dinarjev - bodo porabili tudi
za nabavo nove telefonske
centrale v upravni stavbi ob-
čine Šmarje. Stara je namreč
že dotrajana in komajda še
zmore telefonske obremeni-
tve iz skupščinskih upravnih
služb, sodišča, milice in
družbenopolitičnih organi-
zacij. Končno pa bodo 20 ti-
soč dinarjev dodatnih sred-
stev dobili tudi borci v kra-
jevni organizaciji ZB Šmar-
je. Denar pa bodo porabili za
pripravo srečanj z borci iz
drugih republik.
O predlogu za takšno raz-
poreditev dopolnilnih sred-
stev občinskega proračuna
so se izrekli tudi delegati na
zadnji seji občinske skup-
ščine.
DS
17 NOVIH SEKRETARJEV
Ponekod so komunisti v šentjurski občini že opravili vo-
lilno programske konference. Nekatere bodo stekle v na-
slednjih dneh in vseh 35 osnovnih organizacij ZK v šentjur-
ski občini bo konference zaključilo do 15. novembra.
V novem mandatnem obdobju bodo funkcije partijskih
sekretarjev v veliki meri prevzeli mladi komunisti in tudi
ženske, saj bodo v občini izvolili 50% novih sekretarjev.
Tudi vsebinske razprave komunistov na volilnih konfe-
rencah so zasnovane na. najbolj aktualnih družbenoekonom-1
skih problemih. Povsod pa poteka razprava tudi o sklepih 5. J
seje CK ZKS. j
Na volilnih konferencah so se do sedaj sestali komunisti]
šentjurske osnovne šole, v TOLO, KK - lastna proizvodnja,']
KS Dramlje in v Bohorju.___ MP '
ZRCALO
RIŠE: BORI ZUPANČIČ
TKS CELJE
TRETJIČ JE USPELO
Kdai v Celju telovadni dom?
7. seja skupščine Telesno-
kulturne skupnosti Celje je
bila v torek, 30. oktobra,
srečno pripeljana do konca.
Srečno predvsem in samo
zato, ker je junija bila po-
polnoma nesklepčna in se
sploh ni začela, ponovljena
22. oktobra pa je prenehala
delovati zaradi nesklepčno-
sti, ki se je pojavila z odha-
janjem delegatov med posa-
meznimi točkami precej ob-
širnega dnevnega reda.
Zaradi ene polovično in
dveh sploh ne dodelanih
točk, so se delegati znova se-
stali v torek ob 12. uri. Dele-
gatov je bilo krepko dovolj
(ali to pomeni, da se sej raje
udeležujejo med delovnim
časom), vse skupaj pa je zno-
va postalo »nestrpno« nekaj
minut pred štirinajsto (ko-
nec dela?)! Pa pustimo to ob
strani, bolj pomembno je, da
je predsedujoči Franc Ram-
skugler uspel precej reizgiba-
no besedno barko delegatov
speljati v varen pristan.
Ocena razvojnih možnosti
telesne kulture v celjski ob-
čini za leto 1980! Doseženi so
bili premiki, nekje bolj,
drugje manj, z vsem pa ne
kaže meriti zadovoljstva. Na
področju športne rekreacije
je bilo premalo storjenega za
večjo vključitev žensk in sta-
rejših občanov. Se vedno ob-
stajajo problemi z rekreacijo
in površinami zanjo v krajev-
nih skupnostih. Za takšno
delo primanjkuje tudi stro-
kovnih kadrov. To in še mar-
sikaj drugega bo treba rešiti
v prihodnjem letu.
O razvojnih.možnostih te-
lesne kulture v celjski občini
za obdobje 1981-85 je podal
informacijo Bojan Planin-
šek, sicer predsednik Izvrš-
nega odbora TKS. Predvsem
je izpostavil dejstvo, da reše-
vanje problemov telesne
kulture ni samo problem
TKS, ampak je to treba us-
klajevati tudi z dmgimi sa-
moupravnimi interesnimi
skupnostmi. »Sedanji sred-
njeročni plan, ki se počasi iz-
teka, smo ne samo dosegli,
ampak tudi presegli. Torej ni
mesta za bojazen. Vse skupaj
pa rabi iztočnico za skupno
nadaljnje delo v letih
1981-85.«
Med vprašanji delegatov
ob zaključku 7. seje skupšči-
ne TKS gre izpostaviti dve.
Pavle Božič je vprašal, kdaj
bo v Celju postavljen nov te-
lovadni dom. Ne za Gaberje,
ampak za Celje. Bojan Pla-
ninšek: »To smo vnesli v
plan lO TKS.« Mirana Hor-
vata je zanimalo, kaj je z na-
daljnjo usodo Glazije, ki je
vrsto let dobro služila tudi
dejavnosti telesne vzgoje v
posameznih šolah. Bojan
Planinšek: »Vedeli smo, kaj
se dogaja z Glazijo. Zamenja-
va bo Skalna klet. Poseben
problem je predstavljalo tu-
di stanovanje oskrbnice pa
smo tudi to rešili.«
Mnogi delegati s takšno
oceno, da gre za zamenjavo
športnih površin, niso bili
zadovoljni in so omenili
vrsto primerov iz prejšnjih
let, ko so Celjani izgubljali
pod isto besedo »zamenja-
va« športne objekte, kasneje
pa ustreznih zamenjav ni bi-
lo. Sicer pa ostane to t^ma za
eno izmed delovnih nalog v
prihodnosti.
Občutljivo pa bo tudi re-
ševanje odgovornosti dele-
gatov za to skupščino, kajti
zelo neprijetno bi bilo, da bi
postala praksa, da bi kakš-
no sejo morali sklicati tri-
krat, tako kot recimo zad-
njo. Ce bi bili delegati ak-
tivnejši in zavestno bolj
pristopni v številnih doga-
janjih, potem tudi seje zara-
di »neumestnih« vprašanj
po dodatnih pojasnjevanjih
ne bi trajale predolgo. Nero-
dno pa je, če je treba delega-
tu dajati pojasnilo za stva-
ri, ki so bile recimo že ob-
javljene ter poleg tega tudi
ustno pojasnjene.
TONE VRABL
KAREL
POLUTNIK
Svojih 51 let prenaša
kot mladenič. To so obre-
sti od športa, rokometa
(sodi med najvišje Celja-
ne), od atletike, kjer je de-
gal kroglo in disk v zavi-
dne daljave. Da o ribištvu
sploh ne govorimo, kajti
prosti čas, ki ga sicer ni
veliko, preživlja na brego-
vih rek, jezer, potokov in
v čolnu na slani vodi. 21
kilogramski sulec je nje-
gov kapitalni ulov.
Za stavca so ga krstili v
Rodetovi tiskarni. Tride-
set let je delal kot grafik.
Na specializaciji v Švici
se je seznanil z novostmi
in jih v glavi pretihotapil
v celjsko tiskarno. Pri
najnovejši usmeritvi AE-
RA na področju grafike
nima ravno majhnih za-
slug.
Je že sedem let »dislo-
cirani« direktor radeške-
ga »MUFLONA«. Komer-
cialno vodstvo podjetja je
namreč v Celju. Njegov
delovni dan je razpet med
Celjem in Radečami in
poslovnimi potovanji. Je
individualni poslovni or-
gan tovarne, ki s 150 za-
poslenimi ustvarja 280
milijonov novih dinarjev
dohodka in ki v svojo
proizvodnjo vključuje iz-
delke, ki so edini v državi.
Pač rezultat radovedne
ukaželjnosti moža, ki ni
hodil v Švico tratit čas,
čeravno je tudi tam izvle-
kel iz bistrih voda prene-
katero postrv.
V celjski tiskarni je bil
vodja komerciale, pred
tem pa precej let kot sta-
vec soustvarjal tudi naš
časnik.
»Cas počeli vse,« tako
pravi, ko ima v mislih pe-
ripetije okoli AERA pred
kakimi devetimi leti. Da-
nes »MUFLON« odlično
sodeluje z Aerom.
Med tem mu je srebro
obarvalo lasišče. Odboj-
ka, disk in krogla so pred-
met spominov. Ribe pa še
dolgo ne bodo imele miru
pred njim. Neprestano
meče trnek. Ce ne vleče
kakšna riba ima na vabi
kakšno dobro poslovno
odločitev.
Energije ima dovolj,
hrust kot je.
JURE KRAŠOVEC
OBRAZV
TOVARIŠKO RAZSODIŠČE
PRESOJA,ODLOČA
Sodbo je izreklo v 38 primerih.
Tovariško razsodišče pri
Občinski konferenci ZKS
Celje se je v času od januarja
lani do oktobra letos sestalo
na sedmih rednih sejah in na
njih obravnavalo 38 prime-
rov. Pri tem je obravnavalo
dejanja in obnašanja posa-
meznih članov Zveze komu-
nistov, osnovnih organizacij
in organov z vidika progra-
ma ZKJ, statutarnih od-
nosov znotraj organizacije,
ugleda Zveze komunistov
ter moralnih in etičnih načel,
za katera se bojuje Zveza ko-
munistov. Odločalo je tudi o
pritožbah zoper sklepe os-
novnih organizacij ZK ter
zoper izključitve in črtanje iz
članstva Zveze komunistov.
Od 38 vlog, ki jih je tovariško
razsodišče obravnavalo, so
člani 33 primerov pozitivno
rešili, 32 obravnavanih so
ponovno sprejeli v Zvezo ko-
munistov, pet vlog pa so za-
vrnili. Člani tovariškega raz-
sodišča so enkrat tudi znižali
vzgojni ukrep, en ukrep
osnovne organizacije pa so
potrdili. V zadnjem obdobju
delovanja se tudi nobeden
od obravnavanih ni pritožil
zoper sklep tovariškega raz-
sodišča.
Kljub temu pa člani tega
organa ugotavljajo, da v poli-
tični praksi osnovnih organi-
zacij še vedno ostaja neizko-
riščeno statutarno določilo o
vlogi tovariškega razsodišča,
prek katerega naj bi osnovne
organizacije in organi Zveze
komunistov presojali ravna-
nje in obnašanje članov ZK,
osvetljevali okoliščine in
ugotavljali dejansko stanje
sporov, se soočali z različni-
mi pogledi, stališči in mnenji
o spornih vprašanjih. Kajti
prav s takšnim ravnanjem bi
dejansko ustvarili bolj de-
mokratične, humane in tova-
riške odnose med člani Zve-
ze komunistov v osnovnih
organizacijah in drugih orga-
nih zveze komunistov, d. s.
MILENA
MUHIČ NA
ŠMARSKEM
ODRU
Oder kulturnega doma
v Šmarju bo imel v petek,
9. novembra ob 19.30 v
gosteh mariborsko gleda-
liško igralko Mileno Mu-
hič, ki bo Smarčanom
predstavila nadvse popu-
larno monodramo M. Vu-
četiča LIZIKA. Igralka je
z omenjeno monodramo
že krepko presegla 100
ponovitev in bo vsekakor
za šmarsko občinstvo le-
pa gledališka poživitev v
teh jesenskih dneh.
Naj omenim še to, da se
bo v letošnji sezoni na
odru kulturnega doma v
Šmarju zvrstilo še nekaj
gledaliških gostovanj
drugih poklicnih gleda-
lišč iz Slovenije, amater-
skih skupin iz drugih kra-
jev in domače gledališke
skupine.
§t. 44-8. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 3
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
PRVI KORAKI
Le samoupravne odločitve
v celjski, pa tudi drugih
občinah na našem območju,
smo začeli s prvimi temelji-
tejšimi razpravami o preo-
brazbi stanovanjskega go-
spodarstva. Tako sta o ce-
lem svežnju nalog s tega po-
dročja v ponedeljek raz-
pravljali predsedstvi občin-
skega sindikalnega sveta in
občinske konference SZDL
v Celju, v torek celjska ob-
činska skupščina ter repu-
bliška, danes zjutraj druž-
benopolitični zbor konjiške
občinske skupščine; pa še bi
lahko naštevali.
Dejstvo je, da smo v stano-
vanjski izgradnji dosegli ne-
dvomne uspehe, da pa z rav-
nijo družbenoekonomskih
in samoupravnih delegat-
skih odnosov v stanovanj-
skem gospodarstvu v celoti
nismo zadovoljni. Material-
na plat problemov je po-
manjkanje denarja za teme-
ljito vzdrževanje stanovanj-
skega družbenega fonda, ki
nam v precejšnjem delu že
propada, zato smo se že pred
leti ogreli za ekonomske sta-
narine, do katerih naj bi priš-
li postopoma. Prav pri »po-
stopnosti« _že kasnimo in
vsako odlašanje povzroča
dodatne težave, od katerih
najmanjša prav gotovo ni do-
kajšnja podražitev. Tako de-
lovni osnutek gradiva o uve-
ljavljanju samoupravnih
družbenih in ekonomskih
odnosov v stanovanjskem in
komunalnem gospodarstvu
v celjski občini pred\ideva
postopno uveljavitev eko-
nomskih stanarin v poprečju
za 39 odstotkov višje od se-
danjih s 1. januarjem 1980.
To je razvidno tudi iz seda-
njega osnutka samouprav-
nega sporazuma, ki ga bomo
v javni razpravi pretresali v
vseh tozdih, krajevnih skup-
nostih, na zborih stanoval-
cev. Razprava na zborih sta-
novalcev je še posebej vpraš-
ljiva, če upoštevamo sedanjo
nerazvitost hišne samou-
prave.
Kot kaže so najtrši »oreh«
prav ekonomske stanarine,
in morda še v predlogu nove-
ga zakona o stanovanjskem
gospodarstvu obvezna last-
na udeležba za vsakršno
družbeno najemno stanova-
nje.
V dosedanjih razpravah,
pa tudi na seji predsedstva
občinskega sindikalnega
sveta je bilo izrečeno, so pre-
malo poudarjeni vsi vidiki
družbene pomoči oziroma
subvencij pri prehodu na
ekonomske stanarine za vse
tiste stanovalce v družbenih
stanovanjih, ki imajo manjše
dohodke oziroma slabše so-
cialne razmere. O tem bo naj-
bolj pristojno razpravo lahko
imela samoupravna intere-
sna skupnost socialnega var-
stva v občini.
Namesto zaključka: ubra-
li smo torej prve korake za
temeljito preobrazbo stano-
vanjskega gospodarstva, za
katero tudi ne dvomimo, da
je neizbežna in nujna, ioda^
pametno in pošteno se mo-
ramo dogovoriti, kako in na
kakšen način jo vsi skupaj
lahko uresničimo!
__________________MCCJA UMNIK
POSVEČENO
OTROKOM
Ob mednarodnem letu
otroka sta občinska kon-
ferenca SZDL in zveza
prijateljev mladine iz Ce-
lja organizirali slavnostno
prireditev, ki bo v petek,
9. novembra, ob 18. uri v
Narodnem domu v Celju.
Slavnostna govornica
bo podpredsednica ob-
činske konference SZDL
v Celju Majda Trogarjeva.
V programu bodo sodelo-
vali gojenci glasbene šo-
le, mladinski pevski zbor
1. osnovne šole, recitator-
ji osnovne šole Veljka
Vlahoviča, ritmična sku-
pina TVD Partizan Ga-
berje in mnogoštevilni ci-
cibani iz celjskih vrtcev.
Prostovoljni prispevki na
prireditvi bodo namenje-
ni za otroški oddelek celj-
ske bolnišnice.
Z. S
KRITIČNI DO ZOBOZDRAVSTVA
CVETOČA ČRNA PRAKSA
Nevzdržna čakalna doba tudi v ortodontljl
Člani sveta za zdravstvo,
rekreacijo in telesno kulturo
pri občinski konferenci
SZDL v Celju so na svoji
zadnji seji v preteklem tednu
najprej obravnavali zoboz-
dravstveno problematiko v
celjski občini. Ni jih zadovo-
ljila ugotovitev, da število iz-
drtja zob pada, ker je preven-
tiva, zlasti pa pri predšolskih
in šolskih otrokih, boljša.
Člani sveta so namreč imeli
več kritičnih pripomb v zve-
zi s črno prakso, ki pri zoboz-
dravnikih še' vedno dobro
cvete. In to na račun dolgih
čakalnih dob v zobozdrav-
stvenih ambulantah. Nevz-
držna je tudi čakalna doba
v ortodontiji, saj traja v Ce-
lju kar TRI leta, zdravljenje
pa potem traja še dve do tri
leta. Na 16.000 otrok pride v
Celju en ortodont. Morda bo
položaj v celjskem zoboz-
dravstvu malo boljši, ko bo-
do dobili nove kadre (štipen-
dirajo deset zobozdravnikov
in pet sester) in ko bodo ure-
jeni prostori v zdravstvenem
domu. Do tedaj pa bo ostala
zobozdravstvena problema-
tika v celjski občini še vedno
kamen spotike.
Člani sveta so izražali svo-
je nezadovoljstvo tudi v oce-
ni samoupravnih odnosov v
Zdravstvenem centru Celje,
kjer je prišlo do reorganiza-
cije pred dvema letoma.
Pravzaprav ocena ni bila niti
podana, pač pa je bilo govora
o novi reorganizaciji znotraj
Zdravstvenega centra in si-
cer za zdravstveni postaji
Vojnik in Store. Znotraj
obeh zdravstvenih postaj bo
prišlo do več tozdov, posto-
pek pa naj bi stekel v januar-
ju. Ta reorganizacija bo terja-
la od 30 do 50 novih zdrav-
stvenih delavcev, v enem le-
tu pa naj bi se kadrovski pro-
blem rešil. Na ta način bi §e
po mnenju zdravstvenih de-
lavcev zdravstveno varstvo
približalo ljudstvu, polno pa
bo zaživelo šele takrat, ko
bodo po predvideni sistema-
tizaciji odprta vsa delovna
mesta. Ne smemo pa pri tem
pozabiti, da bo tako zdrav-
stveno varstvo dražje od do-
sedanjega.
Tudi izvajanje zdravstve-
nega varstva predšolskih,
šolskih otrok in mladine v
zdravstveni postaji Vojnik je
nezadovoljivo. Imajo ureje-
no mladinsko zobozdrav-
stvo, drugače pa je s šolski-
mi in predšolskimi otroki, ki
jih je treba voziti v Celje. Le
sistematski pregledi šolskih
otrok so v Vojniku, dočim to
ne velja za predšolske otro-
ke. Oba dispanzerja, ki dele-
ta z mladino, sta polno zase-
dena, saj eden sprejme dnev-
no tudi do devetdeset pa-
cientov. Obljubljena sta si-
cer dva zdravnika, a stano-
vanj zanje še trenutno ni.
ZDENKA STOPAR
»ŠVEJK« ZA DOBOJČANE
Da bi razširili sodelovanje med bratskima občinama Celje in Doboj na vseh poljih
družbenopolitičnega, kulturnega in gospodarskega življenja, je prišlo pred kratkim do
povezave med Amaterskim gledališčem »17. april« iz Doboja in KUD »Zarja« iz Tmovelj pri
Celju. Rezultat prvih stikov je bilo gostovanje trnoveljskih amaterjev v Doboju. Tu so se
namreč predstavili 27. oktobra v veliki dvorani Delavske univerze z Brechtovo komedijo
»Svejk v drugi svetovni vojni« v režiji Štefana Zvižeja. Nastopilo je štirideset igralcev.   ,
Številni ljubitelji gledališke umetnosti v Doboju so z velikim zanimanjem spremljali
dogajanja na odru. Gledalci so uživali v izredni igri gostov in jih na koncu nagradili s
spontanim aplavzom, tudi z željo, da bi kmalu spet obiskali Doboj.
Na svojem prvem gostovanju v SR Bosni in Hercegovini so člani trnoveljske Zarje kot
gostje Amaterskega gledališča »17. april« v Doboju obiskali še srednjeveško trdnjavo,
spominsko kostnico v parku Narodnih herojev ter Radio Doboj. Prav tako so ta obisk
izkoristili za pogovor o nadaljnjem sodelovanju.
Tekst in foto: ZLATKO MISKOVIC
STANARINA
ZA 39% DRA2JA
Verjetno že s f. lanuarjem 1980
Izvršni svet celjske občin-
ske skupščine ima vselej
polne roke dela.
V zadnjem obdobju je raz-
prava o samoupravnih druž-
benoekonomskih odnosih v
stanovanjskem in komunal-
nem gospodarstvu v občini
dobila pomembno mesto.
Izvršni svet je tudi podprl
stališče, da naj se postopek
za prehod na ekonomske sta-
narine prične s prvim ja-
nuarjem prihodnjega leta. In
tako kaže, da se bodo v obči-
ni s prvim januarjem pove-
čale stanarine za 39%, in po-
tem vsako leto vse do 1985.
leta, vendar vselej za nižji
odstotek, od 37 do 15 v zad-
njem letu.
Poročilo o preskrbi s pitno
vodo je naletelo na ugoden
odmev, prav tako prizadeva-
nja kolektiva Komunale, da
zagotovi nove vodne vire v
naslednjih letih in reši tudi
vprašanja, ki so v zvezi z
gradnjo pomembnih vodoo-
srkbnih objektov.
Poročilo o izvajanju pro-
grama drugega samopri-
spevka v celjski občini je po-
trdilo, da bo načrt, kljub za-
mudi, v celoti in pravočasno
uresničen. V treh letih izva-
janja programa drugega sa-
moprispevka se je v skupno
blagajno steklo 97,7 milijona
dinarjev.
Izvršni svet je podprl po-
budo kolektiva celjskega
Prevozništva o ureditvi zač-
snega parkirišča za tovorna
vozila na prostoru bivšega
svinjskega sejma. V ta na-
men je izvršni svet tudi odo-
bril nekaj sredstev za izved-
bo pomembne naloge.
MB
SVET IN Ml
PIŠE IVAN SENIČAR
43
UTRJEVANJE
DOBREGA
Vsaka pot predsednika Tita v tuji-
no je povečanje živega tkiva naše zu-
nanje politike, utrjevanje prija-
teljstva in sodelovanja med narodi in
deželami, hkrati pa tudi prispevek k
izboljšanju kvalitete mednarodnega
življenja. V najnovejšem primeru je
vse to več kot očitno. Jugoslavija po-
sveča prav posebno pozornost nego-
vanju dobrih, prijateljskih in plo-
dnih stikov z vsemi svojimi sosedi.
Če to prizadevanje ni prav povsod
najbolj plodno, krivda zares ni na na-
ši strani.
Predsednik Tito je bil tri dni v Ro-
muniji. Tja ga je povabil generalni
sekretar romunske komunistične
partije in predsednik SR Romunije
Nicolae Ceausescu. To je bilo že 16.
srečanje dveh predsednikov v zad-
njih petnajstih letih. Obisk predse-
dnika Tita je bil, tako kot smo priča-
kovali, zelo uspešen. Bil je sprejet
zelo prisrčno in prijateljsko, bil je
sprejet kot svetovni napredni držav-
nik, kot dober sosed in dolgoletni
znanec. Oba predsednika sta po
uspešnih pogovorih podpisala jugo-
slovansko-romunsko deklaracijo, ki
je dokaj obsežna in ima najbrž širši
pomen.
Saše stike z Romunijo odlikuje ne-
nehen razvoj plodnega sodelovanja
tako med obema deželama kot na me-
dnarodnem polju. To vsekakor velja
za politične stike, saj se dobro ra-
zumemo, o mednarodnem dogajanju
pa imamo enako ali dokaj podobna
stališča. Temu primerno je tudi go-
spodarsko sodelovanje. Vrednost bla-
govne menjave se je v desetih letih
povečala za šestkrat in bo letos dose-
gla okoli 400 milijonov dolarjev. Sku-
paj smo izgradili hidroenergetski si-
stem Djerdap I, zdaj pa delamo Djer-
dap H. Tako živo je sodelovanje tudi
na drugih področjih. Letos so bili pri
nas dnevi romunske, tam pa dnevi
jugoslovanske kulture.
Omenjena jugoslovansko-romun-
ska deklaracija izraža sicer stališča
dveh dežel o medsebojnem sodelova-
nju in delovanju na mednarodni rav-
ni, toda ko jo človek čita, se ne more
znebiti vtisa, da jo lahko čita kot pri-
ročnik zelo napredno zastavljene zu-
nanje politike, in to politike, ki raču-
na z vsemi bodrilnimi in žalostnimi
dejstvi sodobnega sveta - in vidi pri
tem tudi realne rešitve.
LAKOTA IN
POLITIKA
Na svetu je še več lakote, kot pa se
tega pri vsakdanjem delu in življenju
zavedamo. Tudi na statistike, ki jih
kdaj pa kdaj prebiramo, smo se sko-
raj navadili. Res je, da naša dežela v
svoji zunanji politiki zasleduje cilje,
ki naj omejijo in odpravijo lakoto v
svetu. Tudi pomoč smo dajali več-
krat, pa naj gre za pomoč po državni
»liniji* ali za pomoč, ki so jo že veli-
kokrat zbirali naši pionirji in mla-
dinci za tiste, ki se bojujejo za to, da
bi preživeli. Vendar ljudje umirajo
od lakote, zaradi bolezni in drugega
pomanjkanja.
Grozljivo otipljiv in tragičen pri-
mer tega je Kampučija. Po podatkih
mednarodnega Rdečega križa se je
število kampučijskega prebivalstva
v zadnjih petih letih zmanjšalo od
okoli 7 milijonov na 3 do 4 milijone
ljudi. Otrok izpod 5 let skoraj ni vide-
ti, saj je nataliteta povsem padla. Pol
milijona otrok je izgubilo svoje star-
še. Stradajo ljudje v Kampučiji in
tudi mnogi tisti, ki so od tam pobeg-
nili in zdaj nemočni čakajo po raznih
taboriščih, da umro ali da preživijo.
Svetovna javnost je postala pozor-
na tudi na ta problem v okviru zaple-
tene krize v jugovzhodni Aziji. Viet-
nam je okupiral Kampučijo in posta-
vil novi kampučijski režim v Phnom
Penhu, sile zakonite vlade Demokra-
tične Kampučije pa se še po devetih
mesecih bore po gozdovih in hribih.
Izgleda pa, kot je bilo rečeno, da na
eni in drugi strani ljudje umirajo od
lakote in da grozi resna nevarnost, da
se kampučijsko ljudstvo še enkrat
prepolovi. Generalni sekretar OZN
Kurt Waldheim je zaradi tega sklical
v New Yorku mednarodno konferen-
co, ki naj bi pripravila program po-
moči Kampučijcem v vrednosti 111
milijonov dolarjev. Konferenca se je
začela. Glavni problemi pa so, kako
zbrati sredstva in še posebno, kako
zbrana sredstva razdeljevati. Vlada
Demokratične Kampučije prosi za
pomoč in želi, po informacijah, da jo
razdelijo vsem. Pnompenški režim bi
sprejel pomoč, toda samo za svojo
stran in s pridržkom, da izključno
njemu pripade pravica razdeljeva-
nja. Jugoslavija se zavzema za pomoč
vsem, razdeljujejo pa naj jo izključno
mednarodne organizacije.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 44 - 8. november 1979
10 LET V SLOVENSKIH ŽELEZARNAH
JEKLO KALI ČLOVEKA
Razgovor z dIpL Inž, D. Burnikom
Tri slovenske železarne Je-
senice, Ravne in Store so
pred desetimi leti z referen-
dumom svojih delovnih ko-
lektivov odločile delati še
bolj povezano v Združenem
podjetju Slovenske železar-
ne. Njim so se 1973. leta v
najbolj živahnem obdobju
uveljavljanja delavskih
ustavnih amandmajev prik-
ljučili še štirje kovinski pre-
delovalci, TOVIL iz Ljublja-
ne, ŽICNA iz Celja, VERIGA
iz Lesc in PLAMEN iz Krope
ter METALURŠKI INSTI-
TUT iz Ljubljane. Slovenske
železarne so prerasle v enega
najmočnejših slovenskih
sozdov in ves čas dokazovale
svojo trdnost, smiselnost in
učinkovitost, čeprav se s
tem, v kritični politični nevi-
hti pretresanja učinkovitosti
na Slovenskem pohvali le
redka sestavljena organizaci-
ja združenega dela. Tudi na
celjskem območju imamo
bolj kot ne bridke sozdovske
izkušnje!
O deset letnih sozdovskih
izkušnjah v Slovenskih žele-
zarnah, pa v poslovni skup-
nosti proizvodnje in predela-
ve jekla, smo se pogovarjali s
predsednikom kolegijskega
poslovodnega organa Žele-
zarne Store, dipl. ing. Duša-
nom Burnikom.
>SOZD Slovenske žele-
zarne praznuje prav sedaj
»Štorska železarna je še
vedno šola za dobre kadre.
Hudo je le, kadar jih izgub-
ljamo, saj so kakovostni ka-
dri vse bolj ključni dejav-
hik vsakršnega razvoja.«
10-letnico svojega uspešne-
ga obstoja in je v celoti
opravičil in potrdil vse ci-
lje, ki so bili postavljeni ob
ustanovitvi. To pa so bili na
kratko: na osnovi bogatih
železarskih tradicij zastavi-
ti proizvodno usmeritev in
organizacijo poslovanja ta-
ko, da bi ob upoštevanju
vseh dosežkov sodobne te-
hnike in znanosti in pred-
vsem delitve proizvodnega
programa ter specializacije
proizvodnje, uveljavili naj-
širše potencialne možnosti
na domačem in tujem trži-
šču,« je jedrnato označil ok-
vir ciljev združevanja slo-
venske črne metalurgije in
dela kovinskih predeloval-
cev Dušan Burnik. In kateri
so glavni uspehi, ki so se
močno odrazili v štorski že-
lezarni?
»Predvsem označuje to
obdobje pri nas v Storah
skokovit razvoj, katerega
zametke smo sicer načrto-
vali že pred letom 1969. Ta
je viden zlasti na komplek-
su Štore II, kjer je tedaj
obratovala samo livarna
strojne litine, v gradnji so
bili valjarna in ostali objek-
ti. Naš razvoj je vseskozi
prepleten z razvojem in nje-
govimi značilnostmi v soz-
du Slovenske železarne, pri
čemer sta značilni tako ko-
ličinska proizvodnja, še
bolj pa asortiman. Mimo-
grede povedano, tudi števi-
lo delavcev se je v tem ob-
dobju podvojilo na sedanjih
35001 Bistvena je bila notra-
nja delitev proizvodnega
programa, čeprav smo v
sozdu obdelovali skupno ce-
lo paleto področij. Ocenju-
jem, da smo bili najuspeš-
nejši pri načrtovanju skup-
nega razvoja, za kar je bil
najpomembnejši temelj
združevanje sredstev. Naša
interna banka je odlično
odigrala svojo vlogo!«
Povprašali smo še o »ne-
dorečenosti«, o tistih po-
dročjih, kjer je sozdu ven-
darle zmanjkovalo sape, ali
pa so bili manj uspešni.
Dušan Burnik: »Najbrž to
velja za prodajno plat soz-
dovske učinkovitosti, zato
prav zdaj razmišljamo o
ustanovitvi posebne orga-
nizacije na področju bla-
govnega prometa znotraj
Slovenskih železarn, prav
tako moramo okrepiti de-
javnost planiranja. Pred-
vsem želimo uveljaviti eno-
ten nastop do skupnih kup-
cev. Zaradi neusklajenosti
smo lahko ,sozdovsko nere-
sni'. Poudariti želim pose-
bej pomen skupnosti proiz-
vodnje in predelave jekla, v
kateri so naši največji soz-
di: Strojegradnja, Gorenje,
Iskra, TAM, Agros in Slo-
venske železarne, namreč
njegov pomen zlasti pri
skupnem načrtovanju ra-
zvoja kovinske predeloval-
ne industrije.«
Izredne uspehe pa so v
Slovenskih železarnah dose-
gli pri krepitvi samouprav-
nega in družbenopolitičnega
dela, v številnih srečanjih
mladine in borcev, športni-
kov, planincev, na področju
amaterske kulture in sploš-
nega društvenega življenja,
kar je posebna kakovost in
razsežnost sozdovske čvrsto-
sti Slovenskih železarn, in v
katerih so štorski železarji
kljub mnogim sedanjim te-
žavam nedvomno dosegli v
zadnjih letih svoj največji
razcvet. Ta razcvet ne ozna-
čujejo samo poslovno proiz-
vodni učinki, ampak pred-
vsem še poglobljeni samou-
pravni odnosi.
MITJA UMNIK
ETOL-IFF CELJE
SADJE v MLEKU!
Pogovor z direktorjem J. Bučerjem
Tovarna arom in eteričnih
olj Etol v Celju je enovita de-
lovna organizacija, ki se uk-
varja v glavnem z naslednji-
mi dejavnostmi; s proizvod-
njo surovin in uslug za pre-
hrambeno, milno - deter-
gentsko in tobačno industri-
jo ter predelavo sadja, za-
čimb, zelenjave, zelišč, goz-
dnih sadežev in drugih kme-
tijskih pridelkov. Lokacij-
sko je razdeljena na dva de-
la: na območje ob Ipavčevi
cesti, kjer so danes v glav-
nem samo še skupne službe
ter ne območje v Skofji vasi,
kjer poteka proizvodnja
arom in predelava sadja.
Te osnovne podatke iz
Etolove »osebne izkaznice«
je dopolnil direktor, dipl.
ing. Jože Bučer:
»Trenutno zaposlujemo
180 delavcev, od katerih je
večina, 100 po številu, kva-
lificiranih oziroma s poklic-
no izobrazbo do vključno
visoke. S svojo proizvodnjo
smo usmerjeni večinoma za
potrebe reprodukcijskega
materiala v prehrambeni,
milno-detergentski, tobačni
industriji in živinoreji, tako
da le manjši del proizvod-
nje, komaj 7 odstotkov,
predstavljajo izdelki za ši-
roko potrošnjo, kot so na
primer razne arome za go-
spodinjstva.«
In kaj pomeni IFF poleg
imena Etol?
»Celjski Etol je 1972. leta
sklenil z družbo Internatio-
nal Flavors & Frangrances
- IFF iz Nizozemske pogod-
bo o skupni naložbi, da bi se
na ta način s skupnimi sred-
stvi in poslovno-tehničnim
sodelovanjem še bolj vklju-
čil v preskrbo jugoslovan-
skega tržišča in mednaro-
dno delitev dela. Tako je te-
daj inozemski partner vlo-
žil 49 odstotkov sredstev, iz
katerih je kasneje zrastel
nov obrat za predelavo sa-
dja v Škofji vasi.«
Glede poslovnih rezulta-
tov v letošnjem letu so v Eto-
lu lahko zadovoljni, saj izpol-
njujejo začrtan program 350
milijonov celotnega prihod-
ka, čeprav je bil letni načrt
dokaj ambiciozno zastavljen.
Resda imamo nekaj težav z
likvidnostjo, vendar jih bolj
tare uvoz reprodukcijskega
materiala. Kljub tem teža-
vam pa bodo verjetno že v
prihodnjem mesecu začeli
uresničevati drugo fazo na-
ložbe v sadno predelavo.
jQže Bučer: »Prav ta na-
ložba nam bo omogočila tu-
di poseg na novo proiz-
vodno področje. To pa je po-
dročje proizvodnje sadno-
mlečnih napitkov. Upamo,
da se bomo torej s to no-
vostjo uveljavili v nasled-
njem srednjeročnem obdob-
ju našega razvoja. S tem je
tesno povezano vprašanje
temeljitejšega povezovanja
z mlekarstvom in tudi s
kakšno širšo samoupravno
in poslovno asociacijo.«
Etol daje poseben pouda-
rek razvoju proizvodnje z
možnostmi izvoza, ki naj v
pretežni meri pokrije potre-
be po repromaterialu. Naj-
več možnosti vidijo v razvo-
ju sadne predelave, opraše-
nega sadja in prašnatih
arom. Sedanji naložbeni pro-
gram je usmerjen v glavnem
v intenziviranje sedanje pro-
izvodnje, čeprav je v teku na-
slednja naložbena faza iz-
gradnje sadne predelave -
gre za obrat prašnatih arom.
MITJA UMNIK
POMENEK Z BRUSILCEM
ZNANJE NA KUP
»Ob delu se je treba izobraževati.«
Odkar so v Kozjem posta-
vili novo tovarno Dekor, v
kateri brusijo najrazličnejše
predmete iz stekla, je v njej
zaposlen tudi Zlendrov An-
drej iz Kozjega. Tako kot vsi
člani kolektiva, je tudi An-
drej mlad človek, komaj šti-
riindvajset let ima. Pa kljub
temu zelo zrelo in resno ra-
zmišlja o delu.
•»Veste,« mi je dejal ob na-
jinem slučajnem snidenju v
tovarniški jedilnici, »kmečki
sin sem in v družini so misli-
li, da bom ostal kmet. Tako
sem po osnovni šoli ostal do-
ma, nisem mislil na šolo. No,
potem pa so tu v Kozjem po-
stavili tovarno. Iskali so de-
lavce in sam ne vem kako
sem tudi jaz zaprosil za delo.
Sprejeli so me in tako sem
sedaj tu za brusilca.«
Za Andreja pravijo, da je
med najbolj pridnimi brusil-
ci v Dekorju. Pa ne samo po
okretnosti in urnosti, tudi za-
radi njegovega smisla za de-
lo ga hvalijo. Brušenje kozar-
cev, vaz in drugih okrasnih
predmetov iz stekla je na-
mreč vse prej kot enostavno.
Andrej pa je brusilec, ki dela
najbolj zahtevne linije na
predmetih.
»Res, veliko veselje imam
s svojim delom,« pravi An-
drej. »Kdo bi si mislil, a ne?
Nikdar nisem ne risal, ne
karkoli drugega ustvarjal s
svojimi rokami, kar bi bilo
vsaj malce podobno temu,
kar zdaj počnem.
Andrej res brusi najbolj za-
htevne linije v steklo, toda
čuti, da mu še nekaj manjka.
Znanje. Znanje o lastnostih
materialov, o lastnostih ste-
kla.
»V šolo bom šel,« zatrjuje
Andrej Žlender. »Vpisal sem
se že v popoldansko šolo za
brusilce, ki jo nameravamo
odpreti v Kozjem. Z delom
bo začela že letos in iz našega
tozda se je vpisalo že kar le-
po število delavcev vanjo.
Od šole seveda pričakujem
veliko, posebej pa menim,
da bi mi morala dati določe-
na znanje o tehnologiji ste-
kla. Veselje imam z delom in
zakaj ne bi delal bolje, če
lahko?«
Res je, kar pravi Andrej. A
le koliko delavcev danes ra-
zmišlja tako kot on? Malo,
premalo. Morda pa bo An-
drejeva prepričanost, da je
treba delo izpopolnjevati z
znanjem, še koga popeljala
na pot izobraževanja ob
delu.
. DAMJANA STAMEJCIC^
SLOVENSKE
KONJICE: O
STANOVANJIH
Danes zaseda družbenopo-
litični zbor občinske skup-
ščine, jutri ostala dva, oba
dneva pa je osrednja tema
preobrazba stanovanjskega
gospodarstva.
Sicer pa bo občinska skup-
ščina sklepala še o nekaterih
statutarnih spremembah ozi-
roma dopolnitvah, o pristo-
pu k družbenemu dogovoru
bohorskega in pohorskega
lovskogojitvenega območja
in sprejela družbeni dogovor
o varstvu okolja v občini Slo-
venske Konjice.
Še posebej pomembna je
razprava o stanju in proble-
mih na področju blagovnega
prometa v občini, saj trgov-
ska preskrba ne zadovoljuje
več vse bolj zahtevnega ko--
njiškega potrošnika.
UM
Med prvimi, ki so na preizkusu avtohidravlične lestve'
stopili v njeno reševalno košarko in se dvignili skoraj 40
metrov visoko, je bil tudi predsednik občinske konference,
SZDL, Jože Volfand.
OGLAS
PRIHODNOSTI
Zamenjamo celotno go-
spodarstvo za nekoliko
manjše z lepim pogle-
dom na prihodnost. Po-
nudbe pod: Vzemite tu-
di dolgove!
CELJE
HITRO, VARNO, VISOKO...
Glavne značilnosti dveh gasilskih pridobitev
v Celju smo dobili dve po-
membni gasilski pridobitvi:
avtohidravlično lestev ter
vozilo S-2000 za gašenje s
prahom.
Kakšne so njune glavne
značilnosti?
Vozilo S-2000 je sodobno
za gašenje srednje razvitih
kemičnih požarov in poža-
rov v elektro obratih. Vsebi-
na je prašek (natrijev bikar-
bonat), ki ga izpodriva s po-
močjo ogljikovega dioksida
s pritiskom 60 atmosfer, ozi-
roma z izstopnim pritiskom
25 atmosfer. Kadar se lahko
vozilo približa požaru, izsto-
pa prah skozi monitor (top) z
dometom 30 do 40 metrov, v
nasprotnem primeru pa upo-
rabijo visokotlačne cevi.
Avtohidravlična lestev je
zadnji dosežek gasilsko reše-
valne tehnike. Podvozje in
lestev delujeta na podlagi hi-
dravličnega principa z vgra-
jeno avtomatiko tako, da je
lestev mogoče upravljati na
spodnjem delu ali neposre-
dno v reševalni košari. Vozi-
lo je težko 15 ton, zato je ra-
zumljivo, da lahko dela le na
utrjenih tleh.
Zaradi popolne varnosti se
stabilizira s štirimi teleskopi
s pritiskom 80 atmosfer. Ta-
ko doseže vozilo vodoravno
lego, ki je prvi pogoj za var-
no delo lestve.
Raztezna višina lestve je 37
oziroma od tal 39 metrov.
Največja možna obremeni-
tev v reševalni košari pri po-
polni razteznosti lestve in pri
naklonskem kotu 75 stopinj
je 180 kilogramov. Cas raz-
teznosti lestve je okoli 26 se-
kund, čas stabiliziranja vozi-
la pa približno 15 sekund.
MB
št. 44 - 8. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 5
TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE
ŠIRMO KROG SODELAVCEV
Že načrti xa l#. Turistični teden ¥ letu 1980
Čeprav je že zdavnaj konec
tako imenovane glavne turi-
stične sezone, delo v družbe-
nih turističnih organizacijah
ni zamrlo. Nasprotno, v
mnogih primerih je prav ta
čas tisti, ki narekuje največjo
aktivnost. To med drugim
velja tudi za celjsko Turistič-
no društvo.
O aktivnosti v zimskem ča-
su je tekla beseda tudi na
zadnji seji upravnega odbora
društva. In ko so sprejemali
okvirni delovni načrt za to
obdobje, so sklenili, da gre
predvsem za zaključek letoš-
njega tekmovanja in ocenje-
vanja za najlepše cvetice, za-
tem za nekaj turističnih pre-
davanj, za valčkov večer itd.
Vrh tega so stekle že tudi pri-
prave za sodelovanje na Hor-
tikulturi 80 ter za drugi turi-
stični teden, v juniju prihod-
njega leta.
Društvo bo zlato, srebrni
in bronaste vrtnice, kot priz-
nanja za vnete gojitelje cvet-
ja na oknih, balkonih in vrto-
vih, podelilo v drugi polovici
tega meseca. Kot vselej, bo
tudi letošnja podelitev v
dvorani Narodnega doma.
V društvenem načrtu je
ostal tudi tradicionalni valč-
kov večer, vendar samo pod
pogojem, če ga bo moč izve-
sti v prostorih Narodnega
doma.
Letošnji Prvi tviristični te-
den je potrdil, da naj ta prire-
ditev postane tradicionalna.
V vsebinskem pogledu bo
drugi turistični teden slonel
na kulinaričnih prireditvah
in akcijah, na razstavi v zvezi
s Hortikulturo. 80 in vsako-
letnim tekmovanjem in oce-
njevanjem gojenja cvetic.
Krog sodelavcev bodo pri-
hodnje leto razširili tudi na
Šolski center za blagovni
promet in v tej zvezi sprožili
akcijo za primerno ureditev
izložbenih oken. Pomembno
bo nadalje sodelovanje do-
mače Gostinske šole v dne-
vu mladih gostincev. V ok-
virnem programu so še pro-
menadni koncert, manjši,
vendar kakovosten komorni
koncert, gledališka predsta-
va na prostem, ki bi naj po
možnosti posegla v zgodovi-
no Celjanov itd. Turistično
društvo se bo nadalje zavze-
lo, da naj bi bila že uveljav-
ljena »Žabarija« poslej v ča-
su Turističnega tedna. Spo-
red prireditev bo dopolnil
turistični rally itd. V idejnem
osnutku je tudi večja dru-
žabna prireditev na mestnih
ulicah, ki bi jo naj povezali s
primernim tekmovanjem
med ekipami pobratenih
mest. Skratka, veliko nove-
ga, veliko zanimivega. Vse to
pa govori, da lahko postane
Turistični teden v Celju ne
samo tradicionalna, marveč
tudi več kot pomembna in
privlačna prireditev.
M. BOŽIC
ZA ZNANJE Z
ZNANJEM
Pri OK ZSMS Šentjur so
pred kratkim ocenili delo
njihove stalne brigade Miloš
Zidanšek, ki je letos poleti
sodelovala v delovni akciji
Slovenske gorice.
Čeprav je bila brigada pri
svojem delu uspešna, so pri
OK ZSMS mnenja, da bo tre-
ba čimprej pričeti z izobraže-
vanjem tistih brigadirjev, ki
bodo v brigadi skrbeli za in-
teresne dejavnosti. Ti refe-
renti se bodo za posamezna
področja morali bolj usposo-
biti, saj so interesne dejavno-
sti v času brigadirskega živ-
ljenja nujno potrebne in do-
bivajo iz leta v leto večji ra-
zmah.
MP
JURE CEKUTA
RAZSTAVUA V
RADENCIH
Jure Cekuta je v zadnjem času
pripravil kar večje število razstav
svojih likovno obdelanih krožni-
kov, ki sodijo v posebno zvrst
dekorativnega slikarstva. Mnoge
od teh razstav so bile izven naših
meja in bil bi že čas, da bi ga
lahko pobliže spoznali tudi v Ce-
lju in bližnji okolici. Trenutno
razstavlja v razstavnem salonu
hotela Radin v Radencih skupaj
z Jožetom Polajnkom iz Maribo-
ra. Razstavo je pripravila delov-
na organizacija Radenska, na po-
nedeljkovi otvoritveni svečano-
sti pa je sodeloval jugoslovan-
sko-avstrijski Obmejni orkester s
solistom Ladkom Korošcem.
LIZA LIK RAZSTAVLJA
V UUBUANI
Po enoletnem premoru je Liza
Lik, ki se samostojno ukvarja s
slikarstvom v Ljubnem, pripra-
vila novo razstavo enkavstik in
grafik v galeriji Kompas v Ljub-
ljani. Otvoritev razstave bo v po-
nedeljek, nastopili pa bodo pe-
snik Dane Zaje, pesnica Saša Ve-
gri in violinist Tomaž Lorenz in
kitarist Igor Saje.
CELJE
ODVEČNO RAZDURJANJE?
Na Tomšičevem trgu bodo posadili drevesa
Četudi so dela pri tlakova-
nju Tomšičevega trga že
končana, bodo, kot smo zve-
deli, te dni trg znova razko-
pali. Res, da ne v velikem
obsegu, pa vendar. Razkopa-
li ga bodo, da bodo posadili
drevesa.
Zakaj šele zdaj, je bilo
glavno vprašanje, ki smo ga
zastavili strokovni službi
Občinske komunalne skup-
nosti v Celju. Dobili smo na-
slednji odgovor:
»V teh dneh je predvidena
saditev devetih sadik široko-
krošnih javorov in sicer na
površini pred trgovino Lo-
vec. Pri tem naj povemo, da
ne gre za neplansko in neor-
ganizirano delo, kajti saditev
dreves doslej ni bila možna
zaradi.več razlogov.
V času izvajanja del na
Tomšičevem trgu smo imeli
več usklajevalnih razgovo-
rov z raznimi ustanovami in
službami in tako tudi z Zavo-
dom za spomeniško varstvo.
Predstavniki Zavoda so od-
ločno nasprotovali posaditvi
dreves na trgu, predvsem za-
radi ohranjanja podobe sta-
rega mestnega jedra. Na tem
mestu prej dreves ni bilo.
Zato smo se spomladi dogo-
vorili, da počakamo vse do
popolne ureditve trga, zlasti
pa, da bo tlak v celoti polo-
žen. In tako je šele zdaj moč
ugotoviti, da je ta površina
brez dreves preveč pusta. In
tako je tudi padla odločitev o
posaditvi devetih dreves.
Ne glede na omenjene
okoliščine, bi dreves ne mo-
gli posaditi v času, ko so tra-
jala dela pri tlakovanju trga
zaradi f>reprostega razloga,
ker je saditev možna samo
spomladi ali jeseni. Prav ta-
ko pa je tudi dosti bolj prak-
tično, da se opravi najprej
tlakovanje in šele pozneje sa-
ditev, ker se tako drevo po-
dredi tlaku in ne obratno.
Spričo vsega tega je razbur-
janje občanov zaradi napo-
vedanih del na Tomšičevem
trgu odveč.«
Tako v odgovoru in poja-
snilu strokovna služba Ob-
činske komunalne skupno-
sti Celje. S strokovne plati
torej vse v redu. Tudi prak-
tične. Z laične pa se vendarle
zdi, da bi lahko ta dela časov-
no uskladili, saj trajajo že kar
leto dni in še niso pri koncu,
zlasti ne na Slomškovem
trgu. Ce bi namreč tako dela-
li tudi drugje, da bi najprej
nekaj zgradili, uredili, da bi
videli, ali narejeno ustreza
okolju in namenu, potem bi
mnogokje zgrajeno podirali,
spreminjali in podobno. To
pa tudi nekaj stane; denarja
pa po vsej verjetnosti ni na
pretek. Menimo, da so načr-
tovalci v tem primeru zataji-
li, saj bi lahko že prej ugoto-
vili, da bo tlak brez dreves,
zelenja pust! Zato je vpraša-
nje, če je razburjanje obča-
nov, odveč?
Kot so povedali, ta dela
vendarle ne bodo obsežna,
saj bodo trajala le dan ali
dva. Na srečo! MB
PODELITEV PRIZNANJ MENTORJEM
MLADINSKEGA VARČEVANJA
v Ponikvi pri Grobelnem je bila v okviru svetovnega dneva varčevanja - 31. oktobra
svečana seja sveta mentorjev za mladinsko varčevanje pri Ljubljanski banki - Splošni banki
Celje. Ob tej priložnosti so bila podeljena posebno prizadevnim mentorjem priznanja, ki so
jih prejeli: Štefka Iršič, Ivica Bogovič, Zinka Kregar, Jože Jagodic, Silva Šešerko, Alojz
Zorko, Milena Modrijančič, Anton Lah, Jožica Božič, Cvetka Tržan, Breda Kovač, Nada
Marguč, Marta Anžel, Štefka Drev, Terezija Gašparič, Marija Jager, Helena Čuvan, Milena
Kajtna, Pavla Klančnik.
Srebrnike 110 let Celjske mestne hranilnice pa so prejeli naslednji mentorji: Rudi Vizjak,
Barbara Očko, Milka Flis, Jožica Ahaj, Marica Sovine, Miha Zakošek, Majda Cvikl in Vida
Naraks. Podobna priznanja so bila podeljena tudi pred dvemi leti v Podčetrtku.
Kako daleč je danes mladinsko varčevanje, ki je po razglasu mednarodnega instituta za
varčevanje pot k blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika - na celjskem
območju? Na področju Ljubljanske banke - Splošne banke Celje danes posluje 85 PH z 18.328
varčevalci in 4,097.0C0 din privarčevanih sredstev. Z delom sta pričeli tudi dve mladinski
hranilnici na Pedagoškem šolskem centru in Tehniški šoli, varčevanje in vzgoja pa poteka
tudi v VVZ, kjer otroci varčujejo z denarjem in materialom.
Opravljeno je bilo torej veliko delo, pri katerem so se posamezni mentorji še posebej
odlikovali in s svojim prizadevanjem doprinesli k uspešnemu razvoju šolskega varčevanja
in organiziranosti varčevanja v VVZ. Pri tem njihovem izredno pomembnem delu, jim
želimo, da bi bili še vnaprej tako uspešni.
Posnetel^je s svečane seje Sveta mentorjev v Ponikvi pri Grobelnem
KOMUNISTI V GRIŽAH
POT DO MLADIH
Komunist mora biti neomahlfiv
Te besede je bilo najpogo-
steje čutiti iz ust najstarejših
komunistov krajevne osnov-
ne organizacije v Grižah. Po-
nedeljkovo volilno konfe-
renco so izkoristili za obra-
čun svojega dela in za načrte
jutrišnjega dne.
Trenutno je v osnovni or-
ganizaciji 37 članov. Tradici-
ja revolucionarnega gibanja
v Grižah je na trdnih teme-
ljih. Bližnja Zabukovica je v
svojem bogatem zgodovin-
skem izročilu napisala moč-
no zavezujočo oporoko no-
vim rodovom.
Poročilo o dosedanjem de-
lu komunistov je podal
Branko Hriberšek in orisal
bistvene mejnike delovanja
organizacije. V razpravi se je
problematika razpredala še
bolj kritično, samokritično,
kot to komunisti znajo. Po-
sebno starejši, Matevž Babic,
pa Ocvirkova in drugi, so iz-
postavljali pomembnost in-
dividualnega idejno politič-
nega usposabljanja komuni-
stov. Opozarjali so na odgo-
vornost do dela, sodelovanja
na sestankih, v dogovorjenih
akcijah, v delu z mladino,
odogovornost v delu delega-
cij. Ravno tu čaka komuni-
ste še prenekatera naloga.
Posebno pa je bila izpostav-
ljena partijska zavest - obu-
diti jo bo treba, saj na mno-
gih mestih kaže znake uspa-
vanosti. Enemu članu so
izrekli tudi opomin. V raz-
pravi je tvorno sodeloval tu-
di predstavnik OK ZK Žalec
Alojz Kampuš.
Griški komunisti so izvoli-
li tudi novo vodstvo. V se-
kretariatu je zdaj 9 članov,
sekretar pa je Jože Pevec,
njegov namestnik je Liljana
Ježovnik. V svetu KO ZK je
sedem članov, sekretar pa je
Branko Hriberšek, namest-
nik pa Franc Ježovnik.
DRAGO MEDVED
VSE PRAV!
z ekonomskega vidika
imamo kar prav,
ker kdo bi hudika
nam kruheka dal.
S kulturne strani
imamo kar prav,
ker ne bilo bi plačnika,
ki bi dinarčke dal.
Tudi športniki pravijo:
Imajo kar prav!
Kako naj zapravijo,
če nihče ne bo dal?
Vse je le šala.
Sploh ni problema.
Le prava očala
in izgine dilema.
AMADEUS
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 44 - 8. november 1979
HORTIKUL
TURA 80
Čeprav bi radi dosti več
in v krajšem času, povej-
mo, da dela pri urejeva-
nju Celja, zlasti njegove-
ga jedra, dobro napredu-
jejo. Vse pač v skladu z
možnostmi, predvsem fi-
nančnimi.
Mnoga pročelja hiš so
in bodo v tem času dobila
novo obleko. V teku so
dela za ureditev tako ime-
novanega mestnega peš
križa. Tu so na potezi ko-
munalci. Zunanji videz
mesta je precej pridobil
tudi na račun mestne
opreme, s postavitvijo
uličnih svetilk, košev za
odpadke, posod za cvetli-
ce itd.
Veliko teh del je veza-
nih na prihodnjo horti-
kulturno akcijo. Pa tudi
sicer so to opravila, ki so-
dijo v vsakoletni delovni
načrt, saj je skrb za uredi-
tev okolja tista akcija, ki
postaja stalna obveznost.
Zato ni naključje, če
zavzema v tem času pro-
gram za ureditev tako
imenovanih črnih točk v
Celju in občini prvo me-
sto v celotnem sporedu
Hortikulture 80. Med nji-
mi so nekatere naloge, ki
še posebej izstopajo. Pri
tem gre zlasti za:
- neurejeni del Muzej-
skega trga,
- desno stran Savinj-
skega nabrežja od Mest-
nega parka do mostu na
Ulici 14. divizije,
- pot na Kalvarijo,
- Meškov vodnjak ter
za
- dvorišče Prothazije-
vega dvorca.
Ce bi hoteli opraviti vsa
ta dela, bi potrebovali
okoli dvajset milijonov
dinarjev, to pa je za nekaj-
krat več, kot je na voljo
vseh sredstev za to po-
dročje. Zato je na dlani,
da bo moč od prihodnje-
ga leta urediti le nekaj,
vse ostalo pa odložiti na
naslednja leta. Prednost v
tem programu ima neure-
jeni del Muzejskega trga.
MOZIRSKE DELEGACIJE
SLABO SE OBNAŠAJO
Družbenopolitični zbor ie 65 odstotna udeiežba
Razprava o uresničevanju
delegatskega sistema in de-
legatskih odnosov v mozir-
ski občini dobiva v zadnjem
času vse večji obseg. Gre za
pomembna vprašanja, ki za-
devajo delo vseh delegatskih
teles, zlasti pa delegacij in
konferenc delegacij za zbore
občinske skupščine in ne na-
zadnje delo vseh treh zborov
skupščine občine Mozirje.
Ko so v tej zvezi ocenjevali
zlasti udeležbo delegatov na
sejah zborov občinske skup-
ščine, so ugotovili, da jih na
tem področju čakajo še pre-
nekatere naloge. Medtem ko
je udeležba na sejah zbora
krajevnih skupnosti vselej
dobra, oziroma najboljša, je
delo drugih dveh zborov za-
. radi prevelike odsotnosti de-
legatov dostikrat v nevarno-
sti. Zlasti preseneča slaba
udeležba na seji družbeno-
političnega zbora, ki je v zad-
njem letu dosegla le 65 od-
stotno prisotnost delegatov,
kar je celo za dva odstotka
manj, kot znaša poprečna
udeležba na sejah vseh treh
zborov skupaj. Tudi zbor
združenega dela se ne more
pohvaliti z dosti boljšo zav-
zetostjo delegatov, medtem
ko je zbor krajevnih skupno-
sti zabeležil v zadnjem letu
dela 86 odstotno prisotnost
delegatov.
Stanje je toliko slabše, ker
bi pravzaprav odstotnosti na
sejah teh zborov ne smelo bi-
ti, saj imajo delegati, ki so
bili izbrani za udeležbo na
seji, dovolj možnosti in pri-
ložnosti, da svojo morebitno
in nenadno zadržanost spo-
ročijo vsaj vodji svoje dele-
gacije. To pa se, kot kažejo
podatki, ne dogaja. In tako je
dejstvo, da sta v občini celo
dve delegaciji oziroma te-
meljni organizaciji združene-
ga dela (Golte in Avtomotor
Mozirje), ki v času od 12.
aprila lani do 20. julija letos
nista poslali na sejo zbora
združenega dela niti enkrat
svojega delegata. Poleg tega
je med petintridesetimi dele-
gacijami oziroma konferen-
cami delegacij deset takšnih,
ko so njihovi delegati manj-
kali več kot 50 odstotno, se
pravi, da se niso udeležili niti
sedmih od štirinajstih sej
zbora združenega dela v
omenjenem času. No, pa ni
vse slabo oziroma po-
manjkljivo. Tu je še pet dele-
gacij, ki so svoje predstavni-
ke poslale prav na vse seje
zbora združenega dela. To so
TOZD Žagarstvo, Skupne
službe GLIN Nazarje, delov-
na organizacija Savinja Mo-
zirje, Osnovna šola Gornji
grad ter Osnovna šola Mo-
zirje.
Skratka, številke govorijo
prepričljivo. Podobna oziro-
ma slabša bi bila govorica na
račun udeležbe delegatov
družbenopolitičnega zbora,
ki v odsotnosti svojih članov
prednjači med zbori mozir-
ske občinske skupščine. Kaj
pravijo na to družbenopoli-
tične organizacije, ki so dele-
girale svoje člane v po-
membno telo občinske
skupščine?
M. BOŽIC
VOLILNA
KONFERENCA V
PREDILNICI
Jutri ob 16. uri bo v Predil-
nici v Laškem volilna konfe-
renca osnovne organizacije
ZKS. Na njej bodo komuni-
sti spregovorili o najbolj ak-
tualnih gospodarskih in dru-
gih vprašanjih, s katerimi se
srečujejo v svoji delovni sre-
dini, izvoliU pa bodo tudi no-
vo vodstvo osnovne organi-
zacije.
DS
CELJE: ZA DOBER NAČRT
Delegati vseh zborov celjske občinske skupščine so na
ločenih zasedanjih, v torek, €. novembra, sprejeli ne le pred-
log smernic za sestavo družbenega plana razvoja občine v
naslednjem srednjeročnem obdobju, marveč med drugim
tudi predlog družbenega dogovora, ki ga je predlagala
Stalna konferenca mest in občin Jugoslavije, o skupnih
akcijah za preprečevanje onesnaževanja voda in porečja
reke Save. S tem je seveda celjska občina sprejela tudi
pomembne obveznosti na lastnem območju.
Na ustrezen odmev je naletela razprava o družbenoeko-
nomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu, sicer pa
gre za mnoga vprašanja, ki bodo že v kratkem v javni
razpravi.
Na sejah so tudi imenovali Vlada Ramorja za novega
sekretarja Občinske skupščine ter Marjana Turičnika za
novega podpredsednika Izvršnega sveta in hkrati predsed-
nika sveta za družbene dejavnosti.
PONIKVA PRI GROBELNEM
KDO IMA PRAV?
Zavita pota dogovarjanja
Krajani Ponikve pri Gro-
belnem so nas nedavno tega
opozorili na problem, ki se je
pojavil v njihovi sredini in
ponovno izpodkopal sosed-
ske odnose. Za kaj gre?
Jože Povh iz Ponikve je že
pred časom zaprosil za grad-
njo nadomestne stanovanj-
ske hiše ob cesti "Ponikva-
-Sele. Dobil je tudi soglasje
krajevne skupnosti in izvrš-
nega sveta, seveda le za grad-
njo stanovanjske hiše, ki mo-
ra biti zgrajena v skladu z
zazidalnim načrtom KS Po-
nikva. Jože Povh pa je začel
graditi stanovanjsko zgrad-
bo z gostinskim obratom, za
kar trdi, da ima vso potrebno
dokumentacijo. Krajevna
skupnost, zbor krajevnih
skupnosti pri skupščini ob-
čine Šentjur in nekateri kra-
jani Ponikve pa se s tem niso
strinjali. Zlasti so bili ogor-
čeni Stanko Galuf, Janez Le-
snika, Vladimir Podgoršek,
Martin Klančar, Vida Jošt,
Marija Režonja, Stanko Za-
bukovšek, Stanka Romih in
Lidija Cizerl, češ, da jim je
Jože Povh s škarpo zaprl ko-
lovoz do niže ležečih parcel.
Ti krajani so v svojih pritož-
bah navedli, da hočejo to ce-
sto koristiti še naprej tako,
kot so jo koristili njihovi pre-
dniki. Cesta, pravijo, jim je
potrebna v vseh letnih časih
za prevoz reprodukcijskega
materiala in za pregon gove-
je živine na pašo. Pot je zdaj
zaprta s škarpo, Jože Povh
pa z gradnjo nadaljuje. Med-
tem so krajani, ki se zaradi
njegovega početja čutijo
ogrožene, povabili na ogled
tudi republiškega urbani-
stičnega inšpektorja. Inš-
pektor Miloš Turk je bil
mnenja, da mora gradnja te-
či po zazidalnem načrtu in
da morajo pristojne občin-
ske službe ukrepati tako, da
bo gradnja legalno in zakoni-
to potekala.
Kdo ima prav in kdo ni-
ma? Kje je pot iz začaranega
kroga? Morda bodo o tem
spregovorile ustrezne stro-
kovne službe pri skupščini
občine Šentjur.
M. PODJED
MLADOST V
PESMI IN
BESEDI
OK ZSMS Celje je v pone-
deljek popoldne pripravila
tekmovanje mladih, ki je v
domu JLA bilo pod naslo-
vom: Mladost v pesmi, bese-
di in spretnosti. Prireditev je
potekala v obliki kviza in
kulturnih prispevkov. V
izbirni del tekmovanja so se
uvrstile ekipe ESC, PSC in
Gimnazije, ki so se med se-
boj še enkrat pomerile. Zma-
gal je PSC, ki si je s svojim
znanjem priboril 26 točk. Ta
ekipa bo v soboto tudi zasto-
pala celjsko OK ZSMS Celje
na regijskem tekmovanju v
Slovenskih Konjicah.
V kulturnem delu progra-
ma, ki je potekalo med kvi-
zpm, pa sta zmagali gimna-
zijki Maja in Miša, ki sta se
predstavili s svojimi pesmi-
mi in bosta prav tako nasto-
pili v soboto v Slov. Konji-
cah. M. PODJED
ŠMARJE PRI JELŠAH
RADOŽIVA TVORNOST
Občinslia Icnjižnica za mesec Icnjige in ieto otrošca
Pod tem naslovom bo občin-
ska matična knjižnica Šmarje
pripravila v okviru meseca knji-
ge in mednarodnega leta otroka
razstavo mladinske literature in
risb na temo o knjigi. Knjige za
mladino in otroke bodo razstav-
ljene v čitalnici matične knjižni-
ce, risbe pa v avli kulturnega do-
ma. Izbor knjig na razstavi bo
imel predvsem cilj, spoznati mla-
de bralce, njihove starše in vzogi-
telje s pravo knjigo, ko otroka
pravilno vzgojno, estetsko in kul-
turno oblikujejo. Danes je na na-
šem knjižnem trgu še vse preveč
kičaste in potrošniško oblikova-
ne in natisnjene otroške literatu-
re, ki kvarno vplivajo s svojo »na-
čičk2ino lepoto« na oblikovanje
otrokovega odnosa do lepega.
Pri nakupih lete literature pa
največkrat grešijo starši, zato bo
razstava tehten prispevek tudi za
vzgojo staršev.
Risbe za razstavo pa bodo pri-
pravili otroci iz WZ Šmarje ter
učenci OS Šmarje, ki bodo na
temo »Kako si predstavljam
knjižno ilustracijo ali ovitek za
knjigo« risali svoje ideje, ki so se
jim porodile ob branju katere
izmed knjig namenjenih njim.
Razstava »Otrok-knjiga-risba«
bo še ena prireditev v okviru leta
otroka v šmarskem kulturnem
domu. Namreč prva prireditev je
bila že spomladi in sta jo pripra-
vila Radio Šmarje in SIS, nasto-
pili pa so otroci iz VVZ RogaSka
Slatina, ki so skupno z igralko
Majdo Potokarjevo izvedli skup-
ni recital, v zabavnem delu prire-
ditve pa so nastopili: Majda Se-
pe, Marjana Deržaj, Irena Ko-
hont in VIS Vokali ter New
swing qurtet. Cisti dobiček (pre-
ko 3 stare milijone) pa je bil na-
menjen otroškemu oddelku bol-
nice Celje. Takrat so tudi v avli
kulturega doma razstavili svoje
izdelke otroci iz vrtcev šmarske
občine. Otvoritev razstave
»Otrok-knjiga-risba« bo v četr-
tek, 8. 11. 1979 ob 17. uri v avh
kulturnega doma. Za program
bodo poskrbeli učenci OS Šmar-
je, ki bodo na temo o knjigi pre-
brah svoje najboljše spise, za
glasbeno spremljavo pa bodo po-
skrbeli učenci glasbene šole.
V BESEDI IN SLIKI
PEVSKI ŠOPEK IZ LOČ
Tale dekliški pevski »šopek« uspešno prepeva x Ločah pri
Poljčanah. Skoraj ni prireditve v šoli ali kraju, kjer ne bi
zborček osnovne šole Ljube Sercerja pod prizadevnim vod-
stvom tovarišice Jožice Hanžič lepo in ubrano zapel.
MITJA UMNIK i
TEDEN POŽARNE VARNOSTI V MATKAH
Tudi gasilci v Matkah smo se dobro pripravili na teden
požarne varnosti. Že na začetku se je sestal upravni odbor in
sprejel sklepe o poteku prireditev v okviru tedna.
Akcija se je pričela z urejanjem prostorov v gasilskem
domu. Pripravili smo sejno sobo in garažo za ogled. V sejni
sobi so bile razstavljene slike od nastanka gasilskega druš-
tva do danes. V garaži pa je bila na ogled vsa oprema, ki jo
društvo premore.
V sredini tedna sta prišla na obisk občinski in sektorski
poveljnik. Po pregledu sta pohvalno ocenila naše delo.
V nedeljo pa smo za zaključek tedna požarne varnosti
pripravili vsem vaščanom ogled prostorov in predavanje o
požarih in pripomočkih za gašenje. Udeležba je bila številna.
Nazadnje smo napravili še skupinski posnetek, ki nam bo v
trajnem spominu.
MARJAN PUSNIK
MARJAN GOLAVSEK
ZA VARNEJŠO CESTO
Na odseku ceste Košnica-Žegar hitijo delavci Cestnega
podjetja - delovodstvo Bistrica ob Sotli, z zadnjimi deli pri
urejevanju škarpe ob cesti. V dolžini 600 m je namreč ze-
meljski plaz ogrozil obstoječo cesto in sanacija je bila nujna.
Delavci Cestnega podjetja so v ta del cestišča vložili okrog
450 m^ kamenja in betonskih kast, tako da bo vožnja v tej
smeri varnejša že pred zimo.
MATEJA PODJED,
ŠENTJUR: SLEDOVI NEURJA SO ŠE VIDNI
Posledice katastrofalne ujme, ki se je poleti razbesnela
nad Šentjurjem, so tod še vedno opazne, čeprav si prizade-
vajo, da bi kar najhitreje izginile.
Tako so v tem času v vseh petih vaških skupnostih v
krajevni skupnosti Sentjur-okolica, sanirali ceste. Popravili
so tudi nekaj sto metrov asfalta v Podgorju in Botričnici. Da
so dela hitreje stekla, so v veliki meri poskrbeli tudi krajani
sami. Gramoz za popravilo cestišča je prispevala krajevna
skupnosti, dela pa so se lotili kar krajani sami. Izvozili so
preko 3000 kubičnih metrov gramoza, a kljub vsemu je
nekaj cest ostalo razkopanih. V krajevni skupnosti Sentjur-
okolica je namreč precej kilometrov makadamskih cest, ki
še vedno čakajo na sanacijo in morda na asfalt. Nekatere
ceste so že tako načete, da tudi vsakoletno gramoziranje ni
več trajnejša rešitev. Po drugi strani pa je v tej krajevni
skupnosti še nekaj zemeljskih plazov, ki prav tako čakajo na
sanacijski dinar.
MP
SPOMINSKI DAN V MOZIRJU
V počastitev 37-letnice bitke partizanov z Nemci na Tol-
stem vrhu na Dobrovlj ah sta včeraj Pionirski odred Slavka
Slandra in Domicilni odbor Druge grupe odredov pripravila
na osnovni šoU v Mozirju spominski dan, na katerem so
obudili potek znanih bojev.
KRUTA IGRA NARAVE
Likovno sicer slikovit motiv, govori o neizprosnih zako-
nih, ki vladajo v naravi. Posnetek je nastal na Rogh, po svoje
pa tudi simbolizira stanje na Golteh. j
št. 44 - 8. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 7
NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
POGOVARJAJMO
VSEBINO
INFORMACIJ
PREDLOG PROGRAMA
NOVEGA TEDNIKA
OCENA ZA LETO 1978
Ocena izhaja iz letošnjega devetmesečne-
ga pregleda dosedanje vsebinske zasnove
in njenega izvajanja. Novi tednik je v tem
obdobju izhajal poprečno na 26 straneh in v
nakladi 16.000 izvodov. Od tega je nekaj več
kot 8000 naročnikov, ostala prodaja, je bila v
kolportaži. Po občinah je stanje naslednje:
Celje 3000 naročnikov, Žalec 2500, Šentjur
1200, Šmarje 800, Slovenske Konjice 700 in
Laško 500, nekaj naročnikov pa je tudi v
mozirski in velenjski občini, ki pa nista
naši ustanoviteljici.
Objavljeni prispevki po občinah na šte-
vilko: Celje 17, Žalec 7, Slovenske Konjice
2,8, Laško 2,6, Šentjur 3,4, Šmarje pri Jel-
šah 3,2, Mozirje 2,5.
Novi tednik je v zadnjem času uvedel
nekaj novosti na svojih straneh in sicer stal-
no rubriko za strokovne zdravniške članke,
stalno rubriko Iz zakonske svetovalnice,
stalno rubriko Prometna preventiva. Spoz-
navajmo naše kraje, kroniko krajev, ponov-
no uvedel s pomočjo občinskih matičnih
služb objavljanje matičnih podatkov, razši-
ril informacijo o sporedu Radia Celje, med
bistveno spremembo pa štejemo uvedbo
dvostranskih reportaž iz posameznih kra-
jevnih skupnosti in krajev celjskega ob-
močja. Spremenili smo tudi podobo prve
strani, kjer smo namenili več prostora
drobnim vestem in pomembnejšim sporo-
čilom, na zadnji strani pa smo opustili slike
lepotic in jih nadomestili z antologijskim
izborom domače in svetovne poezije. Z me-
secem novembrom uvajamo v sodelovanje
tudi jezikovnega lektorja v skrbi za boljši
jezik, načrtujemo pa tudi uvedbo posebne
jezikovne rubrike. Na gospodarski strani
smo uvedli novo rubriko predstavljanja po-
sameznih poklicev, na 6. strani pa smo
uspeli zaenkrat v sporazumu s celjsko obči-
no uvesti rubriko, namenjeno novostim iz
dela komunalnih del. Posebno stran smo
namenili tudi pismom bralcev, ker jih je
vedno več in nas to opozarja tudi na od-
mevnost. Stalna rubrika je postala tudi
Mladi pišejo, saj imamo njihove pošte iz
dneva v dan več v uredništvu in bomo to
rubriko v bodoče skrbno gojili. Na kmetij-
ski strani smo pričeli z intenzivnim objav-
ljanjem strokovnih nasvetov in predstavlja-
njem sodobnih kmetijskih proizvajalcev,
tako v zasebnem, kofv družbenem sektor-
ju. Stalno mesto je našla v Novem tedniku
tudi križanka, saj sodimo, da je razvedrila
in zabave v tedniku še premalo. Svoji stalni
mesti imajo tudi planinci in alpinisti, kar je
naletelo na ugoden odmev med bralci, prav
tako tudi redna rubrika Zdravilne rastline.
Nova zasnova predvideva sodelovanje z
zdravniki celjskega Zdravstvenega centra v
smislu stalne rubrike z zdravniškimi odgo-
vori na konkretna vprašanja bralcev, prav
tako bomo v enakem smislu skušali uvesti
tudi rubriko za pravne nasvete.
Naša ocena dosedanjega dela je, da bomo
morali še bolj odpreti strani časnika intere-
som delovnih ljudi, o dogodkih pisati bolj
informativno, prodorno in poglobljeno ter
se še bolj prožno odzivati na pomembne
družbene dogodke, ki bistveno vplivajo na
družbeno preobrazbo. Posredovati bomo
morali še več podatkov iz posameznih kra-
jevnih skupnosti in delovnih organizacij,
predvsem pa s področja trgovine, prometa
in družbenega pravobranilstva samouprav-
ljanja.
Novi tednik zaposluje trenutno sedem
novinarjev, tehničnega urednika, odgovor-
nega urednika in glavnega urednika.
Novi tednik ima naklado 15.000 izvodov.
Vloga Nova tednika je obveščanje delov-
nih ljudi in občanov na celjski regiji, razčle-
njevanje družbenega dogajanja na celj-
skem območju, oblikovanje socialistične
družbene zavesti. Vsebinska zasnova torej
temelji na programih in dokumentih parti-
zanskih kongresov in programih posamez-
nih občinskih konferenc SZDL, ustanovi-
teljic Novega tednika. Temelji vsebinskih
smernic so torej socialistično samouprav-
ljanje, bratstvo in enotnost, neuvrščena po-
litika, krepitev delegatskega sistema in
sooblikovanje gospodarske, kulturne, so-
cialne, zdravstvene, kmetijske, telesnovz-
gojne, izobraževalne politike.
PREDLOG PROGRAMA:
NOTRANJA POLITIKA: zavzema po-
dročje dela vseh družbenopolitičnih orga-
nizacij: njena osnovna naloga je ob poroča-
nju tekočih dogodkov oblikovanje družbe-
ne socialistične zavesti, izpostavljanje dele-
gatskih odnosov, pogostejše analitično
obravnavanje dogodkov širšega družbene-
ga pomena. V njej se mora zrcaliti interes
delovnih ljudi in občanov pri sooblikova-
nju delegatske in samoupravne prakse, ko-
mentiranje in spremljanje posameznih ak-
cij v sklopu procesa družbene preobrazbe.
To so predvsem zakon o združenem delu in
ustava, demokratizacija političnega dela,
izpostavljanje frontne vloge SZDL, ustav-
ne vloge krajevne skupnosti, organizacij
združenega dela in družbenopolitičnih
skupnosti, pomen samoprispevkov itd.
GOSPODARSVO: ob spremljanju do-
godkov na gospodarskem področju mora
gospodarska rubrika služiti predvsem kot
mesto in priložnost za izpostavljanje osnov-
nih gospodarskih ciljev na celjskem ob-
močju in v povezavi s celotno Slovenijo in
Jugoslavijo ter spremljati gospodarsko so-
delovanje delovnih organizacij našega ob-
močja s tujino in deželami v razvoju.
Spremljanje politike naložb v gospodar-
stvu in negospodarstvu, spremljati in izpo-
stavljati posebne dosežke (dvig proizvod-
nje, strukturo zaposlovanja, gospodarjenje
s skladi, povezovanje s krajevno skupnost-
jo; spremljati problematiko trgovine in pre-
skrbe ter vprašanja energetike, inovator-
stva in raziskovanja).
KULTURA: spremljati kulturno dogaja-
nje na celjskem območju s poudarki na
izvajanju razvojnih načrtov in srednjeroč-
nih planov ter medobčinskega sodelovanja.
Spremljanje kulturnih prireditev na celj-
skem območju, spremljanje in razvoj dela
poklicnih kulturnih in raziskovalnih usta-
nov, spremljanje kakovostne rasti in širje-
nja množičrlosti kulturnega delovanja na
amaterskem področju, spremljanje založni-
ške dejavnosti in posameznih akcij (sli-
karske in litararne kolonije, spomeniško
varstvo, kulturna krajina in drugo).
ZDRAVSTVO: spremljanje razvoja
zdravstvene dejavnosti na celjskem ob-
močju, zdravstvene kulture, izvajanje ob-
nove bolnišnice v Celju, spremljanje posa-
meznih akcij za nakupe potrebnih apara-
tov, uvedba rubrike Zdravnik svetuje, vla-
ganje sredstev v izboljšanje stanja prosto-
rov za zdravstvene namene, kadrovsko pro-
blematiko, reševalno službo, medicino de-
la, zobozdravstvo, delo dispanzerjev, dežur-
ne službe.
SOCIALNO SKRBSTVO: problematika
je izredno zanimiva in aktualna za celotno
celjsko območje. Zato mora rubrika v svoji
vsebini odražati družbena prizadevanja za
sprotna pa tudi dolgoročna reševanja posa-
meznih problemov na celjskem območju,
ki se od primera do primera razlikujejo.
Izpostavljati je treba uspele primere, politi-
ko v posameznih občinah pa tudi specifični
položaj (nerazvitost, odseljevanje, neizo-
braženost, slaba materialna osnova, denar-
ne pomoči, akcija rdečega križa in mladine,
vloga krajevne skupnosti in posameznih
občinskih služb, delo socialnih delavcev in
drugo).
ŠOLSTVO: celjsko območje močno po-
večuje število novih šol in obnavlja stare.
Na območju imamo tudi različne stopnje:
od visoke do osnovne šole, porajajo se novi
šolski centri pa tudi interesne opredelitve v
posameznih občinah. Zato mora rubrika
spremljati globalne izobraževalne načrte v
Sloveniji v primerjavi s celjskim območjem
in posameznimi občinami. Sprernljati mora
proces uvajanja usmerjenega izobraževa-
nja, celodnevne šole, spremljati položaj na
področju izdajanja učbenikov, izgradnje in
obnove šol, njihovo strukturo, osip, izven-
šolske dejavnosti, šolanje oz. izobraževanje
ob delu.
OTROŠKO VARSTVO: vključevati v ce-
lovito podobo rubrike šolstva in izobraže-
vanja kot sestavino celovitega izobraževal-
nega procesa. Opozarjati na problematiko
otroškega varstva z vidika vzgojnega proce-
sa, oblik dela, kadrovske strukture vzgoj-
novarstvenih delavcev, varstva izven po-
klicnih ustanov, zasebnega varuštva, pro-
storskih problemov, vloge delovnih organi-
zacij in krajevnih skupnosti, problem igrišč
v urbanih naseljih in drugo.
KMETIJSTVO: pomemben del celotne-
ga gospodarskega življenja celjskega ob-
močja. Izraža specifiko različnosti: nižinski
del, hribovski predeli, poljedelstvo, živino-
reja, les, sadjarstvo, mlekarstvo. Izpostav-
ljati vidik kmetijske proizvodnje, njene po-
membnosti: izpostavljati primerjave med
družbenim in zasebnim proizvodnim sek-
torjem, izpostavljati dobre kooperantske
odnose in razvoj samouprave, pospeševal-
ne in veterinarske službe, razvoj vinogra-
dništva, spremljati razvoj pa tudi zaton do-
ločenih kultur, posebno pozornost posveti-
ti cenam, razvoju kmečkega turizma.
TURIZEM IN GOSTINSTVO: rubrika
mora izpostavljati prizadevanja razvojne
politike območne turistične zveze. Enako v
gostinstvu, kjer je posebno aktualno v celo-
vitem gledanju na razvoj turizma, promet-
nih zvez. Opozarjati na gostinske usluge,
posebnosti kot so obujanje slovenske kuhi-
nje, ponudbe vin, kulturne strežbe, opozar-
jati na napake, higieno, opremljenost, na
splošno kulturo, družabnost, odpiralni čas,
integracije, skupne investicije.
SPORT: izpostavljati razvojne možnosti
na celjskem območju, delo posameznih
skupnosti v občinah. Spremljati strukturo
razvoja in komentirati izvajanje razvojne
politike. Predvsem spremljati gradnjo
športnih in rekreacijskih objektov, opozar-
jati na pomembne telesno vzgojne aktivno-
sti vseh občanov in na rekreacijo in pisati o
množičnosti ter posebnih dosežkih. Rubri-
ka naj bolj predstavlja posamezne nosilce
akcij in razvojnih načrtov.
ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU: tej
tematiki je namenjena zadnja stran. Njej
naj bi se v Novem tedniku pridružila še
ena, saj menimo, da je tovrstnega pisanja
zabavno informativnega značaja še prema-
lo. Na tej strani bi objavljali novo rubriko
Žveplometer iz radijskega programa. Ena-
ko mesto ostaja odmerjeno križanki, roma-
nu, kjer bomo zasledovali sodobnejše tek-
ste v smislu informiranja dobre slovenske
in tuje književnosti.
ZASNOVA KONCEPTA:
PO STRANEH
1. stran: informativnega značaja. Kratko
obveščanje o pomembnih dogodkih, temat-
ska fotografija, napovedi daljših prispev-
kov v notranjih straneh, enotedenska vre-
rrtenska napoved.
2. stran: stalna večletna rubrika Obrazi,
kjer predstavljamo družbenopolitične de-
lavce in občane, ki s svojim delom in vede-
njem prispevajo k razvoju socialističnih sa-
moupravnih odnosov. Povzetki in članki
pomembnejših dogodkov z območja. No-
tranjepolitični komentar.
3. stran: informacije o pomembnih do-
godkih z območja, predvsem s področja
dela DPO. Zunanjepolitični komentar Po-
gled v svet.
4. stran: gospodarstvo: spremljanje do-
godkov s področja gospodarstva in rubri-
ka: predstavitev poklica. Gospodarski ko-
mentarji, ki jih ob uredniku gospodarske
rubrike prispevajo tudi zunanji sodelavci
za posamezne teme.
5. stran: delegatska stran ali stran, posve-
čena delegatskim odnosom, problemom z
dela občinskih skupščin in dela samou-
pravnih interesnih skupnosti (v celovitosti
problema, sicer pa bo vsaka zastopana na
svoji strani). Stalna rubrika: Delegatova be-
seda.
6. stran: Iz naših krajev: stalna rubrika v
sliki in besedi. Spoznavajmo naše kraje,
delo posameznih krajevnih skupnosti, dru-
štev in organizacij.
7. stran: problemska reportaža (notranja
politika, zdravstvo, sociala, druge teme).
8. stran: kultura.
9. stran: podlistek delavsko gibanje, zgor-
nji del strani pa bi bil namenjen predstavi-
tvam revolucionarjev, skojevcev, prvobor-
cev, herojev, aktivistov, sploh obujanju re-
volucionarnih tradicij in NOB.
10 stran: stran za feljton in reportažo, te-
dnikovo akcijo.
11. stran: Vaša stran: pisma bralcev in
rubrika: Zakaj tako?
12. stran: reportaža iz krajevne skupnosti,
kraja.
14. stran: kmetijska.
15. stran: turizem, gostinstvo, prireditve.
16. stran: Mladi pišejo, lestvica in križan-
ka, TV spored.
17. stran: roman, planinska kronika, pla-
ninci in alpinisti.
18. stran: za kratek čas: zanimivosti iz
svetovnega tiska v sliki in besedi, posebno-
sti tudi iz domačih krajev, Žveplometer.
19. stran: šport.
20. stran: trgovina, zdravniški nasveti,
zdravilne rastline.
21. stran: prometne nesreče, črna kroni-
ka, iz sodišča, prometna preventiva, razpisi.
22. stran: mali oglasi in razpisi.
23. stran: 1-krat mesečno koledar priredi-
tev, RTV, Radio Celje.
24. stran: zanimivosti doma in v svetu:
potopisi, rubrika Amadeus, pesem.
Na novo bi obudili mesečno prilogo Ob-
zornik na 4 straneh. Priloga bo prinašala
poglobljene prispevke, tudi literarne, ki za-
radi svoje dolžine in tematike ne sodijo v
normalni obseg Novega tednika.
VSEBINSKI PRISTOP:
Glede na dejstvo, da je časnik Novi te-
dnik tednik, naj bi nova konceptualna za-
snova omogočala drugačen pristop k pisa-
nju posameznih člankov, komentarjev in
reportaž. Zmanjšati bo treba delež novičar-
stva: ne po številu, ampak po obsegu in se
bolj poglobljeno, problemsko, analitično
lotevati posameznih področij, ki jih teden-
ski medij lažje opravi od dnevniškega, jim
pa kvantitativno ne more slediti kot dnev-
niki. Tudi značilnosti družbenopolitičnega
in gospodarskega razvoja na celjskem ob-
močju terjajo od Novega tednika kot osred-
njega informativnega medija, da s svojim
poročanjem ustvarja regijsko podobo in da
ustvarja medobčinsko informacijo. Posa-
mezna občinska glasila lahko sledijo nalo-
gam le znotraj občinskih meja, takšna raz-
prtost pa je lahko le enostranska in ne pri-
speva ničesar h krepitvi medobčinskega
sodelovanja na vseh ravneh in na vseh po-
dročjih. Novi tednik v sodelovanju z ostali-
mi pokrajinskimi časniki v Sloveniji preko
združenja in programskega sveta posreduje
bralcem v občinah celjskega območja in-
formacije tudi iz drugih krajev Slovenije v
obliki prilog, ki jih izdaja združenje nekaj-
krat v letu.
LETEČA UREDNIŠTVA
To je bila pri Novem tedniku že ustaljena
praksa pred leti, ki jo bomo obnovili. Zdru-
ževali jo bomo z obiski v krajevnih skupno-
stih in izkoristili obisk za bolj poglobljen
pogled v krajevno problematiko. Posamez-
ne prispevke s področja kmetijstva, kultu-
re, šolstva, sociale in drugo, bomo objavlja-
li seksesivno v posameznih številkah in na
posameznih straneh, kjer bodo področja za-
stopana vsako zase. Leteča uredništva naj
bi bila enkrat mesečno, z njimi pa bi začeli
po novem letu.
OKROGLE MIZE
Problemske okrogle mize so v metodi
dela uredništva Novega tednika imele že
tradicijo. Tudi s to obliko dela mislimo na-
daljevati. Doslej so bile okrogle mize s po-
dročja kulture, preskrbe, SLO, problemati-
ke zaposlovanja žensk, o vlogi kmečke žene
in druge. Tematiko, obravnavano na okro-
glih mizah, bomo načrtovali skladno z de-
lom posameznih sosvetov.
SOSVETI
Za boljše delo, predvsem pa zaradi teme-
Ijitejšega podružbljanja informacij, bomo
ustanovili več sosvetov. .Zaenkrat načrtuje-
mo sosvete za gospodarstvo, kmetijstvo,
kulturo, SLO in DS. SOsveti bodo ustanov-
ljeni do novega leta.
SODELOVANJE S SVETI
ZA INFORMIRANJE PRI
OK SZDL CELJSKE
REGIJE
Dosedanje sodelovanje je bilo dokaj sla-
bo z izjemo celjske občine, ki ima v okviru
SZDL vse svete aktivne. Iz ostalih občin
celjskega območja nimamo informacij, ve-
čina pa jih tudi ne dela. To se je pokazalo v
lanskem letu, ko je Radio Celje predložil
svojo vsebinsko zasnovo, pa razen v Celju
ni bilo v nobeni drugi občini javne razpra-
ve. Podružbljanje informiranja v posamez-
nih občinah slabo napreduje, zato vidimo
na tem področju velike možnosti sodelova-
nja, možnosti neposrednega informiranja
in vzpodbujanja miselnosti o potrebnosti
temeljite informacije za celovito delo v si-
stemu samoupravljanja in razvijanja dele-
gatskih odnosov.
8. stran - NOVI TEDNIK
št. 44-8. november 1979
NAGRADA TREM
SESTRAM ZA LEP
JEZIK IN SCENO
Na nedavno končanem
Borštnikovem srečanju v
Mariboru je nastopilo tu-
di Slovensko ljudsko gle-
dališče iz Celja, in sicer z
znanim delom Antona
Pavloviča-Cehova Tri se-
stre v režiji Vide Ognje-
novič (gostje iz Beograda,
ki se je spominjamo ob
njeni režiji Maratoncev).
Strokovna žirija, ki so
jo sestavljali Andrej In-
kret, Janez Karlin, Breda
Pogorelec, Slavko Jan in
Mirko Zdovc, je podelila
več nagrad. Celjska pred-
stava Treh sester je bila
deležna nagrade za naj-
boljši odrski jezik, sceno-
graf Miodrag Tabački pa
je dobil nagrado Društva
oblikovalcev za zaključno
sceno v istem odrskem
delu.
SLOVENSKE KONJICE
mm VEČ JIH PRIHAJA
Knjižnica Je edina poltiicna ustanova v občini
že nekaj let si v konjiški
občini prizadevajo, da bi
knjigo bolj razširili med
bralce. To nalogo so si naj-
bolj resno zastavili na pra-
gu srednjeročnega načrta,
tistega, ki se zdaj že izteka.
Ko so leta 1975 načrtovali
srednjeročni razvoj knjižni-
čarstva, so imeli v občini na
voljo 14.000 knjig ali z dru-
gimi besedami 0,73 knjige
na prebivalca. Tedaj so de-
jali, da morajo ob bilanci
srednjeročnega obdobja, to-
rej prihodnje leto, doseči
eno celo knjigo na prebival-
ca. Videti je, da so načrtova-
li realno.
To je moč trditi zaradi te-
ga, ker podatki govore, da je
bilo 1976. leta na voljo 14.625
knjižnih enot, leto pozneje že
15.905, leta 1978 17.193, letos
pa že 18.768 knjig, kar je že
0,94 knjige na prebivalca, za-
to tudi obstojajo realne mož-
nosti, da bi z naslednjim le-
tom dosegli v knjižnem skla-
du 20.000 enot. Letno so pov-
prečno nabavljaU 1217 knjig,
kar ni malo. Pri teh naporih
pa seveda ni stala ob strani
tudi kulturna skupnost Slo-
venije, saj je samo v lanskem
letu podarila matični knjiž-
nici 707 knjig.
V občini delujejo štiri po-
družnične knjižnice. Najprej
so bile samo tri in sicer v
Ločah, Vitanju in Zrečah,
zdaj se jim je pridružila še
knjižnica v Tepanju.
Najbolj zanimivo je seveda
to, da raste število bralcev.
To je tudi najbolj vzpodbu-
dna ugotovitev, posebno še,
če upoštevamo napore Kul-
turne skupnosti, da bi še bolj
povečale število knjig, uredi-
la ustrezne prostore in sploh
našla današnjemu času
ustrezno mesto knjigi in bra-
nju. Seveda je najboljši
odraz teh prizadevanj število
bralcev. Glede na dejstvo, da
se to v konjiški občini dvigu-
•je, so v svojih prizadevanjih
ravnali prav in učinkovito.
Poglejmo podatke: leta 1976
je bilo vpisanih 4376 bralcev.
Tega leta se je na novo vpisa-
lo 224 breilcev. Leto pozneje
jih je bilo že 4495, lani 4697 in
letos že 4899. Prihodnje leto
računajo na 5130 bralcev.
Med knjigami pq sposoji je
na prvem mestu leposlovje
(26.195), sledijo jim prirodo-
slovne vede, nato jezikoslov-
je, pa umetnost in uporabne
vede. Zanimivo pa je to, da
se razmerje med leposlov-
jem in družboslovjem iz leta
v leto manjša (po številu spo-
soje). V letu 1976 si je vsak
bralec izposodil povprečno 3
knjige, zdaj pa že 6 knjig.
Novo srednjeročno obdob-
je lahko nudi razvojnim
možnostim knjižničarstva v
konjiški občini še smelejše
načrte. Skladno z razvojem
družbenoekonomskega po-
ložaja v občini, mora imeti
vidno mesto tudi knjiga.
DRAGO MEDVED
ZANIMIVOSTI IZ POKrnUINSKESA
MUZEJA V CEUU
IZGUBLJEN SIN
Motiv za sličico na končnici je slikar dobil v svetopi-
semski zgodbi o Izgubljenem sinu. Povod za izbor
teme mu je dal verjetno podoben primer v njegovi
okolici.
Prizor na končnici se deli v šest polj, ki jih je slikar
opremil s številkami. Vsaka sličica predstavlja po-
memben dogodek v zgodbici. V prvem prizoru vidimo
kako sprejema sin svoj del dediščine in se, kot prika-
zuje drugi prizor, nato odpravi od doma po svetu.
Tretji prizor kaže, kako svoj del dediščine zapravlja v
družbi lahkoživk. Ko je svoj denar zapravil, so ga
nagnale. Bil je brez denarja in zelo lačen. Začel je
premišljevati o tem, kaj je pravzaprav storil. Ker ni
našel drugega izhoda, je šel z bogatim meščanom na
njegovo pristavo, da bi mu služil kot svinjski pastir.
Ker je v deželi zavladala lakota, se tudi tam ni mogel
najesti. Tudi v pomijah ni našel nobene hrane. Sklenil
je, da se bo vrnil k očetu, kjer imajo celo najemniki
dovolj jesti. Ko se je po dolgem času vrnil k očetu, mu
je ta odpustil, ker je sam uvidel, kaj je naredil narobe.
Na zadnji sličici vidimo, kako sin kleči pred očetom in
ga prosi, naj mu odpusti. Na desni strani žene hlapec iz
hleva tele, ki so ga potem pojedh na gostiji, ker se je
izgubljeni sin vrnil.
To zgodbico je naslikal mojster v poduk vsem, ki bi
videli to končnico. Opremil jo je tudi z letnico izdelave
(1878). VLADIMIR ŠLIBAR
MARIJAGRADEC
V VEDNOST TUDI SEBI
iMdaii so brošuro m MgtHšovinsIiim pregledom
Malo je krajevnih skup-
nosti, ki bi ob komunalnih
problemih skrbele tudi za
svojo »duhovno« podobo.
Le počasi si utira pot misel-
nost, da je predvsem dobra
informacija, poglobljena in
strnjena beseda na pravem
mestu, še kako potrebna v
vsakdanjem življenju, sa-
moupravnem razvoju še po-
sebej. Kako odločati, kako
presoditi, kako biti ponosen
in samozavesten, samokri-
tičen in tvoren, če ne poznaš
»stvari«?
V Savinjski dolini, točneje
v žjilski občini je nekaj kra-
jev ob svojih praznikih izda-
lo posebne brošure. Zdaj Je
to storila v loški krajevna
skupnost Marijagradec. Na-
mreč, malo je tudi ljudi, ki bi
bili pripravljeni (in ki bi se-
veda znali) napisati kroniko
svojega kraja. To je odgovor-
no delo, ki terja temeljito
poznavanje zgodovine, zna-
čilnosti, ljudi, geografskih in
etnografskih posebnosti,
mnogokrat pa se avtor znaj-
de tudi med čermi, ki jih na-
stavlja ljudska pripoved in
terja zgodovina kot veda. Za-
to bodimo za vsako tako
opravljeno delo hvaležni.
Zlasti še, kadar gre za realno
oceno tistih, ki jim je name-
njeno in tistega, ki ga je napi-
sal, in znal delo postaviti v
okvir in merilo, ki mu gre.
Krajevna skupnost Marija-
gradec je ob svojem prvem
krajevnem prazniku letoš-
njega oktobra izdalo tako
brošuro z naslovom Krajev-
na skupnost Marijagradec -
Nekoč in danes.•Skromna po
obsegu (36) in tehniki tiska-
nja, dragocena po pogumu
in sporočilnosti. Uvodno be-
sedo je zapisal Jure Krašo-
vec (tudi urednik izdaje),
predsednik KK SZDL, novi-
nar našega časnika, ki mu
pero (bolje rečeno - pisalni
stroj) ne služi zgolj za poklic-
ne namene. Levji delež je
opravil Edo Jelovšek, ki ni
neznan bralcem Novega te-
dnika, saj smo v našem ča-
sniku objavili že več njego-
vih daljših prispevkov z vidi-
ka zgodovinske obdelave.
Tokrat je napisal geografsko
politični razvoj krajevne
skupnosti, pregled naselij, z
zgodovinskega vidika je opi-
sal vsako posebej.
Brošura pa v vsebini ne se-
ga samo v oddaljeno zgodo-
vino. Jure Krašovec je zbral
gradivo, ki kaže krajevno
skupnost tudi v času naro-
dnoosvobodilnega boja.
Enajst krajanov je dalo svoja
življenja, 120 je bilo aktivnih
udeležencev v NOB. Ome-
njeni avtor opisuje tudi
drzno partizansko akcijo 25.
oktobra 1944. leta na mlin
Franja Turka.
Kaj še velja omeniti pri iz-
daji te brošure: na vsak na-
čin to, da sta jo izdala odbor
za proslavitev krajevnega
praznika in kulturno društvo
»Anton Tanc« Marijagradec.
D. M.
TEDEN DOMAČEGA FILMA 79
6 HLMSKIH SPOREDOV
SopokrovItelJI so AERO, KLIMA, 70PER In TT Prebold
Letošnji Teden domačega
filma bo imel kar šest zao-
kroženih filmskih sporedov
in bo tako po številu prikaza-
nih filmov kot tudi po izboru
filmskih programov najbo-
gatejši doslej.
Največ pozornosti bo ve-
ljalo sporedu sedmih pre-
miernih filmov, med kateri-
mi bo kar pet slovenskih ce-
lovečernih filmov. To bo po
dolgih letih obilna slovenska
filmska žetev, ki pa je tudi
kakovostno na visoki ravni.
V kinu Metropol bomo vi-
deli dva sporeda. V prvem,
ki bo tekel pod naslovom
»Revolucija traja« bomo
skozi izbor devetih filmov,
med katerimi bo film Osva-
janje svobode premiera, vi-
deli, kako so filmski avtorji
upodobili različne izsečke iz
predvojne, medvojne in po-
vojne revolucije. Ta spored
je posvečen letu pomembnih
obletnic partije, SKOJ in re-
volucije sindikatov. Drugi
spored v istem kinu pa je
spored treh filmov iz neuvr-
ščenih dežel, ki ga posveča-
mo krepitvi idej politike
neuvrščanja. Kubanski, in-
dijski in spored kratkih fil-
mov iz arabskih dežel bodo
edini tuji filmi v tem času v
Celju.
V kinu Dom bosta prav ta-
ko dva sporeda. Mednaro-
dnemu letu otrok je posve-
čen izbor sedmih mladin-
skih filmov, med katerimi
bosta dva premierna, pripra-
vili pa smo še zanimiv izbor
slovenskih kulturnih filmov
in izbor risanih filmov hrva-
ške proizvodnje. Večerni
spored v istem kinerhatogra-
fu bo namenjen izboru
osmih igranih filmov hrva-
ške proizvodnje, s čimer na-
daljujemo lani pričeto tradi-
cijo predstavljanja posamez-
nih jugoslovanskih nacional-
nih kinematografij.
Med najpomembnejšimi
obogatitvami filmskega spo-
reda TDF pa bo letos spored
filmov v novi kinotečni dvo-
rani. Tu bomo namreč zavr-
teli izbrane sporede filmov
amaterjev, pionirskih film-
skih krožkov, produkcij Uni-
kal in Univerzum, namen-
skih (EPP) filmov ter filmov
študentov Akademije za gle-
dališče, film, radio in televi-,
zijo. S tem pa bomo na Te-
dnu domačega filma zavrteh
že domala celotno letno slo-
vensko filmsko proizvodnjo.
Na Tednu domačega filma
v Celju bomo v dneh od 5. do
11. decembra zavrteli skup-
no 31 celovečernih filmov in
10 izborov kratkih filmov.
Skupno se bo torej odvrtelo
mnogo več kot sto filmov,
med njimi več kot polovica
takšnih, ki sicer ne najdejo
poti na velika platna so pa z
vzgojnega in številnih dru-
gih vidikov, nadvse pomem-
ben člen slovenske filmske
proizvodnje.
B. S.
Petek, 9. nov. ob 19: N. V.
Gogolj - 2ENITEV. Gosto-
vanje v Cerknici.
Sobota, 10. nov. ob 19: N.
V. Gogolj: ŽENITE V. Gosto-
vanje v Starem trgu.
Petek, 16. nov. ob 19.30: A.
T. Linhart-Andrej Inkret:
PLAY LINHART 1780-1789.
PREMIERA.
Premierski abonma in
izven. Tretjo premiero v se-
zoni, ki je posvečena 130-let-
nici prve slovenske predsta-
ve v Celju, jo je v priredbi
Andreja Inkreta postavil na
oder režiser Franci Križaj.
Sobota, 17. nov. ob 19.30:
A. T. Linhart-Andrej Inkret:
PLAY LINHART 1780-1789.
Soiaotni abonma izven.     _
KINO
UNION: 8. 11. ob 20. uri -
ameriški film »Skupinski
portret z damo«
od 8.-12. 11. - jugoslovan-
ski film »Živemu človeku se
vse zgodi«
od 13. 11. - ameriški film
»Hooper - super kaskader«
METROPOL: do 11. 11. -
italijanski film »Nori seks
od 12. 11. - ameriški film
»Vojna zvezd«
MATINEJA: 10. 11. ob 10.
uri - ameriški film »Hooper
- super kaskader«
DOM: do 12. 11. - nemški
film »Na kondorjevem pre-
lazu«
'od 13. 11. - hongkongški
film »Zmajeve igre smrti«
MLADINSKI PROGRAM:
od 7.-11.11. ob 15. uri-ame-
riški film »Živali filmske
zvezde«.
GODALNI KVARTET LISENKO
Po uspelem I. abonmajskem koncertu, ko je nastopil zagrebški čelist Valter Dešpalj, se
bo v sredo, 14. novembra zvečer predstavil ansambel iz tujine. Na II. abonmajskem
koncertu bo tokrat koncertiral godalni kvartet LISENKO iz Sovjetske zveze. Na sporedu bo
imel dela Mozarta, Cajkovskega in sodobnega sovjetskega skladatelja Siljvestrova. Gostje
bodo dopoldne koncertirah tudi za celjsko srednješolsko mladino.
PEVSKO
SREČANJE V
VELENJU
Področna zveza pevskih
zborov, ki združuje zbore iz
občin Celje, Laško, Mozirje,
Šentjur, Slov. Konjice,
Šmarje pri Jelšah, Velenje in
Žalec, prireja medobčinsko
revijo zborov v Velenju v so-
boto, 17. novembra. Revija,
ki postaja že tradicionalna
od prvih srečanj te vrste v
Zrečah, se je tekom let izo-
blikovla v ugledno priredi-
tev, na katero se zbori vneto
pripravljajo.
V pomladanskih mesecih
so se vrstile revije zborov v
vseh občinah našega področ-
ja. Strokovna žirija je ocenila
68 nastopajočih zborov,
izmed katerih je določila 22
za medobčinsko revijo.
Za medobčinsko revijo v
Velenju se je od 22 zborov
prijavilo 16; 9 moških, 2 žen-
ska in 5 mešanih. Prireditelj
je razvrstil nastope v dva
koncerta, ki bosta istega dne
ob 16.30 in ob 19.30 uri. Vsak
zbor bo zapel najprej obvez-
no pesem, ki je predpisana
za vsako kategorijo zborov,
nato po 2 skladbi po prosti
izbiri. Zopet bo strokovna ži-
rija ocenila zbore, najboljše
med njimi predlagala za so-
delovanje na republiški revi-
ji v Mariboru. E. K.
št. 44 - 8. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 9
OBNAVLJANJE FASAD V STAREM CELJU
ZVESTI NAREKU ČASA
Obnavljati bi ntorali tudi notranjost zgradb
Naš razgovor na Zavodu
za spomeniško varstvo v
Celju, v katerem je sodelo-
vala umetnostna zgodovi-
narka in konservatorka
prof. BRANKA PRIMC. Ena
izmed njenih nalog je tudi
skrb za obnavljanje fasad v
starem mestnem jedru v Ce-
lju.
Opazili smo, da v zadnjem
času zelo intenzivno obnav-
ljajo fasade starih celjskih
hiš...
»Vzrok za tako pospešeno
obnavljanje starega celjske-
ga mestnega jedra v zadnjih
dveh letih je akcija Hortikul-
tura 80. Investitor ter izvaja-
lec je Samoupravna stano-
vanjska skupnost Celje, Za-
vod za spomeniško varstvo
pa sodeluje kot strokovna
služba, ki s spomeniško var-
stvenimi pogoji skrbi za ob-
navljanje starih celjskih hiš
in njihovih fasad.«
Na katere objekte ste se v
zadnjih mesecih osredotoči-
li pri obnovitvenih prizade-
vanjih?
»Med drugim smo v zad-
njem času obnavljali fasade
na Prešernovi ulici (Bonbo-
niera. Peko, zelenjavna trgo-
vina Češnja - tu smo našli
rimski relief, ki je prezenti-
ran na fasadi), sodelovali pa
smo z nasveti tudi na Slom-
škovem in Tomšičevem
trgu. Zidanškova ulica bo
kmalu urejena v celoti, z deli
pa smo pričeli že pred dve-
ma letoma.«
Bi nam lahko kaj poveda-
li o načinu vašega dela ozi-
roma iz kakšnih strokovnih
izhodišč izhajate?
»Seveda so vsa naša dela
strokovno opredeljena.
Barvne tone na fasadah ozi-
roma podobo fasade določa-
mo na osnovi sond, ki nam
pokažejo prvotno podobo
objekta.«
Gotovo pri svojem delu
naletite tudi na preseneče-
nja, na nepričakovana od-
kritja?
»Presenečenj je veliko, v
tem je tudi čar našega dela.
Konkretno - na Slomško-
vem trgu, na stavbi nekdanje
gimnazije smo našli heral-
dično ploščo iz leta 1466, kjer
je reliefno upodobljen celj-
sko habsburški grb, nekdaj
pa je bila ta plošča vzidana
nad Savinjskimi mestnimi
vrati.
Med najnovejša odkritja
sodi baročna vogalna posli-
kava na Tomšičevem trgu,
na hiši št. 17, ki jo v tem času
obnavljajo. Pod njo se kaže
fragment zelo kvalitetne re-
nesančne poslikave, ki bo
prezentirana kot freska.
In za konec še naša želja.
Poleg fasad naj bi se stari
objekti v mestnem jedru
obravnavali kot celota, tudi
notranjščina, ki bi objektu
vrnila enotno in celovito po-
dobo, seveda ob upošteva-
nju modernega stanovanj-
skega standarda.«
ZDENKA STOPAR
ŠOŠTANJ: TRDNE VEZI
Delavsko prosvetno društvo Svoboda Šoštanj, ki slavi
letos 60 letnico uspešnega dela, je pred dnevi v počastitev
jubileja pripravilo vrsto uspelih prireditev. Ob tem so v
goste povabili tudi mešana pevska zbora prosvetnih delav-
cev »Danica« iz Podjune na Koroškem onstran meje in
»Slovan« iz Padrič pri Trstu.
Oba zbora sta bila deležna velikega priznanja in pohval.
Ob tem velja poudariti, da ima šoštanjska Svoboda že
dolgoletne stike s prosvetnim društvom iz Padrič, ki je lani
slavilo 80-letnico delovanja. Pred leti so vaščani Padrič in
Gropade pred skupno osnovno šolo postavili doprsni kip
šoštanjskemu rojaku, pesniku in narodnemu heroju Karlu
Destovniku-Kajuhu, po katerem so tudi poimenovali do-
mačo osnovno šolo.
S pevci so v Šoštanj prišli tudi športniki »Gaja« iz obeh
primorskih vasi in odigrali z domačini tekmi v odbojki in
nogometu. V obeh so zmagali gostje. V. KOJC
25 LET RADIA CELJE
TRIO EDIJA GORŠIČA
Kaj bi Radio Celje, zla-
sti na začetku svoje poti
in pozneje, brez Edija
Goršiča, njegovega tria,
kvarteta, Metronoma...?
»Moji spomini na prvo
radijsko delo so lepi. Bilo
je jeseni 1955. leta. V tisti
neometani sobi v zdrav-
stvenem domu v Gregor-
čičevi ulici. Prišel sem s
harmoniko in imel prvo
oddajo. Bil sem brez izku-
šenj. Sicer pa, kdo jih je
tedaj med radijskimi de-
lavci v Celju sploh imel?
Slo je za oddajo v živo,
kajti možnosti za snema-
nja tedaj nismo imeli. Se
danes vem, da sem med
drugim zaigral Dvofako-
vo Humoresko in Suppe-
jevo uverturo Lahka ko-
njenica. Zaigrati sem mo-
ral brez napake, in koli-
kor se spominjam, sem v
tej nameri uspel...«
»In po tem začetku?«
»Se večkrat sem nasto-
pil. Sprva kot solist, po-
tem pa tudi v sodelovanju
z dvema sošolcema, in-
strumentalistoma. Takrat
sem bil še gimnazijec. Po-
leg mene sta bila v triu še
Milan Lesjak (kontrabas)
in Niko Rožič (kitara). To
je bil hkrati prvi radijski
instrumentalni trio. Kma-
lu je prerasel v kvartet in
zatem v večji ansambel
Metronom. To pa ni bil
več samo radijski ansam-
bel, marveč skupina, ki je
skrbela za zabavo tudi
drugod.
Kot glasbenik sem se
vključeval ne samo v re-
dne glasbene radijske od-
daje, marveč tudi v javne
nastope. Se zdaj imam
spored, ki smo ga imeli
14. septembra 1958. leta
na oddaji za brigadirje na
cesti Bratstva in enotno-
sti v Novem mestu. Tedaj
sta nastopila kot pevca
Volodja Peer in Stanka
Gorišek, zdaj Kovačič. Na
kitaro je igral Milan Fer-
lež, ki je danes član ljub-
ljanskega radijskega or-
kestra. Nastopili so števil-
ni člani celjskega gledali-
šča, sodeloval pa je tudi-
narodnozabavni kvintet
Kamilo, ki je bil tedaj
med vodilnimi v Celju in
širšem območju...«
»Sicer pa je radio na
sploh spodbujal ustanav-
ljanje in delo glasbenih
ansamblov, mar ne?«
»Da, radio je bil močna
spodbuda za njihovo de-
lo. Ni šlo samo za sodelo-
vanje v radijskem spore-
du, marveč prav tako, če
ne še bolj za sodelovanje
na javnih oddajah, ki jih
je prirejala naša radijska
postaja. Nastalo je precej
novih skupin, predvsem
narodnozabavnega zna-
čaja, in med njimi tudi
trio Maksa Kovačiča. Vo-
dja tega ansambla je zdaj
ravnatelj osnovne šole v
Ponikvi pri Grobelnem.«
»In še drugi osebni spo-
mini na prvo radijsko
delo?«
»Vsi smo se dobro ra-
zumeli, delali smo z veli-
kim veseljem, zagnanost-
jo. Pozneje je moje sode-
lovanje prešlo v soodgo-
vornost in odgovornost
za sestavljanje in izvedbo
glasbenega dela radijske-
ga sporeda in seveda tudi
javnih oddaj, ki jih je bilo
zelo veliko. Zlasti uspeš-
no je bilo delo pri obliko-
vanju oddaje »Humor na
valu 202«. Slo je pravza-
prav za prikazovanje na-
šega rednega dela na hu-
morističen način, in vem,
da bi bila marsikatera
»obvestila« aktualna še
danes.«
MILAN B02IC
Edi Goršič v svojem dirigentskem elementu
RAZVOJ REVOLUCIONARNEGA DELAVSKEGA GIBANJA NA CELJSKEM OBMOČJU OD ZAČETKOV DO LETA 1941
CELJSKI DOGOVOR
PIŠE: EMIL LAJH
9
Revolucionarni val 1935. leta v Sloveniji,
ki je dosegel višek 7. julija s celjskim zle-
tom, kljub prepovedi Svobode in povečani
budnosti policije ni uplahnil. Novo spod-
budo mu je dal VII. kongres Kominteme
(od 27. julija do 20. avgusta). Pozval je vse
komunistične partije, da zberejo vse napre-
dne demokratične sile v protifašistične
ljudske fronte. Tako je bila potrjena Ijud-
skofrontna politika PK KPJ za Slovenijo,
ki jo je ta uveljavljal mimo zmedenih direk-
tiv CK z Dunaja.
Velikega pomena je bil boj pri občinskih
volitvah 1935 in 1936. »Ljudska pravica«, ki
je za te volitve izšla v posebni izdaji na dveh
straneh in je ob volitvah natisnila še vrsto
letakov, je bila listi Slovenske ljudske fron-
te glavna opora v volilnem boju. Klerikalni
agitatorji so prodane izvode »Ljudske pra-
vice« zbirali in jih nato sežigali v bližini
volišč. Da bi dobili vsaj približno predstavo
volitev na celjskem področju navajamo ne-
kaj rezultatov po okrajih:
- v okraju Gornji grad je od vpisanih
1691 volilcev volilo 1073 in sicer za JRZ 537,
opozicijo 283, kompromisne liste 253 vohl-
cev. Glavni agitator za opozicijo je bil Fra-
njo Papež, podpisnik manifesta »Kaj hoče-
mo?« iz leta 1939;
v okraju Konjice je od vpisanih 4679 volil-
cev volilo 3066. JZR je dobila 2707 glasov,
opozicija pa 359. (To je bil v slovenskem
merilu najslabši rezultat za opozicijo);
- v okraju Laško je od 4547 vpisanih vo-
lilcev glasovalo 2835, od teh za JRZ 1338, za
opozicijo 531, za kompromisno listo 966;
- v okraju Šmarje pri Jelšah je bilo vpi-
sanih 2761 volilcev. Volilo jih je 1774, JZR
je dobila 1000 glasov, opozicija pa 774. voli-
tve so bile le delne, saj je volilni boj bil v
glavnem zaključen z volitvami v 76 občinah
šele 6. decembra 1936.
Ker so volilci obsodili politiko JRZ z vo-
lilno abstinenco, razumemo, zakaj opozici-
ja ni imela toliko uspeha pri parlamentar-
nih volitvah 5. maja 1935.
Toda delavstvo je na drugem področju po
razpustu Svobod, namesto njih začelo usta-
navljati društvo Vzajemnost. Z nastankom
le-teh ni zaživelo samo kulturno-prosvetno
delo med delavstvom, temveč tudi politič-
no in strokovno (sindikalno). Že nekaj me-
secev po zletu Svobod so se dne 24. novem-
bra 1935 v Celju sestala vodstva treh opozi-
cijskih skupin in so sklenila tako imenova-
ni Celjski dogovor, ki se glasi: (objavljamo
fotografijo dela dogovora preslikanega iz
takratnega časopisa Bojevnik).
Napačno bi bilo misliti, da je ta sestanek
v Celju bil sporazumno organiziran. Sklica-
li so ga Mačkovi pristaši v Sloveniji in po-
vabili nanj samo take zaupnike, na katere
so zanesljivo računali. Zaradi lepšega so
povabiU tudi nekatere predstavnike skupi-
ne okrog Bojevnika, ki so na sestanek opo-
zorili tudi skupino okrog Ljudske pravice.
Čeprav predstavniki Ljudske pravice niso
.bili povabljeni, je Partija sklenila, da se
tega sestanka udeležita tudi dva predstav-
nika te skupine. Delegata Ljudske pravice
v Celju sta bila Jože Vilfan in Ivan Kreft.
Na sestanku so najprej razpravljali, ali
imata predstavnika Ljudske pravice sploh
pravico, da sestanku prisostvujeta. Prisotni
zaupniki niso odobravali razbijaške politi-
ke sklicateljev in so glasovali za to, da se
sestanka udeležita tudi omenjena delegata.
Oba sta v svojih govorih nastopila proti
drobljenju slovenskega ljudskega gibanja v
skupine in v skupinice. V gibanju mora biti
tudi mesto za najboljši in najtrdnejši del
organiziranega ljudstva, to je za delavstvo,
ki mu pripada vodilna vloga. Pri delegatih
sta s tem predlogom takoj prodrla, vodstvo
pa se je upiralo in zahtevalo, naj se izvoli
redakcijski odbor, ki naj glede tega stilizira
izjavo. Mačkovci niso pod nobenim pogo-
jem hoteli privoliti, da bi se gibanje imeno-
valo »Delavsko-kmečko«, marveč so vztra-
jali pri nazivu »Kmečko-delavsko«. Ce bi
delegata Ljudske pravice v tem vprašanju
ne popustila, bi Mačkovci razbili sestanek
in bi trajalo spet nekaj časa, preden bi bili
pripravljeni na nova pogajanja. Partiji je
namreč šlo več kot le za golo ime, šlo ji je za
to, da pride čimprej do sodelovanja med
osnovnimi skupinami in da se to po možno-
sti razširi na vse opozicijske skupine pod
okriljem Slovenske ljudske fronte.
Celjski dogovor je bil tako prava osnova
za zbiranje in koncentriranje vseh napre-
dnih protifašističnih sil v Sloveniji. Čeprav
pri poznejših pogajanjih glede izvedbe
Celjskega dogovora ni prišlo do združitve,
so ta pogajanja pomagala razčistiti mnoga
odprta vprašanja. Sprva so Mačkovci po-
stavljali zahtevo, da se jim v konzorciju
prizna toliko članov, kolikor jim jih je po-
trebno za absolutno večino. Prav tako so
zahtevali, naj se gibanje imenuje »Sloven-
sko kmečko-delavsko gibanje pod vod-
stvom dr. Mačka«. Te zahteve so bile za
Partijo nesprejemljive, kljub temu pa je
vztrajala na nadcdjnjih pogajanjih in je dala
celo pobudo, naj bi pogajanjem pritegnili
še predstavnike ostalih skupin, čemur so
sicer Mačkovci pritrdili, kmalu so se pa vsa
prizadevanja končala neuspešno.
Kar pa ni uspelo v Celju 24. novembra
1935, je uspelo prav tam 3. septembra 1939
na zboru delegatov Delavskih in kmečkih
skupin iz vseh krajev Slovenije, pred vsem
predstavnikov bivšega Kmečko-delavske-
ga gibanja ter bivše Slovensko-kmečke
stranke. Po sklepu tega delegatskega zbo-
rovanja se je ljudsko gibanje preimenovalo
v Zvezo delovnega ljudstva Slovenije.
Ponesrečeno dogovarjanje je povzročilo,
da je banska uprava 18. marca 1936 Ljud-
sko pravico prepovedala. Toda 23. marca je
poslalo uredništvo prepovedanega lista pi-
smo svojim privržencem, v katerem pravi:
»Ljudska pravica je postalo glasilo sloven-
skega ljudskega gibanja, to je skupnosti
ljudi, ki zahtevajo izboljšanje gospodarske-
ga položaja, gospodarske neodvisnosti Slo-
venije in enakopravnosti Slovenije v vsa-
kem oziru.«
Del dogovora objavljenega v časopisu Bojevnik
10. stran - NOVI TEDNIK
št. 44-8. november 1979
Z ZADNJEGA GOSTOVANJA KOMORNEGA MOŠKEGA ZBORA
NAŠA PESEM NA
NIZOZlEMŠKm
»Radibi vas ttpet slišali..,«
Novoletno voščilo pri-
jateljskega holandskega
zbora »Oranje« (Schin-
veld, pokrajina Limburg)
ob vstopu v leto 1979, je
razen želje za zdravo in
uspehov polno novo leto,
izražala tudi željo po po-
novnem srečanju. »Radi
bi vas zopet enkrat sliša-
li,« so pisali. Naš KMZ je
bil pri njih že trikrat v go-
steh (1958,1966,1973), oni
pa zadnjič v naši sredi
1974., ko so našemu zbo-
ru za njegovo petkidvi^}-
setletnico prinerii 4owor-
jev venec in plaicetp...
Sledil je dogovor in so-
bota 13. okt^}ra je bila
določena za prvi večerni
koncert v Schinveldu, ne-
delja, 14. oktobra za drugi
koncert v Brunssumu, v
počastitev 50-letnice slo-
venskega izseljenskega
zbora »Zvon« Heerlerhei-
de, ter ponedeljek 16. ok-
tobra za tretji koncert v
filharmonični dvorani
univerzitetnega mesta
Leiden.
Ascendit Deus In
Partizanska pomlad
hkrati v farni
cerkvi...
Torej, sobota 13. okto-
bra zjutraj. Dež... Intona-
cija za Kosovel-Mihelči-
čevo »Droben dež ro-
si« ... Ob 9. uri zbor v
Glasbeni šoli. Zadnja in-
tonančna vaja, zadnja di-
rigentova navodila, nato -
veselo na pot, naprej z
»Izletnikovim« avtobu-
som via Brnik. Eno uro
pred vzletom je bilo treba
biti na ljubljanskem leta-
lišču. »Zavidam vam,« je
dejal eden od obmejnih
organov, ko mu je bilo
povedano, čemu odhaja-
mo na pot. Z majhno (obi-
čajno) zamudo smo se ob
13.37 z Jatovim DC 9 od-
lepili z domačih tal in se
za uro in pol dvignili nad
oblake, smer Amster-
dam ... letališče Schip-
hol. Tudi tu so vse for-
malnosti potekale kot po
»žnorci«, kot naša prtlja-
ga z garderobo in darili
po tekočem traku, pa
vendar je niinilo kar pre-
cej časa, da smo si segli v
roke s predstavniki prija-
teljskega zbora »Oranje«,
z dirigentom g. Pierrom
Geritsem na čelu.
Več kot polet je nato
trajal avtobusni transfer
do Schinvelda. Sprejem v
restavraciji Plasier. V tre-
nutku smo prenehali biti
turisti in koncertanti. Kot
prijatelji in stari, dobri
znanci smo bili odvedeni
vsak na »svoj« dom, k
»svoji« družini, zakaj dan,
dva prej, so bili vsi člani
prijateljskega zbora s pi-
smenimi navodili pouče-
ni, kako sprejeti in oskr-
beti »jugoslovanske prija-
telje iz Celja« - Joegosla-
vische vrieden uit Ce-
lje...
Schinveld z okoli 5000
prebivalci, mestece v juž-
nem Limburgu, sredi že
več let opuščenega revir-
ja, idilično mestece upo-
kojenih ali prekvalificira-
nih rudarjev. Je sedež ob-
čine, ima pošto in banko,
nima pa posebne in veli-
ke koncertne dvorane. Za
slavnostne in vredne kon-
certe je na razpolago -
farna cerkev...
Lokalni tednik Schin-
veld Journal in dnevnik
Limburgs Dagblat sta že
nekaj dni prej najavila
»svečani koncert slavne-
ga Komornega moškega
zbora iz Celja, pod vod-
stvom mladega profesor-
ja Vida Marcena, direk-
torja glasbene šole v Ce-
lju« - »gala konsert van
de Komorni Moški Zbor
uit Celje, onder leiding
van de jonge Professor
Vid Marčen, directeur
van de muziekschool te
Celje«.
Koncert, v nabito pol-
nem hramu sv. Egidija, je
začel gostitelj ski zbor
»Oranje«, prav tako pro-
slavljen na številnih na-
stopih doma in v tujini
(Italija, Španija, Anglija).
Zapel je dve renesančni,
polifoni skladbi (Hassler,
Morley), eno iz zborov-
skega opusa melodičnega
Verdija ter dve črnski du-
hovni; slednji sta poseb-
no ugajali. Osrednji del
koncerta pa je izpolnil
naš program, tisti, s kate-
rim smo proslavili našo
tridesetletnico v Celju.
Pač: v drugi del progra-
ma, ki je obsegal priredbe
narodnih pesmi, je diri-
gent uvrstil kot premiero
Gotovčevo Pod jorgova-
nom. Lahko zapišemo, da
je bil koncert toplo spre-
jet, zlasti spored naro-
dnih pesmi: Kako što je
taja čaša, Večernij zvon s
solistom Ivom Grobler-
jem, pa Pjesnja ob Ata-
manje Platovje s solistom
Ivanom Cerčnikom... Za
najlepšo oceno tega prve-
ga koncertnega večera na
Holandskem, smo spreje-
li izjavo neznanega poslu-
šalca, ki se je pridružil na-
ši skupini, rekoč: »Ni kaj,
saj so tudi naši lepo peli,
ampak vaših not niso peli
samo prvovrstni pevci,
ampak tudi ljudje!« -
A po koncertu? »Bratci
veseli vsi, tralalala, trala-
lala«... Bilo je prisrčno in
veselo - een gezellig sa-
menzijn...
Gostje slovenskega
pevskega društva
»Zvon«
Nedelja, 14. oktobra.
Dopoldne je bilo name-
njeno za medsebojne obi-
ske. Ob kaminih, s smi-
slom za domačnost prejš-
njega stoletja opremlje-
nih dnevnih sob, teh vrlih
Holandcev, se je še naprej
govorilo o koncertu, o
zboru, o dirigentu, o soli-
stih ... Navdušeno in
spodbudno.
Za kosilo, za lunch, je
že skoraj zmanjkcdo časa.
Ob 16. uri so nas gostitelji
odpeljali s svojimi avto-
mobili v dva km oddalje-
ni Brunssum - »biser re-
virja«, na drugi večerni
koncert s tem, da nas po
koncertu vrnejo, vsakega
na »svoj« dom. V veliki
večnamenski prireditve-
ni dvorani v središču tega
mesta (ok. 30.000 prebi-
valcev), se je slovensko
pevsko društvo »Zvon«
Heerlerheide namenilo z
več kulturnimi (likovna
razstava njihovih amater-
jev) in družabnimi prire-
ditvami proslaviti 50-let-
nico svojega obstoja, m.
dr. s koncertom njihove-
ga in našega zbora.
Ta »Zvon«, ki že petde-
set let budi in ohranja mi-
selnost in čustva Sloven-
cev na Holandskem,
pravzaprav ni več izse-
ljenski in tudi ni več sa-
mo slovenski. Njegovi
člani so sinovi in vnuki,
druga in celo že tretja ge-
neracija sinov slovenskih
mater, izseljencev, ki so
se zaposlili v limburških
rudnikih, najprej okoU le-
ta 1925, nato okoU leta
1927. Da bi si bUi med se-
boj v oporo in da bi ohra-
nili svoj narodni značaj in
svoje običaje, so si usta-
novili lastna društva. Eno
teh, najstarejših je
»Zvon« v Heerlerheide v
okolici Brunssuma. Po
osvoboditvi - med nem-
ško okupacijo ga je zade-
la enaka usoda, kot slo-
venstvo na naših tleh - je
prišlo do stikov s Sloven-
sko izseljensko matico.
Sad te zveze so pogostej-
ša srečanja z rojaki iz
»stare domovine«: gosto-
vanje v Sloveniji (1969,
1974), Gallusova odličja,
gostovanje moškega zbo-
ra »Srečko Kosovel« iz
Ajdovščine (1971) itd.
»Zvon« torej sestavljajo
že več let Slovenci druge
generacije, se pravi pol-
novredni Nizozemci, z
istimi dolžnostmi in pra-
vicami kot ostalih 14 mili-
jonov Nizozemcev. Med
seboj govore holandsko,
mislijo in čutijo pa po slo-
vensko. Niso izginili v ni-
zozemski skupnosti, le na
harmoničen način so se z
njo integrirali...
Po skupni večerji je sle-
dil najprej njihov, krajši
pevski nastop: Sattner,
Kramolc, Pregelj... pri-
srčno domač, ganljivo
prizadeven. Pevce uči in
vodi Holandec, šolnik g.
Francois Antoine Joseph
WiUems, leta 1975 odUko-
van z redom jugoslovan-
ske zastave z zlato zvezdo
z ogrlico.
Mi smo nastopili s po-
sebnim sporedom, intoni-
ranim na značaj te kon-
certne prireditve.
Med urejanjem tega po- i
ročila, pa smo že prišli v
posest ocene našega na-;
stopa. Priobčil jo je Lim-!
burgs Dagblad 19. t. m.^
pod naslovom »Čudovito j
slovensko zborovsko pet- j
je v Brunssumu« - Prac-
htige Sloveense koorzang
in Brunssum, zato tu pre-
kinimo naše poročilo in
prepustimo besedo nizo-
zemskemu    časnikarju:
»Zvon (Klok) je sloven-
sko pevsko društvo, ki
deluje že pol stoletja v tu-
kajšnjem   Heerlerheide.
Zbor ima dve sekciji in
sicer mešani in moški
pevski zbor. Svečana pro-
slava petdesetletnice tega
zbora je bila okronana z
nastopom     Komornega
moškega zbora iz Celja, v
dvorani dr. Brikke-Oave
v Brunssumu, pod vod-
stvom dirigenta prof. Vi-
da Marcena.
Za uvodni pozdrav je
zapel Zvon pod vod-
stvom dirigenta g. F. Wil-
lemsa nekaj pesmi za mo-
ški in mešani zbor. Nato
pa so se oglasili s svojim
obsežnim programom
gostje iz daljne domovi-
ne. To je bil za zbrano ju-
goslovansko društvo zo-
pet en lep večer v doma-
čem ozračju...
Pri zboru sta očitni veli-
ka ljubezen in visoka ra-
ven pevske kulture. Na-
ravno lirična je barva te-
norjev, a mezza-voce te-
hnika teh pevcev je obču-
dovanja vredna in izre-
dno virtuozna, izrazita
zlasti pri basih. In to je
amaterski zbor! Ampak
njihovo petje ni amater-
sko, pač pa nasprotno.
Vsaka pesem, vsak solo je
odkritje zase. Resnična
pevska kultura, čista har-
monija, dovršena intona-
cija, živahen ritem, hiter
tempo, železna artikulaci-
ja, skratka - vse prvo-
vrstno.
Zapeli so okoli dvajset
skladb, na pamet, brez
partitiu", tudi dirigent ne
potrebuje notnega pulta,
ker ima vse partiture v
glavi. Fortissimi so prijet-
no zveneli; peli so z lah-
koto, posamezne fraze in-
tenzivno. Zvočnost gla-
sov je enkratna in boža
uho. Izgovarjava topla in
prijetne barve. Pesem ho-
landskega skladatelja van
Fred Roeskeja Piet Hein
je bila zapeta doživeto in
z resničnim občutkom,
enkratno. Jasna in ra-
zumljiva izgovarjava, naši
holandski naglasi prav
upoštevani, kar je dalo
pesmi še poseben čar.
Bravissimo! Bil je kon-
cert, ki je resnično izzve-
nel kot zvon...«
Navdušenje, s katerim
je bila sprejeta naša pe-
sem, se je po koncertu
preselilo v avlo pred točil-
nico in v klubske prosto-
re; ljudskega petja kar ni
hotelo biti konca, svoj de-
lež pri tem je imela har-
monika našega Perca...
Gostje firme BOPA
Leyden
Ponedeljek, 15. okto-
bra. Slovo v Schinveldu.
Sredi trga, zjutraj ob 9.15.
Objemi in poljubi, stiski
rok in zagotovila: Na svi-
denje! Na skorajšnje svi-
denje! Goede reis! Tot
ziens! Tot straks! Rosilo
je... tudi prenekatero
oko je bilo rosno... Pa še
enkrat: Hvala za vse in na
svidenje!
Pevski prijatelji iz
Schinvelda so nam izpo-
slovali še tretji večerni
koncert: Leiden, mestna
koncertna dvorana ob
20.15, organizator firma
BOPA Leiden.
Leiden (Leyden), staro
mesto ob sotočju Starega
in Novega Rena, okoli
110.000 prebivalcev, naj-
starejša nizozemska uni-
verza (1575), mesto muze-
jev s tiskarsko tradicijo,
rojstni kraj Rembrandta:
Štirje leidenski časniki
Leidsch Dagblad, De
Leidse Post, Leidse Cou-
rant in Leids Nieuwsblad
so po tiskovni konferen-
ci, ki jo je sklical gostitelj
in organizator firma BO-
PA, so že 10. t. m. najavili
»nastop slavnega moške-
ga zbora iz Jugoslavije« -
optreden van het bef aam-
de Joegoslavische man-
nenkoor Komorni moški
zbor uit Celje, vsi s foto-
grafijo našega zbora, a že
1. oktobra je firma razpo-
slala v javnost okrožnico,
ki »spoštovanega bravca«
vabi na koncert, »ki sta ga
omogočila znana leiden-
ska podjetnika, združena
pod imenom BOPA...
vstop prost... v veliki
mestni koncertni dvora-
m... Zbor in organizator-
ja računata na polno dvo-
rano - op een volle zaal.
Oni in mi si to zaslužimo!
Zij en u verdienen het!«
BOPA sta začetna zloga
priimkov dveh podjetni-
kov-gradbenikov Bolster
in Pasman. Očitno pred-
njači g. Pasman, ker je bil
ves čas z nami, z dobro
voljo in debelo listnico,
od prihoda v Leiden, od
banketa in koncerta do
nočnega bara v hotelu
Holiday Inn... To je tem-
peramenten in širokogru-
den poslovni mož, ki hodi
na dopust v Jugoslavijo,
na »svoj otok Pasman«; v
resnici pa je svoj zadnji
dopust prebil v prekra-
snem Boriku pri Zadru,
ki s svojim otočjem zaje-
ma tudi »njegov« otok
Pasman...
Leidse Stadsgehoor-
zaal je dejansko filharmo-
nična dvorana v secesij-
skem slogu, s prostranim
odrom in orglami, s šte-
vilnimi pritiklinami - z
garderobami, s čakalnica-
mi za godbenike, za pev-
ce, za soliste, dirigenta,
režiserja, zdravnika(!), z
okrepčevalnico itd., itd.
Naš koncert sta pospre-
mila dva mlada konserva-
torista - flavta in orgle
(Bach, Reger, Lacher).
Dvorana je bila nabito
polna, okoli 800 poslušal-
cev so našteli...
Namesto ocene o lei-
denskem koncertu, ki je
do tega trenutka še nismo
prejeli, omenimo le grom-
ski aplavz, edinstveno ko-
šaro cvetja, naš dodatek,
zopet Piet Hein in pravca-
te ovacije, po koncertu pa
avtogrami, avtogrami...
»Se pridite! Z vašo glasbo
in folkloro pridite! Tedaj
bomo napolnili našo naj-
večjo dvorano s 3000 se-
deži,« je dejal navdušeni
»lastnik našega otoka
Pasman«. Dank u zeer!
GUSTAV GROBELNIK
št. 44 - 8. november 1979
NOVI TEDNIK-stran 11
VAŠA STRAN
ZAKAJ
ANONIMNO?
v zadnjem času smo v
uredništvu spet sprejeli ne-
kaj anonimnih prispevkov
za rubriko »Pisma«. Med
njimi sta tudi prispevka
»Dedkove sanje« ter zapis,
bržčas iz krajevne skupno-
sti Šentvid, ki je v bistvu
odmev na zapis »Uničen na-
sad«, objavljen v Pismih 2.
avgusta letos.
V obeh primerih gre za
prispevka, ki si zaslužita
pozornost, žal, pa bosta
ostala v urednikovi mapi
vse dotlej, dokler se avtorja
»Škilež iz V.« ter »I. Ž.« ne
bosta zglasila in se predsta-
vila. Seveda s polnim ime-
nom in priimkom ter naslo-
vom.
Škoda, da moramo od ča-
sa do časa opozarjati, da za
anonimnost v javnosti ni
prostora. Težko se je pogo-
varjati s človekom, zlasti
preko časnika, ki ga ne poz-
namo, ki se skriva za euo ali
drugo krinko. To nam je
tuje!
In še nekaj - po vsej ver-
jetnosti bi se »I. Ž.« ne lotil
pisanja, če bi se krajevna
skupnost Šentvid odzvala
naši prošnji in pojasnila,
kako je z uničenim nasa-
dom. Tudi tak odnos zasluži
kritiko! Ali lahko tudi molk
kaj pove?
Skratka, anonimnih pri-
spevkov ne objavljamo, če-
tudi tu in tam na željo av-
torja objavimo le inicialki
imena in priimka ali ga
podpišemo kako drugače.
Toda, mi moramo vedeti,
kdo je resnični avtor!
Vabimo »Škiieža iz V.« in
»I. i.", da se zglasita oziro-
ma sporočita popoln na-
slov.
UREDNIŠTVO
ODKRITO IN
POŠTENO!
že dolgo sem se priprav-
ljala, da bi kaj napisala o ra-
zmerah v Doinu upokojen-
cev v Celju, a sem kar vedno
odlašala v upanju, da se bo
kaj izboljšalo. Ko pa sem či-
tala tisti članek od Magde Li-
puševe, študentke, sem se
morala oglasiti, ker sem ho-
tela zadevo prikazati v luči,
kakršna je.
Zakaj se ni oglasil tisti
upokojenec takrat, preden je
napisal zadnji članek? Upo-
kojenci so se zgražali. Tudi
sama, zato nanj odgovarjam.
Članek Magde Lipuš je iz-
krivil vso resnico, ker sta in-
tervjuvanki premalo časa v
domu, da bi lahko dajali toč-
ne podatke. Kar je izjavil tov.
Bauer in ne Bender, je novi-
narka napak napisala. Zato
sem se čutila dolžno, da po-
jasnim nekaj napak. Medi-
cinskima sestrama se je zgo-
dilo krivica, saj na njun ra-
čun ni slišati pritožb in vsi ju
imamo radi. Krivica se mora
popraviti. Mar ne? Nepodpi-
sani dopisnik pa tega nič ne
omenja, ampak na dolgo in
široko daje potuho nekate-
rim slabim strežnicam, kar je
večina upokojencev upravi-
čeno kritizirala. Govoriti mo-
ramo resnico!
Vse tisto pisanje dopisni-
ka, za katerega se nam zdi,
kdo je, ker se je na nek način
izdal, je streljanje v prazno.
Delil nam je nauke naj bomo
strpni itd. Mi, ki smo starejši
upokojenci, naj lepo mirno
in potrpežljivo prenašamo
nehumane odnose nekaterih
strežnic?! Večina uslužbenk
je prijazna, ustrežljiva in ima
pravilen odnos do nas. Re-
snici na ljubo naj povem, da
so se nekatere uslužbenke že
poboljšale. Ne iščemo dlake
v jajcu, kot se izraža dopi-
snik, ampak nezdravi rume-
njak. Prav je, da se vsi delav-
ci v domu trudijo, da bi nam
bilo čim lepše. Zato so tudi
plačani. Dopisnik pa ni nič
omenil, da nekatere upoko-
jenke pomagajo uslužben-
kam brezplačno. Iz tega nje-
govega članka je razvidno,
da ima napačen odnos do
ostalih upokojencev in da
pljuje v lastno skledo. Kako
je to, da ne ve, da vse tisto,
kar je narobe v domu, obrav-
navamo na sestankih delov-
ne skupnosti oziroma na
množičnih sestankih? Ce se
pa nekaterih nič ne prime,
jim tudi članek od predvide-
nega dopisnika nič ne poma-
ga. Zunanji abonenti pa tako
marsikaj vidijo in govorijo.
Njegovo namigovanje o
obrekovanju pa ni šlo na pra-
vi naslov. Zato sem prepriča-
na, da se zaradi članka ne-
podpisanega dopisnika ne
bo nič spremenilo na bolje.
To je moje mnenje in mnenje
tistih, ki ljubijo resnico in
poštenje.
PAVLINA KLANČNIK
UREDNIŠTVO: Da bi ne
ostali še naprej v anoni-
mnosti na zunaj, smo se od-
ločili, da prispevek podpi-
šemo s polnim imenom in
priimkom. Tako bomo po-
slej vse dopise, ki Bodo priš-
li iz Doma upokojencev v
Celju, kajti zdi se nam, da
»anonimno« obravnavanje
problema nikamor ne vodi.
To je potrdila dosedanja po-
lemika. Mi bi pa radi, da bi
se zadeve uredile odprto,
pošteno in odkrito, tako,
kot piše v današnjem dopi-
su tudi Pavlina Klančnik,
torej brez potuhe in še česa.
BILA SEM
PRIZADETA!
želim vam opisati neprije-
ten dogodek, ki sem ga doži-
vela kot potnica lokalnega
avtobusa Nova vas-Skalna
klet.
Dne 20. oktobra letos sem
se vračala domov po nočni
službi v celjski bolnišnici.
Ob 6.25 sem videla, da avto-
bus stoji pred bifejem na-
sproti prometne avtobusne
pisarne. Ker sem bila po de-
setih urah nočnega dela
utrujena, sem vstopila v av-
tobus pri srednjih vratih.
Ko je šofer avtobusa Mirko
Namestnik opazil, da vsto-
pam v avtobus, je začel zapi-
rati vrata in me pri tem delno
priprl. Uspelo mi je vstopiti.
Sla sem proti šoferju in spu-
stila denar v »nabiralnik«,
šofer pa je ves čas oblastno
ponavljal: »Kaj pa zdaj?«
Na moj odgovor: »Nič ni,«
je ukazovalno pokazal, da se
vstopa tam, nekaj metrov na-
prej pred železniško postajo.
Mirno sem mu odgovorila,
da sem že večkrat vstopila
na tem mestu. Ker je tudi
sam vedel, da na tem mestu
včasih stopajo tudi drugi, je
razgovor usmeril na drugi
tir. Začel me je opozarjati, da
se vstopa pri sprednjih vra-
tih, ki so bila takrat zaprta,
ne pa pri srednjih. Surovo
mi je ukazal, da izstopim pri
srednjih vratih in vstopim
pri sprednjih. To se mi je
zdelo nesmiselno, zato sem
odklonila. Svojo zahtevo je
ponovil. Bila sem razočara-
na. Zato sem bila pripravlje-
na zapustiti avtobus pod po-
gojem, če mi vrne denar.
Svojo zahtevo sem morala
večkrat ponoviti. Končno je
dejal, da ga dobim pred že-
lezniško postajo. Ker nisem
takoj izstopila, je vstal in
zavpil nad menoj, da ima tu
komando on, ne jaz. Pri tem
me je porinil po avtobusu
proti srednjim vratom. Ver-
jetno sem bila pri tem prepo-
časna, zato me je porinil še
enkrat - ven.
Mirko Namestnik je nato
odpeljal pred železniško po-
stajo. Tudi jaz sem se napoti-
la tja. Nekaj časa sem stala
pred zaprtimi sprednjimi
vrati, nakar jih je le odprl.
Stegnila sem roko proti nje-
mu in zahtevala, da mi vrne
denar. Toda, on je vrata
zaprl. Roka mi je ostala med
vrati. Moral je vrata ponovno
odpreti. Surovo je ukazal,
naj vstopim. Ker nisem ime-
la več želje, da se peljem z
njim, sem ponovno zahteva-
la denar. Šofer je zopet zaprl
vrata in spet se je moja roka
znašla med njimi. Ni mu
preostalo drugega, kot da jih
je ponovno odprl. Takrat
sem se umaknila,_šofer pa je
odpeljal s praznim avtobu-
som in mojim denarjem s po-
staje.
Globoko prizadeta zaradi
surovega in nehumanega od-
nosa do mene - potnika, sem
se po napornem nočnem de-
lu odpravila domov peš.
VALENTINA TvlALOVRH
UREDNIŠTVO: Pismo je
tu, opis dogodka prav tako.
Kaj pravite v pristojni te-
meljni organizaciji za pot-
niški promet pri Izletniku
na vse to? Majhen »prekr-
šek«, ki ga je napravila pot-
nica si ni zaslužil takšnega
odmeva!
»ZLATA« TOVORNIKOVA IZ
ŠENTVIDA
Občina Šentjur je bogatejša še za en zlatoporočni par.
Pred kratkim sta praznovala petdesetletnico zakonske zveze
Terezija in Mirko Tovornik iz Šentvida pri Planini. Njuna
težka življenjska pot jima je prinesla veliko življenjskih
izkušenj, katere lahko sedaj prenašata svojim šestim otro-
kom. Želimo jima še veliko zdravih let.
F. S.
KAJ SE JE DOGAJALO V IZLETNIKOVEM AVTOBUSU?
DIJAK z RAZDITO GLAVO
Po diJakovS glavi so udarjali s strojčkom za vozovnice
že ko smo o tem govorili v soboto
dopoldne na našem radiu, so v studiu
zazvonili telefoni, ki so obsojali takšno
dejanje. Za kaj gre? V petek popoldne,
ob 13.50 je hotel na avtobus, ki vozi na
progi Celje-Vransko vstopiti dijak
tretjega letnika srednje tehniške šole v
Celju Boris Golič iz Kaplje vasi pri
Preboldu. Zaključek tega »vstopa« je
bila razbita glava celjskega srednješol-
ca. Pa lepo po vrsti. Na uredništvo so
se javili prizadeti.
Med potniki je bil tudi dijak četrtega
letnika kadetske šole Stanko VENI-
GER z Vranskega. Takole nam je napi-
sal: »Ob 13.45 uri je vstopil v avtobus
dijak Golič in sedel zraven svojega
prijatelja. Šofer na avtobusu je bil
Vane Draksier, za sprevodnika pa
vem le to, da mu je ime Ciril. Ko je
sprevodnik prišel do dijaka Golica,
mu je pokazal mesečno vozovnico,
sprevodnik pa niu je dejal, da karta
ne velja za ta avtobus, pač pa za tiste-
ga, ki vozi na progi Celje-Prebold.
Golič mu je lepo povedal, da se je ,z
Vranskim' avtobusom že večkrat pe-
ljal in da je tudi cena enaka kot za v
Prebold. Naenkrat je začel sprevo-
dnik kričati nad dijakom in zahteval
naj takoj zapusti avtobus. Med tem je
vstopil tudi prometnik in sprevodnik
mu je razložil, za kaj gre. Nastalo je
prerekanje in Golič je hotel izstopiti,
na stopnicah pa je zaklel. Takrat je
šofer pritisnil na gumb za zapiranje
vrat, ki so zagrabile dijaka. Sprevo-
dnik ga je prijel za lase in ga potegnil
nazaj v avtobus, potem pa se je priče-
lo prerivanje, vse dokler sprevodnik
Ciril ni zgrabil avtomat za' izdajanje
kart in znjim trikrat udaril fanta po
glavi, tako da se mu je takoj vlila kri.
Cez nekaj trenutkov je pričel po dija-
ku udarjat z metlinim ročajem še šo-
fer. Oba s fantom sta med tem padla s
stopnic avtobusa na tla, več pa ne
morem povedati, ker dogodkov ni-
sem videl. Vem samo to, da so dijaka
odpeljali v prometno pisarno, sam pa
sem tudi odšel tja, ter povprašal, če
je kdo poklical miličnike. Nihče ni na
to odgovoril. Konec - miličniki so
prišli in fanta odpeljali v bolniš-
nico.«
V nedeljo sta se pri nas oglasila tudi
fantova starša Hana in Alojz Golič. Po-
vedala sta, da sta zaradi neljubega do-
godka pretresena. Ne moreta ra-
zumeti, kako se je kaj takega sploh
lahko zgodilo. Njun sin Boris leži do-
ma z obvezano glavo in z modricami
po hrbtu. Proti sprevodniku in šoferju
bosta vložila tožbo. Ne zaradi tega, ker
bi morda iz vsega skupaj imela koristi,
pač pa predvsem zato, da se takšne
stvari ne bi več dogajale.
Kaj pravi na to šofer avtobusa Va-
ne Draksier?
»Vsa Savinjska dolina me pozna in
ni mi vseeno, kaj ljudjegovoreo meni.
Povem lahko le to, da sem hotel pre-
prečiti prepir med sprevodnikom in
dijakom. Obtožbe, ki so bile izrečene
na radiu Celje me zato bolijo.«
Boris Golič pravi, da je potem, ko je
prišel v prometno pisarno Izletnika
moral poslušati, češ kakšen huligan da
je. Morda zato, ker ima malce daljše
lase? Pretirano dolgih la3'nima, daljše
pa ima zato, da skrije brazgotino na
vratu, nastalo v nesreči z motorno
žago.
V ponedeljek smo tudi mi obiskali
prometno pisarno. Malce pred 14. uro.
Nihče od prisotnih se petkovega do-
godka ni mogel spomniti.
Sicer pa - kar je, pač je. In tega se
popraviti ne da. Malce razmišljanja ob
koncu pa tudi nič ne škodi. Res je, da
se mladi na avtobusih mnogokrat ob-
jestno obnašajo. Res je, da večini niti
na pamet ne pride, da bi starejšim od-
stopili sedež, da o razrezljanih in popi-
sanih sedežih niti ne govorimo. Mar-
sikdaj lahko slišimo takšne besede iz
njihovih ust, da se človeku obrača že-
lodec.
Stvar vzgoje je to. Prične se že doma,
toda prav zanima nas, če o takšnih
stvareh kdaj spregovorijo tudi na šo-
lah. No, morda bi bilo vse skupaj bob
ob steno. Šoferji in sprevodniki mora-
jo mnogokrat marsikaj »požreti« in
marsikatero slišati. Nič čudnega, če
jim kdaj popuste živci. Najbolj narobe
pa je, če vse mlade mečejo v en koš in
jih potem skupi nekdo, ki ničesar ni
kriv.
To kar se je zgodilo v petek na avto-
busu Celje-Vransko presega vse meje
in dejanja. Opravičila ni!
.......... . ^........ JANEZ VEDENIK
TRI »ČRNE«
TOČKE V CELJU
Pred poslovalnico Kompa-
sa na Tomšičevem trgu v Ce-
lju nastaja ob dežju velika
mlaka, in občan, ki hoče ob
takšnem vremenu priti v tu-
ristično poslovalnico, mora
imeti škornje. Pred posloval-
nico Kompasa je nastala ve-
lika vzdolbina ob preuredi-
tvi Tomšičevega trga. Tu se
ob dežju nabira deževnica.
To napako je treba odstrani-
ti, da ne bo slabe volje in
nepotrebnih mokrih nog!
V Prešernovi ulici, na levi
strani v smeri proti železni-
ški postaji, ima Peko lepo tr-
govino. Nad izložbenimi
okni je platnena streha, ki je
že dlje časa raztrgana. Veter
obrača raztrgano platno in
trga strešno oblogo še na-
prej. To neprijetno zanikr-
nost je treba takoj odstraniti.
Za Peko to najbrž ne bo pre-
hudo!?
Na griču pred Starim gra-
dom, stojijo ob asfaltirani ce-
sti oziroma njenem velikem
ovinku, sicer pa tam, kjer je
parkirni prostor, razvaline
nekdanje Faningerjeve po-
letne hiše. Ruševine kvarijo
pogled na Stari grad, razen
tega so vidne daleč naokoli.
Zakaj jih lastnik ne odstra-
ni? To bi moral storiti zdaj, v
času priprav na Hortikulturo
80!
Dr. ERVIN MEJAK
UREDNIŠTVO: Hvala za
opozorilo. Hortikultura 80
opozarja na mnoga nujna
dela. Teh pa bi se morali
lotiti tudi sicer, saj vendar
hočemo živeti in delati v
urejenem, lepem okolju. Tb-
di zdravem!
POROKE
LAŠKO
VENKO VILJEM iz Rim-
skih TopUc in HABE JOŽI-
CA iz Strmca, NOVAK
FRANC iz Podkraja in KO-
PRIVO MIROSLAVA iz Bo-
štanja.
MOZIRJE
TANASKOVIC GORAN iz
Žalca in KOKALJ TATJA-
NA iz Celja, GRADiC MAR-
JAN iz Mozirja in LUKŠE
OLGA iz Mozirja.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Poročili so se 3 pari.
ŽALEC
MARČEN DARKO iz Zabu-
kovice in ŠMIT LIDIJA iz
Matkov.
ROJSTVA
CELJE
Rojenih je bilo 17 dečkov in
31 deklic.
SMRTI
LAŠKO
REPIC FRANC, 36, Laško,
VIDIC ANA, 67. Male Breze,
ZALOKAR JANEZ, 62, Har-
je, SALOBIR MARIJA, 78.
Mrzlo polje, LESJAK
EDVARD, 49, Mrzlo polje,
SEITELJ JULIJANA, 86,
Panče, COLAUTT AMALI-
JA, 57, Radeče, BRILEJ RU-
DOLF, 73, Dobrava.
ŠMARJE PRI JELŠAH
NOVAK ELIZABETA, 88,
Dvor, FILIPANČIC ALOJZ,
77, Sedlarjevo, KRAJNIK
ANTUN, 36, Križevci.
CELJE
SAJOVIC JOŽEFA, 37, Ce-
lje, KOTNIK ANDREJ, 68,
Celje, ŠALEKER MARIJA,
43, Virštanj, URH MAKS, 68,
Zg. Leskovec, DEBELAK
MARIJA, 56, Celje, ŽOHAR
ALOJZ, 45, Gornja vas pri
Preboldu, KRAMARŠEK
NEŽA, 79, Bovše, SOLER
FRANC, 70, Botričnica, KO-
VAČ MIHA, 92, Trnovlje, FI-
STRIC MATILDA, 78, Sut-
Ijanske Poljane, HERCEK
FRANC, 76, Topola, STA-
NIČ HILDA, 66, Celje, FAJ-
DIGA OTMAR, 50, Preseč-
no, INKRET ZDENKA, 52,
Rogaška Slatina, SEVŠEK
FRANC, 46, Store, RAM-
ŠAK MARIJA, 85, Rožni
vrh, MLAKAR TEREZIJA,
61, Lemberg, MAROŠEK
JOŽEFA, 79, Brdec nad Do-
brno, LIPOVŠEK FRANČI-
ŠKA, 72, Ilovca, PINTER
MARIJA, 73, Selce, PU^T-
GARTNIK MARIJA, 53, Vi-
tanje, GORIŠEK ANGELA,
57, Celje, MATKO MIHAE-
LA, 37, Celje, MIKLAUŽiC
IGNAC, 50, Rogatec.
ŽALEC
DRNOVŠEK PAVLA, 79,
Zabukovica, KRIŽNIK LU-
DVIK. 70, Vransko, JERAJ
ANA, 74, Volog, PLASKAN
MARIJA-MAGDALENA,
75, Andraž nad Polzelo.
OD RINKČ DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE   OD RINKE DO SOTLE -' OD RfNKE DO SOTLE - QD RINKE DO
BILI SMO NA PONIKVI PRI ŽALCU

Očitki, kal se izplača in kaj se ne, 21
Ponikva v žalski občini.
Kakšnih osem sto prebival-
cev šteje ta idilična vas
brez prave podobe v sever-
nem predelu Savinjske do-
line. Brez prave podobe?
Morda za kakšnega fotore-
porterja, ki bi si zaman pri-
zadeval, da bi kraj ujel na
eno samo fotografijo. Foto-
grafije pa mnogokrat vara-
jo. Tako kot vara videz. In
če so danes domačije na Po-
nikvi daleč vsaka sebi, raz-
tresene po slikovitih bregeh
in dolinicah, potem je to
prav narobe s tistim občut-
kom, ki ga človek tu dobi že
ob prvem obisku. Ljudje so
povezani med sabo in njiho-
vo dobroto lahko primerja-
mo z velikostjo oddaljeno-
sti domačij, druga od druge.
KAKO NA PONIKVO?
Kako priti na Ponikvo?
Odgovor je težak, pa čeprav
bo še najbolj enostavno po
preprosti poti od kamnolo-
ma v Veliki Pirešici, odcep
levo in potem kar naprej. Na-
prej kilometer, naprej dva,
tri in štiri ter celo pet. Ponik-
va se začne pri prvi hiši na
desni strani ceste, kje pa se
konča, je težko reči. Po do-
brih štirih kilometrih (peljali
smo se po lepi asfaltirani ce-
sti, o kateri pred nekaj leti ni
bilo niti duha in .sluha) pride-
mo do šole, trgovine, cerkve
in zadružnega doma. Tu naj
bi bilo središče. Tu tudi je
središče. Morda je to res sre-
dišče vasi za tiste, ki sem ne
zaidejo mnogokrat, središče
pa lahko iščemo in najdemo
pri vsaki domačiji. Zato, ker
je v vsaki hiši mogoče najti
želje po napredku in potrebe
po sodelovanju s sosedom in
tako naprej. Nove hiše, avto-
mobili pred njimi, televizij-
ske antene na strehah ...
Tu morajo ljudje dobro ži-
veti. Ugotovitev ni napačna,
s tem pa ni rečeno, da je po-
polna.
BREZ PITNE VODE SO!
Ponikva leži na izrazito
kraškem področju. In že smo
pri problemu številka ena,
kot temu pravimo. Problemi
v zvezi s pitno vodo. Kar tri
četrtine gospodinjstev nima
zagotovljene preskrbe s pit-
no vodo. Se najtežje je v suš-
nih mesecih. Res jim takrat
priskočijo na pomoč s prevo-
zom vode iz doline. Res pa je
tudi, da cisterna vode stane
600 dinarjev. Ce bo šlo tako
naprej, potem bo navadna
voda kmalu tako draga kot
Radenska ali Rogaška, v šali
zatrjujejo domačini. Ni nak-
ljučje torej, da z nestrpnostjo
pričakujejo izid glasovanja
na referendumu za samopri-
spevek. Ce bo večina obča-
nov žalske občine glasovala
za svoj lepši jutrišnji dan, po-
tem bo v naslednjih letih lep
tudi za krajane Ponikve. Do-
bili bodo vodo. Medtem, ko
se ponekod po dolini prepi-
rajo o tem, zakaj imajo v Pre-
boldu nov zdravstveni dom
(prepotreben je bil) in zakaj
bi na Polzeli rabili še večna-
menski objekt (prepotreben
je, pravijo tamkajšnji doma-
čini). Res je - vodovod so lju-
dem s Ponikve obljubili že v
programu tretjega samopri-
spevka, pa del ni bilo mogo-
če opraviti. Toliko bolj upra-
vičeno ga pričakujejo sedaj.
- »Včasih irhamo občutek,
kot da ne živimo v isti obči-
ni. Zapostavljeni smo na vsa-
kem koraku.« Tako so nam
zatrjevali vsi, s katerimi smo
se pogovarjali ob našem obi-
sku. Od kod takšni občutki?
Trgovina Savinjskega ma-
gazina je na Ponikvi. Tu lah-
ko ljudje kupijo vse najnuj-
nejše potrebščine za vsakda-
nje življenje. Savinjski ma-
gazin bi trgovino najraje
zaprl, ker se mu pač ne izpla-
ča prodajati izdelkov, ki gre-
do tu najbolj v promet. Kljub
temu, da znaša mesečni pro-
met okrog 250 tisočakov. Na-
šim sogovornikom tega ni-
smo verjeli. Se dobro se spo-
mnimo ene izmed proslav
Savinjskega magazina, kjer
so delavce tega trgovskega
podjetja predstavniki skup-
ščinskega in družbenopoli-
tičnega življenja žalske obči-
ne še posebej pohvalili za
njegovo skrb za preskrbo
Pomnik in imena, vklesank
NOB. So očitki, da se
sploh lahko utemeljeni?
obrobnih in višinskih predel
lov lepe doline zelenegi
zlata.
Avtobusne zveze? Najprej
kakšnih pet kilometrov pe
Tu naj bi bilo središče Ponikve. Kje pa dejansko je, je <•
mvesaaosU do soUudi v kr»ni veodsurle ne more. I
V naslednjih petih letih bi radi na Ponikvi zgradili ceste do vseh višinskih kmetij. To jim
bo ob delavnosti, kakršna vlada danes, prav gotovo uspelo. Na sliki vidimo deloviščena
cesti Podgora-Šentilj.
Dekliški pevski zbor. Domačini so nanj zelo ponosni, saj je uspešno nastopil že na
mnogih prireditvah. Tudi drugod v občini. Poleg tega pa v kraju deluje še moški pevski
zbor, ljudje pa radi prisluhnejo tudi mešanemu zboru.
Tile malčki so bili v potujočem vrtcu. V programu samoprispevka je zapisano, da bodo
tudi na Ponikvi dobili igralnico. Takrat bo pa še bolj »luštno« pravijo malčki. Le kdo jim
ne bi privoščil prijetnega počutja? Na Ponikvi bodo tudi zaradi tega glasovali ZA.
Družina Ferdinanda Jezemika je bila ob naš^m obisku na njivi. Spravljali so peso. Sicer
pa se Jezemikovi v glavnem ukvarjajo z živinorejo in hmeljarstvom. Tudi njih jezijo
odkupne cene za meso in mleko.

o- OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKH
OD RINKE DO SOTLE   OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE D0 SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD Rt
"VI
plijo krajane na Ponikvi
marjajo na žrtve med
marsikaj ne izplača,
irešice, tam pa je na
Sakanje na avtobuse, ki
na progi Velenje-Ce-
Easih imajo Ponikljani
to srečo,  da kakšen
Vsaka domačija zase je svoje središče, ki pa brez
Izletnikov avtobus v Pirešici
ustavi. Srednješolci, ki obi-
skujejo šole v Celju, nikdar
ne vedo, če bodo zamudili
pouk ali ga ne bodo. Saj ra-
zumejo Izletnik. Avtobusne
proge se pač ne splača od-
preti, ker ni donosna. Dan-
danes je tako ali tako ne bi
mogel glede na znane varče-
valne ukrepe, še pred slabim
letom pa tovrstnih ukrepov
ni bilo! Še sreča, da vozi v
Žalec šolski avtobus! Žal, v
poletnih mesecih ne.
Ljudje na Ponikvi so zad-
nje čase izredno zadovoljni s
poštno dostavo. Se pred
kratkim, so bili tudi po deset
in več dni brez pošte. Danda-
nes jo raznašajo dvakrat te-
densko. In celo na pošti v
Žalcu nimajo več potreb, da
bi ljudem s Ponikve lagali
ter jih črno gledali. Tako kot
so jih še pred enim letom, ko,
so trdili, da se redna poštna
dostava »ne izplača«. Tako
kot se »ne izplačajo« telefon-
ski priključki. Le tri imajo
trenutno na Ponikvi. Glede
na velikost ozemlja krajevne
skupnosti in na potrebe je to
toliko kot nič. Telefonskih
priključkov bi lahko bilo se-
veda več. Pa se ne »splača
investirat«. Tako kot se ni iz-
plačalo Ponikljanom prene-
sti telefona iz ene sobe v dru-
go ter v imenik zapisati na-
mesto »Hmezad« »Krajevna
skupnost«. Vrli celjski po-
štarji so jim za to zaračunali
kar milijon in pol starih di-
narjev. Neverjetno koliko se
nekaterim kaj »splača«!
In miselni skok leta nazaj.
V leta med najhujšo preiz-
kušnjo slovenskega naroda.
Saj ne gre za nikakršne očit-
ke. So pač takšni časi danes,
da na to preradi pozabljamo.
Policentrični razvoj, dolg do
obrobnih predelov, ki so odi-
grali pomembno vlogo med
NOB, obdržimo ljudi v teh
področjih... Srednjeročni
načrti, dolgoročni načrt...
So to samo vsakdanje fraze?
SO ZA PROGRAM
SAMOPRISPEVKA
Morda so še, pravijo doma-
čini. So pa vse manj. Milijon
in pol dinarjev bodo v petih
letih dobili na Ponikvo, če
bodo občani žalske občine
glasovali ZA program samo-
prispevka. Te denarce bodo
seveda še dodatno oplemeni-
tili s prostovoljnim delom in
drugimi prispevki. Leta 1985
bo cesta vodila že do vsake
višinske domačije. Ce bo
program samoprispevka
uresničen, bo poskrbljeno
tudi za pitno vodo, za uredi-
tev kulturne dvorane, kjer bi
lahko organizirali prireditve.
Dvorano danes zelo pogreša-
jo ob pestri dejavnosti, ki je
značilna za prebivalce Po-
nikve. Tako pa imajo težave
celo z organiziranjem pro-
slav. Lažje je s prireditvami,
ki se zvrste v poletnih dneh
in so lahko kar zunaj.
VELENJSKA
SOLIDARNOST?
Večina ljudi s Ponikve de-
la v Velenju. Dolga leta tu
niso hoteli slišati niti besedi-
ce o tem, da bi nekaj denarja
namenili ljudem, ki so si naš-
li delo v različnih delovnih
organizacijah v tej občini.
Kljub temu, da so se zato
izrekli domala povsod v Slo-
veniji. Velenjčani so se tudi
tokrat obnašali, kot da so
»država zase«. Vse kar so nu-
dili ljudem s Ponikve, je bilo
delo. Z njimi je bilo še naj-
manj težav. Stanovanja so
imeli preskrbljena doma in
na njihov račun so lahko
prišli drugi Velenjčani... No
ja, za avtobusni prevoz de-
lavcev so pa vendarle poskr-
beli. Letos prvič se je zgodilo
tisto, kar bi se že zdavnaj
moralo. Velenjčani so za de-
lavce iz žalske občine, ki so
si našli delo v sosednjem Ve-
lenju le namenili nekaj de-
narja. Kako neverjetne so
lahko nekatere vsakdanje
stvari! Sicer pa ni, da bi iska-
li primerjave s sosednjo ob-
čino. Ostanimo raje kar v žal-
ski. Na Ponikvi trdijo (in to
jim radi verjamemo), da so
še vedno prikrajšani za mar-
sikaj, za kar podobne krajev-
ne skupnosti v obrobnih pre-
delih niso. Baje nimajo »stri-
ca«, ki bi bil ugledni pred-
stavnik občinskega skup-
ščinskega in družbenopoli-
tičnega življenja. Teoretično
vzeto - trditev ni na mestu!
Praktično vzeto - premno-
gokrat se teorija in praksa v
našem vsakdanjiku krepko
razhajata. Sploh še tam, kjer
so ljudje, ki imajo občutke
prikrajšanosti v svojih zahte-
vah, premalo odločni. Ponik-
va pa je vendarle zadnja leta
temeljito spremenila svojo
podobo. Zunanji videz, ki
lahko naključnega popotni-
ka krepko prevara.
Besedilo:
JANEZ VEDENIK
Slike:
TONE TAVČAR
FRANC MANDELJC: »Na
Ponikvi se večino stvari, ki
so za »dolince« same po sebi
umevne, ne izplača. Smo v
naši družbi res že tako da-
leč, da nam je to edini krite-
rij za ocenjevanje? Mislim,
da ne. Vsaj ne bi smelo biti
tako.*
ANTON LAH: »Sem uprav-
nik podružnične šole. De-
lovni pogoji so kar zadovo-
ljivi. Učni uspehi so kljub
kombiniranemu pouku zelo
dobri in učenci, ki nadalju-
jejo šolanje v Žalcu nimajo
posebnih težav. Celo zelo
dobre uspehe dosegajo. Tu-
di kasneje na srednjih šo-
lah.«
MIHA COKAN: »Za marsi-
kaj smo prikrajšani. Ko gre
na primer prodajalka iz Sa-
vinjskega magazina na do-
pust, je trgovina zaprta. Ba-
je se za te dni ne izplača
poiskati drugega človeka.
Mislim pa, da smo ljudje na
Ponikvi prav toliko vredni
kot kje drugje.«
MILAN VASLE: »Podpira-
mo program samoprispev-
ka. Kar za petnajst milijo-
nov dinarjev referendum-
skih sredstev bomo v na-
slednjih petih letih dobili
na Ponikvo. Gre za nekaj
pomembnih objektov, ki so
začrtani tudi v srednjeroč-
nem razvojnem planu naše
krajevne skupnosti.«
JOŽE ŠTIMULAK: »Na Po-
nikvi smo se izredno lepo
izkazali v akciji Nič nas ne
sme presenetiti. Že poleti,
ko smo pripravili obrambni
dan, so ljudje pokazali re-
sen odnos do tega in takšen
odnos je bil tudi ob osrednji
republiški akciji.«
IVAN ROJC: »Sem sicer
Žalčan, vendar rad zahajam
sem gor na Ponikvo. Lju-
dem rad pomagam in tako
tudi vodim delo pri novi ce-
sti. Preseneča me požrtvo-
valnost teh ljudi in njihova
pripravljenost za to, da si
skušajo izboljšati življe-
nje.«
JOŽE HRUSTEU: »V teh
dneh gradimo cesto Podgo-
ra-Šentilj, ki bo dolga 1300
metrov. Upam, da nam vre-
me ne bo ponagajalo in da
bomo z asfaltiranjem zak-
ljučili še v začetku tega me-
seca. Bo pa treba na Ponik-
vi urediti še kar precej cest-
nih odsekov.«
FRANC JELEN: »Za cesto
Podgorje-Šentilj smo pri-
spevali več tisoč prosto-
voljnih delovnih ur, poleg
tega pa še vsaka domačija,
mimo katere pelje cesta po
4000 dinarjev. Seveda brez
žalske SKIS in gozdnega go-
spodarstva ne bi bilo nič.«
rOlNONO
IZ KRAJEVNEGA
LEKSIKONA
Ponikva stoji v osrednjem delu Ponikovske pla-
note, ki je v glavnem v srednjetriasnih apnencih. To
je kraški svet z vrtačami in podolji, ki daje naravne
pogoje le za obstoj manjših strnjenih naselij. Jedro
vasi obsega med seboj tri domala povezane zaselke:
Zgornjo, Srednjo in Spodnjo Ponikvo. Na srednji
Ponikvi je izvir Ponikvice, ki ponika na več mestih,
v Rupah pod zaselkom Loke pa priteče kot Peklen-
ščica iz jame Pekel in se v Zcilogu izliva v Trnavco.
Cerkev sv. Pankracija na Zgornji Ponikvi se prvič
omenja leta 1340. Sedanja stavba iz leta 1925 ima še
poznogotski zvonik. Na portalu župnišča je letnica
1848. Župnija je nastala leta 1787. Na Zgornji in
Srednji Ponikvi imajo od leta 1965 vodvod iz zajetja
Zgornjega studenca pod Fernačem. Rezervoar je na
Mežnarjevem vrhu. Drugod imajo kapnico, stu-
denčnico in hišne vodovode. Ljudje so v glavnem
zaposleni v Velenju, Žalcu in Celju. Aprila leta 1944
so tu ustanovili krajevni odbor Osvobodilne fronte.
Ponikva je veljala za osvobojeno ozemlje in tu je bil
nekaj časa tudi okrajni odbor Osvobodilne fronte
Žalec. Zaradi velike oddaljenosti in konspiriranih
bolnic v Gornji Savinjski dolini so bili na tem po-
dročju od poletja 1944 bunkerji za lažje ranjence.
Leta 1945 je imela tu Tomšičeva brigada večji spo-
pad z Nemci. Leta 1966 so odkrili spominsko obe-
ležje padlim, ustreljenim in v taboriščih umrlim
Ponikovljanom.
Z Zgornje Ponikve je bil doma Janko Kpšan,
klasični filolog in slavist, strokovni pisatelj in pisec
srednješolskih učbenikov.
Do nedavna je bilo na Ponikvi pomembno čebe-
larstvo. Tu so do konca prve svetovne vojne kuhali
tudi oglje ter pripravljali iz bukovega lesa tako
imenovani potoš za potrebe steklarske industrije.
Žgali so apno. Nad cerkvijo so vidni sledovi zasip-
nice, kjer so izdelali opeko za gradnjo šole, nove
cerkve in obnovo svojih domov. V zimskem času so
izdelovali vile in grablje ter jih razpečevali na let-,
nem sejmu doma in na sejmih po okoliških nase-
ljih.______________ ..........-     .    -
gTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE -   OD RINKE DO SOTLE - 6
4d.8tran - NOVI TEDNIK
Št. 44 - 8. november 1979
SLIVNICA:
VSAK KM
ASFALTA JE
DRAGOCEN
v krajevni skupnosti
Gorica pri Slivnici je še
precej kilometrov cest, ki
čakajo na asfaltno prevle-
ko, prav zato pomeni za
prebivalce te krajevne
skupnosti vsak dodatno
asfaltirani del ceste velik
napredek.
Tako so 28. oktobra
slavnostno predali svoje-
mu namenu 1800 m dolgi
asfaltni trak v smeri Tur-
no-Javorje. Ta cestni od-
sek so v pretežni meri
zgradili krajani sami, z
lastnimi prispevki in s
prostovoljnim      delom.
Preostala sredstva, skup-
na naložba je veljala 1,6
milijona din, krajani sami
pa so z delom in lastno
udeležbo prispevali kar
50 tisoč din. In pa nekaj je
pomembno: ta cestni od-
sek je bil dograjen v re-
kordnem času - v manj
kot mesecu dni.
Željš prebivalcev v tej
krajevni skupnosti seve-
da ne manjka, ko nanese
beseda na ceste in pove-
zanost z ostalimi kraji. Na
odseku ceste Stopa-Pari-
dol bo treba urediti pro-
metno signalizacijo, da
bo avtobus lahko vozil tu-
di do Paridola. Za 3 km bi
bilo treba tudi podaljšati
ta cestni odsek, vendar je
blagajna krajevne skup-
nosti prazna, krajani pa
so za to cesto že prispeva-
li (poleg krajevnega sa-
moprispevka) 180 tisoč
din in opravili veliko pro-
stovoljnih delovnih ur.
MAP
ŠMARSKA MLEKARNA
POD LUPO INŠPEKTORJEV
Razmere niso ravno rožnate. Oporečna itigiena.
Vse kaže, da bo treba ra-
zmere v šmarski Mlekarni
čimprej izboljšati. Tako je
moč razbrati tudi iz poročila
sanitarne in veterinarske
službe, ki navaja vrsto po-
manjkljivosti pri proizvodnji
sirov, oporeka higienskim
razmeram v Mlekarni in ne-
nazadnje opozarja na odpla-
ke, ki se stekajo iz sirarne v
potoke in jih onesnažujejo.
Sicer pa se problemi Mle-
karne začnejo že ob zbiranju
mleka. Dnevna količina
zbranega mleka znaša v pov-
prečju 30.000 litrov, od tega
20.000 litrov z območja
Šmarja in 10.000 litrov iz
šentjurskega območja. Iz ce-
lotne količine zbranega mle-
ka izdelujejo v Mlekarni pol-
mastni sir trapist. Težave se
pričnejo že pri sprejemanju
mleka, saj je sprejemno me-
sto neprimerno in premaj-
hno. Tudi stroj za pasteriza-
cijo mleka, ki je postavljen v
prostoru, kjer perejo in skla-
diščijo vrče za mleko, zavze-
ma toliko prostora, da mora-
jo vrče skladiščiti na pro-
stem. Vse mleko, ki ga zbere-
jo v Mlekarni, je treba seve-
da pasterizirati. Vendar pa
stroj za pasterizacijo sprejme
le 10.000 litrov mleka na uro,
tako da je potrebno ostalo
mleko deponirati v skladišč-
ni cisterni, ki je postavljena
na severni strani Mlekarne.
Slabo je urejen tudi sistem
pasterizacije smetane. Sme-
tano pasterizirajo na starem
stroju, ki je postavljen precej
daleč stran od stroja za pa-
sterizacijo mleka. Zaradi
predolge transportne poti
pride do tehnoloških mo-
tenj, nastane tudi pritisk, ki
povzroči penjenje smetane
in ki otežkoča njeno nadalj-
njo obdelavo.
S tem pa težav še zdaleč ni
konec. V pralnem stroju za
vrče uspejo oprati vrče, ki jih
potrebujejo za pasterizirano
mleko, v štirih urah. Pasteri-
zacijo mleka je zato potreb-
no večkrat prekiniti. Prostor
za širjenje - sirarna - je za
širjenje zbrane količine mle-
ka premajhen. Kotli za širje-
nje so prav tako premajhni,
saj sprejmejo lahko največ
5000 litrov mleka, obenem
pa so tudi že močno dotraja-
ni. Soljenje sirov opravljajo
v štirih prostorih, kar je zelo
nefunkcionalno, obenem pa
tudi bazeni za soljenje ne za-
doščajo potrebam. Pri seda-
nji predelavi mleka pridobi-
jo v Mlekarni približno 2800
kilogramov sira dnevno.
Vseh skladiščnih zorilnih
prostorov je za okoli 40.000
kilogramov, kar pa zadošča
le za 15 do 20 dnevno proiz-
vodnjo sira. Z ozirom na pra-
vilno zorenje sira, ki traja tri-
deset dni, pa bi bilo potreb-
no skladišča za zorenje sirov
povečati vsaj za sto odstot-
kov. ♦
V Mlekarni, ki zaposluje
skupaj 31 delavcev, so neu-
strezni tudi prostori za oseb-
no higieno delavcev. Ženski
garderobni prostor je istoča-
sno prehod v moške garde-
robe in v prostor s tušem,
tako da ženska garderoba
praktično ne služi svojemu
namenu. V nobeni garderobi
ni niti toliko prostora, da bi
lahko imel vsak delavec svo-
jo omaro, kot je določeno po
sanitarno-higienskih predpi-
sih. Umivalnic za delavce ni,
tuš pa je samo eden. Tudi
kuhinja z jedilnico niti od
daleč ne odgovarja minimal-
nim higienskim pogojem, saj
ne premore niti hladilnika,
niti korita za pomivanje po-
sode, ne umivalnika za pra-
nje rok.
In končno so velik pro-
blem šmarske Mlekarne tudi
odplake, ki se stekajo nepre-
čiščene v javno kanalizacijo
in od tam v potok. Tako sol-
nica, ki jo iz bazenov za solje-
nje izpraznijo vsakih šest
mesecev, kot tudi ostale od-
padne vode iz sirarne. O
vseh teh problemih Mlekar-
ne so razpravljali pred krat-
kim tudi člani šmarskega
Izvršnega sveta, ki pa so na
seji le sprejeli informacijo
sanitarne in veterinarske
službe. Kajti več kot to tudi
ne morejo storiti. Smarsko
Mlekarno bodo namreč ob-
navljali sočasno ob gradnji
celjske Mlekarne, tako je tu-
di navedeno v programu, ki
ga je potrdil svet osmih ob-
čin celjskega območja. Kdaj
pa bodo pričeli graditi Mle-
karno in kdaj obnavljati
šmarsko sirarno - to pa zaen-
krat še ni točno znano.
DAMJANA STAMEJCiC
TOMAŽ
DOMICELJ V
ŽALCU
OK ZSMS iz Žalcu pri-
pravlja jutri zvečer ob 20. uri
v Hmezadovi dvorani v Žal-
cu zanimivo prireditev, na
kateri bo nastopil Tomaž Do-
micelj s svojim celovečer-
nim sporedom. Prireditev je
namenjena vsem mladim iz
žalske občine, ki se bodo v
nedeljo na referendumu od-
ločali za samoprispevek.
KOMENTAR
DOLGA POT DO
DOGOVORJENIH CEN
Zakaj ni moč določitk odkupnih cen vseh kmetijskih
pridelkov in živine, ko je že znana cena pšenice? Tako
so vprašali tudi na zadnji seji upravnega odbora za-
družne zveze Slovenije. Ali strokovnjaki morda ne ^
znajo izračunati pravih razmerij med cenami? Zakaj ne
bi določih takih cen, da bi bilo pridelovanje vseh živil
približno enako donosno in ne bi bilo treba kme-
tovalcem pogosto ugibati, ali se bolj splača sejati to ali
ono, ali pitati več goved ali rediti krav?
Odkupne cene kmetijskih pridelkov bi morale biti
določene in objavljene že v oktobru za naslednje leto.
Pred kratkim pa smo zvedeli, da je Zvezni izvršni svet
potrdil predlog za take nove cene in ga dal že v dogo-
varjanje republiškim in pokrajinskim organon. Ali se
bodo z njim strinjali ali ga spreminjali? Kako dolgo bo
to trajalo? '
Dogovarjanje in sporazumno določanje cen - enako
v kmetijstvu kot drugih gospodarskih dejavnostih -je
lahko zelo demokratično, če vsi, ki se dogovarjajo,
upoštevajo tudi koristi drugih, ne le lastne. Pogosto pa
se ne morejo dogovoriti pravočasno zaradi tega, ker
posamezna republika ali avtonomna pokrajina hoče
zagotoviti svojim proizvajalcem večje koristi, kot naj
bi jih imeli drugi. Nemesto da bi upoštevali stvarne,
strokovno ugotovljene stroške v določenih proizvo-
dnih razmerah, se pogajajo med seboj, ko da bi mešeta-
rili na tržnici, kdo bo več dobil ali zgubil.
Ne zaradi strokovnih služb, ki bi slabo spremljale
proizvodnjo in stroške, temveč zaradi takih slabosti pri
dogovarjanju o novih cenah zamujajo z objavo. Lani so
zamudili za štiri mesece, letos pa se še ne ve, za koliko
bodo. In še ob taki zamudi se niso dogovorili za naju-
streznejše cene, kar seje že pokazalo na trgu. Najmanj
so uskladili cene živine in krmil, oziroma so premalo
upoštevali dejanske razmere in so cene šle mimo nji-
hovega dogovora.
Pri uskajevanju cen kmetijskih pridelkov in živine
bo treba bolj upoštevati razmere v proizvodnji in
oskrbi trga, kot sposobnosti posameznikov pri prepri-
čevanju drugih proizvajalcev, da so zaradi nizke cene
prav oni v največji stiski. Cene vseh kmetijskih pridel-
kov in živine bi morali postaviti na usklajevalno teht-
nico naenkrat, ne posameznih zviševati ločeno od dru-
gih, kot se že dogaja.
O letošnji setvi pšenice poslušamo in beremo slabe
vesti. V času, ki je najbolj ustrezal za setev, so je na
najbolj žitorodnih območjih posejali le polovico ali še
toliko ne. Pa so imeli kar ugodno vreme. Zakaj niso
sejali hitreje, saj je znano, da prepozna setev da slabši
pridelek? Pri delu jih ni oviralo vreme, ne pomanjka-
nje semena ali gnojil, traktorjev pa imajo tudi precej
več kot lani. Kaj torej? Ali morda ne prepočasno uskla-
jevanje cen?
JOŽE PETEK.
Pogled na Pirčevo domačijo v Lahomšku pri Laškem
VITANJE
LETOM IZKAZANA ČAST
Lepo Je v naši domovini biti star
Nedelja v sredini oktobra
bo vitanjskim, nad 75 let sta-
rim občanom, še dolgo osta-
la v prijetnem spominu. Ta
dan so jim namreč krajevne
organizacije skupaj s krajev-
no skupnostjo pripravile ze-
lo prisrčnp srečanje z pogo-
stitvijo in kulturnim progra-
mom. Srečanje je bilo v avli
osnovne šole in se ga je ude-
ležilo nad šestdeset občanov.
Ob vstopu v dvorano so
dekleta vsakemu udeležen-
cu pripela lep rdeč nagelj.
Navzoče so z izbranimi bese-
dami pozdravili: predsednik
Rdečega križa Silvo Hlastec,
predsednik Krajevne skup-
nosti Jože Hribernik in rav-
natelj osnovna šol Franjo
Marošek. V govorih je bila
izražena želja in pripravlje-
nost, da bi to srečanje, ki je
bilo tokrat tretje po vrsti, po-
stalo tradicionalno. Za kul-
turni program pa so otroci iz
vrtca in učenci osnovne šole
izvedli več zelo prisrčnih re-
citacij, vmes pa je domači
pevski zbor prepeval doma-
če pesmi.
Tako so naši ostareli obča-
ni ob obilnem kosilu in ko-
zarčku dobrega vina prežive-
li nekaj prijetnih uric ter v
veseli družbi pozabili na svo-
ja visoka leta in razne druge,
s starostjo združene težave.
Za oddaljenejše in one, ki
poti ne bi zmogli, so organi-
zirali tudi prevoz od doma in
nazaj domov.
Vsi udeleženci srečanja se
najtopleje zahvaljujemo
vsem, ki so kakorkoli pripo-
mogli k tej uspeli prireditvi.
Ko smo v dvorani videli na
steni napis: Lepo je v naši
domovini biti mlad, se nam
je utrnila misel, da bi bil za
takšno priložnost primeren
še en napis: Lepo je v našem
kraju biti star.
FRANC MOHORIC
OBISK NA KMETIJt^
DEUTEV DREMEN 0DLE2E
Nada Pražniltar o prednostitt strojne sicupnosti
Tam, kjer se neha novo
naselje Lahomšek pri La-
škem, se na robu mesta zač-
ne posest Krajnčevih, Mir-
ka in Ane. V tej družinski
skupnosti »združuje delo«
tudi hčerka Nada Pražni-
kar, njen mož, ki je zapo-
slen, pa se gre »popoldan-
skega kmeta«.
- Kar z Nado se pomenite,
me je odslovil Mirko Krajnc
in se spet lotil svojega dela.
Nada je bila po opravkih in
kar je najhuje, leta okoli
zdravnikov. Dodatna skrb,
kako bo z zdravjem, kajti
kmetija rabi zdrave ljudi.
Krajnčevi, po domače Pir-
čevi, so modernizacijo kme-
tije začeli uresničevati, ko se
je Nada vrnila s srednje kme-
tijske šole v Mariboru. Pred
dvema letoma so postavili
nov hlev, v katerem je 32
glav, če štejemo zraven dva
telička. Čreda se jim je od
postavitve novega hleva po-
večala, nekaj glav vzrejajo v
kooperaciji z zadrugo. Kme-
tija je pred usmeritvijo v ži-
vinorejo imela največ pet-
najst glav. Pri 12 hektarjih
obdelovalne zemlje vzrejajo
v poprečju tudi 20 svinj, de-
loma za lastno porabo, delo-
ma za prodajo. Te ima v glav-
nem na skrbi mati Ana.
Živinoreja?
Stroški prekašajo ceno, ki
jo ob prodaji dosežejo. Ce bi
računali obilico dela in se
ravnali po resnični proiz-
vodni ceni, zatrjujejo vsi po
vrsti, bi se vzreja ne izplača-
la. Cene nikakor niso spod-
budne.   Kar  jih  žene,  da
Nada Pražnikar: Brez me-
hanizacije bi ne šlo.
vztrajajo, so dolgovi, oziro-
ma izplačilo kreditov. Kmet,
ki investira, mora enostavno
proizvajati čim več, da je kos
obremenitvam.
Seveda je tudi res, razglab-
lja Nada Pražnikar, da brez
kreditov, brez te vrste pomo-
či zadruge ne bi šlo. Tudi
očeta je upognila bolezen in
brez mehanizacije bi bili še
na slabšem.
K sreči je v okolišu več
kmetov, ki so spoznali, da jih
bodo stroški za mehanizacijo
ugonobili, če bo vsak zase
povečeval bremena zanje.
Zato so trije: Krajnčevi z La-
homška,   Vlado   Petek   s
Strmce in Tone Teršek iz La-
homnega ustanovili strojno
skupnost in s krediti zadru-
ge ter lastnimi deleži kupili
celo vrsto strojev: krožno
brano, sejalnico za koruzo,
traktorsko škropilnico, silo-
kombanj za koruzo, trosilec
umetnega gnoja, ličkalnik in
sod za gnojevko s črpalko.
Tako porazdeljena bremena
lažje prenašajo, postorijo vse
v pravem času in kar je glav-
no, uspešno sodelujejo.
Strojna skupnost obstoja že
tri leta in stroji so do polovi-
ce že plačani.
»In ko bodo, bodo najbrž
potrebni že novi,« z grenko-
bo pristavi oče Mirko. Goto-
vo ima v mislih prekratko
odplačilno dobo za kredite.
S pridnostjo, tudi z delom
otrok in ljudi, ki priskočijo
ob konicah na pomoč, lovijo
začetek s koncem in pri tem,
tako sami pravijo, spodobno
živijo, ne v pomanjkanju in
ne v izobilju.
Nada Pražnikarjeva je bila
precej časa predsednica
Kmetijske zadruge v La-
škem, še vedno pa je predse-
dnica kmetijske sekcije pri
krajevni konferenci SZDL.
In ko so se ravno spravljali
grabit listje, se je vsulo. Veli-
ko živine potrebuje veliko
stelje. Odkar je težko dobiti
žagovino, je treba po steljo v
gozd, tu pa so ob vsej meha-
nizaciji spet pri grabljah, kot
pred sto leti.
Za nečim se mi je vseeno
stožilo. Za tem, da ker imajo
ličkalni stroj za slačenje ko-
ruze, pri tej hiši ne bo veš
kožuhanja. Skoda.
JURE KRASOVEC
STE PREBRALI
TA TEDEN
KAKŠNO KNJIGO?
št. 44-8. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 13
OBČINA ŽALEC - ČETRtI SAMOPRISPEVEK
11. NOVEMBER 1979
BODIMO VSI
SVOJE SREČE KOVAČI
Četrtek je danes. Petek in sobota sta še
vmes, v nedeljo, pa bomo 11. novembra. 11.
november 1979 bo pomenil preokretnico v živ-
ljenju občanov žalske občine. Preokretnico?
Neumestno vprašanje! Zakaj preokretnico, ko
pa vsakdo ve, da je treba s časom v korak.
Vsakdo zahteva boljše življenje. Tudi delovni
ljudje in občani žalske občine. Ne gre za to, da
bi zahtevali nemogoče. Radi bi pač boljši
vsakdan. Že danes je boljši kot marsikje dru-
god. Boljši zato, ker se je doslej že trikrat
izkazala njihova solidarnost, ko so na referen-
dumih za samoprispevek glasovali ZA. Boljši
tudi zato, ker vsi skupaj vedo, da določenih
objektov, ki jih potrebujejo, brez samopri-
spevka ne bi bilo. Mnogo je tudi takšnih, ki se
upravičeno sprašujejo, zakaj ni storjeno vse,
za kar so glasovali v dosedanjih referendumih.
O vzrokih, objektivnih vzrokih za nedosle-
dnost, je bilo izrečenih že nič koliko besed.
Vsakdo pa, ki kolikor toliko pošteno misli,
mora biti kot na dlani, da teh objektov eno-
stavno pač ni, ker bi kdorkoli temu nasproto-
val, ampak zato, ker so nastopile nepredvi-
dene težave. Kaj pa četrti program samopri-
spevka? Bodo tudi takšne težave!? Prav go-
tovo! Program je mnogo bolj obširen kot so
bili vsi dosedanji. Da ga bomo v čim večji meri
uresničili, pa je odvisno od nas samih. .Od
našega dela, od naših prizadevanj, od naše
doslednosti v zahtevah, ki so zapisane, in ne
nazadnje od tega, koliko kdo da na svoje be-
sede.
Ljudje v žalski občini vedo za vse, kar so jim
dosedanji samoprispevki prinesli. Dobra vedo
tudi to, kaj pomeni, če se s programom ne bi
strinjali. Bodo otroci uživali varstvo v dopol-
danskih urah, bodo njihovi starši brez skrbi na
svojih delovnih mestih, bodo učenci pridobi-
vali svoja znanja tam, kjer so za to ugodni
pogoji, bodo ljudje vonjali slab zrak zaradi
neurejene kanalizacije, se bodo vozili po sla-
bih cestah in še naprej preklinjali slabe tele-
fonske zveze, bodo... Kup nesmiselnih vpra-
šanj. Nesmiselnih zato, ker si vsakdo želi lepši
jutri. Lepšega jutra pa brez lepega danes ni.
Takšen DANES se je rodil že na dosedanjih
treh izrekanjih o lastnem napredku. Naj lep
DANES rodi še lepši JUTRI! Ne samo za nas,
tudi za vse tiste, ki jim to želimo.
11. NOVEMBER-
JUTRO ZA NAŠE NAJMLAJŠE
IN ŠE EN DANES ZA VSE NAS.
14. stran - NOVI TEDNIK
št. 44 - 8. november 1979
OBČINA ŽALEC - ČETRTI SAMOPRISPEVEK
VLADO GORIŠEK
PRIZADEVAJMO SI
ZA NAPREDEK
Se nekaj dni nas loči do 11.
novembra, ko se bodo naši
občani in delovni ljudje na
referendumu že četrtič odlo-
čali o uvedbi samoprispev-
ka. Sedaj potekajo intenziv-
ne politične priprave v kra-
jevnih skupnostih in temelj-
nih organizacijah združene-
ga dela. Priprave tečejo tako,
da bodo občani temeljito
seznanjeni z vsebino progra-
ma in da se bodo zlahka izre-
kli za predlagani program.
Osnutek programa, ki je
bil v javni razpravi, so delov-
ni ljudje in občani podprli.
Predlagali so nekaj spre-
memb, ki smo jih pri do-
končni sestavi programa tu-
di upoštevali. Program so so-
glasno sprejeli tudi delegati
na seji občinske skupščine.
Pred glasovanjem za četrti
samoprispevek je brez dvo-
ma treba pogledati nazaj na
velike uspehe, ki so plod so-
lidarnosti in skupne akcije.
Ni mogoče našteti vsega, kar
smo storili. Nove osnovne
šole, otroški vrtci, zdravstve-
ni domovi, ceste, vodovo-
di... Težko je našteti prav
vse. Na vse pa smo lahko po-
nosni. Hiter razvoj in reševa-
nje problematike v družbe-
nih dejavnostih in na po-
dročju komunale so izredno
pozitivno vplivale na gospo-
darski razvoj v občini; saj
prav v tem času beležimo tu-
di hitrejši gospodarski pre-
mik.
Za četrti samoprispevek se
odločamo zaradi tega, ker je
nerešenih še precej vprašanj.
Rešiti pa jih je treba s skup-
nimi močmi. To zahteva na-
daljnji razvoj šolstva, otro-
škega varstva, zdravstva, ko-
munale itd. Vsakdo mora ne-
kaj prispevati za naš nadalj-
nji razvoj in za lepši jutrišnji
dan. Kdor ima več, mora tu-
di več prispevati. To je nače-
lo solidarnosti. S skupnimi
napori tako občanov kot
združenega dela bomo rešili
mnogo problemov tako v KS
kot v organizacijah združe-
nega dela. Nekatera nereše-
na vprašanja v družbenih de-
javnostih se negativno odra-
žajo pri samem razvoju go-
spodarstva. Zato bomo s
programom referenduma so-
lidarnostno reševali proble-
matiko, ki je tesno povezana
z združenim delom.
Izredno velike probleme
imamo na področju komu-
nale in pri varstvu okolja.
Zato tudi predlagamo zdru-
ženemu delu, da sprejme sa-
moupravni sporazum o fi-
nanciranju komunalne de-
javnosti. Neurejenost tega
področja že resno ovira na-
daljnji razvoj gradenj in dru-
gih dejavnosti.
Marsikdo se sprašuje, za-
kaj sploh referendum za sa-
moprispevek. Zato, ker mo-
ramo v socialistični samou-
pravni družbi reševati lastne
probleme, s sodelovanjem,
solidarnostjo in človeškim
odnosom drug do drugega.
Zato, ker je pravilno, da
vsakdo prispeva nekaj sred-
stev za lepše današnje, po-
sebno pa še jutrišnje življe-
nje. Tudi zato, ker si težave v
krajevnih skupnostih in ob-
čini moramo reševati sami in
je naš nadaljnji razvoj odvi-
sen od naše aktivnosti. Brez
dvoma se odločamo s samo-
prispevkom tudi za hitrejši
razvoj naše občine v sloven-
skem prostoru. Ne želimo
stopicati na mestu, temveč
želimo hitrejši gospodarski
in'3'ružbeni razvoj. To pa lah-
ko dosežemo le s skupnimi
močmi in napori.
Menim, da zaradi doseže-
nih uspehov in pomembnih
nadaljnjih nalog za našo lep-
šo prihodnost se ne bo težko
odločiti ZA.
VLADO GORISEK
predsednik SO Žalec
OBČINA ŽALEC V SLOVENIJI
NE LE ŠTEVILKE,
TUDI VSAKDANJI
SPREHOD
Se v letih 1971 do 1975 je žalska obči-
na sodila k podpovprečno razvitim obči-
nam v Sloveniji. Takrat je nastala tudi
razumljiva spontana želja vseh v dolini
zelenega zlata, da bi naj bila občina Ža-
lec že leta 1980 nadpovprečno razvita v
naši republiki in danes že lahko trdimo,
da bo zastavljeni cilj uresničen še pred
rokom. Vprašanje je seveda, kako pri-
merjati razvitost. Za to nam služijo ne-
kateri kriteriji, ki bi jih lahko razdelili v
štiri skupine:
- PRIMERJAVA DRUŽBENEGA
PROIZVODA NA PREBIVALCA Z
DELEŽEM ZAPOSLENIH V SKUP-
NEM PREBIVALSTVU
- GIBANJE ŠTEVILA PREBIVAL-
STVA IN DELEŽ KMEČKEGA PRE-
BIVALSTVA V SKUPNEM Številu
PREBIVALSTVA
- DRUŽBENI STANDARD (oprede-
ljen z deležem predšolskih otrok v VVZ
ter delež slušateljev višjih in visokih šol
•v skupnem številu prebivlastva)
- OPREMLJENOST Z OBJEKTI IN-
FRASTRUKTURE (delež gospodinj-
stev opremljenih z vodovodi glede na
celotno število prebivalstva in gostota
magistralnih in regionalnih cest)
OBČINA ŽALEC MED 25. IN 30.
MESTOM V SRS
Glede na to, da sodi žalska občina
med tiste v Sloveniji, ki dosegajo
91-95% povprečnega družbnega proiz-
voda na zaposlenega v naši republiki, se
uvršča na 25. do 29. mesto v SRS. Se leta
1971 so dosegali le 71 odstotkov pov-
prečnega DP v Sloveniji. Kot vse kaže
bodo v žalski občini že prihodnje leto
dosegli poprečje SRS in tako kar za ne-
kaj let prehiteli rok, ki so si ga zastavili.
Po tem kriteriju sta ha območju pred
Žalcem le še občini Celje in Velenje.
V VVZ VEČ OTROK KOT V
SLOVENIJI
V vzgojno varstvenih zavodih je v žal-
ski občini 105 odstotkov republiškega
povprečja predšolsTcih otrok in po tem
kriteriju je občina Žalec na 21. mestu v
republiki. Za njo je torej kar 40 občin.
Višje in visoke šole obiskuje 90 odstot-
kov slovenskega povprečja študentov.
Ce k vsemu temu dodamo še delež
gospodinjstev, opremljenih z vodovo-
dom leta 1971 in delež regionalnih cest s
sodobnim cestiščem po občinah leta
1976, potem lahko najdemo občino Ža-
lec v sredini lestvice razvitosti sloven-
skih občin.
VIDEN NAPREDEK
Doseženi rezultati so vidni predvsem
na področju družbenega standarda in
infrastrukture. To je tudi odraz uspešno
izglasovanih programov samoprispev-
kov. Tega ne smemo prezreti. Pa pusti-
mo številke in kriterije ob strani. V mi-
slih se sprehodimo po spodnji Savinjski
dolini deset let nazaj in pojdimo na spre-
hod spet danes. So vidne kakšnč spre-
membe? Si si jih še žeMmo? Ce si jih,
potem smo ZA!
44 - 8. november 1979^
NOVI TEDNIK - stran 15
OBČINA ŽALEC - ČETRTI SAMOPRISPEVEK
KAJ SO NAM POVEDALI OBČANI ŽALSKE OBČINE?
VEČINA JE ZA SVOJ
LASTNI NAPREDEK
I MILAN SUSAK, Grajska vas:
^Res je, da nismo uresničili vsega,
(car smo si zadali v dosedanjih treh
programih samoprispevkov, ven-
[lar je tudi res, da smo prav zaradi
tega, ker se zavedamo, kaj pomeni
glasovanje ZA, v občini bogatejši
ea kup pridobitev. Ne vem, kdo bi
lahko bil proti temu, kar namera-
vamo zgraditi.«
OTO ŽAGAR, Vrbje: »Sem
predsednik OK ZSMS v Žalcu in z
mladimi je bilo doslej že izrečenih
mnogo besed o programu četrtega
samoprispevka. Zanimivo je, da
program v glavnem podpirajo tudi
mladinci naše občine. To je tudi
razumljivo. Konec koncev bi bilo
malce čudno, če mladi ne bi bili za
napredek in s tem za lepše in bolj-
še življenje.«
EVGEN VEDENIK, Matke: »Se-
veda sem za samoprispevek.
Upam le, da bomo pri izpolnjeva-
nju dosedanjega programa bolj
dosledni kot smo bili doslej. Tudi
nekaj takšnih je, ki pravijo, da so
proti samoprispevku, po drugi
strani pa tožijo o tem, da nimajo
varstva za svoje predšolske otro-
ke, medtem, ko so sami v službah.
Nerazumljivo!«
ANICA     DOLER,     Galicija:
»Morda bi lahko malce več denar-
ja namenili obrobnim krajevnim
skupnostim. Sicer pa menim, da
ne smemo vedno gledati le na to,
kaj bomo dobili, pač pa bi se mo-
rali vprašati tudi to, kaj smo na
primer kje že dobili. Prav v tem bi
se morala izkazovati solidarnost.
Seveda sem za samoprispevek.«
BRANKO    POVŠE,   Andraž:
»Tudi v Andražu menimo, da je
prav, če glasujemo za samoprispe-
vek. Kakšnih posebnih objektov
res ne bomo dobili, res pa je tudi,
da smo marsikaj že. In tudi mili-
jon in pol dinarjev, kolikor jih bo v
petih letih dobila naša krajevna
skupnost nam precej pomeni, saj
jih bomo še dodatno oplemeni-
tih.«
FRANC   URANJEK,   Tabor:
»Naša krajevna skupnost bo med
tistimi, ki bo še najmanj dobila.
Zato več pričakujemo od posa-
meznih samoupravnih interesnih
skupnosti. Seveda pa s tem ni re-
čeno, da nismo za samoprispevek.
Vse, kar zgradimo v dolini je do-
brodošlo. Ničesar še nismo storili
zaman.«
JANEZ    UPLAZNIK,    Vrbje:
»Hkrati za uvedbo četrtega samo-
prispevka bomo v Vrbju izvedli
tudi referendum, na katerem se
bomo odločali o tem, če bo Vrbje
postalo krajevna skupnost. Seve-
da smo vsi za samoprispevek, saj
vemo, da bomo le tako temeljito
spremenili videz naše krajevne
skupnosti in uresničili nekatere
načrte, o katerih smo doslej le sa-
njali.«
SIMON ZAJC, Vransko: »Toli-
ko objektov smo doslej že zgradili
v občini. Večino predvsem po za-
slugi samoprispevkov. Mislim, da
je le malo tistih, ki se s progra-
mom ne bi strinjali. Res pa je tudi,
da pač povsod želijo več, kot so
dejanske zmožnosti in marsikje
tudi potrebe. Najbolj prav pa je,
da vse skupaj pač razdelimo po
krajevnih skupnostih.«
ZVONE SMERKE, Vransko: »O
pridobitvah dosedanjih treh sa-
moprispevkov je bilo doslej pove-
dano in izrečeno že mnogo besed.
Moti me le to, da zgradimo nekaj
objektov, potem pa jih težko vzdr-
žujemo. Narobe je tudi to, ker
vsakdo vidi v programu le samega
sebe. Sicer pa se je solidarnost do-
slej še vedno izkazala in zakaj se
ne bi tudi tokrat?«
VALTER  ZUPANC,  Prebold:
»Morda se na prvi videz prebold-
ska krajevna skupnost v tem pro-
gramu ne vidi najbolj, res pa je, da
v tem trenutku najbolj potrebufe-
mo primarno kanalizacijo in čistil-
ne naprave, saj je od tega odvisen
celotni razvoj Prebolda. In roko
na srce - tudi doslej se imamo za
napredek zahvaliti sarnoprispev-
kom.«
EMIL RIBIC,  Braslovče:  »V
^raslovčah smo doslej prav po za-
slugi uspešnih glasovanj za refe-
■■^ndum že marsikaj dobili. Izkaza-
li bomo svojo solidarnost in znova
Slasovali za. Od glasovanja pa je
odvisna tudi uresničitev našega
^ednjeročnega razvojnega načrta,
'krajevni samoprispevek je na-
^^^t pogojen z občinskim.«
ADI    VIDMAJER,    Prebold:
»Prvič je v program zajeto tudi
področje telesne kulture. To je
prav, sploh še, če pomislimo na
množičnost, ki vlada tu domala v
vsaki krajevni skupnosti. Tudi v
Preboldu se zavedamo, kaj so nam
prinesli dosedanji samoprispevki
in zato ne vem, če je mnogo takš-
nih, ki se z uvedbo četrtega samo-
prispevka ne bi strinjali.«
FRANČEK SLOKAN, Prebold:
»Upam, da bo program, ki smo si
ga zadali v čim večji meri realizi-
ran in da ne bodo nastopile spet
razne objektivne težave. Četrti
program samoprispevka je izre-
dno obširen in za njegovo uresni-
čitev si bomo morali prizadevati
vsi skupaj.«
FRANC PUNCUH, Dobrovlje:
»Na referendumu bom glasoval za
četrti samoprispevek. Nimam kaj
zgubiti, kvečjemu pridobim lah-
ko. Tako verjetno misli tudi veči-
na občanov žalske občine in tako
je seveda tudi prav. Navsezadfije
ne poznam človeka, ki ne bi bil za
svoj lastni napredek in ki ne bi rad
lepše živel.«

FRANCEK   SATLER,   Žalec:
.'Kot večina občanov žalske obči-
ne, tako bom tudi jaz na referen-
dumu glasoval za samoprispevek'.
Bodimo realni - kaj bi v naši doli-
ni imeli, če ne bi ljudje bili za sa-
moprispevke. Vsi pa želimo boljše
življenje in napredek. Naveszad-
nje ima žalska občina vse pogoje,
da se uvrsti med najbolj razvite v
Sloveniji.
16. stran - NOVI TEDNIK
št. 44-8. november 19
OBČINA ŽALEC - ČETRTI SAMOPRISPEVEK
Dosedanjim igralnicam otroškega vrtca na Polzeli se bodo pridružile še nove, saj so
zmogljivosti sedaj premajhne, potrebe pa prevelike. Zagotovimo najmlajšim brez-
skrbno otroštvo!
Tudi na Polzeli podpirajo uvedbo četrtega samoprispevka. Seveda so imeli na sam
program nekaj pripomb, toda tako je bilo vsepovsod in konec koncev je tako tudi najbolj
prav. M
KOMUNALNI
OBJEKTI,
LO,
VARNOSTIN
DS
Večina temeljnih orga-
nizacij združenega dela
meni, da je prav, če pod-
piše samoupravni spora-
zum o financiranju po-
treb komunalne dejavno-
sti za obdobje 1980-1985,
samoupravni sporazum o
sofinanciranju potreb
ljudske obrambe, varnost
in družbene samozaščite
(za obdobje 1980-1985)
ter aneks k družbenemu
dogovoru o združevanju
sredstev za realizacijo
programa vlaganj v dolo-
čene objekte družbenih
dejavnosti za obdobje
1975-1985.
Slavnostni podpis teh
dokumentov bo jutri ob
deveti uri v hotelu Pre-
bold. s podpisom teh sa-
moupravnih sporazumov
se začenjajo prizadevanja
za realizacijo celotnega
programa vlaganj v ob-
jekte družbenih dejavno-
sti in komunalno izgrad-
njo v občini Žalec, hkrati
pa to pomeni tudi podpo-
ra referendumu za uved-
bo četrtega samoprispev-
ka v žalski občini.
Pri osnovni šoli v Preboldu dozidujejo nove učilnice, ki so potrebne za celodnevno šolo.
Sicer pa so si v žalski občini zastavili cilj - v naslednjih petih letih naj bi v vseh
osnovnih šolah prešli na enoizmenski pouk.
Večnamenski objekt na Gomilskem dobiva vsak dan drugačno podobo. Tako bodo
kmalu tudi Gomljani imeli prostore za delo krajevnih družbenopolitičnih organizacij,
kulturno ter športno dejavnost.
Naprej. Navzgor. ZA lepši jutri.
Dom Svobode v Preboldu ie zdavanj ne zasluži več takšnega imena. 6 milijonov dinarjev
je v programu namenjenih za pripravljalna dela za aov objekt. Še nekaj let torej in tudi
v Preboldu bodo prišli na svoj račun.
Sedanji prostori zdravstvenega doma in lekarniške postaje na Vranskem so zares zelo
slabi. Novi so potrebni. Ce pa so potrebe takšne, potem jim ljudje prav gotovo ne morejo
nasprotovati.

44-8. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 19
60 LET DPD SVOBODA GABERJE
TAMBURAŠKA SEKCIJA OD
LETA 1925 DO 1979
jkinogi mislijo, da je tamburica izključno
l^jtiena naših južnih republik oziroma po-
j-ajin. Vendar temu le ni tako. Res je, da je
|,ati tamburice Slavonija, da se s to zvrstjo
lasbe in tamburicami srečujemo od Her-
ggovine do Subotice in od Sibenika do
[j^ma in Bahata, ne smemo pa prezreti, da
, tamburica tudi star slovenski instru-
j^ent. Srečamo ga v plesih in običajih v
|gli Krajini, pa tudi v Prekmurju. S to glas-
ih se danes v Sloveniji žal ukvarja le še
^njšina ljubiteljev glasbe.
začetki tamburaške glasbe v Celju segajo
leta pred I. svetovno vojno. Zavedni Iju-
je so se zbirali v skupine in se med dru-
jiB, takrat aktualnimi problemi, lakvarjali
udi s slovensko glasbo, s katero so izražali
voje občutke, težnje in želje. Take skupine
o v Celju delovale že leta 1925 in od tod
ialje pod različnimi imeni in nazivi. Žal
nnogih izmed tedanjih tamburašev ni več
ued nami, še vedno pa živi v naši sredini v
^Iju tovariSka ORAŽMOVA. Prav dobro
•e še spominja tedanjih časov in s kakšno
)rizadevnostjo in vnemo so se zbirali ob
rečerih ljudje, da so se poveselili in razve-
lelili ob nežnih zvokih tamburic.
To so bili začetki tamburaške glasbe v
;;elju, izhajajoče predvsem iz sredine pre-
)rostega ljudstva, zlasti delavskega življa,
[i so kaj kmalu prerasli v organizirano izva-
anje.
Tako zasledimo že prve organizirane za-
ietke tamburaškega zbora SVOBODA Ce-
je leta 1927. Sodelovali so na različnih pro-
ilavah in se udeležili tudi zleta SVOBOD,
ci je bil leta 1935 v Celju. V tem času zasle-
iimo že ime dolgoletnega vodje in tehnič-
lega vodje tamburaške sekcije D. P. D.
.SVOBODA« Ferda Piliha. Toda leto 1940
n v nadaljevanju leto 1941 je prineslo II.
ivetovno vojno tudi v našo domovino in
Slani tamburaškega zbora so se morali
jumakniti v ilegalo, od koder so odšli delno
bdi v partizane. Po vojni se je tamburaški
^bor ponovno formiral, vodstvo pa je prev-
zel Ferdo Pilih, ki je posvetil skoraj ves svoj
prosti čas tej glasbi in vzgajal nove rodove,
f^enehno in neumorno se je razdajal glasbi
In mladini. Rada Piliha nam je pred dvema
letoma kruta usoda iztrgala in naše sredine.
Vseh 40 let, kolikor je vadil tamburaško
sekcijo, si je prizadeval in tudi uspel pripe-
ljati tambura^ orkester Svobode do viso-
ke kakovostne ravni.
Pod vodstvom Rada Piliha je tamburaški
orkester dosegel že lepe uspehe na svojih
koncertih v Dobrni, Laškem, Celju, Lipici
in bližnjilj in daljnjih okoliških krajih. Or-
kester je gostoval tudi v tujini in sicer na
Koroškem v Avstriji, ter tam navezal tesne
stike z zamejci. Kot v vsaki dejavnosti, so
se tudi v tamburaški sekciji venomer me-
njavali člani. Prav zaradi tega tamburaška
sekcija ni uspevala vedno obdržati, oziro-
ma stopnjevati doseženo raven. Zaradi tega
so se tudi odločili, da ustanovijo Se tambu-
raški zbor, kjer bi vzgajali nove kadre za
orkester. Tudi ta zbor, ki je nastal iz pretež-
no zelo mladih ljubiteljev tamburic (po-
prečna starost je bila od 7-9 let) je prevzel
Rado Pilih in ga utrdil. Kmalu pa je vod-
stvo sekcije spoznalo, da zbor ne zadovolju-
je potrebam, saj je tudi v njem nastajal
velik osip. Sklenili so uvesti še takoimeno-
vani pripravljalni razred. Tega je sprva vo-
dil DRAGO FLIS, sedaj pa ga vodi VANJA
BERTOSI. Tu se mladi tamburaši prvič
srečajo z glasbeno teorijo in instrumentom,
na kar po enoletnem intenzivnem učenju
preidejo v tamburaški mladinski zbor.
Danes je delo v sekciji izredno razgibano,
saj vadijo vsak torek in f)etek v prostorih
kulturnega doma Svobode kar tri skupine.
Vodstvo orkestra in mladinskega zbora je
po smrti Rada Piliha prevzel Marjan Jurko-
šek, njegov dolgoletni učenec.
Žal se srečujemo s problemi, ki pa niso
samo društveni, in bi zanje morale poskr-
beti tudi druge organizacije, kot r& primer
Glast>ena šola. Zveza glasbenih združenj in
podobne. Glasbena šola v Celju še vedno
nima v svojem programu potUtna tamburi-
cah kot redni predmet. Zato je tudi sekcija
vzpostavila pouk za instrumentaliste na
tamburicah pri Svobodi. Borimo se tudi za
kakovostni notni material, ki ga je za tam-
buraški orkester izredno malo, ali pa so
priredbe tako zahtevne, da jih amaterski
orkestri ne zmorejo. Znano pa je, da brez
sprejemljivih, pa vendar dobrih kompozicij
ni mogoče razvijati kakovosti.
Kljub temu, da je bila tamburica v svo-
jem začetku namenjena predvsem narodni
glasbi, je lepota njenega zvoka pritegnila
glasbene strokovnjake, ki so začeli pisati
priredbe in tudi skladati posebej za tambu-
raški orkester. Tako so tudi tamburaši
»SVOBODE« začeli izvajati skladbe, ki so
jih skomponirali veliki mojstri glasbe. V
svoj redni program so vključili skladbe
skladateljev kot so: Schumann, Mozart,
Smetana, itd. S kakovostnim izvajanjem,
pestrim programom in lepoto tamburaške
glasbe, so si pridobili širok krog poslušal-
cev. Vedno več je bilo tudi glasbenih stro-
kovnjakov, ki so v svojem delu posvečali
tamburici posebno pozornost.
Največji razmah je v Sloveniji dosegla
tamburica po prvi svetovni vojni. Kljub te-
mu, da je v tistem času imela svojo tambu-
raško skupino skoraj vsaka večja vas, je
utrip časa naredil svoje. Danes tamburaško
glasbo gojijo v Sloveniji predvsem folklor-
ne skupine. Orkestri so v glavnem izumrli.
Velika izjema je poleg nekaj drugih tudi
Svobodin orkester. Ta ima veliko bodoča*
nost, saj združuje predvsem mlade glasbe-
nike, ki delajo z ljubeznijo do glasbe, in-
strumenta in do tradicije.
Posnetek je bil narejen 1926, ko je pričel v Svobodi intenzivneje delovati Viktor Godnik
(na sliki z napisno tablo Savinja)
PROMETNA PREVENTIVA
PIŠE: STANE ZUPANC
UDOBNO SEDENJE
ZMANJŠUJE UTRUJENOST
Tudi neudobno sedenje
za volanom organizem
utruja.
Kakšna naj bo potem
drža telesa za volanom?
Na to vprašanje bomo
skušali odgovoriti danes.
Od drže telesa in rok je
v precejšnji meri odvisna
tudi varna vožnja. Voznik
nagnjen naprej, čvrsto
oklepajoč se volana, ves
napet, se gotovo precej
hitro utrudi. Pa ne samo
to! Tak voznik ne bo mo-
gel opravljati tistih meh-
kih in t2iko pomembnih
premikov volana, priti-
skanje na sklopko in za-
voro pa postane po daljši
vožnji prava muka. Tudi
varnostni pas pri premoč-
no naprej nagnjenem voz-
niku ne bo učinkovit.
Pravo nasprotje prejš-
nji drži pa je drža, ko smo
od volana preveč oddalje-
ni - največkrat zato, ker
je sedež pomaknjen pre-
več nazaj. Posledico take-
ga sedenja bo voznik kaj
kmalu začutil, ko bodo
začeli boleti ramenski
sklepi in čutih bomo bo-
lečine v nogah, ker pač
težko pritiskamo na plin,
zavoro in sklopko. Da ne
govorimo o tem, kako tež-
ko je v takem položaju tu-
di vrteti volan!
Da dosežemo primerno
držo telesa, moramo naj-
prej naravnati sedež tako,
da bomo v sproščenem
položaju dosegli stopalke
za plin, zavoro in sklop-
ko, roke pa bodo iztegnje-
ne ali rahlo upognjene
proti volanu. Udobno na-
slonjen na naslonjalo se-
deža, ima voznik dovolj
manevrskega prostora za
delo roK in nog. Pri tem
ne pozabimo, da je zelo
pomembno, da so na se-
dež naslonjena tudi rame-
na in zgornji del spodnjih
okončin.
Vendar žal, v vseh avto-
mobiUh si pač ne more-
mo nastaviti sedeža tako,
da bi bila lega rok in nog
najprimernejša. Mogoče
tudi zato, ker pač vsi ni-
smo izdelani po normah
tovarn, pa zato nastanejo
težave pri sedenju za vo-
lanom: enkrat so noge
prekratke, drugič spet ro-
ke predolge.
Predvsem v a\'tomobi-
lih, ki nimajo ležalnih se-
dežev, s čimer bi lahko re-
guUrali naklon sedeža in s
tem držo telesa, si bomo
pomagali kako drugače.
Ce so roke, pa tudi noge
prekratke, si bomo poma-
gali z blazinico za
hrbtom. Rešitev ni ideal-
na, je pa uporabna.
Še huje pa je, če so roke
predolge. Ce potisnemo
sedež bolj nazaj, z nogami
ne dosežemo stopalk, če
pa pravilno nastavimo
noge, opletamo s komolci
pri vrtenju volana.
Udobnemu počutju za
volanom botruje tudi
ustrezna obutev in oblači-
lo. Neustrezna obutev bo
ovireda enakomerno do-
dajanje plina ter pravilno
uporabo sklopke in zavo-
re. Predvsem nežni spol
se naj zaveda, da tisti sa-
lonsld čevlji z visoko pe-
to, s katerimi sicer part-
nerju zrastejo čez glavo, v
avtomobilu nimajo mesta
drugje kot v prtljažniku.
Pa še nekaj o sopotni-
kih! Pri vožnji sopotnik
ni izpostavljen tolikšni
utrujenosti kot voznik.
Saj se lažje udobno name-
sti in lego telesa lahko
med vožnjo spreminja.
Vendar je nepravilno se-
denje tudi zanj lahko uso-
dno. Ob trčenju bo sopot-
nik, predvsem tisti na
prednjem sedežu, če ni
privezan z varnostnim pa-
som, povrhu pa ima še
noge spodvite pod sedež,
kot izstrelek zletel v ve-
trobransko steklo. In to
kar z glavo naprej! Kakš-
ne bodo posledice, se
menda zavedamo vsi.
PROM. NESREČE
PREMOČNO
ZAVIRANJE
CVETKO KOLAR, 23, iz
Trnovega je pred klavnico v
Šentjurju ustavil na desni
strani cestišča in odšel odpi-
rat vhodna vrata. Iz smeri Ja-
koba je pripeljal z osebnim
avtomobilom ZDRAVKO
ZIDAR, 20, iz Sotenskega in
močno zaviral, pa ga je zane-
slo v levo in je s sprednjim
delom trčil v stoječ tovor-
njak, pri čemer je nastalo
škode za 25.000 dinarjev, tež-
je pa se je ranil sopotnik v
osebnem avtomobilu.
POVRŠNO NALOŽEN
VAGON
Pri vhodni kretnici v bliži-
ni celjske železniške postaje
je iztiril tovorni vagon, nalo-
žen z železovo rudo. Ugoto-
vili so, da je bil vagon preo-
bremenjen na desni strani in
se je zato v ovinku nagil ter
prevrnil. Škode na vagonu je
za 300.000, na progi pa za mi-
lijon dinarjev.
MRTEV NA
ŽELEZNIŠKI POSTAJI
Na železniški postaji v
Smartnem ob Paki je nepre-
vidno prečkal progo IVAN
SUŠTER, 64, iz Malega vrha.
Sušter je namreč spregledal,
da iz smeri Velenja prihaja
tovorni vlak, in tako ga je le-
ta zbil. Ivan Sušter je na kra-
ju nesreče umrl.
PREHITRO V OVINEK
Skozi Tekačevo je vozil ž
osebnim avtomobilom JA-
NEZ DROFENIK, 20, iz Pre-
dence. V levi, nepregledni
ovinek je pripeljal prehitro,
zato ga je zaneslo na bankino
in v hrib ob cesti, nato se je
avtomobil kotalil in ostal na
cestišču. Voznik Drofenik se
je težje, dva njegova sopotni-
ka pa lažje poškodovala.
V LEVO - V SMRT
Voznica osebnega avtomo-
bila PAVLA STEFANIC, 31,
iz Ljubljane-je v Brodah pri
Vranskem nenadoma zape-
ljala na levi vozni pas in tu
čelno te"čila v osebni avtomo-
bil, s katerim je iz nasprotne,
celjske smeri pripeljala MA-
GDALENA HASKIC, 33, iz
Gradca. Pri trčenju je Stefa-
ničeva umrla, Haskičeva in
dva sopotnika pa so lažje ra-
njeni. Škode je za 70.000 di-
narjev.
SREČANJE NA OZKI
CESTI
V nepreglednem ovinku v
Florjanu pri Šoštanju sta se
srečala voznik osebnega av-
tomobila JOŽE POVŠE, 46,
iz Velenja in voznik Izletni-
kovega avtobusa FRANC
JUVAN, 23, iz Skornega,
Ker je cestišče ozko, široko
le 4,30 m, in ker nihče od
voznikov ni ustavil, je prišlo
do trčenja. V avtobusu ni bil
nihče poškodovan, lažje pa
so se ranili voznik Povše in
dva njegova sopotnika. Ma-
terialno škodo so ocenih na
okoli 70.000 dinarjev.
POBEGNITI JE HOTEL
V Razdelju pri Strmcu je
patrola milice med kontrolo
prometa ustavljala tudi nere-
gistriran moped, ki ga je vo-
zil RUDI KOTNIK, 21, iz Tr-
novelj pri Strmcu. Ko se je
Kotnik približal miličnikom,
pa je nenadoma zavil na levi
vozni pas in nameraval po-
begniti. Po tem voznem pasu
je pripeljal z osebnim avto-
mobilom JURIJ ROŠER, 25,
iz Klanca, ki je med prehite-
vanjem zbil Kotnika, pri če-
mer se je le-ta težje poškodo-
val_______________. .......„ ............
ČRNA KRONIKA
VLOM V BARAKO
V barako gradbišča Vegra-
da v Preboldu je neznanec
vlomil ponoči in odnesel mo-
torno žago Styhl, rdeče bar-
ve, tip 40 in brusilni stroj
Iskra. Ocenili so vrednost
ukraden predmetov na okoU
15.000 dinarjev.
IZ SPALNICE
ODNESEL DENAR
V stanovanje v I venci pri
Vojniku je neznanec odnesel
moško denarnico, v kateri je
bilo 36.000 dinarjev. Denar-
nico je našel v odklenjeni
spalnici.
IMATE ČAS?
NAPIŠITE KAJ ZA
NOVI TEDNIK
ALI
RADIO CELJE!
Kmetijski šolski
center Celje,
Ljubljanska 97
razpisuje delovno mesto
snažilke
za nedoločen čas.
Nastop dela takoj
Pismene prošnje vlagajte
osebno na upravi centra.
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 44 - 8. november 19>,
vam predstavlja oddelek športnih potrebščin
MILICA VOZLIČ, vo-
dja oddelka za prodajo
športnih potrebščin: Pet
let je, odkar sem proda-
jalka, dve leti pa vodja
tega oddelka. Vse bi šlo,
oziroma bilo bi veliko
bolje in lepše, če bi imeli
na voljo več prostora.
Glede na število izdel-
kov, ki jih prodajamo,
glede na njihovo pe-
strost, raznovrstnost,
smo zaradi prostora kar
malce okrnjeni. Toda,
navzlic temu, dobro
opravljamo svojo na-
logo...
To je svet, ki privablja
staro in mlado. Tudi zara-
di rekreacije, ki zajema
vse ljudi. To je oddelek
veleblagovnice Tkanine,
ki vselej vzbuja pozor-
nost, ki je aktualen ob
vsakem času, saj tudi
športno in rekreativno
življenje traja skozi vse
leto, seveda prilagojeno
letnemu času.
Ne morete ga zgrešiti.
Oddelek za prodajo šport-
nih potrebščin je v prvem
nadstropju veleblagovni-
ce Tkanine.
Vse za šport in rekrea-
cijo, toda, tudi vse za vsa-
kogar, za vse postave in
leta, za vse želje, pa naj
bodo še tako velike.
Zdaj veje iz njega zim-
sko razpoloženje. Ra-
zumljivo, zima trka na
vrata in nanjo se je treba
pravočasno pripraviti.
Tudi zavoljo smučarije.
Zdaj je čas za nakup
športne konfekcije. Za-
loga je velika. Za vse. Tu
so smučarski kompleti
prijetnih vzorcev, pose-
bej tudi elastične hlače,
bunde, tudi ali predvsem
puhovke. Tu so kompleti,
ki zadovoljujejo vsak
okus in sleherno potrebo.
Torej za smučarje - začet-
nike in prav tako za one,
ki sd se zapisali tekmo-
valnemu športu.
Poleg kompletov pa še
vse, kar sodi zraven. To
so rokavice, kape, tudi
spodnje perilo posebne
izdelave, samo za smučar-
je, čevlji itd. Smučarski
čevlji samo priznanih
proizvajalcev, kot so Ga-
ber, San Marino in Al-
pina.
Podobno je z vezmi.
Marker, Tyrolia, Look...
spet za vse zahteve in vse
sposobnosti smučarjev.
Da, smuči. Kdo ve, koli-
ko parov! Tu so samo Ela-
nove smuči. Za teke in
alpske discipline. Vseh
kvalitet. Za otroke in sta-
rejše.
In če kupite na tem od-
delku veleblagovnice
Tkanine smuči in vezi,
vam jih tudi brezplačno
montirajo. Vsekakor pre-
dnost in ugodnost, ki je
ne gre prezreti, niti poza-
biti,
t
K smučem sodijo tudi
palice. Imajo Elanove in
tudi italijanske proizvod-
nje. Smučarska očala. Ne
pozabite nanje. Prav tako
za vse potrebe. Tudi za ti-
ste smučarje oziroma lju-
di, ki sicer nosijo očala!
Pri vezeh se je lep čas
nazaj uveljavljajo name-
sto varnostnih vezi zavo-
re. Pravijo, da so bolj var-
ne. Torej, z vezmi tudi za-
vore.
Posebno pozornost, da
bi zadovoljili vse potrebe
in želje kupcev, posveča-
jo tekaškirn smučem. Se-
veda z njimi tudi vsej dru-
gi opremi od vezi, palic,
čevljev in celo posebnih
oblek. Smučarski tek
osvaja vse več ljudi. Pred-
vsem zaradi zdrave re-
kreacije.
Tudi čevlji za čas, ko
odložite smuči in sezujete
prave smučarske čevlje.
Čevlji za čas po smuča-
nju!
In še nekaj. Naslednje
dni pa tudi enkrat v de-
cembru bodo na šport-
nem oddelku veleblagov-
nice Tkanine Elanovi
strokovnjaki, ki vam bo-
do svetovali in povedali
vse o smučarski opremi.
Torej, strokovni nasveti
kupcem. Vsakokrat bodo
trajali po nekaj dni.
Ce velja glavna pozor-
nost na tem oddelku in v
tem času smučanju, to se-
veda ne pomeni, da so za-
postavljeni drugi zimski
športi. Tu so drsalke s
čevlji za hokej in umet-
nostno drsanje. Tudi ho-
kejske palice, prav tako
pucki. Sanke.
Zaloge pa še ni konec.
Trenerke, dresi za vse
športe, copate, oprema za
planince, šahi, žoge za vse
igre in športe, potrebšči-
ne za atletiko, tenis, na-
mizni tenis itd. Tudi ure
stoparice. Tudi kolesa,
vsa, razen za otroke, in še
marsikaj drugega.
Vse to na športnem od-
delku veleblagovnice
Tkanina v Celju!
^ - 8. november 1979
^—  ^-
NOVI TEDNIK - stran 21
TEHNIKA CANKAR
Na južnem pobočju Re-
l)ri so postavili spomin-
sko obeležje partizanski
tiskarni TEHNIKA CAN-
ICAR. ki je tu delovala od
leta 1942 do 1945.
Ob glavni cesti Celje-
-Ljubljana stoji v Kapli
vasi, pri odcepu za TA-
BOR (2 km) lepa nova ro-
govila, ki nas opozori na
to obeležje. Na nji piše
PARTIZANSKA TEHNI-
KA CANKAR, VELIKA
PLANINA 3 h, ZAJCE-
VA KOČA, VRHE 2 h in
Krvavica 2 h 30 min.
oznako 3,800 km. Tu je
zopet rogovila, ki nas
usmeri levo s ceste pred
hišo (Loka 14) mimo go-
spodarskega poslopja v
dolino Konjščice. Če pre-
gledaš napise, ugotoviš,
da je do tu potrebno uro
hoda ali s Tabora le pol.
Težave so le s Krvavico,
kjer časi ne gredo skupaj.
Tja pa tako nismo name-
njeni. Dobra cesta, sicer
obnovljen makadam, te
poveda preko dveh mo-
stov do Marna. Na njego-
vem kozolcu je tabla z oz-
nako TC in piše 15 min.
Kar pusti tu avto, ali greš
lahko še malo dalje do od-
cepa, kjer piše 10 min.
Hodili bčimo do sem okoli
pol ure. Krenimo levo v
breg, v rsizpotju desno,
mimo opuščene domačije
levo in smo že spodaj pod
obeležjem. Se malo na-
prej in desno po stezi, do
kraja samega obeležja.
Usedi se in se razglej!
Pred seboj imaš Javor,
Vrhe, Brložno, Veliko
planino. Izreden razgled
po Zasavskih gorah in sa-
motnih kmetijah po po-
bočjih, S te iste doline se
odcepi pri drugem lese-
nem mostu tudi markira-
na pot za Vrhe. Do TE-
HNIKE se pride tudi
drugje, bo mnogo bolj
razgledni poti, ki jo bomo
zapisali pa kdaj drugič!
Je malo daljša, zahteva
malo več peš hoje in če si
kaj korajžen, lahko sam
greš dalje do Šmiglove zi-
danice. Pa srečno pot!
ing. BOŽO JORDAN
V SPOMIN IVANKE
URANJEK
Petdeset pionirjev-planin-
cev in njihovih vodičev iz
Osnovne šole »Nade Cilen-
šek« Griže je pretekli teden
obiskalo kraje, ki spominjajo
na Ivanko Uranjek, kurirko
Pokrajinskega komiteja KP
Maribor, po kateri nosi nji-
hov pionirski odred svoje
ime. Najprej so se ustavili na
pokopališču v Krškem, kjer
so položili rože in prižgali
sveče na grobu, kjer počiva
Ivanka Uranjek in 9 fantov iz
Krškega, ki so bili ustreljeni
skupaj z njo 30. 7. 1941. Nato
so se odpeljali v Brežice. Tu
so si ogledali muzej. Zelo
prizadevni vodič muzeja jim
je med drugim pokazal pred-
mete, ki so jih našli v grobu
krške skupine. Pot je nato
vodila v Dobravo, kjer je bila
skupina ustreljena in nato na
Bohor.
Tu so si pionirji ogledali
nekdanjo partizansko bol-
nišnico XrV. divizije. Večina
pionirjev je ob tej priložnosti
pričela tudi Zasavsko pla-
ninsko pot.
FRANCI JEŽOVNIK
GRIŽE: VEČER
TRANSVERZALE
Jutri ob osemnajsti uri bo
v prostorih društva upoko-
jencev v Grižah zanimiva
prireditev z naslovom Večer
transverzale, kjer bodo obu-
dili spomine na pi-ehojene
vezne poti in podelili zaslu-
žene značke. Potem bo na
vrsti predavanje Ivča Kotni-
ka o Mount Everestu. Za pio-
nirje bodo pripravili preda-
vanje že ob 16. uri v osnovni
šoli Nade Cilenšek.
F. J.
JANKO KAČ
GRUNT
36
Ker ni bilo moških, so pokosile ženske otavo, izorale
oilen pridelek krompirja, posejale ozimino ter sprašile
live .73 pomladno setev. Ko so hodile ženske za plugi in s
Wci/7:j glasovi vižale neposlušno živino, kar niso mogle
^OeJj. da se tam nekje daleč prav v teh lepih jesenskih
koljejo njihovi možje in sinovi z neznanimi nedolž-
ni vojaki, ki prav tako ne vedo, čemu vse to klanje.
"Sami se naj pomerijo, cesarji in generali,« so se hudo-
stare žene. Polavkrica je snela s stene cesarjevo po-
°bo in ji iztaknila oči, cesarja samega pa je klela:
"Bog te kaznuj, ti zmešani starec! Oslepe naj ti tvoje krvi
^^e oči!«
^olgo je še visela cesarjeva podoba na steni in gledala z
^tliini očmi po prazni sobi. Naposled pa je bil nekdo
DsvanV starko, da jo je, v strahu pred kaznijo, sežgala.
ranjenci so prispeli v Celje. Tona je šel gledat, ali ni
^^fda kateri med njimi, ki bi mu utegnil kaj natančnejšega
°^^dati o sinovi smrti. Komaj dovršeno gimnazijsko po-
.opje so preuredili za bolnišnico. Tona je dal pri Balantu v
'^^ kobilico in krenil mimo protestantske cerkve proti
^^emu rumenemu poslopju.
.^ostorne sobe so bile polne belih postelj, s katerih so
'^cfa7e grozničeve oči nezaupno posetnika. Iz ene sobe v
^So je romal Tona, gledal izmučene obraze in premišljal:
.*^a čemu vse to? Vera nas vendar uči: »Ne ubijaj!«
^cfar se pozemskim oblastnikom zahoče igre, pa ne velja
božja postava. Pravijo: smrt Ferdinanda in njegove
'^^ je treba maščevati. Da jo maščuje, je moral umreti moj
Kdo bo maščeval njega in kdo tisoče drugih sinov, mož
in očetov. Spet drugi tisoč in te novi tisoči brez konca...
Ali ni bil človek kakor so drugi ljudje ? Kdo pa je bil praded
Habsburgov? Roparski vitez, njegovi nasledniki morilci,
tat je in roparji, ki so zasužnjili tuje, mirne narode. Če meni,
poštenemu kmetu, ubije sosed sina, kaj bom šel jaz zato
moriti njegove otroke in hlapce. Čemu neki je postava, ki
pravično kaznuje. Za poštenjaka je, za roparje in cesarje je
ni. Pa pravijo, da so od Boga postavljeni, a nihče ne pove,
kdaj jih je postavil Bog in kako. Za enega vemo, da je od
Boga postavljen in tudi kdaj in kako: za papeža. Ta je edini,
ki bi moral govoriti, on molči in moli. Ni prav, da molči,
drugi pa zlorabljajo božje ime. Ali se boji mogočnih cesar-
jev? Kaj se jih bo bal! Telo mu vzamejo, kakor so ga še
stoterim njegovim prednikom poganski trinogi. Po svojih
služabnikih bi nam naj zaklical: Ne ubijaj! Vsi bi mu sledili.
Za glavo se boji in rajši pusti mučiti milijone, kakor bi sam
legel na raženj. Ne diši mu mučeniška krona, dobro živi in
čaka na mehki stolček v nebesih. Boga ne boste ukanili,
kakor ste strahopetne ljudi, da se koljejo za cesarskega
žlahtnika. Saj vsi ti ne verjamejo v Boga, le za priprego ga
imajo in za strah. Ali je samo za revne in neumne, zanje, ki
so bogati in učeni, pa ga ni. Ali je sploh...«
»Gospod Koleno!« ga je zmotil v grešnih mislih klic iz
kota. Vsa v belo zavita glava se je dvignila na postelji in le
eno oko je gledalo Tona. Ko je stopil le-tš bliže, mu je bilo
nerodno, ker ni mogel spoznati vojaka. Pa mu je obvisel
pogled na tablici nad vzglavjem: Filip Podbregar.
»Me ne poznate?« je govoril iz ozke špranje v ovojih
vojak. »Iz Reke sem.«
»Kaj nisi bil pri istem eskadronu kakor naš Tona ?«
»Seveda sem bil. Pri Krasniku so poslali naši bedasti
generali celoten eskadron kakor na paradi proti Rusom, ki
so bili zakopani v jarkih sredi krompirjevega polja za vasjo.
Pa so zaregljale skrite strojnice po nas kakor po zajcih.
Prav poleg mene je jezdil Tonče, ko ga je zbilo iz sedla, da
je telebnil znak v razgon. Mi smo divjali naprej in ga nisem
več videl. Drugi dan mi je kazal Grabnarjev iz vaše vasi
njegov notes. Saj ste ga prejeli?«
»Prejel,« je vzdihnil Tona. »Ali je kaj kriknil?«
»Nič! Saj tudi časa ni bilo, da bi ga pogledal, kam ga je
zadelo. Menda ga je v srce.«
» V srce...« je zase ponovil ves sključeni oče.
»Vsi pojdemo za njim. Mene so za enkrat le po obrazu
oplazili drobci granate. Ko se izližem, jim pa nesem nazaj
celo betico. Nihče ne bo ostal...« je tolažil Tona bolnik.
Ko je Tona odhajal, mu je še naročil ranjenec: »Naše
pozdravite, če jih boste kaj videli.«
»Bom,« mu je segel Tona v roko ter odšel kakor v sanjah
iz te hiše trpljenja. V mestu se je domislil, da bi stopil v
opatijo, če je že morda tam mrtvaški Ust. Mlad kaplan je
pogledal v seznamek mrtvecev in izvlekel listič, na kate-
rem je stalo zapisano od vojnega kurata, da je padel leta
1812, rojeni Tone Kozinc dne 17. avgusta pri Krasniku.
Tona se je zahvalil, spravil listič ter odšel tih in sključen,
kakor da pravkar prihaja od pogreba. Do tega dne je še
zmerom upal, da vest o sinovi smrti ni resnična, mrtvaški
list pa mu je ubil to poslednjo nado.
Kar nič ni priganjal spotoma kobilice. Mrak zgodnje
jesenske noči je že legal nad dolino, ko je zavil na grobelj-
ski most. Mimo je privozil mlad voznik v diru ter zarentačil
nad Tonom: »Kaj boš spal na vozu?«
Tona je dvignil oči in se začudil, da ni nič vedel, kako je
privozil do sem. Doma je hodil ves teden zamišljen okrog.
V enem tednu se je postaral za deset let.
»Kdo bi si mislil, da ga je tako rad imel!« so rekli sosedje,
ki jim je bilo vsem hudo za takim fantom, kakršen je bil
Kolenčev Tonče.
V nedeljo je oznanil župnik Fortunat mašo za Tonča.
»Jaz sem pa pozabila...« je bridko pomislilstNežika. Po
maši je šla tudi ona v župnišče in dala za eno mašo.
»Za dober namen...« je zašepetala..
»Vkakšni zadevi?« je vprašal župnik.
»Da bi se še morda oglasil odkod Tonče,« je vzdihnila vsa
v rdečici Nežika.
»Revica uboga! Kaj ti ni nič povedal njegov oče?« je
sočutno vprašal gospod Fortunat.
Dekle ga je pogledalo in odkimalo.
»Bog je tako hotel, da ga ne boš več videla na tem svetu.
Njegov mrtvaški list smo že dobili,« je počasi povedal
duhovnik in pristavil: »Neumljiva so božja pota.«
Dvoje debelih solz seje potočilo dekletu po licu, zadnjih,
ki so še ostale od morda že prejokanih. Reklo je le še:
»Pa naj bo maša za pokoj njegove duše!«
Ko je šla mimo Kolenca, je stal Janez pred hišo. Stopil je
k njej na cesto. Ona je obstAla, dvignila svoje velike oči in
dejala:
»Nikoli več ga ne bo,« potem pa vzdihnila: » Vsaj ti me ne
zapusti, Janez!«
»Kako bi te zapustil, ko si mi pa najdražje bitje na svetu,«
je hlastno pristavil Janez. Spet je dvignila Nežika oči na to
naglo besedo, toda njene misli so bile daleč in niso ra-
zumele njihovega pomena.
O prvem snegu sta se odpravila Tona in Janez v zavod, da
podreta nekaj bukev za dolgo zimo. Kakor da izbira žive
otroke, je pogledoval Tona bukve v rebri, preden se je
odločil za eno.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 44 - 8. november lj
IZ ZAKONSKE SVETOVALNICE
ŠE NEKAJ O LJUBEZNI
Ljubezen je skupnost
različnosti, približevanje
ob ohranjanju istovetno-
sti vsakega od partnerjev.
To je spoštovanje pluraU-
zma individualnih potreb
in njihovo poenotenje
preko usklajevanja, spo-
razumevanja, dogovarja-
nja, konstruktivnega ko-
municiranja. V ljubezni
človek ne zahteva zadov-
Ijitev samo svojih oseb-
nih potreb in želja, upo-
števa tudi potrebe in želje
svojega partnerja, oba pa
svoje potrebe usklajujeta
in iščeta novo kvaliteto v
skupnosti dveh.
V ljubezni se konflikt
med partnerjema ne pri-
kriva, zanika, namenoma
prezre, niti ni obtoževa-
nja enega ali drugega
partnerja. V ljubezni se
obstoj konfliktov prizna-
va in se jih konstruktivno
razrešuje predvsem s po-
močjo besednega spora-
zumevanja. Ljubezen do-
voljuje resnično doživlja-
nje in odkrito besedno
izražanje.
Ljubezen, ne pa zaljub-
ljenost, je lahko solidna
osnova za zakonsko
skupnost. Za razliko od
zaljubljenosti pa ljubezen
zahteva obojestransko
vlaganje obeh partnerjev.
Ljubezen je proces, to je
pa nekaj, kar se razvija,
kar ima svoje vzpone in
padce, uspehe in neuspe-
he, svojo razvojno živ-
ljenjsko krivuljo. Ravno
taKo, kot je potrebno vla-
gati v življenje, v stan-
dard, v hišo, v vzgojo
otrok, v lastni organizem,
je potrebno aktivno vla-
gati tudi v ljubezen, da bi
se ohranila, da bi se razvi-
jala, da bi spremljala osta-
le življenjske procese za-
konskih partnerjev. Lju-
bezen ne pade z neba, ni
nam podarjena, ne gre za
naklonjenost usode. Za
zrelo ljubezen sta potreb-
na čas in postopnost.
Zmotno mišljenje je, da je
ljubezen v zakonu nekaj,
kar spontano raste ali pa-
da, kar obstoja samo po
sebi, na kar se ne more
vplivati in v katero ohra-
njanje ni treba ničesar
vlagati.
Za razliko od zaljublje-
nosti se v ljubezni partner
sprejema takšen, kakršen
je, ne pa takšen, kakršen
bi po naših predstavah in
pričakovanjih moral biti.
Seveda pa to velja za oba
partnerja, to je oboje-
stranski proces in samo
tako je mogoče ustvarjal-
no, enakopravno in hu-
mano prilagajanje med
partnerjema. Samo to je
pot razreševanja medse-
bojne inkompatibilnosti
(ali kakor temu pravimo -
neujemanja nravi). Svo-
boden razvoj enega part-
nerja je omejen samo s
svobodnim razvojem dru-
gega partnerja. To pa je
nemogoče doseči v za-
ljubljenosti, za to je po-
trebna ljubezen. Ljube-
zen je ponudba, spora-
zum, ustvarjalno prilaga-
janje, konstruktivno spo-
razumevanje, ne pa poti-
skanje drugega v lastno
shemo, v svoj stil življe-
nja, prisiljevanje drugega
na svoj način življenja,
podrejanje drugega svo-
jim potrebam, zahtevam
in pričakovanjem.
Težko je in pravzaprav
nemogoče zakon pričeti s
takšno ljubeznijo. Ljube-
zen se razvija šele v skup-
nem življenju dveh, v za-
konski skupnosti. Nor-
malno je, da zakon prične
z zaljubljenostjo, zažele-
no pa je, da se zaljublje-
nost razvije v ljubezen.
Ce se to ne doseže in ure-
sniči, se zakon pretvori v
večno medsebojno borbo
za prestiž, v zakonski pe-
kel medsebojnega obto-
ževanja, maščevanja,
»živciranja«. Lahko se
pretvori tudi v mrtvo
morje, v katerem se niče-
sar ne dogaja, v katerem
vse miruje, v katerem ni
življenja, gibanja, v kate-
rem ni hrane niti za enega
partnerja, v katerem je
dolgočasno, žalostno in
monotono, iz katerega za-
konci bežijo v druga mor-
ja, ki obljubljajo življenje,
hrano in gibanje, dogaja-
nje. Verjetno je Lenin na
to mislil, ko je napisal, da
zakon traja tako dolgo,
dokler traja ljubezen.
BRANKO BUT,
dipl. psih.
PLANINSKA
KRONIKA
PRIREJA:ERNEST REČNIH
Fred 50. leti je pisateljica Ana Wam-
brechtsamer, ki je znana po knjigi >Da-
nes grofje celjski in nikdar več« napi-
sala kroniko Planinskega gradu in
trga. Pisateljica je zbrala originalne
podatke iz deželnega arhiva v Gradcu.
V nekaj nadaljevanjih bomo seznanili
naše bralce z zanimivostmi iz kronik,
ki bodo zajemali kratko zgodovino
Planine, o izvirnih zapisih iz urbarjev,
tlaki in desetini, kmečkih uporih, tur-
ških vpadih, kugi itd.
Deželni knez, ki je bil lastnik gradu je
dal sezidati prostorno grajsko kaščo, ka-
tere tloris ima sedanje gostišče v kašči.
Prej je stalo na istem mestu manjše po-
slopje v katerega so spravljali žito, ki so
ga dajali podložniki kot desetino.
Nova kašča je bila precej prostorna in
podobna hiši, sezidana je bila na skali
nad trgom, oddaljena pribUžno petdeset
korakov od gradu. Razdeljena je bila v
tri prostore: spodaj je bila v skalo zidana
obokana klet; nad kletjo se je shranjeva-
lo žito in na podstrešju je bil shranjen
oves. Prostora za žito in oves sta bila
razdeljena v toliko predalov ali skrinj,
kolikor je bilo kmetov. Nad vsako skri-
njo je bilo zapisano ime ali hišno zname-
nje podložnika. Kmetje so morali pod
nadzorstvom valpta izsuti vsak svojo
mero v svojo skrinjo. V urbarju iz leta
1496 se imenujejo kot tržani: Gračnerji,
Romihi, Spani, Rajhi in Polaki, katerih
potomci še danes živijo na Planini in
okolici.
Zanimivo je, da se je deželni knez na-
veličal planinskega gospodstva, ker je
imel sitnosti z najemniki in se je zato
hotel znebiti te dediščine celjskih gro-
fov. Ko je v osebi Antona pl. Moscona
našel kupca za planinski grad, se na-
dvojvoda Ernest Avstrijski ni nič ustav-
ljal prodaji. Marks Anton Moscon, naj-
starejši sin spodnještajerske, oziroma
kranjske plemiške rodbine Mosconov je
lastništvo gradu in trga z vsemi pravica-
mi odkupil od nadvojvode Ernesta. Dne
29. malega travna 1588. je dobil Jerom
Urbanič poziv, naj izroči grad Valvazor-
jevim dedičem, katerih najstarejši sin je
bil Anton Moscon. Ker je Urbanič zavo-
ljo svojih pravic do planinskega gradu
temu nasprotoval, je nadvojvoda ukazal
8. malega srpana 1588. celjskemu oskrb-
niku, naj zadrži Urbaniča, da ta s preje-
mom zastavne vsote izroči grad na dan
sv. Marjete novemu lastniku. Izročitev
pa se je kljub temu zavlekla in je bila
izvršena šele na pomlad leta 1593. Do-
hodki planinskega gradu so takrat letno
znašali 1088 goldinarjev in 15 kron.
Ob spremembi gospodarja je bil napi-
san tudi popolnoma novi urbar. V tem
urbarju najdemo najstarejšo kmečko
rodbino v planinskem okraju in sicer
Pajke iz Dola, ki so živeU 500 let na
istem posestvu. Pisateljica Ana Wam-
brechsamerjeva se je leta 1925 pogovar-
jala z zadnjim dolskim Pajkom, ki ji je
pripovedoval zanimive stvari iz svojega
dolgega življenja. Izmed drugih rodbin,
ki so zabeležene v urbarju iz leta 1593. so
še dandanes na Planini tržani Rauterji
in Gorišeki.
Urbarju iz leta 1593 je v kroniki posve-
čeno nad sedemdeset strani, na katerih-
je za slehernega podložnika točno napi-
sano, kolikšne so njegove dajatve od- \
nčsno obveznosti do graščaka v denar-!
ju, tlaki in desetini. Zanimive so mere za j
žitarice, ki so v škafih in to mlinski ška- j
fi, dačni škafi, škafi otepanega ovsa, \
škafi presejanega ovsa, škafi mešanice. ]
Vsekakor je ta urbar, ki je skoraj 100 let i
mlajši od prvega bolj točen, kar je pose- •
bej razvidno pri tlaki, kjer je nadrobno
našteto število dni plevic, koscev, pobi-
ranja drv, vožnje s konjem, grabljenja
krme, okapanja žetve itd. Primer zapisa
iz urbarja je sledeč:
PLANINSKA VAS - Magdalena, vdo-
va župana Ambroža plača od ene kmeti-
je 1 goldinar, 26 krajcarjev in 3 in pol
vinarja. Pšenice, dačnih škafov mora
dati 6, 10 škafov ovsa, 6 škafov otepane-
ga ovsa, 1 škaf presejanega ovsa, eno
velikonočno jagnje, eno prase, eno jag-
nje.
TLAKA: s konjem delati 2 dni, pleti
dva dni, kositi dva dni, drvariti dva dni,
okopavati dva dni, dva dni krmo grabiti,
žeti dva dni in delati z vozom en dan.
Vinsko vožnjo opraviti štirikrat, žito pa
je treba voziti po potrebi.
V IMENU REDAKCIJE ŽVEPLOMETRA SE ZA NOVI TEDNIK
ŽVEPLIRA TONE ŠKERBEC
- To, da je v Celju slab zrak, vemo...
- da pa bo boljši, sipa ne upamo pomi-
sliti...
- Izvohali smo, da bo v Celju, ko bodo
filtri začeli delat, 96 odstotkov boljši
zrak...
- Ja, kaj si nor, kok bomo pa pol
žvel...
Za tiste, ki jim je čist zrak predrag, je
človeško življenje doživelo pravo in-
flacijo, seveda življenje drugih!
Slišali smo, da bomo letos uvozili oko-
li 400.000 ton pšenice.
Slišali smo tudi, da nam ni uspelo od-
kupiti niti 50% letošnjega pridelka.
Nadalje smo slišali, da je pri nas pšeni-
ca najcenejša živinska krma.
Slišali pa smo tudi, da bo drugo leto
vse drugače.
Redakcija celjskega žveplometra za
vsak primer že danes zardeva.
Tako bomo drugo leto, ko bomo zarde-
vali vsi - manj opazni!
...Ne razburjajte se zaradi pomanjka-
nja praškov, premoga, mesa, limon, ka-
ve... varčujte z energijo... prava zima
šele prihaja...!
999
m m m
Ljudje? Kaj smo res prišli tako daleč,
da še tiste, vse bolj redke izraze člove-
ške naklonjenosti in vedrega nastopa
poklanjamo le še - mesarjem?
- Ti, žjena, u našem tozdi smo se spet
kregal.
- Zaka?
- Zarad kofeta.
- Kok? Ka pa mate vi s kofetom, sej ga
ne delate.
- Ga ne, ampak bi šlo bolš, če bi ga. Tek
so pa dons u skupnih službah delal sam
trije. Pepca, ko ne pije kave zarad prti-
ska, Jaka zarad želoca, Mica pa zarad
srca.
- Ja, ka pa drugi?
- So reki, de zdej nimajo nobjenga ste-
IZ NAFTALINA
Tovariši, popravili smo napj
Zdaj so kot nove!
mulanca, ko ni kofeta, pa ne morjo de-
lat.
- Hudiča! Ka pa zdej?
- Pol je pa dons na zboru delavcev reku
tist naš Gašper, de nej direktor pokUče
Merxa, pa nej praša, kok je s kofetom.
Mi ja ne mormo brez skupnih služb, sej
to je tista svobodna mejava dela, nje.
Nerodn je, če nimaš s kom del zamejat,]
nje? i
- Pje, je Gašper kšajt! Ka je blo pa pol?'
- Cer hudič. Pol so pa začel vsi vprek,
nej direktor praša tudi zaka ni pralnga
praška, pa mesa, pa limon, pa kolma.
Direktor je hotu vse pomirt, pa je reku,
da so kriv uvozno-izvozni ukrepi.
- Nje, pa so res kriv teti zavoženi
ukrepi?
- Hja, veš ka bi ti Gašper povedo? Tek
bi ti reko, koker na zboru delavcev. Jc;
reku, da bi to že verjel, če nje bi mel tak'
slabe izkušne s celskimi trgovci. Veli-
krat kej zmanka zato, ko niso prav cajt
naroči.
- Viš to je tist, ja. Zdej se pa zgovarjajo
na zavožene ukrepe, pa na cene, pa de je
mel njihov šef enfarkt, pa ka ti jes vem,
ka še vse.
- Tek je to žjena, vidiš. No, zdej mi pa
skuhi jeno kavico, de se mal pomirm od
tetiga preklaja u fabrik.
- Ga nimam.
- Pol mi pa vsej čaj z limoni nared.
- Limone nimam.
- Pol mi pa vsej frišn robec dej, ta je že
čist posmrkan, sej vidiš, da sm prehla-
jen.
- Ne morm. Nimam nč frišnga, ko ni^
pralnga praška.' \
- Pa vsej zakur, da me ne bo več zebl.
- Ne morm. Nimam kolma.
- Jes bom znoru!
- Jes nisn kriva. Kriv so trgovci, al pa
tist zavožen ukrepi.
RUBRIKA »OD ŠUBA«
Za vitko postavo je žveplo ta
pravo! ' i
(melodija Ljubljanski zvon - popevka) \
Bliža se zima,
premoga zmanjkuje, praška ni, praška
ni.
Obiski so dragi,
tud' kave zmanjkuje, ni limon, ni mesa.
Ko čez mejo greš, mi povej,
d'narje dal ti bom kar vnaprej,
stane naj, koVk pač stalo bo,
sam, da ho kaj za jest'.
Vsak dan se vprašam,
kaj se dogaja, kaj smrdi, kaj smrdi.
Artiklov vse manj je na naših policah,
kdo je kriv, kdo je kriv?
Da ni kave je kriv uvoz,
da ni praška je kriv uvoz,
da limon ni je kriv uvoz,
za premog pa kriv ni uvoz.
Po prašek, kavo in po meso,
se odpeljemo čez mejo,
kdo nam premog pripeljal bo
z grozo se vprašamo.
Dan na dan nam obljubljajo,
da premoga dovolj še bo,
saj dovolj ga še zdaj leži, globoko v žem-
ljici.
Dan na dan nam obljubljajo,
premoga pa ne pripeljejo,
zgleda, da tam obležal bo,
kjer stoletja leži.
44-8. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 23
MOMET
mi PADAJO
^fo Jesenski prvai€?
j3 naše športno območje
vsekakor trenutno naj-
Ij zanimiva II. zvezna ro-
^etna liga, kjer nastopa-
fokometaši Aera Celje. V
pred ju so vprašanja o tem
I i)u mlada celjska ekipa z
l^aterimi izkušenimi
falci imela dovolj moči,
bo v tej konkurenci zru-
j vse ovire in se po letu
i uspela uvrstiti v prvo
ezno ligo. Prve ocene so
odne, pa čeprav je start
inl povsem drugače, saj
Celjani doživeli kar dva
raza.
fo pa je v devetih kolih
(Ji bilo vse. Čeprav so osta-
brez nekaterih standar-
,ih in ključnih igralcev
lorda pa je to dobro?) ter
ed tedni še brez Stanka
iderluha so po prvih dveh
uspehih začeli nizati zma-
) za zmago. Doslej so jih
inizali sedem, imajo štiri-
ijst točk in eno prednost
ed Slavonijo DI, ki jim je v
prvem kolu zadala enega
izmed dveh porazov!
V 9. kolu so igrali doma
proti Inlesu iz Ribnice in ga
gladko odpravih 25:20. Gole
so dosegli: Vukoje 9, Ivezič
6, Razgor in Toplak po 3, Bo-
žič 2 in Peunik ter Praznik
po 1.
V prihodnjem kolu bodo
Celjani gostovali v Slovenj
Gradcu proti TUS, ki je tre-
nutno osmi in ga vodi bivši
celjski igralec in tudi nekaj
časa trener mladincev Niko
Markovič. Srečanje bo težko,
saj je glede na potrebe po
točkah pomembno za oba
nasprotnika. Navkljub vsem
okoliščinam bi to srečanje
Celjani morali dobiti, kar pa
bi že pomenilo še korak bliž-
je k realizaciji prvega cilja -
osvojitve naslova jesenskega
prvaka.
Minerva iz Griž tokrat ni
igrala na Reki z Zametom,
ker je bila tekma preložena.
TONE VRABL
Mlada selekcija Celja uspešno nastopa v enotni republiški ligi, saj je pred zadnjim
jesenskim delom na četrtem mestu, nekaj kol nazaj pa je celo dalj časa vodila. To je
temelj za okrepitev ekipe, ki tudi uspešno nastopa v II. zvezni ligi. Stojijo od leve proti
desni: trener in bivši igralec Aero Celje Bojan Levstik ter igralci Sandi Lesjak, Robi
Bajuk, Mišo Toplak (že igra v prvi članski ekipi), Srečko Seško, Igor Cigoj, čepijo:
Rolando Pušnik (brani v prvi ekipi). Vito Selčan, Milan Ramšak, Srečko Mahnič, Rado
Jonak in Ante Medved.
......^..... ... ._______________........... . _............................... ...    JEoUfLTOmTA^
DRŽAVNI
PRVAKINJI
POŽGAJ-
NERJEVA IN
ŠEŠKO
v Zagrebu je bilo letošnje
državno prvenstvo v keglja-
nju za mladinske dvojice,
kjer sta velik uspeh dosegli
celjski tekmovalki, saj sta
osvojili prvo mesto in s tem
naslov državnih prvakinj. To
sta članici KK Celje Lidija
Požgajner (19 let) in Jožefa
Seško (22). Podrli sta 796
kegljev in za tri keglje prehi-
teli drugouvrščeni Rečanki.
Med posameznicami je bila
najboljša Požgajnerjeva, ki
je podrla 406 kegljev. Ta
uspeh je dokaz, da se nam v
Celju ni treba bati za nara-
ščaj - kvalitetni - na področ-
ju kegljanja. Tudi naše če-
stitke veljajo mladima držav-
nima prvakinjama z željo, da
bi takšnih in večjih uspehov
bilo Se več.
T. VRABL
pKEJ NA LEDU
RVA ZNJABA NA TUJEM
faivni tudi miadinci in pionirji
>ljski hokejisti na ledu so že
rti na lestvici državnega pr-
istva. V četrtem kolu so gosto-
i v Subotici proti Spartaku.
Ijani so prvič v letošnjem pr-
istvu nastopili v popolni po-
vi, kajti v moštvo sta se vrnila
iko Lesjak in vratar Marjan
ontar. Tako kompletni so Ce-
ni srečanje pričeli zelo samo-
/estno, kar jim je prineslo
peh že v prvih minutah. Sicer
i je nekaj več o tem povedal
išan Zorko.
>2e v prvih minutah sta zadet-
ka dosegla Felc in Bratec. Ko je
Jan povišal na 3:0 in sem še sam
uspel doseči dva zadetka je naše
vodstvo 5:0 popolnoma zmedlo
domačine. S tem smo jih umirli
in šele v tretji tretjini so pokazali
nekaj več in držali korak z nami.«
Bliskovito vodstvo je tokrat
pomagalo Celjanom, da so ob
koncu zmagali 8; 1 in si tako pri-
borili prvi par točk na tujem v
letošnjem prvenstvu. Sedaj ima-
jo štiri točke in so na lestvici četr-
ti. Čez štirinajst dni bodo igrali
doma proti Crveni zvezdi.
Nič manj pa ni bilo zanimivo v
Celju. V Mestnem parku je bilo
povratno prijateljsko srečanje
pionirjev in mladincev Celja ter
Olimpije. Celjani so na gostova-
nju v Ljubljani zmagali v obeh
konkurencah 7:0 in 9:2. Tokrat
pa niso uspeli dobiti obe sreča-
nji. Celjski pionirji so bili precej
boljši od gostov in so po lepi ter
živahni igri zmagali 11:2. Strelci
so bili Bulatovič 4, Poljanec 3,
Felicijan, Stante, Steblovnik in
Bučar.
Za najmlajšo celjsko moštvo
"pa so nastopili: Sodja, Jerneje,
Bučar, Koprivica, Štante, iSkru-
belj, Burger, Kužina, Felicijan,
Markovič, Poljanec, Steblov-
nik, Bulatovič, Cvelfer, Logar,
Nežman, Kukovičič, Rakovnik
in Ferlež.
Mladinci so povratno srečanje
vzeli manj resno in so zato zaslu-
ženo izgubili 8:11. Vse preslabo
in neborbeno so zaigrali v
obrambi, kjer je potrebno tudi
iskati vzrok za poraz. Strelci Zor-
ko 3, Zupane 2, Žlof, Marčec in
Grabner. Za celjsko mladinsko
moštvo so igrali: Komadina, So-
dja, Rozman, Grabler, Tovor-
nik, Šnajder, Kožuh, Lipovšek,
Marčec, Weisenbach, Čretnik,
Zupane, Jane, Zorko, Strašek,
Žlof, Bernjak in Smerkoij.
J. KUZMA
ELITNI
KOŠARKARSKI
TURNIR
V petek in soboto bodo
v Celju prav gotovo priš-
li na svoj račun ljubitelji
košarke, saj KK Libela
Celje pred začetkom pr-
venstvene sezone pri-
pravlja dobesedno izje-
men košarkarski spekta-
kel. Nastopili bodo kar
trije člani I. zvezne lige
in sicer:
Crvena Zvezda iz Beo-
grada, Borac iz Čačka in
Iskra Olimpija iz Ljub-
ljane ter KK Libela Ce-
lje.
Program: petek, 9. no-
vembra ob 17.30 prva
tekma Crvena Zvezda -
Borac in druga tekma
Iskra Olimpija - KK Li-
bela Celje. V soboto se
bosta srečala poraženca
in zmagovalca petkovih
srečanj. Vse tekme bodo
v telovadnici tehničnega
centra ter bodo služile
vsem ekipam kot odlič-
na priprava za bližnje
starte v prvi in drugi
zvezni ligi. Za ljubitelje
športa pa bo to lepo poži-
vilo v sicer turobnih je-
senskih dneh.
________________    T. VRABL
KOŠARKA
ZAKAJ NERESNO
Trener Miie Cepin ogorčen
Vse bolj se bliža čas, ko
bodo košarkarji Libele na-
stopili za točke v II. ZKL.
Čas do prvenstva izkorišča-
jo za številna prijateljska
srečanja. Tako so pred dne-
vi sredi Celja premagali od-
lično moštvo ALHOSA iz
Sarajeva s 122:113 (64:57),
člana II. ZKL, ki ima v svo-
jih vrstah kar 6 dvometra-
šev, med njimi odličnega
Damjanoviča, nekdanjega
člana Radničkega (Bg).
V tem srečanju smo lahko
opazili, da sta glavni orožji
izbrane celjske ekipe hitrost
in skoki, pa tudi učinkovi-
tost pri zaključnih metih je
bila izredno velika. Prav s te-
mi odlikami so nadigrali go-
ste. Celjani so vodili vso tek-
mo, le v 29. min. so gostje
izenačili na 88:88, potem pa
so zopet vzeli pobudo v svoje
roke igralci Libele. Najbolj
učinkoviti so bili Polanec 28,
Pipan 26, Gole 20, Haupt-
man 18 in Tovornik 14 ko-
šev.
Le nekaj dni za tem pa so
košarkarji Libele z neresno
igro sredi Ljubljane z Jezico,
prav tako članom II. ZKL,
doživeli nepričakovan poraz
s 73:77 (44:36). Celjani so do-
bre 2/3 igre vodili z dokaj š-
njo prednostjo. Ko je v 34.
min. še bil rezultat 67:63 za
Libelo, so domačini v pičlih
dveh minutah dosegli 10 ko-
šev, Celjani pa nobenega!
Domačini so po vedli s 73:67
in niso izpustili vodstva iz
rok vse do konca tekme. Tre-
ner Mile Cepin je med dru-
gim po tekmi povedal: »Ta-
ko neresne igre prve petorke
Libele ne pomnim. Bahavo
so podcenjevali nasprotnika.
Moral sem zamenjati nekate-
re ključne igralce prve petor-
ke z mladimi močmi, ki pa
niso uspeli spremeniti rezul-
tata. To je bila vsekakor pra-
va lekcija za naše izbrane
igralce da ne gre podcenje-
vati nikogar, še zlasti pa ne
tistih moštev, ki bodo naši
tekmeci v II. ZKL!« Najbolj
marljiv in učinkovit je bil^
Gole, ki je dosegel 20 košev,
Polanec 12, Pipan 18 in To-,
vornik 10.
Mlajše mladinke KK Libe-
la niso uspele na republi-
škem PF turnirju v Kranju.
V svoji skupini so bile zad-
nje in bodo tako nastopile v
finalu v tolažilni skupini za
uvrstitev od 5.-8. mesta.
K. JUG
r//. MEMORIAL »IVO REVA«
IDUČNI DRUGI
kjboijši Ceijan Je bii Štefan Cui€
frelovadniea ZIU v Celju je bi-
jprizorišče XII. memoriala Ivo
tya, ki ga je vzorno pripravil
Ido klub »Ivo Reya« iz Celja.
Irodoma so vsi judoisti iz Slo-
^nije in Hrvatske, nad 50 po
levilu, z enominutnim molkom
lastili spomin na mladega
jcktroinženirja Iva Reyo, od-
-nega organizacijskega in
tokovnega športnega delavca,
je bil ustanovitelj judo špor-
\ v Celju in republiki, prvi
Djster juda in nosilec črnega
>sa. Kot vnet alpinist je našel
►zgodnjo smrt v snežnem pla-
\ novembra 1960 na Ojstrici v
^vinjskih Alpah. Predsednik
wo kluba »Ivo Reya« Marko
ff^igar je orisal lik tega vzor-
'Sa celjskega športnika, obe-
tm pa s pozdravom vseh udele-
Jicev tega turnirja tudi otvo-
samo tekmovanje.
Celjani so izpričali s postavitvi-
kar dveh ekip množičnost tega
r"ta v našem mestu, ki ima po-
p množičnosti tudi kvalitetno
•^^n. Borbe na blazinah so bile
^dno kvalitetne, kjer so posa-
l^^niki pokazali izredno rutino,
^benost in tehnično znanje.
[^3 ekipa Celja se je po kup
•temu tekmovanja celo prebila
"'Me, kjer je v predtekmova-
^ Premagala močno ekipo Mla-
pi iz Zagreba z Žuvelo na čelu
M (25:21). Celjanom so pribori-
^age - Cuk, Založnik, Imano-
r 'n Anderle, v ekipi Mladosti
ho zmagali Trivunčevič, Mar-
r 'n Zuvela. V finalu so se Ce-
P' srečali z IMPOLOM in sre-
pje izgubili po ogorčenem boju
1^ v zadnji borbi in to v zadnji
Kti z 6:8 (30:34). Med Celjani
^"lagali - Cuk (najboljši Ce-
'? na tem turnirju!), Fabjan
^'^azal je odlično znanje!), Ma-
joranc, izgubili pa Grosek, Založ-
nik, Imanovič in Anderle. Tretja
je bila Mladost z zmago nad
Ljubljano z 8:6 (35:20).
Nad 200 gledalcev je bilo nav-
dušenih nad vsem, kar so številni
tekmovalci pokazali na blazinah,
močno pa so spodbujali domači-
ne, ki so bili že na dosegu lepega
in dragocenega prehodnega po-
kala, darila TKS Celje.
K. JUG
NA KRATKO
VELENJE: KOVINAR
ŠTORE 24:24
v vzhodni republiški ligi je bil
derbi v Velenju med domačimi
rokometaši in Kovinarjem iz
Štor. V prvem polčasu so bili v
prednosti domačini, ki so vodili
že za šest golov, medtem ko je bil
v drugem delu dvoboj izenačen.
Pri Velenjčanih sta zlasti izstopa-
la Korelec in Podpečan, pri Kovi-
narju pa oba vratarja Jurkovšek
v prvem in Koštomaj v drugem
delu. To je tretja dragocena točka
štorskih rokometašev.
RK Velenje: Skok, Korelec (5
golov), Lesjak (2), Plečko (2),
Podgoršek (1), Vajdl (1), Podpe-
čan (4), Smagaj, Postružin, Cve-
jič (6) in Gradišnik.
RK Kovinar Store: Koštomaj,
Konda (3), Gajšek (7), Sirca (4),
Belak, Turk, Kavka, Hrastnik,
Rovšnik (5), Spreitzer (3), B.
Nendl (2) in Jurkovšek.
PETROVČE IZGUBILE
Tretji predstavnik širšega
celjskega območja v tej ligi eki-
pa Petrovč je igrala doma in
kljub boljši igri izgubila z ra-
venskim Fužinarjem 23:21.
JOŽE GROBELNIK
ROKOMETNI
KARAMBOLI
Rokometaši celjskega območja
v zadnjem kolu niso imeli poseb-
nega uspeha, če izvzamemo Aero
Celje. Tako so rokometašice
Smartnega v okviru republiške
lige gostovale v Kočevju in izgu-
bile proti Itasu 21:18. Na lestvici
so sedme, v prihodnjem kolu pa
bodo igrale doma proti Mlinote-
stu iz Ajdovščine, ki je trenutno
predzadnji, deseti.
Rokometašice velenjskega Ru-
darja nastopajo v II. zvezni ligi.
Tokrat so igrale doma proti vode-
či Podravki in izgubile 18:15. S
tem porazom so na šestem mestu
z desetimi točkami, v prihod-
njem kolu pa gostujejo pri Ru-
darju v Labinu, ki je trenutno
tretji. Najboljša strelka je bila D.
Golič (7).
V republiški moški ligi sta oba
naša predstavnika tokrat poteg-
nila krajši konec. Celjani so go-
stovali v Mariboru in sorazmerno
visoko izgubili 21:15. Najboljši
strelec je bil Bajuk, ki je dal de-
vet golov. Šoštanj je gostoval v
Tržiču proti Peku in tudi izgubil
27:19. Lesjak je dal šest, Kompan
pa pet golov. Na lestvici so Celja-
ni zdrknih na četrto mesto (točko
za vodečim Poletom), Šoštanj pa
je osmi. Prihodnje, 11. in zadnje
jesensko kolo: Celje-Prule in So-
štanj-Maribor.
TV
CEUSKA
ROKOMETNA LIGA
Končan je jesenski del tekmo-
vanja v rokometu za reprezen-
tance SSD. Vrstni red: 1.1, celj-
ska četa 12 točk, 2. OS Veljka
Vlahoviča 11, 3. OŠ Štore 8, 4.
Prva osnovna šola, 5. IKE (oba
7), 6. OŠ Hudinia 5, 7. OŠ S.
Šlander 4 in 8. OS F. Krajnca O
točka.
Vrstni red ekip 5 in 6 razre-
dov: 1. OŠ Hudinja 12,2. OŠ Što-
re 11, 3. Prva osnovna šola 8, 4.
OŠ V. Vlahoviča 8, 5. IKE 6, 6.
OŠ S. Šlander 5, 7. OŠ F. Krajn-
ca 1 in 8. OŠ I. celjske čete 1
točko.
Najboljši strelci - reprezen-
tance ŠŠD: Jusuf Bala (I. c. četa)
68 golov, Matjaž Guček (I. c. če-
ta) 57, Tomaž Bencina (OŠ V.
Vlahoviča) 55, sledijo Matej
Regner, Marko Mesaric itd.
Strelci reprezentanc 6. razre-
dov: Darko Prešeren (Hudinja)
34, Rudi Kvartič (PŠ V. Vlahovi-
ča) 33, Malgaj (OŠ Štore) 26, sle-
dijo Boris Novak, Urankar itd.
S tekmovanjem bodo nadalje-
vali spomladi.
TV
ŽALEC : VRANSKO 1:0
v derbiju kadetov v koroško-
savinjski nogometni ligi je Parti-
zan Žalec doma premagal sovrst-
nike Vranskega z 1:0. Edini zade-
tek je dal Zupane, ki je tako tudi
prevzel vodstvo med strelci. Do-
slej je dal devet golov. Zmaga
domačinov je povsem zaslužena,
gol pa je bil dosežen iz pravilno
dosojene enajstmetrovke.
JOŽE GROBELNIK
USPEŠEN START
ŠAHISTOV
Na Pohorju je bil prvi del le-
tošnjega republiškega šahov-
skega prvenstva, kjer sta nasto-
pili tudi ekipi Celja in Žalca.
Celjani so trenutno drugi za tr-
boveljskim Rudarjem, Zalčani
pa so šesti. To je za obe ekipi
uspeh. Drugi, zadnji del prven-
stva, bo ob 29. novembru v Po-
stojni. J. KUZMA
ŽIVAHNO Z
»BUBAMARO«
Velenjski Rudar je v II. zvezni
ligi gostoval v Trbovljah in zma-
gal z 1:0. Gol je dosegel Kikič.
Velenjčani so tako najboljša slo-
venska ekipa v tej ligi, saj so na
10. mestu z 11. točkami. V pri-
hodnjem kolu bodo gostovali v
Hrastnici proti Famosu.
Enotna republiška liga: Šmart-
no je doma ugnalo Lendavo 2:0 z
goloma Prašnikarja in Omladiča,
Unior pa je doživel tesen poraz
na domačem igrišču proti Muri
3:4. Lestvica: ... 6. Šmartno 9. 12,
(zadnji) Unior 5.
Republiška liga vzhoda je v
znamenju nogometnih ekip s
celjskega območja. Kladivar je
zmagal na Ravnah proti Koroški
1:0. in še nadalje vodi, Elkroj iz
Mozirja pa je remiziral v Domža-
lah 0:0 in je drugi. Prihodnje ko-
lo: Kladivar - Aluminij in Elkroj
- Kamnik.
TUDI DOMAČI
JUDOISTI
Konjiški judoistični klub je
pripravil v osnovni šoli Dušana
Jereba prvi pozivni turnir vzho-
dne regije. Zbralo se je kar 51
udeležencev. Dobro so se uvelja-
vili tudi domači judoisti, ki jih že
nekaj časa vadi Janez Vidmajer,
bivši reprezentant iz SI. Bistrice.
Na tekmovanju v SI. Konjicah
so se zbrali člani desetih klubov.
Najboljši so se uveljavili takole:
60 kg: 1. Senveter (Branik): 3.
Sevšek (Konjice); do 65 kg: 1.
PortenSlager (Branik); do 71 kg:
1. Smele (Rače), 2. Pliberšek (Ce-
lje); do 78 kg: 1. Spes (Impol); do
86 kg: Ravnjak (Konjice): 3. Goš-
njak (Konjice); do 95 kg: 1. Ein-
falt (Konjice).
VINKO POTOČNIK
24. stran-NOVI TEDNIK
Št. 44-8. november ^^
ZDRAVILA?
Delovanje zdravil v človeškem tele-
su je zelo zamotana reč, ker se zdravila
na svoji poti do mesta učinkovanja
lahko precej spremenijo, oziroma raz-
padejo v neaktivne dele. Veda, ki to
proučuje je še dokaj mlada, zato še
tudi niso znani vsi trenutki oziroma
nejasnih je še veliko problemov.
Najbolj raziskano je delovanje neka-
terih zdravil na encime, to je na kom-,
plicirano sestavljene beljakovine, ki s
svojim delovanjem uravnavajo vse živ-'
Ijenjske procese v živem organizmu,
pa če gre tu za enostavno praživalco ali
za rastlino ali za človeško telo.
Živo telo vsebuje cel niz snovi, ki
urejujejo potek razmnoževanja, rasti,
dihanje in te snovi delujejo na točno
določena mesta, ki jih imenujemo en-
cimske sprejemnike. Ce se sedaj mole-
kula zdravila vsede na tak encimski
sprejemnik, aktivna snov npr.: hor-
mon ne more delovati in se poveča
njena koncentracija ter pride do neka-
terih lokalnih sprememb, ki jih lahko
sedaj poimenujemo tudi »delovanje«
zdravil. Ce poznamo kemične lastnosti
specifičnih snovi kakega encimskega
sprejerrmika (receptor) lahko po njiho-
vi zgradbi sklepamo o zgradbi recep-
torja. Receptor in učinkovina sodita
skupaj kot ključ in ključavnica. Narav-
ne učinkovine se prilegajo ključavnici
in jo odpirajo. In sedaj so molekule
zdravila napačni ključ v ključavnici.
Takšne encimske receptorje imajo tu-
di bakterije v svoji ovojnici oziroma v
celičnem jedru in ko molekula zdravi-
la zasede takšen receptor je moten pra-
vilni razvoj bakterije in zato propade.
Podobno delujejo nekatera zdravila
tudi na celico ter jo motijo pri njeni
delitvi. Takšna zdravila zavirajo raz-
množevanje in se uporabljajo kot zavi-
ralci pri hudi bolezni, ki tare človeški
rod - raku. Slaba stran teh zdravil je v
tem, da se vmešajo v presnovo zdravih
celic.
Nekatera zdravila delujejo tako, da
zavirajo prepustnost celičnih mem-
bran za določene sno\d. Tako delujejo'
npr.: srčni glikozidi (zdravila, ki ojaču-
jejo delovanje ostarelega srca), lokalni
anestetiki (proti bolečinam), nadalje
hormon insulin, ki zmanjšuje koUčino
sladkorja v krvi, nekatera zdravila pro-
ti krvnemu pritisku.
BORIS JAGODIC
BASEN O ZAJČKU
IN LISICI
Ko je v pradavnih časih zajček do-
študiral veterino, se je poln delovnega
elana vrnil v domači gozd, da bi njego-
vim prebivalcem pomagal v njihovih
zdravstvenih težavah. Bil je odlično
podkovan v veterinarski umetnosti in
pcsel mu je kmalu tako dobro šel od
rok, da ni več utegnil po nepotrebnem
zapravljati svojega dragocenega časa z
urejanjem financ, dokumentacije in
drugih parastrokovnih opravil. Zato je
za te zadeve v svoji ordinaciji zaposlil
lisičko, ki se sicer ni spoznala na vete-
rino, zato pa tembolj na tajniške posle.
Kot gospodar v hiši ji je zajček vsak
mesec odrezal tudi pravičen kos kruha
in tako sta bila oba zadovoljna. Tudi v
gozdu se je število brezposelnih
zmanjšalo in gozdni prebivalci so to
razširitev DM toplo pozdravili, saj seje
zajček odslej lahko bolj posvečal svo-
jim bolnikom in tudi čakalna doba v
njegovi ordinaciji se je skrajšala.
Toda časi so se spreminjali in gozd
se je spreminjal z njimi. Predvsem je
nepregledni gozd postajal vse bolj na-
klonjen lisički kot pa zajčku in lisička
ne bi bila lisica, če tega ne bi bila znala
izkoristiti. V svoji pisarni je postopo-
ma zaposlila vse več svojih sestre in
bratcev, in ni trajalo dolgo, ko si je v
zajčkovi ordinaciji prilastila tudi vo-
dilno vlogo..
To se je zgodilo v pradavnih časih.
^ In še danes reže njen številni zarod
■ zajčkovim naslednikom - manjši - kos
I /cruha.
r SOVA
ALPINISTIČNI KOTIČEK
NIČ VEČ PO KOPNEM
PlBEmIna šola privabifa vedno ¥eč mladih
Medtem, ko so se prejšnjo
soboto alpinisti Celja in Ka-
mnika v hudem mrazu pre-
ganjali za žogo po travniku
Korošice, so nekateri kljub
ledenim svečam vstopili v
stene. Plezanje v tem času ni
več užitek in -6° C že tisto
vmesno obdobje, ki mu alpi-
nisti pravimo - vzpon v zim-
skih razmerah, čeprav je do
koledarske zime še skoraj
cel mesec.
20. oktobra so pripravniki
AO Celje Smodiš, Terček,
Srot in Jevševar, ponovili
Pintarjevo smer v severni
steni Dedca, nato pa še z Di-
mitrevičem južni raz Ojstri-
ce. Isti dan so se napotili na
Okrešelj, kjer je oster »sever-
njak« popustil.
21. oktobra je Franček
Knez plezal v Spikovi skupi-
ni (Martuljek-Julijske). Prvo
turo je izplezal sam; zarisal je
novo smer v Špiku levo od
Spikove grape. Višina smeri
300 m, ocena III., čas pleza-
nja 1 ura.
Isti dan je v navezi s Fra-
njo Krevzel (AO Jesenice)
preplezal novo smer v Rušici
- levo od direktne smeri.
Ocena III.-h.
22. oktobra je Knez ponov-
no obiskal Spikovo steno in
»popravil« Krušičevo smer z
direktnim spodnjim delom,
plezal nato zajedo in prečni-
co po originalni smeri, zgor-
nji del pa zopet po stebru na-
ravnost na vrh. Ocena nove
smeri IV./III,, čas plezanja 3
Ure in pol. Višina smeri 800
m.
21. oktobra so fantje s Ko-
rošice nadaljevali na Okreš-
Iju. Smodiš in Golob sta po-
novila Vzhodno v Mali Rinki
- III., Sropar in Kušar »Y« v
Mrzli gori IV., Srot in Dolžan
Dušanov steber v Mali Rinki
- III./II., Terček in Povše Ci-
covo v Mrzli gori IV.-t-, Sah
Marjana in Rut (AO Impol)
Jesensko v Mrzli gori z iz-
stopno varianto, Canžek in
Romih (AO Impol) pa novo
smer »Levo od Direktno« v
Mrzli gori IV+.
27. oktobra sta Knez in Zu-
pan ponovila Direktno smer
v Kotovi špici (Julijske Alpe)
- IV. do V. V steni ivje in cm
novega snega.
Kljub hladnemu vremenu
kar lepa bera, posebno, ker
je večina alpinistov že po-
spravila »letno opremo« in
vzela dopust do prave zime,
ki se počasi, pa kar resno na-
javlja vsak dan.
Preteklo soboto in nedeljo
so alpinisti pomagali pri
spravilu materiala na Okre-
šelj in opravili vse potrebno
pri koči GRS za »prezimova-
nje«. O opremi in splošnemu
režimu v zimskih sobah v
slovenskih visokogorskih
postojankah bo morala v
kratkem spregovoriti tudi
Planinska zveza Slovenije.
Posamezna društva to sedaj
rešujejo vsako zase po zmož-
nostih in lastnih kriterijih,
kar pa za razvoj zimskega al-
pinizma še zdaleč ni idealna,
niti zasilna rešitev.
CIC
Še nekaj tednov, pa bo zopet nova mlada kolona letošnjih
tečajnikov na prvi zimski turi.
Komisija za delovna
razmerja
BEOGRADSKA
BANKA TEMEUNA
BANKA UUBUANA
Kersnikova 10
objavlja prosta dela in
naloge v PE Žalec
- REFERENTA
AGENCIJSKEGA
POSLOVANJA
(za nedoločen čas)
- PISARNIŠKEGA
REFERENTA -
tajnica direktorja In
samoupravnih
organov
(za nedoločen čas)
Pogoji za opravljanje del
oz. nalog so naslednji:
- ekonomska srednja šola,
administrativna srednja šo-
la, komercialna srednja šo-
la ali gimnazija
- eno leto delovnih izku-
šenj
Kandidate vabimo, da poš-
ljejo ponudbe z opisom do-
sedanjega dela v stroki in
strokovni izobrazbi v 15
dneh po objavi na naslov:
Beogradska banka, Temelj-
na banka Ljubljana, Po-
slovna enota Žalec, Savinj-
ska cesta 6. 63310 Žalec.

Obisk oddelka stekla in porcelana v vJ
blagovnici T Je vedno zanimiv, saj i«J
prav tu poleg stvari, ki sodijo v vsak J
Izberemo tudi lepa darila. Tako kot nal
mer dekorativno keramiko. Na sliki v|(j{]
zanimiv krožnik-unikat.
Lepa in bogata Je izbira pladnjev za raij
ne vrste Jedi.
V teh dneh to i« ftOMiMJ dobro založeij
ognjevarno keramiko. Dobrdoill izdelki
vsako gospodinjstvol
Tudi vaze takSnih oblik bodo prijetno po
strile vaie bivalne prostore.
In za konec še Jedilni servis za slaščic«

ZDRAVILA,
OH TA ZDRAVILA
44 - 8. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 25
AVTO CELJE - CELJE
BOUŠA PONUDBA!
Odprta je nova trgovina ob Ipavčevi cesti v Celju
Poslovodkinja nove tr-
govine Avto Celje Judita
Pogladič:
»Odprli smo šele v po-
nedeljek in imeli že prvi
dan kar precej kupcev.
Priznamo, da v trgovini
še nismo imeli vse najbo-
lje označeno in razvršče-
no, ampak bil je le prvi
dan. Sicer pa upamo, da
bomo prispevali k boljši
ponudbi v Celju.«
Po statističnih podat-
kih je Celje v prodajnem
prometu za avtostroko
na drugem mestu v Slo-
veniji. Po ponudbi v tej
stroki najbrž ne! Toda,
da bi zadržali presenet-
ljivo drugo mesto v naši
republiki, je vsakršno
izboljšanje trgovske po-
nudbe nujno in dobra
spodbuda za vse nas, ki
smo s svojimi jeklenimi
konjički že prešli obdob-
je, v katerem je bil avto-
mobil zgolj luksuzno
prevozno sredstvo veli-
ke manjšine.
Avto Celje se zaveda
vseh naštetih ugotovitev,
zato so s svojo novo trgo-
vino na kompleksu njiho-
ve dosedanje servisne,
avtopralniške in prodajne
dejavnosti ob Ipavčevi
dejansko od »besed prešli
k dejanjem«.
Pri tem kaže poudariti
predvsem naslednje pre-
dnosti nove trgovine, ki
jih lahko izrazimo z ge-
slom: VSE ZA VAŠ AV-
TO - NA ENEM MESTU!
V času, ko se vsepov-
sod in vse bolj otepamo s
težavami pri parkiranju,
je velik parkirni prostor
pred novo trgovino sko-
raj »zlata vreden«, dostp-
nost, ki bo kasneje še pri-
dobila zaradi celjske cest-
ne magistrale vzhod - za-
hod daje novi trgovini po-
sebne križiščne predno-
sti, specializacija asorti-
mana rezervnih delov za
avtomobile Zastava in
vse ostale opreme ter ma-
teriala, pa omogoča večjo
funkcionalnost uresniče-
vanja prodajne politike in
ponudbe v avtostroki.
In, če smo že pri asorti-
manu, izluščimo vse bi-
stveno, kar bo mogoče
dobiti ZA AVTO - NA
ENEM MESTU!
Predvsem gre za re-
zervne in karoserij ske de-
le za družino Zastavinih
avtomobilov - 750, 101,
1300 in LADE; za avto-
mobilsko kozmetiko, se-
dežne prevleke in prepro-
ge; orodje, avtomobilske
prevmatike, med kateri-
mi ne bo manjkalo pro-
tektiranih; radijske apa-
rate, akumulatorje, razno
vijačno blago, motorna
olja in razno drugo avto-
mobilsko opremo.
Pred zimskim obdob-
jem bo mogoče nakupiti
snežne verige, za letno
dopustništvo pa postajajo
vse popularnejše avto-
kamp prikolice BRAKO.
Montažne garaže bodo
našle kupce zlasti v tistih,
ki še posebno skrbno ču-
vajo svoje avtomobile
pred mnogimi vremen-
skimi in »človeškimi ne-
predvidljivimi« nevšeč-
nostmi, tovorne prikolice
za osebne avtomobile pa
so v eri motoriziranih ka-
ravan dopustnikov in
izletnikov ter ljubiteljev
narave, postale dostikrat
tisti pripomoček, brez ka-
terega se gibljivost potu-
jočih občutno zmanjša.
Gradnje stanovanjske hi-
še si brez nje tudi težko
zamišljamo.
Pa še nekaj podatkov o
novi trgovini: Avto Celje
je naložba stala okroglih
400 milijonov starih di-
narjev z opremo, prodaj-
ne in skladiščne površine
je 320 kvadratnih metrov,
časovno utesnjeno toda
solidno je svoje naloge
opravil kot izvajalec celj-
ski Ingrad, Avto Celje pa
si je na ta način sprostil
trgovino ob Ljubljanski
cesti, saj bo v bodoče tudi
avtosalon preselil v seda-
njo trgovino ob svojih
servisih na Ipavčevi. Sa-
mo na račun prepeljava-
nja avtomobilov med ser-
visom in sedanjo trgovi-
no ob Ljubljanski cesti,
bo na ta način prihranil
najmanj 14 starih milijo-
nov. To pa je element
štednje in stabilnosti ter
dobrega gospodarjenja!
TEHNIŠKA ŠOLA CEUE
ll   razpisuje
javno licitacijo
za prodajo osnovnih sredstev in drobnega inventarja:
R> škarje za pločevino
do 0,5 mm x 500 mm. Izl<licna cena je din 700.
Jr namizni vrtalni stroj F. ROSA
h  od O do 6 mm, inv. štev. 804. Izklicna cena je din 800.
P- Stružnica »Prvomajska« tip TES-3
'      stružna dolžina L = 2000 mm z obstoječim rednim
priborom, inv. štev. 817.
Izklicna cena je din 120.000.
Prometni davek plača kupec; le-ta ni vključen v izklic-
PP  no ceno.
Licitacija bo 20. novembra ob 8. uri v prostorih šol-
1      skih delavnic Tehniške šole Celje, Pot na Lavo 22.
jji^^  Pogoj za pristop k licitaciji je 10 odstotni polog, za
družbeni sektor pa naročilnica s prenosnim nalogom.
FINOMEHANIKA CEUE
Kocbekova 3, CEUE
razpisuje
prosta dela in naloge
NK delavca
Pogoji:
- končana osnovna šola
- vozniški izpit »B« kategorije
- odslužen vojaški rok
Prijave pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa na
naslov FINOMEHANIKA CELJE, Kocbekova 3, Celje.
MLADI PIŠEJO
Bili ste pridni, moramo vas pohvaliti. U uredništvu se je
nabral kar lep kup vaših prispevkov. Še vedno prednjačijo
tisti iz Laškega in Stranic, precej smo jih dobili tudi iz
Lesičnega. Vsem tem so se pridružili še dopisi iz Slovenskih
Konjic ter iz Prve osnovne šole v Celju.
Zanimiva je nadalje ugotovitev, da se imena avtorjev naj-
večkrat ponavljajo. Tudi to govori o veliki pripadnosti delu
v dopisniških krožkih ali kakor koli jih že imenujete.
Med vsemi temi prispevki pa je tudi nekaj takih, za katere
ste potrebovali celo stran in še več. Dolgi so. Takšni zapisi
nam pri urejanju rubrike povzročajo nemalo skrbi, saj zav-
zemajo preveč prostora in zato je objavljenih prispevkov
manj, kot bi jih lahko bilo.
Zato danes samo en nasvet: pišite na kratko. To je seveda
posebna umetnost, toda, spoznali boste, da lahko tudi z malo
besedami veliko poveste.
UREDNIŠTVO
LAŠKO: NOVINARSKI KRST
Ob tednu upokojencev smo sklenili porazgovoriti se z neka-
terimi starejšimi občani v naši občini. Ker sem v literarno-
dopisniški krožek stopila šele letos, je bil razgovor z upokojen-
cem zame pravi novinarski krst.   '
V soboto dopoldne sem s prijateljico in dvema fotografoma
odšla obiskat Antona Cankarja, ki sodi med najstarejše v naši
občini. Prijazno nas je sprejel, čeprav smo prišli nenapove-
dano. Najprej smo se fotografirali, potem pa se pogovorili. Rad
nam je odgovarjal na vprašanja.
Ker je bila ta novinarska naloga zame nova, sem bila bolj
tiho in je govorila večinoma prijateljica. Jaz pa sem pogovor
snemala. Med snemanjem sem po nerodnosti z roko zakrila
mikrofon. K sreči je naš fotograf to oapzil in me opomnil.
Posnetek zato ni bil najboljši in s prijateljico sva se pošteno
namučili, preden sva intervju zapisali.
Tovarišica je bila z najinim delom zadovoljna, jaz pa upam,
da bom pri naslednjem razgovoru že bolj pogumna.
KARMEN KNAVS
LESIČNO: NA IZLETU Z
LJUBLJANSKO BANKO
Bil je še mrak. S prijateljico sva čakali na avtobusni postaji.
Kmalu sta prišla tudi mentorja naše pionirske hranilnice. Z
avtobusom smo se odpeljali do Celja, od tam pa krenili še z
drugimi »uslužbenci« pionirskih hranilnic in mentorji na izlet
v Maribor. Pripravila ga je Ljubljanska banka.
V Mariboru smo si ogledali pokrajinski muzej in akvarij.
Nato smo se odpeljali na Koroško. Obiskali smo Prežihov
grob. Nanj smo položili rdeče nageljne. Obiskah smo tudi
Prežihov dom. Ogledali smo si spominsko sobo in se pogovar-
jali z njegovo ženo in hčerko.
Polni lepih doživetij smo se odpravili v Šentanel, kjer smo
imeli kosilo.
Na poti proti domu smo se ustavili še v Zavodnjah in poča-
stili pesnika in borca Kajuha. Domov smo se vrnili polni lepih
doživetij in novih spoznanj.
J02ICA BEVC
LAŠKO: PRAZNIK KS MARIJA
GRADEC
Krajani KS Marija Gradec praznujemo 25. oktober kot svoj
praznik v spomin na akcijo ta dan 1944. leta, ko so partizani s
pomočjo vaščanov in z dogovorom z lastnikom izpraznih skla-
dišče Turkovega mlina pred nosom nemške posadke.
V zadnjem času se je naša krajevna skupnost močno razvila.
Postavili smo kulturni dom, asfaltirali cesto, igrišče itd.
V počastitev praznika smo imeli več prireditev, tako raz-
stavo pod naslovom »Naš kraj«, razna športna srečanja pa tudi
Musical za dobro jutro.
Imeli smo tudi slavnostni zbor.
Zelo smo ponosni na svojo krajevno skupnost. Se bolj se
bomo trudili za nove pridobitve, zlasti pa za prijetnejše in
toplejše odnose med krajani.
ALENKA BARTOL
LAŠKO: DELO V PIONIRSKI
HRANILNICI
Na naši šoli imamo pionirsko hranilnico. Vanjo je vpisanih
veliko učencev. Na hranilno .knjižico vlagajajo denar, ki ga
zaslužijo s pridnostjo doma, ali pa ga dobijo od svojih sorodni-
kov.
Delo v pionirski hranilnici je zanimivo, saj spoznam veliko
učencev-varčevalcev. Poznam že vse tiste, ki so najbolj varčni
v naši banki.
Imamo tudi svoj urnik. Delamo v skupinah po tri ali štiri.
Vedno nam pomaga tisti učenec, ki je že drugo ali tretjo leto v
banki. Vsak dan imamo veliko dela. Največ varčujejo učenci iz
nižjih razredov.
Vedno, ko prideš v banko in vložiš denar, dobiš darilo. Če
vložiš več kot dve sto dinarjev, dobiš večje darilo. Takih učen-
cev ni veliko.
Naša banka je odprta vsak dan od 12. do 13. ure, ob četrtkih
pa od 7. do 8. ure.
DARJA TURNŠEK
STRANICE: MEDNARODNO
LETO OTROKA
V počastitev mednarodnega leta otroka je bila v naši konji-
ški občini velika prireditev, na kateri je nastopilo okoli 300
otrok iz vseh krajev v občini.
Nanjo smo otroci povabili tudi starše, družbenopolitične
delavce, vzgojitelje in druge, da se jim zahvalimo za skrb in
delo, ki ga imajo z nami.
Pred povabljenimi gosti so se odvijale točke kulturnega
sporeda. Najbolj prisrčni so bili malčki iz vrtcev. Uspeli pa so
tudi drugi.
Ves prostor na igrišču smo okrasili otroci s svojimi risbami.
Iz njih je bila razvidna tudi želja, da bi vsi otroci sveta imeli
lepše življenje.
JASMINA BORNSEK
26. stran - NOVI TEDNIK
št. 44 - 8. november 1$;
jt, 44 - 8. november 1979

NOVI TEDNIK - stran 27
ANDI 78
PO KORDIUERAH DO
PRESTOLNICE INKOV
7
Piše:
DR. JOŽE ČETINA
★ ★ ★
Chacraraju je gora, ki zapi-
ra nekaj kilometrov dolgi se-
verni sklep Llanganuca. Nje-
na razbrazdana ledena stena
šine z ledenika pod nebo in
se ustavi v morda dva kilo-
metra dolgem, kot rezilo tan-
kem, ponekod skoraj prosoj-
nem grebenu. Ta se počasi
zožuje v dva ledena vrhova,
ki kot skregana vsak na svo-
jem koncu grebena gledata
vsak v svojo stran. Ta uso-
dno vabljivi nevado, ki je
pred nekaj leti s svojega gre-
bena pognal v smrt mladega
slovenskega alpinista, je za-
mikal tudi naše fante. Postal
je njihov prvi, nesojeni cilj.
Naslednje jutro, ko je kara-
vanica z obema nosačema iz-
ginila v goščavju, ki skriva
splet žuborečih rokavov le-
deniškega potoka nad našim
taboriščem, sem ostal sam z
obema bolnikoma.
Sonce je grelo prijetno to-
plo, topleje kot prejšnje dni.
Toda izza prelaza je sililo ve-
dno več svinčenih oblakov
in proti poldnevu so v raztr-
ganih oblikah prekrivali že
lep del neba. Tudi beli vrixo-
vi so se zagrnili v mrko sivi-
no. Ob treh je sonce zaključi-
lo svojo komaj sedem ur
kratko pot nad dolino. Skrilo
se je za horizont, ki pa tu ni
bil v neskončni vodoravni
oddaljenosti, tamveč se je
komaj lučaj od našega tabo-
rišča prelomil, šinil dvatisoč
metrov v nebo in se končal v
ledeno obrobljenih svetlole-
sketajočih se granitnih nav-
pičnicah. Prijetna toplota
dopoldanskega sonca je na
mah postala le še preteklost.
Nebo nad dolino se je čistilo
in sivi oblaki so se umikali v
kraljestvo šesttisočakov, kot
bi si hoteli nabirati novih
moči za naslednji dan. Pra-
vega mraza prejšnjih veče-
rov pa ni bilo.
Malo pred mrakom, ki je
okoli šestih kot zavesa zastr-
nil dan, sta se vrnila nosača
Andrez in Fausto. Naši so
dosegli rob ledenika, sta po-
vedala, in skimovala z glavo,
da se vsepovsod okoli v ste-
nah lomijo ledeni plazovi in
grmijo v dolino. Kot so si že-
leli uspeha fantje, sem jim ga
privoščil tudi jaz. Še bolj pa
me je bilo strah tudi naj-
manjše nesreče, ki bi ji lahko
botrovala ta otoplitev, če bo
še trajala. Za nameček je
zadnja radijska zveza uspela
ob enajstih dopoldan, potem
pa je walkie-talkie pri vsa-
kem poizkusu le nemo šu-
mel.
Naslednje jutro je bilo
nevzpodbudno, kislo, kot pri
nas večer po september-
skem dežju. Sonce so zakri-
vali gosti oblaki, ki so se vali-
li z vzhoda in le na zahodu
nad Rio Santo je še vztrajala
modrina.
Opravil sem »vizito« pri
bolnikih, ki jima je na srečo
šlo že bolje in pripravil
zajtrk. Potem sem izplačal
nosača. V znak priznanja,
ker sem zaokrožil navzgor,
sta nam še pomila posodo,
potem pa^ - buenos dias -
vzela pot pod noge tako ur-
no, da sta čez nekaj minut
bila le še dve drobni piki na
beli črti nad desnim robom
jezera.
Kdor nam je svetoval vzeti
s seboj pelerine, ni dobro
poznal vremena v teh krajih.
Ta čas je tu obdobje suše in
naj se nebo še tako naoblači,
dežja iz tega ne bo. Morda
kvečjemu nekaj minut traja-
joča rosica in če si v šotoru,
nežno škrebljanje, za katere-
ga že kar naprej čutiš, da bo
kratkotrajno. V strmih lede-
nih stenah velikanov okoli
nas pa to pomeni snežno ko-
preno, ki, četudi le prst ali
dva debela, drsi v belih obla-
kih niz steno, zdaj tu, zdaj
spet tam. Od dedec zanimiva
igra prirode toda blizu to
verjetno ne bi bilo prijetno
doživetje.
Med takim dežkom sem se
odsprehajal tistih nekaj sto
korakov do jezera, preskako-
val slepe rokave, ki so se za-
jedali v močvirnata tla in pri-
sluškoval petju množice na-
jrazličnejših ptičev, ki so jih
bile obale polne. V plitvi vo-
di ob bregu gospodovalno
vreščijo velike svetle ptice,
ki jim domačini pravijo and-
ske gosi, v travi vse polno
drobnega živžava, tam ob vi-
sokem trsu frfota komaj za
vrabčjega mladička velik
ptiček in s kljunčkom, dalj-
šim od njega samega, mrzlič-
no stika po globini rubinasto
rdečega cveta. Visoko nad
dolino, ob pobočjih Huasca-
rana, s široko razpetimi krili
jadra kraljevski kondor. To-
da tudi jezero ni mrtvo. Med
gosto močvirsko travo se
pod gladino leno premika te-
mna vitka senca. Pptem se
prav tako leno prevrne in za
trenutek pokaže svetlejši, s
črnimi pikami posut bok...
Grmičast jezerski breg
pred menoj se je vse bolj zo-
ževal. Končno meje ustavila
navpična, rdeča, črnolisasta
stena. Pravokotno je padala
v vodo in izginila v globini
jezera. Postal sem in nekaj
časa opazoval zrcalni odsev
piramide Huandoya, ki se je
pri vsakem sunku vetra raz-
blinjal kot $lika v trepetajo-
čem, razbitem zrcalu. Potem
sem se spet namenil proti ta-
borišču.
Istočasno so se izza vzpeti-
ne druga za drugo izluščile,
tri otovorjene postave in po-
tem še dve. Zavile so narav-
nost proti šotorom. Začutil
sem olajšanje. Niso tvegali.
Yanaraju (5200 m) - piramidasta gora vabi na »prijA
izlet*. 1
DEŽELE V RAZVOJU
PREPROSTA POT
DO DIAGNOZE
Vam je zdravnik zares po-
treben? Ali pa lahko pomož-
no osebje prav tako dobro
opravi zdravnikovo delo s
pomočjo enostavnih vpra-
šanj in odgovorov?
S temi vprašanji se ukvar-
ja Svetovna zdravstvena or-
ganizacija (WHO), ko pri-
pravlja bodočnost brez dol-
gih vrst pred zdravnikovo
ordinacijo in brez čakanja na
prosto posteljo v bolnišnici.
Mnoge dežele v razvoju, v
sodelovanju s Svetovno
zdravstveno organizacijo,
posvečajo posebno pozor-
nost zdravstvu na vasi.
Zdravnikov je v teh deželah
malo, mnogi pa sploh ne želi-
jo oditi iz mest. Zato je vse
več dežel tako imenovanega
»tretjega sveta« pripravlje-
nih, da se zanese na pomož-
no medicinsko osebje, s ka-
terim bi bilo mogoče izpolni-
ti to praznino. Svetovna
zdravstvena organizacija se-
daj proučuje uporabnost
enostavnih shem z vprašanji
in odgovori, ki jih bo upo-
rabljalo pomožno osebje pri
določanju diagnoze.
Uporaba teh diagnostičnih
shem se lahko izkaže kot re-
volucionarni korak v zdrav-
stvu. Po vsem tem izgleda,
da se medicinski kader, ki
ljubosumno varuje svojo
ekskluzivno pravico postav-
ljanja diagnoz, ne bo mogel
zoperstaviti tej akciji.
Pionirsko delo z diagno-
stičnimi'grafikoni je izdelal
doktor Ben Essex v Tanzani-
ji sredi sedemdesetih let. Iz-
delal je serijo triinpetdesetih
shem s šestdesetimi najpo-
gosteje zapaženimi simpto-
mi za postavljanje diagnoz za
preko dvesto bolezni. Vsaka
shema se prične s simpto-
mom. Nato zdravstveni dela-
vec, voden skozi vrsto vpra-
šanj in odgovorov, pride do
diagnoze.
Dr. Essexove sheme so z
velikim uspehom preizkusili
na 1200 bolnikih v eni od vo-
dilnih bolnišnic v Dar-es-Sa-
lamu. Uporabljali so jih štu-
denti tretjega letnika Medi-
cinske fakultete brez kakrš-
nekoli predhodne priprave.
Njihove diagnoze so bile
enake tistim, ki jih je posta-
vil zdravnik z dolgoletno
prakso. Medtem, ko je bilo
za določitev neke diagnoze
zdravniku potrebnih približ-
no 15 minut, so prišli študen-
ti s pomočjo shem do istega
rezultata v pičlih dveh minu-
tah.
Dr. Essex je priredil serijo
shem z vprašaniki tudi za
zdravljenje bolnikov, torej
ne samo za ugotavljanje
diagnoz. Ce se bo na primer
babica znašla pred enim od
petnajstih najpogostejših
primerov porodnih kompli-
kacij, ji bodo prav tako v po-
moč sheme z vprašanji in od-
govori s tega področja.
Svetovna zdravstvena or-
ganizacija je preplavljena z
vse številnejšimi zahtevami
po širši in temeljitejši razlagi
te metode. Glede na tovrstna
prizadevanja je pričakovati,
da bodo zdravniki izgubili
bitko za ohranitev medicine
kot izključno njihove dome-
ne, bodo pa prav gotovo
ostali strokovnjaki za težje
primere in za delo v bolnišni-
cah, medtem pa bodo v deže-
lah v razvoju, sodeč po teori-
ji dr. Essexa, borci prve lini-
je vaški pomožni zdravstve-
ni delavci, oboroženi s steto-
skopom, injekcijami in diag-
nostičnimi shemami.
SRČNI OGUVSI
V vojvodinski vasi Temerin
Novem Sadu se je ohranil ob:
da se hiše, v katerih žive za rti
tev godna dekleta, označiji
črno črto. Debelejša črta pom
da živi v hiši ponovne mož
leljna vdova. Dekleta, ki so
prosta in se žele omožiti, pos
Ijajo na okno svojega doma
punčke iz cunj. Seveda gre za
vado, ki je že skoraj izumrla
kleta in vdove se dandanes J
dejo dosti bolje in se može
brez srčnih oglasov na svojil^
movih.
ČRNA VDOVA
v Istri živi tudi nič kaj siinp
čen predstavnik našega živals
ga sveta. Gre za pajka z latinsi
imenom Lactrodectus trede
gattatus, ali po domače »i
vdova«, ki sodi med najbolj s
pene pajke v Evropi. Živi po
lovju in na njivah. Njegov pij
za manjše živali smrten, nev
pa je tudi človeku. Na vso si|
jih je vedno manj, obstaja pa
ustrezno zdravilo v obliki
ruma. I
UREJENO
VARUŠTVO
Celjani ^o prav te dni|
prišli na izvirno misel: za
radi pomanjkanja vzgoj
no varstvenih ustanov al
po domače »vrtcev«, bo
do zdresirali vsaj 10(
psov, ki bodo opravljal
poklic varušk. Pse bode
uvozili iz Švice, ki bode
po kratkotrajnem tečaj
takoj pričeli s službo. Vs<
mamice, ki jih je boleli
glava zaradi varstva so s
oddahnile. Saj ni čudno
ko pa nekatere oderušk'
varuške vlečejo tudi p*
2000 ali še več dinarjev ni
mesec.
RESNICOLJUBN
AMADEU
RONIKA
MINULEGA ČASA
Odprla je oči.
Bilo je krasno vreme.
Suh zrak, bleščeče sonce, modro nebo.
Žarki so polezli po udrti jasi
Pod topoli so se pokazale čipkaste sence.
Vstal je. Kot cipo si me vzel.
Poravnala si je boleče dojke, bluzo zapela.
Z ramen si je otresla prst suhe bilke.
Lasje so ji padali štrenasto, neurejeno.
Plašček ji ni segel niti do kolen.
Sedel ji je nasproti. Opešan. Kakor razprežen konj.
Dvoboj z očmi ni trajal dlje kot hip.
Potem so se mu usta sama razklenila.
Zoprno je, kadar žensko razočaraš.
Bolj kot prej si mi všeč,
bolj kot zmerom, razumeš?
Jasno, kajneda, jasno kot beli dan.
Spotoma bi lahko natrgala še šop trobentic.
Preslišal jo je. Delala se je, ko da ni nič.
Na soncu jima je bilo vseeno lepo.
Zrak je opojno dišal.
Po češminu in oblakih.
Pod krošnje je vetrc privabil roje mušic.
JOLKAMIMC _______
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika
in Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko StamejčiC
Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Ton«
Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne
številke 5 din, celoletna naročnina 230 din, polletna 115 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Del"
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.