KRČMA
Vilem   Zavada
Všeč so mi praške kromiice, kjer srečaš skupaj dva in dva, kako s priig^rizkom pred se'boj z očmi se pogovarjata.
In kmečke krčme so mi všeč. Pogosto rad sem tja zavil in med ljudmi preprostimi zajodel radost, bol zapil.
Nad\'ise pa rad im^am naš svet, pod soncem staro krčmo to. ki zmeraj rada se odpre, kjer se ljudje rode in mro.
Tu poješ in živiš lahko, samo na dolg nič ne dobiš. Krčmarju moraš plačati še sončno luč in vetra piš.
Od tu nerad gre 61ovek ven, saj kjeT so Cehi, je tako, da vse se z muziko konča, poroka — in še smrt celo.
317