vesti. —r— Evgen Vilhar. Umrl je v ŠAški pri Ljubljani 27. t. m. Evgen Vilhar, najstarejši sin pokojnega pesnika Mkoslava Vilharja, star 70 let. — Pokojnik je bil p« vsem Niotranjskem znan kot bivši graščak na Kalcu pri Zagorju. Pred 4 leti umrla soproga si je postavila med Slovenci večen spomin, ker je zapustila vse svofe imetje Družbi sv. CirMa in Metoda. Pokojnik je bil jeklen značaj. Dasi visoko naiobražen — absolviral je večinioma kot privatist vso gimnazijo, pri čemer mu ie bil domači učitelj pokojni pesnik Fr. Levstik — ni silil niikoli v ospredje. Imel je majhen, skrbno izbran krog prijateljev, a teh. se je oklepal s presrčnostjo ter zanje ni poznal mej gostoljubja. Vsi, ki so ga poznali, mu ohranijo trajen sporain. Glasom oporctfke pokojne soproge je oskrbela! pogreb CMD, in sicer so ga prepeljali v ponedeljek, 1. t. m. zjutraj, iz Šiške na južni kolodvor, a isti dan popoldne je bil pogreb v Knežaku v skupno grobnico. —r— Učni odsek slov. trg. društva »Merkur« je pridobil 3 manuskripte: >.Knjigovodstvo za dvorazredne trgovske šole«, »Knjigovodstvo za trgovske nadaljevalne šole in enoletne trgovske tečaje« in »Trgovsko menično pravo«. Dela so se predložila v aprobacijo, rešitve pa še ni. —r— Okrajnemu načelniku na Barja tovarišu nadučitelju Franu Č r n a g o j u, je magistratni gremij priznal za leto 1914 nagrado 80 kron za izdanje živinskih potnih listov. —r— C. kr. dekliška rud. ljud. šola v Idriji je odposlala od zadnjega fekaza,t. j. od 30. okt. 1914. do konca februarja 1915., za naše vojake na c. kr. okrajni šolski svet v Logatcu: 110 parov volnenih nogavic, 55 parov violnenih rokavic, 82 Tržaške vesti. —t— Novi tržaški namestnik. V četrtek preteklega tedna so se novemu tržaškemu namestniku predstavili gg. dr. Rybaf, dr. Slavik iin dr. Wilfan kot zastopnikii slovenskega kluba v mestnem svetu in deželnem zboru tržaškem. Na pozdravni ogovor dr. Rybafa, v katerem so bila paudarjana kulturna in gospodarska stremljenja Slovencev, je namestnik naglašal, da je že v svojem nagovoru na uradništvo začrtal kot vodilo uprave najstrožjo objektivnost napram vsern delom prebivalstva. Obenem se je namestnik jakio pohvalno izrazil o patriotičnem vedenju primorskili Slovencev. —t— V Kclonji pri Trstu ie bil v nedeljo, 7. marca t. 1., v prostorih otroškega vrtca ob 3. popoldne III. občni zbor kolcnjske CM. podružnice in čajev popoldanski sestanek. Obenem je predaval tovariš Šeme o namenu otroških vrtcev za starše in otroke >m tovariš Engelman je povedal zanimjve stvari o tržaškem mestu še pred letom 1382. —t— Namesto venca na grob očeta koileginje Valerije Čučkove je darovalo učiteljstvo deške šole CMD (vzporednica Acquedotto) moški podružnici CMD 10 K. —t— Magdalenski otroškj vrtec so dne 1. t. m. zopet odprli. —t— Tovariš Andrej Čok poroča »Edinosti« v pismu z dne 14. pret. m., da ni v srbskem ujetništvu, ampak je še na domačih tleh. Pravi, da bi ga bila kmalu zadela srbska komitaška krogla. — 2elimo pač, da bi krogle, namenjene nanj, izgrešile svoj smoter! Istrske vesti. —i— Razpisana so učiteljska mesta: v Dekanih mesto nadučitelja, v Dolini mesto učitelja, v Movražu mesto učiteljavoditelja. Prošnje do 31. marca na okr. šolski svet v Kopru. —i— Odlična pohvala. V »Naši Slogi« čitamo, da je pripovedoval neki odličen prvaik slovenskii, kakjo se je mimister za zunanje stvari Burian v razgovoru z njim laskavo izrazil o vedenju vojske vseh narodov monarhiije in da je začel s temi besedamh »Velike in težke naloge so najslavneje izvršili in izvršujejo hrvatski polki«. Neki v%>k ¦ vojaški dostojanstvenik pa je rekel dopismiku »Našega Jedinstva«, da se bo s lirvati, ki so zadiivili Njegovo Veličanstvo iin vso monarMjo, postopalo tako, kakor so dolžni napram narodu viitezov in junakov!« — Tako bodi! Saj pa Hrvatje in Slovenoi ne zahtevamo nič več, nego da postopajo z nami tako kakor z narodom, ki želii živeti svoje narodno življenje na temelju pravice in enakopravnosti. Razgled. — 300.000 K v dobrodelne namene je zapustil nedavno v Zagrebu umrli župnik Šnap. Nekatere male vsote se moraijo takoj dovesti določeniim idobrodelnim narnenom, ostalo zapuščino pa bodo uživali sorodniki pokojmega župnka — do smrti. Po njihovem izumrtju pa se iz te zapuščine ustanove stipendije, ostale obresti pa dobe sestre sv. Vinka v Zagrebu za vsakdanje prehranjevanjle siromakov in to tako dolgo. dokler se v Zagrebu ne ustanovi korekcijski zavod za zapuščene otroke ioboiega spola. Dotična glavmica pripade potem temu zavodu kot »Ustanova Maksimilijana Šnapa«. Interesanto je, da je bil pckojni župnik za dobe svojega življenja na glasu sebičneža. S svojo oporoko je sijajno ovrgel to obdolževanje. — CiriHca v Bosni in Hercegovini. Kakor javlja »Hrvatska« iz Sarajeva, izide v kratkem naredba o odstramjienju cirilice iz vseh javnih bos.-herc. uradov. Dosedaj je imela ciirilica zakotiiito zajamčeno enakopravnost z latinico. — Izmenjavanje avstrijskih in ameriških vseučiliških pnofesorjev. Z Dunaja smo prejeli: Dunajsko vseučilišče javlja uradno, da se predavanja avstrijskih in ameriških izmenjajočih se profesorjev letos ne bodo vršila. Profesor Oberhummer, predsednik geografične družbe, ki naj bi bil letos predaval v Novem Jorku o avstnjsku in ogrski geografiji, pribbčuje, da se mednarodnemu pravu nasprotujočega vedenja Anglije m Francijie na morju čuti primoi anega, zaprositi naučno miiuistrstvo, naj ga odveže od obveze k predavanju v Amertki. — Ameriški profesor John Bourgess, ki naj bi bil predaval na Dunaju, se je odrekel potovanju preko morja, deluje pa v Ameriki jako uspešno za razumevanje naših razmer. Nadalje se poklada važnost v ugotovitev, da se je najnoveja vest v listih o imenjovanju profesorja Oberhummerja izmenjevaln. profesorjem nanašala na mnogo prejšnji čas. — - Z nemških vseučilišč |e na bojnem polju 38.400 slušateljev; s tehnik je slušateljev na liojišču 9000. — Raba nemškega in letskega jezika prepovedana. Korespondenčni urad poroča: »Ruskoje Slovo« poroča iz Varšave: Korespondenčrri urad poroča: Upravna oblast je izgnala 140 2idov in 40 PoljlakioV v Sibirijo, ker so bili obtoženi, da so kupčevali z nemško imtendaturo. Nadzorništvo šolskega ;okraja Riga je potom okrožnice prepovedato uoeocem poslužeževati se nemškega ali letskega jezika tudi v privatnem govoru. — Prva absolventka stavbno-strokovtie šole v Avstriji. Na stavbmo - strokovni šoli češke državne obrtne šole v Brnu je gospica Vlasta Kocova napravMa zrelosteR ^zpit. Gospica Kocova je prva dama v AvstTOji, ki je napravila ta izpit. — Smetanovo »Prodano nevesto« so te dni peli v Berlinu in v Diisseldorfu z najlepšim uspehom. — Hrvatsko vseučillšče — vojašni- ca. Med lirvatskio vlado in viojaškimi oblastmi je bil zaključen dogovor, v smislu katerega se preuredi zagrebško vseučiIiško poslopje v vojaščnieo. Predavanja pa s tem ne prenehajo, temveč se bodo nadaljevala v raznih vseučMiških institutih in v poslopju glasbenega zavioda. ¦— Njegova magnificenca — c. in kr. poročnik. Rektor levcvske tehnike prof. dr. Huber se je prostovoljno priglasil za vojaka ter je bil te dni novišan za poročnika. Prof. liuber je menda edini vfeokošolski rektor na svetu, ki še služi klot poročnik v vojski. — Obsojena Tolstojevca. Korespondenčni urad poroča: Tolstojevca Leščenko in Bjelenko sta bila zaradi razširjanja nedovoljenih spisov Leva Tolstega obsojena v enoletno ječo. Senat ni ugodil pritožbi. Splošni vestnik. Učitelske Noviny v svoji številki z dne 18. pret. mes. laskavo omenjajo našo revijo »Popotnik«. Tudi se spominjajo rojstvene sedemdesetletnice našega M. J. Nerata. O delu slovenskega učltelistva za »Rdeči križ« sta pohvalno poročala uradna »Laibacher Zeitung« in »Slovenski Narod<. Prva povdarja, da je to delo dokaz patriotičnega mišljenja in požrtvovalnega delovanja slovenskega učiteljstva. »Slovenski Narod« pa piše: »V zadnji številki »Učiteljskega Tovariša« čitamo izkaz o delovanju učiteljstva za »Rdeči križ«. — Iz tega izkaza posnemamo, da je slovensko učiteljstvo med sedanjo vojno nabralo doslej za »Rdeči križ« 23.143 kron. — Ta za materialne razmere našega učiteljstva naravnost ogromna vsota, ki jo .ie učiteljstvo delama samo žrtvovalo, deloma pa nabralo z raznimi priredbami. predstavami in zbirkami, je jasno ogledalo domoljubnega mišl^jenja in požrtvovalnega delovanja naših narodnih vzgojevalcev. Čast takemu učiteljstvu, ki si ob svojih skromnih dohodkih pritrgava od ust, da more pomagati našim hrabrim ranjenim in bolnitn vojakom!« Slovensko Planinsko Društvo se usoja zaradi povabila c. in kr. urada za vojno preskrbo na Dunaju prositi svoje člane in prijatelje, da bi blagovolili odstopiti za opremo vojaštva svoje gorske črevlje — četudi že nošene — in jih poslati ali osrednjeinu odboru ^Slovenskega Plairoinskega Društva« v Ljubljani ali pa na naslov: »Samrr.elstelle des Kriegsfiirsorgeamtes, Wien IX., Berggasse 16.« Pomladanska dela na pollju. V svrho, da bi se hitro izvršila pomladanska dela na polju, kar je velike važnosti tako v gospodarskem, kakor tudi v vojaškem oziru, je vojna uprava odredila, da dobe pri formacijah v notranjosti države, pri nadomestnih iormacijah službujoči vojaki in tisti, ki so rekonvalescentje, če so po poklicu kmetovalci, kratke dopuste, največ do 14 dni, da opravijo1 potrebna kmetijska delau Dopuste dobe v prvi vrsti samostojni kmetovalci, potem rodovinski člani samostojnih kmetovalcev in končno kraetijski delavci. Tisti, ki dobe dopust, bodo imeli prosto vožnjo po železnici, a če bi se po preteku dopusta ne vrnili, bi zapadli strogi kazni. Vsi, ki bodo imeli dopuste, bodo dalje dobivali svoje vojaške pristojbine in njihove rodovine pristoječe jim podpore. Ce bi še kaj takega vojaštva ostalo na dispozicijo, se bodo skupine po 20 mož komandirale na delo k pasameznim občinam ali k posestnikom večjih kmetij. V posebnega uvaževanja vrednih slučajih se bo na posebno prošnjo, ki jo je vložiti pri politiški oblasti, dovoljevala časovno omejena oprostitev od vojaške službe, a samo samostojnim kmetovalcem in kmetijskim uradnikom. Koliko ie Poljakov na bojnem polju. Vojni poročevalec Fran Molnar opisuje svoje bivanje v Krakovu ter pripoveduje, da mu je neki Poljak rekel sledeče: »Prosim vas, napišite, da je poljski narod najnesrečneji narod na svetu. Vsa vojna se vrši na poljskem teritoriju. Pod nemško komando se bori od preko 4 milijonov Poljakov 340.000 vojakov. Tu pri nas se od 4 in pol milijona Poljakov bori 400.000 vojakov. V Rusiji od 12 mildjonov Poljakov 800.000. Proti 800.000 ruskih Poljakov se bori torej 740.000 nemško-avstrijških Poljakov«. Stnrt odlične češke rodoljubke in orljateljice Jugoslovanov. V Pragi je umrla češka patriotka, gospa Maruša-Wodwarska-Neureutterjeva v 51. letu svojega kulturnemu napredku in slovanski stvari posvečenega življenja. Velike so bile simpatije te plemenite Čehinje do nas Slovencev in Hrvatov. Ali te simpatije so bile vedno združene z dejanjsko dobrodelnostjo. O tem bi mogel pripovedovati marsikateri hrvatski in slovenski dijak, ki je študiral v Pragi. Prežeta z globokim slovanskim čuvstvovanjem se je vedno intenzivno zanimala za spoznanje slovanskih narodov. Nje plemeniti ženski okus je odkril v tem pogledu novo sredstvo: slovansko hišno industrijo. Za to se je razgrevala in jo podpirala povsod, doma, pri Cehih in pri drugih Slovanih, posebno pri Hrvatih. Po nje iniciativi se je priredila v Pragi češka narodopisna razstava, ki je porodila ustanovitev češkega narodnopisnega muzeja. V narodnem živLjenju Čehov je igrala vidno vlogo. Na nje domu so se shajali narodni in kulturni delavci in je pokojnica moralno in materialno podpirala vsako njihovo akcijo. — Večna slava plemeniti pokojnici! Oficialnl svinčnik urada za vojno po> moC. V vrsto predmetov, ki jih razpečava ta urad, je sprejet sedaij normalen svlinčnik v dolgosti 18 cm. Svinčnik je na šest robov, s črnorumenimi ploskvami Ima napis »Oficialna vojna oskrb« v zlaitu in tvrdko »L. C. Hardtmuth št. .«. Sviričnik se dohiva po norraalni ceni 14 vin. za kos in K 1 ;20 za tucat v tehnični obratni centrali urada za vojno pomoč, v vseh oficialnih prodajalnicah vn pri vseh trgovcih s papirjicm. Nadalje je ista pisarna dala napraviti po tvrdkd L. C. Hardtmuth žepni svinčnik z imenoma »Koh-i-Noor«. Tudi ta svinčnik ima napis »oficialna vojna oskrb« in pride v prodajc v elegatnih etuijih po 6 kosov za 2 K, oziroma 18 K za ducat. Uradno odobrena »Avstrijska vojna kuhinjska knjiga«, ki jo je spisala Gisela Urbanova, je izšla pred par dnevi. Velja 80 vin. Obsega 100 vojnih kuharskih receptov in poleg tega 75 receptov, ki so namenjeni za bolniščnice ln oskrbo bolmikov. Vojni davek za iraovite sloje. »Obzor« poroča: Na Reki so ves teden popisovali osebe, ki imajo nad 20.000 K letnega duliodka. Te osebe bodo morale plačati posebni vojni davek, ki ga bo proračunal posebni davčni odsek. Sirote po balkanski voini. Korespondenčni urad poroča: »Agence Tel. Bulgare< javlja: Po poročilih, ki so doslej prispela upravfiemu svetu zaklada za podpiranje sirot pio vojakih, kj so padli v balkanskih osvobodiliiih vojnah, znaša število teh sirot 39.433, od katenih jih je 26 tisoč 657 ubožnfh, torej potrebnih podl"Mc lo '-'t-v.li fa je iiciu)j c u\o, ker šw rnanikajo poročila iz 21 okroži5, v katerih občine še niso vposlale seznam sirot. O Strossmayerjevem siiomeniku. Književnik Ljuba Babič priporoča, naj se z >ozirom na okolnost, da se pogoji nateeaja, dokler traja vojno stanje, ne dajo izvesti, ta natečaj odloži na bolje čaise, v katerih se bo moglo svobodno ustvarjati, nemoteno po disharmoniji žvižganja šratp-. nelov in gromenja granat. Papirnatih podplatov armada več ne potrebuje. Ko je pričelo zmrzovati, so priporočali k.ot sredstvo proti mrazu papirnate podplate. Vosjnemu preskrbovališču ¦>C! c!h;h/>. ,li m I'Kd i^.dr intov u °pirja Zaloga se ie tako pomnožida, dt naj se podplati iz papirja več ne pošilljajo. Spomeniki za padle junake. Naučno ministrstv.. razpisuje n^tečaj za unietniške spomenike na čast padliim junakom. Natečaja se inorejo udeležiti vsi avstrij- sk; umetniki, ki naj vlože svo|e osnutke med 20. in 30. septembrom. Kot jury posluje stalna umetniška komisiija naučnega ministrstva, ki bo delila tudi nagrade, in sicer 2 po 15.000 K, 8000 K, 6000 K in 4 tisoč kron. »Domača knjižica«. Zaradi nepričakovanih ovir se začne razpošiJjiaoje dvojnega zvezka »Domače knjižice« okolo 10. niarca. Nova zvezda repatica. Zvezdoslovec Mellich severno-ameriške zvezdarne pri Cambridge v Massachussetu je odkril repatico v ozvezdju Ophiuchus. Nova repatica ni velika, a svetla, pomika se proti vzhodu. Nova repatica, ki jo nazivajo »1915 a«, se vidi ob 3. zjutraj glohoko na vzhodu blizu Rimske ceste in zahodno od ozvezdja Orel. KMETOVALCEM AVSTRIJE. Poljedelski mimister je izdal naslednji oklic: Z velikim trudom, z neumamim sodeliovanjem starcev, žen in otrok so pospravili kmetovaloi Avstrijie žetev preteklega leta, premagavši velike težaive, so v jeseni obdelali polje. V lepi složnosti se je ppmagalo tistim gospodarstvom, ki jim je odvzela vopa gospodarja in najkrepkejše delavske sile. Po vsiljenem počivanju v zimi' prinaša bližajoča se pomlad poljedeljstvu običajne nailoge; vsakega resno skrbi, je li mu bo mtogoče zmagati te naloge. 2al, ne smemo upati, da bo pomladansko solnce ogrevalo mirno Evropo; odgovjornost, ki sloni na rediteljiih prebiivalstva, ukazuje, da računamo z možnostjo, da bo tudi še za prihodnjo žetev preživljanje domovine zavisno od tega, kar bo rodlilaj domača gruda. Zaradi tega je letošnje pomladansko delo važnejše, kakor v letih miiru. Pripravljenost vojske, zaupanje meščanov je odvisno od pridelka poljedelstva. Na stotisoče onih, ki so siicer spomladi obdelovali polje, |e pdklicanih pod orožje, in nešteto jih p.očiiva v tuji zemljL Dvojna, da, večkrat še večja teža sloni na slabejših ramah tistih, ki so ostali doma. Predvsem je treba, da ne ostane niti košček zemlje neporabljen. Ledma — ki so jo umni kmetovalci že davno ppustili — mora letos popoilnoma izgimiti Vsak košček polja, vsak vrt, vsaka piodovita gozdna goljava se mora porabiti ter nai se da, akio lastnik ne more .sam obdelati, v zakup ali pa prepusti drugemu v obdelovanje proti deležu donosai Vsade naj se predvsem taflce rastliine, ki neposredno služijo za človeški živež. Jara pšenica in jara rž, ki ne dajeta povs,od zanesljive in cele žetve, zahtevata posebno ugodno zemljo, ugodno podnebfe in zgodnjo setev. Kjer nti teh pogojiev, nai se predvsem seje ječmen in oves, ki ju je sedaj prištevati krušmm pridelkom. Posebno je pripofočati saditev fižola in graha, ki tudi v slabi zemlji dobro uspevata. Kijer dopuščajo podnebje in talne razrnere pridelovanje zelenjave tudi na polju, naj se po nuožnosti nasadi zgodnji krompir in zgodnja zelenjava, da bo na trgu še pred žetvijo zadosti poljskfh pridelkov. Posebno južni deli države naj- se lotijo saditve zgodnjega krompirja in zgodnje zelenjave. Posebno valžna je pravliilna gojitev hišnih vrto\r na deželi; v vrtovih dozori pri pravočasni saditvi in z uporabljanjem pTeppostih vrtnarsklih sredstev, kakor gnojnlh gred za gojitev sadik, z namakanjem i dr., razmovrstna zelenjava za domačo porabo v veliki množini in prej, kakor drugod. Spričo velifcih tozemskih zafcg sladkorja je znatna omejitev saditve sladkorne pese gospodarsko opravičena, pa zaradi nedostajanja dušikovifi gnoijil, Iki utegne pridelek jako zmanjšati, tudi potrebna. Zemlja, ki postane zaradr tega prosta, naj se predvsem porabi za žito in zelemjavo. Posebno pozornost pa je posvetiti saditvi krompirja, ki daje tudi v slabejši zemlji zanesljiv pridelek. Štedite semena ki uporabljajte pri sejanju po možnosti sejalni stroj. Noben komad tega stroja naj ne počiva v času setve. Priprava naj ne služi samo njenemu lastniku, temveč tudi sosedom. Uvažujte načelo: Etobro 'otodelaj zemljo, sejaj na redko in krepko pognoji! Rastlm, k\ jih potrebuje živina za krmo, naj se le tolikio naseje, oziroma nasadi, kolikor Je treba po številu živine. Strnišča, deteljišča, ki so že izčrpana, naj se preorjejo in po možnosti porabijo za nasad takih sadežev, ki služijo za človeško hrano. Pa tudi za najnujnejšo potrebo sirovin za važna industrijska podjetja naj skrbi poljedelstvo. Kjer so za to pogoji, naj se letos obrača posebno pozornost oljnatim in lamenim rastlinam. Kjer kaže, sejajte tudi' jaro ogrščico in jaro repico. — Te rastline se ne rabijo samo za prideliovanje nepogrešljivega olja in jedilne masti,.temveč tudi za izdelovanje najvažnejših krmiiil, n. pr. oljnatih tropin. Ker je dovoz inozemskega olja prekinjen, se bodo zaradi večjega povpraševanja gotovo dosegle višje cene. Sejajte, kjer razmere dopuščajo, lan in konoplje, da se pokrije potreba vlaknin za tozemsko industrijo. Z nasetvijo konopLje, ki se bo v tistih krajah, kjer je nfena kultura še v spominu, zopet hitro oživela, se bo odpomogto pomanjkanju vreč in preje. Kmetovalci Avstnije! Uvažujte nasvete svojdh deželnth korporaciij in zadrug, ki so poklicane pomagati Vam s svetom in dejaniem, pokorite se rade volje ukazilom žetvenih komisij in občin, ki jim je bila z Najvišjim pooblastilom poverjena posebna skrb za obdelovanje polja, izpolnujte zvesto svojo čaistno dolžnost kot rediteljli države, in gospod Bog bo blagoslovil Vašo setev. Na D u n a j u, dne 14. febr. 1915. C. kr. pjoljedelski mindster: Zenker s. r. * Objavljamo ta oklic polijedelskega ministrstva y preprilčanju, da bodo naši slovenski učitelji, ki so še ostali doma, z dejanjem in besedo stali ob strani našemu kmetovalstvu in v tem težkem času kot resnični prijatelfi našega ljudstva skrbeli za njegovo blaginjo. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Tovariš Mihael Kos je poslal poleg dveletne naročnine še 2 K izredne podpore, obljubuje pa, še kaj poslati — Iskreno ga zahvaljujemo! Naj bi bil sijajen zgled vsem onim naročnikom, ki so nas v teh težkih časih ptozabili ali celo zapustili. Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba »Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". Tiska nUčiteljska tiskarna" v Ljubljani. —t— Iz Przemysla se jje oglasil po tom letalske pošte raaš priljubljeni glasbenik Ciiril-Metodove šole, tovariš Emil A d a m i č. Piše, da je živ in zdrav ter upa, da se tak tudi povrne o svojem času. Opisuje dalje, kako hrabro in junaški se drži oblegovana armada in kako zmagovito se bore vojaki pri izpadih iz trdnjave. Presrčno pozdravlja vse prijatelje in tovariše.Ako mu hoče kdo vrnriti pozdrav — naj mu piše pod naslovom »letalska pošta« Przemysl (Fliegerpost) preko Krakovega. —t—- Vodstvo otroškega vrtca v Vrdelcl se obrača s ponižno prošnjo do vseh usmiljenih src, da br se odzvala s kakoršnim si bodi milodarom za ubogo obupaHo družino Furlanovo na Vrdelci, ki se s 6 nedoraslimi otroki, ki obLskujejo CM. šolo, nahaja v največji bedi. Do skrajnosti je šlo, a sedaj ne more dalje, zato apeliramo na vse diobre duše, da se odzovejo prošnjii, zlasti pa, ker je družina narodna ter je v mirnem času vedno z veseljem podpirala naša narodna podjetja. V imenu otrok in roditeljev se vodstvo iotroškega vrtca v Vrdelci, kii se mu lahko pošilja milodare, presrčno zahvaljuje. Goriške vesti. Zofija Dročeva. Na Banjšicah je umrla dne 25. pret. mes. učiteljica Zofija D r o č e v a. Umrla je nagle smrti. Dopoldne je bila še v šoli, popoldne jo je zadela kap. Stara je bila komaj 24 Iet. Pokojnica je bila doma iz Šempetra pri Gorici. — Bodi vrli učiteljici blag spomin! —g— Iz Štanjela poročajo: Otroci tukajšnje šole so napravili za vojake na bojnem polju 1920 komadov papirnatih podplatov in 960 copat iz Billrothovega papirja. Oboje smo odposlali nabiralnici darovr vojno oskrbo\ralnega urada za slovenski del dežele v Gorici, Gosposka ul. 6, II. — Za nakup Billrothovega papirja (100 m2) smo nabrali 32 K 70 vin. —g— Šola Pevskega in glasbenegadruštva v GoricL Društvo vzdržuje šolo z velikimi troški — ali letos je premalo učencev. Društvo je nastavilo še novo izborno učiteljico, šola je dobra; zato pa naj starši upišejo svoje otroke v glasbenO šolo, tako da naraste primerno število učencev, da se bo mogla šola vzdrževati. Sprejemajo se novi učenci in učenke v šoli v ulici Sv. Ivana št. 7. —g— Andrej Gabršček je bil tudi na novi razpravi pred goriškim okrožnim sodiščem oproščen, ker je tudi to pot dokazal, da je bila proti njemu naperjena obtožba zaradi razžaljenja avstrijske vojske neutemeljena. —g— Za knjižnico društva »Šolski Dom« so darovali: Ces. svet. Franc Leban 60 različnih zvezkov znanstvene in pripovedne vsebine; Melita Rojčeva krasen album botanične vsebine; Teodor Hribar letošnjo skupino Mohorjevih knjig. —g— Stenski zemljevid GoriškoGradiščanske, ki ga je izdala »Goriška tiskarna«, je le še v neznatnem številu na razpolago. Odslej stane na platnu in s palicama 10 K. — To je danes edini slovenski zemljevid v tej velikosti in je v vsakem oziru jako ciober in točen. NaročUa sprejema »Goriška tiskarna«. —g— Pred c. kr. izpraševalno komlsijo za Ijudske in meščanske šole v Gorici se prično priiiocnji izpiti za učno usposobljenost vponedeljekdne 12. a p r i 1 a t. 1. — Pravilno opremljene prošnje, predložene predpisanim potom, naj bodo v rokah ravnateljstva vsaj do konca meseca marca. —g— V ruskem ujetništvu. Tovariš Ignacij J u g , učitelj na Cerkljanskem, se nahaja v ruskem ujetništvu v Moskvi. —g— 42 let Uudskošolska učiteljica. V Gradišču ob Soči je praznovala te dni Rozina Montanarijeva. voditeljica tamkajšnje Ijudske šole za deklice, 421etnico svojega učiteljevanja. Naučno ministrstvo ji je tem povodom naklonilovnaslov ravnateljice. —g— Oglasil se ie iz ujetništva tovariš Peter Nemec, učitelj v Renčah. Ddlgo časa ri biio nobenega glasu o njem. Sedaj pa je došlo pismo iz Saratova v Rusiji. Poroča, da je zdrav in pozdravlja znance in prijatelje. —g— Iz ruskega ujetništva iz Tjumena, Toboljska gubernija, Sibirija, se je oglasil po 5 mesecih tovariš Milan V r e z e c , učitelj-voditelj v Škrljevem na Goriškein. Oče njegov, nadučitelj na Kranjskem, je pisal in pozvedoval po vseh uradih o njem. In nobeden teh ni vedel o njem ničesar. Te dni pa je dobil njegov oče pismo z Ruskega, v katerem zatrja, da se mu dobro godi in da ni treba imeti nobene skrbi zaradi njega. Kakor se je očetu in materi odvalil težek kamen s srca pri tej novici, tako bodo morda tudi te vrsiice v tolažbo kaH ženi ali materi, ki dolgo pričakuje poročil svojega moža, oziroma sina. —g— Iz ruskega ujetništva se je oglasil tovariš Anton K o r š i č , učitelj v Nabrežini. Njegovi domači so ga pogrešali od 18. novembra m. 1. Te dni pa so prejeli dopisnico iz Rusije. Piše, da se nahaja v ruskem ujetništvu živ in zdrav ter jim vošči prav vesele velikonočne praznike! Itaierske vesti. —š— Iz Slovenskih goric (Štaj.) nam pišejo: Redki so slučaji hvaležnosti v šolskem življenju, zatorej naj objavimo sledeče: Na petrazrednici v Št. J. v Slovenskih goricah poučuje učiteljica Sl. O. v tretjem razredu. Ker je itak vse drugo razvidno1 iz pisma, ki ga je v preteklem mesecu prejela od matere enega svojih učencev, naj navedemo pismo samo. Glasi se doslovno: »H. J. M., dne 7. II. 1915. Velecenjena gospodična učiteljica! Štejem si v nekako dožnost, da se Vam presrčno zahvalim za eno izmed velikih del, ki ste ga izvršili dne 6. II. v svojem razredu nad mojim porednim dečkom. — Svoje čase sem bila tudi jaz tako zapuščena pohajala šolo. Ker nisem imela matere, sem v šoli ob neki priliki zaradi neke porednosti zaslužila menda šibo, a namesto nje mi je učiteljica zabrusila besede, ki se jih še danes spominjam, rekla mi je namreč: »Ti kmetiška bunka raztrgana.« — Tem bolj torej sedaj umevam Vaše dobro srce, da ste mojemu kmetiškemu bunčku rokav zašili in ga inedtem prijazno og<5varjali, tako da mi je Peterček solznih oči od veselja pripovedoval ta redek dogodek doma>. Še meni so stopile solze hvaležnosti v oko nad tem dobrim delom usmiljenja. Tudi mi smo sedaj malo zapuščeni, nimamo očeta, dela pa čez mero, lahko si mislite. Precej obširna kmetija, 13 glav živine redimo, najmanj toliko svinj in kokoši in raznega opravila, a vse ostane meni, in ta dva večja učenca mi .pri vsem tem obilo pornagata. Vstanemo vsak dan že ob petih, a še vkljub temu časih zamudijo šolo, posebno kadar je bolj mrzlo, nam gre vse dalje od rok. A je pač vojni čas. Bog pomagaj! Pa saj nam itak pomaga. Koliko se najde raznih dobrih src, ki jih odpira dobri Bog, da pomagajo prepotrebnim in obteženim ter s teni tud. sebi napravijo obito veselja. Močno obžalujem, ker vem, da otroci, ki prepozno dohajajo v šolo, jako motijo pouk in tudi uče se jako slabo, ker so preobloženi z napornim domačim delom, a ne tnorem si pomagati, ker pomoči ni nikjer dobiti. Ko mine vojna in pridejo oče domov, bo- pa vse bolje. — Ta majhen borni darček J sprejmite, velespoštovana gospodič. od Vam vdane in hvaležne matere Lojze Gorjup. Mislitn, da še se niti ne poznamo.« M. —š— Legar v Gaberju pri Celju. Pi- šejo nam: V Gaberju in Sp. Hudinji pri Celju se je pojavila pri otrocih cela vrsta slučajev trebušnega lega.rja. Pristojne oblasti so ukrenile vse varnostne odred- be. Da se je bolezen razširila, so krive slabe stanovanjske razmere v nekaterih hišah. —š— Iz Ormoža nam pišejo: Namestnik je podelil učiteljici ročnih del, gospe Ani Rozinovi, častno kolajno za 40letno zvesto službovanje. Ta je vsaj skromno priznanje obilih zaslug, ki si jih je pridobila obče spoštovana gospa v svo jem delokrogu. Čast ji! —š— Dobova ob Savi. Dne 14. in 21. februarja smo uprizoriH na tukajšnji šoli v prid »Rdečemu križu« dve igri, in sicer: »Sneguljčica« ter »Biseri in cekini«. Deklamovale sc se tudi pesmi patriotične vsebine. Prostor je bil obakrat natlačeno poln. Podružnici »Rdečega križa« v Brežicah smo poslali čisti dobiček v znesku 110 K. . Hvala tukajšnjemu občinstvu za obilno udeležbo. Pokazaloi je iznova, kako požrtvovalno srce bije v slovenskih pr¦sih. Srčna hvala pa tudi tukajšnji CirilMetodovi podružnici, ki nam je dala na rTazpolago svoj gledališki oder. —š—, Lehen pri Ribnici na Pohorju. Pišeio uam: Naši ljudje, posebno ubogi z veliko družino že precej čutijo draginjo. Nekateri otroci-šolarji pridejo brez kruha v šolo. Morajo torej sedeti z lačnimi že. lodci v šoli 6 ur, eno uro hoda v šolo, eno uro hoda pa iz šole domov, skupaj 8 ur. Ti siromaki, posebno mali šolarčki, začnejo jokati zaradi gladu, ki jih muči. O tem se je prepričal občespoštovani obč. predstojnik g. Ošwald 1. marca sam. Takoj drugi dan je prišel z domačim črnim kruhom k učiteljici in jo prosil, naj ga razdeli ubožnim, tako da ga bodo imeli par dni, dokler on ne pošlje krompirja in sla^nine, da se šolarčkom-ubožcem skuha vsak dan krompirjeva juha. Nadučiteljevo gospo je naprosil, da jim skuha juho. Ta je seveda z veseljem prevzela to majhno skrb. Tako so tedaj v tem hudem času našli ubogi naši šolarčk; v osebi gospoda Oswalda, p. d. Vetuška, dobrotnika in drugega očeta, za kar mu bodo nedolžni otročički gotovo za vedno hvaležni. —š— Iz Ponikve ob Juž. žel. poročajo: Šolska mladina je nabrala za vojaške potrebe 53 kg ostrožničnega listja — ža vojaški čaj; za vojaški dan pa je darovala znesek 13 K 79 vin. Šolske deklice so izvršile pod navodilom vrlih svojih učiteljic od 15. novembra do 5. decembra 1914: 40 parov toplih zapestnikov, 14 pafov toplih kolenic, 6 parov nožnih zavitkov, 27 komadov ušesnih pokrival. Posestniki pa so darovali 28 komadov posušenih svinjskih mehurjev za obuvalne namene proti ozebu. Tudi te predmete je izročilo šolsko vodstvo društvu »Rdečega križa« v Celju. Ker je šolska mladina videla, kako se ima za hrabre vojake potom doma skrbeti, je pletla naprej za svoje brate, očete, botre, ki se v vojni nahajajo, toplo obleko, obenem pa jim je poslala od doma okolo 68 svinjskih posušenih mehurjev za v obuvala. - š - Llmrl je v bolnio^ usmiiljenih bratov v Gradcu prof. dr. Birnbacher. —š— Društvo »Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks«. Odbor poroča: Donesek po 2 K, ki ga je plačati po članu Albertu Horvatku, umrlemu 27. januarja t. 1. v Mariboru, mora biti vposlan tekom meseca marca. To je 129. smrtni slučaj. — L. 1914 je umrlo 9 članov, in sicer: Josip Kolc, Marija Neplova, Franc Silberschneider, Friderik Reichenpfader, Marija Hočevarjeva, Ferdinand Keplinger, Ernest Horvat, Ivan Hochhauser in Matija Spende. To je 120. do 128. smrtni shičaj. —š— Duhovniško semenisče v Mariboru so oblastveno zatvorili za 14 dni, ker je med bogoslovci izbruhnil legar. 1 Jerbas jabolk. Op. por. parov volnenih podkblerik (gamaš), 40 parov volnenih kolenk, 25 parov volnenih zapestnikov, 82 komadpv volnenih jopičev ali telovnikov, 75 komadov volne,nih aivb, 54 komadov volnenih tesnih ovijač, 14 komadov rut, oziroma vratnih ovijačev, 1 zaboj obvezMk, 1 par domačrh črevljev, IV2 kg sladikorčkov, 14 kadilnih pip, 7 nožev, 5 glsvniilkov in nekaj čaja. — 125 komadov ogrevalk je bilo nar,oeenih 67 vojakom-domaaincem. Napravile so učenke poleg tega še papknatih podplaitov 11.700 parov. — Vse to veliko delo so opravile marljiive učenke pod vodstvom in po navodilih svojih vrlih in požrtvovalnth učiteljic. —r— Dr. Boris Zarnik iz Ljubljane je imenovan izrednim proiesorjem za zoologijo na vseučilišču v \Vurzburgu, —r— Otroci poljskih beguncev, ki prebivajo v Idriji, obiskujejo obe rudniški ljudski šoli in realko. — Tudi drugod po Kranjskem obiskujejo otroci poljskih beg-uncev slovenske šole. Slovenščini so se že precej priučili. —r— Društvu »Mladiki« v Ljubljani poslana darila na korist ranjencem: Go- jenke liceja in ljudske šole »Mladike«: 4700 papirnatih podplatov, 5 manšetnikov, 11 golenic, 4 šale, 3 pare zapestnikov, 6 parov spodnjih hlač, 4 opasnike, 2 para nožnih krp in par nogavic; šolski otroci v Petrovi vasi pri Črnomlju po učiteljici M. Tavčarjevi 102 jajci. —r— Iz Ijudskošolske službe. K brezplačni praksi na šestrazrednici v Mostah je pripuščena Leopoldina Meralova. Začasno vodstvo dekliške ljudske šole v Kočevju je prevzela Olga Jonketova. Za suplenta pri salezijancih je imenovan Josip J e r š e. Za učiteljico v Šmarju je imenovana Marija Zirovnikova. — Bivša suplentinja Frančiška K a v č i č e v a je imenovana za suplentinjo na enorazrednici v Nemški Loki. Provizorična učiteljica Marija Petričeva v Borovnici je prideljena v službovanje enorazrednici v Brezjah, kjer bo nadomeščala zaradi bolezni na dopustu se nahajajočo učiteljico Heleno Franketovo; bivša provizorična učiteljica Marija Komarjeva je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli na Premu. K brezplačni praksi je pripuščena na štirirazrednici v Vipavi Dorotea Bratoževa. Josip Z u p a n č i č je imenovan za suplenta na ljudski šoli v Planini. V službovanje na dvorazrednici v Stranjah je prideljena Gizela Ušeničnikova. —r— Letošnja poljska ledna na Kranjskem. Deželni odbor se je brzojavno obrnil do pristojnih ministrstev na Dunaju z nujno prošnjo, da se po možnosti kmetiškim črnovojnikom dovoli, da pridejo za poljske obdelave domov v svrho temeljitega obdelanja svoje zemlje. ^ —r— S seie deželnega odbora. De. želni glavar poroča, da je posredoval na Dunaju zaradi predčasnega, oziroma začasnega zapretja ljudskih šol v svrho zaposlenja šolske mladine pri poljskem delu. Po njegovem mnenju naj bi se glavno besedo prepustilo krajnim, oziroma glede meščanskih šol okrajnim šolskim svetom. Vsaka šolska občina naj bi torej samostojno odločevala, je li in v kateri meri je šolski pouk opustiti, oziroma skrčiti. Srednješolcem riaj bi se dovoljeval dopust na predlog pristojijega županstva. V vsakem slučaju naj bi se izdala učencem izpričevala za vse leto. — V deželni šolski svet se izvoli za namestnika člana ravnatelja Remca namesto v vojno službo vpoklicanega dr. Lovro Pogačnika deželni tajnik dr. Ferdo Tomažič. — Enkratno draginjsko podporo se dovoli vsem deželnim uslužbencem, ki nimajo nad. 500 K mesečne plače, izozemši primarijev, v izmeri 30—80% mesečne plače. Najmanja podpora znaša 80 kron, najvišza 150 K. Samci 20% manj. — Uslužbenci užitninskega zakupa dobe draginjsko doklado iz režijskega prispevka občin. Skupni izdatek vseh draginjskih podpor bo iznašal približno 2U.O('O kron. — »Marijanišču« se priboljša glede na draginjo živil odškodnina za prehrano gojencev-ustanovljencev za 5(:0 K. Jeranova dijaška miiza dobi podpore 300 K. —r— V spomin pokojnemu Evgenu Vilharju. Ob priliki, ko so prepeljali truplo pokojnega Evgena Vilharja v Knežak in ga tam položili k večnemu počitku, je daroval v spomin rajnega g. Josip Č u č e k za ubogo šolsko mladino v Knežaku 70 K. Vsoto je izročil blagi darovalec šolskemu vodju Dragotinu Češniku z naročilom, da razpolaga z nj,o po svoj: previdnosti za potrebe šolske mladine. —r— Učenci c. kr. rudniške Hudske šole v Idriii so imeli dne 28. pret. m. lepo^ prii editev na korist našim vojakoim. Godbene, zlasti pa pevske točke so prav izborno uspele. Mladi godbeniki in pevci so želi mnogo zaslužene pohvale. Tudi obe igrici sta bili skrbno priučeni in z uspeliom upnzorjeni.-- Obisk je bil najpovoljnejši PrišM so poslušat in gledat našo ljubo mladino vsi sloji. Med poslušalci sta bila tudi rudniški predstojnik dvorni svetnik Billek in«ideželni šolski nadzornik dr. Bezjak. — Prireditev je dala čistega do^ hodka 156 K 41 vin. — Vsa čast tovarišu L. Kerncu, ki si je pridobil za vsestranski nspeh največ zaslug! —r— »Glasbena Matica«. Hranilnica in posojilnica »Učiteljskega konvikta« se je spomnila stiske, v katero je spravila vojna »Glasbeno Matico«, in ji je podarila 20 kron. Hvala ji!