PRIMORSKI DNEVNIK - Cena '40 lir Leto XX. St. 256 (5939) TRST, torek 10. novembra 1964 PARLAMENT RAZPRAVLJA 0 VLADNIH ZAKONSKIH UKREPIH Zbornica: splošni davek na promet Senat: komasacija kmečke zemlje Minister za trgovsko mornarico namerava posredovati pri jugoslovanskih oblasteh za ublažitev «konkurence med Reko in Trstom» - Intervju Longa za hamburški tednik «Stern RIM, 9. — V poslanski zbornici so začeli splošno razpra-Vo o vladnih zakonskih osnutkih, ki zadevajo povišanje splošnega davka na promet (IGE), ki ga je senat že odobril; Pooblastilo vladi za poenotenje prejemkov državnih nameščencev in določitev davčne mere za proizvedeno električno ener-SSjo. ki jo bo ENEL moral plačati državi po 31. decembru in način, kako bodo dohodek od tega davka porazdelili med zainteresirane ustanove. Razprava se vodi o vseh ukrepih hkrati. Jutri dopoldne bodo na dnev-hem redu vprašanja in interpe-Jscjje poslancev, popoldne pa nadaljevali razpravo o gornjih ukrepih. V senatu pa so razpravljali • komasaciji kmečke zemlje ta ° Ukrepih za razvoj kmečke ssmljiške lastnine. V diskusiji 80 liberalci zatrjevali, da je ®Uotno še nadalje podpirati majhne in srednje kmetije, ker so po njihovem že postale neekonomske in da kmetje bežijo ? zemlje in iščejo zaposlitve v industriji, kjer je možnost večjega zaslužka. V parlamentarni komisiji 75 so oanes proučili proračune štirih ministrstev (zunanja trovina, zu-na,nje zadeve, trgovska mornari-®a in obramba). Pri razpravi o Proračunu zunanjega ministrstva J*. Posegel v diskusijo zunanji minister Saragat, ki je sprejel nekatere popravne predloge, dru-Se pa zavrnil. Zavrnil je predlo-”e’ ki so zadevali strukturo evropskega parlamenta, vprašanje eestranske atomske sile in vpra-priznanja Ljudske republi-*e Kitajske in njenega sprejema v OZN. Pri diskusiji o proračunu ministrstva za zunanjo trgovino P® je minister Spagnolli dejal, v "e?i z zaskrbljenostjo, ki jo je Poslanec Biasutti izrazil glede tr-sskega pristanišča, da je njegov namen navezati stike z jugoslo-anskimi oblastmi, da bi dosegli Porazume, ki bi omejili sedanjo onkurenco med Reko jn Trstom. Predsednik vlade Moro je imel «anes razgovor z zakladnim mini-•trom Colombom, finančnim ministrom Tremellonijem in z guvernerjem državne banke Carlijem, f^sneje pa se razgovarjal še z zunanjim ministrom Saragatom in Mavosodnim ministrom Realejem, ®°ncn° pa še z ministrom za prevoz Jervolinom. Začasni predsednik republike “sorzagova pa je sprejel zunanje-*a ministra Saragata. Tajnik KPI Longo je izročil dače® novinarjem celotno besedilo Ptorvjuja, ki ga je dal za hamburški tednik «Stem». Na prvo vprašanje, kako je osebno reagi-vn *na vest o odstranitvi Hruščo-V“i Longo pravi, da ga je nenadna UjUočitev začudila; zaskrbljen je z® zaradi pomena, ki bi ga te “Premembe utegnile imeti na temeljne usmeritve politike, ki jo je začel Hruščov (miroljubna koeksi-®ptica, nacionalne poti v sociali-S®1, avtonomija komunističnih ‘trank, i.t.d.); kritično zaradi na-?ua, kak0 je prišlo do teh spre-memb, ki že sam po sebi dokazu-da v sz še vedn0 obstajajo tl-te omejitve v Informiranju, javni mskusiji in demokraciji, na kate- _ Najzanimivejša novica dneva ■* Je včeraj pričakovala do pozne lah iz Londona, kjer je bila nova n turistična vlada prvič v nevar-zla ’ da J* poslanska zbornica iz-?**!uje nezaupnico njenega načr-* o nacionalizaciji jeklarske in-ustrije. g konservativci so nam-J*® glasovali tudi liberalci, a la-■mristitni poslanci so še tik pred firjmvanjem nestrpno pričakovali trinajstih poslancev iz Shk j6’ kjer jim je megla ovirala I’z letalom v London. Poleg t *a Pa so bili kar trije poslanci v bolnišnici. re je opozori! že Togliatti v jaltskem memorandumu. Na vprašanje, ali je Brežnjev — ko se je udeležil pogreba — skušal preprečiti objavo Togliattijeve-ga memoranduma, je Longo to zanikal in pripomnil, da se niti ni govorilo o tem dokumentu, ampak da so si le izmenjali misli glede sklicanja mednarodne konference komunističnih strank. Na vprašanje, kaj misli o zahtevi Togliattija, naj se prouči vprašanje, ali je zločine pripisati enemu samemu človeku, ali pa gre morda za pomanjkljivosti sovjetskega sistema, je Longo dejal, da je treba soglašati z mnenjem Togliattija, da kulta osebnosti m Stalinovih zločinov, ni moč pripisati enemu samemu človeku in njegovemu značaju, ampak da jih je treba poiskati s proučitvijo zgodovinskih razmer, v katerih je sovjetska komunistična stranka morala delati in da so v takih razmerah prevladale birokratske in militaristične metode poveljevanja od zgoraj, ki so se nadaljevale tudi ko je sovjetska družba močno napredovala; vendar pa da se je kljub temu uveljavila Stalinova teorija o zaostritvi razredne borbe znotraj socialistične države. Odtod napake in tragedije Stalinovega razdobja in pojav vseh tistih izrazov, ki so jih označili za kul osebnosti. Na vprašanje, kako je reagiral Hruščov in kako bo, po njegovem mnenju, reagiral Brežnjev na zahtevo italijanskih komunistov po tako imenovanem ((komunističnem poli-centrizmu», je Longo dejal, da so temu izrazu dali pomen, ki ga je Togliatti vedno zavračal, češ da gre pri tem za razne organizacijske centre komunističnega gibanja, medtem ko gre le za ugotovitev, da se je svet razvil na tako mnogostran-ski in diferenciran način, da je za komuniste nemogoče voditi isto politiko v vseh deželah. Iz tega izhaja zaključek, da je treba priznati vsem komunističnim strankam največjo avtonomijo, da izdelajo in uveljavijo svojo lastno politično linijo. Na neko drugo vprašanje, je Longo dejal, da italijanski komunisti soglašajo s tezami sovjetskih voditeljev glede koeksistence. Na vprašanje, ali drži, da katoliška cerkev in KPI skušata dati svojem gibanju novo vsebino, da bi se moglo obnoviti, je Longo dejal, da se KPI skuša prilagoditi spreminjajoči stvarnosti italijanske družbe, da bi mogla ustrezati potrebam, ki jih ta družba postavlja; da se podoben proces obnove opaža tudi pri katoliški cerkvi, kar je razvidno tudi v razpravah na vatikanskem koncilu. Longo je hkrati poudaril, da so vedno odklanjali antiklerikalizem ln je zaključil, da so mnenja, da more ((iskreno občutena vernost prispevati k borbi proti zatirajoči in nečloveški oblasti kapitalistične družbe«. Na vprašanje glede možnosti in glede morebitnih posledic, če bi KPI dobila večino glasov, je Longo dejal, da si oni ne zamišljajo prevzema oblasti kot zaključek dol. gega procesa, do katerega bi prišli postopno; zamišljajo si ga kot ((rezultat široke enotnosti političnih in družbenih sil, ki naj predstavlja večino naroda In ki naj bi bila zmožna voditi borbo za preobrazbo gospodarskih in socialnih struktur družbe. KPI meni, da je moč izvesti reforme gospodarskih struk- tur za miniranje oblasti monopolističnih skupin, ob popolnem spoštovanju ustavne zakonitosti«. Longo je še dodal, ((zapletene politične in socialne diferenciacije razvitih kapitalističnih družb dopuščajo socialistično usmerite ki gre preko avantgarde delavskega razreda ; odtod pritisk k formiranju raznih strank, ki pospešujejo in sprejemajo socialistično perspektivo; odtod vprašanje, ki ga mi rešimo pozitivno, obstoja pluralitete političnih strank tudi takrat, ko bo » proletariat vodilni razred; odtod naše pojmovanje razčlenjene socialistične družbe v sodelovanju pluralitete političnih in idejnih sil, vštevši seveda tudi verske sile«. Na vprašanje, končno, kaj meni o ((berlinskem zidu«, je Longo dejal, da 'tudi oni želijo, da bi ta «zid« podrli; da pa ga bo moč podreti le, če bo prišlo do nove politike Bonna nasproti Vzhodni Nemčiji, «ki naj izhaja iz priznanja druge nemške države in naj teži k vzpostavitvi sodelovanja s to državo. Nadaljuje se stavka državnih železnic RIM, 9. — Danes se je nadaljevala stavka železničarjev, ki so vključeni v CGIL. železničarji stavkajo s prekinitvami od 9. do 10.30, od 15. do 16.30 in od 22. do 22.30. Stavka se bo nadaljevala do 14. t.m. CGIL poudarja, da so tudi drugega dne stavke dosegli zelo visoke odstotke, vendar pa da je le odstotek osebja, ki je nameščeno pri lokomotivah in sprevodnikov (90 odstotkov). železničarji, ki so vključeni v sindikat CISNAL, so prekinili stavko; prav tako je prekinilo stavko tudi vodilno osebje državnih železnic, ki je vključeno v sindikat Sindifer, ker bo podpredsednik vlade Nenni posegel osebno v sredo 11. t.m. v ta spor in ker imajo zaupanje, da bo ta poseg rodil uspeh. Po podatkih ministrstva za prevoz in civilno letalstvo se je vzdržalo dela povprečno 36 odstotkov že- lezničarjev; najvišji odstotek (61 odstotkov) so dosegli pri osebju, ki je nameščeno na lokomotivah. V zvezi s stavko železničarjev CGIL je minister za reformo javne uprave Preti izjavil med drugim, da je bil odstotek stavkajočih tako prvega kot drugega dne nižji od 40 odstotkov. Minister je hkrati poudaril, da ta stavka nikakor ne more spremeniti že znanega stališča vlade in se je zato že večkrat poudarilo, da je stavka brez konkretne perspektive. Vsakršno popuščanje vlade bi po mnenju ministra pomenilo hkrati priznanje popolnega neuspeha vladne gospodarske in finančne politike, s političnimi posledicami, ki jih ni težko predvideti. Minister je hkra ti poudaril potrebo po radikalni reformi državnih železnic, ki bodo kmalu dosegle neverjeten deficit v višini 400 milijard. .................................................................miiiniiiiiimiiiiiiiiumimiiiiiiii.. ZARADI NAČRTA O NACIONALIZACIJI JEKLARSKE INDUSTRIJE Sinoči je bila izglasovana prva zaupnica laburistični vladi s 307:300 glasovom S konservativci so glasovali proti vladi tudi liberalci Modest Sancin LONDON, 9. — Predstavniška zbornica je nocoj izglasovala laburistični vladi zaupnico s 307 glasovi proti 300 v zvezi z nacionalizacijo jeklarske industrije. Konservativni poslanci so predložili zbornici spremdnjevalni predlog, v katerem se izraža «obžalovanje», da je billo v kronskem govoru sporočeno, da bo vlada nacionalizirala jeklarsko industrijo. O tem predlogu se je popoldne začela prva razpra- va, odkar je imenovana nova vlada. Laburisti so bili v veliki stiski, ker 13 škotskih poslancev ni moglo v London, ker jih je megla zadrževala na letališču v Prestwieku, trije poslanci pa so zboleli. Toda komaj nekaj ur pred glasovanjem je vsem uspelo priti v zbornico — razen enega — tako da je vlada prejela 7 glasov večine. Prvi je govoril poslanec Macleod v imenu konservativne opozicije. Dejal je, da opozocija zavrača nacionalizacijo jeklarske industrije, češ da jg škodljiva za gospodarstvo države in ne odgovarja potrebam modeme industrije. Poudaril je, da se nacionalizaciji upirajo tudi liberalci, kar bo imelo za posledico nenehno negotovost v najvažnejši industriji države. Dodal je, da je javno mnenje proti nacionalizaciji in trdil, da ji nasprotuje tudi večina laburističnih volivcev. Nato je govoril laburistični minister za energijo Lee, ki je zagovarjal vladni načrt. Rekel je, da je industrija v neredu že od leta 1953, ko se je začelo stanje vedno bolj slabšati. Poudaril je, da velika večina volivcev zahteva nacionalizacijo, kar dokazujejo tudi glasovi v glavnih predelih te industrije. Ko je govoril o ustroju industrije, je dejal, da je bila njena produkcija do pred kratkim premajhna. Povedal Je, da znaša njena proizvodnja komaj polovico proizvodnje ZDA, da je nižja od držav SET in Japonske. Poudaril je, da se je cena britanskemu jeklu v zadnjih desetih letih dvignila za e-no tretjino, v Nemčiji za eno šestino, v Franciji za eno dvajsetino, medtem ko se je v Italiji čelo znižala. Ko je prišlo do glasovanja, konservativci za svoj predlog niso prejeli zadostnega števila glasov, čeprav so zanj glasovali tudi liberalci. Jutri se oo razprava o predlogu zaključila, toda načrt zakona bo ponovno predložen še dvakrat. Zaradi tega konservativci upajo, da bodo tedaj oslabili pozicijo vlade. Glasovanje je bilo zelo važno, ker je imelo isto veljavo kot glasovanje o nezaupnici. Ce bi laburisti ostali v manjšini, bi morala vlada odstopiti. Državni udar vojske v Sudanu? BEIRUTH, 9. — Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, se je «iz zanesljivega vira iz videlo, da so sudanske oborožene sile izvršile nov državni udar in se polastile oblasti.« Baje je radio iz Onburmana nocoj sporočil, da je generalni ravnatelj sudanske policije pozval vse policijske sile, naj se takoj vrnejo v svoje postojanke. Kmalu nato pa je isti radio sporočil, da je neki član vlade vest o udaru zanikal ter izjavil, da vlada kontrolira položaj, in da o udaru nič ne ve. Eisaku Sato predsednik japonske vlade TOKIO, 9. — Vlada obolelega predsednika Ikede je odstopila in sporazumno z njim je vladna li-beralno-demokiratična stranka določila za novega predsednika Ei-sakuja Sata. Eisaku Sato je nato v poslanski zbornici prejel 283 glasov, medtem ko jih je prejel socialistični kandidat 137, socialdemokratski 23, komunistični pa 4. V zbornici svetovalcev pa je prejel 146 glasov proti 81 glasovom, ki so jih prejeli skupno njegovi nasprotniki. Novi predsednik vlade je imenoval nato ostale člane vlade, ki so v glavnem ostali isti: zunanji minister je Ecusaburo Šiita, pravosodni minister Hitoši Tala-haši, finančni minister je Kake- ui^ Tanaka, notranji minister je Eiči Jošidake, obrambni minister je Junia Koizumi, minister za zunanjo trgovino na Jošio Sa-karauči. Nov je samo prvi tajnik vlade, ki se imenuje Ženko Suzuki. Glavni nasprotnik novega predsednika vlade Ieiro Rono je ostal minister brez listnice. Rusk -Spaak WASHINGTON, 9. — Po včerajšnjem obisku nizozemskega zunanjega ministra Lunsa, ki je vodil razgovore z državnim tajnikom Deanom Ruskom, je danes obiskal državni departma belgijski zunanji minister Spaak. Po razgovorih z Ruskom je Spaak na tiskovni konferenci novinarjem izjavil, da bi se ((večstranska jedrska sila NATO lahko organizirala tudi, če bi se temu načrtu Francija še nadalje .upirala«. Toda izrazil je tudi mnenje, da ni nujno, da pride do spora med francoskim in ameriškim stališčem in da še vedno obstaja možnost sporazuma. Dejal je, da sta z Ruskom obravnavala vsa vprašanja: Evropo, skupno tržišče, večstransko silo, OZN, Predsednik Johnson je v intervjuju za neko ameriško revijo izjavil, da bo njegova zmaga okrepila mednarodni položaj ZDA, ker pomeni zmaga za ves svet nadaljevanje dosedanje ameriške politike. Pripomnil je, da »nobene ameriške volitve ne morejo rešiti same po sebi zapletenih vprašanj, zunanje politike«. Habib Burgiba ponovno izvoljen TUNIS, 9. — Predsednik Tunizije Habib Burgiba je bil včeraj ponovno izvoljen. Prejel je 1.256.615 od 1.257.947 glasov. Volivci so poleg tega izvolili še 90 poslancev v narodno skupščino. Od teh je bilo izvoljenih 40 poslancev prvič in med njimi tudi predsednikov sin, generalni tajnik predsedstva republike. ' Izvoljena je bila vnovič tudi gospa Hadad, ki je edina ženska v parlamentu. Parlament se bo sestal v četrtek. Habib Burgiba je bil prvič i-menovan za predsednika 25. julija 1957, ko je bila proglašena v Tuniziji neodvisnost. Leta 1959 pa je bil izvoljen z 91.47 odst. glasov. Na podlagi ustave bo Burgiba lahko kandidiral za predsednika samo je enkrat, in sicer v novembru leta 1969. .................... PO PROSLAVI OKTOBRSKE REVOLUCIJE V MOSKVI . Toda vsi — razen — so pravočasno prišli v Jelaament’ tako da Je vlada pre- •'-•n, innu uit je v*« ** sedem glasov večine. v Tudi druga novica je prispela uredništva časopisov zelo po-Shh 0 n°vem vojaškem udaru v Vzel nu’ Kjer da je vojska pre-Vesr °Mast. Toda kmalu po tej If...11. so iz Sudana novico zani-IrJ* in zagotavljali, da vlada kon-Uii«lra l,ol«žaj in da o kakšnem u*1® nič ne ve. ju. Moskvi je bil po proslavi rske revolucije sestanek u delegacij komunističnih jur?* ha (delovnem kosilu« pri jo ~ujevu. Opazovalci pripisuje-iif?ZKOV°rom ob tej priložnosti jaik 6» Pomen ter vedo povedati, Joži?0 se o možnosti od- ki2-Ve .decembrske konference 26 hJ/Uhnističnlh strank. Hkrati je 4ec Uradno sporočeno, da bo 9. *Ov? i ra zasedanje vrhovnega no J®*®, na katerem bodo verjet-l«n “'Jtibrill ostavko Hruščova In mt'V°.vanJe Kosigina za novega ^»trškega predsednika. Mfashingtonu je Johnson za-tov,.*.,Pfvimi povolilnimi posve-nllrnj : včeraj najprej z obramb-32* »dnistrom, jutri pa bo na-ra»i?Val z Ruskom, ki je včeraj njjb.^vljai z begtjskim zunanjim rom Spaakom o vseh pe-Jnh? mednarodnih vprašanjih. *ntolHon je dejal> da K“ vem« •e . i *“ prav n,č presenetila ter HiiTnkrat Ponovil, da se bo »me-Valj dosed»nja politika nadalje- KonjSno je zanimiv obisk Ade-jti|',®rja pri de Gaullu. Toda ka-jr* mzultatov ni pričakovati, ker »te, bonski zunanji mini- sJjf'. Poleg kanclerja Erharda, v PtiA?«,’ kritiziral Adenauerjevo fjopulčanje de Gaullu. Tako ho do vJko-nemškl spor trajal vse Lrhardovcga obiska v Parizu. .......................................................m«"11" Adenauer pri de Gaullu toda brez pooblastil bonske vlade De Gaulle ga je sprejel s častmi, ki pritičejo državnim poglavarjem • V Pariz je prišel zaradi sprejema v članstvo Akademije političnih ved - Schroeder za sestanek s Kosiginom PARIZ, 9. — Kot je bilo napovedano, Je prispel včeraj v Pariz bivši zahodnonemškl kancler Adenauer, da bi se udeležil svečanega sprejema v francosko ((Akademijo moralnih in političnih ved«. Toda že pred odhodom — kot smo poročali — je kancler Erhard izrecno poudaril, da njegov predhodnik nima nikakršnih pooblastil s strani bonske vlade. Zunanji minister Schroeder pa je Izjavil za neki dnevnik, da sicer priznava Adenauerjeve zasluge, kljub temu pa ponavlja že svoje znane kritike glede njegovih odnosov s Francijo ter dejal, da Je bil bllvšl kancler do de Gaulla preveč popustljiv, ker se mora politika bonske vlade oslanjatl vsekakor na «globoko ln trdno prijateljstvo s Francijo«, toda ne sme zanemarjati sporazuma z Veliko Britanijo In ((popolne medsebojne odvisnosti z ZDA«. Schroeder Je izjavil, da Je vedno zagovarjal obisk Hruščova v Bonnu in da Je še vedno mnenja, da Je potreben sestanek sedaj tudi z nasledniki bivšega sovjetskega predsednika vlade. Bonski zunanji minister Je izjavil, da Je v tem pogledu dal točna navodila svojemu predstavniku v Moskvi. Dodal Je, da bo njegova vlada proučila tudi ((druge diplomatske možnosti«. Nato Je Izjavil, da Zahodna Nemčija lahko nudi zelo mnogo Sovjetski zvezi na gospodarskem področju ne da bi pri tem kršila svojih obveznosti do NATO ln da hi žalila ((ameriških čustev«. Na pariškem obisku spremlja Ade- nauerja državni minister Krone, ki ga Je sprejel danes vladni predsednik Pompldou. Adenauer pa je Izjavil, da se je dolgo razgovarjal z Erhardom, Kronejem ln drugimi člani vlade ter ((sklenil, da bo poskusil pojasniti težave med Francijo ln Nemčijo«. V Parizu je Adenauerja de Gaulle sprejel s častmi, ki pritičejo poglavarjem države. Z njim se Je pogovarjal trlčetrt ure, nakar mu je priredil kosilo, katerega se je udeležilo sedem Adenauerjev sinov, snah, zetov in mnogo de Gaullovih sorodnikov — poleg Pompidouja ln Cou-ve de Murvilla. Stara državnika se nista videla že od julija meseca lani, ko je general obiskal bivšega kanclerja v Bonnu, v Bundestagu, in se z njim tako dolgo razgovar-Je^I, da je zamudil sestanek s kanclerjem Erhardom. Na sedežu Akademije Je Adenauerja pozdravil podpredsednik Georges Davy, ki je poudaril ((globoko človečanski smisel spoštovanja, ki ga de Gaulle goji do bivšega kanclerja.« Adenauer pa je poudaril, da sta med inozemskimi člani Akademije tudi Winston Churchill in bivši ameriški predsednik Eisenhower. ((Dejstvo, da sem postal danes kolega teh dveh ljudi, ki sta igrala tako veliko vlogo v zadnji vojni, Ima ogromno simbolično moč». Nato je omenil tudi francosko-nemško pogodbo In dejal, da »nekateri trdijo, da sodelovanje med Francijo in Nemčijo še ni takšno, kakršno bi moralo «Delovno kosilo« pri Brežojevu Spomenica SZ o prispevkih za OZN Ponovne govorice o odlaganju decem-1 brske konference komunističnih strank MOSKVA, 9. — biti.« Rekel Je, da je to «morda tudi res, vendar pa smo mi napravili nekaj, kar se bo razvilo, kajti sporazum je bil zamišljen na daljši rok in poleg tega položaj na svetu zahteva, da morata obe veliki evropski državi sodelovati pri graditvi Evrope«. Pariški tisk pa poudarja, da se v tričetrturnem razgovoru ne morejo rešiti težavna vprašanja, ki so spravila v krizo francosko-nemski sporazum. Schroederjevo izjavo pa označuje tisk kot ((sabotažo obiska bivšega kanclerja«. Ugledni «Le Monde« pa piše, da potrebuje Adenauer zelo mnogo velikodušnosti, da bi zamenjal vlogo in prenehal biti branilec de Gaullovih tez in postal zagovornik Erhardovih. De Gaulle pa je v svoji zdravici med kosilom dejal samo, da je bivši kancler «vedno služil stvari prijateljstva med Nemčijo in Francijo, ki je bila tako zelo potrebna po strašnih in jalovih spopadih v preteklosti in ki se mora dvigniti do dejanske organizacije sodelovanja, da bi postala jedro evropejske Evrope.« Jutri dopoldne se bosta de Gaulle in Adenauer ponovno sestala. Iz Berlina pa poročajo, da na merava tamkajšnji župan Wuiy Brandt odstopiti, da bi prevzel nove funkcije v Bonnu, vendar pa, novica ni potrjena. Nekateri mislijo, da bi utegnil Brandt postati prihodnji novi aahodnonemški kancler, ker povezujejo Brandtov namen z volitvami v Bundestag, ki kolonialistov in da ZSSR ne bo bodo prihodnjo jesen. I nikoli dopustila, da se OZN izko- cija Tass je sporočila, da je prvi tajnik KP SZ Brežnjev povabil na delovno kosilo delegacijo komunističnih strank, ki so se udeležile 47. obletnice oktobrske revolucije. Brežnjev je izrekel zdravico, v kateri je nazdravil enotnosti socialističnih držav in komunistov vsega sveta. V zvezi s tem so se ponovno pojavile vesti, ki jih iz Moskve sporočajo zahodni dopisniki, da so se voditelji delegacij razgovarjali o možnosti odložitve decembrske konference 26 komunističnih strank. Pogajanja so baje dvostranska in plenarna, pri čemer naj bi igrali važno vlogo zlasti delegati KP Kitajske, Severnega Vietnama, Mongolije ln Severne Koreje. Sicer pa vlada okrog razgovorov velika tajnost. Delegacije bodo začele odhajati iz Moskve jutri. Agencija Tass je tudi sporočila, da je sklicano zasedanje vrhovnega sovjeta ZSSR, ki se bo začelo 9. decembra letos. Dnevni red še ni znan. Glasilo KP Francije Je objavilo danes izjavo člana njenega tajništva Georgesa Marchaisa, v kateri je rečeno, da bi ponovna pomiritev med Moskvo in Pekingom predstavljala nevarnost za mednarodno komunistično gibanje. Marchals je dalje dejal, da sovjetski voditelji zavračajo podtikanja, da hočejo doseči ideološki kompromis s kitajskimi voditelji, vendar pa upoštevajo nove možnosti za diskusijo, ki bi mogla odstraniti razlike v stališčih. Podpredsednik vlade SZ Dimitrij Ustinov je danes sprejel v Kremlju podpredsednika ZAR maršala Abdula Amera, ki se je udeležil proslave. Predstavnik belgijske vlade je sporočil, da Je Sovjetska zveza pristala na pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom. Pogajanja se bodo v kratkem začela. Sovjetski delegat pri OZN Fedo-renko je 7. t. m. Izročil U Tantu memorandum, v katerem zavrača ponovno ameriško zahtevo, da SZ vplača svoj prispevek za ((mirovne operacije OZN v Kongu in Srednjem vzhodu«. Memorandum poudarja, da «noče spodbujati napadalcev in prevzeti nase izdatke za odstranitev posledic napada proti Egiptu in Kongu«. Nato je v memorandumu rečeno, da akcija OZN v Kongu ni bila v kdrist kon-goškega ljudstva, temveč v korist Tiskovna agen-, rišča kot sredstvo za borbo proti narodnoosvobodilnemu gibanju. Za «tako Imenovano finančno krizo OZN« pa je v sovjetski spomenici rečeno, da skriva namene za dosego določenih za OZN nevarnih smotrov, ki bi onemogočili Združenim narodom, da bi postali vedno bolj učinkovito sredstvo za o-krepitev miru in svobode, za likvidiranje kolonializma in za razvoj mednarodnega sodelovanja na podlagi enakopravnosti.« Modest Sancin je umrl. V nedeljo, 8. novembra, v Vipavi. Umrl je človek in gledališki u-metnik. Govoriti sedaj o njem je tako hudo kakor sama njegova smrt. Njegova življenjska pot, od 1902 do 1964, je bila trda in žalostna, lahka in vesela, srečna in nesrečna pot gledališkega igralca, ki je prehodil vse slovenske odre, od najmanjše slovenske vasice na našem skrajnem robu slovanskega sveta pa do največjih odrov Slovenije in Jugoslavije. Toda človek, ki je odigral nad 4300 predstav v o-krog 400 glavnih in važnejših vlogah, ne more umreti kar tako, potihem, kajti njegovo srce je vendar tudi v srcu širokega morja ljudi. Zato je tudi žalost tako velika. Modest Sancin se je rodil 15. junija 1902 v Skednju, kjer je tudi preživel svojo mladost do leta 1922. Tu, tik ob morju, v delavskem predmestju Trsta, je hodil najprej v slouenski otroški vrtec in nato v slovensko osnovno šolo. Ko je v Trstu obiskoval učiteljišče, se je v njem tudi izoblikovala življenjska pot, saj si je v dramski šoli Karla Široka dokončno izbral poklic igralca. Vztrajno in trdovratno, kot to še vedno terjajo razmere, v katerih živimo Slovenci tu na križišču, z veliko ljubeznijo in z močno voljo, je Modest Sancin dosegel svojo prvo življenjsko zmago, ko je bil leta 1922 sprejet za člana ljubljanske Drame. Tu je ostal do leta 1938. Vendar mu ta uspeh še ni zadostoval. Poleg dramskega igralca mu je domača kri vlila ljubezen do petja, tako da se je po študijskem potovanju v Avstriji, Švici in Nemčiji leta 1940 vrnil v Ljubljano, kjer je bil sprejet v Opero in tokrat zaslovel kot operetni pevec. Od 1922 pa do 1945 so ga pota vodila daleč proč od rodnega mesta in ko se je po osvoboditvi lahko vrnil v Trst, se je končno uresničila njegova velika želja: poklanjati našim lju- dem na revnih odrskih deskah, razjedenih od plamenov fašističnih požigov, skrivenčenih od po-besnelosti bestialnega in sramotnega črnega terorja, svojo veliko ljubezen, svojo veliko vero v preporod našega naroda. Od 1946 do 1947 je bil Modest Sancin vršilec dolžnosti ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča v Trstu in je v teh štirinajstih povojnih letih ostal najpriljubljenejša figura v srcu naših ljudi. Težko je v kratkih besedah o-pisati njegovo umetniško pot. njegove igralske stvaritve; vendar bo izmed vseh ostal nepozabljiv lik njegovega Lipeta v «Primorskih zdrahah». Jasni in sveži mediteranski' zrak naše zemlje, igrivost in odkritosrčnost našega preprostega človeka, smisel za humor in pa velika ljubezen do naroda, tisi ti motivi so se v Sancinu izoblikovali do take mere, da je postal simbol slovenskega gledališkega umetnika v Trstu. Leta 1962 je Sancin slavil 40-letnico svojega igralskega poklica s «Smrtjo trgovskega potni-ka» in je bilo. kot da hoče s tem jubilejem zapeti svoj labodji spev, kajti neizprosen poklic nenehnega razdajanja, kot je to gledališki poklic, ga je že začel izpodjedati, saj je končno tudi njegovo življenje bilo eno samo razdajanje. Po tem je Sancin opravil še veliko delo, ko je dal tržaškemu občinstvu •Lazijo s p’d klanca» in končno sedaj še prevod Ruzantejeve komedije • La Moscheta>. In ko smo v soboto, 7. novembra 1964, v Gorici gledali za otvoritveno predstavo naše letošnje gledališke sezone generalko te renesančne komedije, so na odru, medtem ko je odigraval Prolog, umirale Sancinove življenjske moči. S trdovratnostjo in uporom se je Modest Sancin hotel še in še o-piti reflektorjevih luči, a so tisti njegovi poslednji stavki pomenili Epilog njegovega življenja. FIL1BERT BENEDETIC miiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiititiiiiiniiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiaiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiia VČERAJ V BEOGRADU Podpisan «Fulbrightov program» za sodelovanje na področju šolstva Petletni izdatek bo znašal 600 milijonov din iz kreditnih presežkov ZDA v SFRJ - Štipendistov bo 20 do 30 letno (Od našega dupisnika) BEOGRAD, 9. — Med vladama Jugoslavije in ZDA je bil danes v Beogradu podpisan sporazum o tako Imenovanem Fulbrightovem programu za sodelovanje na področju šolstva. Sporazum predvideva ustanovitev mešane komisije sestavljene iz enakega števila jugoslovan- skih in ameriških oseb, ki živijo v Beogradu, ki bo pripravljala letni program izmenjave študentov, šolnikov ta znanstvenih delavcev ter izbrala in priporočila kandidate, ki bodo poslani na specializacijo oziroma šolanje v ZDA. Ameriški študenti, šolniki in med njimi tudi znanstveni delavci, ki žele sodelovati v programu, se bodo prijavljali odboru za inozemske štipendije. Frogram bo finansiran s sredstvi, ki jih ima vlada ZDA na razpolago v Jugoslaviji na osnovi sporazuma o kreditnih presežkih. Program predvideva za prihodnjih pet let uporabo 600 milijonov dinarjev. Predvideva se, da bo prva leta pri izmenjavi sodelovalo 20 do 30 interesentov letno. Pri podpisu sporazuma, ki sta ga podpisala zvezni tajnik za kulturo in prosveto Janez Vipotnik in ameriški ambasador Elbrick v imenu ameriške vlade, so bili navzoči predsednik odbora za mednarodne zadeve in mednarodne odnose zvezne skupščine Vladimir Popovič, pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Dušan Kveder, predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata sen. William Fulbright in pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Amerike William Taylor. Janez Vipotnik je po podpisu sporazuma izjavil, da bo sodelovanje v okviru Fulbrightovega programa prispevalo k nadaljnji krepitvi prijateljskih odnosov medsebojnega razumevanja, dalo nove pobude za nadaljnji napredek stikov na področju znanosti, šolstva in kulture. S podpisom sporazuma je po besedah ameriškega veleposlanika Elbricka, sodelovanje med Jugoslavijo in ZDA razširjeno še na eno važno področje. Sporazum bo omogočil posameznim znanstvenim delavcem, da razširijo svojo strokovno izobrazbo in izkušnje na univerzah, da SFRJ izpopolni svoje kadre šolnikov. Se- nator Fulbright je poudaril, da sporazum odpira pot za nove stika na področju, ki je v marsičem važnejše od uradnih stikov državnih funkcionarjev. ((Verjamem, je poudaril Fulbright, da je sporazum izraz prepričanja v obeh državah, da so skupni interesi človeštva važnejši od različnih ideologij posameznih držav.« Ob navzočnosti predsednika zvezne skupščine Edvarda Kardelja, podpredsednika republike Aleksandra Rankoviča, predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča in številnih drugih u-glednih republiških, zveznih in partijskih funkcionarjev, so številni delavci in prebivalci položili k večnemu počitku v Aleji narodnih herojev posmrtne o-Stanke Slobodana Peneziča in Sve-tolika Lazaroviča, ki sta izgubila življenje v prometni nesreči. Danes so pokopali tudi posmrtne ostanke šoferja Milorada Lo-miča, ki je zaradi posledic prometne nesreče umrl Po poročilu iz mestnega štaba za pomoč prizadetemu prebivalstvu zadnje poplave v Zagrebu, je papež Pavel VI. izrazil sožalje prizadetemu prebivalstvu Zagreba in Hrvaške in kot svojo pomoč poslal 5000 dolarjev. Mogoče kmalu še ena neodvisna država LONDON, novembra — Pred dnevi so bile v Adenu, na skrajnem jugu Arabskega polotoka, volitve v zakonodajni svet te britanske kolonije, ki se zdaj uradno imenuje država. Čeprav ima Aden 220.000 prebivalcev, je bilo v volilnih seznamih vpisanih samo 8019 oseb. Pristaši adenske ljudske socialistične stranke (PSP) Abdulaha el Asnaga so te volitve bojkotirali, medtem ko so člani Narodnoosvobodilne fronte jemenskega okupiranega juga celo izvedli nekaj bombnih napadov. Položaj v Adenu in Adenski federaciji je še vedno zelo napet, čeprav voditelj PSP Asnag, ki ima dobre odnose z laburističnimi politiki, upa, da se bo britanska uradna politika do Adena in federacije razlikovala od politike konservativne vlade. Britanci so zasedli Aden leta 1839 in ga podredili svoji kolonialni upravi v Indiji. Kolonija je postal leta 1937. Vladal mu je guverner s pomočjo izvršnega sveta, pozneje zakonodajnega sveta, toda resnična oblast je še vedno v rokah guvernerja. Mesto Je pomembno pristanišče z napravami za oskrbovanje ladij s premogom in nafto. Ko je Iran leta 1951 nacionaliziral petrolejsko industrijo, je Anglo-iranska petrolejska družba (zdaj Britlsh Petroleum Co.) sklenila zgraditi novo rafinerijo med Indijo In Suezom. Zanjo si je izbrala zemljišče na Malem Adenu na zahodni strani zaliva nasproti mestu in gradnja se je začela leta 1952. Nafta se je začela pretakati v rafineriji dve leti pozneje. Poleg Adena je Britanija zasedla tudi južni del Arabskega polotoka s površino približno 300.000 kv. kilometrov in 700.000 prebivalci — adenski protektorat. Prvotno je bil protektorat razdeljen na vzhodni in zahodni del, pred petimi leti pa se je šest izmed devetih državic protektorata Južne Arabije, kakor .'•■e imenuje adenski protektorat od ieta 1963, združilo v federacijo, da bi okrepilo skupno obrambo in zagotovilo «njen razvoj v vseh socialnih, političnih in gospodarskih zadevah za povzdig dežele in njenega ljudstva«. Lani se je Južnoarabski federaciji, ki zdaj šteje sedemnajst državic, pridružil še Aden. Politični položaj v tem delu sveta je izredno zapleten zaradi številnih prepletajočih se in nasprotujočih si interesov, ki jih še za-istruje sama britanska navzočnost, radar jih naravnost ne podžiga britanska diplomacija. Sistem, s katerim Britanija «obvladuJe» razne šejkate, sultanate in emirate na obalnem pasu polotoka ob Perzijskem zalivu in ob Arabskem morju, je preizkušen in učinkovit: po navadi ima vsaka državica svojega britanskega «svetova!ca», ki skrbi za britanske Interese, in če Je potrebno, pomaga zatreti morebitni upor nezadovoljnih šejkov, emiro-vih ali sultanovih podložnikov. To naj bi ne bilo vmešavanje v notra-n'e zadeve, zakaj Britanija ima vendar pogodbo s krajevnim vladarjem in ta pokliče na pomoč britanske čete, ko čuti da sam ni kos položaju. Zunanja politika je tako in tako v rokah Britanije. Glavni razlog za tako ureditev je seveda nafta Južnoarabska federacija sicer nima nafte, Ima pa Aden, ki je ključna britanska postojanka In z boka ščiti ves ta sistem. Dokler je bil Jemen prav tako zaspan sultanat kot druge državice na Jugu polotoka, dokler se Egipt ni otresel kralja Faruka. Irak Nu-rija Saida, Alžirija Francozov in tako dalje in dokler je bilo pan-arabsko gibanje samo ideja brez materialne hrbtenice, je v Adenu in državicah federacije prihajalo do nemirov in spopadov Toda to so bili nepovezani trenutni Izbru- Proces proti esesoveem TuBINGEN, 9. — Pred porotnim sodiščem v TUbingenu se Je danes pričel proces proti trem bivšim ese-sovcem, stražnikom v koncentracijskem taborišču Stutthof pri Gdansku. Glavni obtoženec je bivši «hapt-scharfuhrer« SS Otto Haupt, »tar 67. let, ostala dva obtoženca Karl Knott in Bernard Luebke pa imata 54 in 56 let. Obtoženi so sodelovanja pri umoru številnih jetnikov v času od 1942 do 1944. Zaslišanih bo mnogo prič iz Izraela, švedske in Kanade. hi, ne pa izraz nekega zgodovinskega gibanja, ki zdaj prehaja v plimo. Ta plima je zdaj prešla v zavest ljudi in ne glede na to, da bodo politiki, ki jezdijo na grebenu te plime, delali napake ali se celo medsebojno borili za vpliv, Je ne bo nihče mogel ustaviti. To Je priznala celo konservativna vlada v Britaniji, ki je Adenu in federaciji obljubila neodvisnost vsaj do leta 1968. S tem, seveda, da bi Britanija lahko obdržala oporišče v Adenu. Republikanski Jemen povzroča Eritaniji hude težave. Ne zaradi svoje vojaške moči, saj so nedavni spopadi v območju Radfana proti »rdečim hudičem« pokazali, da so lačna, čeprav bojevita pustinjska plemena brez moči proti sodobnim bombnikom, oboroženim z raketnimi izstrelki, ampak zaradi ((arabskega nacionalizma«, ki podžigan iz Sane preplavlja umetno britansko tvorbo na jugu Arabskega polotoka. Demonstracije, bombni atentat na guvernerja Trevaskisa na adenskem letališču lani decembra, uvedba izjemnega stanja in preganjanje nacionalističnih voditeljev — vse to se bo nadaljevalo v tej ali oni obliki, če Britanija ne bo poiskala politične rešitve. Letos junija jo je minister za kolonije in Commonvvealth Duncan Sandys skušal najti na ustavni konferenci v Londonu. Toda medtem ko je del britanskega časopisja pisal pred konferenco, da bodo ministri zveznega vrhovnega sveta federacije, ministri adenske državice in delegati vseh državic federacije v glavnem samo kimali, je konferenca potekala precej drugače. Sultan iz državice Fadhli, predsednik zveznega vrhovnega sveta, je zapustil konferenco, obsodil britansko politiko v Adenu in «jo pobrisal« v Kairo. Sultan Ahmed je tako čez noč prenehal biti «čma ovca« za adenske nacionaliste, saj je iz Kaira podprl vse njihove predloge. V Kairu tudi deluje Kahtan šabi, nekdanji kmetijski referent iz državice Lahedž, ki govori v imenu Narodnoosvobodilne fronte za osvojitev okupiranega jemenskega juga. V Adenu pripisujejo njegovi organizaciji razne napade z bombami in bazukami, požig dveh uredništev v Adenu pred volitvami in nemire v štirih državicah federacije. Britanska uprava v Adenu pod vodstvom guvernerja Trevaskisa, ki je lani decembra dala zapreti 60 političnih osebnosti po uvedbi izjemnega stanja, zdaj priznava, da Asnagovi socialisti niso tako slabi kakor »oni v Kairu«. To naj bi bil morda prvi znak, da bi bil Trevaskis voljan sodelovati s PSP, toda preden bo lahko prišlo do tega, bo nova britanska vlada obzirno, toda brez dvoma kmalu odpoklicala Trevaskisa iz Adena in poslala na njegovo mesto človeka, ki Ima več smisla za novi čas. Prerano je govoriti, kako bo u-krepal laburistični minister za kolonije G;reenwood v Adenu. Abdulah ai Asnag se je vrnil iz Londona precej optimistične razpoložen. Vse kaže, da so mu laburistični voditelji obljubili, da bodo z njim in njegovim gibanjem sodelovali, če že ne kaj več. V Londonu se namreč zavedajo, da konservativna politika diži naravnost v slepo ulico. Ubrati Je treba drugo pot, ki Jo zahteva tudi svetovno javno mnenje. izraženo v OZN Doslej Britanija ni dovolila, da bi pet članov pododbora posebnega odbora za kolonializem obiskalo Aden, ugotovilo pravo razpoloženje prebivalstva in predlagalo ustrezne ukrepe za neodvisnost. Pododbor petih članov — Kambodža, Irak, Madagaskar, Venezuela ‘n Jugoslavija — Je zato obiskal sojednje pokrajine in poročal posebnemu odboru štiriindvajsetih, ki 'e sprejel resolucijo, v kateri ugotavlja, da Je na tem območju nastal položaj, ki ogroža mir. V lesoluciji med drugim predlaga, naj se Britanci u-maknejo iz Adena, naj britanska oblastva prekličejo represivne zakone in ukrepe, naj razpišejo splošne volitve pod nadzorstvom opazovalcev OZN 'n naj se potem začnejo pogajanja med britansko vlado In vlado, ki bi izšla iz teh volitev, o datumu neodvisnosti. Odbor za kolonializem Je do danes sprejel Se dve resoluciji o Adenu v istem smislu. V Združenih narodih bo še precej slišati o Adenu. V zadnjem času bo se ZAR, Jemenska republika in vse skupine, ki nasprotujejo sedanji politični ureditvi v Južni Arabiji, približale skupnemu stali- šču. To stališče bodo zagovarjale v OZN. «eeprav pomeni ta razvoj neposredno nevarnost za britanske interese#, piše dopisnik «Sunday Timesa« iz Kaira, «nudi hkrati najboljšo možnost za miroljubno poravnavo spora v daljšem razdobju. V tem primeru bi morala dati britanska vlada prednost svobodnim volitvam pod nadzorstvom OZN po vsej Južni Arabiji, to je v Južnoarabski federaciji, vštevši Aden, in v tistih državicah protektorata, ki se še niso pridružile federaciji. To bi tudi pomenilo, da se Jemen vsaj začasno odpoveduje svojim starodavnim zahtevam po Južni Arabiji. Jemenska republikanska vlada je uradno sporočila, da sprejema načelo samoodločbe za južnoarabsko prebivalstvo, medtem ko vlada ZAR namiguje, da bi priznala resnično neodvisno južnoarabsko- državo«. In prihodnost britanskega oporišča v Adenu? Voditelj Ljudske socialistične stranke Al Asnag je po vrnitvi iz Londona dejal, da njegova stranka zahteva ((zgodnji umik« Britancev iz Adena, a. je dodal, da bi se dalo razgovarjati o datumu umika. BOŽIDAR PAHOR Sodna razprava proti prof. Marotti RIM, 9. — Danes se je nadaljevala razprava proti prof. Domenicu Marotti, bivšemu glavnemu ravnatelju Višjega zavoda za zdravstvo. Tudi na današnji razpravi Je prof. Giuliano Vassalli, k! brani glavnega obdolženca, skušal uveljaviti nove pridržke in zatrjeval med drugim, da je neutemeljena prisotnost civilne stranke na tej razpravi, zlasti po nedavnih izjavah ministra za zdravstvo Mariottlja. Temu pridržku so se pridružili tudi drugi odvetniki obrambe in postavili s svoje strani še nove prodržke. Odv. Pietro Lia je zahteval, naj sodišče zasliši 48 prič v korist prof. Giardana Gia-comella, medtem ko jih je sodišče sprejelo le 18; cdv. Fausto Tarsita-no pa je zahteval zaslišanje 112 prič v korist dr. Itala Domenicuc-cija, bivšega šefa upravne službe višjega zavoda za zdravstvo Sodišče je zavrnilo tudi te nove zahteve obrambe in zatrdilo, da je povsem dopusten nastop civilne stranke za zaščito koristi bivšega zavoda za zdravstvo. Razprava se bo nadal jevala v sredo. * • * FORLI’, 9. — Osnovno šolo v Rocca San Casciano na Apeninih so imenovali po Liciniu Cappelli-ju, ustanovitelju založbe in enem izmed pionirjev italijanskega založništva. Tudi opera «Sadko» Rimski-Korzakova je dosegla v milanski »Scali« izreden uspeh pri občinstvu. S to opero, ki je že peta na programu moskovskega opernega gledališča «Boljšo j«, ki je sedaj v Milanu, se je repertoar gostovanja izčrpal in sledile bodo le še ponovitve. (Na sliki neka scena iz opere «Sadko») V deseti številki Borca je objavljenih nekaj prevodov iz italijanske modeme lirike; objavljena je po ena pesem Ungaret-tija, Quasimoda, Alfcmsa Gatta in Michela Parda. Pesmi je prevedel Ciril Zlobec. fanj!rf& ^ cfloelnlibčp t/Inbkn ^ \A/VS Silvano Ambrogi BIROZAVRI (Pismo iz Ljubljane) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHimiiuiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiMiiiHmiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii ODLOČNE BESEDE NA KONCILU Koncilski očetje o razorožitvi in o neupravičenosti vsake vojne Eden od koncilskih očetov je opozoril na dejstvo, da vsako leto umre na milijone oseb zaradi lakote Po zmagi pri volitvah si je podpredsednik ZDA sen. Hubert Humphrey privoščil nekaj dni počitka v Cruzu na Virginijskih otokih. Fotograf ga je ujel, ko se je odpravil v kratkih hlačah in svetleči se srajci k morju, medtem ko ima podvodno masko — zavito v časniški papir VATIKAN, 9. — V razpravo o miru v okviru sheme Cerkev v modernem svetu so posegli trije govorniki. Posebno so se zadržali ob uničujočih učinkih jedrskega orožja. Kardinal Alfrink, nadškof iz U-trechta (Belgija), je zatrdil, da je besedilo v tem pogledu manj odločno kot enciklica «Pacem in terris« v nekaterih aspektih miru, kot n. pr. pri obsodbi Jedrskega orožja. Tega problema ni mogoče obravna-tl posredno, temveč neposredno in brez vsakega oklevanja, pri čemer ne gre samo za obsodbo ((umazane bombe« (v latinščini je dejal «sor-dida seu squallida») temveč tudi «čiste» <«nltida.>). če se govori o teh problemih ramo na splošno, bi se lahko pri javnem mnenju ustvarilo napačno tolmačenje. Isto velja za člen, kjer se govori o pravični in krivični vojni. Ali se še lahko govori o pravični vojni ob uporabi atomskega orožja? Zaskrbljenost človeškega rodu daneB ni v želji, da bi se vedelo, če je kaka vojna pravična ali krivična, temveč v strahu pred novim orožjem, ki bi bilo smrtno za cele narode. (In tu je govornik navedel besede Kennedy-ja: «če mi ne bomo uničili orožja, bo orožje nas uničilo«.) Potem je govoril pomožni škof la Lyona Ancel, ki je dejal, da je v besedilu protislovje. Po eni plati besedilo zelo strogo obsoja vojno, zlasti atomsko; po drugi strani pa dopušča obrambo proti krivičnemu napadu. Obe trditvi sta utemeljeni, kajti brez pravice do obrambe bi imelo vsako nasilje prosto pot. Toda zdi se, da ta pravica daje drugo pravico, namreč do priprave atomskega orožja. Ni mogoče v tem vzrok, da kljub splošnim željam po miru in kljub naporom mednarodnih konferenc ni nlkakega napredka In da se nadaljuje oborožitvena tekma? Koncil more odstraniti to protislovje. Možna sta dva predloga: 1. V sedanjih okoliščinah zahteva blaginja vsega človeškega rodu, da se vse države odpovedo dokončno in absolutno pravici do vojne in torej tudi vsemu, kar Je potrebno za vojno, in pri tem ohranijo samo potrebna sredstva za Jamstvo notranjega reda. 2. Samo mednarodne organizacije naj b* razpolagale z oboroženo silo, ki naj bi posredovala, da bi preprečila poskuse voj ne. Vsaki posamezni državi bi bila tako odvzeta samo pravica do vojne. Treba bi bilo premagati psihološko oviro, ki Jo predstavlja imperializem držav in pa strah, biti žrtve imperializma drugih. Odločitev pripada voditeljem narodov, toda Cerkev lahko ustvari javno mnenje. Potem Je še govoril škof GUIlhem iz Lavala v Franclji. Uporabo bomb «A», «B» in «C» — atomskih, bioloških in kemičnih — katerih učinek z nepreračunljlvlmi posledicami je uničujoč tudi za prihodnost, bi bila danes, Je dejal škof Guilhem, zločin proti boga In proti človeštvu. Zaradi tega ta uporaba ne more biti opravičena pc nobenem moralnem načelu. Razen tega, da obsodi možnost takega genocida, mora koncil tudi razpršiti zmotno mnenje, da je mogoče nranitl mir samo z vojaškim ravnotežjem in z medsebojnim strahom pred atomskim o-rožjem. Mir se oslanja predvsem na medsebojno lazumevanje in nn vzajemni dialog. NI treba obsoja ti znanstvenih raziskav tudi na pod ročju atomske energije, toda vse to delo naj bo usmerjeno v blaginjo človeštva. Vsi ljudje in ne samo voditelji narodov morejo in morajo sodelovati, da se vedno bolj zavrne uporaba Jedrskega orožja. Na koncu je škof še poudaril, da gre za to orožje ogromno bogastvo, ki se odtegne drugim področjem, kot n pr. prehrani, vzgoji, zdravstvu in na predku sploh. V začetku današnje generalne. vse človeške družine in ne za za- kongregacije pa so še razpravljali o misijonski dejavnosti Cerkve. Med drugimi govorniki je newyorški pomožni škof Sheen dejal, naj postane skrb zaradi revščine, v kateri se nahaja velik del človeštva, plod tega koncila, črnski kardinal Ru-gambwa je dejal, da se morajo materialne dobrine upravljati v korist Velika vojvodinja luksemburška Charlotte, ki ima 68 let in je 45 let bila na čelu svoje majhne države, bo v sredo odstopila. Sledil ji bo sin, ki ima 43 let sebne koristi; premagati je treba vsako obliko egoizma, tako Individualnega kot kolektivnega, tako nacionalnega kot plemenskega. Vrhovni predstojnik neke misijonske družbe Mahon iz Mili Hilla je dejal, da je bil prvi vatikanski koncil prav v času velike socialne revolucije (tu je govornik omenil Marxov «Kapital«), ni pa ta koncil dal nikaklh navodil glede socialne pravičnosti, ki naj bi se Izvajala znotraj industrializirane družbe. Danes se pa vprašanje tiče bolj socialnih razlik med narodi in državami. »Danes so proletarske države, kakor so proletarske kategorije. Na milijone računajo število tistih, ki vsako leto umrejo za lakoto in na stotisoče jih je, ki ne morejo potešiti lakote. Proletarski razredi pričakujejo, da se bo Cerkev zavzela za socialno pravičnost med državami, Sestradanim narodom, ki prosijo kruha, ne bomo odgovorili samo s shemo ali z nekaterimi paragrafi«, Zagrebški nadškof Seper Je omenil, da besedilo ne omenja političnih emigrantov m ne emigrantov zaradi ekonomskih vzrokov. Problem teh pa Je renogo hujši. Noben vzrok plemena ail kulture ne bi smel ljudi ovirati, da ne bi lahko iskali možnosti ž.vljenja v deželah, kjer take možnosti obstajajo. Papež bo odpotoval v Bombay na mednarodni evharistični kongres z letalom «Boelng 707» družbe Air Indla. Odhod bo z. decembra zjutraj za direktni polet Rlm-Bombay. Polet bo trajal sedem ur in pol. Polet nazaj bo verjetno 4. decembra s odhodom iz Bombaya prav tako zjutraj. Avtomobil, s katerimi se bo papež prevažal, pa Je že odpotoval lz Benetk z neko ladjo, s katero Antonio Gramsci pravi v nekem pismu, da pozna človeška družba od pamtiveka tri ustanove, ki imajo vsaka svoj poseben ustroj, svoj red in svojo logiko: cerkev, vojsko in ječo. Mirne duše bi mogel dodati če četrto: birokracijo z vsemi njenimi izrastki. (V italijanščini nima «la burocrazia» nujno pejorativne oznake in pomeni preprosto: uradništvo, uradniško kasto.) Ambrogiju se je v njegovi komediji «Birozavri» (naslov je duhovit) pripetila v gradnji neverjetna smola. Namesto da bi bil gledalcem že koj spočetka odkril, da urad ministrstva, v katerem se ta dvodejanka dogaja, že 10 let ne obstaja in da živi samo še zavoljo inertnosti uradniškega aparata, nam razkrije avtor ta bistveni element šele sredi drugega, to je zadnjega dejanja, ki pomeni sicer presenečenje, ki pa le pride prepozno. Kajti vse do tedaj je potek uradniškega dne, z izjemo Massarove ironično mišljene smrti zaradi infarkta, ki ga povzroči kašelj, ki ga sproži prah nekega starega in nepotrebnega fascikla, malone normalen, če ga gledaš s humorističnimi očmi. Predstavljam si salve smeha, ki bi jih izzvala pri občinstvu zavest, da urada, v katerem načelnik dr. Alta-mura s sveto resnobnostjo zapisuje petminutne zamude uslužbencev, ki se spet med seboj grizejo zaradi napredovanja in uradniške kariere, sploh ni, da je samo še senca. Saj nam naslov «bi-rozavri» postane prav razumljiv šele tedaj, ko izvemo, da je ta urad zgolj predpotopni ostanek, , . , , ki je bil že zdavnaj brisan iz ob- peljejo priprave italijanske televi- Cestca imh m da je zatorej v$e zije za snemanje. Skupina predstavnikov krščanskih cerkva v Indiji je poslala interkon-fesionalnemu odboru, ki ga je pred leti ustanovil kardinal Graclas, pismo, v katerem Izraža zadovoljstvo kristjanov nek&toličanov Indije ob prihodu papeža. Pismo so podpisali poglavarji anglikanske, metodistične in sirske pravoslavne cerkve. Obisk strokovnjakov Michelangelu* na« GENOA, 9. - Kakih 100 arhitektov, inženirjev in industrijcev, ki so prišli v Genovo ket gostje «RIV-Pirelli«, si je ogledalo transatlantik ((Leonardo da Vinci« plovne družbe «Ital!a». Obisk je ime! poseben strokovni značaj, saj je dobršen del materiala na ladji prav lz «RIV-Pt-relli«. Goste so sprejeli generalni ravnatelj družbe «Italia» dr. Giuseppe Ali, komandant transatlantska višji kapitan Mario Crepaz, centralni ravnatelj ing. Vernareccl ter drugi voditelji plovne družbe. Skupina sl je v spremstvu ing. Bertolona, predsednika družbe ((Laminati Pl-relli RIV«, ter generalnega ravnatelja ing. Zancana ogledala tudi ladjedelnice Ansaldo v Genova-Sestrl ter se ustavila tudi na palubi ((Michelangela«, superatlantlka družbe (dtalia«, ki bo pričel svoja potovanja prihodnjo pomlad. iiiiHiiiiiiiMiiiiifiiiiiimiiiiHiiimiiHiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiittiiiiiiiittmtiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii Spet v Turčiji huda nesreča ISTANBUL, 9. — Tovornjak, na katerem se je peljalo 45 kmečkih delavcev, se je zvrnil v neki prepad blizu Vana v vzhodni Turčiji. Pri nesreči je izgubilo življenje 25 oseb, nadaljnjih 15 pa Je ranjenih. PIRACICABA, 9. — Izpod ruševin stolpnice, ki se je zrušila pretekli petek, so doslej potegnili že 38 trupel. Boje se, da Je pod ruševinami še 20 mrtvih. Bo Egipčan dobil ženo v steklenici? ALEKSANDRIJA (Egipt), 9. — Stara navada brodolomcev, ki so po navadi prosili za pomoč s pismi v steklenicah, ki so Jih vrgli v morje, se je razširila tudi na razne šale ali tudi poskuse. Včasih je temu ali onemu prinesla tudi srečo. V našem konkretnem primeru Je možno, da rodi srečen zakon. Na vsak način je doklej privedel v tem primeru do prvih stikov med mladim E-gipčanom in še neznanim milanskim dekletom. Ko se je mladi meščan egiptovskega mesta kopal v nekem mestnem kopališču, je našel plavajočo steklenico, v kateri je bil listek z naslednjim besedilom: «Tistega, ki bo našel to steklenico, vabim, naj pride k meni na obisk za nekaj dni in na moje stroške.« Poleg tega je bil tudi Iz protesta ne bodo volili LOCRI (Regglo Calabrla), 9. — Volilci vasi Cipparello, Rosa in Bl-vlero so sklenili, da se ne bodo udeležil' volitev 22. novembra. Na ta način hočejo protestirati, ker Jim niso napravili ceste, vodovoda in šole. Gre za 128 volilcev, ki so poslali volilne izkaze predsedstvu vlade skupaj s pismom, v katerem pojasnjujejo vzroke svojega protesta. V vednost so poslali prepise pisem tudi prefektu v Reggio Calabrla ter ministru za Javna dela. Tudi v nekaterih vaseh neke občine 28 km od Salerna so volilci sprejeli volilne izkaze, potem pa so Jih po pošti poslali prefekturi v Salernu. Deloma pa so jih izročili — predvsem volivke — župniku. Tudi v tem primeru gre za protest, ker niso bila napravljena neka Javna dela, ki so bila obljubljena že za prejšnje volitve. kar počno ti brižni uradniki že polnih deset let, čisto navadna bedastoča brez najmanjšega smisla. Zabavno je tudi vedeti, da Ambrogijev domislek ni niti iz trte izvit: o nekaterih podobnih. primerih je poročalo v zadnjih letih italijansko časopisje. Režiral je dolgoletni režiser Slovenskega gledališča v Trstu Jože Babič. Ce upoštevamo, da je delal povečini z zanj novimi igralci, mu moramo priznati, da je ustvaril vendarle harmonično predstavo, ki je bila za njegov režiserski temperament celo proti pričakovanju umirjena. Mislim, da bi nekaj njegove nekdanje drznosti in bizarne domiselnosti predstavi ne škodovalo. Načelnika oddelka dr. Altamu-ro je prikazal po zunanjosti in po karakterju v impozantno izklesanem liku Jurij Souček. Vsestransko izrazito izdelan je bil tudi Fisichella Branka Miklavca. Svetnika Massaro, ki edini ne jemlje svojega uradovanja zares, je upodobil Janez Albreht prav razgibano. V nasprotju z Massaro je Martini zaverovan v važnost svojega početja; njegovo karakterizacijo je prav dobro pogodil Polde Bibič. Mladega računovodja Terenzija, reprezentanta sodobne športne mladine, ki bi rad predvsem čim bolje zaslužil, je temperamentno poustvaril Danilo Benedičič. Stane Cesnik je posrečeno tipiziral slugo urada. Rudi Kosmač je v kratkem nastopu učinkovito odigral za ugotavljanje točen naslov. Pismo je napisalo neko milansko dekle. Egiptovski časopisi, ki poročajo o tem, ne povedo, kdo je ženska, ki Je poslala to zanimivo in ne vsakdanje vabilo. Povedo pa, da je vabilo v steklenici prejel mladi E-gipčan Favzi Sabat, ki bi se rad kaj takoj odpravil na pot v Milan, vendar mu tega ne dopuščajo gospodarske razmere, z druge strani pa še nima potnega lista. Za sedaj se Je Favzi Sabat o-rnejil na to, da je neznani Mi-lančanki pisal pismo. Mladi E-gipčan računa, da gre za lepo milansko dekle. V tem smislu je tudi Izjavil: «Sreča se ml Je nasmehnila in ne smem Je Izpustiti iz rok.# Skrivnostna smrt dveh dečkov LEGNANO, 9. — Brata Vito in ni mogel napraviti drugega, kot da Obdukcijo bodo opravili jutri LONDON, 9. — Davi so gangsterji izropali neko skladišče ter odpeljali tovornjak, naložen s steklenicami viskija, ki ga je šofer pustil na periferiji Londona. Odpeljali so 1250 zabojev viskija za 30.000 šter-lingov (50-55 milijonov lir). smrti svetnika Massare nekompetentnega zdravnika. Načelnika personala je v dobri karakterizaciji lastne vzvišene važnosti se zavedajočega funkcionarja podal Andrej Kurent. Načelnikovega tajnika je skoraj v povsem nemi igri ostro tipiziral Vinko Podgoršek. Štefka Drolčeva je ustvarila šarmanten lik mlade strojepiske, ki se pripravlja na «veliki skok» tz zaprašenega urada k televiziji m morda celo k filmu. Vida Levstikova je skrbno in življenjsko verno izdelala služabnico Ilarijo. Živahno dekle iz okrepčevalnice je dobro podala Mihaela Novakova. Funkcionarko, ki nastopi žal šele ob koncu, ki je nekoliko razvlečen (kaj, ko bi jo bil avtor prikazal že na začetku igre, da bi v dvogovoru s komerkoli razkrilo-neeksistentnost tega urada?), 7e dinamično in živo odigrala Angelca Hlebcetova. Scena ing. arh-Viktorja Molke je podala iznajdljivo rešitev dveh prizorišč hkrati. Tudi kostumi Anje Dolenčeve so dobro ustrezali. Humoristični prikaz pojava birokracije, ki je, kot kaže, vsesplošen in neiztrebljiv, je ogrel občinstvo šele tedaj, ko se razkrije, da urada, tega sveta v malem, pravzaprav že deset let m več, da je izbrisan s papirja, čeprav nemoteno funkcionira. Izvajalci in navzoči avtor so želi dovolj toplo priznanje. VLADIMIR BARTOL Wankowicz obsojen VARŠAVA, 9. — Poljski pisatelj Melchior Wankowicz je bil dane^ v Varšavi obsojen na tri leta z® pora, ker je razširjal sramotilo informacije o poljski ljudski te publiki. Pisatelj ima 72 let in J ameriški državljan. Zaradi jul J ske amnestije bo Wankowicz v 1 poru ie poidrugo leto. Po zakon pa ima obsojenec pravico do P* živa, ki ga mora vložiti v tr tednih; za ta čas pa je na začas svobodi, V Benetkah pripravljajo pomerttbno razstavo Ravnateljstvo za umetnost v beneški občini pripravlja za to 1966 razstavo Francesca Antonia Guardi. Razstava bo posvečena stavnemu zgodovinarja beneške umetnosti Giuseppej Fioccu za njegovo 80-letnico. pan ing. Giovanni Favretto sca, predsednik razstave, J®. menoval dva mednarodna °® ra, tehničnega in posvetovalne ga. Predsednik tehničnega °a . ra je prof. Mario De Biast, bomik za umetnost pri ben občini, člani pa so: Bettini z u verze v Padovi, Byan Scftou) _ Londona, De Logu. Fiocco, riacher, Moschini, Paccanint, rocco, Pignatti, Valcanover, vec in Zampetti iz Benetk, Mor iz Milana, Pallucchini iz Pad0’ Watson iz Londona V drugem odboru pa so Bazin iz Par ' Bettagno iz Benetk, DavtesrJnr. Londona, Longhi iz Firenc, N vežan Sinding Larsen, Baza tz Moskve, Manning iz stocKL,nl, ma. Ragghianti iz Piše in w ,1 ker iz V/ashingtona. Ravna razstave bo prof. Pietro Zampen'- Umri Nobelov nagrajenec STOCKHOLM, 9. - Prof- Hans von Euler-Cheplin, nobelpv grajenec za kemijo 1929, je raj v Stockholmu umrl v s sti 91 let. Rodil je v NembiJ-toda živel je na švedskem z l. 1897. Nobelovo na0rado ’ prejel skupaj z angleškim, stvenikom Arthurom Hardenom- Izšla je 15. številka oazor^l 64. ki je kot vse ostale pri-na in zanimiva. Dobi se v ški knjigarni v Ul. sv. F ška 20. V Argentini je umrl znani t* satelj Ezequiel Martinez *5 e Rodil se je 1895 in prejel ra literarne nagrade. Pred « bil tudi kandidat za Nobelovo nagrado. Nekaj novega si je izmislil angleški draguljar Garrurd. Novost se imenuje »božična zvezda«; dvanajst krakov je obloženih z diamanti, zraven pa spada še polmesec, ki je tudi zelo dragocen Sergio Sgarbi, stara 14 in 6 let, sta preteklo noč na skrivnosten način umrla. Davi je oče obeh otrok kmet Bruno Sgarbi vstal malo pred osmo uro ter vstopil v sobo poleg svoje sobe, kjer sta v neki zakonski postelji navadno spala dečka. Komaj pa Je vstopil Je zagledal sta rejšega sina nezavestnega poleg postelje, medtem ko Je bil drugi pod odejo, kakor da bi Se spal. Oče se spočetka niti ni zmenil za mlajšega, ker Je bil pač prepričan, da spl, 'n je takoj skušal pomagati starejše mu. Ko je videl, da ga ne more spraviti k zavesti, Je stekel po zdravnika, ki stanuje nedaleč. Zdravnik Je ugotovil, da Je Vito že mrtev. Ko I Karabinjerji so medtem zaplenili Je videl, da se tudi Sergio ne gane, | ostanke mleka in keksov, ki sta se mu Je pribitžal In ugotovil, da Ju tudi ta mrtev. Na telesih obeh bratov ni nobenih sledov kakih ran. Izključena Je tudi možnost, da bi se dečka zadušila kajti hiša nima nlkakega ogreva nja Zelo neverjetno se tudi zdi, ds bt se dečka zastrupila s pokvarjenimi živili. Zvečer rta namreč zaužila kavo z mlekom in kekse kakor tolikokrat. medtem ko sta opoldne Jedla obadva različne Jedi. Zdravnik n mogel navesti vzroka smrti in take sta trupli ostali na razpolago sodnim oblastem zf. obdukcijo. Jih včeraj zvečer ledla dečka, pa tudi nekatere Jedi, ki Jih proda jajo v oratoriju, kamor sta dečka navadno vsako nedeljo zahajala. Preiskovalci so v stanovanju Sgar-bija našli pod nekim pohištvom mrtvo podgano. Ker se zdi, da Je podgana poginila zastrpuljena, nastaja domneva, da sta se tega strupa nevedo dotaknila tudi dečka. Ugotoviti bi bilo treba, ali je bil strup posut tako, da sta Vito in Sergio lahko prišla z njim v stik, ali če sta se mogoče dotaknila i podgane. ROTTERDAM, 9 - v ju Boyrnans Van Bcuningen Rotterdamu je bila muze-v Koucraamu je auu °iv0 ,,a. razstava risb tn slik kipanja ^ rina Martnija. To je Prv! • vl0. kipar Marini razstavlja v zemstvu grafiko tn slike, i~ture aa tudi razne prebavne motnje posledica golobje kuge, odnosno okužb z bacili, ki jih najdemo v golobjih iztrebkih. Najpogostejša lokalizacija bolezni so pljuča. Pogostnost ornito-ze pa popolnoma opravičuje sistematično raziskovanje bronho-pnevmonalne infekcije. Sicar more vsak dvom odstraniti le ra- tudi hujšo okužbo pripisal le ^utrujenosti organizma. Pdtem- diografija ali laboratorijska analiza. Zato diagnoze najrazličnejših bolezni, ki smo jih navedli, ni lahka. Ptičja pnevmortija se posebno pri otrokih pogosto raz-ivj-a brez kliničnih znakov. Brez radiološkega pregleda in brez laboratorijskih analiz bo zdravnik s težavo ugotovil bolezen in bo preutrujeni takem moremo trditi, da je ta golobja “kuga v splošnem mnogo bolj razširjena, kot se nam zdi. Nihče se ne zaveda, koliko podaljšanih grip, suhih kašljev, noči' brez spanja, velike utirjenosti, itd., bi morali pripisati prav * femu golobjemu virusu. Reš je, da ta bolezen, po navadi, kar samp od sebe izgine že čez šest tednov ali dva meseca, toda zna človeka umoriti tudi 50 let po infekeiji. Kako se zdravstveni krogi te. ga problema lotevajo? Ponekod ga zanemarjajo, ponekod čistijo trge jn palače, kar pa velja bolj estetskim vidikom kot pa zdravju meščšnov. V Parizu pa so se tega problema lotili na zelo »human« način: golobe enostavno lovijo in jih odvažajo na podeželje. V Parizu pa se vsak dan izleže v povprečju 6000 malih golobčkov, ki so prepuščeni najprej prirodni selekciji, mrazu in mačkam, toda tudi ljubezni meščanov. Ce bi hoteli Pariz povsem rešiti te nadloge, bi morali »izseliti« na podeželje kar 400.000 golobov. Toda tudi s tem bi problem ne bil še rešen. V plasteh izmečkov m odpadkov, ki bi jih pustili golobi za seboj, bi bilo še veliko klic za nove okužbe. In kar velja za Pariz, v večji ali manjši meri velja za vsa mesta, kjer je veliko golobov. dest se strinja. Potem govori naprej, prijetno s humorjem, ki mu je lasten posebno kadar govori v narečju. Bliže se pomakne k dozdevnemu občinstvu, prav na rob scene, kot da bi hotel doseči večji kontakt z njim. Razlaga o naturi, ki vleče človeka, da dela to, kar morda sicer ne bi delal. Potem se spet ustavi. Izgubil se je; no to se igralcem pripeti. «Zdaj bi, vidiš, morala govoriti glasneje,« vrže v smehu suflerki in spet ujame besedo ter nadaljuje, toda z očitnim naporom. S težavo se drži na nogah. Nenadoma se prime za prsi: «Fantje, Jože, prosim ne morem več, res ne morem, ne zameri, kmalu bom dober...« Po viseči pozor-nici stopi k prvi vrsti stolov, sede na prvega na levi strani in diha globoko, težko, z očitnim naporom. Skoraj hrope, z glavo nagnjeno malce nazaj. Režiser prekine. Svetlobo prosim... Jože Babič pristopi k Sancinu: «Modest, prosim te, pusti,glej saj vidiš, da ne moreš, ne smemo tvegati ne ti, ne mi. Razumem te, ta Ru-zante je del tebe, saj smo že govorili, Kobal je pripravljen. Kje je Kobal, zakaj ga ni tukaj. Saj sem naročil, da mora biti na generalki. Modest, poslušaj, želel bi, da bi sam uvidel; utrujen si, bolan si. Saj boš igral pri naslednjih predstavah, ko si opomoreš...« Poznam Babiča in skoraj sem se čudil njegovi mehkobi. Govoril je iz spoštovanja do igralca, ki ga je držala po-koncu le še volja, silna volja: igrati, igrati. ■ «Jože, ne, saj bom kmalu dober, prosim te. Boš videl, kmalu bom dober. Popoldne se bom naspal in zvečer bo šlo, ti jamčim, da bo šlo...« Vsem, kar nas je bilo v dvorani, pet, šest ljudi, vsem je bilo mučno, težko. Generalka se je nato nadaljevala in Modest je zbral vso svojo uporno voljo ter še dvakrat stopil na oder ob zaključku dejanj. «Na maren-dico« nas je poslal, za deset minut, kot je zapisano v vlogi. Sam pa se je vrnil za kulise, se prijel za prvo oporo, za najbližnji rekvizit in globoko lovil zrak, kot da bi ga stiskalo v pljučih in sapniku. «Saj bo šlo«, si je ponavljal, «počivat grem, topel čaj bom spil, in spet bo v redu...« Vsi, ki smo prisostvovali tej njegovi poslednji generalki, pa smo vedeli, da ni v redu, le tega nismo slutili, da je res že tako daleč z njegovim zdravjem. Morda je vedel ali slutil sam, morda pa tudi ne. Vedel je le, da mora igrati, kot da bi slutil, da bo s trenutkom, ko bo nehal igrati, nehal tudi živeti. Zdaj vemo zanesljivo, da se je na svoji poslednji generalki, prvič srečal s smrtjo. JOŽE KOREN be?n0EN <°d 21.3. do 20.4.) Ne za-tJdcJu*se docela na svojo intuicijo. kusiježuJte se raje bolj resnih dis- (od 21.4. do 20.5.) Zanimaj-Kita Za bolj drzne podvige. Sku-lJiibfuSe b°lj iskreno pogovoriti z t>vrw. osebo. IOdn?JCKA (od 21.5. do 21.6.) U- HOROSKOP -bde Jhožnosti za Uspeh neke po-ftjui,’ temelji na resnih in pre-*te ,nlb postavkah. Upoštevani bo-tov *aradi modrosti svojih nasve- svoip* (od 22.6. do 22.7.) Bodite v »Bug/jV delu natančni, ne da bi se Hitev Podrobnosti. Ne povzro-{jLnapet°sti. bjlh .(od 23-7- do 22.8.) V današ-vročanjih nepopustljivost ni priporočljiva. Ognite se nekemu sporu čustvenega značaja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ugodno Jutro za rešitev neke praktične naloge. S svojo hladnokrvnostjo se vam bo posrečilo razrešiti neko zapleteno situacijo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne odpovejte se postavljenemu cilju. Izbirajte bolj previdno svoje prijatelje. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ugoden dan za vse oblike trgovinske dejavnosti. Skušajte m ogniti nevarnosti, da bi plačevali za napake drugih. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Proučite še enkrat neko težavno nalogo. Ne pozabite obveznosti, ki Jo imate do drage osebe. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Spričo svoje pozabljivosti, utegnete imeti dokajšnje nevšečnosti. Prehodna zaskrbljenost zaradi enega od otrok. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Prenehal se bo spor, ki vas Je dolgo časa onerazpo lože val. Nastopil Je trenutek za neko čustveno Izjavo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Obstajajo najugodnejši pogoji za neko osebno pobudo. Udeležili se boste razgibane diskusije v zvezi z nekim kul- Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slovenske pesmi; U-45 Jug. orkestri in pevci; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Franco Vallisnerl; 17.20 Kubanska folklorna glasba; 17.35 Glasbeni kaleido-skop; 18.00 Italijanščina; 18.15 U-metnost; 18.30 Sodobna Ital. glasba; 19.00 Indijska klasična glasba; 19.15 Pisani balončki; nato Lahka glasba; 20.00 Šport; 20.30 Kroma-tlčna fantazija; 21.30 Slovenske novele; 21.55 Pianist Gojmir Demšar; 22.20 Jazz v današnjem svetu; 22.50 Večerne melodije. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; TOREK, 10. NOVEMBRA 1964 Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani lz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi ln plesi; 11.30 Melodije ln romance; 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne u-metnostl; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.25 Kubanska glasba; 17.45 Simf. koncert; 18.50 Elektronika v medicini; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Jac-cjues Constant: «11 generale Fede-rlco«; 22.00 Volilna tribuna. II. program 7.30 Jutranja glasba; 8.40 Aura d’Angelo; 9.00 Ital. pentagram; Straussa; 23.00 človek In sodobna poezija. Slovenija 8.05 Ansambel R. Bardorferja In kvartet Zvonček; 8.25 Nekaj melojiij; 8.55 Radijska šola; 9.25 Dolga je galerija odrskih likov, ki jih je v svojem umetniškem življenju ustvaril pokojni Modest Sancin. Na sliki vidimo še neod-igrani lik v Angela Beolca Ruzanteja delu «La Mosoheta«. g;—* -.3 Modest Sancin kot Lipe v Goldoni-Ruplovih «Primorskih zdrahah« Spomeniki izven nevarnosti UNESCO, organizacija ZN za prosveto, znanost in kulturo, je doslej zbrala nad 17 milijonov dolarjev za rešitev nekaterih najbolj dragocenih faraonskih spomenikov v Nubiji, ki jo bo zalilo umetno jezero za asuanskim jezom. Arheološko izkopavanje in geodetska dela v egiptovskem delu Nubije so praktično zaključena. Tudi v sudanski Nubiji so že preselili nekaj templjev na področju južno od Vadi Halfe, ki bo najprej poplavljeno. Modest Sancin kot Jevrem Prokič v Nušieevem »Narodnem poslancu« . Scene iz -oper; 9.45 Zvočne minia-> Glasbeni sejem; 11.00 prednosti!; 12.(K as gsAsa VS« a«*.sr?a ster Carlo Paechiori. Koper 7.15 Jutranja glasba; 11.00 Ot-troški kotiček; 11.30 Operna glasba; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13 40 Od popevke do popev- 11.00 Vesela glasba; 12.00 Danes v glasbi; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail; 16.00 Pesmi in plesi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.50 Ital. narodne pesmi; 17.45 Glasba Iz filmov; 18.35 E-notni razred; 18.50 Vaši izbranci; keiHOO Sola in življenje; H-20 20,00 Glasbena igra; 21.40 Glasba Mladinski zbor; 15.00 Za oddih ln v večeru razvedrilo; 15.45 Slov. narodne, 16.00 Glasbeni paberki; 16.35 Torkov amenak; 16.50 Skladba za -godala; 17.10 Pevci- 17.30 Glasba to fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Fred Bongusto; 19 30 Prenos iuj, 22 16 Orkester Legrand; 32.40 De Call: Serenada. III. progivm 18.30 Andriessenove variacije; 19.00 Indijska klasična glasba; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Vsakovečemi koncert: 20.30 Revija revij; 30 40 Michelangelo kot pesnik; 21.00 Skladbe Richarda ture;. 10.15 Pozor, nimaš micui.uo«., Kmetijski nasveti; 12.15 Češke narodne; 12.30 Sz koncertov ln sim fonij; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Nova pesmica; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Zabavna glasba; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Pianist A. Bertoncelj; 20.20 Radijska igra; 21.05 Serensdni večer; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Nočni koncert. Ital. televizija 8.30 Sola; 17 30 Program za naj mlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno 19.00 Dnevnik; 19.15 Slikarstvo, ki parstvo in arhitektura; 19.50 Koz mični žarki; 20.15 športne vesti 20.30 Dnevnik; 21.00 TV priredba; 22.00 volilna tribuna, ob koncu dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Donizettijeva opera «Lucia dl Lammer-moor». Jug. televizija NI SPOREDA. - 1 Jr ii? V Millerjevem odrskem delu »Smrt trgovskega potnika« je Modest Sancin upodobil WiUyja Lomana m ■ .i. t »j? i >:); i--!!'1; * V Kreftovih »Kranjskih komediantlh« je pokojnik upodobil barona Žigo Zoisa Vreme včeraj: najvišja temperatura 8.5, najnižja 4.9, ob 19. uri 7.8; zračnii tlak 1015.6 stanoviten, vlaga 67 odst,, veter severovzhodnik 27 km s sunki 67 km, nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 13.6 stopinje. Tržaški dnevn Danes, TOREK, 10. novembra Andrej Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 16.40 Dolžina dneva 9.43. Luna vzide ob 12.26 in zatone ob 21.12 Jutri, SREDA, 11 novembra i 4 Martin DANES SEJA DEŽELNEGA SVETA Na tajni seji bodo obravnavali vladni priziv proti pravilniku Na Javni seji pa bodo na dnevnem reda vprašanja in interpelacije svetovalcev Danes ob 10. uri se bo zopet sestal deželni svet, ki ga je sklical predsednik de Rinaldini. Prvi del dnevnega reda, to je vprašanja in interpelacije, bodo obravnavali na javni seji. Vprašanje priziva splošnega državnega pravobranilstva proti nekaterim členom notranjega pravilnika deželnega sveta pa bodo obravnavali na tajni seji. Na podlagi člena 46 statuta pritiče deželnemu odboru, da sklepa o prizivih, tožbah in podobnem, toda predsednik deželnega odbora Berzanti je smatral za potrebno, da zve v tem primeru za mnenje deželnega sveta, saj gre za stvar, ki se neposredno tiče njegovega delovanja. Na današnji seji bo torej svet izrekel svoje mnenje, nakar se bo sestal odbor, ki bo sklenil, kakšno formalno stališče bo zavzela dežela, če bo dežela, kot se upravičeno pričakuje, sklenila, da ne pristane na priziv, bodo imenovali kolegij branilcev, sestavljen iz odvetnikov in juristov, ki bo zastopal deželo pred ustavnim sodiščem. Odbor za pravilnik deželnega sveta, ki se je sestal pred nekaj dnevi, je že priporočil takšno ravnanje. Kot smo že pisali, se je državno pravobranilstvo v imenu vlade pritožilo na ustavno sodišče proti členom 4, 10, 23 in 49 notranjega pravilnika deželnega sveta. V pričakovanju današnje seje deželnega sveta so se včeraj sestali v prostorih PSDI deželni socialdemokratski tajnik Giorgio Cesare, podpredsednik deželnega odbora Giuseppe Dulci in podpredsednik deželnega sveta odv. Cesare Devetag. Na sestanku so se domenili o stališču do vprašanj, ki so na dnevnem redu seje, ter proučili delovanje dežele tudi v zvezi z nalogami, ki jih bodo na podlagi člena 1 statuta poverili krajevnim ustanovam, pokrajinam in občinam. Predstavniki PS Dl so sklenili, da bodo posredovali pri vladi, da bi se začelo financiranje dežele z letošnjim majem. Med svečanostjo otvoritve je predsednik Delavskih zadrug Stopper med drugim zagotovil, da bo uprava zadrug že v prvih dneh decembra odprla novo samopostrežno trgovino v naselju Sv. Sergija. Novi Super-Coop bo opremljen tudi z oddelkom za prodajo vnaprej pripravljenega mesa. Stopper se je potem priporočil in zaprosil za sodelovanje vseh članov in prebivalstva, da pomaga koristni pobudi Delavskih zadrug pri modernizaciji in odpiranju novih samopostrežnih trgovin z namenom, da ohrani na tržišču široke potrošnje sprejemljive cene za velik krog potrošnikov. Zborovanje kandidatov in aktivistov Slov. skupnosti V nedeljo dopoldne je bilo v Trstu zborovanje kandidatov aktivi- stov in podpornikov Slovenske skupnosti. Zborovanje je vodil bivši na-brežinski župan Josip Terčon. Na sporedu so bila poročila tržaškega občinskega svetovalca dr. Simčiča, deželnega poslanca dr. Škrka ter člana sveta Slovenske skupnosti Dušana Černeta, ki so poročali o dosedanji dejavnosti Slovenske skupnosti. Nato je Drago Legiša orisal smernice za bodoče delovanje Slovenske skupnosti v okviru tržaškega pokrajinskega sveta ter občinskih svetov v okoliških občinah. Sledila je obširna debata, v katero so posegli številni udeleženci. Ob zaključku so zborovalci sprejeli resolucijo, v kateri ugotavljajo, da je lista Slovenske skupnosti na deželnih volitvah ponovno povečala število svojih glasov, kar dokazuje pravilnost njenega programa in dela. V nadaljevanju resolucije poudarjajo, da je in ostane glavni cilj Slovenske skupnosti ohranitev in okrepitev slovenstva na Tržaškem, Go l iškem, v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Nabrežina in Dolina zavrnili volilne lepake z delnim slov. besedilom V slovenske okoliške občine so poslali lepake s seznami kandidatov za volitve za ustrezna volilna okrožja tudi v slovenščini. Toda imena krajev, v katerih so se kandidati rodili, so bila v italijanščini, na primer Monrupino namesto Repentabor itd. Zaradi tega se je včeraj sestal nabrežinski občinski odbor in sklenil, da vrne slovenske lepake prefekturi z zahtevo, da se natiskajo tudi imena krajev v slovenščini. Lepake, ki so bili že nalepljeni po zidovih, pa so odstranili. Enak sklep so sprejeli tudi v Dolini in vrnili lepake z zahtevo, naj jim pošljejo takšne, ki bodo imeli popolno slovensko besedilo. Volilna zborovanja KPI: 11. Stara mitnica — Tonel, 12. Akvedot, vogal Ul. Timeus — Šema, 12.40 Rafinerija Aquila — Millo, 20. Boršt — Lovriha in Cuf-faro s predvajanjem filma «Italija s • Togliattijem«, 20. Opčine, kinodvorana Šema in Jelka Gerbec s predvajanjem filma «Italija s Togliattijem«. PSIUP: 11.30 Opčine pri tramvajski postaji — Jercog in Franco, 12.15 Trg Cagni .—Monfalcon, 15.30 Ul. Rampa — Monfalcon, 16.30 Nabrežina — Jercog. LETOS STRAST ZIMA PREZGODAJ Sunki burjepo 120km na uro temperatura komaj 5 stopinj nad ničlo Burja pokvarila anteno radijske postaje Trst A ■ Polne roke dela za gasilce Slovensko gledališče v Trstu sporoča, da odpade predstava, ki je bila napovedana za danes. llllllltllllllllllllimiilliiltimililllliiilililiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii BURJA IN MRAZ VPLIVATA TUDI NA VOLILNO KAMPANJO Italijanščina po radiu Danes bo radijska postaja Trst A začela oddajati spopolnjevalni tečaj »Italijanščine po radiu«. Vsak teden bosta na sporedu po dve lekciji, in sicer vsak torek in četrtek ob 18. uri. Za spremljanje tečaja je založniško podjetje Italijanske Radiotelevizije «ERI» izdalo poseben učbenik, ki ga je napisal avtor tečaja prof. dr. Janko Jež in je v prodaji v tržaških in goriških knjigarnah. Lekcije letošnjega spopolnjeval-nega tečaja so objavljene v II. delu učbenika. Posebej opozarjamo, da ima radijska postaja na razpolago tudi omejeno število darilnih izvodov učbenika, ki so namenjeni tistim poslušalcem, kateri bodo pravočasno sporočili, da bi se radi po-služili te ugodnosti. Zadostuje navadna dopisnica, s katero sporočite svojo željo in svoj točen naslov na RAI — Radiotelevisione Italiana, Radio Trst A, Trst, Ulica Fabio Severo št. 7. Nova samopostrežna trgovina Del. zadrug Sinoči so v Istrski ulici v bližini Trga Pestalozzi odprli 15. samopostrežno trgovino Delavskih zadrug. Stare prostore so preuredili v moderno samopostrežno trgovino v okviru programa Delavskih zadrug, da v čim krajšem času otvorijo še nadaljnjih pet samopostrežnih trgovin, predvsem v tistih krajih, kjer je čutiti pomanjkanje takih trgovin. Nedeljska volilna zborovanja predvsem v zaprtih prostorih Inž. Pečenko (PSI) o pravicah Slovencev - KPI proslavila oktobrsko revolucijo pri Sv. Jakobu - Volilni lepaki in potrdila Čeprav smo že dokaj blizu jesenskih volitev, je bila volilna nedelja dokaj mrtva, z redkimi pomembnejšimi zborovanji, slabim obiskom m splošno brezbrižnostjo. K temu je v znatni meri prispevalo slabo vreme, saj se je le malo komu ljubilo v nedeljo dopoldne na burjo in na mraz. Delno pa je tudi rezultat spremenjenih običajev, saj se ljudje pouče o političnih vprašanjih predvsem s tiskom, radiom in TV, medtem ko je klasična oblika volilnega zborovanja že skoro preživeta. V nedeljo dopoldne bi morala PSI imeti otvoritveno zborovanje v Nabrežini, vendar so ga morali zaradi slabega vremena odpovedati. Zato pa so sklicali sestanek Članov, na katerem so bili, prisotni tudi nekateri -simpatizerji. Pokrajinski tajnik Pittoni je na sestanku govoril o programu stranke za pokrajinske volitve. Inž. Pečenko, ki kandidira v nabrežinskem volilnem okrožju, pa je govoril o akcijah PSI za rešitev nekaterih pomembnih vprašanj slovenske skupnosti. Pečenko je dejal, da nekateri trde, da so tudi druge stranke izrekle zahteve v korist Slovencev in tega tudi nihče ne zanika. Vendar pa dejstva prikazujejo, da! je samo odločilna vloga PSI v levem centru omogočila, da so bila rešena nekatera važna vprašanja, ki zanimajo Slovence in katerih re. šitev so Slovenci dolga leta zaman čakali. Inž. Pečenko Je zaključil, da se namerava še naprej ukvarjati s političnim delovanjem in je zanikai razne govorice. Važnejše je bilo zborovanje PSI, na katerem je govoril sen. Giusto Tolloy, ki dobro pozna tržaška vprašanja. Ugotovil je, da obstaja za rešitev teh vprašanji nov pomemben organizem, saj Je bila iz- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuMinitiiuiiiimiMiiiiiuimiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii Danes začetek stavke delavcev lesne stroke Začasna rešitev spora v podjetju Orion - Stavka železničarjev Danes se prične nadaljnja 48 uma tveno gostilno na Kontovelu, kjer gtavka delavcev lesne industrije, ker še ni bil sklenjen sporazum o novi pogodbi, čeprav Je stara zapadla že 30. Junija. Ob 10. uri bo na sedežu sindikata v Ul. Duca d’Aosta 12 enotna skupščina stavkajočih delavcev. Stavkanja to oproščeni uslužbenci podjetij Cantrlsa, Pecas, ARI ES, Sacnavali In Ama-Arredamenti. S temi podjetij so namreč pokrajinski sindikati sklenili, pogodbo v obliki predujma na bodočo vsedržavno pogodbo. Na uradu za delo Je bil včeraj sestanek predstavnikov sindikatov kovinarjev in oodjetjg Orion. Podjetje je pristalo na to, da suspendira odpuste, sindikati pa prekinejo stavkovno borbo. O tem sklepu se bo morala še Izreči skupščina prizadetih delavcev. V nedeljo in včeraj Je bila tudi na Tržaškem stavka železničarjev z udeležbo nad 50 odstotkov. Zato je večina vlakov med urami stavke odpadlo. Ranjeni potniki avtobusa it. 25 Zaradi nenadnega zaviranja sta se včeraj zjutraj ponesrečili dve potnici, kt sta se vozili proti središču v avtobusu proge štev. 25. 35-letni Silvani Degrassijevi iz Ul. Solferino 6 so v bolnišnici nudili samo prvo pomoč 12-letno dijakinjo Attilio Bertoldovo s Furlanske ceste 410 pa so pridržali na opazovalnem oddelku, ker se pobila po rokah. Okrevala bo v 5 dneh. Šofer avtobusa Je moral nenadoma zavreti težko vozilo, da bi se izognil trčenju z nekim zasebnim avtom. Nesreča Openca Ohladitev vremena je bila skoraj usodna za 59-letnega krojača Vladimira Hrovatina z Opčin, Narodna ulica 74, ki je v nedeljo zvečer pregloboko pogledal v kozarec in potem padel pred druž- bi skoraj zmrznil. Na tleh ležečega in ranjenega so Hrovatina našli karabinjerji s postaje na Proseku ter ga odpeljali v bolnišnico. Verjetno je Hrovatin pekaj ur prej prišel iz gostilne in ker ni bil preveč trden na nogah, ga je sunek burje vrgel na tla, kjer je obležal v nezavesti. V bolnišnici so Hrovatina sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi ran in udarcev po obrazu, levi ličnici in desni nogi. vedena deželna ureditev. V tej zvezi je senator tudi dejal, da so se socialisti vedno zavzemali za posebno politiko do Trsta, ki mora temeljiti na izboljšanju odnosov in prijateljstvu z bližnjimi ter oddaljenejšimi sosedi. Ta politika je rodila dobre rezultate prav z bližnjo Jugoslavijo. Tržaška federacija KPI je v nedeljo priredila več manifestacij. Dopoldne je bilo zborovanje pri Sv. Jakobu v kinu «Ideale», na katerem je najprej govoril pokrajinski svetovalec Mario Colli, ki je orisal odgovornost KD za vse kar ni bilo opravljeno v zadnjih desetih letih. Ugotovil je, da se to ne da skriti z razstavo fotografij, ki so jo uredili na velesejmu. Nato je govoril sen. Vidali najprej o oktobrski revoluciji, zatem pa o trenutnem političnem položaju. Popoldne pa je federacija priredila na sedežu svečano razdeljevanje izkaznic in odlikovanje celic, ki so se izkazale pri nabiranju članstva. Govorila sta organizacijski tajnik Lino Crevatin in tajnik federacije prof. Paolo Šema. Oblasti nadaljujejo s tehničnimi pripravami za izvedbo volitev. Tako sta prefektura in županstvo poskrbela za izobešanje volilnih lepakov z navedbo kandidatnih list in kandidatov. Lepaki so različni, saj morajo biti v vsakem volilnem okrožju drugačni, prav tako pa so tudi različni lepaki za volitve v po. sameznih občinah. Prefektura je tudi poskrbela za tiskanje glasovnic, ki morajo biti, podobno kot volilni lepaki, različne v raznih okrožjih odnosno občinah. V soboto so v tržaški občini izvedli zadnjo revizijo volilnih seznamov in so črta. li preminulih 314 volivcev (158 moških in 156 žensk). Tako bo v tržaški občini 22. novembra 211.613 volilnih upravičencev. Precej naglo poteka tudi raznašanje volilnih potrdil na domov«’ volivcev v tržaški in v okoliških občinah. V tržaški občini so do sedaj razdelili okoli 170 tisoč volilnih potrdil in jih morajo razdeliti še približno 40 tisoč. Avtobus hudo povozil žensko Včeraj okrog poldne se je v Ul. Udine, v bližini stavbe štev. 19, dogodila huda prometna nesreča. Ko je 35-letna gospodinja Virginia Sestilli vd. Frezza iz Ul. Gozzi 9 izven prehoda za pešce neprevidno prečkala ulico, Jo je z avtobusom proge «A», prevozniškega podjetja Sergas, podrl 36-lefni Mario Rodolfo Tom« iz Ul. Foscolo 46, ki Je vozil proti Greti. Zaradi sunka je Sestillijevo vrglo nekaj metrov vstran in pri padcu se Je moč- MflkMšlllIllllllMIIIIIIIIIMUlIHIIIIIIIIHIIIIIIIIIimilllllUnilllllMIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIMIIIIIIIII V NEDELJO V UL UDINE Avto povozil žensko do smrti Nesreia se je pripetila, ko je šla cez cesto Neprevidnost pri prečkanju ceste je bila v nedeljo zjutraj u-sodna za 75-letno upokojenko Lu-cio D'Odorico vd. Brandolini s Stopnišča Lauri 16. ki je dve uri po sprejemu v bolnišnico kljub takojšnjim zdravniškim negam podlegla hudim zadobljenim poškodbam. Nesreča se Je pripetila okrog 11. ure, ko je D’Odoricova zapustila dom in se namenila po Ul. Tivamella proti glavni postaji. Ko je dospela v Ul. Udine v bližino stavbe št. 14, je med dvema parkiranima avtomobiloma stopila • pločnika, da bi prečkala ulico. Prav v tistem trenutku je s svojim fiatom 1100 TS 41410 privozil v smeri proti središču 40-letni Egidio Grego s Trga Gia-rizzole 8. Grego je nenadoma zagledal pred seboj D’Odoricovo, z vso naglico je pritisnil na pedal zavore, toda ni mu uspelo, da bi se izognil ženski in je z vso silo treščil vanjo. Zaradi močnega sunka je D’0-doricovo vrglo najprej na prednji del avtomobila, potem pa je padla na cestišče, kjer se je hudo udarila v glavo. Pri nesreči si je zlomila tudi desno piščal in mečnico ter se ranila po čelu in levem sencu. Z zasebnim avtom so ponesrečenko takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so jo nujno sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 45 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije. Toda njeno zdravstveno stanje se je vedno bolj slabšalo in okrog 13. ure je D’Odori-cova podlegla hudim poškodbam. Na kraju smrtne nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije. Od pretekle sobote zvečer do nedeljskega jutra so se vremenske prilike na Tržaškem in sploh v vsej Primorski korenito spre-menile. že v prejšnjih dneh se je sicer povprečna temperatura precej znižala, toda prav omenjene noči je občutno padla. Medtem ko so še pred kratkim zabeležili skoraj 15 stopinj nad ničlo, je predvčerajšnjim temperatura padla na borih 9 stopinj. Potem pa se je padec še stopnjeval ter je v določenem trenutku dosegel komaj 5 stopinj nad ničlo. Medtem ko deževno vreme ne predstavlja za novembrske prilike neke posebne izjeme, pa je silovita burja, ki se je pojavila ponoči med soboto in nedeljo, res nekaj nenavadnega. Morda je minilo že 40 let. odkar niso v novembru zabeležili sunkov burje, ki bi nihali okoli 40 km na uro. V Trstu je predvčerajšnjim ponoči burja pihala s sunki od 110 do 120 km. Ta hitrost je razmeroma zelo visoka ter je tudi povzročila številne okvare na poslopjih, lomila drevje ter še posebej pokvarila anteno radijske postaje Trst A, ki včeraj zaradi poškodb ni mogla delovati. Silovit sunek burje je namreč odtrgal celotno anteno, ki je postavljena med ostalima dvema oddajnikoma. Včeraj popoldan so tehniki neutrudno delali, da bi popravili okvaro ter je upati, da bo postaja začela že danes z normalno oddajo. Za časa okvare je slovenska postaja Trst A oddajala preko go-riškega oddajnika na ultrakratke valove. Kot smo že dejali, ne predstavlja deževno vreme za mesec november neke posebne izjeme. Vendar pa je nebo, ki je bilo pokrito s težkimi temnosivimi oblaki, močno vplivalo na celotni potek neurja. K sreči niso v Trstu zabeležili večjih nezgod ali nesreč. Ladje, ki so v pristanišču, so morali seveda čvrsteje privezati ob pomole. Delo na njih pa ni počivalo ter so ga delavci opravljali kot navadno. Gasilci so imeli seveda dela čez glavo, že predvčerajšnjim so jih klicali od vsepovsod. Med drugim so že v zgodnjih jutranjih urah morali pričvrstiti na velesejmskem področju pri Montebellu nekaj pločevin ki jih je veter omajal. Potem so obdrzeli k Sv. Alojziju, kjer je prečnila nevarnost, da padejo na tla deske z nekega gradbenega odra. V prvih popoldanskih urah so imeli opravka z raznimi okni v nekem poslopju v Ul. Tarabocchia, ki jih je burja skoraj popolnoma razbila. Okoli 18. ure pa so prišli v Ul. Broletto, kjer je bila nevarnost, da se zruši na cesto velik kot zunanjega dela neke strehe. Tudi včeraj so gasilci delali s polno paro. K sreči ni bilo hujših nesreč. Med drugim so imeli opravka v Ul. Bono-mea z nekim manjšim požarom. Sledila je potem intervencija v Ul. Tor S. Piero, kjer se je vnel neki električni motor. V nekem drugem poslopju se je vnela neka peč na petrolej. Sledil je nato še poseg pri neki hiši v Ul. Margherita, kjer je obstajala nevarnost, da pade na cesto omet. Podoben je bil tudi primer pri neki hiši v Ul. Paduina. Včeraj zjutraj se je hitrost burje nekoliko zmanjšala, toda se še ni popolnoma polegla. Ni izključeno, da ne bi neurje trajalo še nekaj časa. Neurje je zajelo vso Primorsko. Snežilo je od Senožeč tja do Ljubljane. Snežna odeja je zlasti debela med Postojno in Vrhniko. Sneg je pobelil tudi vrhove v bližini Trsta, kot n. pr. Slavnik. Sploh je snežilo povsod iznad 800 V NEDELJO POPOLDNI POD NAPOLEONSKO CESTO Mladeniča odkrila razpadajoče truplo Kasneje so ugotovili, da gre za 62-letnega Nikolaja Vižintina, ki je napravil v duševni zmedenosti samomor no udarila v glavo ter si verjetno prebila lobanjo, zlomila si je leva rebra in krvavela iz desnega ušesa. Poresrečenko so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so jo v hudem zdravstvenem stanju nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s strogo pridržano prognozo. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti prometne policije. Po trčenju vespe v avto ranjen tudi karabinjer Včeraj okrog 12.30 Je na vogalu Ul. d’Alviano in Ul. Sv. Marka prišlo do trčenja med vespo TS 28435, ki jo je vozil 55-letni mehanik Guido Roiz iz Ul. Sterpeto 6 in fiatom 600 TS 69826, ki ga je vozil 42-letni Antonio Grio iz Ul. Baiamontl 42. Pri nesreči se je Roiz hudo pobil in ranil, zlomil si je levo ključnico, piščal in mečnico ter se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti od 40 do 50 dni. Dvajset minut pozneje so prepeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na ortopedski oddelek 29-let-nega karabinjerja Eduarda Ambro-sina s postaje v Ul. Hermet. Am-brosina je z avtom TS 37924 od zadaj podrl 20-letni Boris Salvi iz Ul. Canova 13, ki je privozil mimo, ko je Ambrosino opravljal razne meritve in izpolnjeval zapisnik nesreče, v katero sta bila zapletena Roiz in Grio. Nesrečni karabinjer, ki je postal žrtev nesreče pri izpolnjevanju svoje dolžnosti, se bo moral zdraviti od 8 do 20 dni, ker se je pobil po spodnji strani hrbta in si verjetno zlomil trtico. Ranil se je tudi po levem kolenu. m nadmorske višine. Temperatura je oadla povsod, v Trbižu so zabeležili 1 stopnjo, pod ničlo, v Čedadu 2 stopinji nad ničlo. V zvezi s tem nenadnim preobratom vremenskih prilik smo se obrnili na tržaški pomorski inštitut za pojasnila. Prof. Polli, ki je podravnatelj inštituta, nam je izjavil, da predstavlja sedanje neurje res neko izjemo, a da je pričakovati, da se bo vdor hladnega zraka ob' spremljavi dežja in burje, v prihodnjih dneh ublažil. U-pati je, da se bo v prihodnjih dneh vreme izboljšalo ter da bomo doživeli v tem mesecu še nekaj lepih in sončnih dni. Iz Ljubljane poročajo, da je na letališču Brniku 8 cm snega. Temperatura je padla povsod in znaša na Triglavu 8 pod ničlo. Na višjih hribih je padlo 10 cm snega. Snežilo je tudi na Učki in na drugih hribih ob Kvarnem. Cesta Reka-Zagreb je zaprta v Gorskem Kotaru, kjer so zameti dosegli 1 meter višine. Razna obvestila MLADINSKA INICIATIVA, sporo, ča vsem svojim članom, da bo v sredo 11. novembra ob 20.30 v Ul. Gcppa 9 seja glavnega odbora. SPDT priredi 15. novembra izlet skozi Rakovo dolino K Cerkniškemu jezeru m v Bistro pri Vrhniki z o-gledom bistriškega gr-cu. v katerem je nastanjen gozdarski In tehnični muzej. Prosvetno društvo (Ivan Cankar« priredi 8 decembra izlet v Bohinj in na Vogel (1923 m). Vpisnina 18G0 lir. Vpisovanje vsak dan v društvenih prostorih. Ul. Montecchi 6 od 19. do 20. ure. Mali oglasi PODI m pokrivala ta pode, preproge in sintetične preproge za hodnike iz plastike, gume, Moquette In Me-raklon Beneške zavese ttende vene-z.ane) po men, zastori. Cinz lava-tex, prevleke iz plastike A H. P. ITALPLAST — Trg Ospedale št- C Tel. »5-918. DOBITE različne štedilnike n? -va in premog, na plin m elektriko, različne peči, trajno goreče in na kerosen, pralne stroje in hladilnike znamke REX in 1NDES1T. Plačilo po dogovoru, tudi na obroke PRI CARLU BRUSINl, Trst. Ul. C. Bat-tisti št 28. Tel. 29841. PRILOŽNOSTI: • tovorniki OM — FIAT — prikolica Vibertl, Adige srednje in velike nosilnosti, prevrg-1 ji vi, ohišja, nakladalci gramoza, mehanične rabljene zajemalke — takoj. Obrniti se na Rossi Guido, Udine — tel. 60888. PRI MAGAZZ1NU FELICE — Trst, Ulica Carducct 41. DOBITE: ženske, moške In otroške dežne plašče, bunde, blače. Jopiče tn srajce najboljših vrst in znamk po najolžjlh cenah. AVTOMOBILE nove takojšnja izročitev FORD TAUNUS 17M 1500 CON-SUL CORTINA. HILLMAN SUPER MINX . HILLMAN IMP 875 c.c. Naročila in tako šnja izročitev BIAN CHINE. Prodaja tudi na obroke, U-lica Geppa št 12. Z motornim kolesom v avto Včeraj popoldne se je na cesti med Žavljami in Domjom dogodila huda prometna nesreča, katere žrtev Je postal 48-letni mehanik Fabiano Carossi iz Doline-La-kotišče 40. Carossi se je proti Zavijam vozil na svojem motornem kolesu, na križišču pri km 7 + 100 pa je trčil fiat 1200 TS 36965, ki ga je v smeri proti središču vozil 27-letni Danilo Bertocchi iz Milj, Ul. Fontanella 28. Zaradi trčenja se je Carossi prevrnil z motorja in se pri padcu močno udaril v glavo ter si verjetno prebil lobanjo, ranil se je tudi po nosu. Z zasebnim avtom so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Nazionale 15.30 «La conquista del VVest« Henry Fonda, Carroii Baker. Uregory Pečk. '1 ecnnicolor. Arcobaieuo 16.00 «Nick Carter non perdona« Eddie Constantine. Ezcelsior 16.00 «La mia signora« Alberto Sordi, Silvana Manganu. Fenice 16.00 «11 magnifico avventu-riero« Technicotor. Francoise Fabian, Claudia Mori. Grattacieio lb.oO «Jerry 8 3/4» Jerry Levvis. lechnicolor. Alabaraa 16.30 »Edgar Wallace a Scotland Yard». Ftlodrammatico 16.30 «11 silenzio« — Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «Per un pugno di dol-lan«. Cristallo 16.30 «A Ovest del Montana« Technicolor. Capltol 16.30 »Capitan Nevvman« — lechnicolor. Gregory Pečk, Tony Curtis Angie Dickinson. Garibaldi 16.30 «1 disperati della glo-ria« Kurd Jurgens, Folco Lulli. Impero 15.00 18.00 21.00 «11 cardina-le«. Vittorio Veneto 16.00 «Giorni caldi a Palm Springs« lechnicolor. Troy Donanhue. Moderno 16.00 Derio Pino in Grazia Cori v reviji; »Festival«. Na platnu «Tra due donne« Raf Vallone. Astra 16.30 «1 tamburi d’Africa», Astoria 16.30 «11 diavolo alle 4» — Technicolor. Frank Sinatra. Abbazia 16.00 «L’uomo senza paura« Technicolor. Kirk Douglas. Ideale 16.00 «La frustata« Technicolor. Richard VVldmark, Donna Re-> ed. tržaškega novinarja o temi: SLOVENSKI KLUB vljudno vabi na torkov večer, ki bo danes s predavanjem dopisnika «Dela » Draga Kosmrlja «ALZIR> Začetek ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Gledališča VERDI Drevi ob 21. uri za red C v parterju in' ložah ter za red A na galerijah zadnji nastop baleta milanske Scale. TEATRO STABILE V Avditoriju drevi ob 21. uri za red E «Pomorska bilka« Reinharda Goeringa. Izvaja Teatro stabile iz Bologne. Rezervacija in prodaja vstopnic v Galeriji Protti. Cene; parter 1500 lir, balkon 300 lir. PD »SLAVKO ŠKAMPERLE« priredi 13. nov. t. 1. ob 20. uri v svojih prostorih PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI » .GORENJSKA V SLIKAH IN GLASBI Predavali bodo člani turističnega društva iz Begunj. — Prosimo točnost! Razstave Prof Avgust Černigoj ima razstavo slik v baru-galeriji Alcione. Haz-stava bo odprta do četrtka 12. U“- SOŽALJE Ob smrti nepozabnega umetnika, gledališkega igralca Modesta Sancina izražajo svoje iskreno sožalja hudo prizadeti družini: Prosvetno društvo Skedenj. Prosvetno društvo Slavko Škamperle. Upravni odbor in učiteljski zbor. Glasbena Matica ob smrti svojega člana in samoupravitelja. TRŽAŠKA FEDERACIJA SOCIALISTIČNE STRANKE ITALIJE javlja žalostno vest, da je nenadoma preminil njen član SANCIN MODEST slovenski kulturni delavec 9 član Slovenskega gledališča v Trstu Trst, 10.XI.1964. POKRAJINSKI ODBOR Dva mladeniča sta v nedeljo po-poldne v starem proseškem kamnolomu pod Napoleonsko cesto v bližini Vejne zagledala razpadajoče truplo moškega brez glave. O pretresljivi najdbi sta takoj obvestila karabinjerje s postaje na Proseku. Mladeniča sta v nedeljo popoldne šla na izlet in prispela na rob 20 metrov globokega previsa, nad katerim je speljana cesta. Tam sta se ustavila in razpravljala o teža- vah hribolazcev, ko se znajdejo na previsih. Nenadoma je eden od njiju na majhni polici v globini, skrito za grmovjem zagledal temno gmoto. Oba sta se pomaknila in ko sta bolj pazljivo pogledala, sta ugotovila, da leži tam truplo, v bližini pa Je stal klobuk in dežnik. Mladeniča sta stekla na Prosek ln obvestila karabinjerje. Ti so takoj prihiteli na Napoleonsko cesto, sami pa niso mogli ničesar opraviti, zato so poklicali na pomoč gasilce. S pomočjo lestve iz vrvi so se gasilci spustili po previsu v globino kamnoloma in prevzeli nesrečnikove razpadajoče ostanke. Na prvi pogled se je zdelo, da je truplo brez glave ležalo tam že več mesecev, v obleki, ki Je še pokrivala ostanke, pa karabinjerji pri prvem pregledu niso našli nobenega dokumenta. Medtem je na Prosek prihitel tudi Namestnik republiškega prokuratorja dr. Tavella, ki Je izdal dovoljenje za prevoz truTjla v mrtvašnico glavne bolnišnice. Sele včeraj zjutraj so neznanca Identificirali. Gre za 62-letnega u-pokojenca Ntcoloja Vislntina la Ul. Morerl 86, ki Je izginil z doma pred približno dvema mesecema. Visintinovi sorodniki so tudi povedali, da je bil pokojnik živčno bolan Ni izključeno, da je že tedaj, ko Je izginil z doma, odšel narav- nost na Napoleonsko cesto in se sam vrgel v prepad. Včeraj zjutraj je sodni zdravnik obduciral truplo in ugotovil, da se je nesrečnik sam odločil za usodni korak. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 8. ln 9. novembra 1964 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 13 oseb UMRLI SO: 28-letnl Antonio Ferrara, 67-letni Carlo Franza, 59-letni Emilio Mari, 71-letni Francesco Mar chi, 76-letna Arvna Romani por. Bon 74-letna Francesca Krumpester por Lachi, 71-letni Antonio Fragiacomo 70-letna Margherita Zorzetlch por Cernovich, 78-letni Glovanni Mart nuzzl, 77-letna Amalla Dollak por Budin, 76-letnl Antonio Grio, 84-let-ni Oreste Estorl, 75-letna Lucia D’0-dorico por. Brandolini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (». II. — 18. II.) Ali« Salute, Ul. Glulla 1; Benus-si, Ul. Cavana 11; Picclola, Ul. O-rianl 2; Vernarl, Trg Valmaura 10; D’Ambrosl, Ul. Zoruttl 19-c; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasi-nl, Trg Liberti 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN <». II. — 15. II.) D’Ambrosl, Ul Zoruttl 19-c; Croce Verde, Ul. Settelnilane 39; Ra-vaslnl, Trg Libertš 6; Testa d’oro. Ul. Mazzini 43. Potrti sporočamo, da poslovil se je v nedeljo zvečer za vedno od nas MODEST SANCIN gledališki igralec Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 12. t. m, LELJA, žena; NASTO, S4MO, IGOR, STOJAN, sinovi, MINKA rUNCUH, tašča Trst, Vipava, Pariz, 9. novembra 1964. S pozornice življenja se je za vedno umaknil MODEST SANCIN slovenski gledališki umetnik Njegov veliki lik — kot človeka in kot umetnika — nam bo ostal v neizbrisnem spominu. Pokopali ga bomo v četrtek, 12. t. m. (točna ura bo že objavljena). SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Trst, 9. novembra 1964. Z OBISKA BEOGRAJSKIH GLASBENIKOV OB ZAHVALNI NEDELJI NE GORIŠKEM Demonstracija Štandrežcev po Korzu proti uveljavitvi zakona o razlastitvi S traktorji, na katerih so bili protestni napisi, so se peljali po mestu do Travnika ■ Tudi Podturenci so protestirali • Razdelitev nagrad perutninarjem Glasbena Matica je priredila Preteklo soboto v svojih prosto-, nh družaben sprejem ob priliki gostovanja skupine študentov Mu-ricke Akademije iz Beograda, ki 80 nastopili v okviru izmenjave J?jed tukajšnjim konservatorijem martini in beograjskim glasbenim otenejem. Med prisotnimi so bili poleg Beograjčanov, študentov 'n Profesoriev — tudi zastopniki tiska, tukajšnjih italijanskih glasbenih krogov in vrsta javnih kulturnih in prosvetnih delavcev ter zastopnik jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu. Razvil se je prisrčen razgovor, med katerim so bila izmenjana številna vprašanja o glasbeni dejavnosti zlasti o problematiki glasbene pedagbgije. Profesorji Glasbene Matice in njihovi stanovski tova- riši iz Beograda, so obnovili spomin na svoje prvo srečanje v Beogradu, s katerim se je pričela tako pomembna izmenjava med tržaškimi glasbeniki obeh' narodnosti in glasbeniki v Jugoslaviji. Na sliki: skladatelj Mihovil Logar (desno), poleg njega pa rav-naetlj tržaškega konservatorija Orazio Fiume v prostorih konservatorija. profesorjev *"iiiiiii„„|||||MI|,|i|||IIIM||I||,||I, 1111,11,11,1, HimnininimuHiiMiguniuiil iim iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuimii im m lili 1,111111,11, H.. j , > i.: i 1 > r. H'TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V" j H Gradbeni podjetnik oproščen obtožbe nenamernega umora Obsodili pa so ga na 50.000 Ur denarne kazni zaradi prekrškov predpisov o zaščiti delavcev - Obsojena Angleža, ki sta kradla v nabrežinski cerkvi Včeraj se je pred kazenskim soaučem (predsednik Rossi, tožile Corsi, zapisnikar De Padli, o-•famba Antonini) ■ zaključila ob-ravnava proti ini. Aureliu Brus-*-h*> ki je bil obtožen, da je ne-ameino povzročil smrt 44-letne-S? 7-idarja Pietra Carlija s Fur-‘anske ceste 50. . Gre za nesrečo na delu v bli-glavne ribarnice, o kateri mo poročali že konec letošnjega Pnla. Carli, ki je bil zidar po Poklicu; je delal pri Brussijevem V Vu nem Podjetju, ki je imelo , februarju lani v zakupu grid-ena dela za zgraditev pomola Pri glavni ribarnici. Tik pred ne-rec° je Carli opravljal svoje "»fcdanje delo. Buldožer, ki je gasili opravljal tudi delo žerja-prenašal betonsko meša-za malto do ker je bil po njegovem mnenju potreben ponoven tehnični pregled buldožerja. Še prav posebej je kazensko sodišče zahtevalo, naj se ugotovi stanje zavor hna stroju. Ta pregled so pozneje ponovno opravili. Ugotovili pa so, da so zavore delale brezhibno, čeprav so ga nadnormalno obtežili. Edina pripomba, ki jo je napravil tehnični izvedenec, je zadevala neko zaščitno ploščo, ki je ni bilo na stroju in ki bi morala pre, prečiti kapljanje stfojnega olja na nekatere dele pri zaviralnih napravah. Spričo teh novih ugotovitev, ki pa v bistvu niso prinesle bistvenih sprememb, je sodišče včeraj ponovno obravnavalo ves pri-, mer. Zaslišalo je vse priče ter proučilo poročilo tehničnega izvedenca'. Med drugimi 'jet' zasliša-. , itt je oapirai 'Kinu zajemal- lo inž. Bonettija, ki je uslužben -o«* od mešalnika S.de, poleg katere je stal zi-' kar- Ta je odpiral ikirlli zajemal- akal, da se vzvod žerjava z za-Jemalko spusti počasi navzdol, je »namizem nenadoma odpovedal. "»Jemalka je padla z vso silo pri nes,re6nega delavca, ki je bil {[5 Priči mrtev. Nesreča se je Pretila, kio ni bilo v bližini sko-“J nobene priče. Edini, ki je .Pazoval njen potek, je bil de-v»»- kt je upravljal žerjav. šli^8 kraj nesreče so takoj pri-Preiskovalni organi, ki so u-D*~l strogo preiskavo. Primer bil zelo zapleten zaradi po-nr2™,. značilnosti stroja, ki je Pravljal delo, pri katerem je -»srečni Carli izgubil življenje, dot 'ie’ Icot smc dejali, za bul-rovi”’. ki pa so ga začasno upo-■i_“tJali tudi kot žerjav. Tu pa din sreba omeniti, da obstajajo v°I0c.»“i zakonski predpisi, ki ob-ezujej^ lastnike, da tovrstne (drtJe Prijavijo ustanovi ENPI v»travna ustanova za prepreče-inN» nesreč na delu). Podjetje Inž P® tega ni storilo. iPz' Birussi se je izgovarjal, da ž_ • “Uldozer občasno služil kot m.ehaV •ter da so bil* vsi nj**ovi »eanizmi popolnoma v redu. z-V.ravnava proti Brussiju se je , »la že v aprilu letos. Tedaj jD *®rensko sodišče kljub na-ca h m'U mnenju javnega tožil-ložs** »“ilo, dk se obravnava od-ali DravzaDrav. da se od- Peel iz Newcastleja, angleška državljana, ki sta bila obtožena, da sta v nabrežinski cerkvi ukradla 1.050 lir. Obtožnica je trdila, da sta mlade- Po že udomačenem običaju, ki se ponavlja nekaj let, da se tisto nedeljo, ki je najbližja Martinovemu dnevu, opravi zahvalne svečanosti za pospravljeno letino, so bile tudi na Goriškem preteklo nedeljo podobne svečanosti v Gorici in drugih krajih s kmečkim prebivalstvom. Tokrat pa so bile te svečanosti v Gorici v znamenju protestov proti uveljavljenju z.akona 167 glede odvzema obsežnih kmetijskih zemljišč za nameravane gradnje ljudskih hiš. V štandrežu so kot druga leta razstavili na posebnem vozu sredi trga pred cerkvijo najvažnejše kmetijske pridelke tega področja, voz pa so opremili tudi s transparenti, na katerih so dali neposredni obdelovalci duška svojemu nezadovoljstvu proti aplikaciji zakona št. 167 v sedanji obliki. Tudi v Podturnu so kmetovalci protestirali ter se iz protesta niso udeležili s svojimi traktorji uradne svečanosti v cerkvi na Travniku. V štandrežu so imeli kot običajno tudi revijo traktorjev in drugih poljedelskih strojev, po obredu pa je odbor direktnih obdelovalcev povabil prisotne ha majhno zakusko v gostilni Romana-Gabro. Pozneje pa je kakih 15 traktoristov iz štandreža s svojimi vozili odšlo demonstrativno na pohod po goriškem Korzu do Travnika in od tam nazaj. V sredini je bil tudi voz s kmetijskimi pridelki, ki je bil obdan s protestnimi napisi o odvzemu zemlje, ki je dala te pridelke, za gradnjo hiš in tovarn ter podobno. NENADNA SPREMEMBA VREMENA Sneg šega do obronkov Alpskega predgorja Zasnežilo je na Kuclju in Čavnu velike padavine v Juljicih NAGRAJEVANJE GORIŠKIH PERUTNINARJEV na dvorišču hotela pri Zlatem jelenu v Gorici. Med njimi je bilo tudi pet kokošjerej- cev iz Brd Prvi mokri val, ki so ga vremenoslovci napovedali za polovico prejšnjega tedna pri nas, se je v toliko premaknil proti jugu, da naših krajev ni zajel. Drugega so napovedali za polovico tega tedna, vendar nas je iznenadil: pojavil se je že v nedeljo. Drugo iznena-denje je bil sneg, ki nam ga je prinesel. Sneg je v višjih legah v Julijcih naletaval že v nedeljo, medtem ko je v nižinah deževalo. Ponoči, zlasti pa v jutranjih urah, je zasnežilo tudi v Alpskem predgorju. Sneg je pobelil Lokve, Ku-celj, Čaven in vse hribe tja do Nanosa, proti severu pa Krn, Matajur, da ne govorimo o Kaninu, Karnijskih Alpah in Dolomitih, ki so vsi pobeljeni. Padavine so včeraj pojenjale, nastopila pa je tudi .ohladitev. Ob 5. uri zjutraj je bila - najnižja temperatura 6,2 stopinje, ob 15. uri pa so izmerili najvišjo, ki je znašala komaj 9. stopinj. V nekaterih delih mesta, zlasti pa v okoliških krajih, ki so znani po svoji izpostavljenosti sunkom burje, je včeraj ves dan pošteno pihalo, zato plašč ni bil odveč. Od časa do časa se je ponekod prikazala sinja lisa neba, vendar sonca ni bilo. niča razbila ključavnico pri pušici Njihova demonstracija je v mestu za milodare ter caprla pušico, ka- ' vzbudila splošno pozornost in kmet- mor so verniki polagali denar za na- ™--------(ja b0 tudi pri oblasteh kaj kup Eyeč, ki jih! prižigajo, pred ol- zaIegia 'farjem. • • ■* - • *• iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiu PO DVEH PONOVITVAH RUZANTEJEVE «M0SCHETE» •* » ■ .j--.*, .* ._ . ........ .... -i.* « -v ----- , Zadnja kreacija Modesta Sancina pred goriškim občinstvom V petek zvečer je v klubu Simon Gregorčič prečital prolog h komediji, ki jo je sam prevedel Ponovno odložena razprava proti misinu Baioccliiju Na včerajšnji razpravi proti pokrajinskemu tajniku MSI BaiOczhi-ju so odločili, da bodo proti njemu ravnali z navadnim postopkom. Obravnavo so znova preložili. Kakor smo v eni izmed naših poprejšnjih številk poročali, se mora misin zagovarjati zaradi vsebine nekega lepaka na strankini o-glasni deski, v katerem se omenja Severino Bregant. Vsebina lepaka se nanaša na ravnatelja Mihaela Rožiča, po naključju pa se omenja tudi Bregant. Le-ta toži Baiocchija, ker noče imeti nobene zveze z dejavnostjo ob koncu druge svetovne vojne v Gorici. Na včerajšnji razpravi so namreč sklenili, da mora preiskoval ni sodnik ugotoviti, če je razglas na deska stranke namenjena ob javljanju občasnih vesti ali različnih manifestov. V prvem primeru bi moral Baiocchi odgovarjati kot odgovorni urednik, v drugem primeru pa samo kot avtor manifesta, kar obdolženec zanikuje in kar je med drugim tudi težko dokazljivo. Preiskovalni sodnik bo moral med drugim tudi ugotoviti, če mu bo to uspelo, kdo je izdelovalec manifesta. ■^Sije povedala, da ji je Brussijevo podjetje izplačalo 1 milijon lir odškodnine. Poleg tega je prejelk od ustanove INADEL 300.000 ljr odškodnine, od katere prejema tudi redno mesečno pokojnino. Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec zahteval, naj sodniki obsodijo Brussija na 6 mesecev zapora ter na ustrezno denarno globo zaradi prekrškov proti zakonskim predpisom, ki zadevajo zaščito delavcev na delu. Obto ženčev zagovornik odv. Antonini pa je menil, da bi morali sodni-k, oprostiti njegovega varovanca obtožbe nenamernega umora, ker dejanje, ki so mu ga pripisali, ni kaznivo. Glede ostalih prekrškov pa bi mu morali odmeriti najnižjo kazen. Sodišče je v bistvu sprejelo zagovornikovo tezo. Brussfja je o-prostilo obtožbe nenamernega u-mora, ker je menilo, da je šlo za dogodek, ki ga odgovorni či-nitelji niso mogli predvidevati Glavni razlog za oprostitev tiči prav v dejstvu, da so ugotovili, da so zavore na splošno delovale pravilno. Obsodili pa so ga na 50.000 lir denarne kazni zaradi prekrškov predpisov, ki zadevajo zaščito delavcev. Pred istim sodiščem sta se morala zagovarjati tudi 19-letni George Trevor Dunn iz Ashlngtona (Northumberland) in 24-letni Allan •^Ta~d*;^9tvu, ............ V ULICI MURAT V NEDELJO ZVEČER Ropar močno ranil žensko in ji skušal iztrgati torbico Zdraviti se bo morala mesec dni * Ker so prihiteli ženski na pomoč ljudje, je ropar zbežal N^r**etna ženska je v nedeljo zveri* v Ul, Murat postala žrtev zve-ngjrfSa napada. Neznanec jo je hiif!rel od zadaj, Jo z nekim pred-«i--Wrn začel tolči po glavi in Ji .iztrgati torbico. Na srečo in tedaj na ulici pojavili ljudje H'»znanec jo Je urno popihal, letna J8 okr°K 19- ure. ko Je 64- 1 ^ ** l.hlbrn DlnraKnn TTnrriiro Po VT, Ruggero Manna 11 hodila ul- Murat, ker Je bila namena bližnje postajališče fiio-Ko je prispela v bližino JViena busa Štev. 4, 'je za njo prihitel Preda“ec. potegnil iz žepa železen Vo “met in začel udrihati Ferraro-' i»ri?° Klavi. Istočasno ji Je skušal lihpio 1 lorbico, ki Jo Je ženska pia v roki. Je ^jrf^na in ranjena Ferrarova Tedni a kričati in vpiti na pomoč. lJurtu ,pa 80 izza vogala prihiteli hec , ln se približali, toda nezna-Urnn takoj spustil žensko in Jo prtu,Ji!?Pihal. Mimoidoči so ženski r»šiir,4 1 na pomoč ter poklicali OiJoeii ,?vto RK' s katerim so Jo so im? v bolnišnico. Ferrarovo ujno sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdra viti en mesec zaradi globokih ran po zatilju in udarcev v glavo. Ferrarova Je zadobila tudi možganski pretres. Trevor Dunn in Peel sta prišla ln Anglije čez Švico. Menda pa nista bila založena z denarjem, kajti policija je pozneje ugotovila, da sta potovala z zelo skromnimi sredstvi. Baje so jima na poti pomagali šoferji In druge osebe. Dogodek, ki je oba pripeljal pred kazenske sodnike, se je odigral tako: 14. avgusta letos sta mladeniča stopila v nabrežinsko cerkev. To okoliščino je potrdil cerkovnik Josip Mervič, ki je prav v tistem trenutku krasil s cvetjem neki oltar. Mladeniča sta poklekhila na klečalnik Zadnje kl6pi,' si ptrkrMa '6braz ž rokami ter se navidezno zatopila v molitev. Par minut pozneje je mež-nad odšel iz cerkve skozi glavna vrata. Vrnil pa se je kmalu nazaj. Ko je hotel odpreti vrata, je zadel ob nekoga, ki je bil za vrati. Mervič je menil, da so vratd zadela ob glavo neke osebe. Eden izmed obto* žencev pa je pozneje izjavil, da so ga zadela ob rame. Ko je cerkovnik ponovno stopil v cerkev, je eden Izmed obtožencev stal za vrati, a drugi je bil pred oltaijem Matere božje! Odhitel je v zakristijo, zaklenil vrata za seboj ln potem šel iz cerkve skozi neki drugi izhod. Poklical je dva moška, da oi šla z njim v cerkev, toda ko so prišli tja, ni bilo o neznancih ne duha ne sluha. Takoj je obvestil o dogodku župnika Kre-tiča, ki je prijavil zadevo karabinjerjem. Tile so malo pozneje aretirali oba Angleža v Sesljanu. Mladeniča pa sta vedno .tajila, da sta nameravala krasti v cerkvi. Za denar. ki sta ga imela pri sebi, sta trdila, da je bil njuna last. V cerkev sta šla, da bi molila in prosila župnika, naj jima da kaj za jesti. Eden Je celo dejal, da bi se nikoli ne upal krasti v cerkvi, češ da Je katoličan. Karabinjerji pa niso upoštevali teh izgovorov, temveč so oba spremili v koronejske zapore, kjer sta počakala na razpravo. Včeraj sta ponovno izjavila pred sodniki, da nista kradla, toda ta zagovor jima ni pomagal. Sodniki so Ju spoznali za kriva ter ju obsodili na 8 mesecev zapora ln 30.000 lir globe. Ker Je kazen nižja od enega leta, je pogojna ter so Ju zato spustili iz zapora. iMiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiii Film o Togliattiju jutri v Sovodnjah Jutri 11. novembra ob 20. url bodo v prosvetni dvorani v Sovodnjah, ki Je bila za to priliko dana na razpolago, predvajali film «Itallja s Togliattijem)). Ob isti priliki bo imel deželni svetovalec KPI Jože Jarc pogovor z vaščani o aktualnih mednarodnih in dpjnačjh političnih vprašanjih Slovensko gledališče iz Trsta je Kobal, ker je MOdest Sancin obolel. | v nedeljo uprizorilo še dve ponovit- | Včeraj se je kot blisk tudi po Go- ^...,ena svečanost je bila kot re- j vi Ruzantejeve igre «La Moscheta riškem raznesla vest o njegovi čeno tudi na Travniku, kjer so se ali komedija o finem govorjenju«, smrti... je udeležili predstavniki kmetijske- | Obe predstavi sta bili dobro obi-1 ga nadzorništva m krajevnih oblasti ' skani, občinstvo pa je bilo z igro ' s prefektom dr, Princivallejem na čelu. Po tej svečanosti je bila na dvorišču hotela «Pri zlatem jelenu« v Goriči uradna lazdeiitev nagrad za pospeševanje družinskega perutninarstva. Razdelili so 18 nagrad v vrednosti okrog po' milijčna.. lir, ,, , , ,, . . , , , , Nagrade so obstajale v napravah za la=“J° stvar- kl *» minila, sporoča, da bo gospodarska deiq- irit! na klubskem večeru v petek : gacija Iz Bolgarije obiskala ta me-v. prostorih aSimona Gregorčiča«, sec nekatera industrifska podjetja kjer je Sancin govoril o svojem pre-. v Italiji. Ob tej priliki bo trgo-vajalskem delu in o težavah, ki jih I vinska zbornica iz Trsta organizi-je srečaval, ni nihče mislil, da nas i-aja sestanek te delegacije z eko- zelo zadovoljno, ker se je na prijeten način seznanilo z razmerami, ki so vladale v Venetu v 16. stoletju. Na vseh predstavah je prolog povedal Silvij Kobal. Nihče izmed udeležencev hi :z le spremembe sklepal, da je Sancinovo zdravstveno stanje tako hudo. Vsak je sodil, da Obvestilo gospodarskim operaterjem na Goriškem Trgovinska zbornica iz Gorice in pripompčkih za razvoj perutninarstva. Med nagrajenci' (Je bilo tudi pet naših kokošjerejccv lz Brd. Tako je prejel tretjo nagrado Izidor Prinčič iz Jazbin št. 2, četrto nagrado so razdelili več kmetovalcem, med ka terimt sta bila tudi Anton Humar z Valerišča št. 2 in Cvetka Primožič z Oslavja. Pri peti nagradi pa bo ta znani igralec tako hitro zapustil. Malo Goričanov je zato imelo priliko slišati Modesta Sancina, kako si je zamišljal svoj prolog h kome- nomskimi operaterji naše dežele, in sicer dne 24. novembra ob 17. uri na svojem sedežu v Trstu. Ekonomski operaterji z Goriškega, ki bi se radi udeležili tega srečanja, naj to sporočilo trgovinski zbornici v Gorici, najkasneje do 15. t. m. Število volivcev v videmski pokrajini a V • videmski pokrajini so dokončno prešteli volivce, ki bodo na bližnjih upravnih volitvah oddali •svoj. glas., Ea ,pokrajinske volitve je v volilnih seznamih vpisanih 542.000 volivcev, za občinske volitve pa 521.000. Predavanje z barvnimi posnetki o lepotah Gorenjske V prostorih kluba »Simon Gregorčič« v Gorici, na Korzu Verdi 13/1 bo jutri, 11. t. m. ob 20.30 otvoritveno predavanje za letošnjo sezono. V prenovljenih prostorih bo skupina gorenjskih turističnih delavcev prikazala »Lepote Gorenjske«. Predavanje bo poživljeno z okrog 200 barvnimi diapozitivi in ob glasbeni spremljavi. Ob tej priliki bo v prostorih kluba razstavljal svoja najnovejša dela goriški slikar DEMETRIJ CEJ. immiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiitiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim GORIŠKI A VTOPREVOZNIKI PROTESTIRAJO sta bila deležna tudi Ivan Ciglič iz I diji. Povedal ga je v lepo zvenečem števerjana in Stanko štekar iz Jaz-: narečju, položil ga je v usta starčka, ki je dodobra poznal človeške usode, odnose med ljudmi. Zasopel je bil njegov človek, nekoliko na-dušljev in videti Je bil nadvse zadovoljen, da lahko seznanja svojega sogovornika — v tem primeru občinstvo — z usodami, zapleti in razpleti med ljudmi, kl jih je poznal do dna duše. bin. Pred razdelitvijo nagrad je imel načelnik pokrajinskega kmetijskega nadzorništva dr. Vianello kratek nagovor v katerem je orisal namen ln pomen natečaja z» razvoj družinskega perutninarstva. Med številnimi osebnostmi Je bil prisoten tudi deželni odbornik dr Trlpani, pokrajinski odbornik Vezil in drugi. Popravek Avto povozil dva vojaka Dva vojaka, ki sta se v nedeljo zvečer vračala v vojašnico v Bri-ščikih, sta postala žrtvi prometne nesreče. Ko sta se 21-letnl Sergio Paesani ln 22-letni Luigi Pepe polka »Piemonte Cavalleria« peš vračila po Proseški cesti proti Brl-SCikom, Ju je v bližini vojašnice' z avtom TS 20080 podrl 42-letni Bruno Kogovšek s Furlanske ceste 417. Ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so Ju sprejeli na nevrokirurški oddelek. Paesani se le ranil in pobil po zatilju, čelu ln zadobil živčni pretres ter bo okreval v enem tednu. Huje se Je pri nesreči pobil Pepe. Zdraviti se bo moral mesec dni, ker si je zlomil levo nogo ter se pobil ln ranil po desnem sencu ln rokah. HlftlO -.»KIS.. »»KOŠEK Predvaja danes, 10. t. m. ob 19.30 uri VVarner Bros — detek- Mvskl film: LA RAGAZZA CHE SAPEVA TR0PP0 , (Dekle, ki je vedelo preveč) l8raJo: JOHN SAXON in LETI CIA ROMAN Mladini pod 14. letom vstop prepovedan! Nevarnost odpusta delavcev pri podjetju Poletti Pokrajinsko vodstvo sindikalne organizacije CISL je včeraj posredovalo pri podjetju Poletti, da ne bi odpustilo 18 delavcev, ki jih' zaposluje. Obsojena motociklista ker sta dirjala in ropotala Zaradi ropota motociklov ponoči sta včeraj sedla na zatožno klop 23-letni Giuseppe Russian iz Ul. Falti 40 in 18-letni Giovanni Cra-vos iz Ul. Generale Papa 2. Prekršila sta cestni zakon, ker sta prehitro vozila skozi križišče, ker sta tekmovala med seboj v hitrosti in ker sta z odprtimi izpušnimi cevmi povzročala ropot. Pri kršitvi zakona ju Je zalotila patrulja kvesture, ki Jo Je poklical komisar kriminalnega oddelka, ker sta mladeniča vse te prekrške storila ravno pred njegovim oknom. ■ < V zvezi z novico, ki smo jo objavili v naši številki v soboto, 7. t. m. o najdbi trupla dozdevnega samomorilca na samoti blizu Vrha, naj novico dopolnimo v toliko, da umrli 26-letni Arturo Caruso ni bil kapetan karabinjerjev, ampak kapetan redne vojske. O vzroku smrti vodijo pristojni organi še vedno preiskavo. Za majhno skupino Goričanov je bil Modest Sancin v vlogi izvajalca prologa, kl ga je, kakor vse delo, sam prevedel, zadnja od vrste uspelih odrskih podob, prikazanih na tolikšnem številu odrov ln zatorej tudi na Goriškem. Prolog je tisti petek nekje na polovico prekinil rekoč: »Kako pa gre dalje, boste videli na jutrišnji premieri«. Modesta Sancina na premieri ni bilo; predstavnik gledališča se je pred predstavo oprostil občinstvu, da ga bo povedal Silvij iiiiiiiuiiifiiiiHliiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiliiHiiinniiuHimiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii OKRAJNO SODIŠČE V GORICI Nad 100 tovornikov s prikolicami seje demonstrativno zbralo pred prefekturo Delegacija pri prefektu in ini. Rigonatu - Nujno potrebujejo nafto proste cone Vkljub petkratnemu povečanju prometa je ostal kontingent nafte isti Poštena žena je ponoči doma pri svojem možu Žena je trdila, da je, mož vozil domov svojo ljubico Po nekaterih brezpomembnih razpravah o manjših tatvinah v veleblagovnici Standa in podobno, so običajni obiskovalci razprav pri o-krajnem sodišču v Gorici včeraj končno le pričakali dve razpravi, pri katerih so prišit na svoj račun. Pri prvi taki razpravi Je bil obtoženec 54-letni Andrej Brezavšček iz Gorice, Trg Cavour 12, ki se je moral zagovarjati zaradi zmerjanja in greženj proti 30-Marjeti Bitežnik por. Dekleva iz Nove Gorice. Na vprašanje sodnika dr. Fabianija je obtoženec zanikat, da bi ženski grozil, pač pa Je delno priznal obtožbo glede zmerjanja. «Rekel sem ji samo — je poudaril — da Je poštena ženska v takih nočnih urah doma pri možu in če ni tako, potem se obnaša kot «tiste ženske,« Dodal je, da ga Je ženska prva žalila, ko Je razširila glas, da on ni zmožen o-pravlti svoje moške dolžnosti. Bitežnikova Je nato posegla vmes in dejala, da Ji Je Brezavšček zaupal, da že 17 let ne hodi z ženskami ln da si dela tudi injekcije ter Jo je celo prosil, naj bi mu kupila zdravila v Ljubljani Sprva ni hotela o tem govoriti z nikomer, ko pa Je on razširil vest, da Je z njim zanosila, |e bila prisiljena braniti'-svojo čast. Brezavščka na globo od 9000 lir pogojno in brez vpisa v kazenski list. Branil ga je odv. Pascoll, tožt-teljico pa je zastopal odv. Sfiligoj. Pri drugi razpravi pa sta sedela na zatožni klopi 56-letnl Albert Tronkar iz Ločnika, Ul. Gradlšku-ta 17 (kl ga ni bilo pri razpravi) in njegova žena Melanija Simšič. Mož je bil obtožen, da je natepel 52-letno Caterino Canciani iz Gorice, Ul. Campagnuzza 90, žena pa da jo Je žalila, ko je vpila, da je ljubica njenega moža. Simsičeva je zanikala svojo krivdo in dejala, da Je prišel tistega dne njen mož domov skupaj s to žensko rekoč: glej, pripeljal sem ti še eno žensko. Tedaj mu Je žena odgovorila, da bi lahko pripeljal tudi malo lepšo. Iz prvih Tronkarjevih izjav na zapisniku pa so ugotovili, da je priznal pretepanje Canciani jev«, toda je storil to le v obrambi, ker ga je ta obdelovala z metlo, ženska je namreč bila prepričana, da je Tronkar rekel svoji ženi, da Je onk njegova ljubica. Sodnik je zaključil razpravo z obsodbo Tronkarja na dva meseca zapora, njegova žena pa bo morala plačati 9.000 lir globe. Oba obtoženca Je uradno branil, odv. Mamolo, Canclanijevo pa Je zasto- Sodnik je na koncu obsodil, pal odv. Sfiligoj. POGLED NA GORIŠKE TEŽKE TOVORNIKE, kl so jih zbraU v nedeljo dopoldne na Travniku v Gorici, da bi podprli zahtevo avtoprevoznikov po dodelitvi nafte proste cone Preteklo nedeljo dopoldne so goriški avtoprevozniki organizirali protestno demonstracijo, ker jim1 je pristojno ministrstvo odbilo prošnjo za dodelitev nafte goriške proste cone na račun kontingenta, ki bo določen za leto 1965. Na Travniku pred prefekturo se Je že v zgodnjih jutranjih urah zbralo okrog 100 težkih tovornikov s prikolicami, od katerih jih je bilo precej tudi natovorjenih z raznim blagom; kolikor Jih ni našlo prostora na Travniku, so se razmestili na Trgu Battistl. Šoferji so odpeljali svoja vozila Sele okrog 20. ure zvečer. V dopoldanskih urah Je posebna delegacija, ki jo Je vodil ravnatelj zveze mdustrljcev dr. Veronese, in v kateri so bili inž. Grusovin, inž. Ribi, Caprara, Kusterle in Kodermac, zaprosila za avdienco pri prefektu. Temu so obrazložili svoje stališče ln mu izročili resolucijo, k! so jo sprejeli na občnem zboru kategorije dne 3. t. m. Pozneje so bili fudi pri predsedniku trgovinske zbornice inž Rigonatu, kateremu so pravteko obrazložili svoj položaj in mu predložili prepis resolucije. Tako prefekt dr. Prineival-le kot inž. Rigonat sta obljubila, da se bosta pozanimala za ugodno rešitev njihovih problemov predvsem kar se tiče dodelitve nafte proste cone. V ta namen so včeraj popoldne ob 17.30 sklicali na prefekturi poseben posvet, na katerega je prefekt povabil poleg inž. Rigonata tudi predstavnika goriške carinarnice, da bi proučili rešitev vpra šanja obrokov nafte proste cone v krajevnem merilu, če bi se dalo z uvozom določene količine nafte z začasno odložitvijo plačila carine. V resoluciji, ki so Jo avtoprevozniki izglasovali in predložili oblastem, ugotavljajo med drugim, da bodo spričo odklonitve predujma nafte na kontingent, ki je določen za 1965, nekateri manjši podjetniki prisiljeni prekiniti s svojim delom. V resoluciji navajajo dalje razvoj avto-prevozništva na Goriškem od nosil, nosti 5526 stotov tn 200 zaposlenih leta 1951 na 28.374 stotov in 1000 zaposlenih ’ leta 1964, med tem ko je ostal obrok nafte proste cone nespremenjen v vseh teh letih. Ugotavljajo tudi naraščajočo konkurenco jugoslovanskih prevoznikov zlasti na Jugoslovanskem področju. Ker imajo goriški avtoprevozniki razvito svojo delavnost prav v prometu z Jugoslavijo in na tržaškem področju, jim je nujno potrebna nafta z olajšavami proste cone, če hočejo biti kos konkurenci. Omenimo naj še, da se manjši podjetniki v avtoprevozništvu pritožujejo tudi, da razdeljevanje nafte proste cone ni urejeno pravično in da nekaterim večjim podjetjem, Id soodločajo pri razdelitvi, niso amanjšalf obroka ali vsaj ne v ta-kl meri, kot se je to zgodilo pri manjših podjetjih. V četrtek v prosvetni dvorani Predavanje v Doberdobu o lepotah Gorenjske V četrtek 12. novembra ob 20. uri bo v prosvetni dvorani v Doberdobu predavanje o lepotah Gorenjske s skioptičnimi slikami. Pre. davatelj bo prikazal kakšnih 200 barvnih diapozitiv z vseh nam znanih in tudi neznanih kotičkov lepe gorenjske dežele. Vmes bodo predvajali nekaj plošč Avsenikov. Vsi Doberdobci so vabljeni k udeležbi! VERDI. 17.15: »Lom Brummel«. E. Taylor in S. Granger. Ameriški barvni film. CORSO. 17.00: «Marnie», Tippi He-dren in Sean Connery; barvni film v režiji Alfreda Hitchcocka; mladini pod 14 letom vstop prepovedan. MODERN1SSIMO. 14.30: »La mia signora«, Silvana Mang&no in Alberto Sordi. Zadnja predstava ob 22.30. V1TTORIA. 16.30: «La finestra della morte«, Michele Morgan in Da-ny Saval, črnobeli francosko-španski film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan, zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 16.30: «La donna cho volevano linciare«, J. Lund in B. Donledy, ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASS1 v Raštelu št. 26, tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 9 stopinj ob 15. uri, najnižjo 6,2 stopinje ob 5. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 70 odstotkov, dežja je padlo 4,8 mm. sit 8. KOLO NOGOMETNEGA PRVENSTVA A LIGE Milan in Inter krepko v vodstvu po zmagah nad Sampdorio in Mantovo Visoka zmaga Torina nad Genoo in remi med Romo in Bologno v Rimu - Poraza Udinese in CRDA v C ligi 8. kolo italijanskega nogometnega prvenstva A lige ni prineslo nobenega večjega presenečenja, razen seveda če za tako ne smatramo lahke zmage Milana v Genovi nad Sampdorio. Sampdorla, ki je po zadnjih uspehih veljala Milanu vsaj na domačem Igrišču za enakovrednega nasprotnika, je morala brez pridržka priznati nadmoč gostov, ki so si z goloma More in Ferraria še naprej zagotovili vodstvo na lestvici pred Interjem, ki pa je imel precej dela, da je odpravil Mantovo, pa čeprav je ta slej ko prej krepko na dnu lestvice. In še to pičlo zmago si je priboril na srečnem naključju, saj je edini gol tekme dosegel branilec Mantove Cancian, ki je po nerodnosti zatresel lastno mrežo. V spoštljivi razdalji štirih, oziroma treh točk za Milanom In Interjem, sledijo trenutno štiri moštva, ki imajo po 10 točk. Z najboljšo razliko v golih je med njimi najboljši Torino, ki je tokrat poskrbel za dokaj izdatno zmago na račun Genoe, katero Je pokosil z vidnim rezultatom 4:1. Torlno( je igral sicer dobro, posebno v napadu, kjer Je bil nenavadno razpoložen Ferrini (strelec dveh od štirih golov), vendar pa je tudi res, da je Genoa imela precej smole in da Jo je sodnik oškodoval z izključitvijo Bagnasca zaradi prekrška nad Crippo. Za Sampdorio smo že dejali, da je morala gladko položiti orožje pred Milanom, s tem.pa je omogočila, da sta jo dohitela Catania z najtesnejšo domačo zmago nad Foggio, ter Fiorentina, ki je - golom Maschia in dovršeno igro vse enajstorice, premagala Juventusa, ki še vedno ni dosegel zadostne harmonije med svojimi vrstami. Roma se je morala v obojestransko zelo dobri tekmi zadovoljiti z delitvijo točk z Bologno, pri čemer gre omeniti predvsem, da se vrača v dobro formo nekdanji reprezenta-tivec Nicolč, ki je tudi izenačil rezultat v sredini drugega polčasa. Atalanta na svojem igrišču ni zaigrala kot se je pričakovalo in se je razšla brez golov z Varese. Prav tako brez golov se Je končalo srečanje med Messino in Cagliarijem v Messinl, medtem ko je LR Vicenza premagala Lazio v. 2:1, čeprav Je ta igral boljše in bi zaslužil vsaj neodločen rezulta. B liga Je tokrat počivala, pač pa so odigrali 8. kolo v C ligi, v kateri nastopajo tudi moštva iz naše dežele. žal tudi tokrat niso izpolnila pričakovanj svojih navijačev. Udinese je Izgubila z 2:0 proti Legna-nu, CRDA pa kar 4:0 proti Carpiju. Obe premagani enajstorici sta tako precej pri inu lestvice, kar je presenetljivo predvsem za Udinese, ki je tokrat izguoi’a celo na svojem Igrišču. LESTVICA V nedeljo popoldne je bila na občinskem stadionu v Nabrežini nogometna tekma II. amaterske lige med Primor j em-Prosekom in Liber-tas-Barcolana. Primorje je nastopilo v naslednji postavi: Furlan; Olenič, Marchesan; Mor-gera, Sosič, Metelko; Galli, Sardoč, Finoto, Petruccl, Verginella. že v prvih minutah Je bilo jasno, da bosta dež in močna burja, ki je neprenehoma divjala že od jutranjih ur, ovirala igro, kljub temu pa sta se obe moštvi zagrizli v borbo z žogo in vremenskimi nevšečnostmi. Posebno Primorje je z resnimi napadi spravilo večkrat v zadrego obrambo Barkovljanov, ki pa so se dobro branili in po zaslugi vratarja preprečili žogi pot v mrežo. Petrucci, Verginella in Finoto so večkrat zaman poskušali srečo, toda šele v 20’ je Sardoč streljal močno proti mreži, branilec Liberta-sa pa je nehote odbil žogo v lastna vrata. V 30’ je sodnik dosodil kot v korist Proseka. Streljal ga je Mor-gera, žogo pa je prestregel Verginella in jo iz ugodnega položaja poslal v mrežo. Polčas se je zaključil z nekaj hitrimi protinapadi Liberta-sa, ki je tudi zmanjšal razliko na 2:1. V drugem polčasu je spet začelo napadati Primorje in že v 10’ je Metelko streljal v vratnico. Končno NiiiiiMafiiiiiiiiiiimiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiJtiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiittiiiiliitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUiiiiiliiiiiitiiiiiiiiitiiltiiiititiiiiiiiiiiiiiiii« 9 E0L0V TRIESTINE V TRENING TEKMI S TURRIAC0M Calzolari novi napadalec Triestine? IZIDI •Atalanta-Varese •Catania-Foggia 'Fiorentina-Ju vent us •Inter-Mantova •LR Vicenza-Lazio •Messina-Cagliari • Roma-Bologna •Torino-Genoa Milan-*Sampdoria Prihodnje tekme (15. 11.) Cagliari - Atalanta; Fiorentina Bologna; Genoa - Mantova; Ju-ventus - Sampdorla; LR Vicenza - Catania; Lazio - Roma; Mes-sina - Torino; Milan - Inter; Varese • Foggia. 0-0 1-0 1-0 1-0 2-1 0-0 1-1 4-1 2-0 Milan 8 6 2 0 17 5 14 Inter 8 5 3 0 11 3 13 Torino 8 3 4 1 11 6 10 Sampdoria 3 4 2 2 7 5 10 Catania 8 4 2 2 14 11 10 Fiorentina 8 4 2 2 11 11 10 Roma 3 3 3 2 13 10 9 Juventus 8 3 3 2 5 5 9 Bologna 8 3 2 3 9 5 8 Atalanta 8 2 4 2 5 5 8 l.B Vicenza 8 3 2 3 9 11 8 Varese 8 2 3 3 10 12 7 Foggia 8 2 3 3 4 7 7 Cagliari 8 1 4 3 7 10 6 Messina 8 2 2 4 5 11 6 Lazio 3 12 5 8 12 4 Genoa 8 1 2 5 5 11 4 Mantova 8 0 17 2 13 1 AMATERSKO PRVENSTVO II. SKUPINE Druga zmaga Primorja (Prosek) nad Libertasom iz Barko vel j Juniorji Primorja so dobili tekmo z Esperio brez borbe Triestina je v nedeljo izkoristila prost termin za odigranje prijateljske trening-tekme z amaterskim moštvom II. kategorije Turriacom. Tekma je bila odigrana v dežju in burji, kar pa ni oviralo igralcev Triestine, da se ne bi povsem razigrali in nasuli šibkemu nasprotniku v mrežo 9 golov. Seveda bi bil rezultat lahko še višji, saj so napadalci Triestine dvakrat zadeli v vratnice, mnogo priložnosti pa niso znali ali pa tudi niso hoteli izkoristiti. Ob tej priložnosti je Triestina preizkusila dva napadalca: Calzolarija in Spagiarija. Prvi je precej znan, saj je igral svoj čas pri Lec-cu, Messini in nazadnje pri Co-senzi. Je desno krilo in ima 30 let. Trenutno je prost vseh obveznosti in je lahko takoj na razpolago, seveda pod pogojem, da lahko vodstvo Triestine sprejme njegove zahteve. Calzolari je posebno v prvem polčasu v celoti zadovoljil. Dosegel je en gol, mnogo drugih pa je omogočil. Znajde se posebno v gneči in ima izreden smisel za gol. V prejšnjih letih je bil vedno na prvih mestih med strelci. V drugem polčasu je močno popustil, kar je pač posledica pomanjkanja kondicije in površne priprave. Manj je zadovoljil Spagiari, ki najbrž ne pride v poštev. Vse kaže, da sl bo Triestina, spričo pomanjkanja dobrih napadalcev, skušala Calzolarija zagotoviti. Proti Turriacu je Triestina nasto pila v naslednji postavi: Colovatti; Frigeri, Ferrara; (Ba-siaccoj, Pez, Varghen, Sadar: Calzolari, Daho, (Spagiari), Berna-sconi, Rancati, Novelli, (Penna). Najučinkovitejši med napadalci je bil razigrani Rancati, ki je sam dosegal 5 golov. MEDNARODNI NOGOMET Ujpest-Napali 3:1 NEAPELJ, 9. — V prijateljski nogometni tekmi je madžarsko moštvo Ujpest premagalo domači Na-poii s 3:1. Zmaga gostov je bila povsem zaslužena, saj so prikazali vsestransko boljši nogomet. Gola za Ujpest sta dosegla člana Madžarske državne reprezentance Goroecs (2) in Colymosi. za Napoli pa je dosegel častni gol Fanello 10 minut pred koncem igre Torpedo-Rc^iana 3:1 ■REGGIO EMILIA, 9. — Moskovski Torpedo, ki je ena vodilnih enajsteric sovjetskega prvenstva, Je v Reggiu premagal domačo Reggia-no s 3:1. Rezultat je morda previsok v korist gostov, vendar pa je njihova zmaga zaslužena. Prikazali so sicer enostaven in tipiziran nogomet; vendar pa dovolj hiter in tehnično dognan. ZA SVETOVNI POKAL Norveška-Luksembur 2:0 LUKSEMBURG. 9. - V izločilni tekmi za svetovno prvenstvo je Norveška premagala Luksemburg z 2:0 in s tem luksemburško enajsterico, ki je doslej izgubila že tri tekme, praktično izločila. V tej skupini igrata tudi Franclja in Jugoslavija in v sredo do Norveška igrala v Parizu s Francijo. Jugoslavija Je doslej premagala Luksemburg v Beogradu s 3:1. Atalanta-Varese (0:0) X L — 1. Haseltine 1 Catania-Foggia (1-0) 1 2. Dlacono 2 Fiorentina-Juventus (1:0) 1 2. — 1. Coq Au Vin 2 Inter-Mantova (1:0) 1 2. Coccinella 2 LR Vicenza-Lazio (2:1) 1 3. — 1. El Paso 1 Messina-Cagliari (0:0) X 2. Pupetta X Roma-Bologna (1:1) X 4. — L Nasser 2 Sampdoria-Milan (0:2) 2 2. Paladlno 2 Torino-Genoa (4:1) 1 5. — 1. Pianello 1 Biellese-Novara (1:1) X 2. Ferenico 2 Pisa-Ternana (1:0) 1 6. - 1. Rigel 1 Siena-Arezzo (1:1) X 2. Solone > 2 Salemitana-Siracusa (0:0) X KVOTE KVOTE 12 — 7.735.036 lir 13 — 878.300 lir 11 — 164.575 > 12 — 37.400 » 10 — 8.880 * Lestvice najboljših namiznoteniških igralcev FRANKFURT, 9. — Evropski komite mednarodne namiznoteniške zveze je objavil rang liste najboljših Igralcev in ekip v 1964. letu. MOŠKI: 1. Atser (švedska), 2. Giurgiuca (Rom.i, 3. Scholer (Nemčija), 4. Markovič (Jug), 5. Jo-hansson (Šved.), (i. Korpa (Jug.), 7. Berczlk (Madž.), 8. S tanek (CSSR), 9. Fahazi (Madž ), 10. Amdt (Nem.), 11. Vecko (Jug ), 12. Rozsaz (Madž.). ŽENSKE. 1. Alexandru (Rom), 2 Costantlnescu (Rom.), 3.F61dl (Madž.), 4. Shannon (VB), 5. Simon (Nem.). 8. Rowc (VB), 7. Buch- holz (Nem.), 8. Helrits (Madž.). MOŠKE EKIPE: 1. švedska. 2. Jugoslavija, 3 Nemčija, 4 Madžarska, 5. Romunija, 6. CSSR, 7. SZ. 8. Velika Britanija, 10. Poljska. ŽENSKE EKIPE: 1. Romunija 2. Madžarska. 3. Nemčija, 4. Anglija. 5. SZ, 6. ČSSR, 7. Vzhodna Nemčija. 8. Poljska, 10. Bolgarija. * * * t " - BUENOS AIRES. 9. — Američan Chuck McKinley je v polfinalu teniškega prvenstva Južne Amerike premagal Pietrangelija s 6:4. 8:10. 6:2, 6:4 in se uvrstil v finale, kjer se bo srečal s Špancem Santano. V četrtini finala ie Pietrangeli premagal Jugoslovana Jovanoviča. Je po lepi igri Finoto v 25’ tretjič ukanil nasprotnega vratarja in z glavo dosegel učinkovit gol. Ta gol je Barkovljane spravil popolnoma na kolena in do kraja tekme je ostalo Primorje v napadu, vendar se rezultat ni več spremenil. Juniorji Primorja pa so dobili tekmo z moštvom Esperie z 2:0 brez borbe, ker se nasprotnik iz tehničnih razlogov ni pojavil na igrišču. BRUNO RUPEL Rezultati 4. kola: Romana - San Sergio Pit 2:0, Esperia - SanfAnna 1:0, CRDA - Don Bosco 1:0, Poste-legrafonlci - Roianese 2:1, Primorje - Libertas B 3:1, Libertas - POM Monfalcone 4:0. LESTVICA Libertas 4 4 0 0 10 1 8 Romana 4 4 0 0 8 0 8 CRDA 3 2 1 0 6 2 5 Esperia 3 2 1 0 5 3 5 Primorje 3 2 0 1 6 4 4 Lib. Barkolana 3 1 1 1 5 4 3 Postelegrafonici 3 1 0 2 2 3 2 POM Monfalcone 3 10 2 2 9 2 Rcianese 4 0 2 2 5 8 2 Don Bosco 4 0 1 3 2 6 1 SanfAnna 3 0 0 3 0 3 0 San Sergio Pit 3 0 0 3 1 9 0 Puppo se pogaja za novega napadalca? Predsednik Triestine grof Guar-nieri in tehnični direktor moštva Puppo se mudita v Milanu, kjer so se zbrali predsedniki klubov A in B lige. Prisotnost Puppa potrjuje vest, da se Triestina zanima v Milanu za nakup še enega napadalca, ki naj bi nastopil že v nedeljo proti Reg-giani. Ime novega igralca še ni znano, na vsak način pa ne gre za Calzolarija, ki nima nobenih obvez z drugimi klubi. BOKS SANTA CRUZ, 9. — španski prvak lahke kategorije Sombrita Je premagal po točkah Italijana Giordana Camparija v dvoboju na 10 rund pred 10.000 gledalci. Španec je osvojil 5 rund, Italijan 4, eria pa je bila neodločena BIRMINGHAM, 9. — Angleški nogometni klub Aston Villa je sporočil, da nlunerava angažirati igralca Genyja Hitchensa, če bi Torino hote) kupiti srednjega napadalca kluba Dundee Alana Gikeana. Predsednik angleškega kluba je dejal: «Bilo bi čudovito, cc bi se Hitchens spet pojavil na angleških igriščih. Igralec je bil nrodan Interju pred tremi leti in če bi se vrnil, bi ga občinstvo navdušeno sprejelo#. Vendar se zdi malo verjetno, da bi Torino kupil Giizeana, za katerega zahteva Dundee 100.000 šterlin-gov (nad 170 milijonov lir). Vendar pa voditelji Aston Villa upajo, da bo Torino prej ali slej odstopil Hit-chensa. NAMIZNOTENIŠKI ODSEK Trenutno so do naknadnega poziva vsi treningi odseka odlo-eni. iiiiiiiiniiiii Minil iiiiiiiimiiiiiiiimiiimiiiiimiinii m iiiiiMimiiiii iiini m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiMii GORIŠKI NOGOMET Važna nedeljska zmaga Juventine v Zagraju Tudi Podgora se je otresla svojega neposrednega tekmeca Standreški nogometaši so preteklo nedeljo dobro prestali preizkušnjo na igrišču- v Zagraju, čeprav je bil konec tekme precej razburljiv in skoro dramatičen. Kot znano so se pomerili z domačini iz Zagraja, ki letos še niso izgubili nobene tekme ter so imeli tudi prednost lastnega igrišča. Prvi polčas se Je zaključil neodločeno in brez gola. V drugem polčasu so gostje še bolj pritisnili in končno prodrli 10 minut pred koncem domačo obrambo. Na predložek Ferfolje Je Petejan streljal mimo vratarja v vrata. Od takrat so domačini začeli igrati bolj grobo in njihov napadalec ja surovo navalil na vratarja Juventine. ko je sodnik prisodil kazenski strel v prid Juventine, so vdrli na igrišča tudi ne- kateri najbolj vročekrvni navijači, ki so podrli stranskega sodnika Alda Tabaja, ki je pri tem izgubil dva zoba. Zmešnjava se je končala tako, da je sodnik izključil po dva igralca iz vsake ekipe, čeprav so se Juventinci omejili na obrambo sodnika samega pred razburjenimi domačini. Tudi Podgora je dvoboj s svojim najbolj nevarnim nasprotnikom, ekipo iz Bračana, s katero se je pomerila na svojem igrišču v Podgori, zaključila v svojo korist z rezultatom 2:0, Oba gola so domači realizirali v drugem polčasu z Milonijem in Sp&ngherijem. S to zmago se je Podgora plasirala na prvo mesto, ki ga je prej delila z ekipo iz Bračana. Igra je bila vseskozi napeta in zanimiva ter so gostje klonili šele proti koncu tehnični premoči domačinom. JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Vsi trije slovenski ligaši zopet poželi ves izkupiček Sarajevo (s tekmo več) proti pričakovanju vodi v prvenstvu A lige (1:0) (1:1) (0:2) (3:0) (0:1) (1:0) (2:0) II. LIGA (ZAHOD) Famos-Split 0:0 Borovo-šlbenlk 2:0 Varteks-Borac 1:1 Kiadivar-Celik 3:2 Sloboda-Slavonija 4:1 BSK-Maribor 1:2 Olimpija-Rudar 6:1 Lokomotiva-Istra 2:2 LESTVICA Sloboda 13 10 2 1 36:12 22 Olimpija 13 9 3 1 40:12 21 Maribor 13 6 4 3 20:11 16 Čelik 13 7 1 5 26:17 15 Lokomotiva 13 5 5 3 29:25 15 Borac 13 3 8 2 23:22 14 Slavonija 13 5 3 5 30:22 13 Borovo 13 4 5 4 16:17 13 Kladivar 12 5 3 4 23:26 13 Rudar 13 5 2 6 26:34 12 Varteks 12 3 3 6 13:16 9 Famos 13 3 3 7 14:32 9 BSK 13 1 5 7 21:35 7 Split 13 3 1 9 13:29 7 Istra 13 148 10:22 6 Pari prihodnje nedelje: Borovo -Split; Varteks - Famos; Kladivar - Šibenik; Sloboda - Borac; BSK - Čelik; Lokomotiva - Slavonija; Olimpija Maribor; Rudar - Istra. I. ZVEZNA LIGA Vojvodina-Trešnjevka 1:0 (1:0) Velež-Dinamo 0:1 (0:0) Hajduk-Partizan 0:1 (P:l) Beograd-C. zvezda odloženo Radničkl-Rijeva 0:0 Zagreb-Sutjeska 3:0 (0:0) V ardar-Sara j e vo 0:0 LESTVICA Sarajevo 9 5 2 2 18:9 12 Dinamo 8 5 1 2 15:7 11 Partizan 8 7 10 14:6 11 Radnički 8 3 4 1 13:3 10 Zagreb 8 3 3 2 14:11 9 Rijeka 8 2 4 2 7:6 8 željezničar 8 3 14 9:9 7 Vardar 8 2 3 3 9:10 7 Vojvodina 8 2 3 3 6:8 7 Beograd 7 2 2 3 11:15 6 Sutjeska 9 1 4 4 7:21 6 Velež 9 2 1 6 14:20 5 Hajduk 9 1 3 5 11:18 5 C. zvezda 6 12 3 11:7 4 Trešnjevka 7 1 2 4 5:9 4 Pari prihodnje nedelje: Velež- S C L Celje-Svoboda 2:4 (2:3) Ilirija-Hrastnik 2:2 (1:1) Aluminij-Sobota 1:0 (1:0) Rudar-Gorica 2:2 (2:1) Delamaris-železničar 3:0 (2:0) Slovan-Branik 3:0 (1:0) Ljubljana-Triglav 4:0 (1:0) LESTVICA Branik Slovan željezničar Triglav Aluminij Ljubljana Svoboda Rudar N. Gorica Celje Sobota Ilirija Hrastnik Delamaris 10 10 10 10 10 9 10 10 10 9 10 10 10 10 24:12 26:15 22:15 23:17 26:23 22:12 25:24 21:22 19:20 22:27 23:27 11:21 17:31 10:25 14 13 12 12 12 11 11 11 11 8 7 7 6 3 Trešnjevka; Beograd - Dinamo; Radnički - Partizan; Zagreb - C. zvzeda: Vardar - Rijeka; Sarajevo - Sutjeska. Pari prihodnje nedelje: Slovan- Celje; Ljubljana Delamaris; Triglav - Rudar; Branik - Aluminij; železničar - Ilirija; Gorica - Svoboda; Sobota - Hrastnik. je moral tokrat pustiti obe točki v Ljubljani, kjer ga je premagal njegov najresnejši tekmec Slovan s tremi goli razlike. Od primorskih zastopnikov je Delamaris premagal železničarja. Gorica pa Je prinesla dragoceno točko iz Trbovelj, kjer jo je odščipnila Rudarju ter se zasidrala v sredini lestvice. Edini veliki favorit za svetovnega prvaka je SZ, za drugo Siesto pa se bosta zelo verjetno borili Jugoslavija in ZDA 9. kolo jugoslovanskega nogomet- nutno na tretjem mestu vendar z nega prvenstva 1. lige je poteklo v znatnim zaostankom. Kladivar pa mrzličnem lovu zasledovalcev za vo- |'si je krekpo popravil položaj in če dečim Sarajevom, ki letos krepko , bo tako igral tudi naprej, ni nobene meša račune favoritom. Tokrat je! nevarnosti, da oi s; mogel v zad-Sarajevo dosegel sicer samo eno j njem trenutku prizadevati za ob-točko, ki pa je toliko več vredna, stanek v ligi. ker jo je prinesel iz Skopja proti V slovenski conski ligi je še ved-tamkajšnjemu Vardarju. Tako je ■ no prvi Mariborski Branik, čeprav še ohranilo vodilni položaj, čeprav | sta tako Dinamo kot Partizan zrna-gala na tujih tleh, prvi proti Veležu j in drugi proti Hajduku in se mu I SVETOVNO EKIPNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO približala na eno točko, seveda ob I —------------ 1 — eni tekmi manj. Vodstvo Sarajeva ■ • j • iEf.EHrSHS1 Znani u skoraj vsi finalisti nogometa, med katerimi sta. letos , U povsem odpovedala Hajduk in Črve- • i •• • , l*Ti» 1 • • _ SarSs w njimi tudi Jugoslavija na predzadnjem, vendar s to razli- . i‘.i" . ko, jda ima v zaostanku kar tri tekme. Proti pričakovanju dobro se drži Rijeka, ki je tokrat prinesla dragoceno točko (z Beograda, kjer je igrala z Radničkim. Najslabše pa vozi lanski, B iigaš Trešnjevka, ki je prav na zadnjem mestu in ki le tokrat morala kloniti v Novem Sadu pred Vojvodino V zahodni skupini II. lige gre slovenskim enajstericam zelo dobro. Tudi v 13. kolu so vse tri zmagale in sicer Olimpija na svojem igrišču nad Rudarjem iz Kaknja s teniškim rezultatom 6:1, Kladivar na svojih tleh nad visoko kvotiranim Čelikom s 3:2, Maribor pa sredi Slavonskega broda nad BSK z >2:1. že rezultat sam kaže, da je imela Olimpija precej’lahko delo, vse drugače pa je bilo v Celju, kjer so gostje že po 13 minutah vodili z 2:0. Kladivarjev vratar Je pn tem rezultatu ubranil 11-metrovko, kar Je dalo domačim igralcem novega poleta, da so v drugem polčasu zaigrali borbeno in poletno ter trikrat poslali žogo za bi bet sicer odličnega vratarja Čelika. Obe moštvi sta tudi po večkrat zadel1 v vratnice in golov bi lahko bilo še več. Maribor si Je zagotovil zmago z dobro taktično igro in domačini so dosegli svoj častni gol šele 4 minute pred koncem tekme. * Olimpija Ima seveda še vedno vse možnosti, da se končno po dolgih letih spet povrne kot slovenski predstavnik v A ligo, vendar pa ima v Slobodi zelo resnega in trmastega konkurenta, ki Je tudi tokrat dosegel visoko zmago In ohranil svojo prednost ene točke na vrhu lestvice pred Olimpijo, Maribor je tre- Durg 4.» > rettija Palermu. TEL AVIV, 9. — Danes so bile v Tel Avivu zaključene prekinjene igre iz prejšnjih, kol ekipnega svetovnega šahovskega prvenstva Do kraja kvalifikacij manjka še eno kolo. Dosedanji so bili naslednji rezultati: I. skupina: Španija - Južna Afrika 3:1; Švica . Venezuela 2,5:1,5. II. skupina: Nizozemska Bolivija 4:0; Mongolija - Mehika 3,5:0,5. III. skupina: Škotska - Izrael 1,5:2,5; švedska . Luksemburg 3,5:0,5. IV. skupina: Anglija . Portugalska 2,5:1,5. V. skupina: Anglija - Monaco 3,5:0,5; Argentina Urugvaj 4:0. VII. skupina: Bolgarska . Finska 3,5:0,5; Danska Peru 2,5:1,5; Dominikanska republika - Ciper 3:1. Stanje po doslej odigranih partijah je naslednje: I. skupina: Sovjetska zveza 19,5; Španija 12,6. Švica 10,5, Filipini 8,5, Čile 8, Venezuela 7,5, Južna Afrika 4,5. V finale sta se uvrstili SOVJET-SA ZVEZA in ŠPANIJA. II. skupina: Jugoslavija 17,5, Nizozemska 15, Mongolija 11, Avstrija 9,5, Mehika 9, Indija 4,5, Bolivija 3,5. V finale sta se uvrstili JUGOSLAVIJA in NIZOZEMSKA. Jugoslavija je v 6. kolu premagala Indijo s 4;0. Iti, skupina: Madžarska 16,5, Izrael in švedska 13,5, Francija 10, škotska 8,5, Irska 6,5, Luksemburg 4. V finale sta se uvrstili MADŽARSKA in zmagovalec dvoboja RAEL . ŠVEDSKA. IV. skupina: ZDA 16, Poljska 13-Anglija 10,5, Turčija 9,5, Norvesm* 7,5, Portugalska 7. V finale sta se uvrstili ZDA ^ verjetno POLJSKA. V. skupina: Romunija 16, slovaška 15, Kuba 10,5, Paragvaj Columbija 8,5, Portoriko 7, Avstra lija 4,5. V finale sta se uvrstili ROMU JA in ČEŠKOSLOVAŠKA. VI. skupina. Vzhodna NernčU® 16, Argentina in Kanada 16, Ekva dor 10, Monaco 6,5, Island 5,5, Urugvaj 4,5. V finale sta se uvrstili ARGL TINA in KANADA, v kolikor n«£ coj premagata Monaco, oz'r° ^ Ekvador. Tretji kandidat Je vzn-NEMČIJA. 7. VII. skupina: Bolgarija 19,5, fj* hodna Nemčija 18,5, Danska Peru 13, Finska 12, Grčija 8, ^ minikanska republika 5,5, Cip«) ' V finale sta se uvrstili z • NEMČIJA, ki igra s Ciprom * BOLGARIJA, ki se bo srečala z D** sko, pri čemer ji zadostuje, da osvoji samo 1,5 točke. MILAN, 9. — Torino je od1 Mg ss sr ras? s&fs v obliki posojila za eno ‘®. _oV proti doplačilu okrog 10 milijo . Ur. Inter je odstopil vratarja ART BUCHVVALD .* Osvobodite Amerikance Zadnje izjave predsednika de Gaulla so imele nekoliko neprijeten prizvok in zaradi njih smo zelo zaskrbljeni. Ta navadno dobrodušni in popustljivi šef države se je nenadoma obrnil proti svojim prijateljem in nihče ne ve, kakšni so njegovi nadaljnji načrti za bodoče odnose med Združenimi državami in Francijo. Toda ko smo prebrali tekst zadnje tiskovne konference, smo postali tako zaskrbljeni, da smo takoj poklicali Jamesa R. Donovana, odvetnika, ki je posredoval v svobajanju u-jetnikov s Kube, in ga vprašali, ali bi bil pripravljen, da bi se pogajal o odškodnini za o-svoboditev Amerikancev, ki še vedno žive v Franciji.* Pojasnili smo mr. Donovanu, da menimo, da bi se. dokler zadeva še ni postala zelo nujna, lahko pripravili na zahtevo za odkupnino, do katere bo verjetno prišlo v naslednji generalovi konferenci za tisk. Mr. Donovan, ki čuti z nami, je predlagal, da bi ustanovili komite za osvoboditev Amerikancev v Franciji. Vendar meni, da imamo še čas, da se organiziramo, ker se mu zdi verjetno, da ne bodo Francozi ničesar ukrepali prej, preden se bo «Mona Lisa# vrnila v Lou-vre. Ko bo ustanovljen komite in nas bo Bobby Kennedy oprostil davka, bo mr. Donovan pripravljen odleteti v Pariz in se pogajati z de Gaullom o pogojih. — Ponudili bomo zdravila, mleko v prahu, detergente in 100 hidrogenskih bomb. — Mislite, da bo to dovolj? — Ne verjamem, toda z nečim moramo pričeti. Mr. Donovan je izrazil mnenje, da bodo pogajanja dolgotrajna in utrudljiva. — Težava je v tem, da večino stvari, ki jih mi ponujamo de Gaullu, že proizvajajo v Skupnem trgu in tako bo odkupnina mnogo večja od tiste, ki smo jo dali Castru. Nikar ne pozabite, da je kubanska odkupnina znašala samo 53 milijonov dolarjev, a za to bi danes komaj dobili dostojno kosilo v restavraciji «Ma-xim». — Kako bi bilo, — smo predlagali, — če bi ponudili umetno gnojilo, traktorje in 101 zra-koplovno divizijo, Cape Cana-veral in deset najbolj oblečenih Amerikank. — če bo Bobby z nami, bi lahko poskušali. Toda ne. pozabite, da Je de Gaulle zelo hud. Bojim se, da bo zahteval še več. — No, če je tako, zakaj ne bi dodali še Detroit, umetniški muzej Metropolitan, 200 podmornic «Polaris» in vrnili še Louisiano? — Okay, —Je rekel,— napravite spisek vseh stvari, ki jih ponujate. Odnesli ga bomo v overovitev Rdečemu križu in nato poslali de Gaullu. Ko smo končali pogovor, smo telefonirali generalu Lu-siusu Clayu in on Je obljubil, da bo poskrbel za gotovino, kolikor je potrebujemo. Nato smo naleteli na mino. Bobby Kennedy je rekel, da nas ne more oprostiti davka za Louisiano, a prav tako nas ne more oprostiti davka za deset najbolje oblečenih Amerikank. Ponudili smo v zamenjavo Mississippi in newyorške tipografe. Letalski družbi «Pan A-merican# in TWA sta obljubili, da bosta prepeljali vse Amerikance, ko bo plačana odkupnina. Vlada se nam uradno ni mo- gla pridružiti, a je obljubila, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da bi pospešila carinske formalnosti. In tako je vse pripravljeno. Komite za osvoboditev Amerikancev v Franciji je pripravljen na najhujše. Mr. Donovan bo poletel v Pariz takoj, ko mu bomo naročili. Takoj, ko bo de Gaulle izrazil svoje zahteve, bo dobil vse, kar hoče. Po vsem tem, kar je storil za nas, je to najmanj, kar lahko naredimo mi zanj. (New York Herald Tribune) MAX ZAČARANO FLORENTIN DEKLE Ondan sem se šel sprehajat po parku. Rad imam tihe sprehode po tihih parkih. Ko sem se tako sprehajal, sem nenadoma zaslišal glasek: «Halo!» je zaklical nekdo. «T1 tu, pridi sem! Da, da, ti s tem smešnim globukom, pridi vendar!# Ni bilo dvoma, da je ta glic veljal meni. Sel sem za glasom in prišel do grma. V grmu Je sedela v travi žaba in dejala: «Da, da, tebe sem mislila. Lepo, da si prišel!# «Kaj?» sem se začudil, ((žaba, ki govori kot ljudje? Je to mogoče?# oZakaj ne?# je dejala žaba. «Saj v resnici sploh nisem žaba, temveč začarano dekle!# «Kaj si?» sem vprašal začudeno. «Začarano dekle,# Je ponovi- la žaba. «To zveni gotovo neverjetno v teh časih, ko nihče več ne verjame v pravljice kajne?# «Res Je,» sem pritrdil. ((Prošnjo imam do tebe,# je nadaljevala žaba. «Ce mi jo boš izpolnil, boš videl, da sem govorila resnico.# ((Kakšna prošnja je to?» sem vprašal radovedno. «Sita sem žabjega življenja. Prav nič me več ne veseli to skakanje po travi. Rada bi postala zopet prava deklica, če pa hočem to zopet postati, moram izpolniti neki pogoj. Ali ml boš napravil to uslugo? Iz srca te prosim.# «No, dobro,# sem dejal. «KaJ moram storiti?# ((Vzemi me s seboj domov!# je dejala žaba. «Domov naj te vzamem?# «Da. K sebi domov.# «In kaj naj s teboj doma počnem?# «Doma mč moraš posaditi na divan, mi natočiti malo vina, moraš me nežno božati in me imenovati svoje srčece.# «In potem?# «Potem bom rešena stva in bom postala z°Peth,Ifl kle, tako lepo, kot sem Ali sem se lahko obotavljaj Mar ni bila moja dolžnos , pomagam temu ubogemu ranemu bitju? Nisem dolgo premišljal. P bral sem žabo in jo °^nvse domov. Doma sem storil natančno tako, kakor mi Je „ ročila: posadil sem jo n\n0 van, ji natočil vina, jo n božal in sem jo imenoval s je srčece, samo da bi bila prej rešena prekletstva. In glej, čarovnija Je res bila svojo moč in nena je sedelo ob meni ljubko do dekle. ain, Prijatelji, zagotavljam v ^ da je ta zgodba moaUoti m ^ si Je nisem prav nič >z ^ Žalostno pri vsem Je 1® ’ t0. mi žena, ki je nenado^ ce pila v sobo, ni niti be verjela! UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 8 II TELEFON »3-808 tn M-«:« - Poštni preda) 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Peiltco 1 IX Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-838 - NAROČNINA: mesečna H00 Ur - VnapmJ1• letna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletni 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din. poUetno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADII, L'11’ . $t beseda. — Oglasi tržaške In gorlške pokraj Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani 600-14 603 86 — OGLA! !: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 Ur naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubblicltk Italiana#. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja In tlaka Založništvo tržaškega tiska, Trst