Pt pošti projoman:
M
«elo teto naprej 26 K — h
pol leta éetrt , mesec
13, . 6,60, 2 , 20 .
V apravulitvu prt|oman: ta
eolo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — ,
eetrt _ mesec

Za poiiljanje na dom 20 b na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Ntrofinin« in Inserate »prejema upravniitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma oe vspvejemajo.
Uredništvo je v Sema-niSkih ulicah St 2,1., 17
Izhaja vtak dan, iivtemii
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 246.
V Ljubljani, v petek 25. oktobra 1901.
Letnik XXIX.
Državni zbor.
Dunaj, 24. oktobra.
Dogodki v Lit&vi.
Litavci gotovo niso sanjali, da posta nejo tako slavni. Dva dni je zbornica govorila samo o dogodkih v Li ta vi, časniki razneso križem sveta slavo nemških junakov, ki tekmujejo s Celjani za rekord. Dogodki sami na sebi ao neznatni, rekel bi, navaden pretep o »žegnanju« na deželi. Toda razmere in nagibi, kakor tudi nameravane posledice osvetljujejo dogodke v posebni luči, ki kaže dvojno mero. V Litavi prebiva nad 3000 Cehov in le tretjina Nemcev. Do najnovejšega časa so imeli Nemci mestno upravo v rokah s pomočjo nemških uradnikov in židovskih someščanov. Ustanovili so si dve nemški meščanski šoli poleg večrazredne ljudske šole. Naravnim potom pa so Cehi dobili večino v mestnem zastopu ter odrekli podporo nemškemu otroškemu vrtcu, kar je vzdignilo Nemce v Litavi in vseh nemških logih. Ustanovili so si Nemci nov otroški vrtec in 22. t. m. slovesno ga otvorili. K tej slavno8ti pa so povabili na tisoče Nemcev iz bližnje in daljne okolice. Da se taka slavnost ne vrši mirno, je naravno. Treba je samo, da Ceh zakliče : »hanba«, ali Nemec »heil« in junaki so si v laseh.
In to se je zgodilo tudi v Litavi. Nekaj oseb je bilo ranjenih in več pa pobitih. Koliko piva je steklo po grlih, o tem mestna kronika nima podatkov. To je ob kratkem ves dogodek. Nemci sami ne morejo utajiti, da so prišli izzivat. Nemški listi so že preje bobnali na to nemško slavnost ter priporočali »pipce« in »krivce« za vse slučaje. Ako pa je sod poln smodnika, treba je le iskre, da se sod razleti. Iz razprave pa je razvidno, da je oblastvo merilo z znanim avstrijskim merilom: si duo faciunt idem, non est idem. Kaj hočete, ako so se Nemci preje zbudili na medvedovih kožah!
Gospod ministerski predsednik je včeraj prečital jako lepo poročilo o teh dogodkih, češ: čemu bi se prepirali o tem. A če primerjamo dogodke v Celju ali v Trstu, smo pač prepričani o dvojni meri, o kladivu in nakovalu, bkoraj pa bi dvomili, ali so v Litavi bolj divje krulili, nego včeraj v zbornici, ki je kazala podobo svoječasne glasno obstrukcije.
Danes so je razprava nadaljevala. Govoril je kot glavni govornik Hruby trezno in stvarno ter zagovarjal predlog: Vlada
naj strogo preiskuje in krivce primerno kaznuje. Po stari lepi navadi pa so razpravo zaključili s »stvarnimi« popravki : Reich-stadter, Horica, Albrecht in Tschan. Konečno je še predlagatelj dr. Stransky odgovarjal na vsenemške napade, češ, da Vsenemci nimajo povoda psovati Žide, ker stari oče vsenemškega voditelja Schonererja je slišal na ime Šmula Leib-Kohna. (Smeh.) Za prvo polovico predloga, da naj namreč vlada strogo preiskuje dogodke, je glasovala vsa zbornica ; a da bi nemški razgrajači in po-bijači bili kaznovani, tega Nemci nočejo. Obsedela je namreč izvzemši soc.-dem. vsa nemška levica. Navzlic tdmu pa je bil tudi drugi del predloga vsprejet s 139 proti 122 glasovom.
Radovedni smo sedaj, kaj dožene preiskava. V Gočah, na primer, izgredi gotovo niso bili toliki, kakor v Litavi. Škodo so v Gočah cenili na 16 kron, v Litavi na 70 kron. V Gočah so menda enega vrgli v vaško lužo, v Litavi so jih šest pometali na kamenita tla. Sicer pa bode sodišče govorilo.
Kongregacije
Strah in groza ! Dan se temni in mesec zakriva svoj zvedavi obraz, ker so, kakor je v torek povedal naučni minister, že tri francoske kongregacije prosile, da bi se smele nastaniti v Avstriji. In res 25 karmeličank se je nastanilo v Solnogradu. To so seli, naznanjajoč »klerikalno po vodenj«. Torej na krov vsi mejnarodni liberalci, da preprečite črno vojsko ! Da, liberalci so na straži. Takoj 17. oktobra so dr. Gross in tovariši vprašali vlado: ali se res bliža črna vojska in ali je vlada postavila na mejo kordon. Nemška ljudska stranka pa ni bila zadovoljna s pohlevno interpelacijo, marveč je nujno predlagala: Vlada naj takoj predloži načrt zakona, da more zastražiti vse ceste, pota in prelaze, koder bi se mogla vtihotapiti francoska kuga. Naravno, da dr. Eisenkolb ni smel zaostati; s svojim predlogom proti kongregacijam je moral ostale prekositi.
Naučni minister dr. vitez Hartel vsaj doslej ni še bil na sumu klerikalca, a v torek je povedal liberalni gospodi, da sme prav mirno spati in se ji ni treba bati nobene nevarnosti. Navedel je celo vrBto vladnih odlokov, s katerimi more zapreti mejo.
Kaj bi neki rekli liberalci, ko bi mi kot Avbtrijci nujno predlagali, naj vlada požene čez mejo one prusko pastorje, ki z nemškimi markami rujejo v naši državi ter javno
propovedujejo: Proč od Rima in Avstrije 1? Kaj bi odgovorili ljudje, ki jih zona obliva in strah pretresa ob pogledu redovniške halje, ko bi nujno zahtevali, naj vsi Abra-hamoviči pobero šila in kopita ter se vrnejo v Palestino ?! Vprašamo samo: Kdo več koristi človeštvu, ali Rotšildi, Gutmani in Tav-sigi, ali cerkveni redovi ? Na ta vprašanja bodo odgovarjali bržčas že jutri razni govorniki v zbornici, ko prideta na vrsto označena nujna predloga. Trezen človek pač ne vidi praznih strahov, a ljudje, ki povsod vohajo klerikalnega zmaja, bodo brusili jezike in ostroge, da se poskusijo v »kulturnem boju«. Razprava bode gotovo burna, kakor si šepetajo na ušesa tripični bratje. A mahali bodo po zraku in mlatili po vodi. In to je nujno, ker zbornica nima boljšega dela !
Varčevanje mladine.
Ko je panamska afera pretresavala Francosko, tedaj so poročali enoglasno vsi časopisi, da so pri ogromni škodi poldruge milijarde frankov največ prizadeti najnižji sloji prebivalstva, in sicer raznovrstni posli, delavci, mali posestniki itd., kateri so se dolgo vrsto let trudili, da bo Bi privarčevali, pri ustih pritrgali majhno svoto za podporo v starih letih, v boleznih in nezgodah.
Tudi pri nas imamo take sloje prebivalstva. Vendar je pri nas boj za obstanek tcžavneji, zaslužki so manjši in prihranitve pri teh ljudeh so skromnejšo in težje pri-služene. Zato pa tudi take velikanske nesreče pri nas niso mogoče; če bi pa prišla, provzročila bi dokaj večje posledice in bi bb nje rane ne zacelile tako lahko po preteku nekolikih let, kakor na Francoskem.
Imamo pri nas pa drugo nevarnost.
Ce pregledujemo statistiko hudodelstev, najdemo v procentih izraženo največje število hudodelstev iz teh slojev prebivalstva. Dasi bo razni vzroki, vendar se zgodi največ hudodelstev v teh slojih zato, ker 1. ima tak človek prenizko obzorje in premalo odgojo, da bi se varoval slabo prilike in ker nima po svojih nerazvitih pojmih takorekoč ničesar izgubiti. Rojen in vzrastel v siromašnih razmerah, nima istega hrepenenja in iste marljivosti, da bi si hotel in mogol z neustrašeno energijo priboriti boljšo prihod-njost, zato živi le bolj lahkomišljeno, kakor pravimo, z rok v usta. Kolikor se je med tednom zaslužilo, to mora iti večinoma v
nedeljah in praznikih, ob raznih veBelioah in pijančevanjih po grlu.
Pri Btarejih ljudeh jo odpomoč nemogoča, vendar drugače je pri nedorastli mladini.
Vsakdo mi bode pritrdil, da se nahaja med nami jako veliko takih mladih ljudij obojega spola, katere je osoda odločila, da Bi morajo začenši b svojimi 14 leti že sami svoj kruh služiti. Tu omenjam le raznovrstne rokodelske in trgovske učence in pomočnike, pastirje, delavce na kmetijskih posestvih, v tovarnah, pri drugih podjetjih itd. Od 14. do 20. leta, ko mladeniče navadno potrdijo k vojakom, zasluži si ta mladina prav dostikrat velike svote. Med tem, ko si dekleta navadno vsaj nekoliko prihranijo — večina gre pač za oblačila — ne prihranijo si mladeniči nič. Med sto sta morda dva. In vendar ako se ozremo pri tej mladini nekoliko na preteklost, videli smo jo v revščini živeti, in ako počakamo nekoliko let, vidimo jo zopet v revščini, iz katere jo reši le bleda smrt.
Ako bi se tem ljudem v tej starosti od 14. do 20. leta vcepila čednost varčevanja, ako bi se pripravili, da bi del zaslužka položili na stran za časa bolezni, za nesreče in za ustanovitev lastne eksistence, tedaj bi se pozneje morda polovica teh ljudij povzdignila do boljšega kruha, večje delavnosti in bi bili, akoravno revni, vendar pošteni, trezni in marljivi udje človeške družbe, katerim je tudi veliko ležeče na neomadeževanem življenju. Država bi imela veliko manj zločincev in manj stroškov ž njimi.
Najbolj imam tu v mislih mladino na deželi, po vaseh, Belih in posameznih kmetijah Tu je navadno prepuščena popolnoma sama sebi. Stariši nimajo tiste razsodnosti in energije, da bi zahtevali od te svoje mladine ves zaslužek in bi ga nalagali svojim potomcem v hranilnici, in tudi če bi hoteli, za manjše zneske nekolikih kron se ne splača iti v mesto itd.
Tu bi lahko izpolnila ravno c. kr. poštna hranilnica veliko dobrega in koristnega.
Znano je, da jo c. kr. poštna hranilnica tako ugodno osnovana, da zamore pri njej ravno najnižji sloj prebivalstva svoje trdo prislužene novčiče vlagati. V resnici vlaga bo tudi na ta način in od teh slojev prebivalstva. Vendar nekaj ima to vlaganje pomanjkljivega, da plačuje prenizko obrestno mero. Kako pride ravno največji siromak do tega, da mora on po najnižjih procentih
LISTEK.
Majakov čuvaj.
Spisal H. Sienkiewicz. — Preložil V. P.
(Dalje.)
III.
Nastalo je trenotje probujenja.
Enkrat, ko je pripeljal prevoznik Ska-vvinBkemu vode in hrane, dobil je še neki zabojček, na katerem so bile poštne znamko Zedinjenih držav in njegov naslov. Starec je radovedno razrezal platno in zagledal knjige : eno vzame v roke, pogleda vanjo ter jo zopet odloži . . . Roko se mu močno tresejo . . . Srco mu silno bije . . . Zakrije si oči, kakor bi jim ne verjel ; zdi se mu, da so le sanje — knjiga je bila poljska.
Kaj je to? Kdo mu je pa poBlal knjigo? V prvem trenotku je najbrže pozabil, da je poslal v začetku svojega puščavništva na
D i
majaku novoustanovljenemu »Poljskemu društvu« v Novem-Yorku polovico mesečne plače, s katero sploh ni vedel, kaj bi na majaku počel. Društvo mu je tedaj poslalo v zahvalo knjige — pa starec tega ni mogel v prvem hipu umeti — kajti : Poljske knjigo v Aspinvalu, tukaj na osamelem, pustem majaku — — v njegovi samoti in za-puščenosti — — to mu je bilo kaj posebnega — pravi čudož! — — Zopot ga je klicalo z imenom nekaj, tako milo in vabljivo. Pa zmirom je imel zaprte oči, trdno prepričan, da mino sen, brž ko zabojček odpre. Pa nikakor! Zares je ležal pred njim zabojček, ožarjen s pomladanskim solncem, na njem je pa ležala še vedno ista odprta knjiga. Starček seže drugič po nji^ sliši v veličastni tihoti utripanje lastnega srca. Pogleda vanjo : Bile so pesmi! Z velikimi črkami jo natisnjen nadpis in spodaj pesnikovo ime. To ime ni bilo Ska\vinskimu neznano; dobro je vedel, da je to ime slavnega pe-
snika, katera dela je bral že pred mnogimi leti v Parizu. Potem boreč se v Alžiru in na Španskem je slišal od rojakov o vedno naraščajoči slavi velikega pevca. V 49. letu je odšel v Ameriko ; tam je prišel redkokrat v dotiko s Poljaki in nikoli ni zagledal poljske knjige. S tem večjim veseljem je obrnil načelni list.
Njemu so je zdelo v tem trenotju, da se godi na njegovem pustem otočiču nekaj slavnostnega. Povsodi je vladala popolna, veličastna tišina. Aspinvalska ura je bila uprav peto uro. Jasnega neba ni motil noben oblaček, samo trije jastrobi bo poletavali v azurnom zraku. Morjo je bilo tiho. Pobrežni valovi bo komaj tihotno pljuskali, nežno omivajoč peščenine. V daljavi so so blestilo v solnčnem jasu aspinvalske hiše in gizdave skupine palm. Naglo zadoni v tihoti veličastne naravo tresoči glas Starčkov:
»Litvvo, Ojczyzno moja! ty jesteš jak zdrowie; Ilo trzeba cenič, ten tylko si<^ do\vie,
Kto cig stracit. Dzis pi(;knoB6 tvva w caioj
ozdobie,
WidzQ in opisuje, bo tesknicj po tobie —«
Skawinskemu je glasu zmanjkalo. Crko so mu plesale pred očmi; v prsih se mu je nekaj pretrgalo ter se mu je sililo kakor val od srca višje in višje, dušeč mu glas in stiskajo mu grlo ... So ena minuta — potem so je zopet vzdramil in bral dalje, pa no mnogo. Njegov obraz jo plamtel, oči bo se iskrilo. Prekipujoči val je prelomil moč starčeve volje. Krasni verzi, polni ljubezni do matere Poljske so mu razvneli zadušeno hrepenenje po domovini, za katero bi bil dal vse. Cim bolj je dušil v sebi ta blaga čustva, tem bolj so mu rastla in se množila. Vsaka beseda mu jo širila prsi, srco mu je bilo šo bolj, krčevit jok se jo oglasil iz prsi starega vojaka, padel jo na tla, in njegovi srebrni lasje so so zmešali z morskim peskom.
izposojevati svoje trdo zaslužene denarje, dočim vleče bogatin od svojih velikanskih svot dvakrat večje obresti! Istina je, da ima vsaka hranilnica in posojilnica višjo obrestno merilo.
Ker pa nima c. kr. poštna hranilnica namena, konkurirati drugim takim denarnim zavodom, zato ne bi bilo umestno, da bi postavila isto obrestno merilo, kakor ga imajo te, posebno že iz tega razloga ne, ker ima itak tako velik promet in zaupanje in bi poleg tega uživala manjše čiste dohodke. Ali nekaj je pa, kar bi lahko na korist svojim vlagavcem storila, s čimur bi se nje blagodejen delokrog zelo povzdignil, s čimur bi ravno na deželi neizmerno mnogo več vlagateljev pridobila, da bi postala še bolj popularna in bi se je ravno nedorastla mladina bolj posluževala, ako bi za vsake polagoma do 200 kron vložene glavnice plačevala 4odstotne obresti, in od svote, ki jo preseza, pa kakor sedaj le 3 odstotke.
Število vlagateljev bi se tako povzdig nilo, da se ne bi samo odpadek čisto pokril, ampak bi imela c. kr. poštna hranilnica še velik dobiček pri tem.
V nekaterih krajih so začeli že snovati majhne hranilnice za šolske otroke. Vsak dobi knjižico, v kateri se mu natančno zapisuje vsak krajcar, ki ga je vložil.
Da, res, treba jezačetivar-čevati učiti mladino; tu jevir vseh krepkostij, pa tudi vseh nesreč.
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. oktobra.
Parlamentarni položaj ali — vlada v škripcih.
Skrajno nejasen in ob enem tudi zelo kritičen je sedanji parlamentarni položaj, ki provzroča ministerskemu predsedniku nebroj skrbij. Največjo težavo provzročajo nujni predlogi, ki se vsak dan množe. V takih okolnostih ni nikakega govora o delavnosti parlamenta, še manj pa, da bi bil pravočasno rešen drž. proračun. Tekom včerajšnjega dne se je Korber mnogo trudil, da bi si napravil prosto pot. Mej sejo je pozval k sebi poslanca Kubra in ga vprašal, če je res, da pripravljajo češki agrarci nove nujne predloge. Ko je Kubr pritrdil temu vprašanju, je neki rekel pl. Korber: »Vidim, da mi napravljate same težkoče.« Kubr pa je odvrnil: »Ekscelenca, mi nismo zato tu, da bi Vam olajšali Vašo službo, posebno ker vlada v zadevi termino kupčije ni dala povoljnega odgovora.« Ministerski predsednik odgovori z odločnim povdarkom: »Ako zbornicavprihodnjihdneh nepričnez delom, se zgodi nekaj, kar bo mnogo huje, kot sedanji položaj« — Na to je po poročilu dunajskih listov obiskal ministerski predsednik vse poslance, ki so vložili nujne predloge, ter jih skušal pregovoriti, da jih umaknejo. Tudi z zborniškim predsednikom grofom Ve t ter je ministerski predsednik dalj časa konleriral ter mej drugim izjavil, da je napram kroni zastavil svojo besedo, da bo rožen pro-račun do 2 0. decembra. Ker pa to onemogočujejo nebrojni nujni predlogi, mu ne preostaja ničesar druzega, nego poklicati na pomoč odločitev krone. Konečno je dr Korber predlagal, naj se vršita vsak dan po dve seji; v dopoludanskih sejah naj se rešuje proračun, v večernih pa nujni predlogi. S tem predlogom so se že pečali klubovi načelniki, a dosedaj brezvspešno. Pogajanja se nadaljujejo. — V parlamentarnih krogih se trdi z vso gotovostjo, da se v slučaju, da se danes in jutri v zadevi tega vprašanja ne doseže potrebna edinost, poda dr. Korber v nedeljo v Godollo in naznani vladarju demisijo celega kabineta. Tudi o razpustu zbornice se mnogo govori. — Vsa ta poročila, ki imajo v prvi vrsti namen, preplašiti »pre-delavne« nemške radikalce in sploh levičarje, so morda slikana sicer nekoliko prečrno, a dejstvo je, da je položaj zelo kritičen. Govorniki v glavni proračunski debati
bodo naslednji: za kršč. socijalce Axman in Fink, za Poljake Javvorski, Dzieduszycki in
Kozlowski, za »Slovanski centrum« P o-g a č n i k, za čehe Kramar, Herold in Stran-sky, za nemške liberalce Schiloker in Monger, za ustavoverno veleposestvo Schwegel, za socijalne demokrate Pernerstorfer. Nemška ljudska stranka še ni označila svojih treh govornikov. Skoro gotovo bode v imenu te stranke govoril tudi posl. Derschatta.
Za občinske volitve v Pragi, ki se vrše prihodnje dni, se vrše kompromisna pogajanja mej btaro- in Mladočehi. Kompromis mej Staročehi in mladočeško frakcijo pod vodstvom podžupana dr. Frica je že gotova stvar. Pogajanja se torej vrše le še mej to frakcijo in pristaši Podlipnega. Mladočeški izvrševalni odbor ni nasproten kompromisu, pač pa je v stranki sami več takih elementov, ki odločno odklanjajo vsak tak kompromis. Mej temi se posebno odlikuje dr. Gregr. Izjavil se je odločno proti vsakemu dogovoru ter povedal, da bo volil samo može lastnega zaupanja. Dr. Gregr pravi, da se ne strinja z moralo, ako Mladočehi volijo može drugega duha in mišljenja. Kompromisi po njegovem mnenju tudi vselej škodijo Mladočehom. In vkljub temu pride do kompromisa.
O Husinih.
Z Dunaja se poroča, da so se izjalovili poskusi ustanoviti skupen klub rusinskih poslancev. Nemški listi poročajo, da sta pristopila klubu le poslanca Pihuljakin Gladyszowski, poslanci Barwinski, Dlužanski in M a n d y s z e w s k i so pa ostali v slovanskem središču. Za rusinski klub bode pri proračunski debati govoril radikalec Kos.
Volitve v hrvatski sabor so že razpisane. Izvrše se, eventualne ožje in nove volitve izvzemat, na celi črti v štirih dneh, in sicer od 6. do 9. novembra. Prvi dan bo volilo 50, drugi 29, tretji 5 in četrti dan 4 okraji. Zedinjena opozicija sklicuje na 29. t m. strankarsko konferenco v Zagreb, kjer se bodo določili kandidatje.
Še en vspeh ogerske ljudske stranke.
Ogerska ljudska stranka si je tudi pri ožjih volitvah priborila lepih vspehov. omagala je s svojima kandidatoma V dveh vo-livnih okrajih, poslednjič v okraju Vagveise, kjer je zmagal Horvath, in šteje na ta način že 24 mandatov. Pridobila je s tem osem novih mandatov. To je pač lep uspeh, ki daje poroštvo, da ne ostane samo pri tem in da bodo prihodnje volitve še znatneje pomnožile vrste zastopnikov ogerskega katoliškega ljudstva. In vkljub temu se drzne žid dr. Neumann v »Pester Lloydu« trditi, da bo tudi ljudska stranka morala občutiti posledice »skoro katastrofnih (!) izkušenj« povodom zadnjih volitev. Zaman (!) je stezah» roke po novih mandatih. Ljudstvo (!) se je s studom obračalo od stranke, ki si išče zaveznikov pri vseh centrifugalnih elementih in si hoče z izpodkopavanjem (!) konfesijonalnega in socijalnega miru zagotoviti svoje gospostvo. Njena dozdevna moč je temeljila na dozdevni slabosti ljudstva; ko pa so se njeni voditelji varali na obeh straneh, je bil strankin propad zapečaten. — C5 takim psovanjem se pač ne more prikriti blamaža, ki so jo doživeli židovski framasoni.
Vojna v Južni Afriki.
Ves izobraženi svet je radovedno pri čakoval, kaj sklene napovedani angleški ministerski svet o sredstvih, s katerimi se nadeja hitro dokončati vojno v Južni Afriki. Iz Londona pa sedaj prihaja vest, da je bil ministerski svet v zadnjem trenutku — od ložen. Kralj je pozval Salisburyja k sebi, da Salisbury o raznih sredstvih najprej njemu poroča. Londonski vladni listi poročajo, da je bil skoro gotovo (!) Botha na svoji poti ustavljen, ker se baje (!) sedaj nahaja v Pietersdorfu. Veliko število Burov je skritih v gozdovih okolu Windberga. Upanje (?) je, da jih angleške čete Walterja Kitchenerja obkolijo. Nemški listi poročajo, da je bilo v mesecu septembru v raznih angleških taborih skupno število doslej ujetih Burov: 17.070 mož, 38.022 žensk in 54.325 otrok. Od teh^ je umrlo meseca septembra t. I. 119 mož, 328 žensk in 1954 otrok, skupno 2411 oseb! Od 1. junija t. 1. je vsled krutega postopanja umrlo 5029 ujetih burskih otrok. Ako bi vojna trajala še dve leti in
bi se z ujetniki istotako kruto postopalo, bi v dveh letih umrli vsi vjeti burski otroci. Ma*no.
Ruski veliki knez pri našem cesarju. Ruski veliki knez Mihael Mihaj-lovič bode prišel jutri v Budimpešto in obiskal našega cesarja. — Dekret proti kongregacijam na Španskem. Iz Madrida se poroča, da pride v senat 13 škofov, ki so člani senata, da ondi pobijajo vladni dekret proti kongregacijam. Do-tični vladni dekret smo že včeraj omenili. — Strah pred ustanki. Vali iz Janino je v Parmathia dal aretovati štiri muzel-manske bege ter jih zaprl. Dolži jih, da so netili upor proti vladi. — Novi škof v M e t z u je včeraj prisegel v roke nemškega cesarja. — Smrtna obsodba naCzol-g o s z u se izvrši 29. t. m. — V J a s z b e-reny j u se pripravljajo za dan 3. novembra na veliko slavnost. Mesto obišče namreč drž. poslanec in predsednik poslanske zbornice grol Apponyi s — svojo soprogo. Spremljalo ga bo več poslancev. Za sprejem se vrše velike priprave. — Slovaški poslanci: I. Ruzsiak, M. Kollar, I. Valasek in Fr. Vesselov8ky, bodo v drž. zboru tvorili skupino »Slovaška stranka prava«. Nje vodja ostane i nadalje Pavel Mudron. — Nemški prestolonaslednik namerava prihodnje leto potovati v Ameriko. — Laška kraljeva dvojica se poda meseca februvarija na Rusko. Kralj se bode s carjem dogovoril o balkanskem vprašanju, ker želi, da so macedonsko, albansko in krečansko vprašanje definitivno uredi. — Redovi na Portugalskem, ki svojih pravil niso daii vladi v pregled, se smatrajo razpuščenimi. —N emškiprinc A d a 1 b e r t, sin cesarja Viljema, se mudi v Carigradu.
Knjlževnust in umetnost. Slovensko gledališče.
Mamsel e Nitouche. Sinoči je gostovala operna in operetna pevka dež. gledališča v Zagrebu, gospa Irma P o 1 a k o v a. Natlačena hiša je pokazala, da je g. Polakova kot umetnica še vedno ljubljenka slovenskega občinstva. No, in prav za to uiogo je baš kakor rojena. Klasičen navihanček! Igrala je s toliko naravno lahkoto in preciznostjo, da se mora človek temu ne bogve kako duhovitemu a finemu ,burku' od srca nasmejati. Ob nastopu jo je občinstvo burno pozdravilo in potem z navdušenimi ovaci-jami često zahtevalo na pozornico ter ji po-lclonilo krasen šopek. — A tudi drugo osobje je vršilo svoje uloge kakor za stavo dobro. V prvi vrsti smo se čudili komičnemu talentu g. Liera, ki je težko ulogo Celesti-novo izvel silno spretno in dokazal, da je zares vsestranski talent in da je važna pridobitev za slovenski oder. Tudi major — g. Danilo — je bil svoji važni ulogi popolnoma kos. Saj je največje veselje za gledavca, če se lahko konštatira, da umetnik ne obtiči, marveč da napreduje. Omenjati moramo posebno še g. Verovška, gledališkega ravnatelja in g. Danilovo, predstojnico zavoda, zelo pohvalno. G. Perdan jo igral Sosiota drav dobro, da le ne bi tako rad ušel v žargon ljubljanske ulice.	F. S. F.
Razlaga velikega katekizma ali krščanski nauki za cerkev,
sestavil župnik Ant. Veternik, zvezek drugi, je izšel. Knjiga obsnga na 473 straneh v 61 krščanskih naukih II. poglavje katekizma : o upanju in molitvi, pa III- poglavje: o ljubezni in zapovedih. Knjiga bo dobro služila ne le za cerkvene kateheze, ampak tudi kot pomoček veroučitelju za višje razrede ljudskih šol. Stane broširana v »Kat. Bukvami« v Ljubljani 2 K 50 h, po pošti 30 h več.
Nov leksikon.
Vsak izobraženec mora danes o najrazličnejših stvareh imeti svoj pojem, svoje mnenje. To, kar se imenuje »splošna izobrazba«, je nekaj jako razširjenega, a tako malo določenega, da bi se pač težko dobila dva človeka, ki bi pod tem imenom isto razumela. No, če tudi ne vemo, kaj vse spada v »splošno izobrazbo«, a to je gotovo, da »splošno izobraženi« moramo biti vsi. Ko čitaš knjige in časopise, naletiš na vsaki strani na neznane besede. Cesto se le od daleč omenja kaka stvar, katero mora neobhodno razumeti, kdor hoče razumeti celotni članek, bo pa tudi ljudje, ki bi se radi odlikovali z neko posebno vsevednostjo, kadar »konverzirajo« z drugimi.
Ta potreba, bodisi naravna ali umetna, je napotila velike tvrdke, da so zbrale velik krog učenjakov iz vseh strok, in ti so sestavili potem po aliabetičnem redu vse one besede in pojme, o katerih se rabi vsaj površna razlaga za navadne potrebe. Tako so nastali »konverzacijski slovarji« ali »leksika«.
Pri tem pa moramo opozarjati, da bodi vsakdo zelo previden, kadar naroča tak leksikon. Mnogokrat se tu podajajo stvari, ki nikakor ne služijo resnični izobrazbi, ampak pod obliko znanosti podajejo razne predsodke. Pri nas so razširjene posebno nemške enciklopedije te vrste, iu pri teh je treba še posebne pazljivosti, ker v njih o najvažnejših verskih in znanstvenih vprašanjih po navadi pišejo judje, protestantje, materi-ahsti, framasoni. Zato so verske stvari, zlasti one, ki zadevajo katoliško cerkev, po navadi v teh knjigah čisto krivično opisane. Posebno slabe enciklopedije so največ pripomogle, da se je razširilo toliko predsodkov o katolicizmu.
Zato pa z veseljem pozdravljamo nov literarni pojav, ki je res v čast katoliškim znanstvenikom. To je »Herders Konversa-tions-Lexicon«, ki je ravnokar začel izhajati v tretji izdaji. A to ni le nova izdaja to je čisto nova knjiga.	'
Prejšnje štiri knjige po 50 pol so se tu pomnožile na osem knjig po 55 pol. Ker je prostor do zadnjega kotička skrbno izrabljen, bo v teh knjigah, kakor sklepamo iz prvega zvezka, ogromna množina poučnih sestavkov. Skice, podobe, karte stoje na vrhuncu novodobne tehnike.
Ta leksikon bo obsegal vse, kar obsegajo druge enciklopedije te vrste. A toliko bo bolji, da bodo verske stvari v njem objektivno in pravično razložene, in v znanstvenih vprašanjih se bo pazilo na to, da se ne bodo kot znanstvene pridobitve podajale ljudstvu teorije, ki niso nikakor dokazane, a se razširjajo le zato, da se po njih spravi med občinstvo nezaupanje do vere in zlasti do katoliške cerkve To je edino pravo stališče, ker vsak pozitiven kri-stijan mora priznati, da med vero in vedo ne more biti nasprotja. Kdor izkuša najti tako nasprotje, nima ne prave vere ne prave vede.
Seveda bi nam bilo ljubše, ko bi bili v prijetnem položaju, da priporočamo občinstvu slovensko enciklopedično delo te vrste. A kdaj pridemo pri svojih skromnih literarnih razmerah do takega izdanja? Zdaj se nam zdi ta leksikon najbolj priporočila vreden. Veliki »ffetzer und Weltes K i r c h e n 1 e x i c o n « je namenjen bogoslovni stroki.
Herderjev Kksikon bo obsegal 160 zvezkov po 60 h, ali osem knjig, nevezanih po U kron, vezanih po 15 kron. Mesečno izidejo dva do trije zvezki. Naročila prejema »Katoliška Bukvama« v Ljubljani	J
I>OI»l»i.
Iz Trnovega na Notr., dne 24. oktobra. 'BI a go s 1 o v 1 j enj e samostanske dekliške šole.) Danes je prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski dr. Anton Bona-ventura Jeglič blagoslovil novo šolsko poslopje ubogih šolskih sestra d. N. D. ter posvetil altar v njih domači kapeli. Prevzvišeni se je pripeljal zjutraj z brzovlakom. Na postaji je sprejel gospoda knezoškofa ter se mu poklonil trnovski dekan, gospod dr. Josip M. Kržišnik. Zunaj postaje je pričakovala pre vzvišenega šolska mladina samostanske dekliške šole, duhovščina, c. kr. uradniki, njim na čelu c. kr. dež. sodni svetnik Jožef Kovač, dalje gospod notar dr. Al. Žniderič, gospod nadučitelj in župan ja-blaniški. Že na kolodvoru je pričakovalo inezoškofa mnogobrojno vernega ljudstva, tudi mnogo mož, ki so vsi v cerkvenem sprevodu spremili nadpastirja v župno cer-iev. V cerkvi je prevzvišeni nagovoril zbrano judstvo ter razložil pomen današnjega dneva: blagoslovljene novega krasnega šolskega poslopja, katero so sestre sezidale z mnogimi žrtvami, stane namreč nad 100.000 K pa posvečenje novega altarja v kapeli. Po končanem govoru se je pomikal sprevod iz župne cerkve v novo samostansko šolo, katero je blagoslovil prevzvišeni najprej, potem pa se je izvršilo posvečenje altarja. Slovesnost se je končala s sveto mašo, katero je daroval gospod knezoškof na novo posvečenem altarju. Na obed, ki se je vršil v župnišču, so bili povabljeni gospodje: c. kr. uradniki, gospod notar, gospod nadučitelj in župan jablaniški. Popoldan so šolske sestre priredile ljubko domačo slovesnost, kjer so učenke lepo pele nekatere pesmice )otem pa predstavljale oratorij »Abraham in zak«. Z večernim vlakom se je prevzvišeni povrnil v Ljubljano. Naj še omenim, da šteje zavod sedaj že 64 gojenk, šolo pa obiskuje alizu 300 učenk.
Od Dev. Marije v Polju. Št. 930. Slavno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Teme-jem § 19 tisk. zak. zahteva podpisano županstvo, da sprejmete naslednji uradni po-
pravek v štev. 240 z dne 18. oktobra t. 1. prioböene notice »Od Device Marije v Polju, 16. oktobra. — Četrto peresce — deteljica je namreč štiriperesna«. Ni res, da bil naš gospod občinski pisar, kateri je ob enem tudi naš nadučitelj, se posilil županu za pisarja ; ni res, da čakajo vloge dolgo na milostno rešitev; ni res, da je imel namen, ko je prevzel občinsko pisarstvo, da bi igral pri sestavljanju volilnega imenika veliko ulogo. — Kes pa je, da ga je prosil podpisani župan že pred volitvijo, če bo hotel prevzeti ta posel v slučaju, ako bode on županom izvoljen ; res je, da ga je na dan župansko volitve prosila dvotretjinska večina občinskega odbora, da prevzame ta posel; res je, da jo on tuj večini obč. odbora svetoval, naj obdrži prejšnjega pisarja, ker je v tem poslu zadostno izvežban in mu ta zaslužek prav pride; res je, da so se na to izrekli, da tega pa nikakor ne; res je , da se rešujejo vloge pravočasno, ako ni treba zato rešitev kakega poizvedovanja; res je tudi, da se je volilni imenik sestavil strogo nepristransko, kolikor je to dopustil prejšnji volilni imenik, ki je služil za podlago in ■drugi zanesljivi podatki. Županstvo D. M. v Polji, dne 23. okt. 1901. Jakob Dimnik, župan.
Dne v ne novice.
V Ljubljani, 25. oktobra.
f Anton Hvalica, dekan v Št. Petru pri Gorici, častni konzistorijalni svetovalec, .goriškega okr. šol. sveta član, je umrl dne 23. t. m. ob 7. uri zvečer po kratki bolezni (pljučnici) previden s sv. zakramenti. Pokojnik jo bil rojen v ročinjski fari dne 23. novembra 1834. Šolal se je v Gorici. V maš-nika je bil posvečen dne 22. sept. 1861. Kakor smo o svojem času poročali, je praznoval 401etnico svojega mašništva v Št. Petru dne 29. sept. t. 1. zelo slovesno. Dekanijska duhovščina se mu je poklonila dne 19. sept. ter mu v spomin izročila prekrasen prstan. Takrat je bil še precej zdrav. Služboval je kot kaplan na Libušnjem in v Tolminu, kot vikar v Logu in na Drežnici in zdaj kot župnik in dekan v Št. Petru pri Gorici. Povsod, koder je služboval, je bil priljubljen. V svojem zasebnem življenju je bil skromen, pa vedno vesel in šaljiv. Njegova gostoljubnost in radodarnost je bila obče znana. Ubogim je bil dober oče, dobrodelnim zavodom v Gorici velik dobrotnik. Pogreb je bil danes, dne 25 t. m., ob 9. uri zjutraj. Svetila mu večna lžč !
Imenovanje Preč. gosp. kanonik dr. Ivan M1 a k a r v Mariboru je imenovan knezo-škofijskim komisarjem za usposobljenostne izpite iz veronauka na mariborskem učiteljišču.
Kanonično vmeččena sta bila dne 21. oktobra č. g. Frančišek I n d o f na župnijo Javor pri Litiji in dne 24. okt. č. g. Frančišek PLo k o r n na župnijo Zgornja Btsnica pri Kranju.
Iz celovške škofije. Misijon so imeli v Kazazah. Vodil ga je č. o. Jak. Vrho-vec o. J. — Preč. g. stolni korar J. Vi-•dovic je imenovan za kn. šk. konzistori-jalnega svetovalca in kanclerja. — Razpisano je do koncem novembra mesto vero-učitelja na celovški meščanski šoli. Prestavljeni so čč. gg.: provizor Jos. Zeichen iz Djekš v Črneče; provizor Al. Mlinar iz Šmarjete ob Velikovcu na Djekše; provizor Fr. Mažir iz Kampa v Šmarjeto ; provizor J- Fugger iz Gorenč na Kamp; provizor Pr. Matevžič iz Št. Jurija na Vinogradih v Gorenče; kaplan Jem. Pšeničnik iz Beljaka za provizorja v Št. Jurij na Vinogradih; kaplan R. Auer n ig iz Berga v Beljak.
Duhovniške vesti s Štajerskega.
Provizor v Žusmu je postal č. g. Anton S e b a t, dosedaj kaplan pri Sv. Barbari pri Vurbergu. Prestavljeni so čč. gg.: Jakob K r a n j c z Vranskega v St. Peter v Savinjski dolini, Jos. Sigi iz Zgornje Polskave v Vitanje, Fr. G o m i 1 š e k iz Jarenine k *Sv. Barbari pri Vurbergu, Alojzij Kra m a r š i č iz Vitanja v Jarenino. — Umrl je v Gradcu č. g. minorit Franc K u k e c, star 32 let, doma iz bv. Marka pri Ptuju. Naj počiva v miru!
Premeščen je davčni praktikant g. Iv. Schollmeyer iz Litije v Radeče.
Župnijski izpit v Celovou je napravil štajerski rojak in slavnoznani pisatelj č. g. Fr. Ks Meško.
Obrtni sestanek vršil se je v sredo dne 23. t. m. v gostilni pri »Kroni« v Gradišču. Vdeležba ni bila taka. kakoršne bi bilo želeti. Navzočih je bilo med drugimi 7 načelnikov obrtnih zadrug. Na dnevnem redu je bila prememba in dopolnitev obrtnega reda. Sklicatelj gosp. J e 1 o č n i k je otvoril zborovanje. Predsednikom je bil izvoljen g. Turna, zapisnikarjem g. Franchotti. Debate bile so precej živahne. Vlada je povprašala trgovinsko in obrtno zbornico za mnenje o nameravani premembi obrtne novele, ta pa je razposlala obrtnim zadrugam tiskan predlog in prosi, naj se zadruge o predlogi iziavijo. Splošno mnenje je bilo, da je nova obrtna predloga neka slabo skr-pucana stvar, glavne točke, katere so obrtniki že na raznih shodih zahtevali, Be niti ne omenijo. Zlasti so se kritikovali § 14 a, 15b, 36, 38, 39, 54. 56, 99. J04c, 116e, 130 a, 130 b, 141, 144 in člen II. Sprejele so se premembe. Povdarjala se je zlasti potreba izkušnje sposobnosti tudi za tovarnarje in da sme samo rokodelec prodajati stvari, katere izdeljuje. Obligatorične mojsterske bolniške blagajne naj odpadejo (?), država naj pa ustanovi zavarovanje za slučaj starosti in onemoglosti. Zahtevalo se je tudi, naj bodo zadruge bolj svobodne, ne pa odvisne od politične oblasti, kakor zahteva nova obrtna predloga. Predlog, naj se skliče velik javni obrtni shod, se odobri; izvoli se tudi odsek osmih članov, kateri ima nalogo urediti vse na tem sestanku sprejete sklepe, predložiti vsem obrtnim zadrugam v podpis in oddati trgovinski in obrtni zbornici. Ta odsek mora skrbeti in pripraviti vse potrebno za velik shod, kateri se bo pečal z omenjeno stvarjo, sklenil resolucijo in jo odposlal na državni zbor. V odsek so bili sledeči gospodje izvoljeni: F r a n c h e 11 i, Lenček, Bizjak, Jelovšek, Vrtni k, K r e j č i, Erjavec in K r e g a r.
Naznanilo nočnim častivcem pre-svetega R. T. v Ljubljani. Prijazno se naznanja, da je zaželjena podoba zaščitnika častivcev presv. R. T., sv. Paskala, dovršena, in jo dobijo cenjeni častivci, kateri so si podobo že naročili, pri sedanjem predsedniku v Hrenovih ulicah št. 3. I. nadstropje. Ako si kateri častivec še ni podobe naročil, si jo še lahko, ker jih je še nekaj na razpolago; pri predsedniku naj naznani ime in uro, katero moli. Želi se, da bi si vsi častivci podobo naročili in to pred ko mogoče in dokler se še dobi.
Za gasilna društva. Deželni odbor kranjski naznanja, da ee bo v bodoče pri podeljevanju podpor gasilnim društvom mogel ozirati le na take prošnje, ki bodo podprte z dokazi o dohodkih in stroških zadnjega leta, o društvenem premoženju, inventarju in z izkazom o društvenih članih. Tako podprte prošnje je vlagati vsako leto v mesecu marcu in ob enem priložiti troškovnik nameravanih naprav ali poprav.
1011 K 37 h izročili ste včeraj v imenu obeh podružnic zastopnici Št. Peter-sko ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Ljubljani gospe Vera Šlajmerjeva in Marija Trčekova, veleč, predsedniku glavne družbe g. Tomo Zupanu in sicer: 811 K 37 h kot čisti dohodek veselice, prirejene dne 6. t. m., in 200 K pokroviteljnine gosp. dr. Valentina Krisperja.
Parno pilo namerava zgraditi v Novem mestu stavb, podjetnik g. Jos. Košiček. Ogled na licu mesta vrši si 31. oktobra.
Ogenj je uničil dne 21. t. m. zvečer kozolec in pod posest. Jos. Žiberta v Žablji vasi pri Novem mestu. Škodo cenijo na 4000 K, ker je zgorelo tudi nekaj orodja.
Umrl je v Berolinu Sig. Bom, brat pred leti na Angleškem umrlega tržiškega barona Jul. Borna.
Z voza padla je dne 22. t. m. po-sestnica Franc Zaletel iz Sela pri Zum-bergu na klancu blizu Sv. Roka, ko se je vozila s posest, sinom Jan. Strus iz Zago-rice in obležala nezavestna. Umrla je še isti dan.
Utopljenec Dno 22. sept. se je našlo v Savi pri senožetih občine Dovsko moško truplo, 40—45 let staro 172 cm visoko, krepkega života, močnega do cela ohranjenega zobovja. Lasje so črni, vrat kratek.
Oblečen je z rujavo suknjo, rujavim kri-žastim telovnikom, sivimi hlačami, turistov-sko srajco in plavim predpasnikom. Klobuk, nogavice oziroma njuše in spodnje hlače manjkajo. Mož je pripadal najrevnejšim slojem. Truplo je bilo v vodi 4—5 tednov, na zadnjem delu fjlave je več poškodb. Da bo dožene identiteta, blagovolijo se naj natančnejši morebitni podatki sporočiti c. kr. okr. sodišču na Brdu, ali pa c. kr. drž. pravd-ništvu v Ljubljani.
Važno zborovanje. Slov. katoliško politično društvo pri Sv. Križu tik Slatine ima svoj redni btni zbor in ob enem javni shod pr h idnjo nedeljo, dne 27. oktobra popoldne ob o. uri v gostilni g. Fr. Ogrizka. Govorili bodo gg. deželni poslanec dr. Fr. Jurtela, kaplan I. Bo sina in veleposest. Fr. Mlakar.
Porotno zasedanje v Mariboru se prične 18. novembra t. 1.
Izpite učne usposobljenosti za občne ljudske in za meščanske šole se začno na mariborskem c. kr. učiteljišču v toletnem jesenskem roku dne 4. novembra ob 8. uri zjutrai.
Gledališčna predstava v Mariboru. V Narodnem domu v Mariboru se bo dne 3. novembra predstavljala znana igra »Mlinar in njegova hči«.
Slovenska zmaga. Na Cigonci pri Slovenski Bistrici so tudi pri drugi volitvi iz prvega razreda zmagali slovenski možje. Sedaj je ta občina popolnoma v slovenskih rokah.
Na celovški gimnaziji je letos 482 dijakov, med njimi 8 8 Slovencev, in sicer v I. razredu 21, v II. 9, v III. 8, v IV. 13, v V. 9, v VI. 9, v VII. 12, v VIII. 7. Prvi štiri razredi imajo veporetlne oddelke. — Na beljaški gimnaziji je 245 dijakov, med njimi pa samo 17 Slovencev.
Ljubljanske novice. Tirolski romarji v Ljubljani. Včeraj zvečer ob 7. uri 11 minut se je iz Trsta pripeljalo okolu 400 tirolskih mož romarjev, ki so bili na poti iz svete dežele. Na tukajšnjem južnem kolodvoru so romarji, mej katerimi so bili zastopani vsi slojevi, v restavraciji gospoda Hafnerja večerjali in potem okrepčani nadaljevali svojo pot. Romarjem so je poznalo zdravje na obrazih in o utrujenosti ni bilo sledu. Za pogoščenje romarjev je bilo vzorno preskrbljeno, za kar so glasno hvalo izražali restavraterju gospodu llalnerju. Gospod inšpektor Gutmann je bil toli prijazen, da je v pogoščenje romarjev prepustil tudi tretji razred čakalnice, ki je bila spremenjena v udobno restavracijo, pa tudi del perona bo romarji zasedli. Pohvaliti moramo tudi ljubeznivega občevanja železniških uslužbencev z romarji. Lo prerado so v drugih mestih slišijo o takih prilikah pritožbe. Da moremo takt tukajšnjih železniških uslužbencev pohvaliti, nas prav veseli. Mej romarji je bil naslovni škof solnograški dr. Ka 1 tn er, ki je gospodu revstavraterju blagovolil osebno izročiti pohvalo na izborni, hitri in točni postrežbi in mu izročil tudi svojo vizitko. Gospod J. Halner je torej že opetovano pokazal, da jo mojster v hitri postrežbi, pa tudi glede kakovosti jedi in pijače smo čuli le pohvalno izraze o dobri kuhinji in kleti. Tolikega števila oseb v kratkem času postreči v občno zadovoljnost, ni kaj malega, zato zasluži gospod restav-rater javno pohvalo in priznanje. — Zaročil ae je gospod dr. Otokar K o č o v a r pl. Kondenheim, adjunkt pri c. kr. deželnem sodišču, z gdč. Ario Wies-thaler, hčerko c. kr. gimnazijskega ravnatelja gospoda Fran Wieathalerja v Ljubljani. — U m r 1 je gospod Karol Alt-mann, prokurist tvrdke J. C. M a y r. — Ljubljanska meščanska godba priredi jutri v soboto koncert v restavraciji hotela ,Lloyd'. Začetek koncerta ie ob polu osmi uri zvečer, vstopnina pa 20 kr.
_ K a m o n i t i tlak so na Karlovski
cesti položili pred Omejevo, Tomčevo in Je-rančičovo hišo. — Surove ž. Mizarski pomočnik J. Naglič s Sela pri Ljubljani je 23. t. m. izpred Prcdovičeve hiše vrgel v stanovanje delavca Kobala težek kos opeke, ki bi bil skoro zadel delavčevo žono in otroke. Dva dni prej je prišel v Kobalovo Btanovanjo in hotel zadaviti delavko Marijo Fortuna, Kobalu pa jo grozil z nožem. Svojo surovost si Nagl'č sedaj hladi v zaporih dež.
sodišča. — Tatvina. Okradon je bil raznih stvarij hlapec Jožef Anžlovar na Dolenjski cesti. — Aretovalaje policija 141etno Apolonijo Mostar, stanujočo na Karolinški zemlji štev. 16. Med drugim je mlada tatica ukradla Joželu Verhuncu iz Praš obleke za 86 kron. Mariji Štrekelj iz Smlednika pa raznih stvarij v vrednosti 6 kron. — Ljubljanica je narastla za 0 80 m. nad nor-malom.
Koroške novice Prestavljena sta gg. nadinženerja Jan. Ehrlich iz Šmohora v Špital in L. K a u k a 1 iz Špitala v Šmohor. — G. nadkomisar dr. V. K 1 e b e 1, ki je bil do sedaj voditelj komisije za agrarne operacije v Celovcu, je zopet prideljen okr. glavarstvu v Beljaku. — Nagla smrt jo zadela dno 11. t. m. popoludne SOletno M. llolzer v Hovji vasi, obč. Zrelec. Na polju je pomagala spravljati ajdo na voz. Nakrat se zgrudi z voza in obleži mrtva. Zadela jo je bila srčna kap. — Pobegnila sta od pešpolka št. 17. v Celovcu minuli teden dva vojaška novinca. Enega so zasačili v Krivi Vrbi. Imenuje se Bebar. Pripeljali so ga v Celovec nazaj, a dasi so pazili nanj, je v drugič pobegnil. Vzrok je bilo domo-tožje. — Slovesna prisega tukajšnjih vojaških novincev bode na vseh svetih dan na dvorišču kosarne pod Križno goro. — Utonil )e pri Mlinarah v Žili 47letni delavec J. Nesman. Je-li sam šel v vodo, ali se mu je prigodila nesreča, se ne — Dne 19 t. m. je ušel iz tukajšnje norišnice nek norec, ko so delali v vrtu Dan pozneje so našli njegovo truplo v Glini.
Vipavska železnica. V soboto so predrli predor pri Rojčih v domberški žu-paniji, kar so praznovali delavci in ljudstvo v nedeljo z veseljem. Predor je dolg 180 m. Dela pri železnici gredo hitro izpod rok, tako da je pričakovati, da bo železnica prihodnjo spomlad izročena prometu
Poskušen samomor. V Opatiji se je 22. t. m. hotela usmrtiti neka ženska Pavlina de S. iz Reke na ta način, da so jo vrgla iz drugega nadstropja vile »Jenny« na ulico. Pri padcu je dobila nevarne poškodbe. Njen brat, mornariški častnik, si je pred leti v
Pulju tudi na ta način končal življenje. *
* *
Cel polk se je uprl. V Varšavi se je svojim predstojnikom uprl cel polk. Vojaki so dobivali tako slabo hrano, da so se odločili za ta obupni korak. Polkovnik jo pri tej slabi hrani, katero so dobivali vojaki, baje obogatil. Častniki so šli nad uporne vojake s sabljami, vojaki so jih pa sprejeli s streli, in morali so se umakniti. Nekaj častnikov je težko ranjenih, eden je žo umrl v bolnici. S pomočjo drugih polkov se je posrečilo upornike ukrotiti. 300 vojakov bo postavljenih pred posebno vojno sodišče.
Postavo o ločitvi zakona hočejo od države tudi liberalci na Laškem. Justični minister je taki postavi, ki bi omogočila popolno razdruženjo zakona, zelo naklonjen m pričakovati je, da v kratkem razveseli laške liberalce, ki so so naveličali svojih žen, s spremembo postavo o ločitvi zakona.
Santos Dumont dobi častno nagrado 100.000 funtov za evoj zrakoplov, katerega ae mu je posrečilo voditi po zraku.
Francoski narodni spomenik za Pasteurja najslavnejšega francoskega zdravnika, nameravajo postaviti v Parizu. Kaj pač mislijo Francozjo, ko slave tega učenjaka, odločno katoliškega prepričanja.
Strašna ovadba. Pred nekaj dnevi je pred dunajskim okrajnim sodiščem bil obsojen radi krutosti napram svoji I2letni hčerki zidar Jože! Novak na tri tedne zapora. Otrok jo bil po očetovi obsodbi oddan zavetišču za otroke in tu je 12letno dekletce povedalo naslednjo: Pred leti so stanovali njen oče, njena mati, tri njene sestrice in ona v koči v bližini nekega gozda na Če-škem. Neko noč je oče mater ustrelil, z glavami njenih treh sestric pa je toliko ¿asa bil ob steno, da so mrtve padlo na tla. Ona se jo skrila in ko je oče hišo zapustil, zbežala je v gozd, krer jo je skoro oče našel. Vrgel jo je v veliko globočino, iz katere jo jo potegnila neka pastirica. Oče jo je zopet dobil v pest in ji grozil, da jo ubije, ako kaj o strašnem njegovem dejanju pove. Zato je molčala. Oče ji je naročil, naj ljudem pravi, da je mati s sestrami odšla na delo na Dunaj. Oče je mrtva trupla razkosal, vrgel jih v neko korito, opral, potem skuhal in deloma zavžil. Skoro je dubil oče v hišo neko žensko, katero je s sekiro ubil, predno se je presolil na Dunaj. Nekaj kosov trupla te ženske je oče v ruti zavezane prinesel celo seboj na Dunaj. Državno pravdništvo na Du iaju je o tej grozni obdolžitvi pričelo takoj natančno preiskavo.
Vaeučiliičniki v Belgiji. V Belgiji je 6000 vseučiliščnikov. 4000 vseučiliščnikov je v katoliških organizacijah, 2000 pa v liberalnih.
Društva.
(Občni zbor zveze slovenskih kolesarjev) bo v sredo dne 6. nov. ob 8, uri zvečer pri »Llcydu« v Ljubljani. K obilni udeležbi vabi	odbor.
(Celjsko pevsko društvo.) Na dan vseh svetnikov v petek 1. novembra 1901 v veliki dvorani »Narodnega doma« v Celju: »Mlinar in njegova hči«, žaloigra v 5, dejanjih. — Poslovenil Fr. Malavašič. — Pri predstavi sodeluje celjska narodna godba. — Blagajnica se odpre ob polu 7. uri. — Začetek točno ob 7. uri. — Vstopnina: Sedeži v parterju 1. in 2. vrste 80 kr., 3. do 7. vrste 60 kr., 8. do 16. vrste 40 kr. — Sedeži na balkonu 50 kr. — Stojišče 30 kr.; dijaki, vojaki do narednika in redni udje delavsk. podp. društva 20 kr. — Vstopnice ima v predprodaji trgovina Dra-gotin Hribarja.
Telefonska in brzej&vna poročila.
Dunaj, 25. okt. (C. B.) Pričetek današnje seje se je radi pogajanj o odložitvi nujnih predlogov zavlekel do tri četrt na 1. uro. Predsednik sporoči cesarjevo zahvalo za čestitko zbornice povodom zaroke nadvojvodinje Elizabete Marije. Zbornica je na to sklenila, da se da gospodarskemu odseku 14 dni odloga za poročanje o sklepih pododseka glede odprave termino-kupčije na borzi. — Pravosodni minister odgovarja na nekatere interpelacije, potem se pa prične razprava o nujnih predlogih poslanca Eldersch in Oerny o splošnem zavarovanju za starost in onemoglost.
DnnaJ, 25. okt. Zaradi pogajanj med strankami in med vlado se je začetek današnje seje zakasnel do 1. ure. Wolf je zopet zelo razposajen. Vpil je: „Zopet ura izgubljena! Koliko denarja nas to stane! Vlada dela kupčije!" K Mladočehom je vpil: „Koliko dobite od vlade?" Čehi mu ugovarjajo: „Koliko pa dobi Eisenkolb zato, da umakna svoj predlog?"
Kriza.
Dunaj. 25. okt. Dr. KOrber je bil strankam zagrozil, da ali odstopi ali pa razpusti drž. zbor, ako bi se proračunska razprava zakasnela zaradi nujnih predlogov. Danes so bila pogajanja med njim in med strankami zaradi lega. Za vlado se je sedaj ugodno izteklo. Vsi nujni predlogi razen dveh (Eldersch, soc.-dem. in Cerny, češki soc.) glede zavarovanja za starost, se umaknejo. Ta dva pa se odpravita t eni obravnavi. Tako bi se še danes mogla začeli proračunska razprava. A govori se, da kriza vendar še ni rešena. Koerber je rekel, da nujni predlogi niso edini vzrok, zakaj hoče odstopiti, in da je vzrok globlji. Danes se odpelje K. v Budimpešto k cesarju. Pričakuje se, da bo ta pot položaj izčistila, in da se bo vrnil K. s popolnim zaupanjem vladarjevim.
Dunaj, 25. oktobra. Glasom danes objavljenega komunikeja je sklenila konferenca načelnikov levičarskih klubov, da je levica voljna omogočiti rešitev državnega proračuna in drugih nalog državnega zbora. Kesolueijo so vodje
izročili zborniškemu predsedniku grofu Vetter.
Dunaj, 25. oktobra. Naučni odsek je pritrdil sklepu gosposke zbornice, s katerim se nekoliko preminja v poslanski zbornici odobreni načrt glede inženerskega naslova.
Petrograd, 25. okt. V Taškendu so pričeli graditi železnico v Orenburg. Slavnosti sta prisostovala vojni minister Kuropatkin in zastopnik bokharskega emira.
Madrid, 25. okt. Za jutrišnji dan pričakujejo odstopa finančnega in mornariškega ministra.
Žitne eene
dn6 24. oktobra 1901.
(Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 60 kilogramov.
Pšenica za jesen.......K	8 20	do	8 21
„ „ pomlad 1902 ..........8-53	,	8-64
Rž za jesen........n	7-29	7-30
„ „ pomlad 1902 ............7-45	„	7-46
Koruza za oktober......a	5-44	,	5-45
, maj-junij 1902 . . . „	5 37	„	5 38
Oves za jesen..............7-20	,	7-21
, » pomlad 1902 . . . ,	7-54	,	7 65
Na budimpeštanski borzi:
PSenica za oktober......K 805 do
, „ april 1902 .....
Rž za oktober.......
„ „ april 1902 ......
Oves za oktober......
„ „ april 1902.....
Koruza za oktober......
„ „ maj 1902 .....
805 8-34 712 715 691 720 5-20 508
806 8-35 7-13 7 16
6-92
7-21 522 5-09
PSenica banaSka . južne žel.
Rž „ „
Ječmen „ „
„ ob Tisi Koruza ogerska . Cinkvant „ Oves srednji . . Fižol .....
(Efektiv.)
Dunajski trg.
8-15 830 7-25 720
6-75 5-60 680
7-20 7-75
do
8-79 8-70
7-45
8-60 7-75 5-70 7-20 7-40
10-75
ffleteorologiftno porodilo.
fiSina nad morjem 306-2m.srednji zračni tlak 736-Cmis.
Srednja včerajšnja temperatur* 9-4 normale:
Zahvala.
1029 1—1
Za presrčne dokaze iskrenega sočutja, ki nam je došlo ustno in pismeno, povodom smrti naše predobre in nepozabne soproge, oziroma matere, hčerke, sestre, tele in svakinje, blagorodne gospe
Josip Kisi « Mer
kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in za poklonjene krasne vence izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo gg uradnikom, prečastili duhovščini in šentjakobski-trnovski ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda ter gospodom pevcem, ki so predragi rajnci izkazali zadnjo čast.
Ljubljana, 24. oktobra 1901.
Žalujoči ostali.
Lepo predivo,
Silile gobe V vsaki množini in vse druge
deželne pridelke,
kupuje najdražje ANTON KOLENC. trgovec v Celju. Kdor kaj tacega ima, naj naznani ceno in množino.	971 10— 9
Iz zapušilne prečast. gospoda stolnega dekana dr. Ivana Krlžanlča ter iz lastne zaloge priporočamo sledeče
1.	Razlaga novega Velikega Katekizma I. in U, del. Oba staneta 6 K, elegantno vezana 7 K. 40 h. Po pošti 30 h več.
2.	Monslgnore Fran Košar, hlinl prelat sv. Očeta, knezoškof. konzlstor. svetovaleo, lnfallrani stolni dekan lavantlnskl. (Kakih 30 izvodov.) Znižana cena 60 h, po pošti 70 h
3.	Bela žena ali Prva re6 med štirimi poslednjimi. Drugi popravljeni in pomnoženi natis. Komad sedaj po 20 h, po pošti V5 h
4.	Rimska božja pot ali Slovenski romarji. Cena sedaj 20 h. po pošti 2b h.
5.	Sveto Vodilo z raznimi molitvami ln pobožnostml za iolske sestre III. reda sv. Fran6iška. Velja v platno vezano 2 K 80 h, v usnje z zlato obrezo 3 K 60 h Po pošti 20 h več.
Sveto Vodilo je posebno primeren molitvenik za dekleta in žene tretjerednice. Spisan je kakor nalašč za nje ter obsega različne pobožnosti, katere opravljajo tretjerednice med letom.
6. Molitvenik za gojenke zavoda šolskih sester iz in. reda sv. Frančiška v Mariboru. Stane v platno vezan z rudečo obrezo 1 K 40 h, v usnje vezan z zlato obrezo 2 K. Po pošti 20 h več.
To je najnovejši molitvenik ter obsega razven navadnih molitev različne pobožnosti: v čast presvetega Srea Jezusovega in Srca Marijinega, v čast Božje previdnosti, brezmadežnega Spočetja Device Marije, sv. Jožefa, sv. Antona, sv. Alojzija, sv. Filomene itd. Spisan je v prvi vrsti le za domače gojenke, vendar pa je tako urejen, da služi izborno posebno onim dekletom, ki stopijo iz šole, pa vsem neomoženim tretjerednicam.
Vrejen je po novem katekizmu ter se dobiva v slovenskem in nemškem jeziku.	1020 2—1
Zavod šolskih sester v Mariboru.
Naročila sprejema tudi tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
TiVOtl^n tekoi;a' v P°'jubni boji, je najboljše uiv&u, ¡n najpripravnejše sredstvo za po-zlačenje in bronzlranje vsakovrstnih predmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronznl prašek se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 228 2 12—4
Na mnogobrojno zahtevo častitih dam otvorlm s 1. novembrom t. 1.
pouk t šivanju perila
t svojem salonu	1022 3—2
na Dunajski cesti št. 17, hotel „Evropa ",
desne stopnice, III. nadstropje.
Hiša šf. 4
v novem Vodmatu se takoj proda
radi preselitve. Ima 5 stanovanj Cena po dogovoru. — Več se izve blizo tam pri gospej M. Pobolšar, št. 6, novi Vodmat pri Ljubljani.	i028 3-1
Otvoritev gostilne.
Podpisani si usoja uljudno naznaniti slavnemu p. n. občinstvu, da odpre
v nedeljo dnč 27. oktobra f. I.
v svoji novi hiši
na Vevčah št. 51
z godbo in plesom.
Preskrbljeno bo za najboljšo pijačo in jed.
Priporoča se za obilno udeležbo
1026 1-1
Avgust Kuhar.

Najboljša uporaba
mleka i
Kar največ in najfinejšega surovega masla !
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj; 167 40-36 v Parizu 1900 „Grand Prix".
'A milijona tacih strojev v rabil
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo
Popolne oprave za dobivanje sirotke za roko in parno moč.
Načrti, proračuni.
Akcijska družba Alfa - Separator,
Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29.
Ceniki, podučite brožure brezplačno.
Pozor i pozor! Pozor i
Tisek črk na trakove v zlatu, aluminiju Itd.
ie kaj, d™zega kot prilepljene papirnate črke, katere dostikrat že med potio do pokopališča odlete, in ne stane dosti več od papirnatih črk.
V vročem tisku se črke svetijo, da je veselje, in so trpežne dolgo vrsto let. Velikost, črk je različna, kakor napis in trak zahtevata, do 86 mm visočine. Izdeluje in pojasnila daje knjigoveznica
Ivan Bonač-a v Ljubljani.
1017 4-2
%Umetnijski zavod
|| za slikanje na steklo
J B. ŠKARDA v Brnu.
If^S^r^C^J^ Izdeluje zlasti:
\J/,Pf % cerkvena okna / različne izvršitve,
Ceniki in strokovni svet brezpiaduo.
Osemkrat odlikovan s prvimi darili

gMi ž > is. rs ¿a i w M m *> o r& au
Oni 23. oktobra.
tapei ilriavr.i dolg » nota!/.....98-40
•knpni drf&vni dolg v irrbru......98-26
ž? rstrijska zlata rent» 4 °/0........118-80
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kros. . .	95-60
/gerska ziata renta 4"/'„........118 55
igerska kronska renta 4°/0, 200 ..........92 75
W»tro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . ,	1620 —
reditne delnice, 160 gld.......617 20
andon vula ..........238 97
»¡«aSki drž. bankovci xa 100 n-. nem.dri vel j	117-25
20 mark , ,	.	. .
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci
C. kr. cekini .	, , „
»i\e 23. oktobra,
3-2u/„ državne «rečic i. 186>. ¿50 gid.. . B°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4"/„ zadolžmce Rudolfove želez, po 300 kron
Tišine srečke i°/„, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0
23-44 19 02 9215 11-32
190 50 J 09-60 216 — 95-10 144-26 261-—
Dunavsko vravnavuo posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4% Prijoritetne obveznice državne železnice »	> južne teleznic8 3°/0
>	» južne železnice 60/„
»	» dolenjskih železnici0/,,
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečko, 10 ¡jid. Ogerskega » , > 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . Rudolfov» srečke, 10 rM. ....
106 94' 427-320'
40Î-500 48' 23' 15 55
36
S8'move srečke, 40 gld.......
St GencSis srečke, 40 gld.......
Waldstemove sre«ke, 20 gld......
LjubljansKc 31-ečKe..... ...
Akcije anglo-avstrijsks banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sov. telo*., 1000 gi. st. v. Akcije tržaškega Lioyda 500 gld. . . . Akcije južne leleznice, 200 gld. ur. . . Splošna avstrijska jtavbinska družba . ,
Montanska družba avsir. plan.....
Trboveljska premogank* dvuSba. 79 gld. Papirnih rublje-,' 100 .	.
236 — 265 -398 7» 63 50 259 50 5520 — 800 -65 50 140 -342 50 410 -263-60
i&fe- Hakup in prodaja rsakovrstnih državnih papirjev, srcidk, denarjev itd. Zavarovanja za igube pri žrebanjih, pri tzžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromese z« vsako žrebanje. KuImiIp« i * v r f i t e v uaroSiS no boral.
99^
Manjsrnična dblmâka družna
g mM ¿ri

L, ftoteile II) in 13, Dunaj, I., Strabelgme 2.
JSdf~ Pojasuila "TfJCU v vseh gGispodiiMkUrinflfisflflisih «!v,*ro!*, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrt4n««tg^ papirjev in vestni -«viti za dosego kolikor je mogoče visouoga obrestovanja pri popolni varnosti SfUT n a i o ■>. e n Ib jr »"-. * n i. o.