Štev. 133.	V Ljubljani, v četrtek 18. junija 1901.	Letnik XXIX.
Pa pažtl prtjeman: za
aelo leto naprej 26 K — h pol let» , 13,- , ietrt , , 6 , 50 , mesec , 2, ¿0,
V upravništvu prcjeman: za
cclo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, —„ četrt , , 6 „ - , mesec , 1 ,70,
Za nofSiljarije na dom 20 h na mesec.
Naročnino (o ' inserate sprejema upravniitvo v Katol. Tiikarui. Kopitarjeve nliot^At. 2.
Rokopisi .«e »rafjijo, uefrankovai.a pisma ne vsprejerr.ajo.
Uredništvo je v Seme-elikih ulicah št. 2.1.. 17.
Iihaja vsak dan. izvzetnsi nedelje in prezri;k<j, ob po! 6. uri popoldne.
Shod ,krščanske ženske zveze' v Ljubljani.
Bilo je lepo in pomenljivo zborovanje, bi je je imel predvčeranjem najmlajši član našo organizacije : krščanska ženska zveza. Dočim možje zborujete vsepovsodi, zganile so se enkrat in stopile v zbor tudi naše vrle žene, da dado duška svojim čutilom, da dvignejo glas za svoje pravice, da zastavijo svoje sile za idejale, za katere jim bi-jejo njihova za vse dobro vneta srca.
Lepo število gospe in gospodičin se je zbralo imenovanega dne ob treh popoludne v dvorani „Katol. doma". Iz poročila tajniči-nega, ki je bilo na prvem mestu in v katerem so narisani početek in prvi koraki novoustanovljene zveze, posnemamo tele črtice :
Krščanska ženska zveza ljubljanska se je zasnovala po uzoreu dunajske. Poročila o izbornem delovanju dunajske zveze so vspodbudila tudi ljubljansko krščansko mi sleče ženstvo, da je začutilo potrebo, zdru žiti se. Silni navali na versko življenje med nami zahtevajo nujno, da se združijo vsi dobromisleči k vzajemnemu delu. Potrebe časa zahtevajo sodelovanja vseh. In k temu niso v zadnji vrsti poklicane — krščanske žene. Tudi te naj bi zastavile svoje moči in svoj vpliv v prilog dobri stvari. Ti vzroki so rodili krščansko žensko zvezo, katere namen je, poživiti in okrepiti krščansko mišljenje in življenje med ljubljanskim žen-stvom. V to svrho bo nudila zveza svojim članom sredstva k pouku izobrazbi, vspod-budi, prirejala od časa do časa shode, na katerih se bodo družabnice poučevale v poklicu in času primernih zadevah, časih pa kako skupno cerkveno opravilo, kakoršno so imele že binkoštno sredo v uršulinski cerkvi z govorom o svetopisemski „močni ženi«, kakor je tako živo opisuje in visoko povzdiguje knjiga pregovorov. — Zveza je pri svoji ustanovitvi tudi pozdravila svojo uzornico, dunajsko zvezo : „... Vaš vzvišeni zgled je tudi nas vspodbudil, da se zvežemo v krepko zvezo za visoke in svete idejale, za katere gorite Ve. Vsled tega si štejemo v prijetno dolžnost, Vas po ravno dovršeni
~ LIST E K.
f Bogoslovec Frančišek Dobnikar.
Bodi zvest do smrti in dal ti bom krono življenja. (Raz. sv. Jan. 2, 10.)
Jasno jutro se je bilo razlilo nad vso okolico. Izza gora so vsplameneli solčni žarki in kamor so prihajali, so vzbujali novo življenje in njihove stopinje so bile blagodejne. Rosa na travnatih bilkah je rdela pod njihovi pogledi in s hrepenečimi usticami so pričakovale pisane cvetke njihove topline. Dan za dnevom so se zigravali žarki žnjimi, božali jih in poljubljali. A danes — ne. Niso se menili zanje. Hiteli so naprej — naprej. Hiteli so, da zadnjič pozdravijo v mali sobi zamirajočo lučko. Živordeče je plapolala vse življenje in njen plamenček se je vspenjal kvišku, kvišku . . . Danes pa je zamirala, pojemala, komaj vidno, komaj čutno.
In žarki so hiteli, hiteli, kakor bi ji hoteli dati svoje moči, svojega žaru.
Tedaj pa je poklical Vsemodri — »podoben je bil kamnu jaspisu in sardu in mavrca .liki smaragd se je videla okoli prestola" (Raz. sv. Jan. 4, 3.) — k sebi
ustanovitvi spoštljivo in prijateljsko pozdraviti kot prvoboriteljice krščanske misli«.
Za tem jo govoril g. stolni vikar Ivan Kalan. Glavne misli njegovega govora so te : Skromni in težki so početki Vaše zveze. Nimate zaznamovati še kdove kakih vspehov. Toda neki vspeh je že to, da ste se priglasile — in da ste so priglasile v tolikem številu ! — k društvu, ki no?i v svojem naslovu pridevek „krščanski", k čvimur je treba v naših dneh in zlasti tu pri nas nekaj poguma! Marsikdo bi sam zasft še hotel dober biti, a ko treba pokazati svetu svojo barvo, skrije se v kot. In vendar Bog in naša krščanska čast zahtevata od nas, da se ju ne sramujemo! Poleg edinosti je nam katoličanom pred vsem potreba več srčnosti! — Neki vspeh zveze je bil tudi to, da ste se p r v i č k o r p o r a -tivno udeležile procesije sv. Tele s a dan. Kdo bi si mislil, ela je to s takimi težavami združeno ! Strah pred ljudmi, javno — krščanstvu sovražno — mnenje drži ljudi nekako vklenjene, da si ne upajo svetu pokazati svojega krščanskega čela. A te okove, v katere nas je vkoval terorizem, moramo streti! Vaš zgled bo ojunačil tudi druge, ki doslej še nimajo potrebnega poguma, in konečno, upamo, tudi — gospode, katerih bi si pri takih prilikah tudi želeli, da ee pokažejo. Kje so časi, ko se iti za procesijo — ne le oficijelno — ampak iz zasebnega nagiba, ni smatralo za nekaj poniževalnega, marveč častnega ?! En konkreten zgled! Veliko, z zlatom bogato obloženo bandero stolne cerkve so napravili — kdo ? — ljubljanski trgovci! Pa ga gotovo niso samo izza vogla gledali, ampak — korakali za njim. Danes se procesije in take reči prepuščajo le priprostemu ljudstvu. Krščanske gospe idite tudi tu — kakor navadno pri vsaki dobri stvari — naprej v delu za prenovljenje naše z verskim indi-ferentizmom prepojene družbe! Kje smo pri nas v primeri z Dunajem, kjer je vendar nekaj inteligence in kapitala, pa se — kakor smo zadnje čase čitali — množice trideseterih tisočev vsipajo po mestu od cerkve do cerkve in glasno svedočijo, da se ne dajo v svojem verskem prepričanju in izpoznavanju od nikogar terorizirati !
smrtnega angela. Dolga, bela, z bliščem potresena je bila njegova obleka in trepet se je rodil pod njegovimi stopinjami in kadar so zaplule njegove tihe, težke peruti, je zavel smrtni dah po bližini. In Vsemodri je pokazal na pojemajočo lučko, pokazal na zamirajoče mlado življenje Frančiška Dob-nikarja.
In razpel je peruti bledi smrtni angel in odplul iz raja. — Lahno se ga je do taknil z bledimi, hladnimi ustnami — in lučka je ugasnila. Mlado, nadebudno zemsko življenje Frančiška Dobnikarja je končalo svoj tek.
Blagi pokojnik se je rodil dno 10. okt. 1878. pri sv. Katarini nad Medvodami. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in po dokončanem zrelostnem izpitu je sledil svojemu poklicu, svojemu srcu, ki ga je vodilo v semenišč».
Možki, vzneseni so bili njegovi koraki in ni dvojil, ni omahoval.
„Virtuti et musis" je geslo semenišča. »Virtuti et musis« je bilo tudi njegovo geslo.
Kreposti je posvetil svoje življenje, svojo blago dušo, svoje tiho srce. Bil je
Upajmo, da se bo tudi pri nas na bolje obrnilo v tem oziru. V to — da prebijete ta led — ste poklicane krščanske žene! — Prvo in pravo torišče žene je gotovo domača hiša, družina. Tam se žena-mati suči, giblji, delaj, snuj in skrbi ! „Žena podpira tri vogle hiše". Srečna družina, v kateri vlada pridna in verna gospodinja, srečni otroci, ki imajo pobožno mater ! A danes, ko se vsa naše življenje vrši večinoma v javnosti, ima tudi žena pravico, da se zanima zato, kaj se godi — izven nje hiše, v svetu. Moderna ženska emancipacija teži po tem, pridobiti ženski v javnosti večji vpliv. Ne zadovoljujejo se s svojim dosedanjim delokrogom. Ne samo kuhavnico in ši-vanko sukati, tudi še za kaj boljšega ima žena zmožnosti! Zato so jim odpirajo višja učilišča in celo vseučilišča, da postajajo zdravnice, profesorice itd. Tudi med Slovenci imamo tako moderno žensko gibanje. Žal, da to gibanje pri vsem, kar je dobrega na njem, nima na sebi nič pozitivno kršč., ako ne celo nekaj krščanstvu neprijaznega. Stara resnica, žal, in beseda našega Boga je, da so otroci sveta modrejšiv svoji vrsti, kot otroci luči, bolj zavzeti, bolj delavni, bolj agilni, bolj podjetni. Če hočejo torej »emancipirane« ženske imeti besedo v svetu, ali samo krščanske ne bi.smele in ne bi bile dolžne?! Na delo krščansko bodi torej Vam, častite, geslo ! — Posnemajte Dunajčaoke !
Preteklo nedeljo je obhajala dunajska kršč. ženska zveza svojo 51etnico. Pri tej priliki govoril jim jo dr. Lueger med drugimi te besede :
»Vaša zveza je, kakor veste, morala prestati mnogo zasramovanja, toda zasra-movanje ni doseglo tega, da bi bila zveza vsled tega oslabela, ne, marveč ojačila se je. Strmeč gleda svet naše gibanje. Nikjer ni takega ženskega gibanja, kakor na Dunaju. In če vprašam, zakaj tako cvete in pro-speva, vidim uzrok v tem, ker Vaša zveza zastopa one principe, katere mora vsaka dostojna žena za svoje priznavati. Ve zastopate princip krščanskedružine, hočete, da ta zopet cvete, da bodi podlaga vsakemu organizmu, ve hočete tem potom
kakor mirna, čista površina vode, ki jo nikoli ne vznemirja bežeči dih vetra.
Vsemogočni mu je bil vnel njegovo dušo in svitlo je vsplamenela v hrepeneči ljubezni po Njegovi bližini. Iz njene nevidne globočine pa je vsplaval val za valom na dan, poln teženja, poln hrepenenja po Bogu.
Dobnikar je imel krepko, jedrnato določen značaj, ki ga je povsodi kazal odkrito, brez hinavščine. Nikdar ga nisi videl, da bi ga premagala strast. Le redkokedaj je bil razburjen in še tedaj si poznal samo potem, da mu je rdečica komaj vidno priplula na lici — a ostrih, nepremišljenih besedi ni pregovoril. Molčal je navadno nekaj trenutkov in še le potem odgovarjal. Bil je ta njegov značaj, liki vitka smreka, ki se je naglo vspela izmed ostalih in rasla kvišku proti solncu — kvišku. Bil je kakor solnč-nica v ranem jutru, ki se vedno obrača proti toplim, solnčnim žarkom.
Najrajši je bil sam v družbi molčeč. Le tuintam je izrekel besedico, dovtip, lahno se nasmehnil in bil zopet prejšnji.
A ne samo svoje srce, svojo hrepenečo dušo je posvetil pokojnik svojemu Stvar-
družbo ozdraviti in to je tudi edina pot, k vodi do cilja«.
Dunajska zveza torej, — kakor čujemo, — je imela prestajati zasmeh. Tudi Vaša družba, častite, mora prestati ognjeno pre skušnjo, zasmehovanja, nasprotovanja, podtikanja slabih namenov. Na vse to bodite kar pripravljene! Nasprotovanje — to je pečat pravičnosti VBak dobre stvari in bo tudi Vaše! Ce pa to pro skušnjo dobro prestanete in v¿lic vsem težavam v dobrem vstrajate, potem boste uveljavile sebe in uveljavile načela, za katera ste se strnile v družbo!
Za govornikom izpregovorila je v jako lepem govoru gospa Marija Druškovi-čeva; izvajala je sledeče misli in utemeljila koncem stavljeni predlog: Predrage družabnice! Me smo bile doslej res nekam preskromne, pretihe; gibale se le v ozkem krogu družinskega življenja. Tega pa se zavedamo, da nam Bog in naša sv. vera ne smeta biti odvzeta! Kaj počnemo, ako nimamo tega zavetja ! Ali kaj bo šele z našimi otroci, katere moramo prej ali slej poslati v svet, ako nimajo dobre verske podlage od nas, svojih starišev in verske vzgoje v šoli! Ali bi mogli v viharjih življenja moralno moč imeti, da vse prenesejo in se ne izgube! . . . Govornica dalje govori o veliki važnosti mladinske vzgoje in preide na šolo, za katero se vse poteguje, hoteč imeti zase mladino in z mladino — bodočnost, dokler pa šole ne ustrezajo vsem našim željam, pomagamo Bi s šolskimi društvi, kakor je pri nas družba sv. Cirila in Metoda, ki ima namen našo deco kakor v verskem tako v narodnem duhu vzgajati. Omenja dunajskega katoliškega šolskega društva, čegar zavetništvo je prevzel na lastno željo nas prejasni prestolonaslednik, Nj. c. k. visokost, nadvojvoda Franc Ferdinand. Navadno visoke osebe prevzemajo protektorat nad društvi samo naprošeni, tu pa je nadvojvoda sam zaželel to storiti. S tem je pokazal svoje posebne simpatije za katoliško šolstvo in za katolištvo, ki je najtrdneja opora avstrijskega patrijotizma, sploh. Ta novica je prešinila vse krščansko misleče državljane s
niku, izročil mu je tudi svoj slikarski talent, svojo zmožnost.
Poglejte njegovo »Sveto ljubezen« (.Dom in Svet' 1900, str. 249). Mu ni-li bila ta ljubezen vodnica ? — Mirno, neustrašeno stopa za svojim ciljem in iz srca ji vskipeva vroči, žgavni dar molitve. In mala vinjeta »Živa voda« v ,Almanah u' slov. bogoslovcev (str. 18). Iz studenca božje milosti je pila njegova duša in kopala se je v ljubezni. Trnje obdaja »Živo vodo« in Dobnikarjeva življenjska pot se je vila med bodečim trnjem. In vendar, ni se vstrašil. Hitel jo naprej. Vstrajno in potrpežljivo jo prenašal svojo bolezen in sedaj — sedaj vsrkava njegova hrepeneča duša: »Živo vodo«. Ali pa ona (na strani 108). Vnet mož, učenjak-bogoslovec je uzrl »Resnico« Ali vidite to globoko teženje njegove ljubezni toneče dušo po večni resnici ? O srečni! Sedaj — sedaj jo gledaš in tvoja duša se nahaja v njeni bližini.
Dobnikar je zajemal svoje motive tudi iz naroda. Bil je pristen narodov sin. O tem nam priča skoro vsjka njegova poteza. Najrajši se poslužuje naših življenja prekipevajočih, globokih narodnih pesmi. Kako ljubko,
6rčnim veseljem, kakor je nasprotnike osupnila in pogrela. Da imamo v našem prestolonasledniku tako odločnega zaščitnika katoliškega šolstva, to daje nam, od zaničevanja in preganjanja izmučenim katoličanom, novega poguma'.
Govornica predlaga, da po zgledu dunajske in štajarske krščanske ženske zveze tudi ljubljanska odpošlje Nj. c. kr. Visokosti izjavo udanosti in zahvalnosti za ta plemeniti čin.
Izjava se glasi: Vaša c. kr. visokost! Prejasni gospod n a j v o j v o d a!
Novoustanovljena »Krščanska ženska zveza« v Ljubljani dovoljuje si najudaneje prositi:
Vaša c. kr. visokost blagovoli sprejeti izraz najglobočjega spoštovanja in najiskre nejše zahvale za izredno milost, s katero ste Vaša c. kr. visokost blagovolili sprejeti zavetništvo dunajskega katoliškega šolskega društva. Ta velikodušni korak Vaše c. kr. visokosti je napolnil s pogumom in veseljem vse dobromisleče Avstrijce in je Vaše c. kr. visokosti vzvišeno osebo tudi našemu slovenskemu ljudstvu izredno omilil. Podkrepljene s tem junaškim činom zagotavljamo tudi me, da hočemo — kakor imenovano društvo — v patrijotiškem in verskem duhu delati in Boga prositi: Bog vsemogočni čuvaj in blagoslavljaj Vašo c. kr. Visokost in celo prejasno habsburško hišo ! V imenu »Kršč. ženske zveze« v Ljubljani. Uršula Souvanova, predsednica.
Navzoče izjavo, prečitano najprvo v nemškem izvirniku in za tem v slovenskem prevodu, stoje poslušajo in ob koncu živahno aklamirajo
Z »živio« in »slava« - klici prejasnemu nadvojvodu, presvetlemu cesarju in sv. očetu, završe k po zborovanje.
Daj Bog vse dobri d r u ž a b -n i c a m na začetem potu vztrajnost i n n e u s t r a š e n o s t, mladi družbi — rast in krepost!
Neznosne razmere na c. kr. državni železnici.
Ako si bral članek, ki ga je objavil pred nekakimi desetimi dnevi „Slovenec", in 5. junija v obliki odprtega pisma slav. vodstvu c. kr. državnih železnic v Beljaku koroški „Mir", bil si brez dvoma silno ogorčen nad neznosnimi krivicami, katere se godijo Slovencem leta in leta na kolodvoru drž. žel. v Trbižu. Tvoja ogorčenost pa bo gotovo še večja, da dosegla bode skrajne meje, ko ti bom povedal nekaj, kar zasluži na vsak način, da pride v javnost.
Večina postaj in postajic na progi drž. žel. Beljak-Trbiž-Pontabelj ima poleg nemškega tudi slovenski napis: a za slovenska imena se ne briga noben sprevodnik ; kličejo samo nemška, kakor če bi Blovenskih ne bilo. Ali ni to krivica ? 1 — Sprevodniki na tej progi s slovenskimi pot-
niki ne občujejo v njih jeziku, ker ali no morejo, ali neeejc, ali pa celo ne smejo. Neštetokrat sem se že vozil po tej progi, a nikdar nisem slišal iz ust kakega sprevodnika le jedne slovenske besede, kljub temu da je govorilo občinstvo le slovensko. Ali ni to grozna krivica ?! — Pa o vsem tem ne nameravam govoriti. Povedati ti hočem vse kaj hujšega. Poslušaj !
Bilo je lansko leto na nekem kolodvoru med Beljakom in Trbižem. Prišlo je več Ziljank v predvežje (paron) kjer je zahteval portir vozne listke od njih. Prašale so ga še po neki stvari, a ta se zabregne osorno nad njimi : „leh verstehe nichts windisch. Reden sie deutsch!" In ni hotel govoriti ž njimi slovensko. Vse to je opazoval iz bližine koroški rodoljub. Ko Ziljanke odidejo, stopi k nevljudnemu portirju ter ga vpraša : Gospod, kako morete trditi, da ne znate slovenščine, ko sem vendar jaz sam že govoril z vami slovensko; saj ste rojen Slovenec!« Mož osupne in pravi bolj tiho: „Ros je, kar pravite; a veste, jaz s potniki slovensko govorili ne smem. Bilo mi je ukaza n o , da moram, k e d a r j e s 1 o -vensko govoriti res neobhodno potrebno, poklicati tolmača; a jaz s slovenskimi strankami ne smem govoriti slovensko«.
Odkritosrčno povedano, sili nam iz peresa beseda, ki jo tak uradnik, ki kaj tako peklensko krivičnega zaukaže, popolnoma zasluži, a bi jo črtal državni pravnik! — Tako torej : osebi, ki ima največ občevati s potniki, portirju kolodvora, kjer se vsak dan čuje vsaj od priprostega ljudstva večinoma le slovenska beseda, je od predstojnika prepovedano govoriti slovensko ; in kljub temu, da je rojen Slovenec in zmožen lepe slovenščine, mora v skrajnem slučaju iskati šele slovenskega tolmača : — da, to je pa že preveč ; to ni samo vnebovpijoča krivica, to jo že skrajna zlobnost, katere je zmožen le najnestrpnejši nasprotnik slovenskega ljudstva, zlobnost, ki zasluži eksemplarično kazen. Kdo je tako slep, da ne vidi, kam tukaj pes taco moli ? ! Slovencem se hoče vzeti ves pogum, posluževati se svojega jezika pri železn. uradih; radi bi jih siloins? ponemčili. — Lahko bi s tega kolodvora navedli še več slučajev, ki svedočijo, kaka nestrpnost vlada tu proti Slovencem, a za danes naj zadostuje samo ta, ker dovolj jasno kaže, kaj se godi za kulisami.
Na nekem drugem kolodvoru ob ravno isti progi je zahteval pred kratkim zaveden Slovenec vožni listek posluževaje se slovenskega jezika, a uradnik ga osorno zavrne : »Poglejte, kak napis ima kolodvor; ali ni izključno nemški?« in začel je modrovati, da je to dovolj jasen dokaz, da se sme tu govoriti le nemško. V pojasnilo omenimo le toliko, da stoji kolodvor v sredi slovenskega prebivalstva, med katerim pa, žal, ne manjka nemškutarjev; vsled žalostnih razmer je neuko in nezavedno ljudstvo seveda primorano lomiti nemščino, kadar ima kaj opraviti na kolodvoru.
kako nežno je izražena njegova »Pomladna bajka« (Dom in Sv. 1900 str. 313.) Te enostavne, jedrnate, odločne poteze. Ali njegova «Mlada Zora« (istotam str. 345.) katere posamezni prizori kar dihajo življenje. Fino risana je tudi ona : »Fantič li ostani gor', greva za Jezusom«, (str. 412.) ali pa, še ne objavljena, pred božičem dovršena risba: »Spančice«. Nekaj posebnega, nedosežnega pa bo njegove vinjete v »Dom in Svetu« (leto 1900 in 1901.) Risane so v secesiji. A ta Dobnikarjeva secesija ni izrodek lepe umetnosti, ni pretirano, šablonsko risanje stvari, ki ne veš, kaj pomenjajo. On je eno staven, rekel bi priprost kakor gotski slog. In ravno v tej umetnosti nam Dobnikar ugaja. Polne poezije, polne življenja so njegovo risbe »K polnočnici« ali ona tipična starica pri peči »Med polnočnico« (Dom in Svet 1897 12. štev.) Ko jo gledaš, se ti nehote vzbujajo oni mladostni spomini, oni znani glasovi ti začno trepetati v duši; obnavljajo se ure, ko si sedel babici v naročji in poslušal njene pravljice. — Sam ne veš kako, sam ne veš kedaj — a vendar prihajajo spomini in te zibljejo v domovino mladostnih sanjarij.
Tem risbam podobne so njegove lepo-
Pa ne samo na tej, marveč tudi na gare njiskej progi c. kr. drž. železnic so nam razmere bolj znane, nego bo . ljubo izvest-nim krogom. Za danes samo nekaj. Na ime-novanej progi je večja postaja, katerej na-čeluje strasten Nemec. Ondotni železniški služabniki in delavci pa so v veliki večini
—	če ne sami — Slovenci. Mož, ki jih ima nadzorovati, je pošten, vrl Slovenec, in govori s svojimi podložnimi v materinem jeziku. To pa zagrizenemu Nemcu nikakor ni všeč. Opetovano je že zaukazal, da mora govoriti ž njimi samo nemško, češ, da vsak že zna toliko blažene nemščine, da ga razume. To je seveda le gola domišljija oholega Nemca. — Tudi se je odločno izrazil, da v pisarni oziroma v blagajni ne mara slišati od svojih podložnih nobene slovenske besede.
Dovolj. Iz navedenega se jasno razvidi, kako žalostne so razmere za nas Slovence pri drž. železnici. — Za Francoze je najet in lepo plačan tolmač, za ölo vence pa na njih lastni zemlji ni niti tolmača (Trbiž), ali če pa je uslužbenec sam zmožen slovenščine, je ne sme uporabljati, marveč mora klicati v skrajnem slučaiu — tjlmača! Kake razmere so ;to ?! Kaj tacega si ne moremo misliti niti', v deželi culukalrov. Kako dolgo bo trajalo, še to neznosno stanje?!
—	Prašamo tudi mi prav resno: Ali so si. vodstvu drž. železnic v Beljaku neznane te krivične razmere? In ako so mu znane, ali ne ve za ministerijalno navodilo (Organisationsstatut für österreichische Staatsbahnen § 7.), da morajo uradniki s strankami uljudno ravnati in v domačem jeziku z ljudstvom govoriti?
Dolžnost vsakega rodoljuba je, da sle-harno tozadevno krivico objavi, ker ako se le potrpi in molči, lahko mislijo na mero-dajnih mestih, da je vse v najlepšem redu.
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. junija.
Pomožni uradniki pri finančnem ministru.
Državni pomožni uradniki so v minulih dneh gojili precej nade, da se uresničijo njih zahteve po zboljšanju položaja. Menili so, da zbornica sprejme davek na želez, vožne karte in odpre s tem vladi vir za potrebno pokritje pri zboljšanju plač diurnistom. A varali so se, davčni odsek je odložil razpravo, vlada pa noče poprej ustreči upravi čenim željam. Te dni je prišla k finančnemu ministru deputacija pod vodstvom poslanca Prochazke, da izve, kako meni vlada sedaj postopati. Finančni minister je opetovano ponovil, da zadeva zavisi samo od sklepa v zbornici, ki bo v jeseni gotovo odobrila vladni načrt. Ker pa ta zakon pred 1. julijem 1902 ne bo mogel stopiti v veljavo, bo skušal finančni minister tako ukreniti, da se s pomočjo blagajniških preostankov že prej uveljavi zakon o zboljšanju položaja državnih pomožnih uradnikov.
Italija in trozveza. V italijanski poslanski zbornici se vrši te dni razprava o proračunu zunanjega mi-nisterstva in se tem povodom razni govorniki dotikajo kajpada tudi vprašanja glede zveze z Avstro-Ogersko in Nemčijo. Večina govornikov kakor tudi vlada sama zagovarjajo odločno nadaljni obstoj trozveze, a na-glašajo pa tudi večinoma vsi, da se mora obnoviti trozveza popolno na dosedanji način in morajo i nadalje ostati v veljavi vse obstoječe določbe. Najglasneji med vsemi je poslanec Luzzatti. Ta mož želi posebno, da ostane v polnem obsegu i nadalje v veljavi vse v prilog laškemu vinu obstoječe določbe. Ako se pa to ne zgodi, naj bo Avstrija pripravljena na pogajanja glede določitve mejne črte mej Italijo in Avstrijo, ki bodo Avstriji provzročala gotovo večje preglavice, nego pa pogodba glede italijanskih vin. — Kam merijo te Luzzattijeve besede, je jasno
slovne črtice (Na pr. »Nazaj« v Pomladnih glasih X. 1., ali »Drug za drugim« v »Novi nadi« II. let.) Le žal, da jih nimamo več, zakaj risane so tako, kakor s čopičem: krepko, odločno, izrazito. V malo letih se je izobrazil Dobnikar. Njegov tvorni, plastični duh, njegova težnja za umetnostjo sta mu pomagala izobraževati se. A kolikor bolj se je vspenjal in dvigal njegov duh, tembolj je pešalo njegovo telo. Bil je kakor rahla lotos-cvetka, nežnega zdravja, bil je kakor palma prenešena iz toplejših pokrajin. Hiral je hiral — dan za dnem celi dve leti in dne 12. jun. ob 7. uri zjutraj je umrl.
Zadnje svoje poteze je pošvetil rajnik: »Regi saeculorum immortali«. (Almanah, naslovna slika). Rekel bi: ta slika je njegova labodja pesem, posvečena Kristusu. Njegova duša mu je prižgala na zemlji zadnje, I Italija se hoče za eventuvalni poraz pri vinski
a najlepše, najboljše kadilo. Sedaj pa prepeva: »blava« — »Gloria« njegovo hrepenenje Onemu, ki je težilo za njim.
Mirno je ugasnil, brez trpljenja in muke, polni tako naglo.
klavzuli odškodovati z avstrijskim ozemljem No, mož naj bo le potolažen, da se njegova želja po laških Tirolah in Trstu še ne iz-
kakor bi zaspal. Da, saj je zaspal, saj le spi — vstal bo na novo vsejano seme.
Lahka mu bodi žemljica.
F. Ks. Steriaj.
Nove volitve v Srbiji. Dne 8. oziroma 21. septembra se vrše nove splošne volitve v srbsko skupščino in
dne 6. oktobra v
v srbsko senat. Volitve
v prvi
zastop bi se morale glasom nove ustave vršiti redoma dne 21. maja. Ker pa to iz znanih razlogov ni bilo mogoče in ker je bilo treba izvršiti nov provizorni volivni red ter mnoge priprave, se bo ta volitev zakasnila Glasovanje po novem volivnem redu je precej komplicirano. Mesto glasovnic vržejo volivci v pripravljeno posodo krogljice iz kavčuka. Vsaka kandidatska lista ima svojo posodo. Na deželi more 100, v mestih pa že 50 volivcev sostaviti posebno listo. Volivci se izkažejo z volivno izkaznico, ki jo dobe od županstva. Volivne komisije določi odsek, obstoječ iz predsednikov senata, državnega sveta, najvišjega računskega dvora, priziv-nega sodišča in rektorja višje šole. člani komisij morajo imeti potrebno sposobnost. Volilo se bo 130 poslancev. — O izidu volitve same pripoveduje »Pol. Corr.«, da ni pričakovati posebno vročega boja, ker bode poleg radikalcev, ki so skoro povsodi v večini, nastopili le ostanki nekdanje liberalne stranke, ki jih vodita Avakumovič in Riba-rac. Dobili bodo v mestih k večjemu pet mandatov. Naprednjaki bodo sklenili kompromis z liberalci.
Kongregacljskl zakon v senatu.
Francoski senat je v torek pričel razpravo o zloglasnem načrtu proti kongrega-cijam ter na predlog predsednika dotične komisije s 176 proti 96 glasovom označil to zadevo kot nujno. Takoj pričetkom razprave se je oglasil senator Vallou proti vladni predlogi, ker nje določbe proti kon-gregacijam pomenjajo vojsko proti katoliški cerkvi. Dežela pa ravno sedaj potrebuje miru. Koncem seje je predlogo pobijal tudi senator Lamazelle, a bržkone bo ves odpor zaman, ker ima vlada neki večino že zagotovljeno.
Otvoritev španskega parlamenta se je izvršila predvčeraj na običajno slovesen način. Kraljica - vladarica je v prisotnosti kralja otvorila zasedanje ter prebrala pre-stolni govor, v katerem se napovedujejo mej drugimi sledeče reforme: splošna vo-livna pravica, zakon o porotnih sodiščih, prememba konkordata v tem smislu, da se uredi vprašanje glede kongregaoij in zboljša položaj svetne duhovščine. Pouk se uredi v liberalnem smislu in poskrbi za nekatere javne zgradbe. Na ta način hoče vlada izvesti vse, kar je v zadnjih bridkih izkušnjah spoznala za potrebno in s čimur meni ustreči željam prebivalstva. Poslanica dalje naglaša, da daje papež Španiji mogočno pomoč, ter da' je razmerje napram vsem velesilam prijateljsko.
Sprejem v ljubljansko občinsko zvezo.
(Dalje.)
Gregor Anton, dninar; Gregorc Marija, delavka; Grill Urb., žel. sprevodnik v pok. ; Grum Jera, delavka v tob. tovarni; lllebš Jakob, mizarski pomočnik; Hočevar Terez., delavka v tob. tovarni ; Hribal Fran, umir. sluga in pos.; Hribernik Ant., vrtnar; Hud-nik Jakob, tesar: Hvale Jakob, tovarn, del.; Ivanušič Ana, kuharica; Jakopič Fran, del.; Jakopič Ivan, urad. si.; Jakopič Mar., dnin. ; Jakšič Marija, kuharica; Jakulin Mar., bra-njevka; Jamnik Fran, dninar; Janša Janez, pekovski mojster in posestnik;, Jarc Marija, vdova, Jeraj Marija, kramarica; JerančičM., dninarica; Jereb Jakob, ključavničar; Jereb Marija, branjevka; Jeretina Anton, krojaški pomočnik; Jevc Mat., gostač ; Jezeršek Dam , tov. delavec; Ježek Mat., mizarski pomoč.; Jordan Ivan, krojaški mojster; Jug Štefan, umir železniški nadspr.; Juch Ant, dninar; Jurman Ivan, tov. mizar; Jurman Mar., dninarica; Juriša Nikol., drž. želez. v. rednik; Juržič Franja, šivilja; Ivan Janez, delavec; Juvančič Ivana, dninarica; Kadunc Anton, ključ, pomočnik; Kalan Marj., poljedelka; Kalan Apol., gospodinja, Kalan Ivan, tovarniški delavec; Kalinšek Mar., sob.; Kandare Fran, notarski uradnik; Kapelj Martin, drvar in dninar; Kasig Adalbert, krznar; Kastelic Barbara, liv. sladč.; Kastelic Ivan, užitninski paznik; Kastelic Terez., kuharica; Kavčič U., čevlj. vdova; Kellner Ana, steklarja vdova; Kermelj Alojzija, mlin. vdova; Kirn Fran, dninar; Kirn B., dninar; Klander J., gostija; Klemenčič Janez, prodajalec suhega mesa; Klešnik Val., pekovski mojster; Klobučavar Anton, umir. žel. nadspr.; Klopčič Hel., branjevka; Klun Fran, tov. delavec; Kneisel K., pom. urad. sluga; Knez Fran, postr.; Knez Josip, delavec; Knific Neža, delav. vdova; Knolter Ivan, dninar; Knofter Marj., dninarica; Klobau Ivan, žel. podm.; Kocjančič Iv., tov. nočni čuvaj; Kocmur M., dnin. vdova; Kodele Fran, prod. sadja; Kodran Ant., delavec; Kogovšek Mar., gostija; Kokalj Ana, služkinja; Komatar Alojzija, delavčeva vdova.
Komatar Antonija, delavka v tob. tovarni; Konc Josip, dninar; Končan Jurij, m. del ; Kopač Josip, stroinik; Kopnvec Ter., kuh.; Koren Miroslav, pom. uradnik; Kos Fr., delavec; Kos Jera, del. vdova; Kosec Mat, ku rilec; Kosec Pavel, delavec; Kosec Tom , delavec; Košak Mar , služkinja; Košenina Ivan, mesar; Košir Katar., branjevka; Kotnik P., kočijaž; Kovač Anton, postrešček;• Kovač Fr., čevlj. mojster; Kovačič Hel., služkinja; Kozin Anton, čevlj. mojster; Koželj Jernej, trg. hI.; Kužuh Mar., tov. delavka; Kranz Vikt., čevljarski mojster; Krašovic Gašper, postrešček; Kregar Mar., dninarica; Kremtasch Helena, krojača vdova; Kremžar Mar., vrtn.; Križnar Ivan, hišni posestnik; Krivic Ana, kurj. vd ; Krivic Marj., tov. delavka; Krulc Ivan, žel. pom. čuvaj ; Keržan Fran, železn. sprev. in posestnik; Kucler Ana, del. vdova; Kuno ,1.. jetn. paznik v pok.; Kunčič Mat., čevljarski pom.; Kvas Ign., čevljar; Kvas Mar., kuhar.; L tmpe Anton, kamnos. pom.; Lapajner Jos., mizar; Lnvtar Jakob, kroj. mojster; Lavrič Marija, gostiln ; Lavrič Marj., šivilja; Lekan Marj., pek mojstra vdova; Lenče Jos., hišni posestnik; Likar Mar., žel. paznika vdova; Lipovž Fran, miz. in stol. mojster; Loos M., nadsprev. vdova; Lotrič Josip, užitn. rev.: Lovše Minka, dij. gospinja; Lovšin Franjo, gostač; Lovšin Marija, prodajalka slašč; Lukman Aleš, mitniški paznik; Lukman Fran, žel. sprev.; Magister H >1., del. vdova; Magister Ivan, prip. drž. žel.; Magister Neža, del. vdova; Majce Ivana, šivilja; Mahkota Iv., delavčeva vdova; Marsenika Franja, gostija; Masak Anton, žel. sluga v pok ; Maschke Mar., uradn. vdova; Mathe Avgust, čevlj. mojster; Malhe Jera, gostija; Matjašič Fr., postrešček; Mavec Fran, delavec; Mekinda Fran, kamn. pom.; Merjašič Mar., miz. vd. in branjevka; Mervar Anton, nakl. na žel.; Mastek J., delavec v tob. tov.; Mežnar Mar., dninarica; Mlakar Fran, dninar; Mihelič M., ščetar in pos.; Mihevč Jera, delavka v tob. tovarni; More Ivan, izdel. sidavode; Merzli-kar Gregor, dninar; Murn Marija, služkinja; Nagelj Marija, čevljarja vdova; Nahtigal Mina, kramarica; Naber barija, delavka; Nedin Mar., žel. sprev. vd. ; Nemec Iv., pom. sluga; Nigrin Ang., želez, nadspr. vdova ; Novak Ign., kom. ; Novak Ivan, izvošček; Novak Marg., železniškega čuvaja vdova; Oblak Luc., strežn.; Oblak Marg., dnin.; Oblak Matevž, dnin.; Obrekar Aug., črkost.; Osredkar Fran, čevlj. mojster: Pajsar Mih., kroj. mojst. ; Pauholcer Anton, žel. sprev.; Pauhc Mat., um. žel. mašin.; Pavlin Neža, služk. ; Pavšič Fran. kem., Pečak Iv., umir. stražnik; PeOnik Jera, kuh. ; Perko Mart., dnin. ; Perne Ivan, kroj. mojst.; Perko Maj., strež.; Pestotnik Val., del. tob. tov.; Pezdir Jak., čevljar; Pezdir Matija, prod. usnja : Pcksa Vaclav, čevljar ; Pipan Mar. kram.; Pire Pet., pek. mojst.; Pirman Mih., jerm. mojst. ; Piš Karol, kroj. pom.; Pivk Ivan, pom. urad.; Plahutnik Mar., posest.; Pla-ninšek Anton, izvošč. ; Pleško Mar., žel. eprev. vd.; Podkrajšek Ana, pom. urad. vdova; Podkrajnik Martin, kroj. mojster; Podvis Mar., dnin. ; Poga^-ar Fran, zid. pom.; Polajnar Mar., dnin.; Polanko Alojz, čevlj. mojst.; Popp Fran Ivan, kantiner; Porenta Jak., krojač; Pavšner Valentin, čevlj. pom.; Požar Aleš, kroj. pom.; Praček Neža, dnin.; Prepeluh Mar., tes. vdova; Princ Ant., užitn. paznik; Prosenc Josip; Pire Fran, okr. glav. urad. sluga; Pire Fran, miz. mojster; Puh Ludov., miz. mojster; Pungartner Vinc., dninar; Ilačič Jos., tov. del.; Rajner Aleš, del.; Rapuš Fran, del.; Ravnahrib Luka tes. pom.; Ravnikar Anton, kroj. mojster in pos.; Rasberger Matevž, urar; Razderh Marg., strežn.; Remic Jern., dninar; Rihar Valentin, hišni posest.; Rihteršič Fran, mizarski pomoč.; Robič Neža, prod. masla; Roje Valent,, bivši vrtnar; Rozina Fran, paznik v tob. tov ; Rozman Anton, žel. čuvaj; Rozman Helena, strežn.; Rožanec Mat. čevlj. mojst.; Sabeljko Franja. tov. del.; Satter Barb., tes'. vdova; Satter Fran, tov. del.; Sattner Aug., biv. trg. sotr ; Satter Mar. Albina, šivilja; Saveur Josip, del.; Savinšek Fran, tov. del.; Selan Ivan, prek. klav.; Selan Jurij, naj. go' stilne; Semič Lovrenc, kroj. pom.; berše Mat., posestn.; Simonič Mat., postrešček; Sirnik Mat., ključ, pom.; Slamnikar Mart , krojač; Slivar Fran, postrešček; Slobodnik Ivan, gostil.; Smole Jožef, čevlj. mojster; Smrekar Ivan, postrešček; Smrekar Josip Martin, gon. sprev.; Srečnik Jos., tes. pom.; Supin Ant., sluga; Svoboda Viljemina, lekarnarja vdova; Sajn Greg., del.; Škrec Anton, posest, in lastnik konc. za izkuhi; Sare Fran, gostiln.; Šega Fran, žel. sprev. v p.; Seiko Ivan, žel. sprev. v p.; Seme Magdah, del. vdova; Sešek Mar., del. vdova: Sešek Ivan, miz. mojster; Škranjc Iv., miz. mojster; Skrl Mar., del. vdova; Skofic Ant., gost.; bimnovec Fran, pošt. sluga; Šinkovec Iv., postrešček; ŠmucvJos., kant. in sopos.; Sraj Mihael, delav.; Subelj Ant., zid., hiš. posest.; Suber Mih., umir. detektiv; Šubic Mar., strež., čevlj. vdova; ŠubicvMar., šivilja ; Sušnik Leop., postrešček; Šuster Iv. Jer., knj. pom.; Susteršič Ana, dnin.; Švigel Martin, postr., posestn.; Stampelj Fran, trgovec; Stanovnik Mar., služk.; Strle Fran, komi; Starman Iv., posl. pri juž. želez.; Strle Jos., prod. lesenin; Striekar Ant.,
črkostavec: Stibernik Mat., drvar; Stibilj Leop., k!ep. potr..; Strajnar Mat., voznik ; Stancer Ign,, dninar; Strehar Mar., gost.; Strekelj Uršula, šivilja; Stampfel Mar., miz. vdova; Stritih Mar., kramarica; Strle Greg., hiš. posest.; Strniša Ana, čevlj. vdova ; Sturm Fran, kroj. mojster, davčni eksek.; Taborsky Ivan, hišni posestn.; Thalar Mar., žel. čuv. vdova; Tavčar Neža. del. vdova; Tavželj Mar., dnin.; Tkalčič Urš., del. vdova; Ta-man Apol., dels. ogl. vdova; Tomažič August, kupč. uprava; Tonia Mar., branjevka; To-polšik, Mar., šivilja; Topolsik Helena, šivilja; Tertnik Ant., klavec; Tschada Lud., hran ofic.; Turk Mar., bivša tov. del.; Turšič Iv., trg. s slamo in steljo; Uran Uršula, lonč. vdova, prodaj, lončenin.	(Konec prih.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 13. junija.
Družbinski večer, ki ga je priredila sinoči tukajšnja skupščina I. občnega urad niškega društva Avstro - Ogerske v veliki dvorani »Mestnega doma« v proslavo 25 letnega obstoja, se je izvršil natančno po vsporedu v popolno zadovoljnost udeležencev, katerih jo bilo okolu 400, tako, da je bila prostorna dvorana z galerijami napolnjena. Godbene ter pevske točke, posebno pa humoristiške nastope je navzoče občinstvo burno odobravalo. Večer je otvoril g. predsednik profesor We s t e r s prisrčnim pozdravom v nemškem in slovenskem je ziku ter s »slava« in »hoch« klicem na ce sarja. Mej navzočimi smo opazili dvorna svetnika g g. Schaffgotscha in Račiča , vlad. svetnika markija Gozanija, (in. ravnat, dvor. svetnika g. Lubeca, vojaštvo sta mej drugimi zastopala gg. podpolkovnika Lukanc in Lavrič. Slavnostni govor je odpal, ker se je g. svetniku Svetcu pripetila nezgoda. — 30 gospodov in dam je lepo pod vodstvom g. prof Ilubada zapelo nekaj zborov. Tudi ostale pevske točke, katere so z znano spretnostjo izvršile gospa Julija Ferjančičeva, gdč. Mira Devova, gospodje Sedlak, Obrekar, dr. Sajovic, Pogačar, dr. Milhleisen ter kvartet gospodov, žele so burno zasluženo pohvalo Prav ugajal je komični prizor izpred sodišča, katerega so predstavljali gg. Jak, Obrekar, Paternoster in Sedlak. Ker je tudi vojaška godba pridno svirala in je bila klet in kuhinja g. Kriseha izborna, je bil vspeh veselice popoln.
Občinske volitve v Spodnji Šiški. Poročali smo včeraj, da so socijalni demo-kratje zmagali pri obč. volitvah v Sp. Šiški v III. razredu. V I. in II. razredu je zmagal dosedanji odbor. Vseh odbornikov je 17, socijalni demokratje imajo med njimi 6 mož.
K izletu na Šmarno goro. Odbor »Kršč. soc. zveze« opozarja tiste rodovine, ki se udeleže tega izleta prihodnjo nedeljo, da bode dobro preskrbljeno tudi za zabavo otrok, zato je želeti, da bi se tudi rodbine udeležile tega zanimivega izleta s svojimi otroki.
Naročnikom „Socijalizma" Naznanili smo ž", da je izšel III. zvezek tega dela. Od več strani se izražajo želje, naj bi »So cijalizem« izhajal v krajših obrokih. Pisatelj in izdajateljstvo prav rada ustrežeta tej želji, a le pod tem pogojem, če tudi narod-nikihitrejepošljejo naročnino. Zato še enkrat opozarjamo na nakaznice, katere so se priložile zadnjemu snopiču. — »£5 lov. k r š č. - s o c. zveza« v Ljubljani.
Preuredba južnega kolodvora v Ljubljani. Komisija je odobrila splošni načrt, katerega je o preuredbi južnega kolodvora v Ljubljani predložila južna železnica. Sedaj se bodo pričeli izdelovati podrobni načrti in prihodnje leto se bode pričelo s preureditvijo, kar bode veljalo šest milijonov kron. Kolodvor bode imel tri dele, jeden del bode določen osobnemu, drugi tovornemu promet, tretji oddelekbodedoločen sestavljanju vlakov. Ta oddelek bode pomaknjen do tretje stražnice za Selo. Poleg bode oddelek za tovorni promet in železnični vozovi bodo za-peljavali lahko v skladišča, ki bodo na severni strani kolodvora. Dovoz se napravi iz Travniških ulic. Tovorna cesta se pomakne do Žabkarjeve tovarne. Sedanje glavno kolodvorsko poslopje se bode porabilo za stanovanja železniških uslužbencev in za brzo-avni in poštni urad. Ob Reseljevi cesti se sezida lepo, obširno kolodvorsko poslopje, dolgo 160 metrov in s štirimi pokritimi peroni, ki bodo po 200 metrov dolgi in po •
9 metrov široki. K prvemu bode pristop iz čakalnic, k ostalim bodo pa imeli dohod iz podzemeljskih hodnikov. Za brzovozno blago se bode sezidalo posebno poslopje tik Dunajske ceste Preko Dunajske ceste se bodo vozili le prihajajoči in odhajajoči vlaki, a za pešce bo preko železnice napravljena velika brv, da tudi ti vlaki ne bodo mogli ovirati osebnega prometa. Ves kolodvor bode skoro 3 klm. dolg.
Mirozov priredi danes v četrtek, 13. t. m.,
ob S. uri zvečer ljubljanska meščanska godba.
Majniški izlet Kakor običajno vsako leto, tako je napravilo tudi letos tukajšnje učiteljstvo s šolskimi otroci dne 5. t. m. pomladni izlet na prijazni Rožnik. Tu je bral častiti gospod katehet P. Hiacint Šega sveto mašo; potem pa so šli šolski otroci na vrt gospoda Pršina k zajuterku. V prostej na ravi, katero je na večer poprej porosil bla godejni dež, zabavali so se potem otroci s primernimi igrami in v«selim pitjem. Na to so se otroci pogostili z jedilom in pijačo. Da je bilo možno vse šolsko otroke dostojno pogostiti, podarili so tukajšnji šolski prijatelji n dobrotniki, kakor, gospa Juvančičeva, gg. Kosler, Bolaifio, Zajec, Reininghaus, Mathian, Pogačnik, Galle, Krišper, Su\va, Zorman, Ziegler, polkovnik Paitsch, Vrho-vec, Kauschek, Vodnik in Tome raznih doneskov v blagu in denarjih, za kateri blagi čin jim izreka podpisani v svojem in imenu šolske mladine najtoplejšo zahvalo. — V Šiški, dne 11. junija 1901. — A. Javoršek, šolski voditelj.
Mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano se jako lepo razvija, vkljub vsem zaprekam in prerokovanjem, da bode krnalo propadla. Sedaj si postavi zadruga svoj lastni do m v Vižrnarjih nasproti sedanjemu zadružnemu skladišču. Temeljni kamen se bode slovesno blagoslovil prihodnji pondeljek 17. t m. ob 4. uri popoludne. Priporočamo domače izdelke mizarske zadruge v Št. Vidu najtopleje.
Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Včeraj sta bila 54letni lovec Jurij Ulčar s Homca in 391etni posestnik Franc Kane, obtožena goljuliie, oproščena. Priče so zanikavale obtožbo. — Danes je stal pred ljubljanskimi porotniki 21Ietni hlapec Anton K u ra 11, obtožen, da je noči v od 12. do 13. maja t. I. s topo robatim orodjem udaril v Mojstrani po Jožefu Berčanu, sicer ne z namenom usmrtiti ga, vendar z drugim sovražnim namenom tako, da je radi tega 14. maja Berčan umrl, Anton Kuralt je bil obsojen na 4 leta težke ječe, poostrene vsak mesec s postom in 14. maja vsakega leta s temnico.
Potres. Iz «t. Štefana pri Brežah (Koroško) se nam poroča dne 9. jun.: Ob 8. uri 30. min. zvečer smo čutili močan in nagel potresni sunek od zahoda, da se je hiša nevarno stresla. Vendar škode ni napravil potres tukaj nobene.
Samoslovenske ulične napise v Ljubljani danes odstranjujejo raz ljubljanskih vogalov in jih nadomeščajo s slovcnsko-nemškimi napisi.
Ljubljanske novice. Na odpust jc šel zopet za deset dni župan Hribar in sicer v Dalmacijo. — Tatinska dekla. Dekla Jera Vidmar ukradla je svojemu gospodarju brivcu Francu Ferkula na Poljanski cesti št. 23 svoto 60 K. Jera Vidmar je bila že večkrat radi tatvine kaznovana. — B i -c i k e 1 j ukradel jc včeraj iz kazinske veže tob. tovarn, uradniku g. Jožefu Ten-schertu neznan tat. Bicikelj je vreden 240 K.
—	Prijeli so v Ljubljani tistega Buch-graberja, ki jc bil pred reškimi porotniki obdolžen, da je sunil svojo ženo v morje, a je bil oproščen. Trdi se, da se bo proti Buchgrabcrju pričela še jedenkrat preiskava.
—	Ponesrečil se je včeraj rač. svetnik g. S v e t e k. Padci je po stopnjicah in si pri padcu izbil nekaj zob.
Efektno tombolo s 500 srečkami a 20 h je dovolilo fin. ministerstvo podružnici kmet. družbe v Begunjah na Gorenjskem.
Zdravje v Ljubljani. Od 2. do 8.
junija je bilo 23 novorojencev, 28 jih je umrlo in sicer 4 za škarlatico, 4 za jetiko, 1 za vnetjem sopilnih organov, 1 vsled mrtvouda, 1 vsled nezgode, 2 vsled samomora. 15 za različnimi boleznimi, med njimi
7 tujcev, 12 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 7 za škarlatico, 1 za oslovskim kašljem, 1 za vratico, 1 za varicello (noricami), 1 za trahom.
Stavka v Podgori pri Gorici so nadaljuje.
Kanibala pred mariborskimi porotniki Včeraj so je pričela pred mariborskimi porotniki obravnava proti 401etnemu viničarju Franc BratuSi in njegovi 501etni ženi Mariji, ki sta svojo 121etno hčerko Ivano zadavila, spekla mrtvo truplo in potem svojega otroka — pojedla. Z nožem sta sppčeno truplo razrezala na petero kosov. Bratuša je povedal, da je bral v povestih o Indijancih, da divjaki jedo človeško meso in je ta vzgled posnemal, ker je bil — lačen. Umoril je dekle, ker je iz strahu pred kaznijo ni bilo več dnij domov, a ko jo je dobil, bila ju tako slabotna, da se je bal za njo plačevati bolniške stroške. V hiši Bratuševi so se res našlo oglodane kos-ti umorjenega otroka. Žena Bratuševa taji. — Bratuša je bil obsojen na smrt, žena njegova pa na tri leta težke ječe.
a
Ü tt
Kako se odira v Galiciji. Kmet
Filip Sosny je imel v vasi Zalawie v okraju Trembovla lepo gospodarstvo, a danes je berač. Stvar je prišla tako le : Lyta 1880 jo padel Sosny v Trembovli v roke oderuha Žida Mojzesa Dritnmera, od kojega hi jo izposodil 8 gld. ter podpisal menjioo, glasečj se na 12 gld. Na to si je izposodil še male svote, katere je Žid povekšal na 50 gld. ter dobil zastavno pravico na žito v vrednosti 100 gid., štiri ovce, deset gosij in vso slamo. Dno 14. januvarija 1901 se je Sosny mu vročil sodni odlok, s katerim se razpisuie dražba njegovega gospodarstva, vrednega 4000 gld. • Veščaki« cenilci so je cenili du 870 gld. Vzlic prošnji Sosnyja so je dražba hitro vršila, žid Mojzes Drimmer je pos stvo kupil, hišo podrl, njive parcelira! in prodal za 3620 gld., tako je imel čistega dobička 2120 gld Ali je to mogoče? Poročilo je prinesel »Dzienik Polski«.
Rabin podjetnik državnih zgra-deb. Časopis „Przcdsvit" piše, da je zlo-czovski rabin milijonar Rohatyn od države prevzel zgradbo vojašnice ter bo pri tem pridobil skoraj 35 odstotkov iz po preračunu dovoljene glavnice. Kdor zna, pa zna.
Goljufija tovarnarja Fränkla. Mod-linski tovarnar za čevlje, Friinkl, je sezidal v Temesvaru tovarno, ter sc zavezal ogerski vladi, da bo porabljal le domači materijal in delavske moči. Zato je dobil zastonj svet in 70.000 K podpore. Zdaj se je dognalo, da jc žid Friinkl pošiljal v Tcmcsvar blago iz Mödlinga in tako ogersko vlado goljufal.
Prusija kupuje premogovnike za državne potrebe. Pruski trgovinski minister Brefeld je kupil premogovnika „Achenbach" in „Waltrop" za 25 mil. mark Tako bo mogla Prusija oskrbeti potrebe državnih železnic. Pri nas se kaj tako pametnega ne domislijo.
Senzacijonelna zaroka Poročali smo, da je bila pred pariškimi porotniki oproščena ruska študentka Vera Gelo, ki je ustrelila na profesorja Deschanela, a pri tom usmrtila svojo prijateljico Zelenino. Sedaj so javlja, da se je brat umorjene Zelenine zaročil v Vero Gelo.
Samomor anarhista Anarhist Ales-sandro Sintinelli se je ustrelil v Sinigagliji na Laškem. Dolečen jo bil, izvršiti nek atentat, a šel je rajši sam v smrt.
Ibsen ie toliko ozdravel, da so ni bati za njegovo življenje. Že v prihodnjih dneh pojde lahko na sprehod.
Nove zdravniške iznajdbe. Ogerski zdravnik dr. Josip Strojan je iznašel sredstvo, s katerim je mogoče mrtva trupla okameniti. Dalje je dr. Strojan iznašel tekočino, od katere so izpije na dan le jedno navadno žlico in je potem lahko štiri dni brez hrane in pijače. Iznašel jo tudi serum proti malariji in kugi ter pravi, da bo ta serum dosegel velikih vspehov.
Avtomobil izvošček Prvi avtomobil izvošček jo pričel včeraj voziti v Zagrebu.
Umor duhovnika. V Villanuova pri Saragossi je mej procesijo sv. Rešnjega Telesa mej nekim duhovnikom in učiteljem prišlo do nesporazumljenja. Učitelj jo po tegnil nož in ga zasadil v duhovnika. Duhovnik se je mrtev zgrudil.
Zabarikadirani uredniki Nedavno je od svojih poslov odstopil glavni urednik pariškega lista „Figaro". Vodstvo lista je pre\Z"l na to drugi vodja lista Perivier. Predvčeranjim vršil so je občni zbor delničarjev lista „Figaro", na katerem soje sklenilo, da ac Perivieru odvzame vodstvo lista. — Določilo se je, da naj vodi glavne uredniške posle predsednik upravnega sveta del ničarjev. Novi glavni urednik se je podal v uredništvo, a dobil je vrata zaprta. Perivier se je v uredništvu s svojimi sodelavci zaba-rikadiral in ni pustil novega voditelja v uredniške prostore. Včeraj „Figaro« ni mogel iziti.
Koliko je omoženih žensk V Avstro Ogersk i pride na 100 žensk 43 omoženih, na Nemškem 50 omoženih na 100 in na Angleškem 41 omoženih žensk na ¡00 žensk
Dohodki Žida Ballina Žid Ballin, kojega je nemški cesar poslal v Kino, da mu poroča, kako stoje nemške stvari, ima po listu „Echo" kot vodja hamburško-ame-riške vožne družbe 100.000 mark na leto in 160.000 m. tantijem. Poleg tega je vodja berolinske električne družbe s plačo 40.000 m. na leto, torej 360.000 naših kronic. „SI. Narod"' mu tega gotovo ne zavida. Naj bi imel ljubljanski škof toliko!
Ženske roparice Ameriški listi so port čali, da je po osvobojenju poslaništev v Pekinu udeleževala se ropanja kitajskih do mov tudi žena angleškega dustoianstvenika laily Macdonald. Iz cesarske palače je ugia-bila mn^go dragocenosti. Angleški listi sedaj odgovarjajo na to s tem, da trilijo. da )e ropala po Pekinu tudi žena ameriškega poslan'ka in naštevajo razne dragocenosti, katere je odnesla Kitajcem.
(Prostovoljno gasil, društvo v V e 1. Laščah) vabi k veselici, katero priredi v nedeljo dne 16. junija t. 1. na vrtu
g.	Franc Grebenca. Iz prijaznosti sodeluje gosp. Mat. Zužek-Jamnik, član slov. drame v Ljubljani. Vspored: 1. Petje. 2. Deklama-cija. 3. Petjo. 4. Komičen prizor. 5. Petje.
6.	»Eno uro Doktor«. Burka v enem dejanju Poslovenil J. Alešo\ec 7. Prosta zabava. — Začetek ob 4. uri popoludn«. — Us-t ^pnina 40 v. Cisti dohodek namenjen je za pokrit|e društvenega dolga. — K obilni vdtležbi uljudno vabi	odbor.
(Veliki koncert »Športnega društva Maribor«) se zavoljo gostilniških razmer v Narodnem domu ne vrši 16. junija, marveč 7. julija t. I.
Odbor.
(Pevsko bralno društvo „Ilirija pri Pobegih) vabi na veselico, katero priredi v nedeljo, dne 16. junija t. 1. s sodelovanjem društev „Svoboda" iz Sv. Antona in „Z r i n j s k i" iz Dekani, na dvorišču konsumnega društva. Razpored: 1. Pozdrav predsednika. 2. H. Volarič: „Na planine", poje mešan zbor društva „Ilirija" iz Pobegov. 3. J. Fleišman: „Triglav", poje mešan zbor društva „Svoboda" iz Sv. Antona. 4. P. H. Sattner: „Nazaj v planinski raj", poje mešan zbor društva „Zrinjski" iz Dekani. 5. S. Gregorčič: „Domovini", dekla-macija. 6. P. S. Sattner: „Kedaj moramo piti", nar. P. A. Hribar: „Hišica očetova", narodna. J. Žirovnik: „Kukavica", narodna, poje mešan zbor društva „Svoboda" iz Sv. Antona.
7.	H. Volarič: „Pogovor z domom", poje mešan zbor društva „Zrinjski." 8. Prizor: „Predsednikom", vprizarjajo domači dile-tantje. 9. Iv. Kuret: „Himna Iliriji", poje moš. zbor društva „Ilirija" iz Pobegov s spremljevanjem godbe. 10. Srečkanje s tremi dobitki. Začetek veselice ob pol 5 uri pop. Vstopnina 40 h. Sedeži 20 h. Srečke po 20
h.	K obilni vdeležbi uljudno vabi odbor. Čisti dobiček je namenjen v nabavo društvene zastave. N. B. V slučaju neugodnega vremena se veselica prenese na 23. t. m.
Darovi.
Za pogorelce v Kropi. II. izkaz.
Gg.: Fr. Pršina Št. Jurij pri Kranju obleko 9 kg. Karolina Kandare v L'ubljani obleke 8l/, ksr. Rezi Lisec Borovnica, obleke 11 kg. Fr. Čuden v Ljubljani obleke 7 kg. Schweiger, Leskovec 20 K. Alojzij Stare, župnik v p. 20 K. Jožef Jereb, župnik v p. 7 K. Dr. Jožef Lesar 10 K. Dr. Tomo Zar-nik 50 K. Jan Meršolj, kapelan 10 K. Dr. Ivan Kulavic, sem. vod]a 10 K. Karol Ceme, župnik 6 K. Uredništvo „Slovenca" 70 K. Troha Ivan, Kamnik 4 K. Mladič, Postojna 10 K Janez Sajé, nadučitelj 4 K. Anton Fetich-Frankheim 2 K. Gdč. Alb Tavčar 2 K. Val. Schagnetti 2 K.
III. izkaz.
¡Gg.: Martin Zamik, naduč. 20 K. Rodbina Foerater 8 K. Jož. V« rdir. c. kr. poštni opra-vitelj 67 K 40 h. Ant. Dilrich nabral v hotel Štrukelj 11 K. Anton Aškerc, uredi.ik 5 K. J. Tavčar, župnik Leše 25 K. Andrej Kmet, nadučitelj Cerklje obleke 5'/, kg. J. R .bič. Kranjska gora rbleke 6 kg Jan. Železnikar Ljubljana, manufakt, 5 ktf. Tomaž Rožnik, Selški župljani 37 K 12 h. I'. Brežice 10 K. Iv. Baloh 2 K I. Ogorelec, župan 1 K. S. Pogačnik 1 K. S. Punčah, nadučitelj 1 K vsi iz Smarje-Sap. Fr. Zvan 20 K. Lorenc Krištofi* nabranih 26 K. I. Šafer, Duplje 10 K Župnija Sela pri Kamniku 10 K. Žup-liani iz Ježice 50 K. Plahutnik, kapelan 6vK. Uredništvo »Slovenca« 120 K. Davorin Šetinc, izletniki na Krošljovem griču. Vrhnika 6 K. R. Napret, Maribor 10 K. Fr. Konšek, Trojane nabranih 10 K M. Javorsky. Jesenice obleke 20 kg.
Bog plačaj darovalcem !
Za odbor : H o e n i g m a n.
Za pogorelce v K r o p i. G. dr. •los. Gruden, alojz. prt i. kt, 5 kron. — Gosp. Jan. Oblak, župnik v Gradu pri Bledu, 10 kron.
Za pogorelce v Gorenji vasi: G. Jan. Oblak, župnik v Gradu 10 kron. — SI. ž u p ni' urad na Brdu 20 kron.
Bog plačaj !
Telefonska in ferseuvtia poročite.
Praga, 13. junija. Točno ob 6. uri zvečer je došel včeraj vlak na Franc Jožefov kolodvor, kjer so ga pričakovali deželni maršal Lobkovic, predsednik dež. nadsodišča Wessely, župan Srb in mnogi drugi dostojanstveniki. Na županov češko-nemško-češki pozdrav je odgovoril cesar najprej češko in potem nemško, izražajoč veselje, da more zopet bivati sredi ljubljenega prebivalstva in svojega kralj, glavnega mesta ter se prepričati o njega napredku, ter zahvaljujoč se za dokaze udanosti in ljubezni. Na dvoru je pričakoval cesarja kardinal ter vojaški in dvorni dostojanstveniki.
Praga, 13. junija. (C. B.) Cesar je vsprejel danes dopoldne številne deputacije, mej temi duhovščino, plemstvo, deželni odbor, mestno zastopstvo. Na nagovor poslednjega je odgovoril vladar v obeh jezikih. V odgovoru na nagovor kardin.-knezo-nadškofa Skrbenskega je rekel vladar, da bodo interesi katoliške cerkve našli v njem vedno toplega pospeševatelja. Deputa-ciji plemstva je odgovoril cesar, da je plemstvo vedno bilo in bo trdna opora prestola.
Berolin, 13. junija. Cesar bode prisostvoval velikim vojaškim vajam meseca septembra pri Danzigu.
Berolin, 13. junija. Kakor se čuje, namerava cesar grofa Waldersee povzdigniti v knežji stan.
Pretorija, 13. junija. (C. B.) Na meji Swazi-dežele je bilo ujetih 26 Burov, mej njimi brat vodje Šalk-Burgerja.
London, 13. junija. (C. B.) Standardu' poročajo iz Shanghaja: Cesarjev odlok ukazuje izbor cesarske čete v varstvo železnic.
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
JZitne cene
dne 12. junija 1901. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 60 kilogramov.
Pšenica za junij.......K	8-20
» „ jesen.......„	8 46
Rž za junij..........8-12
» .. jesen........„	7'42
Turšic» za junij.........5 73
„ „ julii-avgust.......5-77
„ „ september-oktober . . „	699
Oves za julij........„	8-15
„ » jesen.......„	666
Na budimpeštanski borzi:
Pšenica za oktober......„	8.21
Rž za oktober.......„	7-00
Oves za oktober........6 21
Koruza za junij.......„	5-19
» julij.......,	5-50
(Effektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica banaSka.......K	8'10
„ južne žel........
Rž	„ „ ......„	7-81
Ječmen „ .......„	7-30
„ ob Tisi.......„	7 20
Koruza ogerska.........5-80
Cinkvant „ .......„	6-95
Oves srednji..........8-20
Fižol............8-UO
do
825 8 47 8-17 7-43 K-75 5-78 6 00 8'20 667
8-21 7-01 6-25 6*20 5-51
do	8--50
"	810
*	826
„	8-25
„	5-90
„	7-26
„	8-30
„	ío-co
MeteoroJ.Pijff.ÖEifl' porodilo.
Wíina nad morjem 306-2 ra, «rednii zračni tl&k- 736'0mm.
x ¡ Ca« opn-* j zo»ania	"itftlij« \»aro-oietra t vin.	Temperatura po C<*K»ju	Vefcrorl j Nebo 1 . i	11. £ « n -
12 9 z več.	730 2	184	sl. jzan. j del olilač.	3-2
,1 zjutr. ló\2. popol	726 1 729 7	17 2 22 2	si. s\zh. jpol oblač. brezv. | »	
Katoliška Bukvama v Ljubljani
priporoča:
Sveto lefo 1901. Molitve za odpustke sv. ieta. Sestavil Andrej Zamejic, stolni dekan Drugi pomnoženi natis. Cena 35 h, po pošti 40 h.
Razlaga velikega katekizma ali krščanski nauki za cerkev. Sestavil Ant. Veternik, župnik na Dolu. Prvi zvezek: o veri in apostolski veroizpovedi. Broširano 2 K, s pošto 20 h več.
Zaročenca (I promessi sposi). Milanska povest i/, 17. stoletja Laški spisal Aless. Manzoni, poslovenil I. B—č. Broširano 2 K, po poši 20 h več.
Jesihov cvet Vlnacef, z votlo razredčen, daje najzrtravfcjši, na;stalnejši in zelo oitusen jesih
1 mala stekl. za 5-10 litrov kisa 1 K 1 velika » » 20—40 » » 3 K
Na prodaj v trpovinah špecerlj, deli-kates in v drogerijch. 366 20-10
Paziti je lin varstveno znamko.
I1)/li l n f/j/V/za snsženje parketnih tal -l- VlUULl UfiKVti/l dob 6 se pri t v r d k i
BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 24 11—11
Na prodaj sta
2 križeva pota
jeden 95 cm. visok, velja gld. 65"—, drugi 150 cm. visok, velja gld. 250 —
pri	552 12-7
FR. TOMAN-u,
podobarju In pozlatarju t Ljubljani, Valvazorjev trg št.
^ Proti malnkrvnnsti.
v
Zeleznato vino
lekarnarja G-. Picooli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
SBST ima v seui QQkrat več železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča china-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno v/20.	8—12 VsM lega največje jamstvo za izdatnost te^a vina pri malokrvnih, nervoznih aMvsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II. 590 50-50 Dobiva se v steklenicah pn pol litra.
Razprodaja-
__	_ 4
M. Zarji v Ljubljani,
Prešernove ulice,
razprodaja po znižanih cenah
cele zaloge
oblek, perila,zavratnikovitd.
za moške, ženske in otroke.
Nabirajte že rabljene
im^tiif 7iiumkf» vseh dež61 in vrsl- tudi jHCJMUt /imiim«; najnavadnejše. S tem pomagate ubogim dečkcim pri vzgoji za duhovski stan. Lepe nabožne spom nke, zlasti križevniške rožne vence, svetinjice sv. Antona in praškega Jezuška dobite za marke. — Pisati in poslati je pisarni »Betlehem« v Bregencu (Predarlsko).	1113 25—18
Za pomladno in poletno dobo
priporočam gospodarjem in kmetovalcem, kakor tudi raznim podjetnikom svojo vel:ko zalosro potrebščin za stavbe: portland- in roman-cement, železo za vezi, štorje, traverze, železniške šine, okove za vrata m okna, trombe, cevi za vodovode, štedilnike (Sparherde).	, ... . n - . ,
Potem poljedelske stroje: slamorezmce, gepeljne, mlatilnice, fino izdelane, močne pluge, stroje ia posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za gnojnico in drugo potrebno orodje za poljedelstvo.
Bazno orodje za kovače, ključavničarje in mizarje.
Nagrobne križe, vlite kotle, jeklo za svedre, tehtnice in uteze, zimo, morsko travo, kakor veliko izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah.
Fran Stupica, 232 30 14 x
trgovina z železnino in špecerijskim blagom,
Ljubljana,
Marije Terezije cesta štev. I, poleg gostilne „pri Figovcu
I> u n a j s k a borza.
Dni 13. junija.
Skupni državni dolg v notaf.....98-55
Skupni državni dolg v «rebru............98 25
Avstrijska zlata renta 4°/0.......118'—
Avitrijcka kronska renta 4°/0, 200 kron . .	96 -
Ogerska zlata renta 4°/0........118 —
Ogerika kronika renta 4"/„, 200 .....92 95
Avitro-ogerike bančne delnice, 600 gld. . .	lf> —
Kreditne delnice, 160 gld..............674 50
London Tista ....................240 15
NemSki drž. bankovci u 100 n. nem.drl.vel> 117-47';,
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dné 12. Junija.
3-2°/0 državne srečke I. 1854, 251» gld.. . 6°/0 državne «rečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°l0 zadolžnice Rndolfove želez, po Í00 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0
23-50 1907 90-70 11-33
179 — 171 — 207-76 95-15 143-75 268--
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . .	105-50
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 .	94-25
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	425-25
>	> južne železnice 3°/0 .	346 25
>	» južne železnice 5°/„ .	122-— » » dolenjskih železnic 4°/0 .	— • —
Kreditne srečke, 100 gld..............399-60
4°/0 «rečke dunav. parobr. družbo. 100 gld. .	397 —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	49-25
Ogerskega » , » 6 »	25 —
BudimpeSt. bazilika*srečke, 6 gld.....1685
Rudolfov« »rečke, 10 gld. . .	68—
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gen<5is srečke, 40 gld.......
VValdsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. «t v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. ar. . . Splošna avstrijska stavbinska družba . •
Moutanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........
201- — 234 — 394 50 6 J — 278-— 6000 — 887 -103 75 161 — 468 25 440 — 263 25
W Nakup ln prodaja XB vsakovrstnih driavnih papirjev, aredk, denarjev itd. Zavarovanja za igube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna iivrlitev narodll na borzi.
Menjarnlcna delniška družba
„M E K C U K«
I., Wallzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
_ _ - Pojasnila "Xtt v vseh gospodarskih in «nnnfinih (tvarek, potem o kursnih vrednostih vseh ipekuiaoljtkita vredaeatalk papirjev in veatnl (viti za dosego kolikor je mogoče viiocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih Klavnic.
-rf-T-