GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDS T V A koper S. FEBRUARJA 1963 Poštnina plaCana v gotovini leto xii. — stev. 7 V četrtek, 31. januarja, sc jc začel v slavni dvorani italijanske gimnazije v Kopru seminar italijanskega jezika, in kulture za italijanske profesorje in učitelje Buj in obalnih občin. Seminarja, ki bo trajal do 9. oziroma 11. februarja, sc poleg profesorjev in učiteljev udeležujejo tudi dijaki italijanske gimnazije v Kopru in Piranu ter piranske trgovske šole. Na seminarju predava 12 univerzitetnih profesorjev z raznih italijanskih univerz. cembru v Rimu predlagali itali- ževnem jeziku in o dialektiki v janski delegaciji, da bi ti seminarji v Kopru postali trajna oblika dobrih sosedskih odnosov med obema državama in medsebojnega sodelovanja in pomoči etnič- sodobni književnosti pa profesor Giorgio Pullini iz Padove. O raznih literarnih strujah in razvoju književnih zvrsti govorita prof. Fernando Salsano iz Svečane otvoritve seminarja, ki je letos drugič, so se udeležili številni slovenski in italijanski politični in kulturni dclavci. Med njimi so bili Mitja Vošnjak, šef jugoslovanske delegacije v mešanem jugoslovansko - italijanskem odboru, Črtomir Kolenc, član delegacije v tem odboru, dalje člana italijanske delegacije v mešanem odboru odv, Gerin in prof. Angioletti, italijanski generalni konzul v Konru dr. Guido Zec-chin, sekretar sveta za šolstvo LRS Boris Lipužič, šef urada za manjšinska vprašanja pri Izvršnem svetu LRS Anton Stipanič, tajnik koprskega okrajnega ljudskega odbora dr.' Branko Furlan, predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri okrajnem odboru SZDL v Kopru dr. Svetozar Polič, s svetovalec 7.a manjšinska vprašanja pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru Raul Siškovič, svetovalec za šolstvo pri okrajnem ljudskem odboru Miloš Ster-gar in drugi. Geste je pozdravil ravnatelj italijanske gimnazije v Kopru prof. Miroslav Zekar in poudaril važnost takih seminarjev in nujnost, da je etnična skupina povezana s svojim matičnim narodom, Ti seminarji so dokaz naše demokracije, dobrega sosedstva in mirnega sožitja. V imenu predavateljev je spregovoril prof. Carlo Taglia-vini. Izrazil je zadovoljstvo svojih kolegov, da so lahko spet prišli na seminar v Koper, kjer ima-jo prijeten občutek, da so se vrnili k dobrim prijateljem, Prvi dan seminarja so dali predavatelji in gostje nekaj izjav za tržaški radio. Prof. Tagliavini je med drugim izjavil, da je prijetno presenečen in navdušen nad zanimanjem šolnikov in dijakov za predavanja in izrazil željo, da bi taki seminarji ostali redna praksa. Italijanski generalni konzul v Kopru dr. Zecchin je v izjavi podčrtal veliko važnost takih seminarjev in je po njegovem to dokaz, da se manjšinska etnična skupina neposredno povezuje z viri svoje kulture. Izjavo za radio je dal tudi Mitja Vošnjak in med drugim rekel: ^Seminar italijanske kulture, ki se danes že drugič začenja v Kopru, ima svojo diplomatsko zgodovino, ki sega nazaj v leto 1957. Na drugem zasedanju mešanega odbora je bilo namreč doseženo načelno soglasje, ki smo ga potem formulirali v pismu in sva ga podpisala skupaj s šefom italijanske delegacije. Poleg dinlo-matske zgodovine pa imajo seminarji italijanske kulture in italijanskega jezika tudi svoje življenjske izkušnje in praktično preteklost, ki pa je velika krajša. Leta 1957 smo si namreč zamislili te seminarje kot začasno rešitev, kot nekakšen provizorij za nekaj let. Toda izkušnje lanskega seminarja in zlasti zanimanje, ki smo ga lahko opazili danes takoj po otvoritvi med vsemi zainteresiranimi. pa kažejo potrebo, da ti seminarji ne bi ostali samo nekak provizorij. ampak da bi ostali trajna oblika povezovanja med pripadniki italijanske etnične skupine in med kulturo njenega matičnega naroda. Zato smo na zadnjem devetem zasedanju mešanega odbora v novembru- in de- nim skupinam. Predlagali pa smo Rima in prof. Iginio Moncalvo iz tudi. naj bi bili v Trstu podobni Trsta, medtem ko dr. Stelio Crise seminarji slovenske kulture in iz Trsta razlaga slovenskega jezika za pripadnike sodobne likovne slovenske etnične skupine, Izred- filmski- umetnosti in o italijan- o vrednotenju umetnosti. O no me veseli — je rekel ob koncu tovariš Vošnjak slišal danes podobno misel na otvoritvenih govorih. To je razumljivo, če gledamo na razvoj odnosov na obmejnem področju med obema državam?!, saj lahko ugotavljamo, da je meja med Italijo in Jugoslavijo ena najbolj odprtih meja v Evi-opi. Tako prihaja organizacija seminarja v obdobje nadaljnjega razišrjevanja in sodelovanja. Upamo, da bomo s takšnimi medsebojnimi izmenjavami dosegli odprto mejo tudi na kulturnem področju in v medsebojnih stikih na vseh področjih javnega življenja.« Na italijanskem seminarju v Kopru predavata prof. Mario Marcazzan iz Benetk in prof. Lo-renzo Frattarolo iz- Rima o zavestni prekretnici italijanske družbe skozi Pirandellova dela. O italijanski drami po drugi svetovni vojni je govoril prof. Giorgio Pullini iz Padove, prof. Aulo Gre-co iz Rima o Dantejevi poeziji v novejši književni kritiki. O Boc-cacciu in o italijanski književnosti XX. stoletja predava profesor Carlo- Tagliavini iz Padove, o jeziku in sodobni poeziji prof. Guido Rispoli, o Italu Svevu profesor Alberto Frattini iz Rima, o knji- skem filmu razpravljata profesor da sem Adriano Prandi iz Barija in prof. Riccardo Richard iz Pavije. Kratek jezikovni tečaj za udeležence seminarja pa je pripravil profesor Carlo Tagliavini iz Padbve. Številne predavatelje italijanskega seminarja so povabili italijanski kulturni krožki z Reke.. Rovin.ja in Pulja, da bi priredili v njihovih krajih nekaj predavanj. Zal pa je slabo vreme onemogočila potovanja v te kraje, tako da je bilo samo eno predavanje na Reki. Zima jc letos hudo zagodla in zahrumela vsepovsod. Več ko čez mero je nasula snega in mraza tudi ondi, kjer prave zime ne pomnijo že desetletja. Tudi slovenski obal; ni prizanesla, Cez in čez je pregrnila obrežno ravnico pa šc debe-Ic.ic, istrsko gričevje. Koper, Izola, Portorož in Piran so žc ves teden zagrnjeni v belo odejo. Najhujše nevšečnosti so sicer že mimo, ceste vsaj za silo že prevozne in promet, ki jc po prvem snežnem navalu in metežu tako rekoč splošno zastal, se polagoma spet normalizira. Mimo težav in nevšečnosti pa je zima nasula iz polne roke tudi obilo radosti in veselja, tako mladim kot starim. Mlada generacija si je v teh dneh privoščila zvrhano mero zimskega veselja. A tudi odrasla gencracija jc po svoje sodelovala, kakor nam priča posnetek na koprski bencinski črpalki »Imex«, kjer avtomobiliste pozdravlja imeniten sneženi mož. Razgovor s sekretarjem okrajnega komiteja Zveze komunistov Jožetom Božičem V četrtek minuli teden je okrajni komite ZK v Kopru raz- inženirjev, tehnikov, ekonomistov pravljal o temeljnih pokazateljih in načelih za sestavo osnutka in pravnikov, če bomo hoteli na letošnjega družbenega plana oziroma resolucije o gospodarskem višji znanstveni osnovi reševati in družbenem razvoju primorskega okraja, o čemer poročamo na zapletene družbeno ekonomske drugem mestu. Ob tej priložnosti je sekretar okrajnega komi- probleme. Prepričan sem. da bodo Pred nami so končni rezultati ko. Vendar smo pri nas v Kopru, lanske turistične sezone v starih Ankaranu in Postojni dosegli ne mejah koprskega okraja in nam le več tujih nočitev kakor leto dokazujejo, da moremo biti z nji- prej, marveč tudi domačih, Por- mi povsem zadovoljni, čeprav iz- torož pa je s povečanjem tujih tudi njeno preseganje, nas zani- nosti, potem bomo lahko že v kali teja ZK Jože Božič sodelavcu Radia Koper odgovoril na nekaj vprašanj, 5 čimer seznanjamo naše bralce, ker se razgovor nanaša tudi na naloge komunistov v zvezi 7. bližnjimi konferencami osnovnih organizacij Zveze komunistov. — Tovariš sekretar, pred varni in delavskega samoupravljanja so konference osnovnih organiza- ter skozi te osnovne činitelje na- cij Zveze komunistov. Okrajniko- šega družbenega razvoja zavestno mite ZK je. obravnaval smernic? osvajanje občutka in konkretne i?i pokazatelje gospodarskega raz- odgovornosti za intenzivno delo voja primorskega okraja za leto na vseh področjih in pri vseh de- 1963. Glede na neposredne naloge lovnih ljudeh. Ce bodo komunisti vseh družbeno političnih in g o- vsakodnevno zasledovali proble- spodarskih činiteljev, da bi zago- me v svojih delovnih organizaci- tovili ne samo kontinuiteto proiz- jah in krepili vse činitelje, ki vodnje in produktivnosti, marveč vplivajo na povečanje produktiv- kazuje bilanca 6.681 nočitev manj, kril primanjkljaj domačih in kakor jih je bilo leta 1961. Povprečje v državi izkazuje 10 odstotkov manj nočitev, v posameznih turističnih okoliših pa je odstotek še znatno večji. To je posledica izostanka domačih turi- kazal aktivno bilanco. Našo pasi-vo je povzročil v prvi vrsti Stru-njan, kjer imamo le počitniške domove in nobenega hotela. Cam- ferzneah? ping. katerega smo uredili razmeroma pozno, in bi sprejemal ma, katera so najpomembnejša zatrli vzroke slabega gospodarje- vprašanja. ki bi jih morale osnov- nja. Naloga komunistov je, da se ve organizacije ZK še prav pose- na svojih letnih konferencah od- bej obdelati na svojih letnih /con- krilo spopadejo z vsemi preostan- V zvezi z novo teritorialno razdelitvijo slovenskih okrajev se ponekod postavlja tudi vprašanje obstoja nekaterih občm, ki nimajo dovolj gospodarske osnove za svoje lastno življenje in bodo pridružene svojim močnejšim sosedam. Takšno usodo doživlja te dni naša komuna Hrpelje, ki je vseskozi životarila in ni mogla na zeleno vejo kljub najboljši volji in nenehnemu prizadevanju njenega prebivalstva in kadrov y občini, Prepičla gospodarska osnova ni mogla zagotoviti niti dovolj sredstev za nemoteno funkcioniranje vseh občinskih forumov in družbenih organizmov, še manj pa drugih sredstev za skladen razvoj družbenega in gospodarskega živi jen j a v njenem okviru. Občina Hrpelje zajema 29.356 hektarov površine in ima 7.546 prebivalcev. V svojem dosedanjem delovanju je sicer odigrala pozitivno vlogo in dosegla določene uspehe v korist občanov. Tako jim je približala določene službe (komunalne, razvila je šolstvo in zdravstveno službo) in ob hudih naporih zagotovila državljanom izpolnitev najnujnejših zahtev družbenega standarda. Vendar pa nadaljnji razvo: komunalnega sistema postavlja pred naše občine nove, veliko zahtevnejše naloge, ki >im sedanja hr-peljska občina ne bi bila kos. Tega sc prav dobro zavedajo tudi občani sedanje hrpeljske komune in so zato tudi takoj razumeli in podprli novo teritorialno razdelitev. Ta bo potekala predvidoma po meji obmejnega pasu po Vidcmskem sporazumu, tako da bo obmejni pas priključen sežanski komuni, področje za njim pa k občini Ilirska Bistrica, O tem so sc načelno že dogovorili v političnem aktivu in na plenu-mu Socialistične zveze hrpeljske s tov, ki je bil značilen za vse pretežno tujce, še ni mogel vpli-lansko leto, ne glede na republi- vati na število nočitev. Da je pa kljub izpadu domačih turistov bilanca še vedno dobra, je povzročil samo večji dotok tujih. V starih okrajnih mejah smo dosegli skupno 649.550 nočitev, od tega 387.664 domačih in 261.886 tujih. Tujih je bilo 51.945 več kot lelo prej. V slovenskem turizmu je znašal naš delež pri vseh nočitvah 30,1 odstotka, pri tujih ¡3a 43 odstotkov. Približali smo se — To so predvsem naloge v zvezi z nadaljnjo konkretizacijo zaključkov IV. plenuma CK ZKJ. Gre za dobro gospodarjenje ter hitro povečanje produktivnosti, za ekonomičnejši način proizvodnje, ti kadri s svojimi strokovnimi društvi in skozi aktive komunistov s konkretnimi zadolžitvami upravičili dolžnost in odgovornost, kakršno družba od njih pričakuje. — Skladen gospodarski razvoj bo zahteval tucli močno aktivnost komunistov na vseh nivojih družbene samouprave v komunah. To bo še zlasti velika odgovornost glede na- vse večje uveljavljanje samostojnega clcla komun po reorganizaciji okrajev. Kako naj se aktivnost, organizacij ter aktivov — kot tudi komitejev — razvija dalje v skladu, s cilji, ki jih postavljajo smernica predvidenega piana? — Aktivnost organizacij, aktivov in občinskih komitejev ZK bo morala teči predvsem v smeri čim boljšega reševanja nalog komune in na sestankih z volivci po vaseh in večjih naseljih v občini. Z novo teritorialno, razdelitvijo bodo tudi v sedanji hrpeljski ko- muni prišle veliko bolj do izraza tako že polovici, kar dokazuje. da je morje tisto, kar najbolj privlači tuje turiste iz celinskih in severnih držav. Dosežki posameznih središč so bili takile: Ankaran 110.558 vseh nočitev, od tega krajevne skupnosti in drugi samoupravni organizmi občanov, zato bodo morali le-tem občinski statuti posvetiti posebno pozornost in jim točno določiti mesto in naloge, pravice in dolžnosti v skladu z načeli nove ustave. Več o poteku priprav za novo 33.460 tujih; Koper 59.986 vselv meje komun, za smotrno združe-23.357 tujih; Izola 31.797 vseh, vanje in potrošnjo sredstev prek 8.290 tujih; Piran 102.606 vseh, komunalnih bank, hitrejše stro- ki slabosti, ki gornje naloge še zavirajo. Nenehno se je treba boriti za osnovni cilj — kar še posebej velja za osnovne organizacije ZK oo oodjetjih — stisniti iz jih bo postavil družbeni plan rn obstoječih materialnih osnov čim lih postavlja komunalni razvoj. Krepitev njihove odgovornosti in samostojnosti je eden izmed pomembnih elementov širjenja in poglabljanja socialistične demokracije. Samostojnost in iskanje novih oblik dela je sigurno jamstvo, da bodo v izvajanju letošnjega družbenega plana mnogo čimer bomo hkrati manj prišle do izraza napake in zgradili solidno osnovo za reše- slabosti, ki so bile značilne zlasti vanje novih problemov, ki jih 7-a prvo polovico lanskega leta. V trenutno še nismo sposobni rešiti. • bodoče bomo sploh morali hitreje Mislim, da so to najvažnejše na- odpravljati stare napake in iskati loge. o katerih bi morali govoriti nove oblike in metode dola, saj komunisti na letnih konferencah nenehno živimo v globokih vse-svojih.osnovnih organizacij — se- bmskih spremembah našega raz-veda konkretizirano in prilagoje- veja. Ni no specifičnim pogojem posamez- več, čim ceneje in čim boljše, razpoložljiva sredstva pa vlagati v vključevanje "^mednarodno razširjeno reprodukcijo, za druž-delitev dela. za hitrejše razvija- beni standard m osebni dohoaek, nje nekaterih gospodarskih panog, d<> bo dosežena na podlagi dobre-kot so turizem, trgovina, gostin- vlaganja v najkrajšem času stvo, uslužnostne dejavnosti ter clm vecJ.a ko,r'st za dobl'° >'se podobno, s čimer bi zagotovili skupnosti m slehernega posamez- skladnejši razvoj posameznih vej v n-iej, gospodarstva, s tem pa tudi hitrejši in skladnejši gospodarski razvoj posameznih okrajnih področij ob povečanju realnega dohodka delovnih ljudi. Gre dalje še za pospeševanje integracijskih procesov ne glede na teritorialne teritorialno razdelitev hrpeljske 29.548 tujih; Portorož 276.198 vseh, ko\"no usposabljanje članov de- komune in o ekonomskih ter drugih vzrokih, ki so narekovali ta ukrep, bomo še poročali. 152.532 tujih; Strunjan 42.524 lovnih kolektivov, poglabljanje vseh, 1.361 tujih, Postojna 20.695 socialistične demokracije z razvi- Vi-ch, 13.338 tujih. janjem sistema delitve dohodka večje nerazvitosti, kakor je vztrajanje pri starih oblikah dela, ki se cesto odraža v skodli ivih oo.invih, kot so rutinerstvo, birokratizem in podobno. V zadnjem času začenjajo občinski ko-•r.icji in osnovne organizacijo ZK po podjetjih in na drugih važnih področjih družbene dejavnosti v komunah z vse sodobnejšimi metodami dela, kar bo treba neneh-.k> razvijati in podpirati. riih enot in posameznih problemov. — Naloge, ki izhajajo iz plava, bodo terjale večje angažiranje tudi ustreznih strokovnih dru-itav, v katerih deluje veliko število komunistov. V kakšnih ob licih naj ti sodelujejo pri obliko- oanju sistema izpolnjevanja ter pospeševanja gospodarske dejavnosti, zlasti pa proizvodnosti? — Predvsem je treba reči, da io moremo bili zadovoljni z delom strokovnih društev, ker bi .lede na svojo družbeno vlogo n oral a nuditi več pomoči pri izpolnjevanju omenjenih nalotr. Del na skupnem sestanku razpravlja- omunistov in drugih članov je la 0 osnovnih pokazateljih in o o vedno nedelaven in se družbe- smernicah za izdelavo, predloga ■o ne udeistvuie. Sedanji sistem letošnjega družbenega plana prida teh društev je preveč od- morskega okraja. Za temi. foru RAZPRAVA O PLANU Za okrajnim komitejem ZK sta tudi izvršni odbor okrajnega odbora SZDL in predsedstvu OS3 mi tudi drugi družbeni organizmi proučujejo pripravljeno gradivo in dajejo svoje pripombe in.predloge na osnovne teze resolucije. Jutri, v soboto, bodo o tem razpravljali tudi na seji pvedserl-.-¡va okrajne- gospodarske zbornice. XáUOíÉHÉ Udeležene italijanske gimnazije januarja, v glavni dvorani •aknjen od konkretne problema-:e, premalo specializiran za pomožna področja gospodarske in ružbene dejavnosti. Cestokrat m o načelno razpravljajo, ne 'ijc.jo pa nekih načrtov in ana-'., da bi lahko na njihovi podlagi .'užbeno politične institucije oc! rra.ja do gospodarske organiza-je oziroma komunalnega druž-mega organizma črpali dragóle napotke za formiranje ustrelili stališč in zaključkov za svoje S ilo. Predvsem borlo morali to- p arniški in občinski komiteji Cor- ižl—jffafraa, mirati okrog sebe aktiven zbor dela.vcev ii vrst strokovnjakov: naročite tudi svojcem V. O Gosti in delegati V. občinske konference SZDL Koper poslušajo poročilo predsednika RadaPlšota-Sokola Minuli petek je bila v Kopru peta občinska konferenca So- delkov itd., so bile vaško sekcije cialistične zveze delovnega ljudstva Koper, ki se je je razen 156 za kulturo in prosveto. Vendar pa delegatov udeležilo več gostov, med njimi članica glavnega od- bi marsikje njihovo delo bolj za-bora, SZDL Slovenije Marija Vilfan, predsednik okrajnega od- živelo, če bi imeli ustrezne dru-bora SZDL Slovenije Marija Vilfan, predsednik okrajnega od- štvene prostore oziroma*če bi z ZKS Koper Jože Božič in sekretar občinskega komiteja ZKS drugimi družbenimi organizacija-Koper Zdravko Troha. Referat o bodočih nalogah občinskega mi znali bolje izkoristiti zadruž-' odbora Socialistične zveze je podal dosedanji predsednik Rad.o ne domove, ki jih marsikje danes Pišot-Sokol, nato pa je sledila bogata razprava, v Icateri so uporabljajo v' druge namene sodelovali razen delegatov tudi gostje. Mnogo sekcij tudi nima izdelanih programov dela in se omejujejo Poročilo o dosedanjem delu Ob- jami, zato so občani marsikje za- le na reševanje trenutnih proble-Činskega odbora SZDL, ki so ga man čakali na pojasnilo o tej ali mov brez določenega perspektiv-delegati prejeli že nekaj dni pred oni zadevi in so videli v sekcijah nega načrta, kar večkrat izkrivlja konferenco, je uvodoma ugotovilo, le organ, ki jim bo popravil poti njihovo osnovno vlogo in jih si-da je dejavnost Socialistične zveze in ceste, napeljal vodo, uredil v opravljanje tehničnih del, ne koprske komune slonela na reali- klubski prostor in podobno. Ide- Pa v načrtno idejno-politično de-zaciji zaključkov in sklepov V. ološko-vzgojno delo sekcij pa je lo. Opazilo pa se je, da so na pra-kongresa SZDL Jugoslavije, IV. pri tem vse bolj zamiralo. Naj- vi poti in najbolj aktivne tiste vsakodnevnih problemov, ki se delu pritegniti slehernega občana benega standarda, zato so o tem občinske konference SZDL, pri- bolj aktivne izmed sekcij, razen sekcije, v katerih je včlanjenih porajajo v mestu in na vasi, pa in vse občinske in krajevne poli- večkrat razpravljali na raznih se-poročil številnih posvetovanj in sekcij za komunalna vprašanja, ki večina neposrednih proizvajalcev, zato prihaja često do nepravilnih tične organizacije, Predvsem bo Stankih in posvetovanjih, ki jih je plenumov ter napotkov III. in IV. več ali manj samostojno rešujejo saj le-ti najuspešnejše prenašajo in nepravičnih odločitev, do upra- treba paziti na gospodarsko in skupno z Občinskim sindikalnim plenuma CK ZKJ. Zato je bilo svojo problematiko z organizira- probleme komune tudi v podiet- vičenih in neupravičenih kritik in kulturno razvitost posameznih ob- svetom organizirala Socialistična delo občinskega odbora SZDL ze- — ------' " ...... lo intenzivno in razgibano, no še v zadnjem letu do odločilne prelomnice v našem gospodarskem in političnem življenju. Občani koprske komune postopoma, na vasi nekoliko hitreje kot v mestu, razvijajo ustvarjalno pobudo na vseh področjih družbenega življenja, se z vse večjim zanimanjem seznanjajo s stvarnimi in neposredni- ............„a odbora SZDL Koper mi problemi socialističnega^ raz- pi|0t-Sokol je v svojem Dosedanji predsednik občinske- 'Območja, na katerih naj bi obča- r Rado ni ustanovili krajevne skupnosti napajansc ___________ ,_ . referatu bo določil ohninck-i ciiint skupnih pralnic itd., sk voja komune, okraja in republi- orisal vrsto 'nalog člE|nov ™edhodno bodo mo a o tem " " ke pnzadevneje kot pred leti so- stične zveze k ke k občani na zborih članov delujejo pri določanju in usmer- katerimi se bodo morali takoj in Socialistične zveze Razumljivo jevanju politike organov oblasti krepko spoprijeti. Ena izmed rlaj- da bo ' krafevnl ¿kupnbTt zajela in organov družbenega samo- pomembnejših nalog je, da se čla- teritorij krajevne or^nizacl e i--------------' - — upravljanja ter tako zagotavljajo ni . SZDL kar najbolj podrobno SZDL in ker ie določitev območ- hrano' ustanavljale bodo razne tudi nadzorstvo za njihovo uspes- seznanijo s temeljnimi postavka- ja bistvenega pomena z7 uspešno ?e,rviss. in nadzorovale pravilno nost^o" ftani Sociahstične zveze predosnutk? ^ rCpu" ^lovanje kraKe skupnS so «^»nJ? P^ikov ter uprav- nost so člani oociaiisticne zveze bliske ustave, kakor tudi s pred- se nekatere kraievne nreanizarno !-lale imovino optantov in izse-pokazali v nedavnih rapravah o "utdl'ul- Kraievne m ?ani7ar-ne predosnutku ustave. Vseh prav je bilo 228 in okrog 14 občanov je dalo približno 150 naj- vami bodo stekle nrinrave z^ 5P- različnejših predlogov in skoraj stavo statutov krajevnih skupno- ba najprej storiti, koliko bo to krajevne skupnosti v Kopru ali znatno ublažili neskladnosti. Po-delo opravljeno 'z lastnimi močmi Gračišču. dobno pozornost je in bo Sociali-in sredstvi, bo občina uspešneje Nalog bodo imele krajevne stična zveza morala posvetiti tudi vsklajevala skupne potrebe obča- skupnosti več kot dovolj in zato drugim problemom gospodarstva nov. Tako bodo krajevne skupno- b0 treba najti primerne oblike in slediti razvoju posameznih gosti razbremenile občinsko upravo dela in se zavedati, da so krajev- spodarskih panog ter predvsem v skrbi za vaške ceste, kanaliza- ne skupnosti stvar občanov, ko- pred sprejemom določenih skle-cijo, vodovodno napeljavo, za mune in gospodarskih organizacij pov oceniti njihovo politično ureditev napajahsc, kopališč, in sredstev. ki jih bodo zbrali ob- vrednost. otroško varstvo za pomoči- Č3ni' ■ ko™una in gospodarske Pomembno vlogo bo tudi v pri- cialno ogroženim vaščanom, za £?*mzaclje za ^lhovo plodno hodnje imela SZDL pri uveljav- osnovno šolo, za kulturnoprosvel- _ .v „ , „.„',,. Ijanju družbenega upravljanja v no dejavnost za knjižnice za ovans Kado Pisot-Sokol je v šolah in strokovnega izobraževa- svojem referatu poudaril tudi-po- nja članov delovnih kolektivov, trebo po večji prizadevnosti čla- Razumljivo pa je, da bo Sociali- nov Socialistične zveze pri uskla- stična zveza tudi v prihodnje pri- jevanju med proizvodnostjo in rejala razna posvetovanja, preda- rentabilnostjo poslovanja gospo- vanja in seminarje, na katerih se darskih organizacij na eni in de- bodo obravnavali vsi tisti proble- ajo nadaljnjo ekonom-krepitev komune in idejno-raven delovnih kolekti- ljenjski standard občanov, se bo- jevanje številnih vprašanj druž- vov, predvsem pa članov SZDL. vealr Q0 nhPan if> žpIpI imeti r>o- ;„ —„-.-.— — imele dovolj materialnih osnov za ., . . • vsak HO. občan je želel imeti po stl m statutov gospodarskih orga- uspešen razvoj krajevnih skuono- rila za Znanje in smotrno tro- jasmlo k temu ah onemu ^clenu nizacij. Temeljito proučevanje sti Zaradi te^a le nrav d? §enje denarnih sredstev ter uspeš- predosnutka ustave Dokaj zivah- predosnutkov ustave in občinske- krajevne skupnosti zaokrožena neje kot doslej reševala komunal- SZD?. ^kSJS^SdS ga statuta je nujno potrebno, ker urbanistična™f ke" le ako ne, kulturnoprosvetne in druge fičnih' vm-ašanl obravnavah pro- ™ „Slevherni obcan P°?nati ne bodo občani lahko zadovoljevali Probleme. Administrativno delo ticmn vpiasanj ooravnavan pro samo njihovo vsebino, pač pa tudi svojim najosnovnejšim skunnim krajevnih skupnosti bi opravljali blematiko kmetijstva, gozdarstva, Svoje mesto in vlogo ter dolžno- potrebam skupnim k evni UTJ( ra /KopJrU) proizvodnje storilnosti v delovnih sti, ki jih ima do skupnosti. Zato Kako nujno potrebno je čim. Semedeli, Šmarjah, Črnem kalu, organizacijah m politiko delitve se občinski odbor Socialistične prej ustanoviti krajlvne skupni- kjer bodo krajevne skupnosti ne- niS^ofit^mi'^ voc^tva l^rajev- StaVbližn^ „1"° koprsk: komuni, je razvidno kolibo večje, pa naj bi to delo SloVeniJe" Mariji Vilfanov oce- bilizacije občanov ob sestavljanju nih^rganizacij Socialistične zveze vahno nn it^ ^rfi^ l 1Z, dejStva' da zaradi njene§a na~ T? 1 v Pv?S' " sekretar1lat- s ni referata in razprave med dru- plana gospodarskega razvoja o - pa je bilo tudi 8 sektorskih po- ^hLnn^lHh.H^^l VS6h ^leg,a S°sP°darskega, političnega ^alno ah honorarno zaposlenim gim ugotovila, da imajo organiza- čine ter na njihovo aktivno sode- svetovan sVedstavnikivseh močno ¿aiSeresfrani na čtaboli ,'L raZV°ja občinski usluzbencem" . Socialistične zveze koprske lovanje pri izdelavi Statuta ko- družbeno-političnih in oblastnih skrbn° izdel^ ']"dskl odbor s sv°Jni} upravnim Zelo veliko pozornost bo treba komune vse pogoje za uspešno mune in krajevnih skupnosti, organov v zvezi z reorganizacijo ta in statuta ^^^ aparatom ne zmore vec hitro oce- posvetiti izdelavi statutov krajev- delo in da bodo morali njihovi Močan poudarek je bil na pri- nekaterih krajevnih odborov gle- atUta KraJevnm skupnosti, niti prioriteto reševanja vrste nih skupnosti, zato velja k temu dani to izkoristiti v večji meri hodnjem delu komisij in sekcij, kot doslej. Predvsem v prihodnje, ki so doslej marsikdaj le života- ko bodo krajevne skupnosti pre- rile in niso zaradi reševanja raz- ©sspOTjanji Članica Glavnega odbora SZDL sebej je opozorila na potrebo mo- de na njihovo teritorialno razde litev, Rezultat teh posvetovanj je bil, da je sedaj v koprski komuni 20 krajevnih organizacij s 50 podružnicami, medtem ko jih je bilo prej 35 s 23 podružnicami. Občinski odbor SZDL je obrav-Raval vrsto najrazličnejših aktualnih družbeno-političnih vpra-Sanj tudi z drugimi družbenimi in Povečane napore za razvoj rekrea- organizacijami, turističnimi in riri.Pi tivne dejavnosti v delovnih organiza- mi društvi lunsutnlml 1,1 tlr"Si-cijah terjajo v poslednjem obdobju sindikati' so že dalj časa zavzemajo zlasti hiter razvoj proizvajalnih sil, zlasti za ureditev sistema 'represija nja zaposlenih ob sočasnem uvajanju nujno dati ustrezno "mesto vzele nase skrb za reševanje go- nih gospodarskotehničnih vpra- spodarskih in komunalnih proble-, šanj izpolnjevale svojih osnovnih mov na vasi, bodo krajevne orga- nalog. Predvsem je treba točno mzacije SZDL morale krepkeje formulirati nalogo, pri tem ob- zgrabiti za ideološko-politično de- jektivno proučiti, če jo lahko re- pica nerešenih vprašanj. Točneje bo Tako bo SZDL koprske komu- alizirajo in ko je izglasovan mun do domov. Tej problematiki bo slavni del vsega sistema družbe- pa, da bi sklep ostal le na . ------------papirju političnimi organizacijami ter ob- cíjo'Vn lieciaTi^cu7 proií^dnTerto ekonomskih"?™'6vSS^Mnnemrfra,janju ÍMljlí° daü mesto y Statu- nega samoupravljanja. Potrebno zaradi nedelavnosti ali zaradi ne- činskim ljudskim odborom ter je Pa^.utira mtjejji jempo jivdeK|a, «^Si Ki P« bo «stematično razporediti de- realnega plana. oo se pokazale javne tribune, ki de- ^^J »riSK jeX JSrKS sP^na temeljito obravnavati svetnem delu ter o vl^gi' delovne ao zaradi svoje neposrednosti ^boV^rM^KSin,""« ifno20,^£asu f,Ia^ne sef"e ter 7,3 s.poštova- VS0 P^ematiko, ki zadeva ko- inteligence. V zvezi z zapo- imele veliko udeležencev Uspešni in^d^so-^v^i ¿r Jc i, «i^v^ ^ «« i^Vo^v T^enT^^ % slitv«° delovne sile 3® tovariš po bili tudi razni seminarji in Danes ne gr" več farno za to da kulturne letnega oddiha pa se bo t/eba aktiv- ?™.zbeno .skupnost. Tovanšica Zdravko Troha omenil, da je tre- aos veto vanj a, ki jih je bilo več omogočimo boljše pogoje za korišče- SSifšm^ofev koH^-enin ^SifŠ6 yi]1!fa"0Ya med drugim priporo- ba imeti stalno pred očmi njeno .. . ■ t „ Sievnonsei?rab ^entVu« Tl\ «rfien S ^ «a'«n^S^n^ oddiha"^e n Slianfi in"oH^TSt ■ ^i "g0" pravilno razporeditev na ekonorft- Precejšnjo pasivnost so poka- „^Zremo prepuščat"''"amo nosVmi s"l o tnl[ polurnega oddiha. mom je trcbS posvetiti posebno po- tavl]anje m odpravljanje lastnih sko utemeljena delovna mesta in zale nekatere komisije občinske- "nikom aH S sfndikaTni podruž- katoeca osnutei-TžV"^vk;iV„drnv,0Vi?» zornost zato, ker material- pomanjkljivosti s pomočjo raznih politika zaposlovanja mdra biti ga odbora in zato so bile potreb- niči, ampak JoA postati sestavni del IfStu'siktulm^sToTn''^^- ^ifsifeg^ p^čifka^0 ra"'oj fnallZ' na organiziranje razprav dolgoročna^In moriupoStevati^a ne temeljite kadrovske spremem- SeT^evLTvS ¿VnK I^ZZu^rT^^o ^emb^f^dročje rekreacije Snem^nS,0 ^J}0^- Potrebujemo vedno veTstTokovSe be, Vendar kljub temu komisije ganizaciJ 2a (lvig proizvodnje, zato da m bin domoNroXr« vsem čiSnom Pr?dstavlJa ftfcu»"rna ln zl-vI-1en1" delovne sile, Ne smejo se ponav- niso našle prave vsebine dela m pa moramo v kolektivih odločneje sindikata, njihovim svojcem in tujim proizvajalcev, za katero komune, na prirejanje javnih tri- Ijati izgovori češ »mi strokovnia- zato ie marsikateri predlog ostal odpravljati se precej zakoreninjeno turistom, prioriteto pri nastanitvi na p?av.taUo veIjl uSot°v'tev, d^ je za- bun. na obravnavo vseh nniavnv 1'.° ,„ , • ' mi siiOKOVnja le na paphju Precej šibkih točk «^K^^l™™™ V s stališča ka ne rablmo«. kajti sposobnih , , ------- —.......... ustanovitelja, . razkošje modernega ]je naj bi domove uporabljali tudi in vzgojiti kadre. Mnogo se d-> storiti Več je bilo tudi V delu krajevnih or- časa." Lotiti se je treba" organiziranja raznrJse"mhw'le.VCpos7e\Tvanja L'lih s sltro«nnImt sredstvi, če obs "jI do- na skrb za idejno-vzgojno 2an;zscii, ki SO V vse preveliki konkretnih oblik razvoja rekreativne p0 potrebi odstopali komercialnemu bri ,v.olja' Vsi zainteresirani Unitelji strokovno izobraŽevanje Še & . • ' ,„ dejavnosti, ki naj pripomore k pove- gostinstvu. Vzporedno s m-izarlpvinII naj bl se mecI drugim zavzemali tudi cmje. oe men opravljale delo krajevnih čanju produktivnosti dela in po'ceni. ^Vé uvedejo^ v domovih ekonomske' za t0' da b! se ob novogradnjah za- skupnosti in preveč zanemarjale tvi proizvodnje, k zmanjšanju števila cene, naj bi se vla-ali napori tudi' za seitlli interesi delovnih ljudi in pred- ideo'osko politično delo. To se je izostankov od dela, k izboljšanju podaljšanje sezone vsaj na štiri me- v'ilclo dovolj površin oziroma šport- . v _ .. zdravstvenega stanja proizvajalcev, k sece V zvezi s tem lil Vnioi.-tini 11111 objektov za množično, prosto- opazilo tudi V posameznih sekci- pove£anJu delovne sposobnosti delav- raU pravoč^no izdelati dokončne X vo,Jno in tudi netekmovalno aktiv- jah, kjer je v glavnem tekla raz- cev itd. ne dopustov. Ta naloga Je seveda "ost> Kcr visoka 5°la za telesno kul- prava okrog komunalnih vpra- Vrsta nalog, ki se na tem področju stvar ne samo uprave, ampak tudi sa- Î"ro v Ljubljani Izobražuje tudi stro- s.ni CpirrH-1 M70T1 v TV četrti odpirajo tudi v našem okraju, zahteva moupravnlh organov, političnih orga- ltovnjakc, ki bodo sposobni organizi- sanj. sekcija, lažen V IV. cenil cimprejSnje formiranje občinskih od- nizacij, posebno sindikalne podruž- ratl «strežno rekreacijo v delovnih mesta Koper, v Skocjanu, bmar- borov za oddih in rekreacijo, v okraj- nicc, ekonomskih enot Plan dopusta jah, Ankaranu in na škofijah, nem merilu pa oživitev dela Stalne bi naj upošteval zlasti interes in zah- nicô sodelovale 7 raznimi lokalni- '£r?nfeI'c.n?e za oddih in rekreacijo, teve proizvodnje, težavnost delovnega niso soaeio va ie z raznimi lOKd-uii vloga teh organov h0 predvsem v mesta, zdravstveno stanje koristnilca mi organi samouprave in tudi ne tem, da razvijajo sodelovanje z naj- ¡. Pd. Planiranle dopustov pa bo zares Z drugimi družbenimi organizaci- različnejšimi- zainteresiranimi orga- učinkovito le tedaj, Če sprejctga pla- nizacijami, skrbijo za formiranje na ne bomo spreminjali. ,StSa 5l„pr.edvs?m strokovnjakov nam primanjkuje, ter preveč pa je administrativne depo- lovne sile. w razprava organizacijah, je nujno, da vsaj v večjih podjetjih v okviru kadrovsko-socialnlh služb sistemizirajo delovno mesto za referat o rekreaciji in oddihu proizvajalcev. Prvi kongres telesne kulture v SIo- enakih teles pri organih upravljanja ali sindikalnih podružnicah v delovnih kolektivih, spremljajo izdelavo letnih ln perspektivnih programov razvoja oddiha in rekreacije v kolektivih ter komunah, pomagajo delovnim organizacijam pri izdelav) ustrezne zakonodaje, plana dopustov, si prizadevajo za uvedbo samoupravlia- Predsednik Okrajnega- odbora problemov od gospodarstva do SZDL Koper Ivan Lapajne je go- sleherne dejavnosti, vonl o komunalnih in drugih v razpravo, je posegel tudi problemih in priporočil boljše iz- predstavnik italijanske^narodne manjšine Manlio Vidovtč indeM V sindikalnih vodstvih Je bilo prt- mladinski telesni vzgoji, tekmovalne- gospodarske moči knlr,o ?li sozilje med italijansko na- cej razprav tudi o politiki regresira- mu športu in športni rekreaciji. To iZ' 1 r".™™; rodno manjšino in slovenskim nja. Formirala so se stališča,, naj bi so trije vidiki dejavnosti ln vsi trije . idzprava je dala V znatno več- življem vednn hnli tvrlnn Orl ^RO regresiranje v prihodnje nikjer več zaslužijo enako pozornost. Prav je, JI men poudarek obravnavaniu vnliuw,, 1 uun, ne imelo pečata sociale ali privilegi- da.se tudi sindikati in celotni kolek- vprašani drnžhpnptjc i volivcev italijanske narodnosti Jih. ranja določenih krogov ljudi. Tako tlvi bolj organizirano in sistematično • g Standaida, je 96 odstotkov članov Socialistič- podjetja kot ustanove naj bi sredstva kot doslej zavzemajo za Hitrejši raz- ODiavnavanju o nalogah, ki ne ?vez° in i7mr.rl lo 101 za osebni regres dodeljevala vsem voj športne rekreacije in za odprav- Jih imajo člani SZDL pri uvaia- vWlniJiw a njln -'ln Je ■ ... „ , .„ članom kolektiva na osnovi določil Uanje slabosti, ki se pojavljajo na niu ekonomi?r,pii»oa vključenih v nja v počitniških domovih, za uve- svojega pravilnika ali pravilnika cko- tem področju. Delavske športne Igre, "' " ^onomicnejsega gospodarje- benega in deli V nnnpdpjipk <;» bo v Nürnber- javljanje ekonomskih principov for- nomske enote. Bistveno pri vsem tem ki jih zadnja leta organizirajo ObSS nja- /,ato le beseda Stekla v glav- V poneaeijes s- UÜ v iNumuer miran3a in delitve dohodka in se zla- Je, da kolektiv vrši delitev teh sred- k)hko odigrajo pozitivno vlogo. " " ---- J~' 1 ' gU zaključil mednarodni sejem sti za utrditev ter razšiirtcv počitm- štev, izbira ljudi, ki bodo dobili po- se potreba, da bi zainteresirane ' i^rač, 113 katerem sodeluje tudi škili skupnosti. Te namreč zavzemajo moC skladno s stališči in v okviru me- štvene organizacije posebej Mebanotehnika iz Izole z 48 vr- v delavskem turizmu vse bolj po- ,n, ki Jih je sam sprejel, S politiko možnosti za razširitev svoji Jiu.din ILIIIUI^ ij. "Uic L. . vi membno mesto: združujejo sredstva regresov moramo pritegniti na leto- nosti med proizvajalci v delo Starni lgl-ač, med katerimi zbu- za novogradnje domov in rekreacij- ..„V.!- *<„ .-i- A,„„„.-„„!,_ jajo največ pozornosti poučne skfh__eentrov, _ prevzemajo določene i vanje čim širši krog delavcev in se ganizacijah ter skupaj s st.itnn ___moino za- zvezne ___j___ ,__________ ^____________. zlasti zavzemati za tako oolitlko re- ferenco za oddih in i-r-.-ačke na električni notzon To naloge za vse počitniške domove, str- gresiranja, ki bo omogočala proizva- Iskale sodobnejše, - množične. £ . J ,njene na nekem teritoriju, vplivajo jalcem koriščenje dopusta po njilio- vam časa primerne oblike, je ze drugo sodelovanje kolektiva na objektivnost komunalnih obvez- vih osebnih željah To so nekatere ocene m Mehanotehnika na tem medna- nosti, stimulirajo nadaljnja investi- Glede na dosedanjo politiko konjtm »šča in priporočila, ki' so bila 'pred »t u POtreDl po rodnem seimu Lani ie nodietje ciJslin- Vlaganja delovnih organizacij, do delavskega turizma velja podčr- nedavnim predmet posebne se|e nred- nlzlranjU servisnih obratov, luu" " " ' . . . > ..J J skrbe za nostonno novezov,-">f" rioiriv- •■„ , ----,..! ......i. nec __ ^.. ? . 1-.------------ manjšino tesne stike z ob- .... , , skrbe za postopno povezovanje delav- tati da bo treba delavski tnrlzom v med sejemskimi dnevi sklenilo za skega turizma s celotno problematiko bodoče očesni tuiizem v , , . , - «•----------------------------------— obravnavati enakopravno v OKl'Og JOU.UUU dolarjev izvoznih turistične dejavnosti itd. Vse naštete okviru ostalega turizma. Preprečevati pogodb V tem mesecu pa se bo in dJu,ee naloge seveda odbori, kot. je treba vsakršne tendence po ukl- Mphanotphnika udeležila podob- P^0?"1 sind kalnih vodstev, njanju domov, tendence, ki so pretl- iVienanoienniKa uaeiezna poaou rešujejo v najtesnejši povezavi z ob- vsem posledica dejstva, da je v od- nega velesejma v Lyonu. činskimi ljudskimi odbori, delovnimi nosih med domovi in komunami ko- sedstva OSS, služila pa bodo tudi kot ditvi komunalnih ure- čani italijanske narodnosti. gradivo udeležencem konference, ki rdeča nit pa se ie vlJLla ci-^s večurm razpravi so delegati JO sklicuje OSS Koper 11. februarja forat ] vlekla skozi re- izvolili nov ^-ČlincH' Občinski letos, ln na kateri bo izvoljeno novo feial ln razpravo vse večja po- odbor STni it % Ni 1 • J^r vodstvo stalne konference za oddih treba po prirejanju javnih tribun " m 3-članski nadzor- vpeljavi elastičnosti ter mno- m in rekreacijo koprskega okraja. MARI,A VOGMC žičnostl I« razpravljanji vseh SpíeiSnika odbor. Sredi februarja pa bo novoizvoljeni občinski odbor iz-in sekretarja. © l@ © ü ¡fD S3 Sc © gcomfepenee Social isfii;cn-e z; v © z © m [(S ei £ * * * Član Glavnega odbora SZDL ljavimo načelo nagrajevanja • po nimi organizacijami, da bi _ tako Slovenije Mirko Zlatnar je, kon- delu. kar najbolj aktivirali tudi vse ,'erenci prinesel pozdrave repu- V zvezi s položajem v našem krajevne odbore SZDL za izva-'■jliškega foruma Socialistične zve- kmetijstvu je poudaril dejstvo, da janje občinske politike. :-'.e in takoj nato ocenil delo kon- je individualna kmetijska proiz-,'erence kot zelo dobro. Dejal je, vodnja še močan činitelj v tej goda je njena odlika predvsem v spodarski panogi ■ in moramo s tem, da je obsegla vse tiste osnov- tem računati. Biti pa mora tudi ne probleme in smernice, ki.so ta predmet našega družbenega značilni za naš nadaljnji razvoj, procesa in se bo morala podrediti V svoji razpravi je nato načel enakim kriterijem kot vsa ostala dva problema, za katera se mu je naša proizvodnja. Tudi to zaseb-zdelo, da sta bila med konferen- no kmetijsko proizvodnjo moramo co premalo poudarjena. Najprej stimulirati za tržno proizvodnjo, je dejal, da pri izpolnjevanju pro- za oddajo kmetijskih pridelkov /.vodnih gospodarskih nalog ne na trg, moramo jo potiskati v tej .■nemo pozabiti na standard de- smeri. V odnosu d.o zasebnega lovnega človeka, ki ga je treba kmetovalca smo ostali še vedno nenehno dvigati v skladu z dvi- na starih- pozicijah, medtem ko goni proizvodnosti in splošnega se je treba z njim pogovoriti o gospodarskega napredka. Opozo- novih pogojih in iti z njim v in-ril je nato na nekatera nasprotja, tenzivnejše kooperativne odnese v našem razvoju. Iz socialističnih za dosego čimvečje proizvodnje pobud mnogokje premočno razvi- kmetijskih pridelkov. V tej zvezi jamo proračunsko potrošnjo ne- je ponovno poudaril pomen in gospodarskih investicij, kar mora vlogo dela Socialistične zveze, v občinah nujno pripeljati do zvi- zlasti krajevnih organizacij, ki so sevanja proračunskih dohodkov s v neposrednem stiku s kmetoval- — - - povečevanjem davkov in taks, s ci po vaseh. Pri tem bo treba ralni ugled v svetu izkoristiti bolj čimer nujno prizadevamo stan- predvsem več povezave tudi ob- tudi za gospodarsko povezovanje dard naših delovnih ljudi. Pred činskega odbora SZDL s krajev- s tujino, očmi moramo imeti predvsem PREPROSTA IN NEPOSREDNA RAZPRAVA VIKTORJA MUHE ■ 'i M ..íSíSiti Mirko Zlatnar Za zaključek je tovariš Zlatnar na kratko orisal še zunanjepolitični položaj in nakazal, da bi morali naš visoki politični in mo- • \ dejstvo, da bomo vsestranski ria-predek dosegli samo z večjimi ..... J.', rezultati v proizvodnji, vse drugo ^¿j.» bo potem že sledilo. Postavil je nato kot vzor za ustrezno rešitev :■ . M iega vprašanja letošnji republiški ■ ' družbeni plan in osnovne smerni- J ' ce republiškega proračuna. Velja naj osnovno načelo, da- mora biti delavec za boljše delo primemo stimuliran, če naj dosledno uve- v:V a-,- POTEK KONFERENCE IN POROČILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL TER REFERAT NJEGOVEGA PREDSEDNIKA JOŽETA BIZJAKA O BODOČIH NALOGAH Posebno je udeležence konlerence razgibala razprava preprostega možaka Viktorja Muhe, kmetovalca In de legata na konferenci, doma iz Lando la pri Postojni. Zastavil je pri kme Dotaknil se je r.ato še vrste vprašanj in pri lem šegavo okrcal nekatere napake. Zavzel se je za realnejše obdavčevanje vaških gostiln in nekaterih obrti, ki jih že skoraj nikjer več tijstvu in ugotavljal napredna načela ni. Pritožil sc Je čez neaktivnost kul kmetijske politike KZ Postojna, pri turnih in zabavnih ansamblov in pri- tem pa grajal način postopka pri poročil postojnski godbi na pihala, lil združevanju obdelovalnih površin in že uživa določen sloves, naj bi s svo-odkupu zemljišč, ker ta ni bil politič- jim programom nastopila kdaj v rano'pripravljen. Priporočil Je več sode- diu, da bi bilo kdaj slišati vonjem lovanja arondacljskih komisij s kra- tudi domačine. jevnimi organizacijami SZDL za bolj- V obsežni iri plodni razpravi sodelovalo kar 17 delegatov cialistične zveze v sodelovanju pri zvezi, o čemer pa smo naše bralce še reševanje tega vprašanja, hkrati in gostov—• Intenzivno delo konference omogočila do- «delavi statutov občine, gospo- v glavnem že seznanili v nedav , s . ... i vi t darskih organizacij bra organizacija in za čudo topla dvorana v hotelu »Ja- skupn0sti, da bodo fl dokumenti listične zveze v Postojni vornik« — Glavni odbor SZDL Slovenije je zastopal kot bodoči regulatorji vsega živ- D . . Mirko Zlatnar — V novem odboru 27 članov — Pred- Ijenja v komuni čimbolj z'adovo- «> Eir^fi^f T - cnrlnllr r^i- c-trpinr m Toma? T.išar ^ zahteve in potrebe sleherne- nega oaboia, podal ga je predsed- sedmk ponovno Jo^e Bizjak, sekretai pa lomaz lusai ga občana ^ ¡¿.hkrati uskladili mk Jernej Cehovin hkrati s pred- nje kmeti;]ske ziflruge z za5el)niml V četrtek minuli teden je bila udeležba'še nikdar boljša. Izmed s Potrebami, zahtevami in mož- X^rUZLrierronkratSodm^U ....." ™ 1 pnstnin: „„HinHnia med nličin mH Tin izvntienih delegatov iih nostmi celotne komune kot skup- ouu°iu, se. je po KiatKemodmoi Postojni predzadnja med oocin- nad iou lzvoijemn aeieHaiov jin občanov — vse to na seve- razvila živahna in plodna raz •iini tnnfpronnami Snrinlist.iine samn nekni m mnffln nntl. tako uulciiiuv vsi. 10 pa sevi. ,,_„..„ .. __, , da v skladu z _ _____ pa orisal stanje na vasi, kjer ostajajo darskih organizacij in krajevnih nem poročilu s seminarja Socia- samo stari in kmalu dela nezmožni ljudje, za ^aterc bo morala družba poskrbeti — zlasti še, ker gre v mnogih primerih za aktivne udeležence v NOV. Zavzel se je za večje sodelova- _ odboru, se je' po kratkem odmoru ,• _ ... .... , , , ... ,. , nosu oucanov _ vse lo na seve- razvila živahna in plodna raz- skimi konferencami Socialistične samo nekaj m moglo priti, tako ™ dol^n nQve zvlz- Prava' v kateri je sodelovalo kar zveze v komunah novega primor- da je verifikacijska komisija ugo- ^"^¿jfg^^V^prf^ 17 delegatov in gostov: Milan Za- skega okraja Vse konference je tovila 93-odstotno navzočnost de- £. in lepuDiisKo istave. i n tem Janko Babič d Mita zalotila zima, tako da ie. bilo tre- legatov! Treba .je pohvaliti -tudi ^V03^ bou'1^ enzivno raz- Sič-Stegel, Gvido Trampuž, Milan ba skoraj vse preložiti za nekaj organizacijo saj je bila velika ™ * m os u l" ™tel^doku- Andrej' JaneŽič Jovo dni, dokler niso bile ceste m poti dvorana hotela Javormk primer- lLU UUKU Boškovič E!n Oarzarnili M™n tudi v/bolj oddaljena naselja oči- no topla, kar je bilo.po svoje po * Pn = £ ¡^c^Gar^olh Maijan scene snega. Tudi v Postojni je prejšnjih slabih izkušnjah za de- iJUil "VITU ia ¿cuiueiLM stebel inž Adnlf Rm-m bila odložena za teden dni, pa so' legate prijetno presenečenje in danosti občanov m predvsem cla- ™ 1Zy£do1Vi?ha Mirto se še bali za udeležbo na konfe- zadovoljstvo. . nov SZPL„ prav število pripomb ziatnaf Ima Hoftar ~ , , hi)p not: v pnd„or; ^ _ ,, , .. . .m predlogov na osnutke posa- uma nojkai renči, ker so one pou v pa0ou Razen delegatov so konferenci meznih statutov Govoril ie o raz- Gabrijel, m. na Pivki proti Jurscam se „..¡cnstvovali tudi nekateri eostie meznlt1 statutov, umom je o laz pnsosivovau luai neivaien tosije, vo;[u družbenih odnosov v komu- Konferenca se kmetovalci na svojem področju. in Drago ni - iS • M vedno zametene. Vendar pa bojazen ni bila upra- sZDl''Slovenije je zavlekla m med njimi član Glavnega odbora n: in ^odelnvanin nhčannv v „--------->'-. v — .„ ,• socieiovanju oocanov^ .v pozno popoldne in diskutanti kar niso mogli nehati, toliko je bilo Jakomin, sekretar občinskega ko- Zmm"0bčTnskeg^liuiskega"odbo- problemafcike- p^ebno je razgibal vičena. Nasprotno! Menda ni bila ^taihS^ f Äbenif oŠ-1 . ... " i ': ; , %'' ■A - - --i..- Sms«»»" miteja ZK Postojna Tone Strle, zb^v"'volfvTev, ™vo°\metS vttoi^hf^z' predsednik občinskega ljudskega iavnih triblm iid obdelal ie tud t w ^ 4 ? • • 1Z odhm-1 Adnlf Gerželi in druffi javnin inoun na. unaeiai je xucu Landola. Nekaj povzetkov iz raz- odboia Adolf Geizelj in diugi. mformiranje občanov in načelo prav posameznih diskutantov pre- Konferenco je. začel predsednik javnosti ter ob tem poudaril po- berite v nadaljevanju poročila s občinskega odbora SZDL Jože men sredstev obveščanja. V na- konference. Bizjak, 'nakar so delegati izvolili daljevanju se ie nato precej za- delovno predsedstvo z Zdravkom držal pri krajevnih skupnostih in . končani razpravi je član vo- Smrekarjem na čelu, nato pa še drugih organizmih družbenega li,ne komisije objavil rezultat v ostale organe konference. samoupravljanja v postojnski ko- odmoru med razpravo opravlje- -.....: odrobno analiziral nji- mh volitev novega občinskega od- Viktor Muha ■ NOVI OBČINSKI ODBOR SZDL POSTOJNA V novi občinski odbor SZDL Postojna so delegati izvolili 27 članov, v nadzorni pa 3. Člani občinskega odbora SZDL: Jože Bizjak, Emil Sovdat, Anton Poljšak, Jovo Boškovič, Anton Cebo-kelj, Milan Kaluža, Jože Peršolja, Anton Milharčič, Edo Turk, Franc inž. Dolgan, Anton Berlak, Janez 2nidar-šič, Marija Gornik, Mita dr. Sič-Stegel, Anton Kočevar, Alojz Dužnik, Janko Babič, Slavoj inž. Markovič, Alojz Brczec, Bruno Adam, Stevo Mičunovič, MIlan Horvat, Janez Se-dej, Ivan škerbcc, Adoli inž. Burger, Vid Dolenc in Tomaž Tušar. Člani nadzornega odbora: Ladi Pa-ternost, Vinko Obreza in Jernej Ce-liovin. Povprečna starost članov obeh odborov je 32 let. Najstarejši odbornik je Anton Cebokelj iz Smihela pod Nanosom (19 let), najmlajša pa sta Milan Kaluža iz Javora v Pivki in Tomaž Tušar iz Postojne (po 28 let). IZ RAZPRAVE ŠOLSKEGA URRAVITELJA JANKA BABIČA v "a f i / c-r-t «ra ÍN& Sil 0 S ü V d ¿i ¿ Upravitelj osnovne šole v Postojni nje prostorov nekako rešeno ne glede na to, da :'.ola nima skoraj no- Predsedujoči je nato dal bese- hovQ delo vlogo in 'pomen ter bora Socialistične zveze in nad- Jank0 Babič je svojo razpravo posve do Jožetu Bizjaku. Ker so dele- nakazal perspektive za njihov zornega odbora, nakar je po krat- SrfKStHcunic m w«mhkprt |atJ:Tpor0iei110 OOCinsKega .oaoora nadaijnji razvoj ob vse bolj in- 1«.zahvali Jožeta Bizjaka za iz- pomočkov ter pomanjkanja opreme in Razen vseh teh težav p«=.ip huda" ovi- : m ti i -i mmmmk SZDL o delu v preteklem obdob- tenzivnem sodelovanju vseh ob- raženo zaupanje predsedujoči za- finančnih sredstev ne more in ne rno- ra za reden pouk še ,"veliko pomanj- ju prejeli že'nekaj dni pred kon- čanov v njihovem delu Posebej ključil konferenco. re_uveljaviti, da bi lahko res začeli kanje ustreznih kadrdv, kar _ je spet ferenco, da so se lahko pripravili ^ obdelal vlogo Socialistične zve- Novoizvoljeni odbor i« na razpravo, je predsednik Bizjak i„ i,k» „i,ki,______________ novoizvoljeni odboi se je se- 3 je IHH1MM11U ze kbt posebne ob ke samouprav- ,tal tako no končni lrnnf»,-^; v svojem referatu govoril pred- ¡n nnvpH(1| v,.,1n t-nnVrPt ■ , U 0. k°ncani konferenci vsem o bodočih nalogah članov '1Mn|a -ln navoclel Y1S[° m se konstituiral. Odborniki so za vsem o oououh ndju0nii iiai«» n)ll primGrov uspešnih političnih ,..,-. . svojega predsednika ponovno iz m gospodarskih akcij, kjer je v volili Jožeta Bizjaka, za sekretar- Jože Bizjak Socialistične zveze v postojnski komuni s posebnim poudarkom pripravah za njihovo izvedbo an- ia';;; Voma?^T r^^^ na nadaljnjem razvijanju sociali- ffaž1rala svo1p iIanP nnSa ,«„„. m.' stičnih odnosov na vseh področjih življenja. Posebej se" je zadržal pri naiogah, ki čakajo člane So prave vzbudili precej negodova nja med ljudmi, čeprav je šlo za MILAN ZAKRAJSEK, DIREKTOR KZ POSTOJNA, JE GOVORIL v bistvu pozitivne akcije (na primer postopek za arondacijo zem **ilSt¥ s poukom po novem, kakor la refpr- pogojeno s stanovanji'.sli sredstvi za-ma zahteva. Ta nujna družbena nad- n.ie. Zavzel se je zato za večjo pove-gradnja skupaj z ostalo kulturo in zavo šole s starši in družbeno skup-prosveto v občini stagnira ali celo nost.io v komuni nasploh, da bi laže nazaduje kljub nenehni gospodarski rešili vsa ta zapletena vprašanja, rasti-in večanju ekonomskega poten- okrcal je še Društvo prijateljev mla-ciala. Sole imajo le toliko sredstev, dine in TVn Partizan zaradi neric-da sploh lahko funkcionirajo, med- tivnosti v povezovanju in delu z mla-se nato tem ko ne morejo niti mislili na dino in na koncu apeliral za več po-........ ' ' " ' ..... zsoj- . „aznaia svoje ciane la nasa mno- še kratko pogovorili o nainujnei- kakšno izboljšanje, ker za to nimajo zornosti vseh znanstvenemu in v žična organizacija, pri tem pa tU- ših bodočih rnlopah nrthnva in sredstev. Poudaril je, da ne očita ni- nemu delu. 11 di navedc-l nekatere primere, ki organizacije na^nloh °a00ra in komur posebej, marveč .le ugotavlja - ,ara(li npznrlnsine nnljtinne nvi 01ednlzaclJe naspion. dejansko stanje, ki naravnost kr-čl « w 9 "SI «> V . so zaiaai nezaaosune politične pil- no izbollSaniu. ker se bodo sičer oo- H «t» a*m, |f H Berite in širite ;?oiu ljišč v Hraščah in Kočah), Tovariš Bizjak je na» 6UvUi,i še o nalogah Socialistične zveze prt razvijanju gospodarstva v ko- Tovariš Zakrajšek je orisal, ka- vršin bo zadruga imela tretjino muni jn vseh odnosov s tem v ko v postojnski kmetijski zadrugi vseh obdelovalnih površin v ob-rešujejo probleme kmetijskega čini. razvoja glede na smernice IV. v zvezi z arondacijo in odku- plenuma CKZKJ in napotil ne- 2emljišč je nakazal tudi -te- ; ' davnega posvetovanja, ki ga je o žave -n e ki jo tej akciji kmetijstvu organiziral občinski -•• - ... odbor SZDL občinske konfer no je orisal zadruge z poljedelskim predek. ki Posebno lepe dosegla pr: lovalne zemlje, s čimer še nadaljuje, pri tem pa razvija zlasti zdaj čim rentabilnejša proizvod-živinorejo in ji prilagaja potreb- nja na združenih kompleksih, iz-no poljedelsko proizvodnjo. Uspeš, gradnja gospodarskih objektov in i? na akcija za odkup in arondacijo stanovanj za delavce, strokovna zemljišč terja veliko dela in na- usposobitev kadrov in štipendira-porov, saj ima zadruga opraviti z nje novih, pri čemer namerava okrog 20 tisoč drobnimi parcela- celo ustanoviti center za izobra- 4 mi, ki so bile doslej splošno ljud- zevanje delavcev v kmetijstvu, sko premoženje in last okrog 500 Posebno pozornost pa je ob koncu . -zasebnih kmetovalcev. Po i.zpo'1- posvetil še vprašanju sodelovanja \ njenem programu arondacije pa in povezovanja zadruge z zaseb-bo imela zadruga le 16 komplek- nimi kmetovalci na njenem po- , sov s skupno 4-100 ha zemljišč, dročju, ker sta tudi od tega v ve-kjer bo pri obdelavi mogoče upo- liki meri odvisna napredek kme-rabiti najsodobnejše agrotehnič- tijske proizvodnje in utrjevanje ne metode. S pridobitvijo teh po-socialističnih odnosov na vasi. po izboljšanju, ker se bodo sičer pojavile hude posledice pri vzgoji in bodočnosti šolske mladine. Orisal .ic nato najnujnejše probleme, ki bi jih bilo treba v najkrajšem času rešiti (predvsem že začeta novogradnja šole v Pivki, kjer imajo zdaj pouk M n t -v ¿Sik E Vse razprave in obsežnega gradiva konference SZDL v Postojni (oda v treh različnih stavbah, za prihodnje leto pa se obeta sploh brezizhoden položaj, če ne bo to vpraša- treh izmenah in ob tem še nu.ino seveda na tem omejenem prosto-zreduclran predmetnik). Tudi v Po- . . nliseči niti v izvleč- stojni .ie pouk sicer v dveh izmenah. j11 "3 ooslli niu v izvieu ..........ku. Lahko le omenim, da je Gvi- do Traitipuž govoril o stanju telesne kulture in športa v občini in nekaterih hudih problemih materialnega značaja s tem v /vezi. Da sta dalje zelo konstruktivno in konkretno razpravljala 0 razvoju turizma ter o pogojih. .wjrvsj javnosti nasploh inž.- Adolf Bur-¿.fi»® ger in Janez Znidarštč in še o ^SfeŽšSfei problemih postojnskega Aeroklu-ba pilot Drago Gabrijel, Morda cutantih .ie bila pri nekaterih disk promalo poudarjena ozlroi orna on- t-.--'-!-' ' • Udeleženci konfercnce v Postojni glas ujejo za novi odbor Socialistične zveš-? postojnski komuni. Rastko Bradaškjn gtcv 7 _ 8 februarja 1963 Minilo je dobro leto, odkar se je v Kopru osnoval zavod za prosvetno pedagoško službo. Svetovalci in sodelavci zavoda so doslej z uspehom delovali na področju organizacije aktivov, seminarjev in tečajev, svetovanja, proučevanja pouka in učnih uspehov ter rezultatov učnih testov. V tem času se je izoblikovalo stališče, da mora pedagoška služba šoli pomagati pri smotrni organizaciji ^vzgojnega procesa z nasveti, strokovnim izpopolnjevanjem učiteljev, usklajevanjem vsebine in metode dela ter analizami vzgojnih in izobraževalnih uspehov. Po drugi strani pa je razumljivo, da mora ta služba seznanjati s stanjem in problemi šolstva ustrezne družbene organe. V odnosu zavod in šola se postavlja v ospredje zahteva povezovanja pedagoških delavcev. Učitelji so sicer povezani na različne načine, pogrešamo pa boljšo povezavo pri uresničevanju vzgoj- nih smotrov, iskanju primernih učnih oblik in metod dela, izmenjavanju izkušenj, ki jih prav gotovo ni malo, pri proučevanju, strokovnem izpopolnjevanju, zbliževanju šole z življenjem, poglabljanju odnosov med šolo in domom, skratka povezavo, ki jo narekuje vzgojni proces in organizirano dela na šolskem področju. Tako povezavo nujno terja že sama zapletenost vzgojnega procesa. Sedaj, ko se šole podružablja-jo in osamosvajajo, lahko nastane zmotno naziranje, da je pedagoško oziroma strokovno povezovanje učiteljev odveč. Ce bi se tako pojmovanje razširjalo in izvajalo, bi se na ta način vsaka šola oziroma učitelj avtonomiziral, kar bi nas zavedlo v pedagoški pragmatizem (gledanje, da je . merilo vrednosti in resničnosti v koristnosti in praktičnem stališču človeka). Ob poudarjanju posebnosti posamezne šole bi zanemarjali splošne značilnosti, ki so vsem plenum slavističnega društva slovenije Udeleženci plenuma Slavističnega društva Slovenije v Ljubljani so sklenili, naj njihovo društvo ne bi bilo reprezentativna organizacija, marveč telo, ki naj organizirano dela za družbene koristi. Ob mnogih drugih problemih so na plenumu opozorili še na to, da je nujna kritična presoja učnih pripomočkov. izvirni film, dragocen dokument iz nob FIlm pod-naslovom »Bilo jih je 000« — med drugo svetovno vojno ga je posnela RAF in britanski filmski inštitut — je slučajno odkril v Zagrebu Dragutln Križanec, odkupil pa Muzej narodne revolucije. Izvirni polurni film pripoveduje o transportu partizanskih ranjencev v Bari leta 1944, dopolnjuje ga pripovedovanje angleškega napovedovalca in partizanske pesmi. Med drugimi dogodki je posnet v filmu tudi prihod tovariša Tita na Vis. premiera in jubilej v ljubljanski drami Drama SNG v Ljubljani je s premiero Krlcževe drame V AGONIJI Dočastila kar dva jubileja: avtorjevo 70-letnico življenja in 35-letnico umetniškega dela igralke Save Severjeve, To je bila v Ljubljani obenem prva uprizoritev te drame ki ji je lani avtor dopisal še tretje dejanje, Jubilantka Severjeva je nastopila v vlogi1 Laure, v kateri je gostovala po vsej Jugoslaviji, Sploh štejejo Severjevo za jugoslovansko in ne samo za slovensko igralko, saj jo je vodila življenjska in umetniška pot od Triglava do Djevdjelije. Odlično ■uprizoritev v ljubljanski Drami je režiral France Jamnik, najvišji umetniški pečat pa ji je dal odlični igralski trio: Sava Severjeva, Vladimir Skrblnšek in Stane Sever. številni seminarji za učitelje in profesorje Zavod za napredek šolstva LRS in medobčinski zavodi za pro-svetno-pedagoško službo po vsej Sloveniji so priredili v polletnih počitnicah številne seminarje za učitelje in profesorje. Tako je bil pri republiškem zavodu v Ljubljani najprej seminar za prosvetne svetovalce-slavlste, dalje tridnevni konverzacljski seminar za predavatelje ruščine, končno pa še seminar, za vzgojitelje v dijaških domovih. Prav tako pa so bili seminarji na vseh 17 občinskih in medobčinskih zavodih po Sloveniji. Skoraj povsod so bili seminarji namenjeni predavateljem tistih strok, ki doživljajo najhitrejši razvoj, in pa predavateljem novih predmetov, ki jih je uvedla šolska reforma. 80 let maksima gasparija Konec januarja (26. X.) ie praznoval 80 let življenja In plodnega umetniškega dela naš znani slikar Maksim Gaspari. Vse življenje je ostal zvest geslu »lz naroda za narod« In zato je ustvaril Izjemen opus ljudskih motivov — kmečkih muzikantov, tepezkarjev, pustnih šem, beračev pastirjev desetnic, ohceti, otroških iger Itd, Zato je Gasparijeva umetnost pristna in v najboljšem pomenu besede ljudska, polna prisrčnih in lepih narodopisnih motivov. satirični kabaret v mestnem gledališču V skladu s svojim letošnjim repertoarntm načrtom je vodstvo ljubljanskega Mestnega gledališča uresničilo tudi zamisel satiričnega kabareta Ker ni bilo besedila dobre in ustrezne satire, so skušali povezati v satirično ccloto tekste Tgorla Torkarja, Marjana Ko-larja, Kajetana Koviča, Janeza Menarta, 2arka Petana in Zika Zt-vuloviča-Serailma, in sicer z brechtovsklmi songl Marjana Vodoplvca. Režija je bila v rokah Jožeta Galeta, likovna oprema pa Melite Vov-kove in Milana Butine. šolam skupne. Saj šola ni posebna družbena celica, temveč del družbenega dogajanja komune s svojimi specifičnimi in splošnimi problemi. Vse to dovolj jasno ilustrira potrebo po strokovnem .povezovanju pedagoških delavcev. Nastane pa vprašanje, kako to povezavo organizirati. Proces povezovanja mora iti skozi tri stopnje. Najprej je treba povezati pedagoške delavce v s a-m o s t o j n e strokovne skupine, s skupnimi nalogami in smotri! Na našem področju so se že formirali aktivi razrednega in predmetnega pouka, aktivi upraviteljev in ravnateljev, Te skupine rešujejo posebne probleme: izvajanje učnega načrta, organizacijo pouka in vzgojnega dela, vprašanja priročnikov in učnih sredstev, kriterijev ocenjevanja, humanizacije odnosov itd. Najbolj aktivne so skupine na stopnji' razrednega pouka in aktiva učiteljev slovenskega jezika in matematike, Zelo uspešno deluje-tudi aktiv upraviteljev. Poglejmo, kaj je n. pr. sklenil na svojem zadnjem posvetovanju: 1, na večjih šolah naj bi formirali svete kolektivov, ki bi opravljali nekatere samoupravne naloge; 2, upravitelji naj bi se predvsem posvetili pedagoškemu delu, pomočniki pa materialno-finanč-nim poslom; 3, šolska vodstva in učiteljski zbori naj materialno podpirajo in moralno spodbujajo učitelje, ki uvajajo in širijo nove učne oblike in tehnike; 4, šole naj razvijajo tiste iz-venšolske aktivnosti, ki prispevajo k življenjskosti pouka; 5, učitelji in šolska vodstva naj skrbijo, da bodo stiki med razredniki in starši bolj pogosti in da bo razpravljanje v skladu s socialistično demokracijo; 6, organi in društva, ki organizirajo izvenšolske dejavnosti, naj predložijo svoje načrte in priporočila v začetku šolskega leta. Aktiv ravnateljev pa je sklenil, da bodo profesorji odslej vodili dnevnik priprav. Prav gotovo, da je osveščanje počasen proces, vendar iz vsebine razpravljanja moremo zaključiti, da se je ta razvoj začel in da bo taka povezava rodila zaželene uspehe, V nadaljnjem pedagoškem prizadevanju povezovanja je treba posamezne aktive ustrezno usposobiti, da bi lahko strokovno in ne prakticistično reševali vzgojne in učne probleme, Tako sta na področju zavoda že dve skupini, ki sta se seznanili s teorijo globalne in propozicionalne metode branja in pisanja. Ti učitelji tudi preizkušajo navedeni metodi: sestajajo se štirinajstdnevno, poročajo o svojem delu, izmenjavajo mnenja in sprejemajo napotke. V tem primeru dvigamo strokovnost na delovnem mestu, izpopolnjujemo vsebino in izboljšujemo metode svojega dela. Zato nI narobe, če trdimo, da se morajo upravitelji drugače strokovno izpopolnjevati kot pa recimo učitelji posameznih razredov oziroma predmetov. V tretji fazi povezovanja bomo prešli na analizo prakse, zbiranja in izmenjavanja izkušenj (n. pr, zaključna poročila, spoznanja učiteljev, ki so učili po novih metodah), da bi jih pozneje uspešno uporabili pri svojem nadaljnjem delu. Prav gotovo, da je tak proces združen s težavami, prepričani pa smo, da bo pomenilo uresničevanje koncepta velik prispevek k napredku šolstva na našem področju, pomagalo bo izboljševati pouk in učenčevo znanje ter lajšalo učiteljevo delo. Ob koncu je potrebno poudariti, da so to nujnosti, ki izhajajo iz današnjega življenja. Uveljaviti jih moramo, če hočemo, dn bodo iz vzgojnega - procesa izšli ljudje, ki bodo sposobni delati in živeti v socialistični družbi. To je tudi naš pedagoški imperativ. Milan Marušič VIOLINA POD STOPNIŠČEM Preden jc muzej prevzel stvari, ki so pripadale slavnemu piranskemu violinistu Tartlnlju, so bile te raztresene po raznih hišah v Piranu, Strun,lanu In drugod. Njegovo violino, ki jo jc izdelal znani mojster Nlcolo Amato iz Bologne, so našli pod stopnicami v zgradbi piranskega ObLO v zelo slabem stanju. Violina je bila vsa v kosih, ki Jih je bilo okrog 36. Re-stavriral jo Je prof. Maksimilijan Skalar Iz Kopra. Danes je violina ena izmed glavnih atrakcij piranskega muzeja. Spalno sobo In druge reči s posmrtno masko slavnega violinista so našli v vili »Tar-tlnl« v Strunjanu, Kazpr Analitični oddelek zveznega kul-turno-prosvetnega sveta pripravlja te dni gradivo za posvetovanje o festivalih, katerega bodo K § p; J m i m 1 I ■ $ & Si. •:. 1 «KjjSb&w..s ZIMSKA POPRAVILA NA NOVI STAVBI KOPRSKE OSNOVNE ŠOLE Delavec Toplovoda razbija stebre, ki nosijo stavbo, tako da bo lahko Izoliral vodovodne ccvi. Mraz letos dobro pritiska in jc nevarno, da lil cevi popokale, Izolirati bo treba cevi v 16 stebrih. Seveda bi bilo bolje in ccnc-je, čc bi cevi izolirali že pri zidavi, toda na dvakratno opozorilo podjetja Toplovod Je Investitor vztrajal, da to nI potrebno ... sklicali v drugi polovici marca v Beogradu. Na njem bodo razpravljali o kvaliteti in potrebi kulturnih festivalov v državi, katerih število je narastlo že na približno 70, a vse kaže, da se tudi pri tem ne nameravamo ustaviti. Tako smo dosegli na vem področju svojevrsten, nedvomno evropski — če nemara ne celo svetovni rekord. Dosegli smo ga seveda z nesmiselno »konkurenco«. Festival jugoslovanske folklore v plesih in pesmih smo organizirali najprej v Kopru in ga zamislili kot stalno vsakoletno prireditev, o kateri naj bi informirali tudi zunanji svet.. Takoj so pograbili idejo v Sarajevu m priredili »Prvi festival jugoslovanske folkloro v plesih in pesmih«, čeprav smo imeli mi na naši obali istočasno že drugega. Nato je prišel Ohrid in organiziral ob našem tretjem spet prvi folklorni ; lestival. Zdaj stopajo s takimi fe-! stivali na plan še drugi, med nji-! mi tudi. Opatija. Posledica tega je škoda, ki na-\ staja za vse. in vse skupaj po-i staja neresno, da že ne rečemo naravnost smešno. V drugih državah prirejajo tudi festivale, a jih lepo porazdole po strokah med posamezne kraje, ki imajo zanje vse potrebne pogoje, ne samo konkurenčno hotenje. Razprava v zveznem kulturno - prosvetnem svetu marca meseca v Beogradu naj bi zato našla način, da se v naši festivalski politiki napravi red. Naša naloga pa je, da v Beogradu uveljavimo svoje prvenstvo v prirejanju zdaj res že tradicionalnega vsejugoslovanskega folklornega festivala. R. VEC O KNJIGAH ZALOŽBE LIPE — VEC O KNJIGAH ZALOŽBE LIPE — VEC O KNJIG > ta escasat Heinz G. Konsalik — D i a e n o z a rak. Prevedel Mirko Nanast. Opremil Milan Arnež. Kouer 1962 Knjiga, ki bo že po naslovu, še liolj pa po vsebini pritegnila slehernega bralca, kajti rak je v resnici bolezen, ki vznemirja človeštvo: stiatistlke kažejo, da vsak poti človek umre za rakom. Mnenje, da je to bolezen predvsem visoko civiliziranega človeštva, se v zadnjem času umika trditvi, da je rak bolezen človeštva vseh časov in na vseh stopnjah civilizacije. Da Je v 20. stoletju postal nenavadno pogosten, je treba pripisati razvitim diagnostičnim metodam in splošno bolj napredujoči medicinski znanosti. Pa četudi je rak karakteristična bolezen samo civiliziranega sveta, se njegova stra-liotnost, grozljivost in brezupnost kljub najmodernejšim sredstvom prav nič 110 zmanjšajo. Patentiranega učinkovitega zdravila proti njegovim oblikam res ni, vendar niti medicinska znanost niti za rakom oboleli posameznik ne smeta dopustiti, da bi imel zadnjo besedo obup. Do takega zaključka pride glavni junak pričujočega romana dr. Ilansen. Rojuje se proti dvojnemu obupu, Prvi izvira Iz dejstva, da je medicinska znanost pri odkrivanju povzročitelja raka in sredstev, ki lil ga uničila, več ali manj brez moči. Drugi obup Je bolj psihičnega Izvora: prepuščeni so mu neozdravljivi bolniki, ki zavestno hirajo v smrt, in zdravniki, ki nemočno opazujejo razkroj. Dr. Ilansen Išče rešilno pot iz obojega. Ne ostaja samo pri starih metodah zdravljenja (skalpel in obsevanje), temveč išče novlli upov v biokemični in psihični terapiji (zdrava prehrana, zdravo življenje, preobrazba vsega telesa in krvi, življenjski optimizem). Posebno poudarja humane odnose do »neozdravljivih« bolnikov. Kakor vsak novator, naleti na tej svoji človekoljubni poti na veliko nasprotovanje v višjih medicinskih krogih. Kot podeželski zdravnik sreča brezupen primer raka. Oh njem zagrizeno razmišlja o biokemičnih metodah zdravljenja in končno z lastnimi sredstvi ustanovi štlrlpostcljno kliniko. Svoji -zamisli žrtvuje osebno srečo ln kljubuje velikemu kirurgu na mestni kliniki. Njegov napor rodi sicer redke sadove, vendar Je bogato nagrajen. Na njegovi kliniki ozdravi rakav milijonar, s čigar pomočjo potem zgradi moderno kliniko za zdravljenje tumoroznih obolenj. Toda nasprotniki ne mirujejo. Ko ustanovitelj klinike po naključju umre, njegov brat ustavi vsa bančna izplačila na dr, Hanscna. Klinika propade, bolniki so obsojeni na smrt, dr. Hanson pa sc znajde cclo pred državnim tožilcem. Končno se pokaže prizadevanje dr. Hansena v pravi luči, dasi so njegovo kliniko bogati Amerikanci že spremenili v letoviški hotel. Vrne se tja, kjer je začel, in se bavi s splošno zdravniško prakso. Razočaran je, vendar se nekoliko spravi z nasprotniki, ko mu le-ti prepuste »ne- ozdravljiv« primer v nadaljnje zdravljenje. Središče romana je torej posvečeno nasprotju med Hansenovo »novo« metodo zdravljenja in ustaljenimi dogmami,šolske medicine, ki jo varujejo sloveča zdravniška Imena, To nasprotje sproži v dogajanju več tragičnih konfliktov, a se na koncu ublaži v spoznanju, da bi bila mogoča »kombinirana'.- terapija na osnovi obeh znanstvenih nazorov o zdravljenju raka, Med te spore pa Je vpleten Ilan-senov humanistični odnos do bolnikov. Prepričan Je, da žalost, skrb, bojazen, strah ln malodusje izčrpajo človeku najboljše življenjske moči, zato zagovarja načelo, da je treba bolnikom duševno pomagati in Jim vlivati vero v poslednje upanje. Zdravnik no sme biti samo poklicni opazovalec bolezni, ampak mora zdravljenje podpirali tudi s človeškimi odnosi do obolelih. Iz Hansenovega ravnanja žari velikanski optimizem in potrdilo, da svet pripada hrabrim. Sodobni nemški pisatelj Konsalik, ki ga pri nas še ne poznamo, se Jc s tem znanstveno In Idejno zanimivim romanom dostojno predstavil našemu bralnemu občinstvu. Knjiga bo zanimala tako zdravstvene delavce kot ostale ljubitelje lepe besede. Vsakdo Jo bo odložil s številnimi novimi spoznanji In obogatitvami, ki lih nudi človeku le dobra knjiga. Klara Hočevar O Iz esejev, ki jih je izbral © in uredil avtor. Z njiho-© vo posthumno izdajo je O založba Obzorja poča-© stila spomin svojega © tragično umrlega sode-© lavca. Knjigo je opre-© mil Uroš Vagaja Največji slovenski pesnik jc umrl pred davnimi desetletji v majhnem mestecu štiri ure hoda na sever od narodne prestolnice. V tistem mestecu visi pesnikova podoba — pod steklom ali tudi brez varstva prozornih plošč — na steni vsake gostilne, domala vsakega urada, vsake sobice in sobane, ki Je namenjena javnosti ali vsaj rabi večje, na pol Javne skupine ljudi. Toliko je teh podob, ko da bi bil France Prešeren ne tih, samoten ln zavržen lirik, temveč samo-držen vladar (še živ, kajpa), neomejen in oblasten gospodar ich krajev, vladar In gospodar, ki mu gre skoraj božja slava. Ali vsaj tako, ko da bi bil verski zaščitnik in ccrkvcni patron kraja; saj sc s pesnikovim priimkom zares krasi vse polno reči. gostilne in društva, zavodi ln uradi si v naslo.v ln napis vzdevajo prilastek »Prešernov«. In v vasi, kjer sc je ta mož rodil, stoji majhna, neugledna cerkvica. Skromna podružnica večje župnijo je, službi božji je komaj še namenjena, saj bero mašo v njej največ dvakrat, trikrat na leto. Verniki torn.l vanjo skoraj nikoli ne zahajajo, pač pa Je dosti romarjev, ki se tudi tu Klanjalo Prešernovemu spominu — pac zato, ker jc pesnik enkrat v sonetu omenil ime cerkvenega patrona svetega Marka. Mimogrede si ogledajo ti častilci narodne preteklosti tudi nedavno odkrite freske. Vendar cerkveni ključar jil pozabil na dolžnost in skrbi za majceni hram, ko (la bi sc tam še venomer peli latinski ob-Tedi. Oltar Jc skrbno in lepo pregr-njen z llturgtčnlm prtom. In kot sc spodobi, Je spredaj na prtu uvezen pobožen Izrek. Tako Je v vseh cerkvah, roke izbirajo iz svetega pisma ali iz znanih nabožnih pesmi. — Na oltarnem prtu v cerkvici svetega Marka pa je uvezen — sicer malce pre-drugačen in iz miselne zveze iztrgan — ravno tisti edini stih Prešernovega soneta. Samo dve drobni besedici sta spremenjeni in ena nekoliko preoblikovana, tako da se Je stih slovnično spremenil lz odvisnega v glavni sta- vek, po vsebini pa lz pesniške podobe. ki naj bi ponazorila žalostno ln razočarano odpoved — v preprost pobožen vzklik. V Prešernovem sonetu je zapisano: ., . pred ognjem dom, pred točo ml pšenico bi bližnji sosed varoval, svet' Marka... Namreč: če no bi bil zapustil doma ter šel po svetu. — Na oltarnem prtu piše le malce drugače: Pred ognjem dom, pred točo nam pšenico ti bližnji sosed varuj, sveti Marka! Zares — na Slovenskem je kar že razumljiva ln opravičljiva hudobna zbadljivka nespoštljivega opazovalca, češ: manjka samo še, da bodo Prer šerna, tega dosmrtnega brezbožnlka in resigniranca, kanonizlrali ln si ga postavili v oltarjo kot pravcatega svetnika! Kdo bi nemara dejal, da se podobne reči gode tudi pri drugih narodih. Vendar jc razloček opazen. Nemci zarez vzdevajo prvaku svojega slovstva vse mogoče ollmpske ln knežje naslove in uCencl se resda morajo na Nemškem učiti neštete življonjcpisno Izmišljotine suhoparnih zgodovinarjev; Ailgležl so zares razvili cvetočo devocionalno Industrijo na Shakespearov račun; Francozi se še sploh niso odločili, komu hI prisodili nedvoumno prvaStvo, Posvetnlčll pa prvega svojih pesnikov ni noben narod, tudt Italijani in Rusi (Puškina aH Tolstoja?) nc, , ^ NaibolJ presenolljlvo so mora zdeti neprlzadctomu — in vsaj mulco površnemu — opazovalcu predvsem nekaj: kako Jo mogoče, da sc je posrečilo ustvariti takšno občo miselnost svetniškega čaščenja okoli pesnika, ki pravznprav nI zelo poljuden. Nekako razumljivo bi se So zdolo, čo bi lili postal tak mallk pesnik zanosnih bud-nlc ali prikupnih popcvčic; a narod ln duhovni voditelji naroda so si Izbrali čistega umetnika, poeta, ki mu ni lillo dosti mar, komu bi stregcl s stihi. , „ Vendar jc docela nemogoče verjeti, da bi bil ta kult samo sad prizadevne šolsko in prosvetne vzgoje. Res je sicer krepka mera tega pojava tudi posledica vzgojne propagande — saj nO' sljo Prešernovo ime na Jeziku tudi tisti, ki njegovih pesmi ne bero ali jih komaj poznajo. Samo to pa vendar no more biti razlaga in smisel tako pomembnega, tako izrednega zgodovinskega in narodopisnega pojava. Nekateri premišljevalo! so poskušali odgovoriti na to zavito vprašanje z geslom o »plemenitem geniju slovenstva«, češ da je Prešeren po vsej osebni naravi — kot se Izkazuje v pesmih — natančen ln poveličan posnetek slovenskega nacionalnega značaja, splošne narave slovenskih ljudi. Se bolj preprost odgovor Je ta: Slovenci so si izbrali za duhovnega patrona pač tistega umetnika, ki Je v resnici — po vseh absolutnih merilih — največji in najčistejši. Vendar je malo verjetno, da bi mogla zavest o vrhunski lepoti in umetniškem mojstrstvu ustvariti in pognjitl kolektivno verovanje — a to, kako Slovenci často Prešerna, to Ima v sebi vse prilastke pravoga verovanja, verovanja brez vprašanj in lire/, pomislekov. Tudi tlslo, da se Prešernov osebni In pesniški značaj kot zgoščen ln poveličan Izvleček ujema z občim slovenskim ln narodnim značajem — tudi to Jc dvomljivo. Domlslek o »plemenskem geniju slovenstva« Je mogoče spndhltl s prav tako lahkomlšljeno pogovorno Iskrico, kot, Jc lili že oni domlslck sam Izgovorjen dokaj lah-komlšljeno, zgolj kot, bleščeča duhovitost ln prepričevalno učinkovita — a n e trdno utemeljena — pogovorna krilatica. v Kdor bi hotel opazovati Slovence tam, kjer so ljudje kot skupnost naj-člstcjo izražajo, namreč v prijateljski družabnosti — bo moral obiskati gostilniška omizja, zlasti takrat, kadar pivci veselo ali žalostno pojo. In tu pa tedaj bo vsakogar, čc le malo misli ter sc nc prepušča prvi, najbolj spodobni In s preoddnjo posvečeni veri — morala obiti čisto drugačna misel; »plemenski genij« Slovencev nI dlonlzlčno-apolltlfni umetnik Prešeren, temveč zapisovalec milili in poljudnih popevk Simon Gregorčič, Saj tudt drži, da Je bil — no kot slavno Ime, temveč kot avtor — dolga leta v resnici najholj popularen med vsemi slovenskimi pesniki. Drži tudi, da nobenemu pesniku ni toliko pesmi ponarodelo kot njemu. In predvsem drži, da se Gregorčičeva preprosto ganljiva, in ganljivo preprosta pesem zares natanko ujema z vsekdar ganjenim osnovnim razpoloženjem povprečnih Slovencev. Slušna zvonkost lahko razumljivih in prikupno žalostnih stihov, razkošno pripovedovanje o zelo jasnih in prav nič težko razumljivih srčnih tegobah, prilagodljivost marsikateri miselnosti — vse to so značilnosti, ki sc skladajo z razpoloženjem vesele (in Uajpa še češče žalostne) gostilniške družbe, kadar prepeva. In docela vseeno je, kaj prepevajo — saj jo zelo značilno že to, da si znajo Slovenci prisvojiti pesmi vseh mogočih narodov — naj bodo starinske in častitljive ljudske pesmi, naj bodo poulične drajne. In prisvojiti si znajo vse te napeve dvakratno: ne samo, da jih radi prepevajo, ko da bi bili domači in že stoletja znani — temveč si jih po barvi glasov in taktnih merah celo znajo tako prilagoditi, da kaj kmalu zares že zvone kot samorasle slovenske ljudske, domače pesmi — pa čeravno so besedila ruska ali laška ali angleška. Najholj vidna značilnost slovenskega gostilniškega petja Jc tisti pojav, ki mu pravijo »ččz pčtl«, Samo srednji glas poje melodijo, nižji glas dokaj standardno spremlja, višji moški glris pa svobodno improvizira harmonične variacije oh melodiji, (V nekaterih krajih na Slovosnkem poznajo celo podobno petoroglasno moško petje,) Ta višji moški glas često zahaja v pravcati falzet., a tudi kadar poje še s čistim moškim tenorjem, zvenijo vsiljive, glasne In malce vreščeče gornje spremljave nenavadno nežno, mehko — dati nikakor ne žensko. ln zopet se tu kot ob vsakem premišljevanju o slovenskih narodnih značilnostih — vsiljuje beseda »ganjenost«. To mehko, med vsemi trenil glasovi najbolj opazno petje .te ganljivo In tudi samo po selil Izraža ganjena čustva. Takšnemu premišljevanju, razlaganju ali celo dokazovanju Je ltajpa lahko ugovarjati, češ: kako hI kdo smel presojati narodne značilnosti samo po navadah gostilniškega petja: mar ljudje, ki po gostilnah pojejo — omejeni ln izbrani po starosti, po stanu ali poklicu, pa celo po pokrajinah, ker navade niso v vseh krajih enake — mar ti ljudje lahko zastopajo ves narod? Mar ni takšno dokazovanje vsaj loliko lahkomlšljeno in rojeno samo kot pogovorna krilatica — vsaj toliko kot ona domislica o plemenskem geniju? Vsekakor pa drži, da je' mogoče skupnostne značilnosti večje skupine ljudi (razreda, stanu, naroda, državno skupnosti) najlaže razbrati v priložnostni prijateljski družabnosti, ker je to edina priložnost, da se ljudem oddvojene osebnosti sicer spletajo v skupnostno doživljanje, pa oblike tega skupnostnoga doživljanja vendar niso prilagojene niti posebnim upo-rabnostnim potrebam — kot pri skupnem delu — niti določenim namenom in koristim aH hotenju — kot pri društvenem ali političnem sestajanju — temveč se razvijajo svobodno, le po vrojenlh nagnjenjih večine, oziroma natančneje povedano: po povprečnem imenovalcu poglavitnih nagnjenj vseh posameznikov le skupnosti. Prešeren ganjenosti skoraj nikjer ne izpoveduje, Z vso žlvljenjepisno In pesniško usodo je tuj mehkužno-stl. Pač pa vsiljivo in izzivalno dra-stl, spodbuja ganjenost kar najvišjih mer — ker s temeljnim obrazcem svojega umetništva predstavlja skoraj kristalno dosleden zgled popolnega pojava lepote. •Tcdro in bistvo Prešernovega umetništva, Prešernove Izpoveilnostl se namreč, pokaže takole: Zelo boleča, dioni/ično neozdravljiva razklanost, protislovnost oseh nega značaja se Izpoveduje ln izraža v skrajnje zliti, enotno zaokroženi, ubrani, apolitično čisti skladbi pojmovnih sestavov, pesmi imenovanih. Protislovnost Prešernove osebne narave jc ta: zelo preprosta, skoraj ani-malična. z nagoni nadvse nasilna in prav nič ovinkasta telesnost bilja, 1 r «w. ' .-* • rrtsrsrîf^waex."-' «rx--- ■■ HWIWW JS^Ê "W lišče Nova Gorica«, sedež ima v ne pa nič. Seveda je zato tudi na- Brenkove »Modra vrtnica za prin Solkanu. Naziv opravičuje dej- ga dolžnost, da gostujemo pred- cesko«. Predvidoma 16. februarja stvo, da ga v glavnem vzdržuje vsem v krajih teh dveh komun, bo četrta letošnja premiera, in si-novogoriška komuna, vendar no — Kateri kraji so to, koliko cer Cehova »Strlček Vanja«, ki ga boste v razgovoru nikoli slišali predstav? / režira kot gost Majda Skrbinšek tega uradnega naziva, vsi govori- — Za več kot 30 krajev so na- iz Kopra. Letos pripravljamo še jo o njem kot o »našem, goriškem še predstave edine kulturne pri- nekaj posebnega, eksperiment, ki gledališču«. redltve, saj obiščemo tudi naj- bo obenem jugoslovanska praiz-Razgovor o goriškem gledališču manjše kraje. Lani smo odigrali vedba, Igrali bomo dramo Luigija smo razpletil v ozkem krogu kul- 105 predstav — premier je bilo Candonija »Eva. se bo rodila turnih delavcev, glavno besedo pa 7 — planiranih pa smo imeli še jutri«. Potem je še na sporedu Ne vemo, kako bo s financirajo imel član tega gledališča več — 120, Prav finančne težave Stevensov »Zakonski vrtiljak« in njem za redno delo, pa tudi s sla-Andrej Jelačin, ki je obenem so bile tiste, ki so nas ovirale, da za konec sezone Žižkova »Miklo- bo opremo težko rinemo iz leta — Ne trdimo, da so vse naše predstave na umetniški višini ali da so prav vse uspelo. Vendar pa so ljudem všeč in tudi poceni so. takole okrog 60 tisoč, medtem ko predstave poklicnega gledališča danes ni pod 200 tisoč dinarjev. — Dovolite še obvezno vprašanje: načrti? — Zdaj je težko o njih govoriti. îit: '-Pu s&W..... te m predsednik občinskega sveta za tega nismo dosegli. Morda bi bil va Zala«, kulturo in prosveto ter tajnik ob- zanimiv še majhen podatek: pri _ y goriškem gledališču so činskega sveta Svobod in prosvet- teh gostovanjih smo prevozili več jtirje poklicni gledališčniki in nih društev. Težko greš torej mi- kot 5000 kilometrov. oscm do doset honorarnih a~na- mo njega, če paberkuješ o kul- — Povprečni obisk pri naših terjev. turnoprosvetnem življenju na Go- predstavah je 250 ljudi, Mogoče _ Govorili smo že o financira-riškem, pa težko je ujeti njegov se to ne zdi veliko, toda pomisli- njUi Kakšno upanje imate za prosti čas, ker je odmerjen zelo te, da so pri tem vasi — primer letos? skopo. Cepovan, Črni vrh. Trnovo — ki _ pravzaprav nobenega. Pred — Omenili ste, da vzdržuje va- sploh niti nimajo toliko prebival- združitvijo koprskega in goriške-še gledališče v _glavnem novogo- cev. S tem bi hotel reči, da ljudje ga okraja je že skoraj obveljalo radi pridejo na naše predstave. mnenje, naj bi postali okrajna Ne mislimo se zdaj oglašati kot — Koliko nas je in kaj smo ustanova oziroma samostojni za- J...... igrali letos? Ponovili smo nekaj vod. Priznali so nam, da je naša uspelih predstav iz lanskega re- dejavnost široka, da smo poka-pertoarja in tako smo s Strindber- zali dovolj dobre volje in tudi govim »Očetom« gostovali celo v uspeha, da smo pri ljudeh pri- v leto. —• Imamo načrt, pa ne vemo, kako ga bodo sprejeli v Kopru. Takole bi predlagali: slišali smo, da se razformirajo Primorske prireditve, Ko so se ustanavljale, so podedovale nekaj inventarja, opreme in garderobe bivšega koprskega gledališča, le-ta pa ■ še prej od nekdanjega Gledališča Slovenskega Primorja v Postojni. - V. llVjT'' ir ■■■} v • • . j ■■•'.CÍO ; : i t likiï* Mecl uspelimi prodstavami goriškega gledališča v lanski sezoni je l)!la tudi komedija MLADA LJUBEZEN NA OBISKU. Na sliki: Andrej Jelačin in Slane Lcban v prizoru le komedije riška komuna. To se pravi, vendarle ne samo ena komuna in ali vam ta sredstva zadoščajo? — Naša občina nam daje precejšnja materialna sredstva in predstavljamo zanjo veliko finančno breme. Lani smo dobili Kranju, Nismo razočarali. Pono- ljubljeni in da je zato treba pro- Splošna ugotovitev za zdrav- šteti strokovni kadri v šernpetr- nekakšni pravni nasledniki, ven- stveno službo v novogoriški ko- ski bolnišnici. To stanje seveda še dar smo mnenja, da bi goriško muni za zadnje obdobje je, da se ni zadovoljivo, saj pride na enega gledališče lahko' s pridom uporab- je močno razvila. Morda je bila zdravnika 3040 prebivalcev in na ljalo karkoli iz gledališkega in- t0 posledica širokih razprav na enega zobnega terapevta o900 ob- ventarja. Menimo, da bi lahko do- raznih forumih, pa tudi prrkra- čanov. Občutno je zlasti pomanj- bili naposodo nekaj prepotrebnih jevnih organizacijah in pri občin- kanje srednjih in višjih zdrav- skem odboru SZDL. stvenih kadrov. Seveda bo pri po- oet*"in volmilijona^ toda kljub vili bomo še »Botra Andraža«, blem" gledališča" reševati v okraj- reci, namesto da bi ležale kje v pet m ijui _iiuujuua, i I7J*__ T ____.!_.•_____:_______u_____..!,.. _ .__skladišču. mi ha hi istnčnsiin n;i Dokaz za to trditev je številka, spesevanju zdravstvene službe temu je" zašlo gledališče v tako Letos so bile že tri premiere, vseh nem merilu, ne pa da bi gleda-krizo, da je bilo pred razsulom, predstav pa je bilo 65. To so bile: liščniki nadaljevali z dosedanjo Občina Ajdovščina je potem dala Capkova »Mati«, Nušičevi »Zalu- prakso beračenja po občinah. Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL V NOVI GORICI SO; javne skladišču, mi pa bi istočasno na vseh forumih prosjačili za finanč- da je bilo v letih 1961 in 1962 po- treba misliti tudi na gradnjo stana sredstva, da si nabavimo n. rabljenih za napredek zdravstvo- novanj za zdravstvene delavce, pr. zavese, svetlobni park, garde- ne službe v komuni okrog 292 robo in podobno. Seveda bi te re- milijonov dinarjev. Zgradili so či ostale last Okrajnega sveta tudi nov Zdravstveni dom v Novi Svobod in bi jih mi po potrebi Gorici, adaptirali zobno ambu- Novim načelom in splošnim spremembam so se prilagajali tudi zdravstveni delavci. Tako so pri delitvi dohodka preživeli ad- vrnili. — Ali bi bili tako prijazni in bi to pri Železniškem transportnem . , ¡ ¡ • . ... , to zapisali. Mogoče pa le ne bo oa.iotju, nabavili precej opreme SnluÍ;KLJ0 in dellJ0 SV0J naletelo na gluha ušesa! in drugo. Kljub temu pa žal še oseDm uuuuacK" 1 - — Seveda bom zapisala, saj je vedno drži trditev, da so nekate- In končno bi bilo treba omeniti, moja dolžnost, če me za to pro- re ambulante in dispanzerji še da je hitrejši razvoj zdravstvene slabo opremljeni, prav tako pa še službe in enotne zdravstvene po- Zdenlca Lovec strokovno izobrazbo. Pri tem niso Na občinski konferenci Sociall- Še nekaj stvari je, ki so dobile ljali o družbeno-politični dejav- stične zveze v Novi Gorici so čla- domala na vseh konferencah po- nosti, posredovali so mnogo misli site. ni lahko ugotovili, da je bilo delo seben poudarek. To je bila naj- in problemov, sprejeli veliko za-* — In še to: pridite na pred- ni povsem razvita Splošna bol- njihovih organizacij, kot tudi ob- prej graja birokratskega odnosa ključkov, zavzeli stališče do naj- stavo 16. februarja. Upamo, da bo nišnica v Šempetru, činskega odbora SZDL, zelo žl- do predlogov, zahtev in mnen.i važnejših vprašanj v občini, ob- govorila v prid našim prizadeva- V. novogoriški občini je trenut- vahno. Vzporedno s številnimi članov SZDL v svoji organizaciji enem pa nakazali smernice za bo- njem. Do zdaj je za nas še vedno no 13 zdravnikov splošne prakse, razpravami o predosnutkih zvez- ali v krajevni skupnosti, dalje doče delo tako organizacij SZDL najglasneje govorilo naše delo in 8 zobozdravnikov, 9 zobotehnikov ne in republiške ustave ter o sta- kadrovski sestav novih odborov kot tudi drugih samoupravnih naše občinstvo. in 53 medicinskih sester z nižjo tutu novogoriške komune so pote- in vprašanje prostorov. _ organov, kale še krajevne konference Prav gotovo so prostori važen SZDL, na katerih je bilo precej činitelj za uspešno delo KO SZDL. govora o najvažnejših gospodar- V komuni je 47 krajevnih organi- skih, idejnih in družbeno-politič- zacij, svoj sedež pa jih ima le 38, nih problemih vse komune, zlasti popolno opremo 9, delno opremo pa o vprašanjih krajevnih orga- 26, brez vsake opreme pa je 12 nizacijah SZDL. krajevnih organizacij SZDL. Ob Letošnje volilne konference v tem je še posebej kričeče izstopilo novogoriški komuni so tako jasno dejstvo, da je brez svojega sedeža pokazale, da postajajo tudi kra- celo KO SZDL v Novi Gorici. Za- jevne organizacije SZDL središča, to so novi odbori med svoj.e prve kjer se formira politika na pod- naloge zapisali prostore in opre- lagi borbe mnenj in izmenjave iz- mo, kajti le tako bodo lahko svo- kušenj in kjer se združujejo ob- je programe dela tudi uresničili, čani, da bi vsklajevall svoje last- Vzporedno z vprašanjem prosto- ne interese in interese skupnosti, rov za KO SZDL bi lahko reše- Viden napredek pri delu je poka- vali tudi vprašanje klubov, ki jih litike v komuni omogočila v veliki meri združitev zdravstvenih domov iz Dobrovega, Kanala, Nove Gorice in Šempetra v enoten ■vod s sedežem v Novi Gorici, v novozgrajeni stavbi, v kateri je tudi lekarna. Novi zdravstveni dom z lekarno v Novi Gorici. Za vso novogorlško komuno je to velika pridobitev in korak naprej v razvoju zdravstvene službe zala večina krajevnih organizacij, v novogoriški komuni praktično največji pa krajevne organizacije skoraj ni. SZDL v središčih, in sicer v Ka- ob razgovoru o prostorih in nalu, Desklah, Šempetru in Novi klubih pa se nujno sproži tudi Gorici. vprašanje zadružnih oziroma kul- Eden izmed vzrokov za dokaj turnih domov. Takoj po osvobo-uspešno delo krajevnih organiza- ditvi je bilo vloženih v te domove cij SZDL je bil v njihovi gibčni veliko naporov in sredstev. Zdaj metodi dela, Niso se namreč togo jih upravlja KZ, vendar v večini držali nekaterih načinov, če so se primerov zanje prav nič ne skrbi-le-ti izkazali za neuspešne. Ce na jo in zato ti domovi propadajo, primer delo po sekcijah ni šlo, so Ponekod so se skušali zavzeti za poiskali nrimernejši in učinkovi- zadružne domove KO SZDL, ven-tejšl način. dar brez uspeha. Zato so zdaj na _ , . . . , , . , konferenci predlagali, naj bi do-Sploh se je izkazalo, da sekcije wu domove v upravijanje p0Seb- niso odigrale tiste vloge, ki sojo . ni rf krajevnih' skup- prlčakovalt ob ustanovitvi. Ome- nostih jevale so se na razprave v ožjem ' ottvt „„ krogu, sekretariatu, ne da bi pri t Medtem ko so se KO SZDL na tem zainteresirale širši krog čla- terenu ukvarjali z določeno lua-nov SZDL in vseh občanov. Od jevno problematiko je .obfimski vseh 53 sekcij, kolikor jih je bilo odbor SZDL usmeril svojo ak v-v novogoriški komuni, bi lahko ?°st41)n? področje gospodarstva rekli le za tiste v N^vi Gorici, kmetijstva m dmžbenlh služb Ob Šempetru, Vrtojbi, Kanalu in osnovni nalogi za večjo produk-Desklab, da so znale vzbuditi za- tivnost ter pravilno nagrajevanje nimanje občanov za določene pro- P° in ^n.fhonnM bleme družbenega življenja. Zal bleme delavskega in družbenega pa je bilo veliko sekcij, ki z de- sam°up:ravnanjf-J-vo^dejav- lom sploh niso začele. W prikazQval na plenarnih za_ Nekatera vodstva KO SZDL so sedanjih, na katera je vabil širok se pri svojem delu posluževala ¿rog občanov. Sklepe teh plenar-drugih oblik, kot so razna posve- njh sej so potem dobile krajevne tovanja in osebni stiki, ponekod organizacije SZDL, razne gospo-pa so lepo uspele javne tribune, darske organizacije ali druge prl-Tako so na primer na takih tri- zadete ustanove, bunah v Novi Gorici, Šempetru, o?nT ,, m„„i Kanalu. Desklah, Vrtojbi in Dorn- °bčinskl odbor SZDL v Nov berku odgovarjali na vprašanja Gorici se je dalje posluževal pil najodgovornejši tovariši v komuni. svojem delu posvetovanj, pri katerih so imeli udeleženci izredno aktivno vlogo pri obravnavanju aktualnih problemov. Razen tega je pri občinskem odboru SZDL delalo osem komisij, . - •> - .-»• o ■ i ki pa so večinoma čakale na po-bude in so pokazale premalo sa- naročite tudi svojcem . , ^ , . Na občinski konferenci SZDL j» prijateljem v tujini! v Novi Gorici so izčrpno razprav- C"- - V ' : ifil i % t ' f MM kv ■ .'"v;- 5 .1 m iv- 4 iv v 1 i ' ' i i ^-''-'V-.i-ít 'k - It' • :■: ; h 'P Vi, t ififr * v:--v??.. 4 pr ■ ísjmf , - T - --V. LETOŠNJA ZIMSKA RAZGLEDNICA IZ KOPRA ki jih lahko komuna izvaža v tujino. Po- predvidevanju naj bi. kmetijska proizvodnja v primerjavi z letom 1961 (ko je bila razmeroma dobra letina) narasla za 7 do 8 odstotkov. V primerjavi z lanskim, ko je letino prizadela suša. pa naj bi bila večja za 35 "/o, V zadnjih letih so tudi prizadevno pospeševali izvoz kmetijskih pridelkov, tako . dosegel izvoz 1961. leta vred. _,t 45 milijonov, lani se je močno dvignil na 176 milijonov, zaieto 1963 pa predvidevajo, da se bo izvoz povečal na 189 milijonov. Poglavitne smeri v kmetijski proizvodnji so jasne: živinoreja, vinogradništvo, poljedelstvo in nekaj sadjarstva. Več poudarka pa bi morala dobiti proizvodnja za turizem: kraški pršut, teran in kraške klobase (ne kranjske). Kmetje bi torej morali rediti več prašičev, da bi mogla potlej zadruga izdelovati kraške specia-litete. Strožje mere pa bo treba uvesti tudi glede terana. Doslej so ga mešali in prodajali na vse načine. Da bo teran v prihodnje zavarovan, je zadruga "sklenila, da ga bo velikim in malim potrošnikom prodajala iz lastne kleti in sicer samo. v originalnih steklenicah. Sicer pa bo poslej zadruga popačen teran ali popačena bela vina pri odkupu sploh odklanjala. Ker je zaradi lanske^suše precej upadlo število goveje živine, je popolnoma umestno, .da bi letos in prihodnje leto kar se da omejili klanje telet in prodajo rlobre plemenske živine. Ta politika je edino pravilna,- da ha v razmeroma kratkem obdobju Izdatno narasel stalež goveje živine. Kdor bi je ne mogel doumeti, tega bo pač treba prepričati, da je to edina pot, ki vodi v dober razvoj kmetijstva. Občinski sindikalni svet v Sežani je 31. januarja na razširjeni seji, ki so ji prisostvovali tudi predsedniki sindikalnih podružnic, razpravljal med drugim tudi o osnutku občinskega statuta. To je bila prva javna razprava, na kateri je bil podan pregled celotnega obširnega gradiva, ki v tej fazi predstavlja še vedno teze za bodoči najvažnejši akt občine. Tako^-so se sindikalni delavci seznanili z osnovno usmerjenostjo gospodarstva v občini, ki daje poudarka predelovalni industriji, proizvodni obrti, gostinstvu, turizmu ter živinoreji in vinogradni-uvu; dalje s pravicami občanov in dolžnostmi občinske skupnosti na področju šolstva, zdravstva, socialnega varstva, prosvete, telesne vzgoje, komunalne dejavnosti; s tem, kakšni bi naj bili odnosi med. občino in delovnimi organizacijami in še posebej, kakšne posebne obveznosti naj bi imele do potrošnikov trgovske, gostinske in komunalne organizacije; dalje z organizacijo občinskih organov; s pristojnostmi zborov občanov in krajevnih skupnosti itd. Prisotni so se posebno zanimali za politiko štipendiranja, o kateri je zaslediti v osnutku težnjo po poenotenju za vso občino, torej tudi za občinske organe kakor za delovne organizacije. Pozdravili so tudi predlog, naj bi se v občini osnoval skupen iiciad za štipendiranje. Dalj časa so se v razpravi tudi pomudili okrog oblik in postopkov, ki naj bi zagotovili javnost delovanja samoupravnih organov — od občinske skupščine do delavskih svetov, upravnih odborov, svetov v zavodih, šolskih odborov, svetov krajevnih skupnosti itd. Razumljivo je, da je beseda nanesla tudi na statute krajevnih skupnosti, zlasti pa na statute delovnih organizacij. Ugotovljeno je namreč, da se v delovnih organizacijah še niso lotili sestave statutov in da bodo morali sedaj zelo pohiteti, če naj se celotno poslovanje uskladi z gospodarskim in družbeno političnim razvojem. X'.SX VEČERNA SOLA ZA SINDIKALNE FUNKCIONARJE Glede na čedalje pomembnejše in odgovornejše naloge sindikalnih organizacij je predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta organiziralo večerno šolo, ki jo bo obiskovalo okrog 40 slušateljev. Namen šole, ki ima predvidenih 60 ur v desetih tednih, je, seznaniti sindikalne delavce s celotno problematiko na področju gospodarjenja, s posebnim ozirom na vlogo sindikatov in metode dela organizacij na sedanji stopnji razvoja. Šola bo v okviru Delavske univerze, financirale pa jo bodo same delovne organizacije. PRAVNA POSVETOVALNICA Občinski sindikalni svet je ustanovil pravno posvetovalnico, ki bo nudila pravno pomoč čianom sindikata, ki so zaposleni v gospodarskih organizacijah, zavodih in ustanovah. Posvetovalnico vodi sodnik okrajnega sodišča in deluje ob četrtkih od 16. do 18. ure na sedežu Občinskega sindikalnega sveta. Člani sindikata se lahko obrnejo na posvetovalnico v vseh zadevah, ki se nanašajo na njihovo delovno razmerje, kakor tudi v vseh osebnih, premoženjskih in družinskih zadevah ter prosijo za sestavo vlog, ugovorov, pritožb in tožb.v — er Od 28. januarja do 1. februarja je bil v domu Elesa v Portorožu seminar Kluba študentov okraja Koper. Seminar je bil razdeljen v dva dela: v prvem delu so študentje obravnavali osnutke občinskih statutov, drugi del pa je bil posvečen gospodarski problematiki koprskega okraja. Obravnava osnutkov občinskih statutov je potekala takole: najprej uvodno predavanje o pomenu občinskih statutov in novi vlogi občin, drugi dan pa so študentje po skupinah obravnavali osnutke občinskih statutov (kolikor so jih pač dobili), in sicer: obalno področje, zgornje področje in goriško področje. . Naslednji dan je bil predviden razgovor s predstavniki občin o teh osnutkih. Namen tega razgovora je bil, posredovati občinskim predstavnikom mnenja študentov o morebitnih pomanjkljivostih, o posameznih določbah v statutih .... . ,.v.- / . »Mfl ...... ¡M®"* -X' ...' Sqí^S®, ¡Sis Í&S SÍ7- w — ... • V' in tako dalje. Tako se na primer študentje niso strinjali z določbo statuta občine Ajdovščina, ki pravi, da naj bi krediti v celoti, zamenjali sedanje štipendije. Vsekakor je bolj pravilno in razum-_ Ijivo mnenje, naj bi uvedli oba sistema: štipendije za tiste panoge in kadre, ki jih občina potrebuje, in kredite tam, kjer občina ni direktno zainteresirana. Postojnski statut pa štipendiranja sploh ne omenja in podobno. Žal so se tega razgovora udeležili samo predstavniki občin Tolmin, Ajdovščina in Idrija. Iz biv-koprskega okraja pá ni bilo nikogar. V drugem delu seminarja so poslušali predavanja o Splošni plovbi v Piranu, o problematiki kmetijstva in' socializaciji vasi na Koprskem, o gospodarskem razvoju okraja in za zaključek predavanje podpredsednika OLO Koper tovariša Davorina Ferligoja o razvoju turizma. Ogledali so si tudi ladjedelnico v Piranu in novo ladjo, ki jo gradijo. In režime: mirno lahko rečemo, la je seminar v celoti uspel, da ie med študenti veliko zanimanja za probleme njihovih občin in okraja.'Skoda le, da nekateri občinski funkcionarji podcenjujejo logo in mnenja študentov . . . Franka Tomšič ss m«»z ^^i^r^oir^L^/io0^1-^'- s«« ,i,c sroS ORGANIZACIJSKA SPREMEMBA Svet za zdravstvo pri okrajnem ljudskem odboru Koper jo te dni •Klenil, da se pristojnost okrajnega zavoda za zdravstveno varstvo v Novi Gorici prenese na ObLO Nova Gorica s tem. da bo' deloval kot 'medobčinska institucija za vse goriško področje, Zavod za zdravstveno varstvo bivšega koprskega okraja na bo razširil svojo dejavnost na celotno področje novega okraja. V nedeljo dopoldne ob 10. uri bo v sejni dvorani občinskega ljudskega odbora pomemben sestanek predstavnikov športnih organizacij ter društev, nadalje predstavnikov gospodarskih organizacij ter vseh prijateljev Športa. Na sestanku se bedo pomenili o možnosti ustanovitve kvalitetnega športnega društva v Kopru, ki se bo imenovalo bržkone ŠD Ivoper m ki bo vključevalo vse panoge, ki jih danes gojijo oziroma ki jih bodo še gojili v Kopru. Potreba po ustanovitvi takega društva Je več kot očitna. Z združitvijo okrajev je postal Koper četrto najpomembnejše mesto v Sloveniji, Ze danes šteje Koper 7. okolico okrog 12 tisoč prebivalcev, v nekaj letih pa se ho število podvojilo. Tu bodo sedeži vseh važnejših ustanov in organizacij, hkrati pa je treba računati na perspektivo Iplasa, Luke Koper, Tomosa in drugih podjetij. Čeprav jc razumljivo, da bo prvenstvena naloga novega društva razširjati množičnost, pa je po drugi strani tudi razumljivo, da bo potrebno misliti tudi na določeno kvaliteto. Jasno jc, da ne gre za iskanje nekih atraktivnih vrhunskih dosežkov, res pa je, da je sedanje stanje nemogoče, saj Koper razen v jadranju sploh nima društva ali tekmovalca, ki bi vsaj nekaj pomenil v republiškem merilu. To vsekakor ni v spodbudo mladini, pa tudt prijatelji športa bi nekaj več žrtvovali, če hi imeli priložnost včasih videti kakšno prireditev v republiškem merilu, V novo društvo bi se vključili nogometaši Tomosa, ki bi za sedaj predstavljali še samostojen klub pod imenom »Koper«-. Znano je, da je koprski nogomet do zdaj bolj ali manj životaril in da je Koper danes edino pomembnejše slovensko mesto, ki nima svojega predstavnika v republiški ligi- Vzrok jc bil seveda predvsem v finančnih težavah. Tovarna Tomos je le minimalno pomagala klubu, ki je nosil njeno ime, tako da se je kljub skrajnemu varčevanju vsak mesec končal s poslovno izgubo. Pomoči tudi nI bilo od drugod, ker so v drugih gospodarskih organizacijah menili, da je izključna dolžnost Tomosa iinancirati koprski nogomet zato, ker nosi ime tovarne. Ali je bilo tako stališče pravilno aH ne, se danes ne bomo spuščali v razpravo, važno je namreč le dejstvo, da se nogomet ni premaknil, naprej in da tudi perspektive ni bilo nobene. v novem društvu nameravajo predvsem urediti finančno vprašanje. Računajo in v tem morajo uspeli, da bodo gospodarske organizacije z rednimi prispevki financirale klubsko dejavnost, saj bodo številni njihovi delavci v vrstah društva. Hkrati bo- do organizirali široko akcijo za pridobivanje rednih in podpornih članov iz vrst raznih organizacij in društev kakor tudi iz vrst posameznikov. Razumljivo je seveda, da bo potrebno voditi skrbno in pretehtano finančno politiko tako, da bi odpadle razne ozkosti. Ena izmed prvih nalog bo vsekakor ureditev primernih klubskih prostoi-ov, saj bo to povezovalo vse člane, hkrati pa bodo možnosti za razna predavanja, tečaje, poučne filme itd. Druga stvar bo seveda skrb za nadaljnjo ureditev koprskega stadiona, ki mora postati osnovni objekt za številne športne nastope. Prej ali slej bo potrebno misliti na ureditev travnatega pasu na samem igrišču in na ureditev novih stojišč za glcdalcc. Prav tako bo potrebno izdelati prioritetni plan financiranja posameznih panog. V ta prioritetni plan bi morali priti razen atletov in vodnih športov tudi nogometaši. Moramo namreč računati na velik razmah nogometa v Kopru, kjer je nad 100 aktivnih nogometašev, kakor tudi na številne prijatelje te panoge. Okrajni odbor Ljudske tehnike Koper je 25. in 26. januarja priredil v Kopru v okviru izven-šolske vzgoje seminar za inštruktorje letalskega modelarstva. Seminarja se je udeležilo -17 mladih inštruktorjev iz vsega okraja. Izdelali so letalski model »Kumulus«, zmaje in »poštarje«. Za zaključek so v nedeljo priredili na koprskem stadionu tekmovanje z letalskimi modeli. «¡¡fe IR Kakor Je znano, je bilo lansko leto posvečeno telesni kulturi mladih. V zvezi s tem so zgradili vrsto športnih objektov, v organizirano športno dejavnost so vključili na tisoče mladincev in pionirjev, izboljšali so vsebino pouka telesne vzgoje na šolah ter ustanovili šolska športna društva. Da bi na osnovi teh uspehov zagotovili kontinuirano telesnovzgojno delo mladine in pionirjev, so Zveza za telesno kulturo LRS, .Zveza prijateljev mladine in Svet za šolstvo LRS razpisali tekmovanje v telesnovzgojni dejavnosti za leto 1963—1984. V tekmovanju lahko sodelujejo pionirski odredi, mladinski aktivi, športna društva, društva Partizan in vse organizacije, ki se ukvarjajo z vzgojo mladine. Tekmovanje bo trajalo do 31. avgusta 1964. rezultate pa bodo razglasili na pionirski dan 1. septembra 19C4. Vse organizacije, ki se bodo hotele udeležiti tekmovanja, se bodo morale prijaviti občinskim zvezam za telesno kulturo, ki bodo odgovorne za izvedbo tekmovanja v okviru občine. Novost v tem tekmovanju bo v tem, da bodo lahko organizacije same sestavile programe tekmovanja, upoštevajoč lastne razmere in potrebe. Pri sestavljanju programa bodo morali upoštevati predvsem naslednje: ustanavljanje novih športnih društev, vključevanje pionirjev in mladine v.organizirano delo v društvih, izpopolnjevanje materialnih osnov za telesno-kulturno dejavnost, vzgajanje novih kadrov, sistematično zdravstveno pregledovanje in spremljanje telesnega razvoja in zmogljivosti mladine, usta- navljanje centrov za posebno telovadbo za mladino s telesnimi okvarami, uresničevanje načel družbenega upravljanja in načel razvijanja samouprave mladine v društvih in klubih, prirejanje športnih prireditev, tekmovanja za šolski športni znak, izboljšanje vsebine pouka telesne vzgoje, organizacija letnih taborjenj In zimo-vanj ter izboljšanje programov teh taborjenj s telesnokulturnimi dejavnostmi. Organizacije lahko razširijo program tudi z drugimi oblikami' dela, s katerimi bi lahko prispevale k razvijanju telesnokulturnega udej-stvovanja pionirjev in mladine. Podrobnejše propozicije bo izdala Zveza za telesno kulturo Slovenije. Rok prijave Je do konca februarja. Občinska zveza za namizni tenis TVD Partizan Izola se upravičeno sprašuje, zakaj ji ni okrajna zveza poslala vabila za nastop na okrajnem namiznoteniškem prvenstvu. Izolčani so doslej vedno sodelovali na okrajnih prvenstvih in je zato ta spregled okrajne zveze upravičeno vzbudil nezadovoljstvo. Če želimo, da bi bila na okrajnem namiznoteniškem prvenstvu čimvečja udeležba, potem je nerazumljivo, zakaj niso na tekmovanje povabljeni tudi Izolčani, medtem ko so druga moštva povabilo dobila. Morda pa je okrajna zveza za namizni tenis izbirala po posebnem ključu, in če je, nas zelo zanima, po kakšnem. Vodja namiznoteniške sekcije: Vojko Praček -I } .iß Ä - f.-:-•• - •".n«-**-,.. "-i iiiiliy*'' . ffpk mm Udclcžcnci seminarja tehnične vzgoje, ki so ga minuli teden priredili Zavodi za pedagoško vzgojo iz Kopra, Postojne in idrije, izdelujejo radijski sprejemnik z usmerjevalcem RAZPIS GOSTINSKO PODJETJE »JADRAN« HRPELJE-KOZINA razpisuje delovno mesto ŠEFA KUHINJE V RESTAVRACIJI »JADRAN« KOZINA Pogoji: visokokvalificiran kuhar ali kvalificiran kuhar z večletno prakso na tem delovnem mestu. — Na razpolago je samsko stanovanje. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. — Ponudbe z življenjepisom naslovite na upravni odbor podjetja. — Plača po pravilniku o osebnih dohodkih Poročali smo o komisiji, kateri so poverili nalogo, da pregleda Koper in ugotovi, kaj bi bilo najbolj potrebno komunalno urediti. Komisija je stavila več predlogov, kdaj in kako jih bo mogoče uresničiti, pa bo odvisno od sredstev, pa tudi od drugih okoliščin. Zaenkrat je gotovo, da Titov in Prešernov trg letos še ne bosta dobila take podobe, kakršno bi si želeli. Pričakovanje, da bo že letos pretlakovan Titov trg, se ne bo uresničilo iz preprostega razloga, ker del še ne bo mogoče pričeti. Pripraviti je namreč treba najprej klesane kamne, ki bodo nadomestili sedanje razvegane in obrabljene. Prav tako tudi še ne bo zamišljene nove stavbe tis prostoru sedanje trafike in delikate-se na Titovem trgu. Kriva bo časovna stiska. Tu bomo dobili le novo restavracijo v pritličju Pre-torske palače, ki bo mnogo odpo- RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri občinskem ljudskem odboru Koper razpisuje mesto DIREKTORJA PODJETJA »LUKA KOPER« V KOPRU Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. visoka strokovna izobrazba z desetletno prakso na vodilnih delovnih mestih, prvenstveno v pomorskem gospodarstvu; 2. višja strokovna izobrazba z 12-letno prakso na vodilnih delovnih mestih, predvsem v. pomorskem gospodarstvu. 3. srednja strokovna izobrazba s 15-letno prakso na vodilnih delovnih mestih, predvsem v pomorskem gospodarstvu. Kandidat mora obvladati vsaj en tuj jezik. Rok prijave na razpis je 15 dni po objavi. — Kolkovane ponudbe (s 50 din državne takse) je dostaviti komisiji za razpis mest direktorjev pri občinskem ljudskem odboru'Koper. V dolgih zimskih večerih in nedeljskih popoldnevih za vsakogar zanimivo branje »Večerove« zbirke »Za zaprtimi vrati«. Naše zanimive knjige lahko kupite po ceni: ZAUPNI DNEVNIK GROFA CIANA (prvi in drugi del skupaj) 300 din V LABIRINTU VOHUNSTVA (prvi in drugi del skupaj) 400 din Knjige zbirke »ZA ZAPRTIMI VRATI« lahko kupite dnevno v-naši upravi: Maribor, Kopališka 14, od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Knjige lahko dobi vsak, ko nakaže protivrednost na naš tekoči račun pri Narodni banki Maribor številka 604-11-1-53 V koprski porodnišnici so rodile: Nela Zulič iz Ročkega polja — dečka, Veronika Olenik iz Izole — dečka, Marija Ganduslo iz Semedele — dečka, Laura Matkovič iz Punta — deklico, Ema Grbee iz Izole — dečka, Ana Bordon iz Pobegov — deklico, Julijana- Nagy iz Podgorja — deklico, Nela Stare iz Pobegov — deklico, Marija Valentič iz Kopra — deklico, Olga Adamič iz Kopra — dečka, Lucija, Krbavčič iz Strpeda — deklico, Marija Roje iz Prešnice — dvojčka (dečka), Marija Zlatic iz Dobrave — deklico, Benita Jugovac iz Vinjoi — deklico, Marija Trampuž iz Sežane — dečka, Zlata Kozlovič iz Skocjana — deklico, Zofija Kos iz Kopra — deklico. V postojnski porodnišnici so rodile: Gvida Kobal iz Ajdovščine — deklico, Angela Skapin iz Pivke — dečka, Av-relija Baskar iz Grgarja — dečka, Jožefa Movrin iz Ajdovščine — deklico, Olga Bratina iz Vipavskega križa (Cesta) dečka, Elvlra Kardinar iz Sečovelj — dečka, Antonija Prelc iz Buj — deklico, Marta Jejčič iz Vrtovč — deklico, Marija Krapež iz Otlice — dečka, Milena Marinič iz Zalega brega — dečka, Karla Zgur iz Poreče — deklico, Frančiška Gruden iz Smihela — deklico, Julijana Štrukelj iz Tolminskega loga — deklico, Jožefa Ma-tičič iz Unca — deklico, Alojzija Se-dej iz Vipolž — deklico, Avguština Rupnik iz Postojne — deklico, Karmen Bavec iz Gojač — deklico, Ko-viljka Imjac iz Velikih Blok — deklico, Vida Komelj iz Lokvice — deklico, Verica Kovačevič iz Pivke — dečka, Ivana Srebotnjak iz Hrenovic — deklico. Angela Cerkveni!; iz Iva-čič — dečka, Angela Jurjevčič iz Smihela — dečka, Ada Vidmar iz Lože — deklico, Jožica Krapež iz Ajdovščine — dečka, Marčela Furlan iz Hruševlce — dečka, Ana Blokar iz Stjaka — dečka. V Izoli je rodila: Viktorija Slavec — dečka. mogla naši gostinski stiski. Na poznejši čas bo dalje moral počakati Prešernov trg z zamišljeno razširitvijo in modernizacijo »Gostišča pri vodnjaku«: Tisti, ki smo se dolgo let spotikali nad prahom, peskom ali blatom med hotelom »Triglav« in koncem tako imenovanega novega bloka, bomo z veseljem pozdravili sklep o asfaltiranju tega prostora. Dela se bodo pričela brž ko bo za to primerno vreme. Letos bomo preuredili tudi »trg« med »Tomosovo« servisno delavnico in stadionom. Tu bodo podrli objekte, ki kvarijo okolje, in uredili parkirni prostor za tovornjake. Po treh letih bo spet očiščen začetek valoloma v starem pristanišču s tamkajšnjim malim parkom. Ni pa še popolnoma rešeno vprašanje Muzejskega trga. ki v sedanjem stanju morda najbolj kvari Koper. Trg bo namenjen tudi parkiranju. Ob njem je tudi prostor, katerega bo treba zazidati s primernimi objekti. Ce pa si dalje ogledamo naše mesto, bomo ugotovili, da nas čaka še zelo veliko dela, stroškov in časa, da bo Koper vsaj za silo tak, kakršnega si želimo. Od trgov sta urejena zaenkrat le Na-zorjev trg in Trg revolucije. Povsem neurejeni so poleg Muzejskega še Kosovelov, Carpacciov in razni mali trgi v stranskih delih mesta. Tudi Pristaniški trg s,am kliče po preureditvi, oziroma popravilu, da ob dežju 'ne bo na njem več luž. K vsemu temu se pridružujeta vprašanji modernizacije kanalizacije in elektrifikacije, oziroma javne razsvetljave, katere oonekod stvarno skoraj ni. Bremena »dediščine«, katero smo prevzeli, so tako težka, da presegajo naše moči. Za odpomoč so potrebna leta, vendar je že to razveseljivo. da smo se urejanja sploh resno lotili. R. R. Tudi letos . je v času zimskih počitnic — med 20. januarjem in 2. februarjem — priredil Zavod za pedagoško službo Koper s sodelovanjem Zavodov za pedagoško službo v Idriji in Postojni ter Okrajnim odborom LT v Kopru seminar za predavatelje tehnične vzgoje, ki ta predmet predavajo v osmih razredih osnovnih šol.. Seminarja se je udeležilo 20 predavateljev z območij omenjenih treh zavodov. Praktični pouk je trajal dnevno od 8. do 18. uie s polurnim opoldanskim premorom. Tečajniki so izdelali reostate, ob-ločne luči, elektromagnete in radijske sprejemnike-enocevnike z usmerjevalci. Ob zaključku uspelega tečaja, ki ga je vodil učitelj tehnične vzgoje Iiinko Kukovčb, je direktor Zavoda za pedagoško službo Koper Milan Marušič razdelil udeležencem seminarja priznanja in pohvale, njihovi izdelki pa bodo služiil kot učila pri po- V okviru zimske košarkarske iige je ljubljanska Svoboda premagala Partizana iz Ilirske Bistrice z 58:37. V zimski ligi nastopa 40 moštev. Na mednarodnih sankašklh tekmah na Jesenicah je Idrijčan Gosler osvojil prvo mesto. Drugoplasiranega Rozmana iz Bohinja je pustil za seboj za devet sekund. Lep uspeh je dosegla tudi Zigonova iz Idrije, ki je bila tretja med članicami. V ekipnem tekmovanju so bili Idrijčani tretji med devetimi ekipami, V Logatcu so priredili namiznoteni-ško republiško prvenstvo klubov B skupine. Koprski okraj je zastopal Partizan iz Škofij, ki se ni mogel uspešno meriti v. hudi konkurenci ter je zasedel zadnje mesto. Zmagala je Mladost iz Kranja pred Celjem in Logatcem. ronajavci OBVESTILO OTVORITEV SERVISA ZA PRECIZNO MEHANIKO OBVEŠČAMO PODJETJA, ZAVODE IN USTANOVE TER POSAMEZNIKE, DA SMO ODPRLI m "M KI ..SPREJEM A V POPRAVILO VSE VRSTE RAČUNSKIH IN PISALNIH STROJEV STROJE DOSTAVITE V NAŠO DELAVNICO V KOPRU, VERDIJEVA ULICA 7/a, LAHKO PA NAROČITE POPRAVILO TELEFONIČNO NA ŠTEVILKO 21-440 CZP »PRIMORSKI TISK« KOPER V Kopru so se poročili: Amelia Adami, gospodinja iz Trenta (Italija), in Pietro D'Alllesst, hotelir iz Nove Zelandije; Rozana Bordon, uslužbenka Iz Cežarjev, in Ecij Jokomin, natakar iz Pobegov; Bruna Selan, delavka iz Bertolcov, in Dario Cerkvenik, natakar iz Bertokov; Radmila Krstič, gospodinja iz Istoka, in Jakov Raičlč, uslužbenec iz Kopra; Antonija Brec, gospodinja iz Krkavč, in Ivan Glavl-na, kmet, iz Krkavč; Pavlina Lisjak, gospodinja iz Krkavč, in Etore Reja, delavec iz Krkavč. V Postojni sta se poročila: Vida Fajdlga, krojaška pomočnica iz Postojne, in Herman Jejčič, avtobusni sprevodnik iz Zavina,, V koprski občini so umrli: Mihael Jankovič iz Dolnjih Vrem, star 81 let; Lucija Tončtč lz Soče, stara 47 dni; Marija Purič iz Velikega. Repna, stara 68 let. V postojnski občini je umrl: Jakob Podboj iz Studenega, star 88 let, V illrskoblstrlškl občini je umrla: Frančiška Tomšič lz Bača, stara 91 let. V izolski občini so umrli: Marija Milovič iz Jagodja pri Izoli, stara 01 let; Eleonora Mantellini lz Kopra, stara 78 let; Marija Marsič iz Izole, stara 80 let; Margherlta Depase iz Izole, stara 79 let. Tovariš urednik! Leta 1043 smo ustanavljali na Primorskem partizanske šole. Letos bo minilo dvajset: let od. tedaj. Morda se nikomur ne zdi ta obletnica važna in spomina vred,na. Meni pa bi bilo žal. če bi bilo vse pozabljeno. Kako srečni so bili primorski starši, ko so lahko pošiljali svoje otroke v slovensko šolo, razume lahko samo Primorec, ki je živel dolga leta pod fašističnim škornjem, Pri tem pa niso bila važna samo nacionalna čustva. Partizanska šola je dala otrokom in po njih družinam ter okolici mnogo več. O tem, kako je d-elala taka šola v Divači, sredi okupatorjeve postojanke, so pripravljeni napisati moji takratni učenci nekaj spominov, če bi jih hoteli objaviti. Ohranjena so tudi spričevala, našel se bo kak »Mladi rod«, ki smo ga pisali, fotografije igralcev ter morda še kaj. Kot osrednji list našega okraja bi lahko vzeli pobudo v svoje roke in zbrali podatke tudi o drugih partizanskih šolah. Res bi bilo škoda, če bi se prav vse pozabilo. Zbirali smo podatke že o marsikateri. dejavnosti in ljudeh med NOB, le o šolah ne. Morda zato, ker so tedanji učenci Se mladi in se nam ni treba bati, da bi pomrli, še preden bi zapisali svoje spomine. Naj bo kakorkoli že, upam, da se boste z mojim predlogom strinjali, saj so bile tudi partizanske, šole kamen v zgradbi naše svobode, za katero smo se tedaj borili, Pričakujem vašega odgovora in vas tovariško pozdravljam! Sonja Bregant, Sežana, Bazoviška 9 20., 29,, 30. I. in 1. II. t, 1. so se prijavili v Transfuzijski postaji v Izoli kot krvodajalci; GOSPODINJA IZ PIRANA: Pepca Delač; HOTEL PALAČE PORTOROŽ: Franc Beuk, Bianka Hervalo, Karel Kelc, Štefka IClak, Stane Pavlič, Danica Scstan, Ludvik Turi«, Vlado Ukotič, Lado Vesel, Bruno Zu-dič; IMEX — SERVISNA DELAVNICA PORTOROŽ; Bruno Bržan; ISTRAMETAL PIRAN: Anton Božič, Milena Gianini, Slavko Lazar, Klavdija Padovin, Ivan Petrin, Rudolf Pire, Božo Požun, Nikola Simič, Silvo SIcer, Julijana Spilak, Nikola Vutetič; MEHANOTEHNIKA IZOLA: Ludvik Klemenčič, Jožefa Stipančič; MODNO KRO.TASTVO ELITA PORTOROŽ: Jože Zeljko; NANOS PORTOROŽ: Dino Panger, Anton Peroša; PLM P0RT0R02: Jože Ruoar; PRISTANISCE KOPER; Ivan Božič; Južnoatlantska linija BLED je v Lagosu, kjer manipulira s tovorom, nato pa nadaljuje plovbo v Abidžan. Benetke, Trst in na Reko. BOHINJ je na Reki, kjer manipulira s tovorom. BOVEC je 7. februarja priplula iz Ria de Janeira v St.. Vincent in nadaljuje plovbo v Neapelj, kjer bo 15. februarja, in prispe na Reko dne 13. februarja. ZELENGORA je 3. februarja odplula iz Ploč v Dakar, Conakry, Tako-radl, Lome, Apapa in Port Har-court. Linija okoli sveta GORANKA je 2. februarja priplula iz Trsta na Reko in nadaljuje plovbo v Slbcnik. TRBOVLJE je 2. februarja odplula z Reke v Lattakljo, Beyrouth, Ale-ksandrijo. KOHOTAN jc S. februarja odplula iz Japonske v San Francisco (ZDA). uku fizike v osmih razredih osnovnih šol. Namen teh seminarjev je izpopolniti znanje predavateljev za pouk tehnične vzgoje na osnovnih šolah in pokazala se je potreba, da bi Zavodi organizirali seminarje tudi za druga področja tehnike in fizike. MisieKa t Pil v V Pulju so ustanovili pred dnevi* odbor za proslavo dogodkov v Istri pred dvajsetimi leti. Osrednja proslava bo 25. septembra v Pazinu v spomin na prvo zasedanje Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Istro, na katerem so sklenili priključitev Istre k Jugoslaviji. Leta 1943 pa je bilo v Istri, tudi slovenski, več dogodkov velikega pomena za nadaljnji razvoj njene usode. Predvsem je v septembru padel italijanski fašizem, razmahnilo se je do neslutenih širin narodnoosvobodilno gibanje s j"ormiranjem novih partizanskih čet, fašističnega okupatorja so zamenjali Hitlerjevi nacisti, vneli so se krvavi boji, padale so človeške žrtve, gorele so vasi itd. Vendar ne smemo pozabiti na dvoje: na dolžnost, da se s primernimi manifestacijami spomnimo tega zgodovinskega časa tudi Slovenci v Istri, in da je medtem zrasel nov rod naše mladine, ki sama -vsega tega ni doživela oli samo v zibelki. Menimo, da bi bila naša dolžnost, da pričnemo že zdaj misliti na to, kako se bomo tudi mi spomnili leta 1943. Lani so Hrvati z več prireditvami proslavili pričetek narodnega prebujanja pred 100 leti v Istri in Dalmaciji. Ta obletnica j,e bila enako pomembna tudi na istrske Slovence, vendar se nismo zganili. Pred dnevi je minilo 100 let od rojstva velikega beneškega Slovenca Ivana Trinka. Spomnili so se ga v Trstu, Gorici in Čedadu. Mimo nas v Sloveniji je šel dogodek skoraj brez odziva. iffililli PRODA M ENONADSTROPNO STANOVANJSKO HIŠO v Ilirski Bistrici s centralno kurjavo, pralnico, garažo, hlevom' in vrtom. Ponudbe pcslafTha naslov Stojan Ličan, Prešernova 16, Ilirska Bistrica. ' "*•' KUHINJSKO POHIŠTVO zaradi selitve prodam. Zupančič, Ko-larska 20, Koper. OB VAŠIH OBISKIH V TRSTU ne izpustite obiska trgovine »¡VIAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku! Proti -.ziv.ku tega prej- mete darilo! ČRNE. USNJENE ROKAVICE sem zgubila dne 2. februarja v Slavnikovem avtobusu med Koprom in Truškami. Poštenega najditelja prosim.' c".n jih odda v kiosku Lipe ob T^-srni V Kopru. ¿' h £ & ííC h Urejuje uredniški odboi. Glavni ln odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek, Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Urert-ntštvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1. telefon 21-470. Posamezen Izvod 20 din, Letna naročnina 000 din, za Inozemstvo 2.200 din sli 3,5 nmer, dolarja. Bančni račun 802-11-1-181 pri podružnici NB Ko per. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Stavek ln kllšejl tiskarne CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica Ljubljana, RAZPIS Kolektiv trgovine s sadjem in zelenjavo »Jagoda« v Kopru, Kidričeva ulica 45. sprejme SODELAVCA-KO Pogoj: kvalificiran delavec-.ka trgovske stroke z. nekaj prakse. Interesenti naj se osebno zglasijo v trgovini zaradi dogovora. RAZPIS Vzgojni zavod Elvire Vatovec, Strun j a n, P. Portorož, ima prosti dve delovni mesti, in sicer ZA RACUNOVODJO Z\ NEGOVALKO-BOLNIČARKO Računovodja mora imeti vsaj srednjo ekonomsko šolo in pet let prakse v računovodstvu. wf) n fir 11 il f w KOPEK — 8. FEBRUARJA 1963 ZADNJA STRAN LETO XII. — ŠTEV. Motorna ladja POHORJE se je »Pohorje« sama pre-Splošne plovbe Piran je 18. bijala skozi led m na vec novembra lani izplula iz mestih z vsem naporom ko-dubrovniške luke naložena maj napredovala meter za boksitom, ki ga je izto- metrom. Ko jo v rotterdamski z vorila amsterdamski luki. Nato je nadaljevala pot po viharnem morju skozi Kielski kanal in prispela 17. decembra v Baltsko morje na sidrišču pred ustjem Odre in v poljskem mestu Szczecin vkrcala 750Ü ton slad- 5,8(1 kg, manjši clvc pa po r.c-ka.i nad tri kilograme. Tista deselkilogramska bo poslej krasila gostišče Zvročck na izviru Rižane (nekdanja farma bobrov). Preparirali so jo v Ljubljani (ali balzamirali, ali na- nevarnost vanee. Pred . časom smo vas na tem mestu že seznanili z mladim lovskim čuvajem Avgustom Cahorn iz Črnega kala pri Kopru. Menda ga ni boljšega med njegovimi poklicnimi tovariši koprske lovske zveze in ver- .. letno tudi drugih ne. Vsaj kar kakor pravijo Istranl zadeva preganjanje škodljivcev *-------- —"" in roparic, ki prežijo na lovno divjad. In v lovišču lovske družine Rižana, pa še v tistem, ki ga upravlja lovska družina »Kojnlk« s sedežem v Podgorju, ni malo teh ioparic. Z vso pravico jim pravimo roparice, saj ne gre le za nedolžne domače mačke ali pse, ki se klatijo po loviščih,' marveč za prave divje mačke, pa kune, lisice, . kragulje in podobno svojat. Posebno hude in škodljive so divje mačke. Do pred tremi leti nihče ni mogel ugotoviti, kakšni roparji tako strašno gospodarijo med divjadjo v lovišču rižanske lovske družine. Tako nI 'mogel nikamor stalež kotorn (skalnih jerebic), poljskih jerebic in fazanov, trpeli pa so tudi dolgouhi zajci, saj so njihove ostanke lovci večkrat: našli med pečevjem nad Črnim kalom. Dolžili so v glavnem lisice in jih tudi vneto preganjali. Bilo je" nekaj uspeha na večjih pogonih, •medtem ko se pravega lova s psom-jamarjem ni bil še nihče lotil. Dokler se ni pojavil mladi Cah. Cisto po naključju je pred e ledeni in oklep zaustavil, ji je priskočil na pomoč poljski lc-dolomilec »Svinoujscie«, ki je razbil led in jo potegnil proti zamrznjenemu Kiel-skemu kanalu. »Pohorju« je še uspelo pravočasno pre-pluti kanal in Severno morje, medtem ko sta se jugoslovanski ladji »Koločep« in »Dorčol« s pomočjo le-dolomilca in drugih ladij Da jih jo še, prav dobro vc korja za Koper, naš Cah. Že večkrat jih jc pre- „ , , , • i ki sledil zlasti na pobočju Slav- locla 4- januaija, KO 01 ^ ^ nika in prenekatera mu je že morala izpluti, se je znasia ¡-oma; izvlekli iz ledenega tudi pokazala fige, *—"" — ------- močnike0 V "h štirih "psih: oklepu, in šele KO 50 re- ;>Pohorje1„ lm rp_ ,' . čnlkc v svojih štirih psih: oklepu, 111 sele Ko so le »Pohorje« je f .. .h terierjih in posavskem go- morkerji razbili led okrog v Črno morje k,... _...... niču. Dva sta sicer še mlada nje ¡c ]ahko izplula. Pred ki T 'vkrcala visoko- tn skoraj ne štejeta, ker ju '! .J , , vHxnP„ ki ;; ip , 1 V?p, VlULdut vli,ui . spričo n lun 1 h petih mesccev ■ njo je plul vl„ciiec, Ki ji je )iaioncnl premog za naso mačka še užuga. Vendar to ne utiral pot skozi bzczecinski intjustri'io. po povratku v vlSču in predstavljajo nenehno huda predla še preostalim ro- za njihove varo- par.iem nikom. po loviščih pod Slav1 rb bilo zamrznjeno več kakor 30 km od obale. Nekaj dni jo, po povr domovino pa se bo vključila v redno linijsko progo za Zahodno Afriko, kamoi. bo vozila naše industrijske izdelke. Znano je, da imajo zaključne pustne (karnevalske) prireditve v Izoli' že staro tradicijo — najstarejšo med obalnimi mesti in tudi najbolj utrjeno in zasidrano, čeprav je pustova-nje v navadi v vseh treh obalnih mestih in tudi po okoliških naseljih. Vendar pa se- letos, v Izoli sprašujejo. če bodo sploh imeli pustovanje, ali pa bodo dokončno pogrebi i prireditev pih maskah ter izbranem Še je čas, cla letos orga-programu ta prireditev po-- niziramo pustovanje v zastala za našo obalo prava mišljenem obsegu in na atrakcija, ki bi lahko tudi ravni, kakršno si želimo, v tem zimskem času priva- Morda bodo tudi te vrstice bila številne domače in tu- pripomogle k temu. Vseka-je goste. Postala bi lahko kor bi bilo prav, da je pri-za Izolo tisto, kar so karne- reditev vnaprej organizira-valske prireditve za Nico, na, po določenem progra- i. Ko so namreč spontano in vsem svetu. nomuciu svu- .... . . No. ne glede na vse to pa joga izkušenega terlerja odkril dostojnejso in organizirano pomeni pustovanje pred- " ri;..; n r,t-»lil.-,-, tov Tnin nionn ni*ya- - ,....... i:___.1: T — tremi" leti kmalu po nastopu skorajda stihijsko priredi delovnega razmerja v rižanski tev ¡10teli obrzdati in ji dati lovski družini s pomočjo svo- in "ustrelil prvo divjo mačko, obliko ter zato njeno orga Odtlej pa do pred dnevi, ko je njzacij0 poverili domačemu Turističnemu društvu, to m ustrelil v enem dnevu kar tri, je njihovo število na- ,-•••„ raslo že na 21. In vmes jc bilo bilo doraslo položaju m je nekaj takšnih, da bi človek za[0 jani prireditev odpad- skoraj ne verjel, cla morejo , zrasti tako velike. Tista prva icl- , pred tremi leti jc tehtala 12 kg V našem listu Smo pi Cd in nekaj dek; ena izmed Lini ]cti že pisali, da bi dobro STed3^hiievf%,pičene organizirano in dostojno tri tradicija in zato znane po ristično društvo in gostinske organizacije — sodelovanje številnih mladih in tudi starejših ljubiteljev te prireditve pa je tako že vnaprej zagotovljeno. Ernest Cah pa sc mm organizirano UUCVl UjJlUllJt-i It _ . , , . „, y imele manj: večja pustovanje ob dobrin in ie- vsem za delovne ljudi Izole in okolice veliko veselje in razvedrilo, sprostitev po napornem clclit, čeprav niso vsi tako razumeli te šegave prireditve. To nerazumevanje je deloma tudi krivo — razen seveda pomanjkar' iniciative in pa nekaj finančnih sredstev za najnujnejšo opremo, kostume, maske in motorizacijo, ki je za izvedbo prireditve nujno potrebna — da lani prireditve ni bilo več. Sliarle Si-ott. na sliki je manekenka velike trgovske hiše v Chicagu. Njena naloga: prikazuje novi model ribiške palicc, ki s pomočjo clcktromotorčka na sulic baterije v ročaju avtomatično navija najlonsko vrvico, ko jc riba pograbila vabo Jugoslavija ni samo ena plodov. Pomembno je dalje izmed najbolj vinorodnih število oljk, katerih je okoli držav v Evropi in na svetu, 5 milijonov, s pridelkom v čemer je na evropski ce- 2250 vagonov oliv. Češenj lini na sedmem, v celoti pa imamo 3,670.000 dreves, ki na devetem mestu, marveč dajo na leto povprečno 5070 tudi pridelovalka velikih vagonov sadov. Tudi ore-količin najrazličnejšega sad- hov ni malo, saj so jih na-ja, Mecl sadjem so na šteli 3,330.000 debel s pri-prvem mestu čcšpl.je ali sli- delkom 2970 vagonov ore-ve. Po najnovejših statistič- hov. Precej je dalje še bre-nih podatkih imamo okoli skev, višenj, fig, marelic, 74,200.000 dreves, ki dajo na kutin, limon, pomaranč itd. leto povprečno 64.200 vago- Ce primerjamo rodnost s moremo Redka so leta, ko sneg za nekaj ur rahlo pobeli slovensko obalo. Da pa bi ga nov sliv. Jablan je 14,400.000 številom dreves. Avgust Cah s svojim najnovejšim lovskim plenom zapadlo v Kopru, Izoli ali Piranu več kakor 20 cm v enem dnevu, ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Nekateri menijo, da je bilo. toliko snežnih padavin, kot jih je bilo 3. februarja, zadnjikrat pred več desetletji, morda pred osmimi ali desetimi. Na nekaterih krajih vzdolž obale pa je burja nanesla'do en meter snega in marsikje je bil za nekaj časa prekinjen promet. Sneg je napravil mladim in starim veliko veselja, saj je kepanjc vzdolž obale od Debelega rtiča do Sečovelj enkratno doživetje. Najbolj pa smo bili presenečeni, ko se je v mestih in na vasi čez noč pojavilo več sto sankačev in smučarjev, o katerih niti vedeli nismo, da žive v tolikem številu na slovenski rivieri. M. J. KRIŽANKA 13 I lß 20 I 2-1 M 39 <11 1 45 ■_•_*■ — - m M m 25 S 21 •12 46 17 1« 22 30 23 31 ífjÍH 32 11 12 —- 27 -- 37 Vodoravno: 1, največji slovenski epski pesnik (Anton), 7. oborožena sila države, 13. zdravstveni zavod, 15. snov za sveče, 16. grška boginja znanosti, 17. trenje, 10. tatvina, 20. diplomatsko pismo, 21. popularna Italijanska opera, 23. najvišja gora v Karavankah, 21. oranje. 25. največji francoski komedlogrnf (»Tar-tufic"). 27. kemični znak za nikelj, 211. svečana obleka, 30. svojeglavost, 33. pripomoček za slaje-nje, :;(!. razstrelivo, ki ga je izumil Nobel. 33. delovna soba. '10. glinasta piščalka, 41. mestece pod Prusko goro, 42. aktovke, 44. britansko oporišče v južni Arabiji, 45. s pridelkom 19.800 vagonov ugotoviti, da je znatno pod jabolk. Hruškovih dreves povprečjem drugod pri so našteli 6,770.000 in od enakih talnih in vremen-njih dobimo 6990 vagonov skih razmerah. Kriva je tega zanemarjena gojitev in prevelika starost milijonov dreves na zemljiščih zasebnih kmetovalcev, ki v premnogih primerih ?e vedno mislijo, da je sadno drevo treba le vsaditi, potem pa naj skrbi samo zase, kot more. .»«.«■oí © GlTAJTE © RAZŠIRJAJTE © NAROČAJTE © »SLOVENSKI © JADRAN« KOPF.R: 3,, 9. in in, februarja a-meriški barvni CS film >-CLO-VEK. KI JE PREVEČ VEDEL'-; 11. in 12. februarja nemški film »GEAD STRAHOV«: 13. februarja Italijanski barvni CS film »JEZ NA PACIFIKU«; 14. februarja italijanski film »AS ASOV». IZOLA: !). in 10. februarja italijanski film >-AS ASOV»; 11. in 12. februarja italijanski barvni CS film ».TEZ NA PACIFIKU«; 13. in 14. februarja nemški film •■GRAD STRAHOV.-. ŠKOFIJE: 10. februarja francoski film »NEPREDVIDENO«; 12. februarja italijanski film »AS ASOV«; 14. februarja ameriški film »NUNA«. ŠMARJE: 0. februarja francoski film »NEPREDVIDENO«; 10. februarja italijanski barvni CS film »JEZ NA PACIFIKU«; 13. februarja ameriški film »NUNA«. PIRAN": 3. februarja angleški W film ■■•VODJA BANDE«; 9. februarja sovjetski film »7 DNI ENEGA LETA«; 10. februarja itali-ianslii barvni film -.BENETKE, — MESEČINA IN TI«; 11. in 12. februarja angleški barvni film ..DOKTOR IN LJUBEZEN«; 13, in 14. februarja francoski film »NEPREDVIDENO«. PORTOROŽ: 3. februarja mehiški film »PESEM UPORNIKOV«; 9. februarja italijanski barvni film »BENETKE. MESEČINA IN TI«; 10. februarja ameriški barvni film »NAJLJUBŠI UČENEC«; 12. februarja Trancoski fllK> »NEPREDVIDENO«; 13, februarja angleški barvni film »DOKTOR IN LJUBEZEN«; 14. februarja italijanski film »ŠKANDAL ZA KULISAMI«. SEČOVLJE: 9. februarja mehiški film »PESEM UPORNIKOV«; 10. februarja angleški film . VODJA BANDE«; 12. februarja italijanski film »ŠKANDAL ZA KULISAMI«; 14. februarja angleški film »DOKTOR IN LJUBEZEN«. POSTOJNA: S. februarja nemški barvni film »NA SVIDENJE, FRANČIŠKA«; 9. in 10. februarja italijanski CS film »SIN RDEČEGA GUSARJA«; 12. in 13. februarja jugoslovanski film »PUSTOLOVEC PRED VRATI«. PRESTRANEK: 10. februarja jugoslovanski film »NE DREZAJ V SREČO«. — V moževem suknjiču sem odkrila tajen žep . , , moško ime, 1(1. marokaška utežna mera (približno pol kilograma), 47. grafični postopek. Navpično: 1. svetovno znano ita- 11.jansUo zdravilišče pri Padovi, 2. platnena hišica tabornikov, 3. vinska shramba, 4. najvišje ležeč« me3lo na Siciliji, 5. tuje žensko ime, 0. enaka soglasnilca, 7. arabski žrebec, 3. pregovor, 9. rdečkast, planet, 10. grški didaktični pesnik alelcsandrijske dobe, n, mesto v francoski pokrajini Bur-gundiji, 12. letopis, 14. koralni otok, 15, važen človeški organ, 18. osje gnezdo, 21. umivanje in česanje. 22. prodajno blago, predmet prodaje. 25. naprava za mletje, 28. žensko ime, 20. starejši francoski filmski igralec (Jcan), 29. reka v Italiji, 31. francoski re-volucionar, ki ga je umorila Char-lotte Corday. 32. derivati amo-niaka, 33. pripadnik starodavnega naroda ob Črnem morju, 34, varuhi domačega ognjišča pri starih Rimljanih. 35. Ime pesnika Zupan-čiča, 36. ra7.dob.ie, 37. špansko žensko ime, 33, težko oklepno vozilo, 43. oster konec polotoka. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. Prešeren, 9. kap, 12. prevarant. 13. oris, 15. Arnn, in. Lada. 17. mleko, 13, nad, 19. To-to, 20. prekat. 21, Ag. 22. Kotov, 23 Lena, -e, -s. 24. park, 25, Ha-no, 27. W(alter) S(cott), 23. Trenta, 30. joga, 31. lak, 32. aorta. 33, Gigi, 34. pita. 35. salo, 36. socialist, 38. dar, 39. praktika. NEDELJA, 10. februarja: 10,30 MATINEJA RTV LJUBLJANA — Koncert komornega orkestra RTV Zagreb — Prenos iz dvorane Slovenske filharmonije v Liubliani 11,30 »JEFFOV NOVI PRIJATELJ« — zgodba o Lassie 19,00 KRATKI FIM 19,45 PROPAGANDNA ODDAJA PONEDELJEK, 11. februarja 18,30 »PONESREČENA TATVINA' — zgodba o super-avtu — V tej zgodbi nastopata dve novi osebi: tatova Cene in Nace. Našim prijateljem bi rada ukradla nove kontrolne aparature, pa sc jima seveda ne posreči. 19.00 Dokumentarni film »KAJ ZA VAS?« — scenarij In režija Maks Sa j ko 19,30 TV OBZORNIK 20,45 Lepa beseda: IZ SODOBNE POLJSKE POEZIJE SREDA, 13. februarja: 18.15 PIONIRSKI TV STUDIO 13.55 MAČEK FELHCS — risani film 19,30 TV OBZORNIK ČETRTEK, 11. februarja: 19,00 PO JUGOSLAVIJI — filmska reportaža 19,30 TV OBZORNIK 20,30 TV PODLISTEK: A. P. Cehov — »DVE O PONIŽNOSTI« 22,20 GLASBA XX. STOLETJA PETEK, 15. februarja: RUŠČINA NA TV — I. lekcija ANGLEŠČINA NA TV — I. lekcija KUHARSKI NASVETI: palačinke AVTOMATIZACIJA I. — poljudnoznanstveno predavanje BOJ ZA OBSTANEK V MORJU — reportaža TV OBZORNIK PROPAGANDNA ODDAJA SOBOTA, 16. februarja; 19,30 TV OBZORNIK 20.30 S KAMERO PO SVETU — reportaža 22,15 ZGODBA IZ SERIJE »OI« 19.30 19,45 lev Sejnin: 25 VOHUNSKA ZGODBA IZ U. SVETOVNE VOJNE Ob osmih zjutraj so stopili v akcijo topovi »L-2« na vsej frontni črti. Položaj sc je zamotal. Pri vragu, na katerem frontnem odseku naj bi bil sedaj ta prekleti Leontjev? Nemške enote so se panično umikale, in puščale za seboj ranjence in opremo. Po štabih so izgubljali glave. Berlin se ni več spoznal in je izgubil pravo podobo o dogodkih na bojišču. Izdajal jc zbegana in nasprotujoča si povelja. Rezerve so iz marša pošiljali v nove smeri, potem so jih vračali na stara mesta, potem je prišel ukaz, naj gredo naprej, kmalu nato pa jim je bilo ukazano, naj se vrnejo. Okrog poldne so sovjetske armade na treh mestih prebile črto nemške obrambe. V roke jim je padlo veliko ujetnikov in velikanski plen. PEVKA LIRSKIH PESMI Nekaj dni po odhodu Leontjeva na fronto je Marija Sergejevna Zubova, žena profesorja iz Leningrada, iznenada odšla iz hotela »Moskva«. V formularju je navedla, da se vrača v Ccljabinsk, odkoder je prišla v glavno mesto. Ko je plačala račun in se poslovila od vratarja, je dobrodušna starka ot?šia preko avle z ncvelikiiu kovčkom in s svojo obvezno torbico. Na cesti se je večkrat, ozrla, da bi se prepričala, ali jo kdo zasleduje ali ne. Zavila jc za vogal, se spustila v postajo podzemske železnice in se odpeljala v Sokolnikc. Odšla jc v park in tam blodila sama samcata,. Bil je eden izmed tistih tihih moskovskih dni v zgodnji pomladi, ko vse v parku, tako gola drevesa in rumeni lanskoletni listi po stezah kot bledo in sivo nebo, spominjajo na jesen in na hiranje. V zamegljeni daljavi je ugledala obrise mlade ženske. Marija Sergejevna jo je spoznala in ji šla naproti. Cez dve minuti je že stisnila roko Nataliji Mihajlovni, prav tisti mladi ženi, s katero je Bkupaj potovala iz Celjabinska v Moskvo. Izmenjali sta si komaj nekaj besed in odšli na periferijo Sokol-nikov. Prišli sta do starinske lesene hiše. Natalija Mihajlovna je pozvonila. Vrata je odprla molčeča starka in ju brez besed spustila noter. Odšli sta v jedilnico, ki je bila prazna in ki je delala vtis, kot da v njej že dolgo ni bilo nikogar. Marija Sergejevna jc sedla v naslanjač in si prižgala cigarcto. »Dejali so mi, golobičica moja, naj vam sporočim kategorično povelje, da morate takoj na fronto z umetniško brigado,« je začela Marija Sergejevna dobrodušno. »Šc danes se morate prijaviti svojemu podjetju ali pa filharmoniji in jih prosite, da vas pošljejo na fronto. Naloga je. enostavna. Tjakaj je odpotoval Leontjev in morate točno ugotoviti samo eno: na katerem odseku fronte biva. To je vse, dušica draga.« Natalija Mihajlovna je nervozno kadila in bila še. bolj bleda kakor po navadi. Mahoma je poskočila s stola, se približala Mariji Scrgejcvni in jela razburjeno govoriti: »In potem? Ce napravim še tole, kaj pa potem? Ali me boste naposled le pustili pri miru? Mar mi niste dali besedo, naj napravim le eno samo nalogo, da bom potem čisto svobodna, da me ne boste z ničimer več vezali... Jaz ne morem več! Ne morem! Razumite!... Nimam moči! Vsako noč se mi dozdeva, da prihajajo pome! Ce zaslišim avtomobil, me oblije kurja polt. Pustite me! Pu-u-ustite!... Dam vam vse, kar hočete... Usmilite se me, lepo vas prosim ... Usmilite sc me, saj bi mi lahko bili mati... Zakaj sem vam potrebna?« Zgrabila jo je histerija. Marija Sergejevna jc gledala, kako ji podrhtevajo ramena in kako otroško ihti in si ne briSe solz, ki ji teko po licih. »No, no, no,« jo jc mirila Marija Sergejevna. »Pred vami je šc vse življenje. Tudi možiček se vam bo vrnil, verjemite mi. Dotlej pa si lahko pomagate s svojo zunanjostjo. Tukaj jc moja roka in moja beseda — to bo vaša za'dnja naloga. Potem vas bom pustila. Odšli boste lahko kamor vam bo srcc poželelo. Grulili boste lahko kakor boste holeli in s komer boste hoteli. Zdaj pa na delo. Fripra-vite se, toda tole se boste morali naučiti na pamet... Ccz tri dni je odpotovala na zahodno fronto umetniška brigada ki jo je bil organiziral sindikat umetniških delavcev.-Na pot je odšla, cla bi prirejala po vojaških enotah leteče koncerte., Med umetniki je bila tudi manj znana pevka lirsltih pesmi Natalija Mihajlovna Osenina. | Po prvem ognjenem krstu svojih topov je čutil Leontjev veliko notranje zadoščenje. Bil je ponosen na svoje »otroke«, vendar se ni njegova ustvarjalna misel ohladila niti za hipce. Pritegnila ga ;ic nova zamisel — zamisel o tem, da bi spremenil tekoči trak, ki prinaša topu granate. S takšno spremembo bi bilo mogoče povečati brzino streljanja, hkrati pa tudi olajšati posadki dcio. Ponoči je prihajal Leontjev iz zemljanke, se sprehajal po taborišču, prisluškoval brnenju letal, razmišljal o vojni, o svojem nc posebno srečnem osebnem življenju, o tem, kako je mimo njega neopazno spolzela mladost in kako mu že nasproti raca starost. Razmišljal je še o tem, kako bo po vojni izumljal kakšne sila prijetne stroje, ki bodo človeku olajševali delo, mu lepšali njegovo življenje in mu prinašali radosti. Kakor mnogi resnično nadarjeni ljudje je tudi Leontjev včasih rad po otroško sanjaril. Nespečnost, ki ga je v zadnjem času mučila, je. kar ugajala njegovim dolgim nočnim razmišljanjem. V takšnih nočeh se mu jc dozdevalo, cla je na vsem svetu edini, Id bedi, da taborišče in vsa fronta spi in tla edino on hodi zamišljen mimo zcmljanik in da nihče ne sliši šuštenja njegovih korakov, niti njegovega dihanja niti bitja njegovega srca... Toda to se mu je samo dozdevalo. Že od prvega dne ga jc Behmetcjev budno čuval, bdel je nad njegovim mirom, njegovimi dokumenti in preračuni. To je delal tako spretno in tako taktno, cla niso tega opazili niti oficirji niti Leontjev sam. Napravili so vse, da se nc bi razvedelo, da na tem odseku biva Leontjev. Oficirji so dobili strogo povelje, naj o tem ne govore, navadni borci pa sploh niso vedeli, kdo naj bi bil človek v vojaški uniformi, ki mu je bil komandant brigade staino za petami, in ki tako skrbno pregleduje nove topove. Umetniška brigada je na fronti že več kot dva meseca prirejal« koncerte po raznih vojaških enotah, vendar Nataliji Mihajlovni nikakor ni uspelo, da bi prišla Leontjev u na sled. Umetniki iz te brigade so bili po večini mladi in veseli ljudje, iskrenim veseljem in vznemirjenjem so krenili na fronto. Koncerti so minevali v prijateljskem vzdušju. Preden so se od kakšne enote poslovili, so jim priredili »banket«: polkovni kuharji so si belih glave, s cini neki naj bi drage, goste iznenadili. In res so j sitoraj vedno pokazali prave mojstrovine kulinarične umetnosti.