Naši kin^cki delavci. Resn-ično je: marsikateri kmet se je precej o- pomogel; pla6al je dolgove, ki bi jih morebiti sicer nikoli ne bil; ta in oni je celo položil lepe denarce na stran. Prav je to. Saj je kmet steber države; č©  je steber slab, je celo poslopje, ki ga.nosi, v nevar-  noati, da se podre, Pomniti pa je, da je 6as žetve za kmeta že precej pri kraju. Zival, ki je bila kaj vred,na, j& že šla iz hlevov; deloma je bila prodana, ker je bila dobro  pla6ana, deloma pa prisilno za vojaš6ino ali radi pomanjkanja krme,. Žitne in druge shrambe so se tudi izpraznile, Letošnja letina se more komaj imenovali srednja. Pridelalo se bo jedva za domačo porabo. A za prodaj bo ostalo malo. Vse pa, kar kmet kiipi, je v ceni nezaslišno posko6ilo. Moral bo torej kmet začeti jeaiati denar iz prihranka, če ga je kaj; 6e ne bo pa pela posoda in še hudo. To se tuintam že 5uti. Ta papirnati denar nima teka, kajkor ga je imel preje okrogli kovinsM. Cena prLdelkov bo gotovo morala š» narasti. V sedanjih razmerah kmet ne more ve6 shajati. Kdor (fela z domačo družino, bo še shajal. Drugi pa, ki delajo z najetimi delavci, prav radi teh ne bodo vefi mogli. Trditi ie lahko marsikaj. Drži le to, kar se da dokazati. Poglejmo torej, v koliko se da dokazati naŠa zgorajŠnja podmena, "da bo moral kmet z najetimi delavci zvišati ceno svojim pridelkom. Najprej: delavoev primanjkuje, zlasti mošTdti, Ker jilr ni dovolj, se zemlja slabše obdela, zato manl pridela, kar ima za posledico, da se pridelki morajo podražiti, zlasti še letos, ko je radi suše dmga letina tako slaba in pi61a. Druga rana^, ki boli kmeta, je pa visoko plaCilo, M ga mora dajati delavcem,- ka še jih je dobiti. Nobena plevica nima manj kakor 3ve kroni dnevno, noben kosec manj kakor štiri, poleg cele oskrb©. Oskrba ali hratia pa se mora ceniti vsaj na fri krone za osebo in dan. Sedaj pridite vsi oni, lci vam štejejo plačo v denarju in povejte, kamo pride po sedem kron na dan. Gospodar sam je ne le popolnoma odvisen od poslov, ki zahtevajo kar hočejo od njega, ampak dtosti na slabšem kakor oni. Kateri gospodar pa ima štiri krone na dan. četudi dela kakor črna žhnna? Denimo družino, ki ima pet udov in sama vse obflela in vsi delajo, gospodar, gospodinja in vsi trije otroci, ki so že vsi dobri za delo. Recimo, da zasluži gospodar povpre6no na dan dve kroni, gosnodinja in otrooi samo t)o eno krono. To je gotovo premalo rafiunano: povsod, kamor bi šli delat, Vi zaslužili ve6. Pa recimo, da zaslužijo samo toliko. Potem bi s.e morala cela družina preživeti in bi moralo ostati koncem leta, 6e se priraftnni obleka, oro3je in dmgo, 6istih d.Ma tisoČ kron, najnižje računano. PoiŠ^ite gospodarja, ki bi mogel kaj takega 'doživeti. Zadovoljen je, 6e se. prerine brez dolga skozi. Torej ni niti toliko placan,- kakor najslaibgi najemtoik, Kaj Se le, 6e ima delavne mo6i najete! Pa bi kdo ugovarjal, 6eš, 6emu najenmikom tolika pla6a in taka postrežba? Odlgovor: to je sad vojnih razmer. Kdor ho6e delavcev dobiti, jim mora tako postre6i,. Sicer gredo drugam, kjer se jim bolj ustreže. Saj so tudi za Sielavce postale vse potrebšfiine dražje Iz vsega torej sledi jasno: kmečkih prid?lkoy cena so bode morala š» zvišati, že zaradi delavcev, 68 hočemo, da tft> mogel kmet sbajati.