Pogled na filmsko platno v letu 1986
Sam ne vem, kako naj vam preds-tavim filmski program za leto J986. To, ali bo boljši ali slabši od tistega v preteklem letu. boste sami presodili, najbrž šele ob koncu lcta. Marsi-katera pikra pripomba bo verjetno veljala izboru, prcxivsem od tistih. ki redko zahajajo v naše kinematog-rafe, ki ocenjujejo filme zgolj po na-slovih, manj po imenih režiserjev in igralcev ter po vsebinski zasnovi določenega filma, njegovih uspehih na svetovnih filmskih platnih, na-gradah in tako naprej. Resnica je tu-di, da je v teh časih, ko je stiska za devize, vse manj vrhunskih filmov svelovne produkcije na naših pla-tnih. So pa seveda tudi izjeme. Imamo filme, ki so paša za ušesa in oči. ki pa imajo poleg komercialne tudi visoko umetniško vrednost.
Pri sestavi programa smo na Zavodu za kulturo in izobraževanje v prvi vrsti posegli za filmi, ki so dosegli izjemne uspehe na festivalih in ki so jih predvajali na Festu. Naj naštejem le nekaj res dobrih filmov. Japonski zgodovinski film KAGE-MUSHA, komedija iz Bocvane Bogovi so padli na glavo. ameriški glasbeni film Ostati živ, ameriška komedija Policijska akademija, ame-riški pustolovski filrn Indiana Jones, ameriška glasbena komedija Annie, ameriška drama Obdobje nežnosti, ameriški znanstvenofantastični film Pot v kozmos, švedska drama Fannv in Aleksander, pustolovski spektakel Bilo je nekoč v Ameriki, japonsko-angleška vojna drama Sre-čen božič, gospod Lavvrence in film, ki je prejel kar 8 Oskarjev-amadeus. Od domačih bodo na sporedu Oče na službenem potovaniu, Mali rop. vlaka, Ljubezen in Doktor. Precej je tudi filmov.  ki  so nadaljevanie ?e
posnetih del: Psiho II, Obsedenost III, Žero II, Dirka Kenonbol II, Pi-ranha II. Rockv III, Konan II, Re-snične zgodbc VIII ter glasbeni Breakdanee I. in II. del. Od glasbe-nih iilmov bi rad omenil še Footlose, Škrlatni dež, Deat Street, Carmen ter rock opero Jezus Kris-tus Superstar. Več bo tudi zgodovin-skih filmov. Nasploh pa bodo pre-vladovale komedije. grozljivke, kri-minalni, akcijski in pustolovski filmi.
Veliko bo ameriških filmov — kar okoli 65 odstotkov — nato pa ^i sledijo francoski, italijanski in ang-Ieški filmi.
Zavedamo se, da je nekaj manj filmov domače proizvodnje. Vendar moramo takoj pojasniti, da je obisk domačih filmov v naši občini po-razen. Menim, da so naši filmi preveč obremenjeni z nekakšnimi sprenevedanji, umetniškimi spako vanji, ki jim avtorji ponavadi pra-vijo "Utiranje novih izpovednih po-ti«. Dokler slovenski filmski ustva-rjalci ne bodo prisluhnili željam obiskovalcev filmskih predstav, do-kler nam ne bodo s filmskih platen povedali tistega, kar nam želijo, po naše, razumljivo, bodo naše dvo-rane prazne, kadar bo na programu domač film. Tako smo za leto 1986 izbrali filme domače proizvodnje, ki so doživele uspeh.
Filmski program za leto 1986 bo torej komercialen, vendar na dostojni estetski ravni. Če pa bo tu in tam le zašel na platno kakšen »pogrošen« film, ne zamerite.
Vsem vam želim v novem letu ve-liko sreče in voselja ob spremljanju našega filmskega programa.
Tomaž Lendero