42. številka. Ljubljana, v četrtek 20. februvarja 1896. XIIX. leto. Izhaja vsak dan «v«'*er, iziinfti nedeljo in praznike, ter volja po poŠti pvejeraan za nvstro-o^erske dežele za vse leto l.r» gtd., za pol letu H (;ld., m fietrt leta 4 gld., za joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lj ubijano brez pošiljanja na dom za vso leto 18 gld., z» četrt leta 8 «ld. 30 kr., za joden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 'M kr. za četrt. let*. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina z.iaSa. Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste pn kr., će 80 oenanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., fie Be dvakrat, in po 4 kr., fte ro trikrat ali večkrat tiskai Dopisi Daj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari. Po deželnozborskem zasedanji. m. Odkar je nekdanja ustavoverna stranka o»klibila pravice deželnih zborov, imajo ti le malo političnega pomena več, nego je njih prva naloga, skrbeti za deželno gospodarit'o in deželno kulturo. S splošnimi, celo državo zađevajočinii rečmi se za-morejo deželni zbori baviti le bolj platonično. Ustava jim daje pravico, da izrekajo le svoje mnenje o zakonih, kateri se tičejo cele države. Naš deželni zbor se je letos po dolgib letih zopet poalužil te pravice in vzprejel v gospodarskem oziru prazno resolucijo glede pogodbe ■ OgenkO in glede s to pogodbo v zvez' stoječega vprašanja o zopetnem priklopljenja Žnmberka h Kranjski dodeli. Če motrimo nadaljno gospodarsko delovanje deželnega zbora v minolem zasedanju, moramo biti ž njim jako zadovoljni. Deželni zbor ni le odobraval računskih sklepov in proračunov, ni le dovoljeval podpor za napravo cest, vodnjakov in vodovodov, niti le reševal predloženih prošenj. Povzpel se je na višje stališče in začel skrbeti, kako bi se v naši kronovini ustvarili viri novim dobodkom in zaslužku. Reči se mora v prvi vrsti, da se doslej v našem dež. rboru še nikdar ni tako iskreno in e prepričanjem govorilo o važnosti industrije kakor letos. Spoznanje, da si more dežela in nje prebivalstvo zlasti opomoči, ako se povspešuje obrtnost, zlasti veleobrtnoBt, prešinilo je narodno stranko, katera je podpiranje industrijalnih podjetij povdarjabi, kakor znano, ludi v vobluem svojen programu. Pri tem je že naprej smela računati na sodelovanje nemške stranke. Klerikalci so bili doslej nasprotniki i oda« strijalnim podjetjem, ovirali so njih snovanje, kjer in kolikor so mogl . V dež. zboru pa so se spametovali, in čeprav ni iz njih srede izišla nikaka inicijativa, glasovali so za oba predloga glede podpiranja industrije Prvi, Hribarjev predlog, meri na pridobitev takib davčnih in pristojbiuskih olajšav za nove industrije v Ljubljani in ljubljanski okolici, kakoršne so se dovolile Trstu. Ako se posreči, da vlada ta sklep našega dež. zbora uvažuje in mu ugodi, zagotovljen je znaten razvoj industrije. S takimi olaj- šavami je zajamčena rentabiliteta podjetij, katera bodo zategadelj vzrasla tudi v naši, za industrijo in nje procvit tako primerni deželi. V tesni zvezi s tem predlogom je Lenarčičev predlog glede ustanovitve deželnega urada, kateri bi industrijalcem dajal nasvete in pojasnila glede trgovinskih razmer, načina produkcij« itd. V drugih kronovinah, na pr. na Dunaju, skrbi za to „Gewer-beverein". Tudi v Pragi obstoji tako društvo. Ustanovilo se je pred leti sicer tudi pri nas, a ker se obrtniki, mali in veliki, za to drnštvo niso dosti menili, j« mirno zaspalo. V nas bi društvo tudi ne moglo tako plodonosno delovati kakor deluje na Dunaj i in v Pragi, ker pri nas velike industrije skoro še nič ni, dočiin bo po predlogu Lenarči-čevem ustanovljeni dež. urad imel pred vsem na logo, pospeševati ustanovljanje industrijalnih podjetij. Oba predloga sta se vsprejela soglasno in to opravičuje upanje naše, da bodeta v nedalnji bodočnosti doprinašala lepe sadove. Mnogo dela so deželnemu zboru provzročile razmere, nastale v naši kronovini vsled potresa. Vzlic neugodnemu stanju deželnih financ se je brez ugovora sprejel Hribarjev predlog glede odpusta deželnih doklad po potresu prizadetim hišnim po sestnikom v Ljubljani in - drugh krajih. Sprejel se je tudi stavbeni red za mesto Ljubljano, 8 katerim je našemu stolnemu mestu omogočeno, skrbeti za svoj razvoj, za svojo olepšavo in zdravstvo. Dasi pa je imel dež. zbor s temi predlogi mnogo dela, nikakor ni zanemarjal potreb kmetskih občin. Rešil je, kakor smo že omenili, jako mnogo predlogov glede cest, vodovodov, vodnjakov itd., dovolil podpore za zgradbo Šol, in sploh storil, kar mu je bilo mogoče, da zamaši usta tistim brezvestnim krjčačem, kateri slepijo ljudstvo s pripovedovanjem, da dež. zbor nič ne stori za kmetsko ljudstvo. Vsaka prošnja se seveda ni mogla uslišati, to pa iz prav naravnega razloga. Deželne finance so slabe, agitatorji in popularnosti željni poslanci pa so korumpirali ljudstvo tako, da zahteva že za vsako malenkost deželne podpore. Ako pojde tako dalje, prosile bodo kmetske občine podpore tudi tedaj, kadar bo treba občinskemu biriču nabaviti novo kapo. Taka agitacija je jako nevarna in ob- rodi prej ali slej slabih posledic. Klerikalci naj le pomislijo, da tudi oni ne bi mogli ugoditi vsem zahtevam, ho bi bili gospodarji v zbornici. V minolem zasedanju sa je spravilo tudi nekaj novili vprašanj na dnevni red Povšetovemu predlogu glede ustanovitve kmetijskih zadrug so je sicer priredil pogreb prvega razreda, ne iz principijelnih razlogov nego le, ker stvar še ni zrela, da bi se moglo že zd;ij o njej soditi. Ali drugo vele-važno vprašanje se je z uspehom sprožilo: vprašanje o dež. zavarovalnici. Poni. Hribar je predlagal ustanovitev dež. živinozavarovalnice, posl. Žitnik zaverovalnico zoper požar, živinske bolezni in točo, posl. ScliaftVr pa je nasvetoval, naj se studira vprašanje, ali bi se z zavarovanjem na življenje ne dalo odpomoči gospodarskim krizam kmetskega stanu, katere nastajajo vsled razdelitve premoženja. Stvar zasluži, da se temeljilo prouči in uvažuje, zakaj na videz s« kaže, da zamore postati za našega kmeta velike koristi. Tako hitro seveda ne pojde, kakor mislijo klerikalci. Ti bi radi kar na kratko ustanovili deželno zavarovalnico, misleč, da bodo tako kmetje kaj prihranili pri premijah, niso si pa dosti belili glave, je li stvar v naših revnih razmerah tudi res izvršljiva in bodo li kmetje res plačevali naattjlt premije in dohivali večje odškodnine nego pri privatnih zavarovalnicah. Na vsak način pa je hvalevredno, da se je stvar spravila v tir. [| tega kratkega pregleda je razvidno, da je dežolni zbor v minolem zasedanju in sicer največ po prizadevanju narodna stranke, katera je imela največje in najtežje referate, pametno in preudarno gospodaril in zasnoval mnoga koristnih rečij. V I Jvihljtftiii. 20. februvarja. Volilna reforma „Narodni lisfyJ opozarjajo, da po Badenijevi volilni reformi Slovani ne pridamo do primernega zastopstva v zbornici poslancev. Cehi pridobe 16 mandatov, Slovenci pa 1 nemški naci-jonalci pa 12. Nemci bodo v zbornici imeli 213 poslancev, vsi Slovani pa samo lf><>, dasi je večina prebivalstva slo\aiiMka. Po občni volilni praviti pride v zbornico 256 Slovanov in 14") Nemcev. To razmerje bi bilo jedino pravično. Ta češki list zatorej Pustovi spomini s „Sokolove1* maškarade. Milijon slavnohtij je bilo na dan 18. februvarja, dan lepega spomina, na čast meni, Pustu, norcu vseh norcev, kralju kraljestva, kjer mesec nikdar no zaide. Poslal sem svoje zastopnike na vse te "lavnosti, naročil luni, naj danes bolj, kakor druge dni, trka pa meša svet in glave podanikom mojega prostranega kraljestva. Sam sem se napotil v belo Ljubljano, saj tam me že od nekdaj najlepše pogoste in poHlave, tam sem že od davnaj še. najkrasnejo prežil zadnje urice svojega parmesečnega vsakoletnega življenja. Tj o sem se namenil, da v krogu miljencev svojih prebijem še nekaj sladkih trenutkov, predno uuuein. Narobe svet! Štiri solnca sh svetle na lesenem nebu in pošiljajo srebrne žarke v širni svet, kjer ni gora in dolin Vse je zravnano in zglajeno, nobenih zaprek ni srečnemu človeku, kateremu se vije l't>t, pot breztrnji, skozi rajsko to deželo. Z gorko ljubeznijo objemajo solnčui žarki zelene ciprese. Lepe, rumenkaste pomaranče ao sadovi te vroče ljubezni, Oadi po kotih se skrivajo žalobne palme. Žarki ne segajo tako daleč, ljubezen v daljini gubi intenzivnost: po palmah vise zveriženi rožiči in suhe, mršave fige. Tri „divje rožice" so se pa pustile toliko časa obsevati od žarnih solne, dokler niso ta življenja vlila vanje. Iziuvale so se iz tal in živočim bitjem jednako stopicale okolo in se imenitile ngrozdiiu, ki se jo pa norčeval iz njih, češ, saj imam sam dosti življenja v sebi, ni mi ga treba izposojevati si od solne, kakor ve, revice! Cisto osamela je žila suhoparno rastlinsko življenje šmarnica tam nekje v nOBolčnatem kraju. Smilila 8ti mi je, pihnil sem v njo iskro svojega življenja, pridružil jo „divjim rožam" iu „grozdu" ter poslal jim v zabavo pisanega „ metulja" in „pikapolonico*. Kaj pa ljudstvo, do smrti moje /.vesto mi udani podložniki? „Gigerl in gigerla" koketujeta 8 „španskima banditinjama", ki sta oboroženi s pristnima repetir-kam.i brez kalibra in bodalci najnovejšega sistema. Dražnstni banditinji se pa ne menita za blazirano gigerlsko zakonsko dvojico, ampak streljata ognjene poglede na očeta .Valentin Vodnika". Ta je čisto pozabil, da je pesnik in postal „hausirar". Nuj več so mu nesli lastnoročni podpisi, katere je prodajal po grošu. Zraven je pa veliko pozornost obračal na lahkoživo „Chont hon", s čimur pa kar nič ni bila zadovoljna krasna „ciganska druhalV Osobito dvema vitkostasnima „cigankama" niso prav nič pomagale čarovne palice. Oče Vodnik je trdovratno preziral vse, kar je bilo ciganske krvi. „Češki kmetje in kmetice" v ukusnih narednih oblekah nimajo nobenega strahu pred „ roparji", ravno tako ne Iahko-nnžni ,Babyw pred „dininikarjemu in „dimnikari-cami*. Žarnoolio „Črnogorko", rdečelično „Kranjico", brhka .kmetska dekleta iz počeške okolice" in ponosno „Rumuuko" veže narobe svet jjv bratski slovanski vzajemnosti. „Jahački" se družijo s finim „fin d« sioole", „Hrvat" s „špansko ple-menitašinjo", žalostno koraka „puže" in išče svojega gospoda, ki mu je dolžan plačo za celo leto nazaj. Hevežu primaujkuje že najpotrebnejše, obleka njegova tudi ni v najboljšem stanu. Vkljub temu se pa suka mikavni „telegraf4 okoli „pažeta" in skuša njegovo tužno srce spraviti v telegrafično zvezo s svojo centralno štacijo vse ljubezui. Biser narobe sveta je pa ona, višnjavogledna, lilijoramna n(Jrkinjau. Roža in limbar se skrijeta pred njeno lepoto. Zidovoljnost in veselje mi polni pravi, da Slovani se nikdar ne smemo odreči zahtevi po občni volilni pravici. — Mi pa to pristavimo, da bi za nas Slovane bila Taffejeva volilna reforma, katero so pomagali pokopati naši konservativci, mnogo ugodneja, nego pa Badenijeva. Tudi po njej bi bili dobili večino. Mladočehi in Dipatili-jeva skupina sla se baje sporazumeli, da nikakor ne bodete glasovali za nobeno davčno ali volilno reformo, s katero bi se vzela petakarjem volilna pravica. Stavili bodete ti stranki poseben predlog v varstvo petakarjev. Mladoeehe bodo pa podpirali tudi nemški naoijonalcl in krščanski socijalisti. Liberalci so zaradi tega že precej krotkejši. N|ih listi so sprva nagla&ali, da Be vsekako mora vzeti petakarjem volilna pravica, in v levičarskih poslanskih krogih se je o tem govorilo. O sedaj so pa levičarji v klubu sklenili, da hočejo predloženo predlogo 0 volilni reformi dobro proučiti, zi kar bi pa bili že do Bedaj čas imeli, kajti njene podrobnosti so y.<> dolgo znane. Gospodje Sami ne vedo, kaj storiti. Priznanje Borisovo je vzbudilo v Vatikanu celo nevoljo Vatikana proti Franciji, ker je bila poslala svojega zastopnika k prekršiu. Vatikanski listi spominjajo na to Francijo, da je varuhinja katoličanstva v orijentu in torej ne sme tako daleč delati uslug Rašlji. Seveda na Francoskem se ne h ido mnogo -/menili za vatikansko nevoljo. Prijateljstvo Rusije ima v političnem oziru za Francijo veliko večjo važnost, nego pa naklonjenost Vatikana. Francoski državniki pa predobro vedo, da bodo v Vatikanu VSO stvar tudi pozabili, in da to ne bode poprejSnje ljubezni do Prancije nič pomanjšalo. — Knez črnogorski je brzojavno čestital knezu Ferdi-nandn, da je dal popravoslaviti svojega sina, in izrekel, da ga sedaj tudi on priznava za bolgarskega kneza. Razpor mej francosko zbornico in senatom s(' je silno poostril. Nikdo ne ve, kako se reši. Vladi ne misli odstopiti, dokler ima večino v sbornici. Zbornica poslancev pa stvari več- ne ogleduje s stališča, je vlada korektno postopala, ko je v južnoželeauiški zadevi zamenjala preiskovalnega vodnika, temveč mnogi poslanci že le na to mislijo, kuko bi se sploh mogla omejiti moč senata, ki ovira delovanje parlamenta, Senat se tudi upira davčni reformi. V resnici se suče okrog tega vsa fcvai Senatorji bi radi odstranili vlado, ki hoče višjim stanovom povišati davke, ftadikalei v sbornici delujejo na to. di bi se pomenila ustava. So- 1 .j ilisti že Bgitojejo za vstajo. Napoveduje se v Pariau velika demonstracija proti sen.itn, ki bi seveda duhove is iiolj razburila. Politični položaj y jako kritičen Velik štrajk v Berolinu. Sedaj je v Berolinu Itrajk konfek« ij- leti in katerega bi bil za dva meseca v last pridobil, da ou kruto postopa in Skubica s tem v škodo spravlja. Ker je kapelan Pristov strastno delal za svojo politično stranko, se je uvslilo, da morejo do tični članki v časnikih izhajati le od strani Pristov:* ali katerega njegovih pristašev. Kmalu potem je dobil Frana Setina od nekega gospoda iz Ljubljanu pismo, v katerem jo dejal pisec, da mu je žal, da ss mestnemu odboru zastran občinskega bika godi taka krivica in da se tako šunta proti mestnemu odboru. Povedal je, d a j e k a p e I a n P r i 8 t o v sam pisal pritožbo na deželui odbor, prav za prav na kmetijsko družbo v Ljubljani, katera je etvar odstopila deželnemu odboru. V pritožbi bo j«-dejalo, da se bik zanemarja, da je slabo rejpn in naj se temu v okom pride. Pisec je izrazil željo, naj njegovo ime ostane tajno, a pristavil, da je on zelo zanesljiva oseba. Omenjam naj, da jo deželni odbor zaukazal občinskemu odboru, da ima Skubicu bika odvzi t« Kapelan Pristov je s svojim postopanjem napravil v Črnomlju velik razpor in je bilo ljudstvo zelo razburjeno vsled njegovega hujskanja. Ta razburjenost dospela ie do vrhunca, ko sta oba črno maljska kapelana Janez Pristov in Mdia Klemenčič nastopila proti svojemu župniku Veselu. Delala sta na to, da bi ga spravila v pokoj. Vsled tega je mestui odbor črnomaljski, kateri je bil Vesela ime n val čdstnim svojim meščanom, napravil prošnjo na nemški vit*ški red in na škofijstvo, nai se župnik mestu ohrani. Kapelana pa sta zoper to demonstrn-vala s tem, da sta po občinah v fari nabirala ood pisov zoper župnika, kakor so je sploh govor I Prej i; aio še omeniti, da so po izgledu črnomaljskega mestnega zastopa sosedne občine tudi vloiile prošnje na gori naveduna mesta in v gori navedenem smislu. Zaradi teh prošenj je kapelan I'ii.stuv na padal župane, kateri so prošnje podpisali in je odbor in tudi druge ljudi proti njim ščuval, posebno mi je znano to glede župana Janeza Bohteta iz Loke Neko jutro v nedeljo po rani maši je Bohte pritekel v mojo stanovanje ves razburjen in je povedal, da so ga njegovi občinski odborniki in dragi ljudje na trgu napali in ga skoro hoteli tepsti zaradi tega, ker je podpiral navedeno prošnjo v kor is; župniku Veselu. Zahtevali so od njega občinski pečat, da ga bodo rabili v svoje namene in so tako reko* jMtjr j)al|e v prilogi. "H/M* srce, ko jo gledam, kako ponosno, kraljevsko veličastno stopa m . r-', kako se meša narobe svet! . . . Dveslo in dvajset parov bojmh vrst si stoji naiproti. Povelja done, godba igra navdušujoče melodije. Oči žare, srca plamte, jame se biti ljuti boj za obstanek. Vedno iz nova se napadajo vrste, zmerom zopet ob-toje vrste tam, kjer so bile v zaVtkti bitke Vojskovodje premene taktiko, nešte-vilne vrste se združijo v štiri, dve proti dvem začno vnovič boj srditi, boj junaški Dosti mi je bilo divjega plesa. „ Ugasnit« soleča!" zapovem. Bilo je nakrat trna . . . trna, kakor v ljubljanski plinarni. „Solnca, svetite!- ukažem v drugič. Kaj strme bojne vrste, kaj zro okamenelih obrazov nepremično v sredino ravnine, ki se razprostira pred njimi? Kakor blisk i/, neba jasnega, padel j« raz gorovje iu skalovje, ki obdaja n.irube svet in brani nepoklicanim uhod vanj, v sredo med vojske — „pipar" . . . Dve muhi na jeden udarec ! Armadi sem odvrnil od nadaljnega prelitja potu, „piparjau pa kaznoval, ker se je tako malo brigal za me in moj svet in raji pretaka Val hribe in dobne okolo „Narodnoga doma". Vendar se mi je zasmilil revček pipnrček. ko je tako ležal v neznosnih bolečiuah. Hitro sera posl.il njegove drugove, ki so mi ostali zvesti, lajšat mu grozne muke. Prepozno! „Piparjeva" za vse vzvišeno goreča duša je že ugasnila. Dali so mu še nekoliko žganja, obvezali polomljene roke in noge, položili ga na nosilnico, postavili znamenje s sliko nesreče „piparjeve" in ga nesli od tod v grob, položivši vanj poprej „piparjevo" prvo stvar, pipo, tobak in tri žveplenke. Globoke ginjeni vsled pretužnega prizora in prisrčnih dokazov nesebične ljubezni bratovskih „piparjev*i sklenile so bojne vrste, pobotati se. Vsaka armada je poslala po osem poslancev, na jedno prijazno BBesedo". Zaprek ni delal nikdo, mešal nobeden poslanec, vsi so izvršili svoj posel v popolno zadovoljnost obeh strank. Zarajuli bo prijatelji in sovražniki, da vreduo postave svojo spravo. Kar se zasliši korajžno ukanje, začetkoma bolj od daleč, potem vedno bližje in močneje, začujejo se mili glasovi divne harmonike in ,,Krbopa jo on cnlnnt mejst, Not se primi.- ulih po cejst; Ojlndrhija, ojluitrhora, Ojladrhija, ilrho-o-o-in" — vsa dvorana je polna teh čistih, šolanih, polnih, zvouečih glasov kroparskih! Sedem krepkih mladeniče v, rdečih obrazov, brhkih postav, v širokih cilindrih in pravih kroparskih frukih se postavi v krog in zapoje pod vodstvom Bejgelčevini nekaj narodnih iz svojega rojstnega kraja. Pristni občutek, fino niancirano predavanje, potem pa melanholični značaj teh pesnij mi je segel do dna srca, prebil dno in se izgubil notri v nepredirnih globočinah in brezduih, prepadih in votlinah, špiljah iu razporkili mojega danes še deviškega želodca in povzročil tam zvoke dvomnega pomena. Da prepodim praznoto, pogoltnil sem deset pustnih krofov in zabasal v želodec sedem šampanjskih steklenic. Tako preskrbljen za prvo potrebo se spornimi šo le, da je skrajni čas zopet nekoliko pomešati narobe svet. Z nevidno roko stisnem goltam' prvemu „Kroparju", ki mi prid« pod njo; dve glasotvormci prideta v njima najbrž ne pr«voč ljub" dotiko. Posledica tega je, da se zadere Kropovčan, kakor trobenta v „cigar fabriki" ob G zvečer. To vzbudi splošno senzacijo in ogorčenost mej „ Kroparji" Aj' zavpije Ilejgelc Miha Groze, bula komaj diha Složno tuli druzb.i vt>a „Lovi, davi, ubite ga!" — Glas bije glas, „Kroparji" pa ubogega nesreč neža, ki jim je .zmešal viže", po glavi, hrbtu, trebuhu in kar je še drugih delov telesnih prišlo pod krepke pesti. Vlečejo, trgajo ga, potegujejo se z-i njim. „Drhegni ga, opili ga, na pečine i njim. v Prilog* „Slovenskemn Narodu" št. 42, đnf$ 20. februvarja 1896. boteli župana odstraniti. V istini so brez vednosti županove sklicali neki shod v Loki in so stari občinski pečat vzeli ter ga rabili. Moram povdarjati, da je bilo ljudstvo vsled teh dogodkov več kakor razburjeno. Splošno se je govorilo, da je vse to zakrivil kapelan Pristov. Raz lečo je šuntal proti liberalcem, za časa birme je govoril šolski mladini, da ta ali oni ne more biti boter, „ker ni kristijan". Da Pristov povsod ljudi pnnta in nemir dela, dokaznje tudi to, da se je vtikal v zadnje obč. volitve v loški občini. Ščuval je ljudi zoper župana Bohteta, sklical je pred volitvijo, akoravno nima v Loki nobene volilne pravice, nekak volilni shod in se je tudi na dan volitve parkrat prikazal v Loki. Ko so videli črnomaljski volilci, ki imajo v loški občini volilno pravico, kaj se v Loki godi, so se udeležili v velikem številu občinske volitve in so pripomogli narodni stranki do zmage. Vsled tega so bili klerikalni volilci zelo razburjeni in jezni na kapelana Pristova ; rekli so, da je on kriv, da so propadli. Ako bi se on ne bil vtikal v stvar, bi Črnomaljskih volilcev ne bilo in bi sami naredili stvar v svojem smislu. Vse to so meni pravili volilci. Dostavljam še, da je mestni odbor v zadevi bika, ker je bil javno tako napaden, se čutil primoranoga, da je dal potem, ko je zvedel, kdo je pritožbo zaradi bika napravil, javno po mestu okli-cati, da ni odbor kriv, da se je Skubicu bik odvzel, marveč da je deželni odbor ukazal Skubicu bika odvzeti vsled pritožbe kapelana Prislova. Di Pristov ni bil zadet, bi bil gotovo na ta javni oklic reagiral, č sar pa ni storil. Dalje dostavljam, da je Janez Bohte na gori navedeni dan prišel k meni zaradi tega, da me je vprašal za svet, kaj naj stori, rekoč, da se ne opa v svojo lastno pisarno, ker se boji, da bi ga ne pretepli. Jaz sem mu svetoval, naj se obrne do c. kr. okr. glavarstva. 2. priča: Kar se tiče kapelana Janeza Pri stova morem jaz sledeče povedati: Predno je prišel Janez Pristov v Črnomelj, je bil tu mir, od tedaj pa, od kar je on v Črnomlju, so časniki osobito „Dol. Novice" in „Slovenec* polni Člankov proti črnomaljskemu mestnemu odboru in proti obč. odboru v Loki in proti drugim uradom. Jaz mislim, da je te članke pisal Janez Pristov, utrjen pa sem bil v tej misli po soprogi tukajšnjega notarja Elizabeti Kupljen, katera hodi mnogokrat v žnpnišče in kateri so razmere gotovo dobro znane. Ta je namreč sama povedala, da piše dotične članke kapelan Pristov. Znano mi je, da je Matiji Jožefa Skubicu bil občinski bik odvzet, ker ga je bil zanemaril. V tistem Času se je mestni odbor črnomaljski javno po klerikalnih časnikih napadal. Očitalo se mu je, da je on Skubicu bika odvzel in da to ni lepo. Ker se je pa krivda zvračala le na mestni odbor, je bilo občinstvo zaradi tega, ker bi bil bik za par tednov pripal Skubicu v last, jako razburjeno, osobito ker se je o tem v časnikih pisalo. Potem se je pa zvedelo po zanesljivi osebi iz Ljubljane, da je Skubica zaradi bika ovadil kaplan Pristov sam. Mestni odbor se je čutil primoranega, da je dal javno po mestu oklicati, da ni on kriv, če se je Skubicu bik odvzel, marveč kapelan Janez Pristov, kateri je proti Sku bica napravil pritožbo. Pristov ni na to nič reagiral, pač pa sem slišal, da je on Skubicu za bika plačal 100 gld. in da se je Skubic sam s tem hvalil. Čul sem nadalje, da je Pristov raz lečo Šuntal ljudstvo proti liberalnemu mestnemu zastopu, odnosno proti liberalcem. Čul sem nadalje, da je Pristov ljudstvo vznemirjal o priliki zadnje birme v Crnemlju, ker liberalce ni pustil, da bi bili botri otrokom. Loški župan Janez Bohte se je proti meni pritoževal, da je Janez Pristov njegov občinski odbsr skalah naj najde zasluženo Bmrht!" Že drži reveža med nebom in zemljo štirinajst močnih rok, jedna za lase, druga za ušesa, tretja za nos in tako dalje — štrbumf! ... Po tleh leže ubite cepine „ K roparjeve" plemenite butice, iz nosa in ušes mu udari žaganje, obleka je raztrgana, iz globokih ran štrli rumena slama. Ne bev ni mev ni rekel, ampak izdihnil svojo blago dušo nesrečni „Kropar". Kakor petelina Sokrat, v isti namen daroval sem jaz „Kroparja" nesmrtnim bogovom. Čutil sem kako že ponehava luč mojega življenja. Kratek čas je bilo treba porabiti. Ukažem najprej slavnostni sprevod vseh podanikov pred menoj, kraljem. Potem pa začnem vrteti glave bolj in bolj. Ali, to je slast, to de dobro moj'm oslabelim očem ! Dvakrat združim Še vse v jedn.itno delovanje sebi v veselje. Ob polu treh zjutraj mi pleše rajsko četvorko 170, ob Štirih pa še 150 parov. Vse mi že miglja pred očmi. Hitreje in hitreje se vrte pari. S;abosti m<*. obhajajo. Valček! Komaj še migam. Hitreje to je prepočasi t . . . . Polka hitra 1 Divno I Bajno! Ven je I . . . Mrtev sem t Prosim za tiho solalje. proti njemu spuntal, da so brez njegove veduosti stari občinski pečat siloms odvzeli in ga uporabili za nfko proflnjo. Čul sem tndi po druzih, da se je Pristov vtikal v zadnjo obč volitev » L'ki in da je sklical pri Francu J-rmanu nekak volilni .shod ter da je agi-tiral proti Bobtetu. 3. priča: Zastran občinskega bika je meni toliko znano, da je prišel neki dan Matija Jožef Skubic k meni v prodajalnico in sva se pogovarjala glede obč. bika. Rekel mi je. ne da bi ga bil za to vprašal: „Naj bo, kakor hofe, .«aj mi je bik itak plačan. Meni so ga gospodje plačali, dobil sem zanj 100 for." Ko sem ga vprašal, kateri gospodje so bika plačali, mi je dejal: »Tega pa »e povem!" Meni je Jmko Čagran iz Loke pravi), da je šel kapelan Pristov nekaj dnij pred zadnjimi obč. volitvami k Kolbe-zenu v Loko, da bi tam agitirah Čagran in Štefan Zupančič iz Črnomlja pa sta šla za njim, da bi ga nagnala in jima je Pristov pri zadnjih vratih ute-kel. Dalje mi je pravil, da je šel Pristov po končanih volitvah v krčmo Franca Jermana in da mu je tam vpričo zbranih loških volilcev Jerman rekel, da je Pristov kriv, da so volitve tako slabo izpadle. Ko bi se on ne bil vtikal v volitve, bi bilo vse drugače izteklo. Pristov je na to pobral svoja kopita, pustivši čašo piva. Za časa zadnje birme v Crnomlji je kapelan Pristov liberalce v šoli pred šolsko mladino odklanjal, rekoč, da ne morejo biti botri, k«r niso kristijani. Vfled tega je nastala velika razburjenost, in je več botrov peljalo svoje birmance v druge fare k birmi, kakor v Dragatuš, Semič, Podzemelj Otroci so se ne trgu norčevali, rekoč: ,V Črnomlju ne bo nikdo drugi boter, kakor Ivan Pleaec mnškim, waehtmajsterca pa ženskim otrokom." Tudi jaz sem bil žaljen na gori navedeni način iu je bd PriBtov na mojo tožbo obsojen na 30 gld. gl vem Zato so pa mene ti sttastoo napadali in me psovali, ter še sedaj od njih strani nimam miru 0 priča: Bdite je prišel ves razburjen k meni in mi rekel, da se ne upa domu, k«r sta kaplana sovaščane proti njemu spuntala. Plaarilo se je veliko po časnikih, da se mestna občina vtika v stvari, k dere niso prav častne. Reklo se je naravnost, da je mestna občina Jižetu Skubicu obč. bika zaradi tega odvzela, ker ni ž njo volil. Reklo se jo tudi, da je občina sama sklenila, Sku biiu bika odvzeti. To pa ni bilo res. Skub ca je ovadil Pristov sam. Rizburjenost zaradi plearjenjfi v časopisih je bda v mestu velika. Dokler ni bdo Pristova v umorniju, je vladal najlepši nrr. Olkar pa je Pristov tu, se vse sovraži. Sosed soseda na cesti ne pogleda. Vdova rsjncega vladnega tajnika g. R ha rja mi je rekla po pogrebu njenega moža: BDieser Mensch (Pristov) bat ihm nocli den Hanpt-stoss gegeben. Er ist nicht \vert, diss er das Pri« sterkleid triigt." 7. priča: Sumi se Bplošno in govori se, da je Pristov bika plačal in da je on pisal bajlkajoc* članke, katerih je bilo mnogo v „Dol. Nnvicah" in v „Slovencu". Veliko ogorčenost prov/.ročilo je postopanje kapelana Pristova ob času zadnje birme. „Ta ne bo, ta ni kristijan," s tem je odklanjal botre. Vsled tega ravnanja je šlo veliko otrok iz , Črnomlja v Dragatui in Semič k birmi. 8. priča: Mene je Pristov izvrgel kot botri, dočim me je že prej sprejel kot tacega. Vsled tega so ljudi« raznovrstno ugibivali in se jezili nad tem. Rekel je bil namreč: Pristov: »Ta ne bo, ker ni za to. Kadar sem rekel jaz, da ni za to, pa ni." S), priča: Črnomaljska kapelana sta dejala Francu Planincu iz Svibnika, da sta tožena na nemški vit«ški red in na škofa, da podirata cerkev, da sta goljufa in sta naprosila Frana Planinci, naj v občini Loka nabira podpisov za to, da nista goljuf'. Frane Planine je vled tega nabirsl glasove in je prinesel dotični list iz župnišča v občinsko pi.sarno, kamor smo bili vsi povabljeni, da se pod pišemo. Podpisali smo. Pečat smo mi na spis pritisnili zaradi tega, ker sta kapelana prosila, da naj občins izda dotično izjavo. 10. priča: Ko je bil zadnjič kaplan Pristov zaradi žaljenja časti obsojen, je gotovo proti v tej pravdi zaslišmim pričam šuntal, ker neka ženska je jedno teb prič napadla, rekoč: „Sram te naj bo. svinja! Ti hodiš proti „gospodu* pričat? Zna biti še ti in tvoji otroci ne boste imeli na zadnjo uro svetih zakramentov." 11. priča: Nekaj časa pred obravnavo zoper Janeza Bohteta sem videl Jožefa Mišica in Franc Planinca iz Svibnika. ko sta šla v žnpnišče. Prišla sta pozneje popolnoma pijana ven. Pri g. župniku sigurno nista bila, pač pa pri kaplanih. S • mene je Planine vabil, naj grem v f irovž pit, jaz pa nisem hotel. 12 priča: (Jeden istih, kateri je bil okolo kapelanov in proti B »htetu.) Meni o stvari ni nič druzega znano, ko da je izišel v „Dol. Novicah" članek iz Petrovevasi, v katerem se pi>« zop°r župana Janeza Bohteta, zo er učitelja Šetino in druge. Ta članek sem tudi sam bral. Ko sem pa poizvedoval, kdo da jo ta članek pisal, mi ni hotel nikdo nič povedati. ti lede na ulogo Janeza Bohteta dostavljam, da sem jaz pri neki prilik', ne vem več kje in kdaj, Janezu Bohtetu, ko mi je očital, da ga napadamo v >Dol. Novicah", dejal, da nisem jaz temu nič kriv in da imam na sumu Štefana Stu-keljna iz RuVtuevasi št. 9, koji je s^daj na Nemškem, in Jakoba Jermena vulgo r^n a" iz M hele-vasi št. 3, da preskrbujeta članke v „Do! No/ice", odnosno da sta jih preskrbova'a. Znauo mi je namreč, da sta ta dva ravno v tistem času, ko je izšel v „Dd. Novicah" inkriminovam članek, prav mnogokrat hodila v žnpnišče, skoraj gotovo h Janezu Pristovu Pripomniti moram, da so v naši občini ljudje sploh krivili oba črnomaljska kapelana, namreč Miho Klemenčiča in Janeza Pristova, da sta pisarila v časnike. 13. priča je Miha Klemenčič, to je ivti kapelan, ki je e Pristavom v Črnomlju vkup služil. Ta je bil duhoven n m'k vit-škega reda in ni smel tako razposajen b:ti. On je bolj v zatišju ostajal, ker nemški viteški re I ima baje druge pojme o katoliškem duhovniku, kakor so zdaj na Kranjskem v rabi. Ta KI mem ič je takole pričal: Meni prav nič n i znauo, da bi bil ks-pelan J Miez Pristov kakšne žiljive dopise pošiljal „Dol. Novicam" ter da bi jih bil pošiljal pnje v IVtrovovas, ali v Mheljovas, kjer jih je J. Šns in še nekdo drugi prepisoval in podpisoval. K<-r mi o tem nič znanega ni, nisem torej tudi župniku Petru M diarju iz Dr:>gatuša ničesar pravil. 14 priča: Peter Mohar, župnik v Draga tušn : Meni je kapelan M ha Klemenčič ob neki priliki, ko sem mu jaz očital, da njegov kolega ne miruje, dejal: „Ko bi ga jaz nazaj ne držal, bi še marsikatero neumno užival." Oul sem po nekom, da črnomaljska kapelana pišeta dopise, jih pošiljata v Petrovovas in jih tam nekdo podpisnje in naprej pošilja. Kdo je to meni pravil, tega ne vem več. — Ta gosp. župnik jedenkrat ni mogel k zaslašanjn priti. Pisal je sodniji, da toga zdaj ne more, da bo sam drugi teden prišel in je končal to pismo z besedami : „0h, da bi minolo skoraj leto 1 8 9 BI* 15 priča: Viljem Vesel, ovi župnik v Črnomlju, ki ni hotel in mogel svojima ktpelannroa prist iš hiti, pričal je pod prisego takole: Kar se tiče obnašanja Ja ie.*a Pristova, mojega a . 11.»-1 n i imam sledeče povedati : Akoravno sem jaz prvi predpostavljeni Janezu Pristovu, je ta vender moj sovražnik in je delal na vse pretege, da bi mene proč spravil. Ol mestnega odbora sem bil imenovan častnim meščmom in ker sta oba kapelana, Pristov in Kleraen':ič, delala na to, da hi so jaz upokojil, je m h!im olbor napravil prošnjo na nemških vitezov red in na škofijstvo, da bi se jaz mestu olnanil kot župnik. Ko sta kapelana zvedela, da se je to zgodilo, sta nabirala po več občnah glasove proti temu ter porabila iste v prošnji v nasprotnem smislu. To sem jaz izvedel po raerodajnih osebah, na katere se pa več ne spomnim. D.i je Janez Pristov pisaril članko v „Dol. Novice", v „Slovenca", sklepam iz tega, ker je kapelan Miha Klemenčič nekoč Pristovu v moji prisotnosti, ko je ravno prilika nanesla, rekel: »Pa zopet kaj piši!" „Saj rad pišeš!" Čul sem tudi po druzih, da se je kapelan Pristov vtika' v volitve občine Loka, kjer še volilne pravice nima. Znano mi je tudi, da je kaplan Pristov ob Jriliki birme sramotil liberalce v šoli in raz Isoo menoval jih je „brezverce" in dejal, da ne smejo bližnjega" priljubljeno agiticijsko orodje za njih, ljudstvo demoralizujoče, sovraštvo in razburjenost vzbujajoče počenjanje, ne dobili še — nagrade. Dokler milostni knez in škof z dejanji ne dokaže, da hoče mej duhovščino isruvati ta greh, dotlej naj nam ne zameri, če zmalramo njegove besede le za — frazo! — (Repertoir slovenskega gledališča.) Naslov Gounodove opere, katera se bo jutri prvič pela na našem odru, je „Margareta", ali splošno je opera znana kot „FauBt". Toliko z ozirom na začudenje, katero je obudil gledališki list. Prvotni naslov v operi je „Faust", in s tern imenom se je tudi predstavljala v Parizu. Na Angleškem se je najprej ime premenilo in Namci so se tega oklenili, češ, ker libreto ni povsem točno sestavljen po Goe-thejevem „Faustu", Gounod se temu ni upiral, kakor pravi v nekem pismu zategadelj ne, ker je v operi Margareta središče celemu dejanju in ker njegovo delo naslov „Margareta" boljo karakterizuje. — V nedeljo se bode drugič igrala „Precijoza". — (Sokolova maškarada) V popolniio svojega poročila o Sokolovi maškaradt nam je omeniti, da so maškarado mej drugimi obiskali tudi gg.: dež. glavar D e t e 1 a , župan Grasselli, podžupan dr. vitez B 1 e i vr e i s , drž. poslanec dr. Ferjan-čič, vladni svetnik Dr alka, gozdni svetnik Goli, podpolkovnik K a v a I a r, majorja L u kane in J e r b i č , intendant M a s i c z e k , dež. posl. in predsednik trg. zbornice Perdan. dež. poslanec dr. M a j a r o n , član trg. zbornice Hren, deželuo sodni svetnik Pleško, okrajni glavar Del Got t, ces. svetnik dr. Kisi, veliko častnikov, več občinskih svetnikov, številna deputacija pevskega društva »Slavec" in več načelnikov obrtnih zadrug. — (Novačenje) V razglasu dež. vlade, kdaj se bodo v posamičnih nabornih krajih vršilo novačenje, so bili navedene tudi nedelje in prazniki Iz tega se je sklepalo, da se bode novačenje vršilo tudi ob nedeljah. To domnevanje je napačno, kakor je razvideti iz pripomnje v dež. zakoniku V lil. št. 12. V uradnem listu so se z debelim tiskom zaznamovali dnevi, kadar ne bo novačenja. — (Zdravstveno stanje v LJubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 9. do 15. februvarja kaže, da je bilo novorojencev 22 (=35 88°0o), mrtvorojenec 1, umrlih 17 (= 27.56 0;oa), mej njimi so umrli za ošpi cami 1, za vratico (davico) 1, za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 1, za želodčnim katarom 3, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi (5. Mej njimi sta bila 2 tujca (= 1 1 7 0 0), iz zavedo 3 1 7 6 , Za infekcijoznimi boleznimi 90 oboleli, in sicer: za ošpicami 8, za škarlatico 4, za vratieo 6 oseb. _ — (Na Sokolovi maakaradi našli sta ae dve zapestn ci, zlata in srebrna. Listnici naj se oglasita v pisarni g. dr. Iv. Tavčarja. naj se povrnejo v domovino, ne pomasjajo — vap grožnje in rotettje z vojaki, žandarji, bajoneti, samokresi — je brezvspešao. Izseljenci ne marajo več v svojo domovino in vele, da raj še poginejo na mestu. Ako pomidimo, da prebivajo ie sedem d ni j v vagonih, ne da bi si mogli olajšati t položaj, ter da trdovratno ne popuščajo v svojih sklepih, tedaj moramo misliti, da morajo biti tehtni vzroki njih trdovratoosth Mej njimi je rodbin, katere imajo na razpolago od 20 gld. do 1500 gld. Izselili 80 se, ker ne morejo živeti na domu. Ne, robotati morajo slavni poljski žlahti, moški za 15 nvč., ženske zalOnvč. na dan. Našemu poročevalcu so se pritoževali, da ni istinito, kar so trdili na Dunaju, da dobivajo na dan po 80 nvč. do 1 gld., kajti nad 15 nvč. ne dobiva ni jeden! In kako naj živi s 15 novčiči na dan cela rodbina ? Drugemu zopet je bilo prodano premoženje na dražbi radi davkov; ostal je revež z malo njivo, katero je potem še sam prodal za 60 gld. in se namenil v Brazilijo, nadejajo se, da tam dobi boljših od no-šajev nego v svoji slavni domovini. Dunajska vlada je naznačila izseljencem 1000 gld. podpore, naj se povrnejo, oni pa ne marajo tega storiti. Ko so prišli žandarji in jih hoteli spraviti s silo v vagone, so rekli, da so ti njih prijatelji; vojaki so jim bili bratje in bajoneti pa v — v varstvo. Toda niso se hoteli ndati ni — nagovarjanju, ni pred bajoneti, pa tudi ne samokresu, s katerim jim je netaktno grozil neki redarstvenik. Ko je namreč zažugal le ta, da bo streljal mej nje, ako se ne udajo zapovedi, stopil je najprej jeden izseljencev ter se mu stavil na razpolago, veleč mu, naj strelja v njega, ker rajši umre takoj, nego da bi doma umiral. Drugi se je izjavil pripravnim položiti glavo na tračnico, naj mu jo kolo odseka, le da preskrbe njegove otroke, — domov pa da ne pojde več. Kako konča ta proces, ne moremo znati, le to znamo, da morejo rodbine same živeti v vagonih ob suhem kruhu, ker ni nikdo preskrbel, da bi dobili prenočišča kje drugje za čas, dokler se več ne reši ko-nečno. G iriški Slovenci so začeli nabirati milodarev za te reveže. — (Žrtva svoje službe) Iz Trsta se nam poroča: Ponoči od nedelje na ponedeljek prestrelil je vojak Volpaeo od 7. stotnije 97. polka desetnika Antona Komača Stvar se je dogodila tako-le: Vojak Volpaeo stal je na straži (v službi seveda) poleg vojaških skladišč, nahajajoči)] se ob isterski cesti nad Žavljami. Desetnik Komač je bil to noč poveljnik straže. Po popolunoči šel je pogledat, ali bditi obe straži, stoječi ob omenjenih zgradbah. Ko se je približal Volpacu, zakričal je ta desetniku „Stoji", toda desetnik, videvši, da je straža pomerila puško nanj, hitel je še hitreje proti njej, kriče, da naj stavi puško na rame. Na vso nesrečo je Volpac nekoliko gluh, toraj ni razumel Komačevih besed, v temni noči pa tudi ni mogel razločiti, kdo hiti proti njemu. Kakor velevajo vojaške postave, ustrelil je Volpaeo na bližajočega se mu namišljenega nepoznanea. In zadel je dobro: prestrelil je neprevidnega podčastnika skozi desno Htran prsij. Strel je privabd ostale vojake straže iz stražnice. Našli so desetnika v krvi brez zavesti. Jeden vojakov je hitel v Trst, da prijavi, kar se je dogodilo. Kolikor hitro je bilo možno, došla je pomoč na lice mesta. TeŠko ranjenega desetnika prenesli so v vojaško bolnišnico, vojaka Volpaca pa pod varstvom štirih bajonetov v — zapor, kjer mora čakati izreka vojnega sodišča o .svoj m postopanju. biti botri krščansko katoliškim otrokom. S tem je ljudstvo tako razburil, da se veliko ljudij ni hotelo udeležiti birme v Črnomlju, nego so se podali v Drapratuš. v Semič* In Podzemelj. Ko je bil škof v Črnomlji, sem moral po njem mnogo izvedeti, kar mi ni bilo posebno všeč. Tako mi je očital, da prehitra mašujem, da sem v krčmi „Drvarnica" rekel, da birme ni treba, da je škof malovreden in tako dalje. Po mojem mnenju in k^kor jaz Pristova poznam, me ni mogel nikdo drugi denuncirati, kakor Pristov. Omeniti moram tudi, da sem imel dne 11. julija 1895. kanonično vizitaoijo vsled neke ovadbe proti meni, da s cerkvenim denarjem prav ne gospodarim. Prišel je tedaj k meni dekan iz Semiča Anton Aleš, kateri je pa vse v redu našel Kakor sem izvedel po zem'jemercu Pavlu Koladzvu, je njemu dekan sam pripovedoval, da sta me moja lastna kapelana ovadila na nemških vitezov led. Toliko jaz slednjič še lahko povem, da toliko razpora mej ljudstvom in toliko surovosti še ni bilo v Črnomlju, dokler ni prišel tja kapelan Pristov. Prpj je bil sicer kapelan Klemenčič tu, a samo od njegove strani se ni nič posebnega čulo. — Sklepa se torej iz te okolnosti lahko, da je vsemu raz-poru, vsej razburjenosti mej prebivalstvom kriv kapelan Pristov, kateri se vtika v politiko, kakor malo kateri drugi. Omenil bi lahko še več druzega, a prišlo mi je to že iz spomina. Vobče pa povem, da dobrega spričevala kapelanu Pristovu dati ne morem. Zaslišan je bil tudi tožitelj kapelan Pristov sam, ta se je pa branil izpovedati kot priča. Začetkoma sploh ni hotel odgovarjati. Bil je kaznovan na 5 gld. globe. Sodnik, ki ga je zaslišal, mu je povedal, da se lahko na določbo $ 153. kaz. pr. reda skliče, če bi v svojo sramoto ah škodo kaj povedati imel. Ko je drugikrat prišel, rekel je, da ne bo pričal, ker bi odgovor na stavljena vprašanja njega v sramoto pripravil in ker bi njegov ugled trpel. (Vprašan je bil, če je on v časopise o Boh tetu pisaril ter če je on bika ovadil in plačal.) Slavni deželni odbor je bil naprošen, da naj dopošlje ves akt o črnomeljskem biku Iz prva je doposlal le jeden list, iz kojega se ni nič razvidelo. Na drugo prošnjo je poslal z dopisom z dne 9. januvarja 1896 vse dopise, kar jih je zastran bika poslal črnomaljskemu mestnemu zastopu in dal sledeči odlok, katerega je podpisal deželni gla var gosp. Oton Detela: Kar se tiče naznanila, da je bil bik pri Skubicu slabo oskrbovan, se mora povdarjati, da je bilo zaupno in da toraj deželnemu odboru ni mogoče, tega naznanila tjekaj poslati* Prizivno sodišče je razsodilo: Janez Bohte se obsodi po §. 496. kaz. zak. radi besed „bom šel v faro v ž in črna vraga ven hitel" na globo 5 gld., od obtožbe po § 491. pa je bil, ker je dokaz resnice dognal, oproščen in je bil tožitelj kaplan Pristov obsojen na povrnitev troškov. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. februvarja. — (Najnovejši pastirski list.) Smočni „Slo-venec" piše: .Pastirski postni list ljubljanskega knezoškofa razpravlja času zelo primerno in našim razmeram prikladno tvarino: o grehih proti časti in dobremu imenu bližnjega. Želeti bi bilo, da bi glas višjega pastirja ne bil glas vpijočega v puščavi, marveč da bi Slovenci v besedi in v peresu kot dobri kristijani povsod in vselej varovali čast in dobro ime svojega bližnjega ter s tem gojili ono mejsebojno spoštovanje in ljubezen, ki sta vsakemu narodu v čast in korist4. To so lepe besede, žal, da v ustih naših klerikalcev samo besede in drugega nič! Kdo pa greši najbolj „proti časti in dobremu imenu bližnjega?" Klerikalna stranka je spravila obrekovanje v sistem; obrekuje se z lece in v spovednici, pavšalno eumničenje je nje najpriljubljenejše orožje j s tem, da so klerikalni agitatorji kradli svojim bližnjikom čast in dobro ime, so zmagali pri de-želnozborskih volitvah. Kako se greši proti časti in dobremu imenu ne samo svojega bhžnjika nego celo svojega predpostavljenega župnika, svedoči poročilo o kaz. obravnavi Pristov contra Bohte. Ko liko duhovnikov je bilo le tekom jeduega leta obsojenih zaradi grvha „proti časti in dobremu imenu bližnjega", koliko slučajev pa je bilo, ko se je grešnikom prizaneslo, ali jim s kazenskim zakonom ni bilo priti do živega. „Slovenec" pravi: „Želeti bi bilo, da bi glas višjega pastirja ne bil glas vpijočega v puščavi". Da, želeti bi bilo to, sost-bno pa bi bilo želeti, da bi klerikalna gospoda poslušala glaB svojega višjega pastirja in se po njem ravnala, najbolj pa bi bilo želeti, da bi preuzvi-eeni knezoškof skrbel za to, da bi taki duhovniki, katerim je „greb proti časti iu dobremu imenu — (Vesela pepelnica.) V gostilni g. Frana KorenČana, posestnika na Vrhniki, s« ni še nikdar pepelnica tako slovesno praznovala, kakor včeraj. Rečenemu gospodu je namreč pismonoša prinesel nakaznico na 360 gld. Gostilničar podpiše nakaznico ter pošlje na pošto po denar, ne da bi pogledal, od kod se mu je poslal. Zajedno z denarjem dobi pi-mo. v katerem se opravičuje pošiljatelj 860 gld., da denarja ni mogel prej poslati in prosi, naj se zanj moli. Podpisal se pisec ni. Ni dvoma, da je denar poslal tisti, ki je pred letom vzel g. Koren-čanu iz žepa zimske suknje listnico, v kateri je bilo 350 gld., dodal pa je tej svoti še obresti 10 gld. Ali se je potem čuditi, da je bila pri g. Korenčanu prav vesela pepelnica? — (Požar) Dne 17. t. m. je gorelo v Želim-ljah. Pogorela sta dva gospodarja. Škoda znaša okolu 6000 gld. Zažgali so trije otroci, ki so hoteli na podu krompir peči. — (Usoda poljskih izseljencev na goriškem kolodvoru) „Kdinost" piše iz Gorice: ?^ pet dni se nahaja na Goriškem kolodvoru 47 polj skib rodovin z 237 osebami. One 8o se namenile v Brazilijo, a so bile ustavljene v Korminu po nalogu itahjauskib oblastuij. Na to pot so jih spravili brezsrčni agenti in pa — gališki od noša ji. Iz Galicije so potovali preko Ogerske na Reko, od koder so hoteli dalje po morju. Prebrisani agent jih je epremljeval do Reke in ko je opazil, da ne mo rejo raprej, nagovoril je izseljence, naj odpotujejo na Genovo. Izseljenci so si res kupili hatke, a niso smeli preko avstrijske meje. Agent je dobil od vsake družine po 10 gld., torej 470 gld. in jo je popihal. Goriška policija ga zasleduje brezuspešno. Kakor že rečeno, izseljenci so že pet dni j tukaj in delajo preglavico naši redarstveni oblasti. Mej njimi je vthko žeu in otrok-dojenčkov. Vaa nagovarjanja * (Karakteristično.) Bivši jezuit grof littis-brock je pri nekem predavanju v Berolinu povedal naslednjo jako karakteristično dogodbico: L 1887. je nastalo neko nesporazumljenje mej Vatikanom in nemško katoliško stranko. Ko se je to nesporazumljenje poravnalo, je takratni vodja katoliške stranke \Vindhorst v Koloniji povedal: „Ieh habo mich mit GotteB Hilfi ordentlich du^chgelog^ n*. Grofu Ho is-liin kn je to dogodbico poved d sedanji vodja katoliške stranke na Nemškem posl. Lieber. * (Žalosten konec znanstvene ekspedicije ) Pred nekaj meseci se je nemški prirodoslovec Herman Meyer z večjo ekspedicijo odpravil na pot, da preišče notranjo Brazilijo. Sedaj se javlja, da da so Indijanci napadli ekspedicijo in pobdi vse udeležnike. * (Zgorelo gledališče.) V noči od nedelje na ponedeljek je zgorelo veliko mestno gledališče v Kievu Ogenj je nastal po popoldanski predstavi v neki garderobi in se je hitro razširil. Kmalu je gorelo celo gledališče. Vzlic požrtovnlnemu delovanju gasilcev in vojakov ni bilo moči ognja pogasiti. Gledališče je pogorelo do tal. Ogenj je uničil vse dekoracije, bogato garderobo, celo knjižnico in vse instuuiente. Da je nastal ogenj mej predstavo, bi se bila primerila grozna katastrofa, ker v gledališču ni bilo izhodov za silo. * (Atentat v cerkvi.) Odvetnik Regentke iz Konigshu/t-a v pruski ŠUziji je v župni cerkvi v Lipinu na tnašujočega župnika ustrelil iz revolverja. Na srečo se je bil župnik prav v tistem hipu, ko jo odvetnik dvignil revolver obrnil na drugo stran altarja. Kroglja je obtičala v mašni knjigi, V cerkvi navzočo i ljudje so napadalca prijeli in ga izročili sodišču. * (Ponižen komisar.) Kdo bi bil mislil, da se najdejo celo pri policiji ponižni in skromni ljudje I In vender je tako. Beroliniki Uiti javljajo, da je tisti policijski komisar, ki je eskortiral barona Hammersteina do pruske meje in ga tam izročil pruski policiji, se poslovil od aristokratičnega sleparja z besedami: Velika čast mi je, gospod baron, da sem se z Vami seznanil, četudi v žalostnih okolnostih. Velika čast! Srečni policijski komisar, kateri si šteje v veliko čast spremljati modrokrvnega lopova! * (Nesreča v rudniku.) V Denvern v državi Colorado se je v ondotnem rudokopu Vulkan primerila eksplozija plinov, pri kateri je bilo 25 rudarjev ubitih. * (Ogenj na maskaradi) V Santaremn v provinciji Kstramadura je na pustni torek priredil klub umetnikov veliko maskurado. Prav ko se je najživahnejfie plesalo, je nastal ogenj, kateri je poslopje popolnoma upepelil. Mnogo ljudij je ponesrečilo. Doslej se je izpod razvalin izkopalo 36 trupel. jBrz o j a^T-I&re.. Dunaj 20. fi»hi uvarja. V današnji seji drž. zbora je finančni minister dr. Bili OB ki predložil zakonski načrt gkdc povišanja pokojnin uradnikom, uradniškim vdovam in sirotam, niinisterski predsednik pa je predložil poziv, naj se voli deputacija za dogovor glede kvote pri pogodbi z Ogersko. Potem se jo začela generalna debata o volilni reformi. Dunaj 20. februvarja. Pri generalni razpravi o vladnem nacrtu je govoril prvi dr. Ji r z o r a d , kateri stranka ne odneha splošna iu jednaka konservativcev je je izjavil, da od zahteve, naj volilna pravica. F a 1 k e n h a y n inladočeška se uvede meni zahteval, naj se volilna pravica organizuje po zadrugah. L i e c h t e n s t e i n je za protisemite rekel, da pritijajo stautc concluso vladnemu načrtu. Za poljski klub je govoril Jederze-jovvicz, za levičarje Khuenburg, za nemške nacijonalce dr. S t e i n \v en d er. Vsi trije so izjavili, da so pripravljeni posvetovati se o vladnem načrtu. jNIladoČeh dr. Stranski je zahteval, naj se prizna volilna pravica tudi ženskam. Debata se nadaljuje. Dunaj 20. februvarja. Posl. dr. Ferjančič je oglasen kot govornik zoper vladni načrt volilne reforme. Na vrsto pride še danes. Carigrad 20. februvarja. Tudi Angleška je priznala Koburžana kot bolgarskega kneza ; s tem so ga priznale vse signatarne države. Madrid 20. februvarjft. Prea kraljevsko palačo je eksplodiralo pet petard. London '20. februvarja. V Johanesburgu v Transvalu se je primerila strašna eksplozija. Unclo se je osem vagonov dinamita. Okolu 500 oseb je bilo ubitih, nebroj ranjenih. V mestu vlada nepopisna panika. Narodno-guspodarsKe stvari. — Za male obrtnike MinistsrHtvo za deželno obrambo nnmerava razne oblačilne in opravio« predmete zagotoviti pri malih obrtnikih. Dobava obseza cepce, ulunke, plafiče, hlače, čevlje, razna jermena itd. Ponudbe je vložiti do 8. aprila t. 1. Vse podrobnosti je ravideti iz razglasa, ki je vsakemu na vpogled v pisasni trgovske iu obrluiške zbornice. fav.50. Deželno gledališče v Pr. pr. 710. V petek, «lne 8)1* februvnrlM im »a. (IF'arcLst.) Velik« opera v potili dejanjih. Spisala J. Harhier in S. M. <'arrć. Uglasbil Ch. Goumtd. Poslovenil a. Fantek. Kapelnik g. Ilil&nj ltciiifick. V prizori 1 režiser g. Josip Nolli. Blagajnu se odpre ob 7. uri. — Začetek ločno ob 1 uri. Kunec po 10. uri zvečer. Vstopnino na gledališkem lis'u. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pespolkii &t 27. Prihodnja predstava bo v nedeljo, dne 2J. fehrmarja 18iU>. 1% iiriitf iicgit Usta. Ir.vt-Nllue »II eliNfUii|l»>ie tlrHtltc: Martina M h ur i n a posestvo v Gorenji Podpori, conjeno 11U2 gld,, . februvarja iu 2H. ruarcija v SenožeCah. Franca KraSevca zemljišče v Št. Jerneju, (preloženo) dne 28. februvarja in 2H. inarcija v Kostanjevici. Matije iu Ane Ladih at. a zemljišča v Trebnjem, Ponikvah, Sevnici in Štefanu, cenjena 1850 gld., (JHO gld., BOO nld,, 100 gld, itO gld. iu 880 gld., dne 2H. februvarja in 28. marcija v Trebnjem. V zapuščino Jurija Ornhka v Ihanu spadajoče po-NPBtvo, cenjeno 70 gld', duo 2'J. februvarja in 4. mnrcija na ilrdu. Umrli so v VVjubljaii!: lt». februvarja: N. N. neznan mož, okoli 80 let, Kurja vas St. 5, ostarelost. 17. februvarja: UrSula Rauuag, Šivilja, 70 let, Pred bkofijo St. 16, pljučna tuberkuloza. — Marija Zupančič, hči prodajalca premoga, 2 leti, Kravja dolina St. 1, božjast. — Jožefa VVaschnitius, predstojn ikova vdova, 01 let, Grad Tivoli, ostarelost. 18. februvarja: Isabela Jovio, zaselmica. 81 let, Rimska cesta št. 19, ostarelost. V hiralnici: 18. februvarja: Marija Nachtigal, gostija, 9ii let, ostarelost. Meteorologično poročilo. Febr. Čas opazovanja Stanje barometru v mm. Temperatura v 'C Vetrovi Nebo Mokrim, v mm. v 24 urah 15». 80. n 9. zvečer j 738 8 7 ziutraj 7.' o gld. L51 gld. DrŽava« srečko iz 1. lhi',4 po 100 gld.. . l»8 . Dunava rep. srečke i>° „ po 100 gld. . 128 „ Zemlj. obč. avstr. W>IM anst. listi . — , Kreditne srečke po 100 gld...... 196 . Ljubljanske srečke......... 33 , Budolfove srečke po 10 gld...... 23 „ Akcije anj*lo-avstr. banke po 800 gld. . 174 „ Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . . . 5 05 85 80 86 10 75 85 02« 81 66* 60 — kr 50 i D 50 28' (lloboko užaljeni naznanjamo vnem sorodnikom, prijateljem in znancem i režaloatno vest, da je nasa praljubljona in nepozabna mati, gospa Marija Skofic danes ob 8, uri po polunoči po dolgi in mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 74. letu svoje staro.sti mirno V (lospodu MSpala, Truplo predrage mjnot bode v petek, dne 21. t. m., ob 1 ,5. uri popoludne v hisi žalosti na sv. Petra cesti St. 32 slovesno blagoslovljeno, preneseno na pokopališče k sv. Krištofu in tam položeno k večnemu počitku. Svete mase zadušnice brale so ludo v raznih cerkvah. V Ljubljani, dne 10. februvarja 1896, Albin Skofic Josip Skofic trgovec z usnjem sodnijski pristav sinova. Ivana Skofic hč (i;«; V imenu vseh sorodnikov, naznanjamo ljubim prijatelje m in zu« iic-in ■ lalottnim src-m, da je Vse^Hino^očncmii I logu bilo vseč, danes dno 80, IV-bruvarija, dupoludue ob II. uri, naSo ljubo mater iu staro mater, gospo AnO, vdovo po kratki, hudi bolezni, 8li let staro, previđeno s svetolajstvitn, vzeti k sebi v lepšo domovino. T'ogreb pojde v soboto popoludne ob li. uri s Poljanskega trjra h. št .">., k sv. Krištofu. Vse prijhteljo iu znance, zlasti Se sorodnike prosimo, da diiNo blage rajnke v pobožni molitvi priporočajo usmiljenemu llogu. Svete maSe zudusnice se bodo bralo v župni cerkvi »v. Petra in v raznih drugih cerkvah v Ljubbaui. Ljubljana, dne 20. februvarija 1896. Elija, Nikola, Danijel, Janko Predović, posestniki in trgovci, sinovi. Marta I*adio roj. Pr edo vić, Jela FopoviO roj. Prodo vič, hčer i. Amalija Predović roj. Klemene, sin ah a. Janklca, Danica, Zorioa, Marloa Popovlč, (1972 siuaha. C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. M. železnic. Izvod iz voznega reda v^-«.i.,u.~o-:i\es$ m od X. olctoTora J.i=J©5. SfMtopao orr.anj&oi prUtkJal"! in utiliajKUil oaai oanao«nl ao * Odhod \a IJnblJane (Jtti. kol.) L'» t». uri S we%tn. ,«...... ..roi rUk ▼ Trhla, Foniabel, Kaljak, OV tare«, fri : • ■ j.; i.. ..i, aea tiolathal * Ausaoe, laohl, Oman- /an, Stejrr, Liuo, Ba>it)«Tic«, PUnnJ. Marijino T»r«, Ileb, Km!o»« Tara, Pnnjaio »».ra. i'mffo, C.lpeku, Dunaj vla Amatattan. 01 3. aar« tO min. mjutm) moaanl .ua t :<,..,,.v;«, Noto moato. Oh t. t-. mfca, tj -rt-., ■:?<•:.-A Tlak t Trhla, Poulabol, Dorjak, Oa-i.nrc, lT7aiii 4 \ti* jpopMiKt-n« OMbnl Tlak t 1'rhl*, Iloljak, ColoTeo, Ljubno, Ćoa SfistlMl V BolaogtftA, Tjcu<1 - Oa«t»tr\, Zal) aa Jezeru, Inoatoit, hreflonu, Curih, tlano^o, F^rla, Hti5yr, I.Iho, (Imunim, laohl , llnda- J«Tlot, **'»or»J, Hi-li..... vr.ra, Ileb, K• •»•..• ..i. rare, Karlove Tara* Vrano, [ilptktf, l)u:i.ij tla Air.atait«n. Oč> 7. uri VO min. mmt&nf ■ ' » ■"' Tlak t Koii»|t, Noto moato. Kbaiin ob noiioljali In praanlkih ob S. uri >tti ntinut popoludoa oiubni Tlak * T.as^o-HloU. PrlUod v lajnblj^no [jal. kol.), OO d. vrt -.j oaebti! Tlak a Dunaja Tla Amatattan, M|> «ko^a Ve. I'ranon\i»j TnroT, KarlovUi Tatov, llolin, Marijinih TaroT, 1'lauja, Budtjarle, Hului>|fraua, Liltioa, HUtrrn, Oinuniloca, Iaahla, Ani-Irjnbua. Oalnvra, Boljaka, rn.nmtinfaata, Trblia *.*a H. Uri 1» ml-i. »it'rrtj mcikui «lak ta KnuaTja, NovORa moata. 11. u«-i *WI mum. ctojJJI»lMftH< oaohul rlr»k a Dunaja i-1a Amstatlnn, L.pikega Praga, VrauoovUi rurar, KarloTih rarov, lleha, MarUinlb n»y, tflcuja, Hu.lnJ«*lo, 3.il(lntalna, lijnbna, OelOToa, 1'ontsHa, TrbUa (.'» V, ut-i min. \i>s>i>l+ii1n* tnaaani vlak 1-. KouevJu, Novrqa meaka, tM> i. ti.-i min pO* ohMftM OMbnl Tla*r a Dunaja, Djulma, SflUthaia, M«lJrJia, OiloToa, Vranaenafeala, Pontahla, Te OS 9. uri V/t »tfn etn-^-r mei-.nl Tir.* Is KočatJi, N*'>»o..?a M«ala. '_'-."> V. i.r-4 4 min. MimAtf OMbal Tlak a DnnaJt jirako Amatutlaua In \ i IblMaj*, U«i;i OalcTja, Foi'tahla, Tr'.iUa. O«Tfa0đ it Izubijano (drt, kol.; i;t\ r. trt W8 »Mita cjrwr*-u.J t Kimrk a rJ. a 1" M*MW . . Prihod v ILjablJp.no drž. kol.), \*a O. »iT-« r.n Mtt«a. a./«{r'«j H KabuiUm 0 m. . n , tnpaHtškti . ,, ♦f .. liO wr~<*-r (1705-42) Advokat dr. Fran Jurtela v Šmariji pri Jelšah (St. Marein bei Erlachstein) ImV i/ic/l»i'iii'i;;i (1958—9) solicitatorja. Znanje stenografije daje prednost. Dobra in izučena (1869—i) ;i0—M let stara, m** v/.prf|ii»«' tulioj zi špecerijska pr.>-dajalaico In prodajo tobaka pri .1. >Ioiti«*-ii v \»vt iiinl pri KnU«'U u. Pogoji se izvedu pri dotičnilcu. Učenec vsprejine tuhoj ]>ri Vatilavu s«'it»i 11, dimnikarju v Oberw61z-u na Gorenjem Štajerskem. I\'iu pogoj', kakor sc iln^ovc n*. 1963—1) Naznanilo. V Zagorji pri Št. P-tiu jo |»ui i, 0B1* roma «l«»vrMifi l <; iii«-tro\ i.riMii* \o«Iii|hI4. iHtega jf ie 81 i metra skopanega. — Kdor /.►•li delo previeti, naj se izvoli zglasiti pri podpisanem županstvu. Županstvo v Zagorju pri Št. Petru dne* 16 f« brnvarja 1BĐ6, (lH.'.T—•_•) Mat Fatur, župan. ytev. 8867. (1897—b) Ustanove za sirote. 1'ri podpisanem magistratu izpraznjeno je J4.»«lllO lll«.'Ml<» Tini ijc 1'aiNliOVf lINllIllOVC /u sirol«- v .' lusk ti *J»> ^ 1 jI . na bto in {«-«lno nitmtn Jo#.«'tv .laicmnc nat^nnove na •»!- Bt.lt' v zinskn 1*2 im leto. Pravico do Jalenove ustanovo imajo v Fian-(MAkanski, i>t. PefcSfski ali pa v Št. Jakobskl tari H'i»nH, do Pnvtkove ustanovu pa tploh v Ljubljani rojeno sirot«, ki An niso 10 let staro. Prošnje za jedno ali drugo teli ustanov vložiti je tukaj » imomcimi. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane, dne .'!. svečana lMiti. •j. li llHMM*-j«^V kemič ao čisti higijenični kranjski liker iz planinskih zelišč vpliva v viboki meri osveževali«) iu oftivajofi, ce ho kdo neugodnu, slabo in nevfiečno počuti, pospešuje prebuvlje-nje in se ptipOVOfia kot vsakdanja »lijctuič.na ]>ijač.a. /ajaiučeno čisti izvleček je in se ne sme primerjati s nobenim likerjem, ker dobrodejiin in zdravilno upliva ter vse druge picka&a. Ta jedini domači proizvod tu vrste bi se moral povbodi popolno ceniti iu bi ne smel manjkali v nobeni nisi, v nobeni restavraciji in v nohein kavarni. Pristnega prodaja (1870—84) T- IKlaiier -v X_.j\^Tolja.ii.I- AiakuuiI <» iHtHruotu. J 22 8107 8542 .r Učenec (1949-2) za trgovino z mnogovrstnim blagom se vzprejme pri ^erćU :&3:ie"tažj--u. tt ZKiretnjui- Na naj novejši in najboljši način * umoliio (l.r>04—27) £ in a »»»vja s * ustavlja brtl vsakih bolečin ter opravlja plombo- ♦ * ». a o i o in \se zolm«' «ip«TK«'l|«', — odstranjuje * /,ol>i:< bolečine I iismrtenjem živca ♦ i zobozdravnik A. Paichel j ♦ poleg čevljarskega mostu, v Kohbrjevi hisi, I. nadstr. ♦ 2lniuersaC~$odega Dunaj Univerzalna vinska klet Berlin w Direktni uvoz! Prva razposlljevalniea! « priporoča pod jamstvom za čistost iti pristnost svoja Jako fina, stara, uležana spanjska In portugalska bolniška in desertna vina mstlagrc madeiro, (1929-3) sherry, port, marsalo, lacrimae Christi. Prodaja je v 1 , in '/, st« klonirah po izvirnih cenah gospod F ril u lil** liter specerija v Ljubljani, Florijanske ulice št. 10. ooooooooooooooooo 29leten vdovce, trgovec, 8 premoženjem 15.000 gld.i želi po tem potu seznaniti se /, gospodično ali vdovo brez otrok, katera ima 2 do 3000 gld. dote. A Besne in ne bresimns ponnđbe po- Q-slati je s fotografijo vred npravniitvn „»Slo- ^a venskega Naroda1* pod ..Srečni zakon 17 \ Diskretnost je častna stvar. »1 \Mr» — 8) ^ oooooooooooooooooo Stenograf slovenskega in nemškega jezika, z večletno prakso v odvetniških pisarnah, l*će Je«lnnke *lii*li«*-Ponudbe pod naslovom: Stenograf poste restante Konjice'. (19GG—2) ^ Naznanjam slav. občinstvu, da sem bo proso« P 4 Ulit s f} J prodajalnico mleka | 8 na Kongresni trg št. 14, zraven gospoda Fišerja !J \ i ter priporočam dobro sveie mleko, Jako fino namizno surovo maslo, dobro kislo smetano, maslo, smetano za kavo in Jako dobro sto-palno smetano. Postrežba hitra pri zmernih cenah. q (1968 •1) Franja Škof. i r*sjn "^7"3a,3s: svoj tleHcetrl mm. Ameriška tiskarna s pismenkami od kavčuka h katero nnpraviS adresne karte, cirkularje, naznanila vsake vrste, numeriranje itd. Lahko uporabljanje in cena naprava omogoonjeta vsakemu, imeti svojo tiskarno, katera faktična vrednost se v vseh trgovskih in obrtniških krogih dobro ohlttfS. Cene za popolno tiskarno I elegantno ploščiniksto kaseto, večvrstnim vrstomerom in stavilno skobo vred: St. 1 s 191 črkami gld. 2 — Št. 3 s 220 črkami gld 3 — „ 2 ,1T»> . g 9*60 „ 4 . 310 . „ 8*76 Št. 5 s 887 črkami gld 4 50. Permanentne lurvne blazinice v vseh barvah: 10x6 0IH velike 40 kr., Ilx7c/n velike <>)kr., 10x8 em velike 1 gld. Razpošilja proti povzetju Jedina glavna zaloga za Avstro-Ogersko M. Rundbakin, Dunaj. II., (17.1—4) Olookengasse 2. »ja> »sf»»jf♦ •jf♦ •M.* OS.* OS.* *HC* OSI* *X* OSv* On* *&.* OSI* OST* *M* .m. jaCfek. VII. tečaj °-ar° " Jugoslavjanski stenograf VII. tedaj (1889-3) b prilogama „Književni glasnik"« „Stenografi nčaa pisma". Izhaja 10 krat na leto po 32 str. vel. 8", tiskom z latinico, cirilico in stenoprafskim pismom. Izdajatelj in urednik prof. Ant. Bozeniek v Plovdivu (na Bolgarsk6ttl)i Sodelavci: g. dvorni svetnik prof. doktor Zelbls; v Draždanlh: g. prof M. Vamberger v Kar-lovou : g. Laiar Popovlć, sodnik k.sacije v Belem gradn; g. Hr. Konstantinov, šef stenograf v Sofiji itd. Kdor so hoče stenografijo iz početka sam učiti rdi so kot. stenograf zan ma za napredek to umetnosti, priporoča mu se ta list, o katerem so se mnogi Htrokovni in drugi časopisi večkrat najpohvalncje izrazili. Isto tuko bo priloga Književni glasnik" dobro doftla vnem, ki se zanimajo za književno gibanje med našimi brati na jugu, v njam se nahajajo proizvodi prvih pesnikov in proznikov jugoslovanskih. Cena na celo leto zajedno o prilogo je a so kr. ,.Jugosl. stenograf"" za 1. 1895 velja '2 gld., a ,,Jngosl. glasnik" za lansko leto 1 gld. ;»u kr. Naročnino sprejema knjigarna Alojzija Bezenika v Plovdivu in knjigarna Drag. Hribarja v Celju. '«—71 "vi d . r—I Slikar in pleskar iz Celja. Prevzemljem po ceni slikarsko, pleskarsko in latasio delo ter jamčim za najboljši materijal. Pripo-očila so na razpolaganje. Vprala naj se pri Karolu Koiser-ju ▼ hotelu ,,Prl Mallču" v LJubljani ali naravnost pri (1824 8, Avgustu de Toma slikarju in pleskarju v CVBsii. p» *-* *-* • C/l li> *-% • i. i ii Stana, z lepo hiJfO, |»ro. Mestno županstvo v Ložu dne* 1«. t-ibrovaija 1896. X_iSL.ll.. župan. Stev. 44u7. Razpis natečaja. (1898—3) Karola Wolf-a restitucijski fluid. i Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišč). Mnogo preakaleno s>sv#ss>vaiiii» m ukr«»i»4'**%Hin«i hr»*«l*ivo po tv&uiii hm- »Orlbi C i ik i ii i 1» jt/.uli itd, Niijludje se ji' obnes- I pri vsi-h vnatijtli liolezinh, kakor I prolinu, r«>» miktioii« m «»ir|>iit'ii|n. /.»Upi m prS)fg>ett|n žil itd. 4'ftm stfhlt-niti t «//./. gj k t'. Karola Wolf-a redilni prašek za živino. Presknltn pri »seh domaAih in koristnlb livallh, kakor pri Umijtii, k«»v«>«iiii. ot«-Hli, k.it»i» Mt* v v MM lil lekurill. «.lnwni /.iilti^ii pri I. .1 1 •! J-m l/.l< lo\lil. I |U IZ. T^T'oll'-'UL, lekarju v Vipavi, Kranjsko. IV/. i naj m' na varstveno znmnko. -- Itn j posi l ju h«* »mu u «lnn po pošti. Zaradi dobave skic za zpr^dbo novepa poslopja na mp.stu biv^o vslfd potresa podrte hiis IIIC N«'11 n*k<' liollllcr V I.JnliIJtliii. razpisuje is javni natečaj m dolodnje jka iIiii iia)holj^a projekta darili v znesku 2000 in 1200 kron. Konkurenčni izdelki imajo izvedeni biti v škicab vseli nadstropij V merilu 1 :200. Tepa merila fle je tudi držati pri pierezab in fai(- idah. Odlikovani projekti pri lejo v popolno neomejeno last mentnega mnpi strata, kateii si poleg tepu pridržuje pravico do nakupa daljših konkurenčnih proj* ktov. Za presojo konkurenčnih izdelkov, katero je vložiti pri podpisanem magistratu do IS. aprila 1896« 1. opoludno, so veljavna določila avstrijskega društva inženerjev in arhitektov za podelitev nagrad, sprejeta v seji dn»* '21. aprila 1889. I. Imena presojevalcev doiUfa konkurenčnih izdelkov priobčda se bodo pred pretekom dobe natečaja. Stavbinski program in dragi potrebni pripomočki dobivajo so pri podpisanem magistratu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 5. svečana 1896. h/immm društvo za ■P v Londonu. Filijala sa Avstrijo: Filijala za Ogrersko: Dunaj, L, Giselastrasse i Pesta, Franz -Josefsplatz fit. 1, v kiti društva. fit. 6 in t>, v 111'. i dru&tvu Drufitvena aktiva dne 31. decembra l*9-l.......... kron 186,4l6.47fi< I.etni dohodki na premijidi in obrestih dur .'il decembra l>9l . . , >,:il9.(HiH — I/.plačitve zavarovalnin in rent in »akupnin itd. za obstanka dru- fctva (1848) ,.................. . :io4,:i42.f)9.;- Mej letom 189-1 je drnStvi> izpostavilo D388 polic z plavuico ... „ 78,73tilK)0'— Prospekte in tarif.i, na podlapi katerih izdaja druAha police, kakor tudi obrazce za predloge j daje brezplačno glavna agentura v Ljubljani, na Tržaški cesti št. 3, II. nadstropje pri <3-T7-id_oram Zesclxlro-t-UL. (1002-7' Izdajatelj 111 odgovorni undnik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne TiskarneB, 4409