Štev. 52. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 23. decembra 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi sa dom 25 D, na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črensovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v»Poslanom« 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5 do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Mir lüdem na zemli. Naši katoličanski svetki majo nekšo posebno milino i toploto v sebi. Vsakši ma svoj pomen, vsakšega se veselimo na svoj način, vsi nam pa vlevlejo v düšo nekšo dužnost dobrote, lübezni do Boga i do bližnjega. Tisti, literi svetek v istini sveti, nemre biti tisti den hüdoben. Tisti, šteri razmišla i si vtisne v düšo pomen svétešnjega dnéva, čüti v sebi posebno radost, düševni mir, nekše posebno nagnenje k dobromi. Svetešnji den ne delamo, ščemo meti počinek i mir i privoščimo to tüdi drügomi. Pravi mir i radost pa kralüje samo v srcaj tistih, šteri so napunjeni s cerkvenim dühom. Vse zvünešnje bogastvo i obilnost ne da človeki tiste čiste zadovolnosti, kak mirovščina Bogi vdane düše. —Dnes iščejo vsi ljudje i vsi narodi zadovolnost, srečo i mir. Iščejo pa navadno na nepravom mesti, Lüdstva iščejo zadovolnost i blaženstvo samo v svetnom bogastvi i vživanji. Ne njim je zadosta, da majo svoj vsakdenešnji krüh i obleč, iščejo ešče nekše posebno blaženstvo. Zato si zidajo bogastva i spravlajo imanja, ne da bi pri tom pazili, če je vse v istini na pravičnoj podlagi pridobleno. Človeče srce hrepeni po sreči i blaženstvi. Dostakrat se čüdivamo kak je mogoče, da ravno takši, šteri ma vsega zadovolé išče vsigdar več i več i dela krivico tüdi tistim, šteri živijo v nevoli i pomenkanji. Vzrok tomi je naše nagnenje k lepoti, sreči i blaženstvi. To je že prirojeno vsakšemi človeki. I tisti, šteri ne čüti zadovolnosti v svojoj düši, išče srečo v zvünešnjem sveti. Ta žela po sreči i zadovolnosti je med lüdstvom tak velka, da se Vnogi ne bojijo napraviti drügomi najvekše krivice, samo naj bi biti sami zadovolni i srečni. To se čüti posebno v časaj po bojni. Kak, da bi se šteli zdaj za vse tisto poplačati ka so med bojnov pretrpeli, se Vnogi ne zadovolijo z nikšim bogastvom več. Čiravno je siromaštvo po bojni na vse strani ešče vekše kak je bilo prvlé, pa se več zapravi za vživanje kak pred tem. To pa zato, ar se tak posamezni, kak celi narodi preveč oddaljavlejo od cerkve i ne vejo več, da je prava sreča i pravo blaženstvo v poštenoj mirnoj düši. Nazaj k Cerkvi! Pravi mir i prava zadovolnost na sveti bo samo te, če bodo tak posamezni lüdjé, kak celi narodi spoštovali eden drügoga, če si ne bodo postavlali za jedini i glavni cil spravlanje bogastva i vživanje tüdi na račun drügih. Spoznati moramo, da je prava sreča i zadovolnost ne v vživanji. Lüdjé mamo tüdi düšo i düševna zadovolnost nam več blaženstva da, kak vsa telovne vživanja. Spomnimo se samo na božične svetke. Nika posebnoga ne premorejo naše hiže v tom časi. Pa kak srečni i zadovolni smo v tej dnevaj. Te blažene zadovolščine nam nemrejo dati najvekše svetna veselice. Naj nam povejo tisti, šteri so proti verskomi živlenji, ka so nam mogoči dati za eden sam božični večer? Siromaško, v istini siromaško je veselje odzvüna' Cerkve. Vsa vživanja, vsa bogástva krivično spravlena i po veselicaj potrošena nemrejo nadomestiti niti edne vöre blaženstva Pravičnoga. V sveti kričijo i se veselijo, da bi prekričati nemirnost svoje düše, gde so pa na samom, se njim nemirovčina ešče povekša. Če pa Znamo za pravo blaženstvo, kak smo zadovolni tüdi v svojem siromaštvi. I če bi vsi lüdje i vsi narodi spoznali, gde je pravi mir i prava sreča, ne bi bilo več siromaštva na sveti, ar je svet zadosta bogat i velki za vse. Spoznajo pa vsi lüdjé pravo blaženstvo samo te, če se obrnejo vsi k Tistomi, ki je prišao na te svet samo zato, naj bi nas osrečo. I v nas je, če ščemo to srečo sprejeti ali nej. Naznanje od kalendarov. Kalendarje Srca Jezušovoga se Že en mesec razpošiljajo. Vsaki ga dobi brezplačno, ki je plačao M. List. Ki je pa plačao Novine, ga dobi za polovično ceno, če to odpošlje upravništvi v Črensovce. Kalendare naj vsaki išče pri svojih širitelaj. Širitelje iz D. Lendave, Kapce, Gaberja, Zamostja, Hotize i Kobilja dobijo svoje kalendare v tiskarni Balkányi Ernesta v D. Lendavi. Širitelje iz far: Črensovci, Beltinci, Bogojina, Turnišče i ekspoziture V. Polana dobijo kalendare v upravništvi M. Lista o Črensovcih. Širitelje iz vseh drügih far pa dobijo kalendare v Soboti v prekmurskoj tiskarni pri g. Hahn Izidori. Amerikanci i vsi drügi ki majo na lastni naslov naročen M. List, pa dobijo po pošti kalendare. Ki ga ne bi dobo do Božiča, naj javi to na upravo v Črensovce. Uprava NOVlN i M. LISTA. Gospodarski razgovor v Soboti. Preminoči petek se je vršo v Soboti, kak smo že naprej naznanili razgovor od gospodarski prilik v našoj krajini. K tomi razgovori so prišli skoro vsi zastopniki naši zádrug. Od zadružna zveze v Ljubljani je prišao sam ravnatelj g. Gabrovšek, iz Maribora pa dekan g. Sagaj i zadružni revizor g. Tirš. Izmed domačimi je bio navzoči med drügimi tüdi g. poslanec Jerič. Te sestanek je pokazao kak so takši govori jako potrebni za našo krajino. Tü se je najlepše pokazalo gde vse nas kaj žüli. Govorili so zastopniki vsej zádrug da se je tak razjasno ves naš gospodarski položaj. Ka nam je najbole potrebno? Vsi domači govorniki so povdarjali, da majo naše posojilnice premalo gotovi penez. Zato so lüdje dostakrat prisiljeni iti v banko po peneze, gde morajo strašne intereše plačüvati v višini 18 procentov i ešče više. Vnogi prosijo peneze v naši posojilnicaj samo za toga volo, da bi se rešili dugov v banki ar takši interesov nikak ne zmorejo. Vsi govorniki so povdarjali, naj bi zveza našim posojilnicam kem več penez zavüpate, ar so potrebščine pri nas jako velke. Razlika med našimi posojilnicami i bankami. Med drügim se je tüdi povdarjalo to, da lüdjé ešče ne poznajo prave razlike med bankami i našimi posojilnicami. Vnogi hodijo v potrebščini po peneze v naše posojilnice, ar tű dobi vsakši naš človek za fal intereš peneze, gda pa ma što višešnje peneze, pa dostakrat odnese mesto v našo posojilnico v banko. Zakaj ? Ar njemi banka da 1 procent več intereša kak naše posojilnice. Ne pomisli pa, gde so penezi bole varno naloženi. Bank je že dosta na nikoj prišlo, naša posojilnica pa ešče niti edna nej. To pa zato, ar pri posojilnicaj vsí njeni člani garanterajo z vsem svojim imanjom za vse tiste peneze, šteri so vloženi v posojilnico. Pri banki pa garantera vsakši samo s tistov akcijov, štero je plačao v njo. Tak naši lüdjé dostakrat mislijo, da tisti bogataš, šteri ma bako, s svojim bogastvom tüdi garantera za peneze poležene v banko, ka je pa nej istina. Naš gospodarski položaj. Naši govorniki kak gg. Celec iz Sobote, Casar iz Bogojine, Kühar iz Püconec so v glavnom povdarjali, da je naše posojilnice rodila potreba, ar je lüdstvo v nevoli za peneze. Potrebno je pa lüdem ešče bole na tenko razložiti, kakšega pomena so za naše gospodárstvo naše posojilnice. Prosijo gospodarsko zvezo v Ljubljani naj nikelko več penez da našim posojilnicam i naj zniža procente na 8 da bodo tak naše posojilnice tüdi lehko falej davale peneze lüdstvi. G. poslanec Jerič je omeno, da moramo meti pred očmi če ščemo spoznati prilike našega gospodarstva, metelice i točo, ka je pri nas ogromno škodo napravilo i küpüvanje agrarne zemle. Zdaj je prišao čas, da si lüdje naküpijo potrebno zemlo, peneze naj bi njim pa za fal intereš preskrbele naše posojilnice. G. Bačič iz Gornje Lendave je povedao, naj bi se kem prvle v red spravili tisti penezi, štere ma njüva stara posojilnica na Vogrskom. G. poslanec Jerič je dao odgovor, da je zakon že sprejeti, da vogrska vlada nam splača vse naše peneze tak, da dobimo za 4 stare korone eden dinar, V najkračišem časi se to izplačevanje začne. Kak so drügi pravili od naši gospodarski prilik? G. ravnatel Gabrovšek je povedao, da je meo prvi vtis a toga Zborovanja, da zveza lehko več penez zavüpa našim posojilnicam kak do zdaj. Od novoga leta naprej dobijo posojilnice peneze za 1 procent falej. Povdaro je da našemi lüdstvi lehko zavüpajo, ar so to pošteni i šparavni lüdje, potrebno je pa, da kmečke lüdstvo ešče dosta bole vküp drži kak do zdaj. Če poglednemo na fabričke delavce, kak oni močno vküp držijo i kelko ravno s tem dosegnejo, bi se od toga samo lehko včili, da je potrebno, da tüdi mi bole vküp držimo. Zadruge i posojilnice so pa ravno tisto vezalje, štero zbere kmečko lüstvo okoli sebe. Vse tiste občine, Štere so se zglasile v našem tajništvi, da ščejo napraviti prošnje, za prikapčenje k sobočkomi sodnijskomi i političnomi okraji uaj pošlejo na naše tajništvo sledeče: Kelko kilometrov majo do So- bote i kelko do Lendave, kakše drüge dobrote bi ešče mele od toga, če se prikapčijo Soboti (pravimo menje potrošov, menje poti, menje zgübe časa), poleg toga pa sklep občinske seje, gde je občinski odbor skleno, da zaprosi naj se njüva občina politično i sodno Prikapči M. Soboti. Zdaj je prilika, ar se dela novo okrajno sodišče v Gornjoj Lendavi i novo okrožno sodišče v Soboti i je mogočnost, da se vsem tem Občinam njüva davna žela spuni. Prošnja se napravi v našem tajništvi, ka te občine samo podpišejo. 2 NOVINE 23 decembra 1928. Urednik. Ne je mala skrb i mala odgovornost pisati tak, naj bo lüdstvi v hasek. Takše pisati, ka je lüdem po voli, je ne teško. Samo nikelko mora človek lüdi spoznati i znati, ka majo radi pa njim naj to napiše pa bodo vsi zadovolni. Grajati nesmi, hvaliti pa vsigdar i urednika bodo vsigdar vsi redi meli i se z nikim nigdar ne skrega. Nego uradnik vidi dostakrat sam, dostakrat njemi pa drügi pokažejo, da med lüdmi tü ali tam kaj nej v redi. Včasi si delajo sami med sebom krivice, včasi je pa što drügi no v hasek našemi lüdstvi. Včasi se razširjavajo kakše navade, štere so same na sebi ne slabe, rodijo pa božen sad, Vnogokrat pa vidi urednik tüdi dosta lepoga med domačimi ali drügimi i vse to bi na nikši način rad povedao. Dužnost urednikova je, da vrejüje svoje novine tak, da odgovarjajo svojemi nameni. Kakši namen pa majo naše ,,Novine“ ? Novine majo namen naše lüdstvo vzgajati, včiti i braniti pred krivicami. Vzgajajo tak, kak vsi dobri vzgojiteli: naj se med lüdstvom dobre lastnosti kem bole vkorenijo, vse slabo pa naj se odstrani. Pri tom pa majo vsigdar pred očmi edino pravo i najbole popuno vzgojo, to jo vzgojo v krščanskom dühi. „Novine“ včijo na te način, da vsigdar istino povejo, tüdi če je ta istina včasi bridka. Fundament znanosti je istina i toga se »Novine« držijo, laž pa brez smilenja pobijajo. »Novine« branijo naše lüdstvo. Pokažejo na vsakšo nevarnost, od štere bi naše lüdstvo škodo melo. „Novine“ so edini list, šteri se vsigdar i pri vsakšoj priliki odločno potegne za naše lüdstvo tüdi te, gda ga zapüstijo najbližanji prijateli — Dužnost urednikova je pa, da „Novine“ te namen dosegnejo. Ne lehko delo. Večkrat što misli, da urednik včasi toplo napiše vse ka gde Zvedi. Zato pa če vidi kaj takšega v »Novinaj«, ka njemi je ne po voli, te misli, da je zdaj pa Urednika nikak dobro napelao. V istini pa urednik dosta Zvedi pa jako malo pove pa ešče tisto, ka pove, dobro premisli. Vzemimo samo par zadnji prilik. Od pobiranja naši ponesrečencov po loči je dobo urednik nikelko pisem, ešče več je pa z rečjov zvedo. Če bi vse to v »Novine« dao, bi nikak mislo, da mi jako malo pošteni lüdi mamo. Nego iz vsega toga je spoznao, da so naši lüdje ešče jako pošteni i pravični i na par mali opombov v »Novinaj« se je vse tak obrnolo, da več nikši pritožb nega. Proti županom zavolo odobrenja količnika, je urednik dobo ravno 19 pisem pa tri karte, da tistoga, ka so njemi z rečjov povedali niti ne omeni. Od toga je bilo dvakrat malo v »Novinaj.« Odgovorila sta na to dva tajnika i eden župan, ka je tüdi bilo v »Novinaj«. Zdaj, gda že vse henjalo je poslao ešče eden župan obrambo za župane svoje okrogline. Ka napravi urednik pri takšem ? Ništerni strašno obdela svojega nasprotnika i pošle uredniki naj to v »Novinaj« objavi ščista od reči do reči tak, kak je on napisao, či nej te si bo on že gde indri pravico iskao. Drügi, dobri, poznani lüdje, šteri stalno pošilajo uredniki poročila iz svoji krajov, napišejo po pravici vse tak kak so istinske prilike pri nji. I urednik je pri ednom ravnotak miren, kak pri drügom. Či je kaj lepoga, dene v »Novine« naj bi drügi tüdi šli za njimi, či je kaj božnoga, dene notri naj se kaj takšega več ne bi zgodilo i naj tudi drügi ne bi kaj takšega delali. Včasi pa ništerne rači vrže v koš drü- go pa zapre v svojo kišto i čaka na begše čase. Gda pa v »Novinaj« kaj dobroga ali božnoga vö pride se oglasijo novi lüdje. Edni protestirajo proti tomi, zakaj je od njij božno napisano, drügi pa proti tomi, zakaj smo od sosida tak lepo napisali od njega pa šika ne. Naš urednik vam je pa strašno miren človek. Na vse to se pri svojem stali malo nasmeje pregledne tüdi takše proteste, pa je tüdi dene v »Novine.« Misli si: vsakši samo te lehko Zvedi pravo istino, če čüje oba tistiva, šteriva se skübéta. Žela urednikova za novo leto. Najbole zadovolen je urednik te, gda dobi v roke kakše dugo pismo, gde uredniki što vse vö sklesti ka ma na srci i se odspodi pošteno podpiše. Tek urednik najbole Zvedi istino za tistoga pa, šteri njemi je to pismo napisao zna samo urednik. Urednik niti ednoga iména vö ne pove razen či što sam želej naj njegovo ime v novina prideš zgodi se včasi, da urednik dobi iz ednoga kraja dve pismi, gde je v ednom ščista ravno nasprotno kak v drügom, če se njemi vidi potrebno, te obej pismi objavi. Tak največkrat te oboji dobijo, ka njim ide. Zato na konci leta prosi urednik vse tiste odpüščenje, šteri mislijo, da so bili od njega razžaljeno za novo leto pa Želej da dobi od vsakšega kem več dugi pa kratki pisem, če bomo znali po novinaj eden drügomi istino v obraz povedati te se bomo samo veselili nad novinami, nigdar pa čemerili. Betlehem. In zgodilo se je tiste dni, da je izšla zapoved od casara Avgusta, naj se popiše ves svet. (Luk. 2, 1—2) Sveta popotnika sta že štrti den na poti. Težka i duga je njeva pot. Pa itak z božov vdanostjov i Svetim strahom se bližata Betlehemi. Velke skrivnosti premišlavlete v svojih srci, štere namerava Bog potom njeva izpuniti. Sveto veselje sija z obraza mlade popotnice, četüdi je težko breme duge poti i jo skrbi, kak se bo to vse zgodilo v tüjini. Ona zavüpa v Boga, v Njega, šteri je že od začetka vse tak zravnao. Kem bliže sta Betlehemi, telko vekše je njeva veselje i telko bliže sta k velkomi dogodki, šteri se zgodi ravno v Betlehemi. Velko Vrvenje lüdstva je v malom varaši Betlehemi, Neznani obrazi se srečüjejo i nepoznani, tüji jeziki se čüjejo. Vse leti vküp. Edni se paščijo k svojemi rodi, drügi v oštarije, da si preskrbijo prenočišče. Bogatejši se pelajo v gostilne. Vsem se vidi le edna skrb na obrazi, da si kem prle preskrbijo stan, kajti lüdstva pride dosta, mesta pa bo premalo. Sunce se je že nagibalo i postajalo je hladnejše. V varaši pa ešče itak vse živo, a zadovolno i brez skrbi. Prle kak se je zmračilo, sta prišla v nemirno mestece tüdi svetiva popotnika. Tüdi njeva si ščeta poiskati prenočišče, četüdi trdo — samo da bi bila pod strehov. Ponižno stopata po betlemski vu. licaj i skrbno iščeta, kje bi bilo kaj primernoga za njeva — za Njega. Poklonkata na dveri prve oštarije, v šteroj pa več že nega mesta. Vse je puno. Ideta dale i se oglasita pri drügoj hiši. Tej majo že svoj rod i tak tüdi nega več mesta. Prosita ešče v drügom, v tretjem mesti ... po cejlom Betlehemi. Zabadav klonkata siromaškiva popotnika na telko dver. Vsešerom odgovorijo: Vse je puno, nemamo več mesta ! Za drüge je mesto, samo ravno za njeva nej ? Za vse drüge je — samo za Njega nej, šteri šče priti med svoje i jim prinesti svoj mir. I njegovi ga ne sprimejo. Tisti pa, šteri je vse to tak odredo i dopüsto, je tüdi skrbo za siromaškiva popotnika. Kak bi tüdi naj dopüsto, da bi se velki dogodek zgodo v oštariji eli v kakšoj drügoj hiši, kje je bilo itak dosta lüdi, kriča i rabuke? Svetiva popotnika ideta vsa žalostniva iz varaša, da si poiščeta kje odzvünaj kakša zavetje. Četüdi je cejli Betlehem nej meo smilenja do njeva, svetiva popotnika itak zavüpata v božo vsemogočnost. Že je skoro ščista kaléče postalo kda jiva dojde siromaško oblečen pastirček, ki je šeo k drügim pastirom i svojim ovcam. I on se jima pridrüži. Med pogovorom zvedi od njiva žalost i od trdosrčnosti Betlehemčanov. „Tam je edna streha, pokaže z rokov pastirček, kama mi zapiramo ob slabom vremeni svoje ovce.“ Svetiva popotnika sta veseliva, da sta najšla konči edno smileno srce. Mladi pastir je zadovolen bežao k drügim pastirom i jim je pripovidavao od koj je gučao s potnikoma. Nostala je noč. Sveta tišira je gratala okoli štalice... Glej čüdo ! Velka svetloba je obdala štalico. Nebesa so se odprla i angelci so zaspevali: »Dika Bogi na višavaj i na zemli mir lüdem, šteri so dobre vole«. Sveto veselje je bilo v siromaškoj štalici, štera pa je zaistino — naj bila več štalica — liki najlepša cerkev na sveti. Tüdi pastére je obsijala nebeska svetlošča i iz nje jim je gučao angeo; Oznanjam vam velko veselje, dnes se je naroda Zveličar sveta, tam v štalici. Pastiri so šli i najšli so Marijo in Jožefa in detece ležeče v jaslicaj. Oni so pokleknoli i ga molili. On pa jih je blagoslavlao i rokice stegüvao za njimi. NEDELA. (V adventi štrta, Evang. sv. Lukača, 3, 1—6.) V petnajsetom leti vladanja Tiberius casara, gda je bio Poncius Pilat poglavnik v Judeji, Herodes pa ladavec v Galileji njegov brat Filip pa ladavec v Itureji i Trahomitskoj krajini, i Lizanijos ladavec v Abileni, je govorio Gospod Ivani, Zahariasovomi sini r püstini. I prepotüvao je vso Jordansko krajino i oznanjüvao krst pokore v odpüščenje grehov, kak je pisano v knigi govorov Izaijaš proroka : Glas kričečega v püstini, pripravite pot Gospodni, izrav- najte steže njegove. Vsaki dol se naj napuni i vsaki breg i gomila naj se ponizi; zasüknjena naj bodo vednake i ostre naj bodo gladke poti. I vidlo bode vsako telo božega Zveličitela. Navuk: Vsakše pobogšanje pride od pokore. Dve našivi teškivi rani. Dve sta rani, ki našo krajino bridko bojita. Prva naša odprta rana so naši bratje i sestre onkraj Srebrnoga brega, štere je mirovna konferenca prisodila Vogrskoj i šteri so dnes kak Čreda brez pastera. Približno 10.000 je tej naši lüdi, ki so z nami istoga jezika i düha. Naš narod se svojoj pravici do teh bratov, podobno kak toga nemre včiniti do svoji lüdi na Primorskom i Koroškom nigdar ne odpove. Ž njimi nas trdno veže krvno i jezikovno sorodstvo. Nišče nemre trditi, da smo ne ž njimi eden narod. Či so se nam tüdi znabiti po mišlenji odtüjili, itak so ešče vsikdar deo našega narodnoga tela. I zato mámo mi pravico do nji. Što nam more odvzeti naturno pravico do vsej svoji delov. Popunoma prav je, ka je napisao Korotanec, da je narod bole naturna celota nego država. Države je zvünešnja enota, narod pa je živo edinstvo krvi i jezika. I či dnes ob 10. obletnici naše država pomislimo, ka smo včinoli za te svoje lüdi, moramo priznati, da jako malo. Zavedajmo se, da je položaj tej lüdi v naši rokaj. Drüga naša nikaj menje boleča rana pa so naši Amerikanci. Štrti deo i mogoče ešče več sinov Slovenske Krajine si išče krűha v Ameriki. Naša domača zemlica je preskopa, da bi mogla prehraniti vse svoje lüdi. Kda se spominamo z nji, napravmo trden sklep, da tüdi oni ne smejo biti za naš narod zgübleni. Vej so to naši najbogši sinovje i hčeri. Domovina je dužna, da zveže svoje najtesnejše vezi s tov svojov decov. Naj postanejo naši Ámerikanci naše dobro, ne pa naša rana! Z nikelko lübezni se tüdi to dá dosegnoti. Ta do Rabe i ta prek morja v Ameriko naj segne naš božični i novoletni Pozdrav. Naj bogato blagoslovi svetonočno bože Dete te naše najdragše brate. 23. decembra 1928. NOVINE 3 Narod, šteri ne poštüje svoji velki mož, je njij ne vreden. Spoznajmo svoje velke sini, na štere smo mi mali slovenski narod ravnotak lehko ponosni i je ravnotak lehko stavlamo za vzgled našoj mladini kak velki narodi svoje može svojoj mladini, Slovenci smo mali narod, ne nam je pa potrebno, da se skrivarno pred svetom. Zrásli so med nami že možje, štere poštüje široki svet, Dr. Anton Korošec. Eden izmed najvekših jugoslovanskih politikov je dr. Anton Korošec, mož, šteroga dnes v Sloveniji gotovo nišče ne dosega. Slovenci smo ponosni na njega, ne samo dnes, gda je ministrski predsednik naše države, nego vsigdar. Njegovo ime je ne znano samo med Slovenskim narodom, znano je tüdi daleč prek mej našega naroda. Mirno lejko trdimo: gde poznajo naš narod, tam znajo tüdi za našega dr. Korošca. Dr. Korošec ne dovoli, da bi ga slavili po časopisaj, preveč je ponizen, da bi to dopüsto. Či zato mi dnes tü nikelko pišemo od njega, včinimo zato, da bodo tüdi naši lüdje malo več znali od toga našega velkoga človeka. Vse denešnje slovensko javno živlenje je tesno zvezano z osebov dr. Korošca. Med vsemi vekšimi slovenskimi dogodkami v zadnji dvajseti letaj se imenüje na prvom mesti dr. Korošec. Dokeč je bio živ Evangelist dr. Janez Krek, sta Vseširom delala sküpno za povzdigo našega naroda. Uspeh političnoga dela dr. Korošca je Brezdvomno tüdi to, da je naša krajina dnes zdrüžena z ostalov Slovenijov. Delo g. poslanca Klekla pred prevratom je nikaj drügoga ne kak odtenek iste politike, šteroj je v ostaloj Sloveniji načelüvao dr. Korošec. Dr. Korošec je dnes star 56 let. Rojeni je bio namreč 1872. v Biserjanih pri Sv. Juriji ob Ščavnici, na bivšem Štajerskom. V lüdsko šolo je hodo najprvle doma, te pa v Ptüji, gde je nekaj časa hodo tüdi v gimnazijo. Dokončao je pa gimnazijo v Maribori i stopo v mariborsko bogoslovje. Novo mešo je meo 1896., na šteroj sta bila med drügimi tüdi naš g. postanec Klekl i bogojanski g. plebanoš Baša. Potom je bio par let kaplan na Sladkoj gori i v Marenbergi, 1. 1899. pa je postao prefekt v dijaškom semenišči v Maribori. Med tem časom pá je nadaljüvao svoje včenje na vsevučelišči v Gradci, dokeč je ne l. 1905. postao doktor. Korošcovo politično delovanje še začne l. 1898., gda je prevzeo uredništvo „Slovenskoga gospodara.“ Zavolo odanoga slovenskoga stališča, štero je vsigdar zastopao v tom listi, so ga Nemci večkrat preganjali, L. 1901. je proti listi „Štajerec“, ki so ga v Ptuji izdajali slovenski odpadniki, takzvani „nemčurji, ustanovo „Naš dom“, Šteroga je nekaj časa tüdi sam vrejüvao. Bio je tüdi urednik nemškoga lista „Südsteierische Post“, ki jo je urejao v slovenskom dühi. Glavno njegovo politično delo pa se začenja l. 1907., gda je organizirao Kmečko zvezo na Štajerskom, ki je bila deo Slov. ljüdske stranke. Že prejšnje leto (1906 ) pa je bio obprvim izvoljeni v avstrijski državni zbor, v šterom je ostao vse do konca habsburške države, najprle kak predsednik Slovanskoga kluba, od I. 1917. pa kak predsednik Jugosl. kluba. I kak takši je podao 30. maja 1917. v avstr. drž. zbori znamenito majsko deklaracijo. Njegovo delo za zedinenje vseh Jugoslovanov v lastivno državo sega daleč v predvojno dobo. Či ga ne bi pripravljao on i stranka, štero je vodo, ne bi tak naskari prišlo do zedinjenja. I gda je razpad Austrovogrske, za šteroga ma preci zaslüg tüdi naš politični voditeo, prineseo slobodo Jugoslovanom, je postano dr. Korošec prvi podpredsednik v prvoj vladi države SHS. Naj smo bili od te dale Slovenci v vladi zastopani po svojem voditeli dr. Korošci ali ne, v njem je naša držáva vsigdar mela svojega najvekšega prijatela. Kak prava je bila politika, štero je vodo dr. Korošec, svedoči vsa zgodovina Slovenske ljüdske stranke, posebno ešče v zadnji deseti letaj. Krona vsega njegovoga plodovitoga dela je ta, da njemi je vrhovni poglavar naše države v najžmetnejšem časi zavüpao državno krmilo. Vsemogočnoga prosimo, naj nam našega voditela v dobro našega naroda i naše z ogromnimi, žrtvami ustvarjena države ešče dugo ohrani! Klekl Jožef. Vsa doba po bojni v našoj krajini nosi eden sam pečat z imenom Klekl Jožef. Vpokojeni plebanoš, človek slaboga zdravja, pa süne delavnosti i železne vole. Rojeni je bio 13. oktobra 1874. na Krajni. Šole je spuno v Lendavi i Kősegi, semenišče pa v Sombatheli, gde je bio 11. julija 1897. posvečeni v dühovnika. Kaplanüvao je potom na Tišini do leta 1902, med našimi belimi Hrvati v Incédi edno leto, od 1903. pa do 1905. pa v Črensovcih. Leta, 1905 je postao plebanoš pri Sv. Sebeštjani, dukeč je nej pet let kesnej leta 1910. stopo v pokoj. Rasao je v drüžbi tistih naši domači mož, šteri so vsigdar i vsešerom nastopiti za pravice našega lüdstva i našega jezika. Ta drüžba je bila tüdi v stiki s voditeli slovenskoga lüdstva preti Müre i nej je bio samo slučáji če smo vidli pri primiciji dr. Korošca med drügimi tüdi naše: Bašo, Klekla, Slepca, pokojniva Kühara i Divjaki pa Mariča. Že predbojna kultura našega lüdstva i njegova narodna zavest je tesno zdrüžena z imenom Klekl. Prva številka „Marijinoga lista“, šteroga ustanoviteo i oča je bio on, piše pred petdvajsetimi leti med drügim tüdi, da ma list namen poleg gojitve krščanskoga življenja med lüdstvom povzdignoti tüdi slovensko zavest. Tomi nameni so v popunejšoj meri začnole slüžiti pred šestnajstimi leti pa vse do dnes njegove „Novine“. Razne molitvene knjige i drüge nabožne i podučne knigice so poleg vsakoletnoga kalendara lepo spopunjevale našo ne ravno bogato, pa tüdi ne presiromaško kniževno polje. Za vse to si je imanja ne spravo, Spravo si je pa nezmerno zavüpanje našega lüdstva. I gda se je spunila davna žela vsej pošteni naši rodolübov, da se je naša krajina prikapčila velkoj domačoj narodnoj državi, je lüdstvo zavüpalo njemi prvomi, da je zastopa pred belgrajskim parlamentom. Zdaj se je pa tüdi začnola njegova prava trnjeva pot. Zamislimo si novo državo, v šteroj Nikodem: Pismo vsem dobrim za sveti večer. (Dijaško pismo.) Težko je človeku v današnjih dneh. Kot da jo razlomljeno celo to božje stvarstvo, je razklan njegov dnhovni obraz, in s veliko bridkostjo v srcu se peha in trudi, da bi našel svoj tihi domek, kjer bi v tišini večera morda našel ravnovesje svojim razviharjenim mislim in mir svoji duži. Pa so ozke steze in je tesno popotnika na njih, in komaj v dalji nekje Blati Luč, ki ga naj vodi. Pokojna božično noč je zopet razpela nad nami svojo žametno perot, in da bi v tej noči vi vsi, moji neznani bratje, začutili odmev svojih src, vam pišem te vrstice sa svoti večer. Zublji svetovnoga požara niso spalili samo nekaterih zunanjih form evropsko dražbe, niso propadla samo stoletno državne tvorbe: Tudi v düšah vseh onih, ki so rastli in doraščali „v letih strahote,“ se je zrušil svet in oči so pričelo iskati novih obzorov in novih zvezd. V času, ko je bilo človekova dostojanstvo poteptano v črna tla, ko je bila vsaka misel v kali zamorjena, je skrita nekje vstajala vera v novega človeka, dokler se ni zlila v mogočen krik, ki Je odmeval preko vseh dežel. In iz kaosa vseh mogočih stremljenj so se počasi oblikovale skupine iskrenih iskalcev novih poti. Prepričanje, da mora na razvalinah stare dražbe vzrasti nova, boljša in pravičnejše, je vrgla med mladi svet vse polno novih gosel. Zdelo se je da se je zaganjal človek sa najbolj utopističnimi prividi. Pa ko so minuli prvi mrzlični drgeti, jo vedno globlje zajemal v svojo dušo in odpiral tiho kamrice svojega srca in pričel tipati do zadnjih vprašanj in ugank. Na novo je začel tehtati svoja razmerja do sočloveka, iznova iskal prazakone sveta, iznova iskat svojega Boga. Vse, človek, narod in Bog, vso je izgubilo svoje osnove, o vsem se je začelo razpravljati. In mladina, ki ji je v vseh časih bila prihranjena pravica in dolžnost, da na novo domisli in pretehta vse forme življenja in jim, okorelim, kakor že a časom postajajo vse najgloblje zamisli, od svoje žive in zdrave mladosti vcepi novo prožnost, in da staro obliko napolni a svojim duhom in mladim zanosom, ni mogla več verjeti ▼v ozke meje, v katere je bil vklenjen stari svet. Človek ji ni več mrtva številka ampak bogopodobno, svobodno bitje, narod ji ne pomeni več samo jezikovno in teritorijalno strujene skupina ljudi. Ne pozna več ozkosrčnega narodnostnega šovinizma, čeprav je iskreno prepričana, da bo le oni dober občan velike družbe prihodnjosti, ki ve ceniti vse vrednote, poganjajoče iz zemlje, na kateri je vzrastel, in brsteče iz družbe iz katere je izšel. Zavest velikega bratstva vseh ljudi in spoštovanja osebne svobode vsakega posameznika ji ne dovoli, da bi priznala kakršnakoli utesnjevanja človeka, stano ali naroda. Brazpogojen boj vsem, ki bi hoteli na račun stoterih in tisočerih sebi ustvariti na zemlji raj, je njeno geslo, popolno oproščenja duha in prost pristop vsakogar do najvišjih pridobitev človeškoga uma in intuitivnih slutenj človeške duše, je njen cilj. To hoče današnja mladina, pa naj bo na Vzhodu ali Zapadu ali pri nas. In ker vsem tem zahtevam današnji svet zadovoljiti ne more, ker kljub vsem papirnatim gostom današnji človek še vedno ne čuti one velike božje svobode, za katero je Krist prišel in umrl, človek današnjega časa veruje in dela z vsem ognjem svoje duše za oni veliki čas, ki so ga vsi veliki duhovi sveta v svojih proroških prividih slutiti, videli in prerokovali. In mi, bratje moji dragi, ki sam v duši tli vera v lepšo prihodnjost, na ta praznik Božje ljubezni prisluhnimo himni svetonočnih svonov, ki se nosi preko vseh polj in vseh dobrav naše slovenske zemlje, prisluhnimo sveti misli, ki nam v srca živi, in bodimo si dobri, božje dobil! Zakaj dobrota jo bila, ki je pred dva tisoč leti odrešila svet, dobrota je, ki nas bo osvobodila. Ej, fantje, in potem s pesmijo na ustih in vero v srca v prelepi svet, novim dnevom naproti! Težko je človeku v današnjih dneh. Kot da je razlomljeno celo to božje stvarstvo, je razklan njegov duhovni obraz. Ali od Vzhoda do Zahoda in iz Severa na Jug je preko vseh zemelj sveta noč dahnila poljub vero, upanja in ljubezni. Nič več niso ozke steže in popotnika ni več tesno na njih. Mogočna, luč nam sije na pot in himne svetonočnih zvonov prisvajajo našim svetlim sanjam. Bratje, blagoslovljeno sveto noč nega niti ednoga enotnoga zakona, šteri bi valao za celo dr- žavo, nego ma skoro vsakša krajina svoje posebne zakone, i v novoj državi včasi po bojni sto i sto. potrebščin lüdstva. Poglejmo pa samo na našo krajino : lüdstvo nema ne zemle pa ne delali to v časi gda se vse spreminja i na novo predelavle. Zato so romale den na den ta v Črensovce cele trume našega naroda pitat svojega voditela, ka njim je včinti. Poslüšali so ga i šlo je vse na bogše. Dobili so zemlo, dobili slüž. Kelko bridkosti je pa pri tom, gda je delao samo za svoje lüdstvo i nigdar za sebe, morao požreti, zna samo on i dober Bog. V ogrumnom deli njemi je telo večkrat omagalo, nego boža Modrost nam ga je znova očuvala, ar nam je ešče preveč potreben. Zato ne samo spoštovanje i lübezen, nego tüdi zahvalnost je dužen narod svojim velikim možom. Dober Bog naj nam pa čuva i da ešče vnogo velki mož i če smo vsi ne takši konči nikelko kušajmo dobiti od njüvi svetlo lastnosti. 4 NOVINE 23 decembra 1928 vojakaj strašno božno godilo, nego ne je istina. Tak smo veseli v slüžbi. da je to ne zapovedati. Tü nas je vküp več Slovencov i prepevlemo lepe naše domače Slovenske pesmi, da je veselje poslüšati. Jez sam s svojim novim stanom ščista zadovolen i lehko z mirnov düšov vsakšemi Priporočam vojaško slüžbo, što ma veselje do toga. Dnevi nam jako hitro minevajo. Tü v Dalmaciji je ešče toplo, kak tam doma v leti. Na drago Cankovsko faro se dostakrat z veseljom Spominjam i želem vsem blagoslovleni Božič i srečno novoleto. — Franjo Smodiš, artil, podnarednik Španjola Dalmacija. — Našim delavcom. Vnogi bi se že zdaj radi vpisali za delo v Nemčijo, ar je nemška delavska centrala zaprosila iz naše krajine 5000 delavcov, ravnotak pa želejo tüdi Francuzi meti 5000 delavcov iz naše krajine. Okrajno glavarstvo v Soboti je zdaj zaprosilo naše župane, naj bi zapisali vse lüdi Šteri bi bili pripravleni iti na delo da se bo tak vidlo, kelko delavcov lehko pošlemo. Zato se naj vsakši javi doma pri župani že zdaj ar če iz naše krajine nede zadosta delavcov te ji telko vzemejo iz drügi krajin, kelko ji bo pri nas premalo. S tem pa, či se što javi pri župani se je ešče ne zavezao, da bo šo v Francijo ali Nemčijo. Pogodbe se bodo delale že v januari i februari, zato do toga časa moramo znati kelko delavcov mamo, šteri bi bili pripravni iti v te države na slüž. Kam bo pa šteri šteo iti se Pogodi te, gda pridejo delegati tej držav v Soboto i napravijo pogodbo, kak se je to lansko leto godilo. — Nuskova. Pri nas se je zgodila pred tjednom nesreča s karbidom. Mekiš Štefan, gostiln čar je napuno posodo za karbidni posvet s karbidom i prvle kak je posodo pokrio, je vlejao nikelko vode gori. Gda je pa šteo posvet vužgati, je posoda eksplodirala i ga na obrazi teško ranila. Prepelali je bio v bolnišnico v Radgonji. — Dari na Martinišče. G. kaplan Berden od sv. Jurija 200, Lepoša Treza Črnci 150, Klepec Iv. Beltinci 100, Žökš M. Satahovci 100, g. župnik Vadovič Beltinci 100, g. prof. Pavlič Sobota 100, N. N. nabral v Strehovcih 100, na gostüvanji Cvetko-Vlaj Tišina 70, N. N. Gradišče 35, Titan Matija Bakovci 50, Jug J. Bakovci 50, N. N. Bakovci 10, Tratnjek M. Lipovci lepi oltarni prt, Gabor Terezija Satahovci 6 hl. platna za oltarni prt, Jerič M. in sosida pečenje za Miklošinje. Naj vsem mali Jezuš bogato poplača ! — Bogojina. 23. dec. zvečer ob pol sedmoj vöri se vrši pri nas v prostoraj drüštvenoga doma redni letni občni zbor rkajevne organizacije S. L. S. (naše kmečke zveze) za občine Bogojina, Bükovnica, Filovci, Ivanci i Strehovci. Dnevni red: Pozdrav načelnika, poročilo odbornikov, volitev novoga odbora, slučajnosti, Dužnost vsej naši pristašov jer da se občnoga zbora udeležijo. — Štalica. Najvekše veselje majo naša deca, gda na sveto noč gledajo v cerkvi štalico z malim Jezušekom, pasterci i ovcami. Pri nas po cerkvaj jako lepo napravijo štalice. Za pašo ovcam nadevlejo mahor, štalico samo i njeno okroglino pa okrasijo z ze- lenjom i malimi jeliči. Štalica, kak šteč siromaška je, več prijetnoga veselja napravi deci pa tüdi starejšim, kak pa ešče tek bogato okrašena božična dreva, štera niti od daleč nemajo toga pomena kak štalica. Malo je cerkvi v našoj krajini, štera ne bi postavila štalice za božične svetke. Pa nekam čüdno se nnm vidi, gda stopimo med svetki v takšo cerkev. Kak da da v tistoj fari ne bi obslüžavali božični svetkov. Štalice pa ne delamo samo po cerkvaj, nego tüdi doma v hižaj. Vnogi radi postavlajo božično drevo, nego vse drügo veselje majo deca s postavlanjom male štálice. Naj je ta štalica že ščista iz papira ali pa iz nikelko bogše Snovi zgotovlena, v düši dece pa tüdi starejših, se poraja nekša posebna toplota, gda postavlajo štalico. Okoli štalice se lehko postavi vsefele zelenje, tüdi bogato okrašeno božino drevo, nego štalica, s kakšim malim posvetekom je središče vsega. Zato naj bi tüdi naši lüdje mesto božičnoga dreva, štero nema nikšega posebnoga pomena, postavlali raj štalico, ali pa. konči poleg božičnoga dreva vsigdar štalico. — Trdkova. Čüdne razmere so na našoj šoli. Naš dični vučiteo, dober Širiteo malopoštüvane demokratske „Domovine“ právi, da ma dopüst i njemi ne potrebno dece včiti. Tak zdaj vči samo vsakši drügi den samo telko prej, da ženi pomaga. Čüdno je to, da ma eden vučiteo dopüst, poleg toga pa te zato vči te, gda njemi je vola. Prvle se ga naprosili lüdje iz Boreča, če lehko hodijo njüva deca v Trdkovo v šolo mesto v Ženavle, kama je Predaleč, zdaj pa deca brez šole i brez dela po cesti drčejo, drva pa borečanje morajo davati za trdkovsko šolo. Ešče bole čüdno je pa, da je te človek sploj mogoči pred oblastjov včiti našo deco. Čüli smo, da je bilo v Soboti par vučitelov odpüščenih iz slüžbe ar so se pri nekšoj priliki lekaj nekaj cukali z mladimi vučitelmi. Naš vučiteo pa živi vküp z nekšov vučitelcov, štera je ločena od svojega moža on je pa tüdi ločeni od svoje žene i mata s tov ženskov vküp tüdi deco. Nišče ne ve, da bi teva našiva človeka bila gda gde zdaniva. Kam pa gleda oblast v našoj, vesi ? Ali mogoče sme našo goričko deco kakši nam neprilübleni vučiteo bole na slabo pot spravlati s svojim zgledom, kak sobočko ? Prosimo oblast, da že ednok napravi; konec temi pohüjšanji na našem goričkom. — Pozdrave pošilamo vsem domačinom našim i vsem čtevcom »Novin« delavci iz »Uruguaja« Ništerni se počütimo dobro i bómo vesele svetke obhajali, drügi smo pa tüdi žalostni i nemo meli ravno najveselejši svetkov. Najbogše je tistim, šterim ne trbe iti z domi v tak dalešnji kraj slüžit krüj kak smo ga mi odišli. Tü so vnogi vnogi brez dela i brez krüha i mi Šteri smo v deli, kak šteč slabo je itak smo zadovolni ka si bar nikelko zaslüžimo. Ne priporočamo pa, da bi se ji vnogo od nas v te dalešnji kraj selijo. Vsigdar je bogše najti si delo, či li mogoče kak najbliže doma. Želemo pa vsem domačinom milosti pune božične svetke i blaženo srečno novo leto. Rudolf Kühar, Štefan Nemec, Mekicar Ludvik vsi iz Sebeborec, Horvat Janoš Andrejci, Sečko Štefan Predanovci. — Sv. Jurij. Pri nas smo na jako slovesen način proslavili 41 rojstni den našega krala Aleksandra. Slavnost se je vršila 16. decembra po poldnevi v našoj osnovnoj šoli ob velkoj vdeležbi občinstva. Slavnostni govornik se je med drügim spomno tüdi bratov, šteri so ešče dnes. pod Italijov, Austrijov i Vogrskov i šteri nemrejo vživati dobrote lastivne države. — Poštni avto ešče izdak ne vozi. Ne vemo, kakša nesreča je mogla dosegnoti te auto, da ga tek dugo ne popravijo. Najbole smo prizadeti pri tom mi trgovci, obrtniki i državni uradniki. Nemamo posebno v gorički krajaj nikši zvez, novine dobivamo po tri dni kesnej i tak naprej. Pa tüdi naše kmečko lüdstvo trpi škodo, če se gdašteč autovožnja tak nenadoma pretrga i to tak dugo traja. Želemo, da se to kem prvle popravi. * — Vse bolečine zob, i glave odstrani za gotovo i hitro »INKA«. Pri reumatizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi, bolečinaj kosti, pomaga »INKA«. Eden glažek z natenčnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. — Čuvajte svoje male prašičke! Da te meli vsigdar zdrave, debele i črstve prašičke, küpite, redilni prašek „MASTELIN“. Za male peneze dobite i si prišparate vnogo. Pakeci koštajo v vsej trgovinaj 3 i 6 Din. — Glavna zaloga A. Kosec, Maribor. — Radost za vsakoga jo cenik, v šterom najde človek skoro vse ka potrebüje za sebe za svojo drüžbo i za svojo hižo, vse tak lepo pregledao razdeljeno, da si človek brez vsakšega prenaglenja more zbrati ka njemi Je ravno potrebno. Takši cenik predmetov za dnevno rabo lehko dobi vsakši brezplačno če pošlje edno dopisnico na svetovno tvrdko H. Suttner Ljubljana, št. 945. — Da bi se znalo kakšo škodo lehko napravi edna slaba žajfa finoj koži, bi vsigdar küpüvali samo zdravstveno preskušene žajfe. Zavolotoga ar ma v sebi potrebne sestavine za zdravje i lepoto kože, vsešerom majo najraj Fellerove „Elsa“ žajfe kakti „Elsa“ biljasta žajfa, »Elsa žučakova žajfa, „Elsa“ gliceriaova, „Elsa“ boraksova, „Elsa“ katranova i „Elsa“ žajfa za briti. Če se pošle naprej 52 Din, v lekarno Eugen V. Feller, Stubica Donja centrala 146. Hrvatska, se dobi za probo 5 falatov ,,Elsa“ žajfe franko, po povzetji je 10 Din več. Tjesenske novine. — Nj. Veličanstvo krao Aleksander star 40 let. Pisali smo že, da obslüžavlemo letos skoro same obletnice i 17. decembra je slavio tüdi naš narodni krao štirideset prvi rojstni den. Rojeni jé naš krao v Cetinji v Črnoj gori, stariši so njemi bili pokojni srbski krao Peter i kneginja Zorka. Po smrti svojega očo je postano po zakoni 17 augusta leta 1921 krao Srbov, Hrvatov i Slovencov. Naš krao je izredno dober vojskovodja, ka je pokazao med bojnov. Vso bojno je bio na fronti i si je Spravo jako lepe zmage proti dosta močnejša; austrovogrskoj i nemškoj vojski. Ovači je pa tüdi nad vse mirolüben vladar. Nišče si ne želi bole, da bi vladao v našoj — Boj šundi. pisali smo že, da je nikaj vredno čtenje, štere širijo drage pene- ze zagrebečki trgovci, nikaj drügo ne kak šund. Vsa Slovenija, vsa kultur- na drüšlva so nastopila proti tomi slabomi čtenjej, Tüdi, naša krajina odločno, odklanja takše smetje i ne dela nam nikše časti nikša trgovina v Soboti, štera si ne ve na poštenejši način slüžiti penez, kak z odavanjom toga šunda. Ali bi rada ta trgovina mogoče to dosegnolo, da se je bodo pošteni lüdje ogibali? — Božičnica. Kolo jugoslovanskih sester je priredilo božicnico za šolsko deco. pri šteroj priliki je bilo obdarüvanih več lüdskošolske pa tüdi gimnazijske mladine. Slovenska Krajina. Blagoslovlene, milosti pune bo- žične svetke i blaženo, radosti puno novo leto naj naklonijo, dobra nebesa vsem našim naročnikom i čtevcom. Uradništvo i upravništvo »NOVIN« — Beltinci. Čebelarska podružninica bo mela svoj redni letni občni zbor v nedelo, 6. jam po ranoj božoj slüžbi v beltinskoj šoli. — Predsednik Fujs. - Krog. Domači Orlovski odsek i orliški krožek priredita v pondelek, 24. dec. ob pol 6. vöri zvečer lepo božičnico. Pridite vsi tüdi iz sosedni vesnic. Nede vam žao Po prireditvi lahko idete naravnoč k polnočnici. - Pozdrav dečkom i domačim. Dobili smo iz Dalmacije: Prosim Vas. g. urednik, da mi dovolite, da napišem nikelko vrstic, v meni tak prilüblene »Novine« štere tü v tühinskom kraji vsigdar z najvekšim veseljom čakam, da kaj z vedim iz domačega kraja. Jez sani tü v vojaškoj slüžbi že dve leti. Šo sam, kak večina naši lüdi z domi, .slüžit si krűh i povem Vam, da sam jako zadovolen. Vnogi so mi gučati, da se mi bo pri državi mér i red kak ravno on. Pri našem krali ne vlada Bog zna kakše preobilno bogastvo i potrata. V Beči i Budapešti so se vrstile prvle bogate i potratne prireditve, dvorni plesi, koncerti i tak naprej. Na našem kraleskom dvori se to redko gda zgodi. Redno pa hodijo na naš kraleski dvor politiki i drügi voditeli našega državnoga živlenja i se skrbno razgovarjajo od potrebščin države. Z ednov rečjov: naš kraleski dvor je kraj zborovanj i dela, zato se pa k krali obračajo vsigdar vsi, tüdi tisti, šteri so na Splošno z ravnanjom v našoj državi nikak ne zadovolni. To se je lepo vidlo zdaj 17 decembra tüdi v Zagrebi. Zagreb strašno rad kriči proti Belgradi kraleski rojstni den je pa jako slovesno obslüžavao kak tüdi vsi drügi kraji v našoj državi. K štiridesetletnici našega krala njemi tüdi naša krajina kriči, naj nam ga Bog živé ešče vnogo, vnogo let. — Angleški krao Jurij leži teško betežen. Nikelko časa so sploj mislili, da se zgodi nesreča i so čakali smrt kralovo. Njegov sin Prestolonaslednik bio med tem časom v sredini Afrike na lovini. Pozvali so ga, naj pride včasi na mesti domo, če šče živoga očo videti. Dobo je od vsej držav, prek šteri je potüvao vsa moderna prometna sredstva na razpolago, tak, da je v deseti dnevaj prišao iz sredine Afrike v London. Betežen krao, gda je zagledno svojega sina, se je tak razburo, da je omedlo. Zdravnikom se je posrečilo, da se je zdravje, krala nikelko na bogše obrnolo i se vüpajo, da krao odzdravi. — Novi predsednik soside Austrije. Kak smo že pisali, so se vršile v sosidnoj Austriji volitve novoga predsednika republike ar je zakoniti čas Staromi predsedniki doli pritekao. Za novoga predsednika je zvoleni dr. Miklas, šteri je bio odličen pristaš austrijske krščanske stranke, štera tam ravno takši program ma, kak naša SLS. Dr. Miklas je bio pred tem profesor, njegova žena je hči ednoga krčmara. Deca, šteri ma 11 je povečini že izšolana ali pa ešče hodi v šolo. Novi predsednik je že prisegno v bečkom parlamenti. Prvle pa kak je prevzeo predsedniško mesto, njemi je priredila stranka i prijateli slobod od političnoga živlenja. Novi predsednik je pri toj priliki povedao, da zdaj kak predsednik mora biti proti vsem strankam ednako pravičen, nego v srci ohrani ešče naprej vse tisto, za kaj se je v stranki vojüvao. Dr. Miklas je jako veren i Pobožen katoližanski mož. — Novi prezident Mehike. V Mehiki je že tüdi prisegno novi prezident mesto Callesa ali pravzaprav mesto vmorjenoga Obregona. Novi prezident se zove Partes Gil. Pravijo, da je jako odločen i da bo hodo po ravno tistoj poti kak Calles, to je, da bo ravnotak preganjao krščenike, kak njegov prednik. Naše demokratske novine so pri toj priliki nej mogle zakriti svojega veselja, da bo tüdi novi prezident preganjao krščanike. No, i zdaj ešče naj što pravi, da takša novine slišijo pod edno našo pošteno streho! — Posle velkoga župana v Zagrebi vrši, začasno kak smo že pisali pukovnik Miksimovič i je postao zdaj general. Hrvatskim voditelom je to ne povoli, da vrši posle velkoga župana začasno vojaška oseba, oni so pa prvle sami predlagali, naj vlado v Belgradi dobi v svoje roke edna vojaška oseba. Samo pamet i poštenost njim fali. — Bojna v Jüžnoj Ameriki. Med državama Bolivija i Paraguai v Južnoj Ameriki je že duže časa vladala Svaja. Zdaj je prišlo že tak daleč, da tej drža- vi napadata edna drügo z vojskov, čiravno sta edna drügoj ešče ne napovedali bojne. Ves svet se trüdi, da bi tevi državi pomiro, ar je ešče nišče ne pozabo velki nevol, v šteri je trpelo lüdstvo med svetovnov bojnov. Da ne bi prišlo do bojne, je med drügimi zmes segno tüdi sam rimski papa. 23. decembra 1928. NOVINE 5 Pošta. I. Hajdinjak, Sation de Loiserolles. Sprejeli 50 frankov. S tom je na letos vse plačano i Še na kleti spisali ostanek. Kalendar smo poslali — Antalič Alojza domači. V Montevideo naročene Novine bomo pošiljali, če dobimo naročnino. Iz Južne Amerike najmre nam ne pošiljajo naročnine, zato se mora doma plačati. — Ciglar Matjaš, Borejci. Vaše se odračunajo i tak bi bilo duga za letos še 45 Din. Zato samo telko, ar ste lani 45 Din več plačali i to je prišlo letos v račun. — M. Žalig i Št. Markolija, Cleveland. Peneze dobili. A pošljite naročnino vsele na upravništvo v Črensovce, ovak je teško obračunati, če se na več krajov pošilja naročnina. — Žilavec Jožef, Tropovci. Bejek Štefan je plačao tü vse do novoga leta. Njemi, Kovačič Fanci i Bagari Franci vse davajte. Bejek je plačao prle 15 Din. i zdaj 7 Din. 50 p. Ovo plača pri Vas, če je ne. Pri nas je vse plačao. Urednikova pošta. Pisec članka o šolskih uspehih na gimnaziji — rad bi se osebno pogovoril z Vami. Opozoril sem pristojno mesto na to. Župan Žižki. V vnogom Vam dam prav. Članki v »Novinaj« so ne meli namena županom jemati potrebno spoštovanje. Istina je pa, da je več županov podpisalo ne samo listine, gde je bio izračunani količnik, nego ešče tisti formular, šteri je bio poslani od županske zveze kak naj se napravi pritožba. Ravnotak so ništerni podpisali pristanek, da bodo kandidirali na demokratskoj listi v okrajni cestni odbor, ne da bi znali za to, ka so podpisali. Ništerni so pa prišli na glavarstvo pitat, ali morajo to musaj podpisati, ali ne. Ravnotak je istina, da je par županov gučalo med lüdmi: Vidite, Korošcova vlada vam je povekšala dačo, toga so pa ne povedali, da so v svojoj občini zvišali občinske doklade od lani na letos za 150 do 300 procentov. To je tüdi istina, da mora biti občinski proračun nabiti na občinskoj deski, nego večina lüdi tistoga ne čte. Hüdobno delo je pa, če eden župan to zna, da lüdjé ne vejo za občinske doklade i potom šče sebe na te način lepoga napraviti, da povekšanje dače zvali na vlado. Kakpa, da so to samo ništerni županje i vekši tao od tej je niti naše stranke nej. Nikelko takši županov pa dela nam vsem sramoto. Zato če smo dali kaj takšega v „Novine“, smo s tem samo šteli opomniti naše župane, naj pazijo na kaj takšega. Na tiste članke v „Novinaj“ je pa odgovoro samo eden župan, Vi ste drügi) i dva občinskiva tajnika. Kelko pa Vi mate istine porabimo pri drügoj priliki. Želeli bi samo, da županje večkrat nastopijo v svojo obrambo, ar dopisov preti županom vnogo dobimo, obramb pa malo. Občina Polana. Dobili smo iz Polane eden dopis, gde pisec kritizira občinski odbor zavolo oddaje gostilne. Eden drügi pisec nam jé sporočo, da ta reč v istini ne izgleda tak, kak je obprvim bilo v »Novinaj“ i da so ništerni Polančari zavolo prvoga člahka bili jáko čemerni. Odgovarjam: „Novine so zato, da se lehko razjasnijo edni ali drügi božni guči, šteli se Širijo med lüdmi. Med lüdmi se je širilo, da je občinski odbor ne ravnao pravilno, gda je oddao gostilno. To je omeno tüdi prvi pisec, šteri je takša oseba, da sam njemi morao vervati. Drűgi pisec je napisao, da je to ne istina. ka se med lüdmi guči i to sam z veseljom dao v »Novine“ ar se samo tak Zvedi čista istina, če se pove tisto, ka lüdje nepravoga gučijo i tisto ka je prava istina. Zakaj bi se za toga volo ništerni občinski lüdje razburjali okoli, ne razmim. Za božo volo vej so pa „Novine“ za to, da se laži, štere se širijo med lüdmi, očivesno pobijejo. Nego dužnost odbornikov bi bila, da oni sami pošlejo v „Novine“ obrambo, ne da se okoli čemerijo i urednik komaj od drügi zvedi istino. Vsem šteri mislijo, da se njim je v „Novinaj“ gda kakša krivica zgodila, naj napišejo samo edno odkrito pismo uredniki. Urednik dobiva či duže več pisem i to ga samo veseli. Iz večine so vsi zadovolni či pa što ma kaj proti povedati, napiše naj samo kak šteč strašno pismo. Urednik sprime dobro i hüdo, samo laž nesmi biti i podpisano naj bo vsakše pismo. Dnevni zapiski. G. Bajlec je nepotreben, piše demokratska „Domovina“. Tüdi mi tak pravimo. Pa ešče kak nepotreben nego to v istini samo demokratom. Či je pa našemi lüdstvi potreben ali ne, to pa zna naše lüdstvo bole kak kakša siromaška demokratska „Domovina.“ Vganke. Rešitev vgank v zadnjoj številki: 1. Vsakša mačka lovi mili z repom, ar ga nemre vkraj djati. 2. V vsakšoj vesi jejo Žive mačke, ar mrtve mačke nemrejo več jesti. 3. Iz Bogojine v Beltince se tak lehko pelam sam po senci te, gda sunce sija, če po sunci peški idem. Prav so rešili: Meolic Katarina, učenka VI. razr. M. Sobota, Alojz Šoštarec Krajna, Alojz Tivadar, Mica Ulen, i Liza Forjan vsi iz Lipovec, Horvat Štefan, Gutman Micika Bogojina, Šoštarec Jožef (mlajši) Sodišinci, E. Kanižaj i A. Györek M. Sobota, Škafar Anica, uč. II. razreda, Alojz Draškovič, uč. V. razr. Renkovci. Grlica Klerika iz Bogojine, A. Stepanonovič i Peter Horvat, Kneževo, Andrej Vučko, kroj. Vajenec G. Bistrica ; Štefan Radoha Nedelica je poslao ešče edno rešitev, da kosec najmenje spoštüjo krtovinjek, ar ga nazaj v zemlo poklači. Zadnjo vganko je večina rešila: pod marelov, ali v zapretoj kočiji ali v pokritom automobili; Eden jo zapisao tüdi, da se v oblačnom vremeni lehko pelam po senci iz Bogojine v Beltince te, gda sonce sija, ar nad oblaki tüdi sunca sija. Vidi se njemi, da se je nikelko že včüo zemlepisa. Nove vganke. 1. Ka pomeni te stari napis: R DEČIC VET JENA ŠAK RAJ INA. 2. Lüknjica pri lüknjici pa kaple vode skoz ne püsti. 3. Ali teče Drava pri Belgradi ali kre Belgrada v Duno ? Imena tistih, šteri vganke prav rešijo i pošlejo rešitev po karti ali v pismi uredniki, objavimo v Novinaj. K odaji je eden mlatilni mašin Schutleworth 4 HP. v jako dobrom stani, priprava za mlatitev, detelčnoga semena. Več se zvedi v Uredništvi Novin. GOSPODARSTVO. J. casar: Zadružništvo. Vl. Dostakrat što čüje od Sehulzejeve (izg. Šulcejeve) posojilnice. Drügi pa vidi gde napis, posojilnica po Rajfajzenovom načini ljudje nevejo ka to po meni. Zato ščem nakraci popisati, živlenje delo teva dva moža po šteriva načini so ustanovljeno vse naše posojilnice. Schulze Delitsch. Herman Schulze je bil rojen l. 1808 v saksonskom varaši Delitsch (izg. Delič). Po dokončani pravnih študijah je stopa v sodnijsko službo najprvle v svojem rojstnom kraji, gde je bio 1. 1848 zvoljeni za poslanca v Najlepša božična darila se dobijo v slaščičarni STANKO JARC v M. Soboti. Velika zaloga raznovrstnih nakitov za božično drevo. LASTNI IZDELKI ! NIZKE CENE ! 6. NOVINE 23. decembra 1928. Prekosnice. Vsi se bojijo. Nekši skopač je ležao na smrtnoj posteli. Pride k njemi nekši njegov poznanec, pa ga pita kak je kaj. „E, pri nas se vsi bojimo“ pravi skopač. „Jez se bojim mreti, moji domači se pa bojijo, da bi odzdravo, ar te izdak ne bi nika herbali po meni. Pameten sinček. Mali Joškec se je pelao z očom po železnici. Strašno je zadovolen bio, da se je lehko pelao, i je ves čas vö nad okno gledao. Oča ga je ne mogao pripraviti do toga, naj ne bi več vö gledao, zato njemi ednok hitro cukne kraščak z glave i ga skrije za hrbtom. Potom njemi pa pravi: »Vidiš Joškec, zdaj ti je ve- ter odnesao kraščak. Nego če boš vrli, te samo ednok sfüčkam i kraščak nazaj prileti.« »Vrli bom.« odgovori Joškec. Na to pa oča resan sinčka i pokaže od hrbta kraščak dečkeci. Malomi se je to strašno fest vidlo, da je kraščak na tak lepi način nazaj prileto. Malo je gledo okoli sebe, i gda je železnica najbole šla, vrže kraščak skoz okno i pravi oči: »Oča ešče ednok sfüčkajte, da dobim kraščak nazaj.“ Otečeno oko. „Prijateo moj, kak je pa to, da maš tak otečeno oko ?“ „Znaš moja žena me je z rožicami potrosila, pa je po nesreči poleg rožic bio tüdi teglin“. Dobro je povedo. Gospodar da hlapci vrček, naj ide po vino. »Prosim če bi mi dali tüdi peneze« odgovori hlapec. »Osel, za peneze zna vsakši bedak prinesti vino.« Hlapec je vzeo vrč i brez reči odišao. Za en časek ze je vrno i ravnotak brez reči položo vrč na ste. Vert pride k stoli, pogledne v vrč i se zadere nad hlapcom. »Somar, vaj je pa vrč prazen.“ »Ja iz punoga vrča zna tüdi vsakši bedak piti« odgovori mirno hlapec. Penezi. 1 amerikanski dolar 56.95 Din. 1 nemška marka 13.57 Din, 1 austrijski šiling 8 Din, 1 vogrski pengö 9 92 Din, 1 češka krona 1.69 Din, 1 taljanska lira 2.98 Din, 1 francuski frank 2.22 Din, 1 angleški fant 276 23 Din. prusko narodno zbornico. Kak poslanec je prišao pri vladi v nemilost in je zato l. 1849 zgübo slüžbo. Nestavlen je bil pa l. 1860. pa že l. 1861 je zavolo prepira s pravosodnim ministrom prostovoljno odpovedao slüžbo. Gda se je povrno v svoj varaš v Deutsch se je popunoma posveto zadružništvi. Sledkar je bio pa zvoljeni za poslanca. Mro je l. 1883. Njegova zasluga je, da je zedružništvi pokazao pravično rabljivo pot in da ja zadružništvo po njegovom prizadevanji dobilo pripravno sodno podlago. Kak mestni sodnik je v slabi letaj 1846 skušao pomagati siromaštvi prebivalstva in je v te namen Osnovao podporno drüštvo, štero je küpovao žito, vzelo z arende mlin in pokarao i med siromake delilo krüh, deloma k šenki deloma po nisiki cenaj. To drüštvo je bilo dobrodelno in je nej melo ešče nikši znakov šteri so zadrugi lastni. Gda je bio l. 1848 zvoljeni v prusko narodno zbornico, je meo tam priliko natenko spoznati teškoče delavcov in rokodelcov med šterimi je bilo to že živahno gibanje za zbogšanje gmotnoga položaja. Obrtniki so zahtevali, da se ustanovijo posojilnice za rokodelce, štere bi dobivale potrebni penez od države i gda bi obrtniki nücali peneze, da bi dobili od tej posojilnic posojilo za fal intereš. Poleg toga so Vnogi zahtevali naj se iz državni ali občinski pejnez napravijo sküpne prodajalnice, štere naj bi obrtnikom pomagale, ležejše odavanje blaga. To Zelo je šteo Schulze vresničiti, nego ne spomočjov javni sredstev, nego tak da naj bi se obrtniki zdrüžili i si sami pomagali. Pred vsem je šteo rokodelskim majstrom občuvati Obrtno samostojnost in v te namen se njemi je vidio najvažnejše, da se sküpno nabavlja sirovo blago za posamezne obrte. L. 1849 je zato ustanovo v Delitschu sirovinsko zadrügo za mizarje in čevljare, l. 1853 za krojače. Tej drüštev so se udeleževali člani z denarnimi vlogami (akcijami), iz čistoga dobička se je nabirao rezervni zakladi kda je obratne glavnice ešče ne bilo zadosta, si jo je zadruge izposodila proti solidarnoj (skupnoj) garanciji vsej članov. L. 1850 je ustanovo prvo posojilnico, štera je od začetka nej bila vrejena po načeli samopomoči, kak njegove prve zadruge, nego je neomejeno garancijo vsej članov za njene obveznosti vpelao komi prišestno leto 1851 spoznavši njega veliko vrednost za kredit zadruge. (Dale sledi). Hiža k odaji v Dobrovniki, kak je zdaj Ž i t k o v a gostilna. Zglasiti se je v Tešanovci št. 133. pri NEMEŠ FERENCI. Ka je „Mastelin“? „Mastilin“ je prašek za svinje po živinozdravniško preizkušenom recepti, sestavleni iz aromantični zelišč, kakti Halmus, Eencian i dr. ka povzroča prebavo i tek. „Mastelin“ vsebüje bridko sol, povzroča čiščenje notranjih organov. „Mastelin“ utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od Praška debelile; bi bila neutemeljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, ž njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. „Mastelin“ stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine nega dobička nego zgübiček. „Mastelin“ dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din. Kak se rabi, je napisano na pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC, Maribor. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov VACLAV PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. Hiža k odaji s petimi sobami v Gornji Radgoni poleg ceste s hrambov i tremi kletmi posebno pripravna za trgovino z vinom. Dr. KURAS Gornja Radgona. Kraljevi notar FERDO KRIŽAN v M. Soboti oda grünt v Kovačevci, Vidonci i Prosečkoj vesi. Je okoli 6 plügov zemle i sadovnjaka s hižov, gospodarskimi poslopji i s kletjov. Zvedi se v njegovoj kancelariji v Soboti (Peterkova nova hiža). Najmenje 2500 Din. v ednom leti, pri ednoj kravi Vi zgübite, zato ar ešče nemate Separatora „DIABOLO“ za odjemenje vrhnja od sladkoga mleka i stroj za maslo (zmočaj). Pouk brezplačen ! Ugodna mesečna odplačila! Če mate od 5 litrov mleka več na den, javite z dopisnicov Veš naslov na : Zastopstvo »Diabolo-Separator« JOSIP LEONHARD Dobrovnik. Oda se Tovorni avto 35 Konj. s. dober motor, skoro novi zadnji obodi (Perl) Din 28 000. — Posestvo z gostilnov, 1 nadstropje, ledenica, 5 plügov travnikov, gošča i edno malo posestvo 4 plüge zemle 1 hiža. Vse jako fal. — KARL SCHEIDBACH Maribor, Gosposka ul. 28. Močne mišice, zdravi živci, redna dnevna skrb za telo je najbogša obramba proti betegom. Zato so že naši dedeki meli stalno v hiži iz haskom dnevno rabili izprobano domače vrastvo i kosmetiko Fellerov prijetnodišeči „Elsafluid.“ Rabi se odznotra i odzvün Fellerov „Elsafluid“ i čuva od pre- hlajenja i zastruplenja, ar je ravnotak desiafekcijsko sredstvo i kozmetika za reke, lice zobe vüsta i zavolo toga dober tüdi proti gripi. Pomešani z vodov se lehko rabi za grgranje i odstrani kašeo i zamuknjenost. Dobi se po apotekaj edna pokusna kantica 6 din, dvojna 9 Din, velka specialna 26 Din. Po pošti, konči eden pak, šteri ma 9 pokusni, 6 dvojni ali 2 velke, specialne kantice samo 62 Din. Trije takši paki samo 189 Din. poštov i pakivanjom. Naročila trbej nasloviti natančno na EUGEN V. FELLER, lekarnik, Stubica Donja, Centrala 146. Hrvatska. Kak dobro vrastvo za želodec naročite tüdi obednim Fellerove Elsa pilule. 6 škatulic 12 Din. Amerikanci pozor ! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, Zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LE VAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli! Točno na sekundo Štev. 100. Dobra Švicarska Anker-Remont Roskopf vüra samo 49 Din. 60 p. PRAVA SVICARSKA ! Štev. 105. Prava Anker-bü-dilka 16 cm. visoka samo 64 Din. 20 p. Štev. Ul z radijovim številnikom i radijovimi kazalci samo 69 Din 20 p. TRILETNA GARANCIJA ! Nevarnosti nega t Ka ne odgovarja se vö mini, ali se pa penezi nazaj dajo. Prave švicarske žepne vöre, vöre za na roko, büdilke, vöre z nihalom, lanceki, prstani, ringli i Srebrni predmeti skoro po tvorniški cenaj v ogromnoj izbiri v velkom ilustrovanom ceniki, šteroga dobite brezplačno, če pošlete Vaš natenčen naslov na tvrdko H. SUTTNER, Ljubljana, 945. Suttnerova »Iko« vöra je vöra za celo živlenje. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN, Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC,