Vinogradno porocilo g. Anfona Kosi. V šterilki 16 ,,Slov. Gospodarja" z dne 22. t. m. razpravlja g. Kosi o različnih yinogradniških zaderah, med katerimi poroča, da s« se viničarji ormožkavljutomerskih gcric lotili zopet starinskega grobanja, ne oziraje ss na ameriško podlago, v zavesti, da bo vinograd i brez ameriške podlage ystrajal 16—20 let. K tej trditvi mi naj bodi dovoljeno par besed dotičnikoaa v prevdurek, ki so mogoče res namenjeni se rarnati po preilogu g. Antona Koai. trte z novo američanko. — sosede ji ne privoščijo potrebne krane ia svetlobe, katero raje same posrebajo — se je priporočalo in se še priporoča y taldb alačajih, da proator ne ostane prazen in neizrabljen, pogrobati od sosednega trsa eno rozgo, ozir. narediti vlačenko od njega na mesto izostale trte. Ker ta vlačenka dobiva hrano od starega trsa in se redi tudi deloma potom svojih lastnih korenin, ki jih požene, navadno zelo bujno raste in donese ob enem tudi bogato trgatev. Da pa ne uničimo starega trsa, od katerega smo speljali vlačenko, je neobhodno potrebno, da vlačenko v jeseni letapo grobanju odrežemo od starega trsa ter rozgo položimo celo v zemljo. Drugo leto bo vlačenka, aaveza Ko smo obnavljali pred 20 leti po trtni uši npostošene vimograde, smo vinogradni strokovnjaki res zatrjevali, da bo trta na moderni na5in zasnoTana in odgojena, trpežna in v vsakem oziru odporna. To še trdimo tudi danes in zaDikujemo, kar trdi g. Kcsi, wda se je namreš Odpornost na ameriško podlago cepljene domače trte, z majhnimi izjemami slabo obnesla, ker je (baje) začela tudi pii najvzornejšem obdelovanjn prenovljenih yinogradov hirati." G. Kosi zamenja tukaj očevidno vzrok 2 ačinkom in ne uvidi ali noče uvideti, da vzrok hiranja ne leži t elabi trpežnosti in odpornosti  enem tozadevnem poskusu v lastnem vinogradu na na lastne korenine sicer maaj bujao rastla in manj rodila, pač se pa ohrani in da (pa ne brezizjemno) pozneje, ko se je dobro vkoreni- a v največ slučajih dober, primerno močen i, ki klubuje trtni uši pod ugodnimi razmera- mi veS let, nikakor pa ne, kakor trdi g. Koai, 15—20 let. Toda ne sme se misliti, da te šte- vilke veljajo za vse pogrobane vlačenke. Pri nila trs amerikanske podlage, temveč v zanemarjanja (slabem obdeloranju, gnojenju in ravnanju) rinogrador, ki so mm pred očmi. O tem se lahko vsak sam prepriča, ki hodi z odprtimi očmi po naših krasnih vinsklh brdeh. Kajti fie bi imel g. Kosi prav, nebi bilo mofoče, da bi se poleg popolnoma izmozganih in navidezno hirajočih vinogradov, nahajali enako stari nasadi r najlepšeat splošoem staaja. Da pa posamezne trte v vsakem rinograda pridejo pred časem na nič in se morajo nadomestiti, tndi ni dokaz manjše trpežnosti in odpornosti, temveč vzrok leži v poedini rastlini, ki se je že slabejša in življenja manj zmožna vsadila (ˇ slabem trtnem materijalu), ozir. ki se po sajenjn na en ali dragi način poškodovala ali oškodovala. To se je opazovalo syoj čaa tudi pri necepljenih vinogradih. Ker je pa v starejših nasadih zelo težko in večkrat skoraj nemogoče nadomestiti posan ezne je odpadlo od 100 vlačenk do vštevši 5. leta 54 trsov, do vštevši 7. nadaljnih 22, kot hirajočih, ki so se morali znova nadomestiti. Torej tudi potom grobaoja vlačenk ne pridemo do stanovitnega trsja. Pri tem se vedno gre le za začasni nadomestek posamezuih trt, ozir. izkoriščanje prostora, ki bi siaer ostal neizrabljen in za to je naveden način grobanja tembolj priporočljiv, ker se iz vlaSenke vzgojeni trs redno lahko znovega nadomesti. Nikakor se pa ne more priporočati grobanja kar celega trsja in žrtvovanja ameriške podloge, pri čemur bi vinograd postal v najkrajšem času — signrno t 4—5 letih — tako luknjiSast, da se uebi izplačalo ga obdelovati. Zatorej se vinogradniki svarijo pred takim nepremišljenim počenjanjem ! — Vinarski ravnatelj Puklavec.