Posam. štev. Din 1*— četrtkova In sobota številka Din 1.50 >7 /f .A »TABOR4, izhaja vsak dan, ramaJ y nedelj in praznikov, ob 18i uri * sk"/ datumom naslednjega dne. Stane *n«seeno po posti D 12 50, xa inozemstvo D 20*50, dostavljen na dam. Din 14'—, na izkaznic« Dial2*50. ^AKODMItlSr- (Kelrtko™^. ,iabora“) io naroča kot tednik m stane mesečno 2 Din, ietrt-,letno 6 Din, polletno 12 Din. "" celoletno 22 50 Din - ■ bo plačuje t naprej« P os? tu. štev. Din 1*—, L četrtkova in sobotna 1 Šttvilka Din 1*50 g DEEDNIŠTVO .Tabora* io ,Na-S rodnega lista- Je v Maribor«, Jur» H SNSeva ulica 4, L nadstropje* -«• |E Telefon interurban ste*. 2/6. v —• : Hj a=* Rokopisi se M vračajo. mmm g UPRAVA je * Jurčičevi ni. It. 4, ® pritličje demo. — Trlefo. H. 34. S SHS poStno-ček. račun «a .Tabor* S 11.787, »a .Narodni liri* 13-S&. = na naročila brez denarju m o« ~ ozira. Inceratne cene po dogoww iiiiiiiiiiitiiiimiMiiiiiiimiiiiiiiRiiflii Leto: IV (II). Maribor, sreda 15. avgusta 1923. Štev: 183 (33). Indastrijsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru Živio kralj pokrovitelj! Neopisivim; oduševljenjem i iskrenom ljubavlju zaorio je taj pozdrav iz srda-ca Privrednih kruhova mariborske oblasti, kad su saznali, da je Njegovo Veličanstvo, naš ljubljeni kralj Aleksander I. ^renzeo pokroviteljstvo naše Industrij-^ko-obrtničke izložbe. I ovoml se prilikom UvJerismo, kaiko je naš vladar iskreno eb-^11'bljen u svira slojevima naše.? naroda, a naročito, kako je ljubljen! i visoko po-Van u svim[ privrednim1 kruhovim;!, ^onoseči se svojim uzvišenim Pokro-^eljem, gledaju naši privredni krugovi ^ Sada otvorenije i smelije u bolju bu-^čnost svoga razvoja i napretka! Nje-g0v° Veličanstvo primivši pokrovitelj- stvo naše izložbe, dao je našim1 privred- na® krugovima silnu pobudu na daljni ^trajni; rad, kojenra On postaje n ^ j viši žitnik. nam1 partijske strasti i trzavice n°Se flutarnje političke boi-be te finan-v n9 i ekonomske krize, dok velik dio _ Bolitičara demagoskim! sredstvima zJsdinjonju naš narod i: kuša,ju rasci-ePatjj otačbinn, naš-u — naš kralj, kao ®®djeo čuvar, vladalačkoml muidrošču i ^triofcskoml ljubavlju hdije i čuva je-dinstvo ii cjeloOrupnoat Jugoslavije. On, n*višei« nad sivima, zna cijeniti gomile kopiji# i potoke krvi, kojima sra sazidani i *®liti temelji' slobodne otačbine naše. Ort 30 Živi svjedok tih brezb roj niti žrtava, da i On je ošabno toliko puta sTavio tfa kocku vlastiti život u borbi za slobodu i jedinstvo otačbine. Iz toga eto crpe naš kralj ljubav i in-teresovanje za sve, što može pomoči o čuvati tu slobodu i jedinstvo naše otaobi-ne. Medju te faktore računa On u prvom: redu n asu privrednu snagu. Ko je imao srecu razgovarati s našini Kraljem, mo-gao je brzo upoznati uzvLšeni Njegov program: Jedinstvo, sloga i rad. Neizreci-vu srecu pokazuje, kada opaši takav program u pojedincu, a jo.5 više, kad opazi, da vlada u masama ili kmgovima. Tako se je odobrava o 'saznavši, da poil S° nave^a^ Praznih ob-ij , dal prometni minister dr. Jrfovi.č Škorpijone namesto rib. Njego-j-jv O-mišl.iij.a: je videla zvezo med želcz-tf^f ° ,stavko Madžarskem in pro-fio obustavo dela .v; Sloveniji, in ne zar^- drža;vno Potrebe, temveč ravno iaivi'! + ^^bne domišljije železniškega kom • a mora]'° »a«e;iniki čitati uradni- 0 ,ln delavstvu »evangelij« o ječah in' z Dokler je trajalo napeto stanje j ol8'arij-o, je imela vlada za železničar-obljl:,b’ seda3 pa jih biča s Ua -j101? *a škorpijoni, namesto da jih -ja,. ®e n'e že a kruhom1, pa vsaj s pri-jnirni obljubami. Iz vojno-kazenskih cerffi°- 810 razglašene uslnžben-“iltiejg^116 ^eznice’ Povzamemo najzna- naIiijern'o neuvaževanje i o-iih ?vazcvaniG pretpostavljenih ili stari-kri 1 Za, nePristojno ophodjenje s njima, Sodine SC zatvorom do jedne vrši ® u nekoliko ne iz- tiČe str6St Pr®tpc>stavljenoga, koja se lom 'r’Cne du.za°®ti, kazpiče se zatvo-^ dQ 6 megeci, - § 49. Ko izazove gundjanje i nezado-, voljstvo odnosno službe med ju svojim! drugovima, kazniče se zatvorom do 6. mjeseci. I § 50. Ka,d sc pet ili više lica pobune Ij protive pretpostavljenoj vojnoj vlasti, a neče da vrše dužnosti, kaznide so: 1. U redovnom stanju saučesnici robi-jom najmanje pet, a kolovodje najmanje 10 godina; no u težim slučajevima kolovodje mogu se kaizniti smrču. § 55. Ko neovlaščeno i nenadležno pri-redjuje sfeup vojnih lica za kritikovanja vojničkih dela ili ustanova ili ko skuplja potpise na zajednički raport, kojim bi se kritilkovala vojnička dela ili ustanove, kazniče se zatvorom do jedne godi ne. Oni, koji su učestvovali na takvim slnrpovima, kazniče se zatvorom do 6 mjeseci. Itd. ■: ! ; ■ ,v: Mi smo že v nedeljski številki zavzeli načelno stališče glede mobilizacije železničarjev. Nihče nam ne more očitati, da smo proti narodnemu in državnemu je-dinstvu; narobe! Še manj seveda izrabljamo stvar v postranske, demagošike namene. Kot patrioti, ki iskreno ljubimo to državo z vsemi njenimi vrlinami in napakami, pozivamo vlado, da ukine to, škandalozno odredbo. Naj ne neti neza-; dovoljatsa, flai &o ustvarja iz poštenih j Jutri bo ofvorjena I n’du s tri j sko-ob r 1: na izložba. Pred tremi leti smo pozdravili prvi skupen nastop mariborskih obrtnikov. Bila je to skromna, a razveseljiva manifestacija njihove krepke volje: napredovati, razvijati se, dvigniti zaklade naše zemlje in našega dela. Še večji dokaz svoje zrelosti in k napredku stremečega duha so nam podali na lanski pokrajinski razstavi, kjer so se jim pridružile tudi nekatere druge panoge našega domačega gospodarstva. Industrijsko-obrtna izložba, ki bo otvorjena jutri, pa jo mogočeni izraz našega gospodarskega napredka, nad vse razveseljiva bilanca pozitivnega dela po preobratu. 7. njo bodo riaši gospodarski krogi pokazali, da so trden steber celotnega napredka jugo-slov. naroda in naše kraljevine. Industrijci, obrtniki, vrtnarji, v;rio-rejci, stavbeniki in umetniki stopnjo pred nas s sadovi svojega dela. V današnji prehodni dobi, ko opažamo toliko posledic vojnega duha in vojnega gospodarstva, nas more rpšiti edinole »motreno delo. A za smotreno delo je treba več pogojev: Kdor hoče, da ustvarja v oblasti materijalne kulture, se ne more in ne sme u dajati enostranskim zasnovam; in zamislim, temveč mora priznati trdo resničnost gospodarskih zakonov in delati strogo pozitivno. Izkušnje zadnjih let nam kažejo, da je gospodarska demagogija na upadku. Ljudje, ki so hoteli u-stvariti iz sveta in iz ljudi nekaj čisto drugega, stoje na razvalinah svojih načrtov. Široke maso zopet spoznavajo, da jim je treba gmotnega blagostanja, a tega ni mogoče ustvariti ne s prisilno socializacijo ne s politično diktaturo, m:*r-več z neprestanim smotrenini delom, izboljševanjem iri izpopolnjevanje/n /e obstoječih razmer, z vzgojo dobrih in delavnih ljudi. Na drugi strani pa nvidevarrio zlasti mi Jugoslovani, da nami kričeči govorniki in strupeni bojevniki peresa ho prinašajo tega, kar mi hočemo in zahtevamo. Ce se otresemo tujih misli in ne j as nih pojmov, vidimo pred seboj glavne zahteve posameznika iri vsega naroda: mir, red, svobodno delo. Bolj kot kažemo na zunaj, smo siti brezplodne demagogije. Siti so jo celo oni, ki še vedno kriče o sverem nezadovoljstvu z državo. Vidijo, da se bodo morali prejalislej zadušiti v lastnih zanjkah. Mi hočemo državno in gospodarsko konsolidacijo. Siti smo preobratov iri pretresov, naveličali smo so brezplodnega poseganja po Maribor, 14. avgusta. ^ j oddaljenih ciljih. Najprej hočemo zanuu šiti vojne luknje, nato pa napredovati priti tja, kjer so srečnejši narodi. To 14 temeljni program zdravih politikov; iri pametnih gospodarjev. In če se ozremo po naši izložbi, vidi* I mo, da so pridne roke in! umne glaoef | naših industrijalcev, mojstrov iri delavni cev izvršile velik del našega osnovriegaf j programa: V tovarnah, v delavnR**&, prjl j raznih podjetjih se neprestano dela, I stroji teko, razni izdelki nastajajo, io* voz sc Širi in1 uvoz krči. Svet se za&ffija zanimati za nas, naša gofjpodarska bilatn ca se popravlja Iri to je glavno! Hrupni govorniki in ozkosrčni strankarjl, kfcsoifc pr. mislili, da bodo zaustavili gospod as* ski napredek, če bodo v ljudskih) Ustili sabotirali našo izložbo, postajajo fcmeSnS spričo mogočne manifestacije treeoegji dela Iri krepkega napredka! Vaaka dobat je imela večino ljudi, ikl slo štanatrtrii za svojo dolžnost ali pravico, da stavijo je-r zove prot! naor*dkn. A življenje j« Slo ilf bo šlo preko nergačev, sanjačev iij račev napredka. Življenje bo dalo pra^ onim, ki lahko pokažejo zdrarwe-ga4o«wH svojega dela! ij Naša izložba je dokaz zdravega duhal] iri gospodarsko-politične korisolidacil«.! Je pa tudi doka*, da se naše gospodarska življohje vodno bolj osvobojnje od iflo*j zomstva, da postajamo tndi tu da se tudi tu uveljavljajo riaže zdeav«(j nacionalne težnje. Dalje nami pii^a ix| ložba, kaj premore organizacija. V nje* mali meri nam1 daje poduk, da gojimot povsod duba stanovske solidarnosti. Nel' nadvlada tega ali onega stanu, marveS' solidarnost vseh stanov nam! mOre ppi»: nesti materijalno blagostanje irij dt^tOSliir zadovoljstvo. V trenutku, ko se otvarjatretja borska razstava, po svoji velikosti ia bo» gastvu presegajoča ostali dve, razstav«, čije organizacije lahko tekmuj a z izidih bami in semnji v glavnih' mestih -r lja naš pozdrav, naše priznanje in HaSd bodrilo organizatorjem iri razstavljal* cem izložbe, njih sotrudnikom iri delava; cem, k! so delali vsak na svoj na&in, d#« nas iznenadijo iri ra*veselijo. >ij Iz srca želimo tej manifestaciji zdra* vega gospodarskega duha obilo gmotrifN ga uspeha, ker moremo že po površrtehi ogledovanju trk pred otvoritvijo soditi^* da bo moralen uspeh nenavadno globok. Od naše izložbe pa riaj gre širom! HašiH poljan is hribov in gora veseli glad: Na* predujomo, ker delamo! * in lojalnih’ državljanov protidržavno elemente. Obup iri ogorčenje, ponižanje in razžaljenje izbrišejo lepe misli in topla čustva domovinske ljubezni in vzgajajo ljudi, ki bi jih ne smela vzgajati nobena legalna vlada. G. minister dr. Jankovič, ozdravite si domišljijo iri ne bodite nervozni! ' ■*. BORZA. m CurihV 14. avgusta. (Izv.) Predhorza. Pariz 30.75, Beograd 5.875, London 23,30, Berlin 0.00019, Praga 16.20, Milari 23.60, Newyork 554, Dunaj 0.0077 ena osmina, žig. krone 0.00785, Varšava 0.024, Sofija 4.S0, Boxza fli Koslo.vala, ■ Zastopnik Nfeg. Veličanstva kralja pri otvoritvi Industrij« sko-obrtne izložbe. Bled, 14. avg. Po naročilu dvorfiega) maršalata ha Bledu zastopa Nj. Veličan stvo kralja Aleksandra pri otvoritvi ilb dnstrijsko-obrtne vzorčne izložbe y, Ma< riboru iri otvori izložbo v njegovem ixne< nu kot pokrovitelja izložbe polkovfiik' A Ilija N. Miladinovič, komandant mestu v Mariboru. , U,; i . ■ O mariborskih knjižnicah. Knjižnica ie .važen kulturni zavod. — Zlasti še v današnjih razmerah. Draginja knji« škoduje jjajprej km jigotrštvu, v širšem «mialu pa vsemu kulturnemu živi jel njlt Dijaki, javni nastavljenci in drugi inteligenčni stanovi se nahajajo .v. tako težkem gmotnem položaju, da se morajo odreči najsplošnejši duševni hrani — lastni knjigi. Malo jih je med nami. ki lahko kupijo .vsako novo slovensko knjigo- Še manj, ki si lahko naročajo inozemske knjižne novosti. Če uvažimo, kaj je knjiga m odeni emu človeku, koliko pomeni za razvoj kulturnega življenja, so ne smemo čuditi, da upada smisel za pravo umetnost, da se znanstveno mišlje-jjje umika pred plitvim frazersitvom, da (ljudje mnogo manj iščejo duševnih vredni not in se velilko bolj udajajo grobim'fizičnim' strastem. Raz rednotenje duševnega 'dela in ogromno podraženje sredstev, pripomočkov za duševno delo — to sta ■'dva izmed »lavnih vzrokov današnjega kulturnega zastoja, da ne rečemo naza-.dovamja. V sedanjih razmerah imajo velik pomen javne knjižnice. Tega ni treba dokazovati, saj je bilo dovoli pove-idano, ko smo ravnokar ugotovili, kako je z zasebnimi knjižnicami. In vsi se strinjamo, da je knjiga ne^bioden kulturni ■ pripomoček. V Mariboru imamo dve večji javni knjižnici. Prva je posvečna predvsem (znanstvenemu delu, druga na služi širo-; kim ljudskim slojem. »Študijska knjižnica« (je, kakor znano, sestavljena iz knjižnice >Zgodovinskega društva« in nekaterih' 1 manjših društvenih knjižnic. »Študijska »knjižnica« je začela poslovati šele pred 'par meseci. Nji na čelu je poseben kura- ■ torij pod predsedstvom župana gosp. HGrčarja. Knjižničar, ki ga honorira me-• fefco, je g. Davorin Zunkovič. Knjižica ' šteje čez 11.000 zvezkov raznovrstne »{vsebine; najštevilnejše je zastopana zgo-'idovdmska literatura. Knjižnica je tudi na-; ročena na razne revije in liste. Sredstva, -ki jih ima na razpolago so dokaj skromna. Ze pred formalno ustanovitvijo se je ^sprožila želja, da bi se knjižnica podrža-jvila. To se ji je tudi obljebilo, a doslej ji rsri dal adržava niti subvencije. Za sedaj ^vzdržuje knjižnico mariborska mestna HofoSma, podpirajo pa jo tudi denarna in fatttga gospodarska podjetja in zasebniki. (Knjižnica si je nadela nalogo, da zbira f zgodovinsko in’ literarno pomembne ^knjige, ki leže pri raznih zasebnikih in Hki se po njih smrti izgube, dasi imajo več | «Ji manj visoko kulturno ceno. »Študij-ftsko knjižnico priporočamo zlasti izobražencem na deželi, tako za izposojo sta-. rejših znanstvenih knjig, kakor za zbira-|^nje knjižnih raritet in knjig sploh. Naha- se v kazinskem poslopju in je od-: wsafc dan od 9.—13. ure- |i - »Ljudska knjižnica«. ■F KoHoo lahko stori na izobraževalnem i polju zasebna inicijativa nami priča »Ljud .ttka knjižnica«- Pred tremi leti je stala v ; Btr. St. Piavelšefc: to bojev za notranjo \ ureditev naše države. i (Dalje). i III. Edefi ali trije ioiarodL Zahteva po politični ločitvi Slovencev ■ samo dedni predsednik republike 1 ucuiu. 'i/reuRstJuniK repuuu^^ - raprezentant, toda nima pravice s*0 jonirati zakonov. egt Vendar so tri načela tega troi®<^0^ naroda, ki ga morajo voditi v b°d od sti: en narod, en vladar, ena država^ Beljaka do Soluna, in mnogo, mn°s° bode!« — -v ^ Sedaj si pa poglejmo še, koli pravzaprav razlika, če smo narod ^ ^ slovanski, ali pa če smo trije »lC rodni, a vendar-le trije narodi. Če smo eo' edinstven narod, padajo vse pravice suverenega n _^ii Ujedinili smo se in’ politično 7' prostovoljno po naravnem zakoni ^ t>£ad3 §kupaj, kar jo ©diastyefl0. ®a hale popolnoma slovenske kraje, še hedavno je edert govoril o stavki v Tri-failu, pondeljkov »OHzor« pa> je iz naše *®Pe Dobrne zopet napravil »Neuhiaus«. ”eh to nevednost ali zloba!! Podružnica Ferijaliiega Saveza Ha Celjski gimflaziji javlja, da je otvorila *vaJs ferijalrio zavetišče v Kocbekovi °ci pod Ojstrico. Tovariši fcrijaici dobrodošli! ~~ Nova pomožna pošta se je otvorila Pertoči pri Cankovi (Prekmurje). Podrejena je pošti Cankova, H katero ima ®vezo vsak dan razuri ob nedeljah. V oko- liš njen spadajo Pertoča, Ropoša iH Mo- iz okoliša pošte Vilci, ki se izločijo ■Krašovci. v Po jako vročili dneh je minulo So-°to zvečer ohladil Sveži dež razpaljeno ozračje in namočil zemljo. Zal, da je tnes začela padati sicer redka, a precej ela toča, ki — hvala Bogu — ni potrošila mnogo škode. »Ta dež je vreden lljone!« so rekli Hekoji možje, — »ajda .a repa sta ga že težko pričakovali.« — ospodinjam je ustvaril mnogo upanja na debelo repo. Podan1 je glavni pogoj ^Skonosni reji svinj. Bogati poletni kodo sledili dobri jesenski pridelki V zimi — debeli »Špeh«. Žalibog, da vinogradi no obetajo dobre trgatve. °zd n a gniloba, plesnoba in druge bo-Ham1 jemljejo upanje Ha polne Sode. ~~ Darobrodna družba »Oceanica« v stu jo y smislu pogodbe med dr. Trurri-icem m Italijo pripadla v jugosloven-last Družba ima 16 mil. lir delniške uj11!06 ^ j0 imela po prevratu kakih bi ali manjših edinic. Svoj sedež h,J“‘la morala davno premestiti iz Trsta. **la uprava ne le da tega ni storila, la naravnost zločinsko gospodari- ® Premoženjem družbo, taiko da ima dl! ^anes samo še kakih 6 edinic, vse r*» ?° j« propadlo ali pa bilo prodano. jo uprava naprtila družbi ogromne Tudi figove. Delnice, ki So bile prvotno po 600 l In so notirale še pred 2 leti -nad lir fr’ 86 (l’V'e daneš še komaj krog 100 apitan Ili j a Popovič v Trstu (Via na- ® ®ianca 8) poziva vse delničarje, d e] n jc v Z®11 Prijavijo (naslov in' število jo 3 f obenem izjavijo, ali se strinja-l)jev ®’ da se izvede rešilna akcija, zalil s^ll°anje izrednega občnega zbora npr 2 O(ll0^nim1 nastopom proti sedajtti Dnl*^ zavarujejo interesi delničarjev. no®t naše vlade pa bi tudi bila, da _ cže vmes in' zabteva takojšnjo preme-sedeža družbe iz Trsta. Y Ljubezenska žaloigra v Beogradu, jv^heki mali gostilni v okraju Batal-rZamija v Beogradu je bila nameščena mtna Amalija, ki je imela razmerje z 7ekin* postreščdkom Radojčičcm. Dne • trn. je prijej Radejčifi k svoji ljubici _ kotel, naj gre ž njim v njegov domači ^ranjoat, svojo hišo pa si určdimo sa-, * VBak del tega edinstvenega naroda zidal dalje na stavbi svoje kulture. — eravno smo politično en narod, vendar-nemorerno govoriti o edinstveni lite-,ri’ ras-ven če vzamemo v misli vsoto v ž e^j doslej se različno razvijajočih. spoznavanje in zbliže-razvoja, le “uravni proces Če pasmo trije narodi, potem so za nas Pa čisto drugačne Posledice. Državne meje s« mednarodno določene; in zopet motorno čakati hudih mednarodnih pret-cs jtojev in sigurnih katastrof, če hočemo v J« POffledu kaj izpremeniti. V to držav-° svtzo smo prišli radi naše trditve, da *®|o s Srbi in Hrvati edinstven' narod! če "®*to danes ne priznamo, slobodno nam; T®~m pač nam’ pripadajo vse pravico, ki* jih deležne v narodnostnih državah a"jšine; saj vendar ne bomo zahtevali, ea 80 ravna 11 milijonov Srbohrvato’' po a«m milijonu in če tudi tvorijo ta mili-*ah+ Kot narod zase pač smemo tevaii le vse enake dobrote, kakor jih ^VaJo Slovenci na Koroškem in Pri-en*» Cehi na Dunaju, Madžari na ^kem Nemci na Cehoslova« D,i i zahtevajo več pravic kakor lja’noyr tvor^’° vsaj tretjino vseh držav- drugače je pojmovala odlo-črnVoraI Svojo TWP0kiD :^°vino, svon-rflr*10 ®!?letno junaško zgo- > PolitS „ nastlf* kratka vse svo-‘^urodne Rkn-T^f6 1>oloži,a «a oltar Dne 26 n°S ',n nar°dnega edirt- narodna kraj. Ona je to odbila in sploh kazala, da ga je Sita. To ga je tako razdražilo, da jo je z nožem dvakrat Sunil v hrbet. Padla je takoj mrtva na tla. Nato je zbežal pred ljudmi na dvorišče in se dvakrat ustrelil v sence. Tudi on je bil takoj mrtev. — Gospodin je! Ali zahtevate pri trgovcu, kjer Se strežete, vedno testenine »Pe-katete«, 'Abo Joe, prosimo, storite to vedno! — Einsteinova teorija je potrjena Francoska akademija znanosti je prejela poročilo učenjaka Amy, da je ameriška Znanstvena ekspedicija v KaliforHiji potrdila pravilnost Einsteinove teorije o odbijanju svetlobe pod vplivom gravita-cije. — Redka starost Pri Jihlavi fia Če škem živi starka Fraritiška lloškova, ki je letos dopolnila 102. leto. Starka šo sedaj opravlja hišna dela irf ima dokaj dober Spomin. V Uherskem Brodu živi stari Kobri, ki se je Harodil L 1819. — Velikanski poljski požari. Na veleposestvu Leseder Moor v Szatmarski županiji, ki je last grofa Karolyja, je dne 1. avgusta izbruhnil požar. Na polju so ravnokar želi in mlatili. Vsled neprevidnosti delavcev pa se je vnel velik kup sena in požar se je kmalu razširil po širo kem polju. Čez par ur je bila vsa žetev v ognju. Požar jo objel 250 oralov zemlje. Zgorelo je mnogo strojev. Požar se je širil več dni. Dne 3. avgusta je gorelo že Ha rumunskih tleh. Prebivalstvo okoliških krajev je bilo v velikanskem Strahu in’ ga je le z največjim naporom pogasilo. — Harem v farovžu. Te dni je bil v Gradcu aretiran duhovnik Josef KrauB, ki je bil tudi katehet na dekliški šoli v Eggenbergu. Obdolžen je, da je Spolno zlorabljal negodna dekleta, deloma lastne učenke. Kraus je bi tudi sicer velik pri jatelj žensk: v njegovo stanovanje jo vedno zahajalo mnogo žen iri deklet. Končno se jo hinavski služabnik katoliške cerkve vlovil v kazenske mreže. — Naraščanje števila Samomorilcev na Dunaju. Na Dunaju se je zgodilo v zadnjih mesecih' nenavadno mnogo samomorov in poskusov samomora. V aprilu, maju- in juniju tl. je umrlo vsled samomora 272 oseb, a v juliju jih’ je umrlo 115. Celoletno število samomorov se je v primeri z julijem lanskega leta povišalo za 100 odstotkov. — Takih bi bilo treba več! V Varšavi je umrl znameniti poljski industrijalec BoL Eiger. Varšavski »Kurjer Polski« je v pom del jek izšel na 16 strarteli, ker so smrtna oznanila po pokojnem' Eigerju zavzela 11 strani. Pokojnik je bil pri tolikih zavodih in' v tolikih društvih, da se je uprava »Kurjera Polskega« prijetno razveselila nad njegovo smrtjo. črnogorska skupščina v Podgorici soglasno z poimenskim glasovanjem odsiavila dinastijo in' se odrekla politični Samostojnosti. Vsi narodni zastopniki 'so si bili v svojih ciljih edini in so soglašali; manjkali so samo trije, ki jih bolezen Hi puistila na pot v Podgorico. — In kaj žrtvujemo mi! Morda tudi politične pravice, ki jih nikdar nismo imeli in ki jih nima nikjer na svetu enomiljonski narod! Laški Garibaldi je bil prepričan republikanec, pa temu naziranju se je odpovedal, da bi ne oviral združitve Italije. — Česa so se pa odpovedali naši ljudje1? Mar se nočejo ničesar učiti od Garibaldija in zastopnikov Črne gore! Pa naj se Pri nas v glavnem doslej še ni šlo za politično osamosvojitev. To so le zahteve najnovejših dni. Pravilno pravi Erjavec v svoji v pri-og avtonomiji napisani knjigi: »Slovenci« na str. 75.: Slovenci bi bili po provra-tu za čim tesnejše zedinjenje z brati Srbi n Hrvati in bi se tudi centralistični uista-ne bili upirali s tako silo, ko bi bila v razpravi n. pr. spomladi L 1919; toda k . izkušenj z okornim iri pe-. so mm centralizmom je rastel proti njemu vedno večji odpor ne le mod inteligenco, ampak tudi med kmečkim ljudstvom m gospodarskimi krogi. Z drugimi besedami: politična združi-ov so ni z o, le da je izvedena pametna gospodarsko-upravna decentralizacija. -Tako je zamišljena vendar tudi Vidovdanska ustava, ki res centralizira politične zadeve, a deli državo v samostojno mvm A&aioe« s obisti? SoSa in dom. I , 1. Šolsko popisovanje. s , Šolske počitnice se nagibajo k kraju, nastopil je čas šolskega popisovanja, »Mene bodo prišli zapisat v šolo!« Se raduje 61etni deček Zvonko. »Mene so pa že lani zapisali,« 6e pohvali 71ctna Ma-rica. Po dolgem' pričakovanju je prišel ko-Hečno vegeli d ari popisovanja od hiše do hiše. Nadučitelj z uradnim zvezkom'v roki poboža boječega Zvonka po laseh rekoč: »No, ali bi ti že rad šel v šolo!« »Rad,« prikima boječe Zvonko. »No, le pridi, bodeš videl, kako je v šoli veselo! Učil se bodeš i u, postal bodeš učen!« »Če ne bodeš priden, bodeš tepefT, le počakaj, v šoli te bodo že naučili biti na miru!« se oglasi mamica. »Ljuba mamica, Vaš Zvonko hode v Soli priden, pridnih otrok kar ne tepemo,« jo-zavrne prijazno nadučitelj, »prid ne otroke imamo zelo radi. Kaj fle, Zvori ko, tudi tl bodeš priden!« Zvonko prikima svetlih oči, pogledujoč začudeno nadučitelja. Ali je prav Slišal! Tolikrat Sta mu doma žugala oče iri mati: »Čakaj, čakaj, v šoli te bodo že s šibo naučili redu!, a zdaj je čul iz ust nadučitelja Samega, da ga bodo radi ime li, če bo priden'. To besedo so mu donele na uho kakor nebeška godba. Priden hoče biti. V srcu se mu je vzbudilo zaupanje do šole iri do učitelja. Ko bi le že smel v šolo! Vesolo je spremjal nadučitelja do sosednje hiše in je odtod še dolgo gledal za njim'. Stari Si! Ne strašite otrok B šolo, Češ, tam bodeš tepen. Kdor jih straši, jiul jemlje zaupanje in ljubezen do nje. Ljubezen' ustvarja otrokom vesolje do učenja ter jim vliva v srce pogum do dobrega. Dnevi šolskega popisovanja Haj bodo dnevi zaupanja iri ljubezni do šole. Dopisi. Iz Frama so nam' poroča: Imeli Brno sv. misijon 9 dni. Moja bolria žena je šla v cerkev, da bi prišla ria vrsto k spovedi. Cel popoldan je čakala, pa ni prišla na vrsto. Vsa izmučena iri slaba je prišla domu, pa je rekla: bom pa rajši v nedeljo šla, ko no bo toliko ljudi. ReS v nedeljo je šla zjutraj, da bi svojo pobožnost opravila. Pa glejte! Dušni pastir ji je rekel: Ne hodiš k maši o Veliki noči, tudi nisi bila pri spovedi, le pojdi irt služi dalje hudiču — in je zaprl spovednico. Kaj porečete nato! Ako je človek star iri bo-lari, ne more zmiraj v cerkvi stati, tako kakor župnik, ki ima cerkev pod nosom. Iz konjišk© okolice. Pred kratkim' sem dobil v roko »Slov. Gospodarja«. — Strmel sem. Sami napadi, na Sokola, na Pri nerazumevanju našega centralizma je tem važneje, da so ljudski zastopniki, poklicani tolmači razmer in ljudskih teženj, ba svojem mestu. Originalno pa jo, utemeljiti devize proč od Beograda »S trpkimi izkušnjami okornega i« nesposobnega birokratizma,« Morda bi so našle tudi enake izkušnje na nekdanjem1 Štajerskem iri v Prekmurju za utemeljitev klica: Proč od Ljubljane! Pa še ena vest pretrese naš slovenski Svet: Grožnja, da si ustvarja Srbija v severozahodnih krajih svojo Irsko. Ne da se tajiti, da je bil stoletni l»oj Irske Angležem skrajno neljub iri škodljiv; trpeli pa so Irci Sami. — Iri vprašajmo sedaj, kdo bi hotel trpeti pri nas? Zabavljati je pač lahko pri polni skledi in mehki postelji; drugače pa bi se glasila povest, če bi prišla resnična preganjanja. Le spomnimo se, kako smo postali tihi in ponižni 1. 3914, celo sami smo izdajali lastne ljudi in šo pljuvali za njimi, ko jih je vklepal avstrijski žandar. Taka bi bila tudi naša »Irska«, med tem k° stoje jugoslovanska ideja na tisoče in tisoče privržencev, ki so ne navdušujejo samo pri kozarcu vina in ne samo‘v mirnem1 zatišju kričave družbe, temveč so pogledali za to idejo že smrti vi obraz ria vseh mogočih frontah in so H Brbskimi vojaki ramo ob rami prebili solunsko fronto ter ustvarili Jugoslavijo. Uspeha svojemu trpljenju in mukam si ti pač jie bodo dali kar tako iztrgati. Neprecenljive vrednosti bi bil Sporazum posameznih delov našega naroda; a do sporazuma more priti le, če so posa-mezao stranko ga voljne, skleniti, Te XQ.-- Orjuno, živalsko Hujskanje proti najjredt lijakom. Tiste dni pa sta se v Konjicah zgodila dva žalostna slučaja pobojev. Udeleženci so bile klerikalne ovčice, H« bom jih navajal imenoma. Gospodje J«rf »Slov. Gosp.«, ali bi ne bilo bolje, da bf svojim ovčicam vcepljali krščansko ljubezen’ in strpnost? Vi pa sejete sovraštvi vo. Učite ljudstvo, da rie bo še bolj po*i divjalo! ’! Dobrna. Gg. dr. Popovič, dr. KoitiČ, prof. Kraut iri gospa dr. Radajči£a BO 1. tm. priredili koncert v prid revni Sorski mladini. Čisti dobiček je znašal 7000 kron. Vsa čast iri hvala! Oplotnica. Zgradba našega Sokolskega; doma se pričenja. Ljudje pridrio privažar-jo materijah Prostor nam je velikodušno i odstopil knez Windischgratz. Naši Sokolfrj predvsem bratje Petelinšek, Medveši iflf Strnad, pa požrtvovalno iri riesebičrfo V©*< dijo vsa dela. Krepko naprej. ZdravoT ■" Loka pri Zid. Mostu. V riedeljo 5. tnl/ Smo proslavili 40letriico gasilnega drtt-; štva, ter prenos orodja iz starega vi Hov®' gasilni dom. Krasno vreme je izvalSiloj mnogo domačega iri tujega občinstva, ter; nas počastilo s svojo navzočnostjo. Zjutraj po prihodu vlakov je bila slovesna,’ Sveta maša, po njej pr e nori orodja iH odlikovanje 7 starih’ članov, med katerim®] je bil tudi oče načelnika Jenčiča. Gglas> sili so Se različni' govorriiki, med ferteri-1 mi je jako zanimivo podal zgodovft#r* društva postajenačelnika g. Baša. Pri Zri-1 pančiču je bila popoldan' ljudska veieHeafi ki je uspela dobro, ter gmotno' jako ngCH; drio. Hvala vsem, ki1 BO pomrigali Sodelo« vati, posebno za veliki trud, ki gaj is imel načelnik Jenčič. ' H1 «;■! Koroške vesti, jj Koroški Slovenci in naši Nemci. I (Dopis.)': Nedavno rimo čitali v skoraj vseh listih, kako jugosloveriska vlada baranta sj Nemci v Jugoslaviji in jim hoče dati ‘vfce^ šole, ki jih Nemci zahtevajo. Pašifi je obljubil Nemcem ustreči — iri Nemci bodril tudi v prihodnjosti lojalni — kakor do-zda j. Vse lopo, vse dobro. • »Mi Ali kako ustrežejo Neiricd pairi koroškim Slovencem! Eno samo sle šolo so nam za vso silo odkleriili, a: druga nacijonalfia vprašanja nam ______ varja trda pest. Nam riaj zadostuje riačaJi utrakvistična šola, ki povzroča riodo tani cijorialno smrt Oh preljubi, dragi Trifunovič, podajte vsaj tudi vt Nettrioedri blagoslovljeno utrakvističrio šolo — je naši Nemci Be morejo prehvaliti tovo je bodo zelo veseli. Recept je oa razpolago in tudi ril predrago sredstvo. Pre-I šemi Abecednik Vam1 pridamo. lje pa še pri nas separatistične Strariket niso niti pokazale, kaj še-le dokazale. Sp samim hujskanjem pa se še ril ugladflri nikdar nobena pot do sporazuma: | Obupna borba za rehabilitacijo čaltL 'lj L. 1878 je bil pred pariško poroto obsojen lekarnar Duval radi umora, češ, dali je zastrupil Ženo z arzenoni. Dasi «0 vil truplu umrle gospe našli samo malo koli-*| čino arzena iri tudi izvedenci pri razpra- vi niso bili edini v vprašanju, je-li nrifi zastrupljenje ali ne, je bil Duval vklju$ temu obsojen na dosmrtrio ječo. Vedriot iri vedno je zopet zatrjeval svojo nedolžnost. 24 let je trpel v kaznjeniški kolonij® v Novi Kaledoniji in bil potem pomilo* ščen. Vrnil se je v Francijo ter takoj pričel borbo za rehabilitacijo svoje časti. — Prosil je za obnovo procesa iri riavajalvfl prošnji kemično dokazano dejstvo, da jef! v vsakem normalnem organizmu tollkaf količina arzena, kolikor so ga našli svoj čas v truplu njegovo žene. Trikrat so nraii prošnjo odbili. Danes je Duval star 80 let, a še vedno Hi opustil borbe za izgub-*1 Ijeno čast. V najnovejši prošnji za obtfo-* vo procesa so naslanja na izjavo zdravnikov, članov francoske medicinske aka-* demije, ki so našli, da sledovi arzena pri* hajajo v človeško telo povsem prirod-* nim potom. Duval jo sedaj v toliko u* spel, da jo minister pravde sklical pon sebno komisijo strokovnjakov, ki ise Haj izjavijo o spornem' vprašanju. Strokovnjaki so že izjavili, da se po odkritjiH znanosti tekom zadnjih 25 let sme Duva-lu omogočiti, da rehabilitira svojo čast. (Kofleo prih,)! preveeti ga je treba — slovenski Abeced-taik s (nemški im nemški del v srbohrvat-tški,- Čudno Se nami tudi zdi, kako, da Nemci zahtevajo pouk veronauka v rma-jterinem jeziku, ker pri nas na Koroškem ijso 'katehetom slovenske katekizme v šo-'Hai odvzeli — in jim strogo prepovedali 'pisanje v slovenščini. Na vse mogoče in jnemogoče načine zatirajo pouk v vero-jn anflm v! materinem jeziku. Še večl Slovenske župnike bo nam vzeli in nastavili .•{nemške, da imamo še v cerkvah, ki so 'Ibile tisočletja slovenske, vse nemško, ^nemški krst, nemško pokoro, nemško i.franrrl. Za nas Slovence imajo naši Vele-stnemoi dobri železni recept: »Was du •'Oaicht willst— dass man dir tu’ — das tffcdribe nur — den Wind’schen zu!!« — "Nemci so zares »pravični« ljudje; za ttas ; koroške Slovnee nimajo šol — nimajo [pravice, naš slovenski jezik nima materinih pravic! Kar nam dobrosrčno pode-[lijo, je utrakvistična šola — nacijonalna , jsmrt. Toda v Jugoslaviji zahtevajo vse j pravice — vse šole za-se. tam naj bo druga mera, druga pravica, druga veljava. jOh', ko bd gospodje v Jugoslaviji le malice, le čisto malce sprevideli naš narodni 'položaj, bi gotovo Nemcem na njih' zahtevo zabrusili: Reciprokno vozimo. Kakor vi z našimi brati na slovenskem’ Korotanu, tako bomo tudi mi z Vami. In Siam bi to zelo koristilo. Naš nacijonalni položaj je: ali nacijonalna smrt — ali nacijonalni pekel. Oh edinost, edinost, naša edina krepka travica in pomočnica, kje bil Kje- kliješ! Kje cvetiš? Povsod šehniš — in' umiraš!! In' mi koroški Slo-, Šefici sehnimo — umiraimia s teboj... t; »Uničenje nemških šol*'« (Dopis.) f Pod temi naslovom razpravljajo (celovške »Štimoe« v št. od 30. malega srpana tl. o nemškem šolstvu v Sloveniji. Pravi: OPred vojno so imeli v Mariboru 8 nemških ljudskih im mestnih šol in’ 2 slovefi-(ski ljudski Soli ter enomestno šolo za dekleta. Nemški učitelji so poučevali 3.8y8, Slovenski učitelji 1473 šolarjev. Danes *ma Maribor Samo 18 nemških vzporednic — ali le 6 nemških učiteljev. Ali tudi po drugih mestih (Ptuj, Celje, Ljubljana) je nemško šolstvo zelo zaostalo in •— zatirano. — Dobro! Nemci bi najrajši to Jugoslaviji kot pred vojno Sloveuce zatirali in ponemčevali. Nemci nam na "Koroškem zidajo 7 nemških šol na felo-jvefiski meji — za našo slovensko deco. — !Da bi bila Jugoslavija le malce pravična inf da bi osrečila Nemce z našo preblago-fclavljeno utrakviatično šolo, katere naši Nemci me morejo prehvaliti. V njej se ruče -pol leta malce Slovensko brati in pi-fcaii, poteml 'se začne že nemško branje in 'pikanje — in v drugem letu ni več od slovenskega jezika ne duha ne sluha. Na (ilovenskih utrakvistionih šolah poučuj e-pe-od drugega razreda naprej nemški učitelji, kateri že besedice slovensko ne razumejo! — Da bi le dobili Nemci reci-prokne utrakvistične šole v Jugoslaviji, >da bi le Sami použivali sladkosti njene —■ p« bi Kila mirna Bosna. Z vso' bilo zatirajo Nemci Slovensko šolo, eno samo slo-, 'vensko šolo bo z vSo bilo nam’ odprli; A koliko nemških šol Imajo Nemci v* Jugoslaviji — irS vkljub trnu Samo pritožbe. 'iReoiprokna pravica, kje si?! Objave. u, v.. j-A § Obiskovalcem 1 ndustrijsko-obrtne Izložbe v Mariboru Se naznanja, da bode tveb čaH razstave pripravljena za tujce najboljša kuhinja ter izvrstna kaplicav (hotelu »Kosovo«. Hotel je vsak dan odprt do 24. ure. * « ^ Čivkni »CoSsmy« naj več ji in' najmodernejši evropski cirkus prispe v Maribor dne 22. avgusta s posebnim', lastnim ivlakoro. Cirkus ima več levov, slonov, razne kače itd., nad 100 konjev in Števil* no osobje, tako, da zamore nuditi res Sekaj izrednega la dobrega. Njegov prihod jo povsod zbujal največjo pozornost itf-ae dvomimo, da bo tudi pri nas našel gotovo mnogo obiskovalcev. Prva pred--Stava se bo vršila v sredo, dne 22, avgu- jsta ob 20. uri, nakar bo dnevno od 10. 18 mre prost -ogled cirki\a. Podjetje ostane fprl Safi le par dni. Q<»n ii ij'iuljlxj □ □ oonacioaa: j* naIb°IJ5u zobna kre-1 nca. Dobi sa povsod roaii« - q - □ DaaciaTnrnrnna Mariborske vesti. Maribor. 14. avgusta 1923. Slovesna otvoritev Industrij-sko-obrtne vzorčne izložbe v Mariboru se vrši jutri, v sredo, dne 15. avgusta ob 10. uri dopoldne. Vabljeni gostje se zberejo ob napovedani uripred vhodom v Pršemovi ulici, kjer bo navzoče pozdia-vil predsednik razstavnega odbora gosp. A. Križnič, na kar si vabljeni gostje korporativno ogledajo razstavo. — Po svečani otvoritvi je razstava dostopna vsemu občinstvu. Med otvoritvijo, kakor tudi popoldne in zvečer svira godba »Drave« pod osebnim1 vodstvom' kapelnika g. A. Skačeja. Glavni vhod k razstavi je v Cankarjevi ulici, kjer se nahaja tudi pisarna. —O— m MEŠČANOM! V sredo, dne 15. tm. se otvori v našem mestu Industrijsko-obrtna vzorčna Izložba. K otvoritvi in’ pošetu te izložbe pride mnogo odličnih tujih" oseb iz raznih" delov države. Prosim [Vas, da ob' tej priliki njim v čast okrasite svoje domove z zastavami. — Župan: V. Grčar, s. r. , i '! ■ • j< <'■ *'1\ m HimeH. Poročila Se je 11. tm; v tukajšnji frančiškanski cerkvi gosp. Anton Birgmaier trgovec v Mariboru z gospodično Mucko Glaser, hčerka stavbenika Glas er j a. m 9. redna seja občinskega sveta mariborskega se vrši v petek, dne 17. avgusta t. L ob 19. uri v mestni posvetovalnici S sledečim1 dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva in overovanje zapisnika zadnje redne seje. 2. Predlogi in’ vprašanja. 3. Poročilo odsekov. 4. Personalne zadeve. 5. Slučajnosti. m Uradni dan' trgovsko - obrtniške zbornice se vrši ta teden v Mariboru zaradi praznika v četrtek dne 16. tl. dop. m Mariborske Čehe opozarjamo, tla je v zadnjem času opaziti opaziti živahno zanimanje na češki oddelek »Ljudske knjižnice«. Ne samo češkoslovaški rojaki, ampak tudi domači izobraženci, ki poznajo češki jezik, se često oglašajo v knjižnici, ki pa jim žal ne more nuditi najmanjše češke literature. Sredstva, ki so »Ljudski knjižnici« na razpolago, nikakor tie zadostujejo za nabavo čeških knjig, ki so vsled valutne razlike za nas še prav posebno drage. Vodstvo »Ljudske knjižnice« prosi mariborske Čehe, da darujejo knjižnici take češke knjige, ki jih lahko pogrešajo. Po možnosti naj tudi izkoristijo svoje zveze z domovino iH opozorijo češkoslov. prosvetne organizacije na našo »Ljudsko knjižnico«. S tem1 de bodo koristili samo svojim rojakom’, ampak tudi akciji za zbližapje obeh slovanskih' narodov. 1 • m Prvi citraški kluB v Mariboru 'nas prosi, da pojasnimo: Klub kot tak ni sodeloval pri veselioipožarne brambe v Mariboru dne 12. avgusta. Sodelovalo je samo nekoliko članov in sicer prostovoljno. m Permanentne legitimacije za ves čas Industrijsko-obrtne vzorčne izložbe se dobe v pisarni razstave ter pri sledečih tvrdkah: Zlata Brišnik, Slovenska ulica, Miho Vahtar.jGosposka ulica, Pinter in Lenard, Aleksandrova cesta, Franjo Bu-reš, Aleksandrova 'cesta, F, Edlinger, kralja Petra trg, Franjo Mayor, Glavni trg, Drago Rosina, Vetrinjska ulica, J. Hofer, Šolska ulica, ter pri I. hrv. šte-dionici, Trgovski 'banki, Centralni, Ljubljanski kreditni, Anglo-in Jadranski banki in1 pri blagajni na glav. in koroškem kolodvoru. Izkaznice stanejo 60 Din’, ter veljajo kot vstopnice za vse oddelke in’ves čas razstave. , • m Studijska knjižnica je za Čaša po-čitnio odprta dnevno od 9. do 13. ure. izvzemši nedelje in praznike ter dostopna vsemu občinstvu. , m Apel! V Mariboru je sin vrle primorske narodne rodbine, maturant realke, ki je moral že med vojno k vojakom. L. 1920 je bil sprejet v carinsko službo, meseca avg. 1922 pa je moral zopet kot enoletnik k vojakom' ter je seveda kot carinik moral dati ostavko na službo. — Sedaj se je vrnil, je brez vseh" sredstev in brez vsake Službe, ker njegova prošnja za zopetni »prejem y carinsko službo leži že mesec dni v Beogradu iti bogve kdaj bo rešena. V rodbini je 6 otrok, M go ysl - 'v-v. maturirali. Ubogi dečko nima. niti stanovanja niti hrane. Prosimo one, ki bi začasno trebali kako uradniško moč, da se javijo v našem uredništvu. Zlasti apeliramo na njegove primorske rojake! m Poskusno gašenje z »Esprcsom«. — Tvrdka »Exspress«, dd. Zagreti, ki se u-deleži tudi Industrijsko -obrtne izložbe, priredi v sredo, dne 15. tm. ob 18. uri v Tomšičevem drevoredu poskušn) gašt-nje s svojim gasilnim aparatom »Espreš«. Kakor nam je znano, se je ta domač izdelek (tvrdke »Kovina« Maribor) doslej povsod obnesel in ponovno dokazal, da je v marsičem boljši od drugih inozemskih izdelkov. Priporočamo občinstvu, da si to poskušno gašenje ogleda in’ na svoje oči prepriča. m Na Velike maše dan, t. j. 15. avg. vsi v Brezje! Pod mogočnimi lipami so pripravljene za naravoljulme izletnike razsežne ute. V istih se bo točilo po zmernih cenah prvovrstno vino. Pa tudi za lačne želodce je vse preskrbljeno. Pripomnimo še, da je ta kraj, dasi je oddaljen’ od Maribora samo 4 km, bil vedno v slovenskih rokah. Mariborčani pridite! Ze ime Sel pove več, kakor sto reklam. m Restavracija v Narodnem domu je sedaj popolnoma renovirana. Urejena sta dva lokala za klube, na razpolago je kegljišče. Točijo se prvovrstna vina, za jedila pa skrbi izborna kuhinja. Abonenti se sprejmejo vsak čas na hrano. m Pobegli kaznjenec. Svojčas je bilo premeščenih v mariborsko kaznilnico 44 zločincev iz Macedonije, ki bi morali tukaj odslužiti večletne kazni. Vsi so bili ukovani v železje. Pri prevzetju v tukajšnji kaznilnici okov in kaznjencev niso natančno pregledali. Na ta način se je nekemu Manojlu Metoviču posrečilo vtihotapiti v zapor tudi malo, zložljivo jekleno žago. Ob velikonočnih praznikih, ko kaznjenci ne gredo na delo, sta si Me-tovio in njegov tovariš Ilič prežagala o-kove, jih zamazala s kruhom ter poma-stila, tako, da paznik ni mogel ničesar opaziti. Par dni pozneje sta morala imenovana kaznjenca na polju za kaznilnico opravljati neko delo. Paznik Lubajnšek, ki je imel nadzorstvo, se je za par minut odstranil. Ta trenutek sta porabila kaznjenca, fekinila okove ter pobegnila. Iliča so na begu ujeli, dočim je Metovič srečno pobrisal. Paznik je bil pri včerajšnji sodni razpravi oproščen, ker njega ne zadene nobena krivda, m Kavarna v mestnem parku. Dnevno koncert od 17. do 19. ure in od pol 20. do 24. ure. Sladoled in domače pecivo. m Dvainsedemdesetletni ženin. Posestnik Miha Bezjak, ki ima na hrbtu že sedem polnih križev, je še vedno čilega srca in tako se je pred dobrim1 polletom zaljubil ter si vzel novo tovarišico, Julijano Pečarjevo, ki mu je prinesla v liišo še 20.000 kron’ gotovine, kar vsekakor ni napačno. Toda ljubezen je kmalu ugasnila in neenaka zakonca sta se kmalu grdo gledala. Mihec jo Julčko tudi večkrat na-plehtal, bar jo to končno tako vjezilo, da ga je zatožila pri sodniji. Sodnik je Mi-heca obsodil na 14 dni zapora in’ 100 Din’, odškodnino za bolečine. Bezjak je na stare dni šel v zapor, sklenil pa je, da pusti ljubezen mlajšim ifise hoče ločiti tudi-od svoje zadnje izvoljenke. Težko čaka na odrešilno razsodbo sodnika, ki mu bo zopet vrnila prejšnjo prostost. m. Kavarna »Promenada«. Dnevno od 19., ob nedeljah in’ praznikih od 16. ure koncert prvovrstne salonske godbe ob vsakem vremenu. Izvrstne pijače, sladoled in domače pecivo. § Hotel HalbVidl. Danes jutranji in’ večerni koncert. V slučaju slabega vremena v gostilniških prostorih, drugače pa na vrtu! Spor?. : ISSK Maribor : JSK Orient, Sušak. Dne 1. iu 2. septembra t. 1. gostuje v Mariboru »Orient« iz Sušaka, prvak našega 'severnega Primorja. Mariborsko občinstvo bode imelo priliko videti zopet prvovrstne nogometne igre. — Podrobnejše še bodemo poročali. : Lvov : Hakoali (Wien) : Hasmonea 6:2, Hakoah:Pogon 2:1 (2:0), Hakoak (Wien) je odpotovala sedaj na turnejo v London. c »Šport«, ilustrovani 'športni tednik" v Zagrebu, je ob priliki 20. obletnice ustanove Hrvatskega akadem’. športnega kluba (HAŠKa) in velikih športnih priredi-tega, kluba .izšel y. j^vfižaaeBBi obsegu. Sokolstvo. F. Č. Sokol, kdo si — in kaj hočel' (Predavanje). (Dalje.) 5. Tudi sokolski čfan(ica) je lahko padnik kake politične stranke. Kot Po11 pristaš pa naj nikoli ne pozabi, da je n kol in da se ima ravnati po sok. naukik Pristaš (politične stranke) pa je lahko takšne, — ki ne nasprotuje sokolske® programu, ki stoji na narodnostnem s lišču, ki povdarja vseslovansko vzoje nost, je v vprskem oziru strpljiva in . lujo za kulturni in gospodarski raZ,v naroda. ,.Jj 6. Sokolskemu programu nasprotuj5, v prvi vrsti komunizem in klerikali*8 v teoriji lep, je v današnji dobi in razD^ rah praktično neizvedljiv. Široke naroda ga ne razumevajo inj ga pra? morejo pojasniti, zato zaidejo na 5»r pota. Internacijonalni program je * alen, a je v tej dobi egoizma in matetd. lizma nemogoč zlasti med malim' in ve\ kim narodom. Kadar bo srčna kult®* narodov tako zasidrana, da bodo znaU niti svojega sočloveka kot bitje, ki & tudi pravico do razvoja pod solnicent krat bomo lahko govorili o internacij^ li. Takrat pa je ne bo treba vpeljati agitirati za njo, kajti prišla bo ^ komunizem' naj uravna svoj prograrf| poti evolucije, a ne krvave revolucija prinaša le bedo in pomanjkanje. ^ izpremeba v narodni duši se -mora VP* polagoma’ in gre iskozl, .generacije, &■ trenotno, v enem hipu. Klerikalna stranka ima v^BVojehtv čelu nadoblast cerkve. Za dosego tež* poslužuje vsehi Sredstev in’ metod, ^ rablja vero in’ versko prepričanje, £ vzroča verske 'boje in) Seje medi ]judis zo in sovraštvo mesto ljubezni. evangelij, ki bazira na soqijalnl čanski podlagi, se razlaga čisto tivno. Klerikalizem se zna prilagal vsakemu časni in vsaikdi obliki. NarodJ^ socijalizeml, komunizem; federalizem1. ^ narhizem, republika .itd, vse, kar ^ mogoče proklinja, 1 Sprejem« jutcij^ svoj program. Kjer vidi' ali sluti uspeh, tam se veže-in sklepa komp*0^ se. Največje zlo te Stranke pa je, mora služiti tudi' vera v šfcranlkarak®^, mene. Kadar cerkev in klerikalna) Stj ka ne bosta več eno in isto, takrat^ njen politični, bojno-ho več tako g?r» in nizkoten*- i | o Župni zlet celjske Sokolske Trbovljah’ je v nedeljo dne. 32. t. stransko dobro uspeL Zbrado Sok°l*v, ki je došlo v Trbovlje z jutranjimi se je pred Gasilnimi domom! razvil0 ^ slavnostno povorko, ki' je štela čc® ^ oseb. Zelo mnogo hiš im oken-jo nih s trobojnicami. Na mnogih kr*v'.jf, Sokolstvo obsipali' 's cvetjem^ te® čno pozdravilL Posebno prapori, k1. J je bilo pet, šo bili krasno okinčani* ^. občinsko hišo je jvozdravil Sokolstvo..^ rosta društva y Trbovljah- br. ter v imenu občine br. Velkavarh- ^ ma se je zahvalil župan im Staros*^ dr. Gvidott Serhec. Po odhodu r.a dišče, so se vršile vaje za pop(>‘f'8’ nastop. Ostalo Sokolstvo pa je c(-.Qi* pokopališče in’ položilo na grob ^ staroste trboveljskega društva br. ^5 vavšeka venec s troboj nim znake®1' ^ grobu je govoril br. Kiihar. Popold® javna telovadba je v prisotnosti tCC ^ glave množice gledalcev prekrasna la. Z večernimi vlaki je odšlo Sok<® ; zopet domov. »nos* kultura in usne— • x Dva Sova prevoda iz rusko ‘ba,)rr ške literature. G. Božidar Borko ložil iz ruščine dramo Leo id d a ^ ■ j rjfi4 va »K zvezdam« in igrokaz IHj3 [ r0,'e^ čeva »Jesenske gosli«. Rokopis J0,Zr;žo^ mariborskegiu gledališču, ki no v»’ lo obe navedeni- drami Še tokom nje sezone. x „ Mariborsko poverjeništvo 4 Evrope«. Uredništvo »Nove Ev® po$' Zagrebu je poverilo žurnalistn darju Borko (Jurčičeva ul.A),^-.e ^ ništvo za Maribor. »Nova Evropi; teajpdljčnejših jugoglovenskih r®v Nekaj primerjalne statistike o cenah v jusosiovenskih mestih Cene v dinariih za t kg koncem meseca iulija: pozabite naročnine! VI. in III. realke iščeta stanovanje s prehrano v Mariboru za šolsko leto 1923-1924. Ponudbe n? upravo, lista, 1687 tovarna kanmvov F. ROZMAN-MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA St S7. Priporoča svoje dobroznane kanditl. Zahtevajte cenik! 1695 Zahtevajte cenik 5^/ 6«"era!no zastopstvo tovarna „ARKO“, Zagreb _ .-,*=■« ^£WflC_ME^CiMai. _______________________________________________ Grudniki so prvi intelektualci vseli treH Plemen id različnih idejnih smeri ter ^nogi naši inozemski prijatelji. Revija lzhaja trikrat na meseo točno ob napovedanem dnevu. Posebnost ^Nove Evrope« 3e ta, da posveča posamezne številke ene-samemu predmetu, o katerem1 razpravlja več sotruduikov z različnih vidikov. Tako je na pr. posvetila v prvi letošnji knjigi (na leto izideta dve knjigi) Številke problemu vere, cerkve in dr-*av®. O teni sta razpravljala dva katoliška škofa poleg pravoslavnega vladike, Bernik poleg nevernika, teolog poleg jurista. »Nova Evropa« je urejevana v Si-r°kem idejnem okvirju in' jo poznajo tudi v inozemstvu kot reprezentativno jugo-i slovansko revijo. Uredniki so gg. L. Po-P^vic, M. Kostrenčič, L. P;t:imic in M, ’ Curein. Naročnina za VIII. knjigo, ki teče 1. julija do konca' 1. 1923. iznaša 100 ^inarjev. Kdor naroči pri poverjeniku, lahko plača v dveh obrokih. Dobi tudi vse 3 0rogom polletju izišl;; številke. Natan-Cnejša pojasnila daje poverjenik. x Najlepše novele sveta. Opozorili s®° že, da namerava hrvaUki književnik 8- Ljuba Wiesner v Zagrebu izdajati hipoteko »1000 svjetskih pisaca (nnjljepše ®°vele svijeta)*. Ker tudi slovenski citati radi posegajo po hrvatski knjigi in naše knjižnice ne vedo, jiaj bi naro-Cl‘e iz Zagreba, opozarjamo še enkrat na Podvzetje g. Wiesnerja, ki zasluži pezor-Il0st že zbog tega, ker ne stoji za 12 j im tkalko bogato založništvo, marveč zgolj ®nergigna volja mladega književnika. v ebi imajo že dolgo zbirko »Tisic nejlep-8l°h novel«, ki je tudi že zaključena. TTpa-^0’ da jo g. Wiesner ustvari Srbohrva-®'» a s tem tudi Slovencem. Za. umetni- I o vrednost te nove biblioteke jamči žo •v^a ^'esnerja. Program pa je izražen . . tookah: 1. dati v skupni izdaji av-’d v ij° sv®^ovne leP® proze v najleoših e >h najrazličnejših svetovnih pisate-oW ^GZ oz'ra 113 »modernost« (ker stoji samo ena umetnost, a to jo — n-e nost); 2. dati v današnji dobi pokvar-žn’hSa,°^USa 'n raKr,ovrs^r|i^1 slabih knji-j-,1. ^mT>ortov nekaj, kar v literaturi Pro^n 'na večnost. V Hadaljnerri delu lV gvrfnia j® značilen1 stavek: »Mi bomo 2a e*°vni literaturi poiskali to, kar je £^.se p]anGte v vsemiru najvažnejše T^Poto.« Biblioteka bo stala v abnrtomen ■ 5 mesecev ali 10 številk 100 Di rt. Ka- mnino Sprejema g. Ljubo iWiesner, Za ;8r®b, Pantovčak 4. Mednarodna glasbena slavnost se ‘v‘rsi v maju11924 V Pragi. Gospodarstvo. Blagovne borze 13. avgusta. Novi Sad: pšenica baška 340, banatska 327.50, srbijanska 312.50, ječmen baški 237.50, Sremski 270, koruza baška 272.50, moka baška »0« 565, »6« 415. Zagueb: postavno baška odnosno vojvodinska postaja: pšenica 340—345, koruza žolta 270—280, ječmen za pivo 280 —300, za krmo 270—280, oves 27D-2S0, moka pšenična »0« 575—600, »2« 550 -575, >4« 525—550. Beograd: pšenica 120, koruza £90, oves 275, tendenca medla. ■Vrednost 'našega denarja Dne 13. tm. še je dobilo na zagreški borzi: 100 aK za 13 in četrt para, 576 dinarjev za 100 čeških kron, 405 in pol Din.za 100 ital. lir, 1725 Din. za 100 švicarskih frankov, 93-94 Din. za 1 dolar. 'h Oglejte sl Industrij.-obrtno izložbo v Mariboru! (Od 15. do 26. avgusta.) Brzojavna poročila Radič še vedno v inozemstvu. Vlada ima točna poročila o njegovem gibanju v Inozemstvu. B e o g r a d, 14. avgusta. (Izv.) Po av-tertipnih informacijah pri. notranjem1 ministrstvu s*' nahaja Kadifi še vedno v, inozemstvu, kamor j? pcoegni) pred tremi tecLni. Vlada je sprejela obširno poročilo o njq. oveni gibaSju iri delovanju v inozemstvu. Ta poročila se seveda držo v strogi tajnosti. Zagreb, 14. avgusta. »Novosti« poročajo: Naš poročevalec je vprašal na merodajnih mestih, ali so resnične vesti, ki se razširjajo v zadnjem času, da se je Badic vrnil iz inozemstva in da se skriva nekje na deželi. Policijska oblast nam je odgovorila da oblastem r.i ničesar znano, da bi se bil Radič že vrnil iz inozemstva. Beograd, 14, avgusta. Pri notranjem ministru .Vujičiču 'ss je oglasilo več novinarjev, katerim je dal nastopno izjavo: Prejel sem1 poročilo, da Fe Radič nahaja na Dunaju. Ne vem, kaj ga je napotilo k temu, da je skrivoma odšel iz države. Če ima vsak svobod er? državljan’ pravico prostega gibanja, mislim, da bi tudi Radiču ne bilo treba oditi na skrivaj. Potnega lista mu nismo dali, ker ni zanj zaprosil. Potni listi se ne izdajajo; zato, da gre kdo iz dežele, temveč za to,; da ga v drugi državi sprejmejo. Ako ga^ je Madžarska sprejela brez potnega hsta,! tedaj to ne pomeni, daje Uadi£ zbežal,* ker ni imel vzroka bežati. Sicer pa nas Radičev »beg« prav nič ne vznemirja in vlada mu tudi ne pripisuje pomena. Mogoče je Radič odšel čez mejo z namenom, da se lahko potem postavlja kot mučenec in emigrant. Ali ostane v inozemstvu ali se vrne v domovino, to je njegova stvar in to zavisi edinole od njega. Vlada se rio bo brigala, zanj, ker ima polne roke dela, da našo razširjeno državo dvigne naterijalno in’ kulturno. ;; ’ ' ti Svečani parastos za kraljem Petrom I. Beograd, 14. avgusta. Kakor izvemo, dospe danes v Topolo N j. Vel. kralj Aleksander. Spremljata ga princ Arzen in kneginja Jelena. V Topoli se vrši slovesni parastos v spomin) pokojnemu kralju Osvoboditelju. Kralj se ne bo ustavil v Beogradu, temveč bo potoval naravnost v Topolo. Neka vest pravi, da potuje ž njim tudi rumunski kralj Ferdinand. Beograd, 14. avgusta. Danes dopoldne se je vršil v Sabomi cfkvi svečani parastos za pokojnimi kraljem Petrom L Velikim. Parastosu so prisostvovali vsi v Beogradu se nahajajoči)-člani vlade in drugi dostojanstveniki. j Nova viada v Nemčiji. Dr. StreSemann — državni karicelar. — Nemiri se množe. — Komunisti vedno upomeje razvijajo agitacijo. Berlin, 13. avgusta. Državni predsed-nik je imenoval dr. Stresemanna državnim kancelarjem in1 na njegov prodlog pa ministre: za obnovo Schmiedt, za javna dela dr. Brauni, za notranje zadevePoIl-mami, za promet Oeser, za finance dr.. Hilferding, za banke dr. Gessler, za pravdo dr. Radbruch, za prehrano dr.; Luther; zunanje zadeve prevzame začas-n no državni kancelar sam. Poštno mini* slrstvo še ni zasedeno. • . . j Berlin, 13. avgusta. Za nocoj ob; 8.1 uri nameravana seja državnega zbora, gej ni vršila in bo seja jutri. Berlin, 13. avgusta. Delavstvo je’ ponekod v stavki, ponekod v pasivni r©-> sistenci. Včerajšnja številka »Rote Fa-' hne« je bila konfiscirana radi pozival k veleizdaji. ,; Leipzig, 13. avg. Danes zjutraj so' skušali komunisti iz več industrijskih: krajev vdreti v Zeiz in zasesti mesto. Devet insurgentov je bilo ustreljenih, 10 o* seb, tudi več policistov, pa ranjenih. Na-n pad je bil odbit, V *■ i *1 ' Rumunski prestolonaslednik' s soprog« ; pride na Bled.; \ Beograd, 14. avgusta. Te dni odpotuje na Bled rumunski prestolonaslednik:! Karel S soprogo. Visoka gosta ostanetaj nekaj časa pri kralju in kraljici,«® grra-fi du Suvoboru. : ' 1 '* '*» Paritetna komisija v Rimu dela naprej. B e o g r a d, 14. avgusta. Iz ministrstva zunanjih zadey izvemo, da so vesti o pre-kinjenju dela paritetne komjsije neresnične. Take vesti izmišljajo in1 širijo fa« šistovski listi, zlasti »Vedetta dTtalia«.: ’iWAt Turistika in spori i: Koča na Klopnem vrhu je oskrbo* vana. Vino, hrana in ležišče iia razpolag«* vsak dan. Planincem obisk te koče igldor pri poroča odbor SPD, Maribor. teletina goved. svinjina slahina mast jabolke ' mleko • ■ tiJJ' jajca. •• j V Zagrebu V Nov. Sadu 20-24 20—26 29—32 32-33-50 O ■'T' CO 4-7 13' 4 100— 2i—26 SO—24 28—30 34—35 36—38 — 3-50 1-25— l-30i V Mariboru 20—25 23—25 35—40 39—40 39—40 10 3-50—4 1*25—J-50 V Celju 22—25 23-27 28—30 03 1 00 co 36—55 'i—& 3-55-4 1-25—1-50 V Subotici 22-23 20-21 25—26 39 40 3-6 2-»- 1*00—1*2S V Ljubljani 17-26 17-26 30—35 35-37 40-43 5-14 4-50—5: 1-25—1;QC V Beogradu 16—22 • 14-20 28-30 34-38 34-38 3-10 4-50—5 1*00—i;3C kakor sukao, volneno blago, perilo, . platno i. t. d. 1703 Srečko Pihlar - Maribor Gosposka ulica štev. 5. BENCIN KARBOL SERGEJ VABIČ- MARIBOR TRGOVINA Z ŽELEZNINO IN ŠPECERIJO ALEKSANROVA CESTA 23.-1695 CEMEMT CARBOLINEJ 15. VELIKA KAVARNA 15. Na dan otvoritve razstave VELIKI ELITNI KONCERT pomnoženega orkestra g. I. Kaplaneka. SPEC1JALNI PROGRAM. Cene običajne. Začetek pol 9. uri. 1638 Ob 10. url v 3—1 KLUB-BARU koncert s pevskimi in plesnimi točkami. Gostovanje češkega umetnišk. ensemblea Slavinette Dno - Hugo-Hugo Madame de Corffu - Sily Grey. Vstop prost. Lože se lahko rezervirajo. Vseh vrst vino, žganje, špirit iz ARKOVE TOVARNE j rafSniranS 96.7%, nalflnejSI, brez vonja, sirovi, gorBSivi, v®c3no na skladišžM p® censaSv »vrana ti —r “ E03 >TABOE« WATJ’Ofi!?n ETST«T: Marmor, 15. avgusta Trgovci p©sslit@ Trgovci poselite ed 2. do 9. septembra p Znižana vožnia na jugosiov. in iehoslov. 7 železnicah. - Znižana pristojbina za vizum.d| Direktni posebni vlaki med Prago in Ljubljano Pojasnila dale MED. UNIV. Dr. FRAN STAMOL etabliral se je v Vetrinjski ul. 10 ^ kot ZOBOZDRAVNIK 1 ordinira od 9.—12 in od 15.—17. ure. - 1674 Priporoča se ŽITARICA veletrgovina z moko in deželnimi pridelki. Maribor, Aleksandrova c. 32. Menjalnica žita v Lajteršberg-u. —<■ 1691 Podpirajte slovenske tvrdke Blagovni .vzorčni sejm - poljedeljski sejm MHimmnnasBBan— razstava gasilskih in rešilnih potrebščin od 1. do 9. septembra. SteierinarK Pojasnila daje Grazer Messe-Amt, Gradec, Industrichalle-FM* — Telefon it. 41—27 — in Alotna Compcny anoni. reklam, d.10. l, Ljubljana, Kongresni trg 3. KOLESA m 103E m/m NORKUMWERKE CLEJJ ■ ■ V. ;..V ,;:,s TEIER M/VR k. METAILOIESSEREI 'ftaribor, 15. avgusta 1923, tttran ‘i. Največja Izbera vseh vrst sukna, platna, etamkiov in drugega modnega blaga FRANC MASTEK:: MABIBOS GLAVNI TRG W 1608 3—2 Nizke cene S SoBidna postrežba? Poš&bsS ^aEKescensš na ©brolf@I iala oznanila Gostilna mesto TRST, Tržaška cesta 8, priredi v sredo, dne 15. avgusta od 15.-23. ure Išče ss samostojna pisarniška moč za sanatorij, zmožna slovenskega ali srbo-hnraSke-ga jezika v govoru in pisavi kakor stenografu e, za takojšni vstop. Predstaviti se je v pisarni : Bratje Tavčar, Maribor. Kopališka ulica 11. 1693 Tvrdko za izvo« me-a Markovič potrebuje u Mariboru stanovanje za svojega zastopnika Božidara Jovanoviča sa njegovovom familijom od tri osobe. Stanovanje treba biti iz dveh ili više sobe »a ku-hfnjora, meblirano, ili neme-blirano. Za uslove obratiti se Jovanoviču u pisarni špedicije | „Adrija“ Aleksandrova c. 25. 1681 3-1 Slov. plan. društvo v Mariboru is«1 e za Mariborsko kočo na Pohorju oskrbnika. Prednost imajo zakonci in taki, ki so ie bili v sličnih podjetih. Pismene prijave do 20. avt>u-ffta 1923 na naslov: Odbor ^ SPD v Mariboru, tvrdka Pin-ter & Lenard. 1614 3—2 Kompletni sokolski kroj na I prodaj. Naslov v upravi. 1684 | Dijak z boljše hiše se sprejme '| na stanovanje in hrano pri boljši rodbini brez otrok v vili ' z vrtom. Haslov r-upravniS- | tvu ,Tab«ra“. 1689 Stanovanje Išče trgovski va- "l jenec. Ponudbe na tvrdko S Pinter [&t Lenard, Maribor, E 1693 i velik vrtni koncert Obenem naznanja cenj. občinstvu otvoritev »Dalmatinske kleti" v istih prostorih, toči se porvovrstna dalmatinska in refoška vina. Priporoča se Hinko Cigoj. • 1688 pa tudi najlepše blago za obleke, kakor sukno, hlačevfna, volneno blago, piavina, ceflr, Sifon, platno, Izgotovljeno obleko, srafcs, predpasniki, nogavice, *obd, cdojo itd. se dobi prvovrstno pri >■ N. Šoštarič, Maribor Aleksandrova cesta štev. 13. «517! za »«So državo od It. do 26, avgusta 1923 inozemske industrije in domači industrijski izdelki. Poljedelska veleproi*-vodnja in predstavljanje poljedelskih strojev v pogonu. Na podlagi legitimacije uložhe 50% pepusta na vseh železnicah. Posetlte Izložbo! -tMI 1613 BW* Posetlte Izložbo I vsakovrstne kombinirane Univerzalne stroje s tračno in krožno šago, s sko-belnikom (Abrict-und Dichtenhobelma-schine), vrtalom, frezo in krožno žago, nadalje motorje in transmisije prvovrstne kakovosti, razpošilja po nizkih cenah in z ugodnimi plačilnimi pogoji. 1145 ^ Weiker-Werke X. LaxenburgerstraR@ 12. KAVARNA CENTRAL Doberman psi, pristne pasme, 2 para 11/0 ltlo stara, in 3 para 4 mesece stara, po nizki ceni na prodaj. Poizve se: Tičar, Jez d araka ul. St. 8. 1679 Na hrano in stanovanje se »prejme tri dijake ali dilaklnje. Glasovir na razpolago. Vpraia naj ae pr! I. Š-, Koroščeva ulica «t. 6/II. 1697 Srebrna tobačnica se je izgubila v nedeljo pri gasilski slavnosti. Naj se odda preti debri najdenini na Pristanu it 10 (Emil Boh m) 1698 Soba •i eno posteljo, se odda* SO min. odaljeno iz Glavnega trga po zmerni ceni. Našlo* pove uprava *Tabora“. 1677« Hlgljenlčna brivnica se vsem priporoča. Prvovrstna postrežba. Vjekoslav Gjarin, Jurčičeva »lica 9. 1850 Prvovrstna čevljarska delavnica R. Monjac, Maribor, Jurčičeva ulica 9, sprejema »se vrste naročil po meri in vsakovrstna čevljarska p®-pravila. Cene zmerne. Postrežba solidna. 1118 30—20 Posestvo se proda, eventualno tudi s pritiklinami ter premičninami in je naravnost idealnofbivaliSče za upokojenca, posebno za duhovnika. Natančnejše informacije pod „Vinogra-i S. G.‘ na uprav-ništvo »Tabora". 16S4 3—2 Čepice po neverjetno nizkih cenah, srajce, kravate,ktpbuke, nogaviee, peramnice, robce in ostalo modno blago prodaja brez konkurence modna trgov". B. Veselinovič & Komp., Maribor, Gospeska ulica it. 26. 1605 Lokal za skladišče, obrt ali delavnico, 32 m*, v Dravski uli-ci, s« takoj odda. Pojasnila Dravska ulica *t. 10, I./ll. 1664 4-2 Dobro idoča trgovina na prometnem kraja se takoj proda. Vieel, Glavni trg 5. 166J 4-1 Kdor mi preskrbi v Mariboru stanovanje z sobo in kahin-temu posodim Din. 95.000. Obresti po dogovoru. M. Andr^, Koroščeva , ulica St. 17. ^J4w:ibpr, ' \ xpei SE CENJENEMU OBČINSTVU PRIPOROČA. -1702 MARMOR, GOSPOSKA ULICA KOR ESPO N DENTIN3& v veščb slovanskega in hrvatskega^i /■,! '$ je^a, išče več^ industrijsko pod-■ jetje v Mariboru. - Nastop takoj#' . ,* Cenj. ponudbe pod .koiEspondeBlinja* na AnonČni zavod H. §a$U Maribor. 1678 Podružnica: MARIBOR Ekspozitura na Industrijski obrtni vzorčni izložbi v Mariboru izvršuje vsa p bančno stroko ftAJCEMEjiA JV™ ftAHUFAKTORA ’ Priporoča se o priliki poseta industrijsko-obrtne izložbe v Mariboru / kavarna,Jadran' Aleksandrova cesta * Kavarna je celo noč odprta. — 1690 ' v,.:, O* ;v-.-< "■ 1 Vj> .a-.jrftP, ya- Sp.r, jv.fr. i . .. Sttan 8. ______________________STA BOK« frKAROBST LIST«]. ■•Mafigofri57žvgŠstiT19^Jl PRIPOROCUBVE DOMAČE TVROlCi. Zbirni ©glasnih ©glasnega zaveda V©r5šct (Maribor I M. OSLAG Priporoča se ugodni nakup za manuffakturao biago in svilenih rut • šerp M. FELDiN - MARIBOR Grajski trg 1 s-i 1666 Vetrinjska ulica TfSGOtfINA Z 05 NJEM MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 13. Priporoča svojo zalogo usnja in vse čevljarske potrebščine. 1668 10—1 Priporoča v nakup razne toaletne potrebščine, kakor mila, kolinskc vode, olja za lase itd. Nadalje nogavice, naramnice, košare za potovanja in pleteno pohištvo. Na drobno — 2—1 1667 — Na debelo P^pžr^jteJu£oslmrei^iroiW^i^ 1 BREZ SLADKORJA! BREZ KISAt 5-1 1673 BREZ SALICILA! | Sploh brez vsakega dodatka se lahko TOVARNA PERBLA Verdnik drugovi družba z o. z. 1669 Maribor. Aleksandrova cesta 51 nasproti glavnemu kolodvoru. Telefon St. 263. SHS. poštni ček. račun št. 12.940 Samo na debelo! Samo na debelo! Izdelovanje m preoblikovanje slamnikov in klobukov za ženske in moške po nsjnoveiši modi Na drobno! 4—1 1070 Na debelo! IVAN KVAf, MARIBOR MELJSKA CESTA ŠTEV. 74. konzervnimi steklenicami In aparatom napravi i brez truda vse vrste okusnih, zdravih'la-cenfb ,< — domačih konzerv. — j; V „3 E K" vkuhane jagode, črešnje, hruške, češpljo J jabolko, sploh vse vrste sadja se hranijo pri nelzpre* menienem naravnem okusu in največji [zdravilni • vrednosti brez vsakega dodatka leta m let.a. Ra.notako • se obrani za ned ogledni čas vsak drugi živež, posebno vse sočivje (tižol. grah itd.), meso, klobase, paštete,^ gobe, ribe in dr. Po tovarniških cenah priporoča: Ivan Kovačič, Maribor, Koroška c. UT j trgovina stekla in porcelana. Na veliko in malo. ■ Velik, zidova vsakovrstnega stekla, šip, ogledal, porcelana in kame' nine, evetiljkc, kakor vs«h vateklu.ko strogo spadijočih predmetov. • po najni^l ceai. Telefon št 433 , (Jmetn© mizarstvo m delavnica za pohištvo STEFAN KOTER MARIBOR - Dravska ulica št. 8 Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela od navadne do najfinejie vrste. — Vzorčne sobe, kakor tudi slike od istih vedno v podjetju brezplačno 10—1 na razpolago 1671 ZALOGA PORCELANA IN s-i STEKLA Prej BERNHARD - sin imejitelj GUSTAV BERNHARD MARIBOR - Aleksandrova cesta NA VELIKO Telefon 30 NA DROBNO ^Podružnica: MARIBOR ■ Centrala: BEOGRAD Podružnico: -Bled Kranj ; tefje Korčula . . ...... Cavtat Ljubljana Dubrovnik Metkoviž Ercegnovi Prevalje Jesenice Split Jelša Šibenik Kotor Zagreb Afilljaclie: Adriatische Bank, Wien Banca Adriatica, Trieste Abbazia in Zara Frank Sakser State Bank, New-York Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun po dogovoru pod najugodnejšimi pogoji ter objavlja vse bančne posle najkulantnejše. 1699 podružnica: MARIBOR ZAGREB izvršuje vse bančne transakcije za tu m inozemstvo Brzojavni naslov: CENTROBANKA 1680 Telefon 401-242 ,-i ARKO LldUEUR TREPLE S ECI iiaattiižk igf 5ssda#atelj: Kogzorcij »Tabor«. —< .Odgovorni urednik: Rudolf Ozim, Mariborska tiskarna d. Slika 1. Glavno poslopje razstave. (Glavni vhod). Atelje V. Vlišifi, Maribor. ab°r' na desni je poskrbljeno za ga eksporterja. Čisto v kotičku, na drugi Da lnen^e ~~ točilnica Rogaške slatine, strani malega parka s klopicami, ki ga Pridejo na svoj račun tudi prija- je zasadilo vrtnarsko podjetje Jemec, se Ta-,j. re vinske kapljice, bo skrbela skriva ličen paviljonček g. G juro Vaju h,a'a Vlli’ ^ nameščena v poslop-' ljaka, kjer se bo doibilo vino v stekleni- Sa 'Vse ljudske kuhinje, za poslopjem, cah. Za.lačne želodce bo Skrbel bufet, ki Pr' b*11 l>a ®t°je v senci kostanjev mize, ga oskrbuje tvrdka Hmelak. Od tu se 1 katerih bo Vsak dan sestanek vinskih nudi krasen pogled na veselični prostor atcev. Tu je namreč točilnica vinarske- ( (glej sliko 2) z vrtnarsko razstavo tvrdke a odseka kmetijske družbe, ki toči le »Vrt«, Džamonja in drugovi v ozadju Jri*|;no, nekrščeno kapljico. ’ (glej sliko 3). Na levi sta krasna paviljo- Toda pustimo za enkrat dobre kaplji- na za slaščičarno in kavarno (glej gliko Ce ter si oglejmo paviljon mestne pli- 4), na deslni je paviljončelk čokoladne to-||ar,1e, ki stoji nasproti poslopja ljudske varne »Sana«, levo in desno od prehoda Vhinje, rpu razkazuje ravnateljstvo na Prešernovo ulico pa je nameščen pošt- Phnarne praktično uporabo plina na raz- ni urad in tobakarna. Bufetu ob strani 111,1 aparatih za gospodinjstvo, obrt in toči v ličnem paviljonu pivovarna Gbtz ‘^duatrijo. To so zelo zanimive stvari, to- svoj izdelek. Na zaprtem delu Prešernovi1 vročina pasjih dni bo marsikoga zva- ve ulice je nameščena v lepih paviljonih lla k paviljonu delniške pivovarne La- gradbena razstava, ki bo gotovo vsako-llco. kjer bo g. Sernec točil belega in črne- gar zanimala. Proti Aleksandrovi cesti Slika 3 Vrtnarski oddelek. Atelje V. Vlašif, Mmibor. ko si predočimo sedanjost in gledamo tekmovanju za spopolnitev marsikateri današnjo mariborsko Industrijsko-oibrtno onemogel, da, celo padel, toda v boju za izložbo, se nam razširi srce, da bi človek zmago treba iti tudi preko trupel padl i h v duhu poljubova! vse one vztrajne bor- junakov. ce, ki so znali se spretno boriti proti Je pa naše obrti, trgovine in industri-vsem pogubonosnim navalom na naše je prva narodna dolžnost, razviti našo narodno obrtništvo. j obrt do čim največje popolnosti. Gospo- Na dan otvoritve slavi Slovenec, oso- darski položaj slovenskega naroda je bito obmejno obrtništvo svoj triumf. S tak, da nam samo poljedelstvo ne more to izložbo je nekdaj tako malo uvaževa- prinesti blagostanja. Treba je preskrbeti no obrtništvo pokazalo ne le ožjim roja- našemu ljudstvu še drugi vir dohodkov, kom v lastni državi, ampak tudi tujemu Ta leži v industrializaciji Slovenije. — svetu, kaj zmore krepka volja. — Kakor Da se bo to doseglo, bodo naše obstoječe sicer nobena svtar na svetu ni popolna, industrijske, obrtne in trgovske organi-se bodo gotovo našle še različne pomanj- zacije morale rešiti še mnogo nerešenih kljivosti na naši letošnji izložbi v raz- vprašanj, osobito pa mala obrt, in sicer: ličnih obrtih. To se najde vsikldar in po- Udeležba na kreditu Narodne banke, vsod, in to bodi kažipot za nadaljni raz- obrtno šolstvo in vprašanje naših obrtno-voj naše podjetnosti. Naša volja in naš nadaljevalnih šol, katerim je za to leto cilj mora biti: kar drugi zmorejo, to od državo v proračunu črtan vsaki pri- moramo tudi mi doseči. Bo sicer v tem speve.k za vzdrževanje. Slika 4. Slaščičarna in kavarna. Atelje V. VlaS ft, Maribor. Slika 2. Veselični Atelje V. &>e dviga starodaven grajski stolp, ki yori drugi vhod k razstavi. Na levo c d ,ega stolpa je prehod v obširno Gdtzovo vorano, kjer je nameščena kovinska stroka, kolarstvo itd. Razstava sama je odprta dnevno od 8. 0 8. ure, dočim bo na veseličnem pro-0ru> kjer svira priljubljena godba glasnega društva »Drava« pod vodstvom svojega kapelnika g. Skačeja, pravo živ-tenje se le zvečer. Tam je tudi na pro-m nnmeščen kino, ki bo poleg poučnih prostor na razstavišču. VlaSift, Maribor. ter gospodarskih filmov in reklam predvajal kaj veselega. Tudi boginji ljubezni je posvečen lep kotiček. V prostorih ljudske kuhinje je krastio urejen bar s številnim celicami in bajno razsvetljavo, kjer se bo lahko brezskrbno kramljalo. Kdor si bo razstavo le enkrat o-gledal, bo gotovo prišel še drugič in tretjič, in vsakomur bo žal, ki si je ne bo o-gledaL, kajti Maribor se ne bo kmalu več ponašal s tako prireditvijo. Naše obrtne organizacije morajo napeti vse sile, da obrtno-nadaljevalno šolstvo vzdržujejo, kajti prekinjenjo tega zgodilo, nam jamčijo samozavestne stanovske organizacije, katerih uSpeh se slavi na dan otvoritve. Kličem razstavnemu odboru besede nepozabnega pesnika: Ne straši se boja, ne straši se znoja, saj moško dejanje krepčuje moža . . . A pokoj mu zdrave moči pokonča —! Javne kulturne naprave v Mariboru. ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, kazinsko LJUDSKA KNJIŽNICA, Narodni dom I. nadstropje, odprta ob nedeljah od 1410-'Ali. ure lil ob četrtkih od 18— I 1420. ure, mladinski oddelek ob sobotah od 18,—19. ure. pouka bi pomenilo in kmalu tudi pokazalo nazadovanje. Da se pa to ne bo poslopje (Slomškov trg), odprta vsak dan od 9. do 13. ure. Pregled razstavišča. (S štirimi Ce sta že dosedanji dve obrtni razsta- vs 1 S*a Se vr^i v Mariboru, vzbudili seobčo pozornost, bo letošnja Induatrij- 0 obrtna vzorčna izložba naravnost resenetila, tako obiskovalce, kakor raz-same. Za to jamči že razsta-n . samo, ki je vzorno urejeno in dela ^■rediteljem vso čast. S pičlimi sredstvi, j 8 *cni večjo požrtvovalnostjo in trudom D ^rast,° ,z malega, neznatnega začetka f aj velikega, lepega, krasnega, rekel > 'varujočega. Že sam vrt Dijaškega orna jo spremenjen v pravcati Elidora- • ioda oglejmo si po vrsti, e ,avni vhod k razstavišču je iz Can-1lcve ulice v šohikem poslopju, (glej slikami.) sliko 1.), kjer je nameščena razstava obrtnih izdelkov in umetniška razstava kluba »Grohar«. V krasnem, trinadstropnem poslopju so v ločenih oddelkih razmeščene posamezne obrtne stroke in lahka industrija. Hodnike krase lepo izdelane reklamne plošče in posamezni paviljoni. Pisarna uprave je v pritličju na desno. Po stopnicah nasproti pisarni dospemo na dvorišče, odtod na desno v telovadnico, na levo pa v veliko lopo za industrijske izdelke, kakor stroji, zvonovi itd. Desno mirno telovadnice dospemo čez par stopnic na vrt Dijaškega doma, kjer nas pozdravlja cela kopica ličnih in lepo razvrščenih paviljonov in paviljon- Ivan P.hek, Celje: Naš Ob slavil, ni otvoritvi Inldustrijsko-obrtm. vzorčne 'zložbe v Mariboru je u-inestno, da se zamislimo kaki dve desetletji nazaj* ko o slovenski industriji še ni bilo skoraj bi rekli sledu. Kar jo bilo, je bilo tuje, le mala obrt se je začela gibati, pa še ta v najskromnejši obliki. Temu se netnoremo čuditi, kajti kdo izmed tedanjih obrtnikov, in naj si še tako vešč, jo dobil kako javno delo, bodisi deželno ali državno? Tu pa tam se je kaka slovenska občina še po možnosti držala znanega narodnega gesla »Svoji k svojim«, ali ker so bila taka občinska dela v večjih slučajih subvencijonirana po deželnem odboru, je bil po večini tudi že doto- dan. čen dobavitelj in to je bil Nemec. Ce je pa že kdo vendar kako napravo v izvršitev dobil, je moral pokusiti in prenašati šikano nemško-nacijonalnih uradnikov, da, celo cestninarjev. Se-li moremo čuditi, da nrša obrt iti industrija ni mogla priti na povišje? Sicer je Vstrajnost duševnih in fizičnih sil slovenskega obrtništva krepko vihtela kopje proti tujerodni konkurenci ter smo že v letih 1910 pa do početka svetovne vojne imeli Slovenci zaznamovati marsikateri uspeh na tem polju in to brez vsalkih subvencij in o-brtnih šol; v zrasti o je slovensko obrtništvo iz lastnih sil. — Ko se zamislimo v to preteklost, postanemo hitro otožni; a Ur. Avg. lieisman: Reprezentanca mest. (Beseda k važnoslti mariborske razstave.) O umestnosti in pomenu gospodarskih razstav in sejmov, ki so se po vojni zopet razvili, so v javnosti različna mnenja. Celo v strokovnih gospodarskih časopisih se množe skeptiki, ki so mnenja, da je konjunktura za slične prireditve že mimo, ker so se prometne razmero v Evropi že znatno izboljšale in blagovna skladišča napolnila. Tudi potniki velikih in majhnih podjetij iz vseh držav že prav pridno obiskujejo, oziroma celo nadlegujejo naše kraje. Toda razstave in sejmi niso važni samo za gospodarstvo, za trgovce, obrtnike in industri jlce, temveč za vse sloje, posebno za vse prebivalstva mesta in bližnjega okraja, kjer ne ravno vršo. In baš o tem bi bilo umestno, v naši javnosti mnogo razpravljati. To so pokazale zlasti seje mariborskega občinskega sveta, kjer smo že ponovno poslušali mučne debate o subvencijah za to ali ono javno inštitucijo, za sprejem odličnih gostov, o udeležbi pri kaki slavnosti v drugih krajih in podobno. Večini občinskih svetnikov je bilo o-bičajno žal za par stotakov, od katerih bi občina ne imela že takoj drugi dan vidnih direktnih obresti. In tako je mariborska občina tudi za dosedanje razstave prav mačehovsko skrbela •— v veliko škodo vsega mestnega prebivalstva. Raz-istave so vsi od toga trpele na potrebnem u-gledu, boriti so se morale z ogromnimi zaprekami, zlasti finančnimi težkočami, interesenti pa so se začeli bati rizika. Za velemesta takšne razstave v obliki velesejmov rnogoče ms niso veS tako važne, ker imajo takšna mesta nebroj dru-gh atrakcij za pritegnitev tujcev, kapitala in možnost gospodarskega razmaha. Njih ugodno stanje pospešujejo zlasti centralni uradi, ugodna geografska lega, komunikacijska sredstva, tradicije, favoriziranji; s strani vlade, centirale denarnih zavodov, višje šolstvo in še nebroj drugih ugodnosti, ki nastajajo že same po sebi v velikih centrih. Maribor pa je provincijalno mesto, ki se je še le v zadnjih desetletjih razvilo v trdnejši gospodarski in upravni center. Saj je 'bilo še pred nedavnim Celje tudi za Marilbor druga sodna inštanca, po naravnih ugodnostih pa Celje še danes, zlasti po svoji legi znatno nadkri- 1 ju je Maribor, ki je s prevratom zgubil precej zaledja proti Koroški in severu. Videti je, da gospodarsko po prevratu nekako stojimo, kar kaže posebno jasno popolna gradbena stagnacija, ki je marsikje po deželi živahnejša kot v Mariboru. Ko bi ne imeli pred vrati falske elektrarne, bi menda ne stalo niti teh pet industrij, ki smo jih zadnji čas vendar dobili in s tem zaposlili par sto delavcev več. To je precejšen pasivum za obmejni Maribor. Da, olvmejni — to ga ravno o-vira, ker centralna vlada nima baš interesa, da se ustvarjajo na obronku države visoke vrednote, ki so lahko v kritičnem momentu čez noč plen sovražnikov. Na drugi strani pa treba ravno obmejno pozicijo čim najbolj oksploatisrati, kar delajo zlasti gospodarsko uvidevni tujci. Za import in eksport je zaslužka v vseh mogočih verzijah še vedno več kot dovolj, Invensticije novih tehničnih pridobitev imajo krasno bodočnost z ozirom na bližino falske elektrarne. Že dosedanje u-godne železniške zveze na vse strani, posebno pa odprtje Prelkmiurja z novo železnico, plovna Drava, bogata agrikultura v okolici, neizčrpna zaloga lesa v pohorskem zaledju, industrije opekarn, vse to naravnost kriči po gospodarskem razmahu, kojega Maribor doslej ni bil deležen. Sicer je res, da si reže. gospodarstvo običajno samo svojo ,pot, če so mu dani živi jenski pogoji. Pravim: običajno, ne pa vedno, posebno ne v tako težkih gospodarskih bojih, kot jih preživljamo baš sedaj, ko nima nihče več denarja in je postala dvajsetodstotna olbrestna mera že povsem običajna in »reelna«. Poleg smo-trene državne narodne gospodarske politike morajo priskočiti na pomoč pred vsem tudi lokalni činitelji, posebno do mače korporacije, upravni organi, Občine, pri nas reprezentanca mesta Maribora. Kdor se hoče danes kjerkoli uveljaviti, mora upoštevati kruti boj za obstanek med tisočerimi in stotiseči inter, . '. ki se; križajo med sobo j. Zmaga le os::, ■ •; silno močan, žilav in uvideven. 2ivlj. samo :-:\!kokedaj potiska v ospredje cii^-, ga, ki stoji križem rolk v zavesti svoje j dobrine in mtoči. Maribor mora ponovno in ponovno opozarjati na sebe, kazati svetu svoje udobnosti, bogastvo in mo', nosti za investicije. Zato so za mesto ] ogromne važnosti obiski tujcev, ki imajo običajno dobre oči za vse, tudi zato, česar mi sami ne vidimo. Mestni zastoip, ki ima pospeševati blagor mesta, vseli: slojev, bi omalovaževal svojo vzvišeno nalogo, če bi ne znal izvabiti v korist mesta vsakega obisika češkega, poljskega, ruskega ali srbohrvaškega pevskega zbora, ali številnih drugih posetov, ki, četudi samo prehodno, pasirajo obmejni Maribor. Zadnji obisk novinarjev je bil za naše mesto naravnost epohalnega pomena, zdi se mi, da poklicani priložnosti niso zadostno izrabili. K sreči imam« v Mariboru mnogo zasebne inicijativnosti. Manjka nam pa še žal celo društva za tujslki promet in tako v tem oziru po prevratu nismo storili niti koraka. Jutri otvorimo že tretjič večjo razstavo. Od vseh strani bodo prihajali tujci in prinašali v mesto denar. Na vodstvu mestne uprave leži, da tudi ono skrbi za čim večji dotok teh tujcev, da stalno dela in neguje one institucije, s katerimi se moro pred svetem častno in koristno re-prezentirati. Treba je gledati v bodočnost in skrbeti zlasti za krize, ki so prihajale v perijodah že pred vojno in se ponavljajo stalno po njej. Mnogo premalo je vršitev tekočih poslov v talko velikem gospodarskem kompleksu, kot ga vsebuje mesto Maribor. Vrzeli, ki nastajajo pri tem, bo pokazala posebno razstava. Sipl^h nam naj bo razstava, ki jo je priredila zopet kljub lanskemu deficitu, s pohvalno smelo drznostjo zasebna inici-jativa, dobra šola, kako naj dela Maribor, da bo častno reprezentiral pred svetom, pred drugimi mesti, in napotil nov dotok ustvarjajočih sil v svoje območje. M. g.: Maribor v izložbi. Prireditve, ki nudijo občinstvu v šiio-kem pojmu besede posebne koristi ali užitke, so verni odsevi svoje okolice. Morda pa zrcali malokatera izložba tako zvesto razvoj svojega ambiijemta, kakor naše boje in naše hotenje na gospodarskem polju, naša mariborska industrijsko obrtna. Šele tretja je po številu, vise v zadnjih treh letih. To pove, da »Marburg« tu ni značil ničesar.Kar bi bilo po legi sicer spadalo v njegovo sfero, je požrl (iradec. Mesto je tržilo le s seboj in svojo okolico, promet se ni dvigal nad malomeščansko omejeno površino. Pa tudi ni bilo stremljenja ali interesa za povzdig mesta. Tako ni bilo poprej ni-kakih izložb gospodarskih, pa še- manj kulturnih prireditev v vrednosti naših umetnostnih razstav, gledališča in koncertov. Prevrat je postavil mejnike ne daleč nad mestom; postavil pa jih je tudi v gospodarski razvoj, razločil dobo mrtvila od nove dobe razmaha. Ta razmah ima dvojen izvor: Prvi je položaj obmejnega mesta s svojimi posebnostmi koncentracije, ki pa ni dosegel pričakovane intenzitete; drugi je spoznanje, da bo iz Marburga postal šele tedaj tudi notranje vseslkozi. Maribor, ko' si izgradi gospodarsko trdnjavo. To dvoje giblje naš razvoj ob koreninah vsega gospodarstva: v obrtništvu. Ta je plavi raprezen-tant in ta je tudi poklical na pomoč izložbe. Res, če pogledamo izložbe, obrtništva je največ. Prvi pijonirji naci jonalnega gospodarstva. Evo: to je Maribor! In vise to je še mlado popje in cvetje. Množina mladih podjetij, ki še tiplje instinktivno po gospodarski poti in išče na razstavi opore. Gore ovir v proletari-ziran srednji stan z uradništvom, nestalna valuta, bližnja konkurenca inozemstva ob nezadostni carinski zaščiti je tveba prekositi. Zoper vse odpo-more obilica odjemalcev, zveza z vsemi kraji potrebščin in povpraševanj, stiki .od blizu in daleč. Evo — zato naš Maribor v izložbi! Ves je v izložbi, slovenski in nemški. Prvi je le malokje industrializiran, še tam je le deloma domač. Drugi se predstavlja z jakimi sposobnostmi tovarniških dobav. Ni čuda. Temelj je imel že pred vojno, ko je delal v glavnem za domač konzum. Velika potreba države . je napotila J.o razširitve podjetij, ki nes prespavajo. Zato vidiš tudi tu ...avo lice naše moči: Maribor, domačin začetnik, tujec bogatin! Slika bi bila nepopolna zgolj v kolo-: .turi gospodarstva. Zato združuje tudi en del našega prosvetnega dela: Slikarsko razstavo. Tudi posvetnih prireditev v Nemškem Mariboru ni bilo. Naš Nemec Je tešil svoj duševni slad v Gradcu. Še le mi smo zgradili idejne domove prosveti v gledališču, Groharju, Maticj, Ljudski knjižnici itd. In če obstaneš ob slikarski razstavi, vedi: Tudi to je nov obraz Maribora, ki te gleda iz izložbe. Če je lepak za prvo razstavo kazal dete, noseče bruno, in za drugo jekleno pest nad mestom, je resničen tudi simbol v lepaku za tretjo izložbo; kajti že so gospodarski sloji — mož z uspehi v rolkah. To pokaže Maribor v izložbi sam. Še nelkaj pokaže: Da bode upravičil pričakovanje, ko ho lepak_ bodočnosti risal ogromne stavbe in dinamo, pod njimi pa množice uspehov srečnih ljudi. -o- Vino na Industrijsko-obrtni vzorčni izložbi v Mariboru. Vinarski in sadjarski od'sek kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru naznanja s tem vsem interesentom, da zaradi prepičle udeležbe ni moigel prirediti na mariborski Industrijsiko-obrtni vzorčni izložbi (15.—26. avg.) Vinsike razstave, kakor je nameraval. Da bo pa o-biislkovalcem izložbe vendar dana prilika se seznaniti s pristnimi produkti naših slovenskih vinskih goric, je omislil odsek na razstavnem prostoru vinsiko po-skuševalnico, kjer se bodo prodajali vinski vzorci in cele steklenice direktno od producenta nabavljenih vin iz naslednjih vinskih okolišev: 1. Ljutomersko-Ormoški — 2. Radgon-siki — 'S. Ptujski — 4. Haložki — 5. Mariborski — «. Slovenjegoriški — 7. Hohor-ski — 8. Celjski — 9. Šmarsko-Bizeljski vinski okoliš. Dobile se bodo poskušnje starih in novih vin v majhnih kozarčkih proti majhni.odškodnini. Pojasnila glede nakupa vina v manjših ali večjih množinah se bodo tudi dobila pri vodstvu vinske poskuševalnice na licu mesta. Nadalje bo na razstavnem prostoru tudi odsekova vinska točilnica, kjer se bodo točila istara in nov.a vina iz prej omenjenih vinskih okolišev odprto in v steklenicah (vinske specijalitete) po zmernih cenah. Tudi to vino jo iz prve roke naravnost od producentov. V prijaznem lokalu in lepem' senčnatem vrtu se bo gotovo rad pomudil vsak čestilec izborne kapljice. Vinska poiskuševalnica bo odprta le do IR. ure, vinska točilnica pa do 24. ure. Posebno opozarjamo na izborna vina letnika 1921, ki so specijalitete, kakor-šnih še »svet ni videl«. _o_ Narodno gledališče v Mariboru. Drama v novi sezoni. Te dni sem se razgovarjal z ravnateljem drame g. Valo Bratino o dramskem repertoarju v novi sezoni. — Provinci j alnim gledališčem — je dejal g. ravnatelj — često očitajo, da ne nude občinstvu nič sistematičnega. Repertoar je večkrat izbran na slepo roko, ni videti vodilne misli, ni sku.pne vezi med glavnimi deli. V splošnem ti očitki niso ravno neutemeljeni. Če hočemo, da bo gledališče vršilo v polnem obsegu svoje visoko poslanstvo, moramo tudi repertoarju dati nekoliko več smotrenosti. Seveda se je treba ozirati sem in tja, naprej in nazaj, ni pa potrebno in še manj dopustno, da bi izgubili izpred oči glavni, t. j. umetniški namen gledališča. U-metnost je sanio ena in to doživljamo; umetnost pa moramo tudi spoznavati, ker se je v raznih dobah in v različnih duhovih izražala na svoj samorasel način. Smotren repertoar bo tedaj neomejen z ozirom na doibo in narode. Zdi se, da moderno gledališče zopet obuja klasično dramo! Mi se ne bomo ozirali na modo. Naš novi repertoar je zgrajen arhitektonično: njegova zgradba sloni kakor an1 hram na močnih stebrih. Streha ni vi^ ka, toda skozi stebre se odpira ra® v neskončnost. Stebrov je sedem* Vam jih naštejem po vrsti: NaJ Prvi je Sophckles. Živel je v 4%—406 pred Kristom. Bil je ljublje*1^ Atene, eden najsilnejših genijev s*ar veške kulture. Izmed njegovih del se^ izbral najznačilnejše zanj in za staro bo: Kralja Edipa (pisano 1, 427). , Drugi siteber je Shakespeare (156* 1616). Izbral sem »Hamleta«. To j3 ’ ki ima vse atribute nesmrtnosti. ^ bo človek čutil Skrivnost svoje duše, živel tudi »Hamlet«. ,r Tretji steber je Moliere (1622—1673). ^ Mariboru je znan po »Skopuhu, »Na®15 Ijenem bolniku« in »Georgu Dandiiju*' Letošnjo sezono bomo dali »TartuH®* ki ga smatrajo za Molierovo standaP delo. Potem sledi naturalistični Zola (l1 do 1902). Vprizorimo »Terese IlaQu111*' Znano delo z vsemi karakteristika®-1 a' tor j a in dobe. . , Peti steber je označen z mogočo11? imenom Ibsen (1828—1906). Že v prej®^ sezoni smo nameravali vprizoriti mersholm«, pa simo ga bili morali Pl8 loži ti na novo sezono. Kaj pomeni Ibse{V ni treba razlagati. A »Rosmersholm« " eno najsilnejših njegovih del. čutiti Je prehod k novemu. Realizem ni zadovoljil človeške tli14'1'' čije najvišja pot je: iskanje resolj^3' Visoko hrepenenje nam je oznanil terlinck (1862), njegova divna simboli® ^ čna pesem je drama Aglavaino in S®« sette (1896), s katero bo našo občin.®^' občutilo drhtenje moderne duše, na svetu več nego ji more dati realn"s^ In sedmi steber je časovno zasaj811 vulkanska tla naše dobe. To je eleverjev »Onstran«, spisan 1. 1920, za c;8 sa zmagoslavne ofenzive ekspresij34112 m a. — Res skrbno izbrani stebri. In hal — Streha tega umetnosti posvečen^ hrama ne bo razJkošna, a mislim, da j*®" mo ž njo zadovoljili i domače potrebe1 a metnišiki okus. Uprizorili bomo Cank*r* jevega »Kralja na Betajnovi«, KraiKhef jevo »Školjko« in Remčevo novice »Magda«. Od srbohrvatskih vprizori^ Sterija-Popovičeve »Rodoljupoe«. RuS drama bo zastopana s tremi deli. Prr je Gogoljeva »Ženitev«. Že v jeseni vi**! zorimo Surgučeve »JesensJke gosli«, P1’1 srčen, mehki igrokaz, ki so ga imeli repertoarju tudi Hudožestveniki. ’fr®w‘ ruska drama je štiridejanlka haon^ Andrejeva »K zvezdam«. Oba zadnji'/'0 mada sta preložena iz ruščine nalašč naše gledališče in še doslej nista l)!, vprizorjena na slovenskem odru. l1a^e nameravamo dati Tomovo »MugdaU>Ili,'/,_ — Torej ste skrčili dramski r< Pe,l° M na 15 komadov. — Da, a s tem še ni rečeno, .la »e ■likakili dodatkov. Na novo bomo vpr^° ril: 2—S dela izza prošta saione., r.a P'* Zolajevega »Ubijača«. Kakor lansko J* t i tako bomo tudi letos ko;ii''i' '-s 1,1 g<.e.e poenostavili odrsko tehnik.). Na C- oder spada samo to, kar je bistveno P° trebno, kar služi delu samemu. — In igralske moči1? Jih boste i®0’1 dovolj za zasedbo napove lanih koiH'1 dov? — Dovolj. S tem. seta >ačima’ Pri lZ bili. Sicer pa — vpra-uiije je zelo za pleteno. Saj veste, kako je s finan*511 stranjo gledališča. Boljše je, da za da«-“ pustiva to kočljivo vpraianje in se idc-va kot optimista. Ne šk;...Ji n'_ koncu naj pristavim še eno: Tež ko Je h naraščajem. Treba bi se bilo napotit-deželo in iskati onih, ki bodo nekoč naSl nasledniki. Ne dvomimo, ih. ima mnogo zakopanih igralskih talentov pajmo, da razvoj naše Tali je ne bo ° magal. Bil pa bi čas, da bi ga postavi na novo. širšo podlago. Tako sva se ločila z g. Bratino. Valo Bratina: Novo gledišče v Mariboru. Mariborsko gledališče je bilo sezida no v drugi polovici preteklega stole J' Tedaj je tavala umetnost po tenin^ potih reakcije. Ni čuda, čo je tudi urh tektorn ušel izpod rok mars.ikak neok sen nestvor. Slovenska beseda je raz marib. oder zadonela šele po svetovni vojni, v jeseni leta 1919. Začeli srno bili iz nič. Pa so vendarle celo nemška usta sramežljivo priznajo da v umetniškem ustvarjanju nadaljujemo svoje nemške prednike. Dragoceno priznanje — v zgodovinskem P^em. A mi jih pomilujemo: zakaj občinstvo, ki si je osnovalo tako gledalce, ni zaslužilo boljšega. Mi se ga sramujemo. Gledišče, ki ni hraim umetnosti, poso-y°dilnih misli, žarišče živih plamtečih idej, nima pravice do obsta.nka. Mi nočemo životariti, mi hočemo živeti, ra-sti v neprestanem stremljenju k naj-^sjim ciljem. Merimo svoja dela z merilom stoletij! Glejmo v preteklost, glejmo v bodoč-Host: mar nismo vsi trdno prepričani: alko ne moremo naprej! Prava podlaga smotrenemu razvoju na*se slediške umetnosti je: novo jnoder-110 gledišče, samo zase umotvor, gledišče, | katero bomo z veseljem zahajali, ki ga 'otno ljubili in na katero bomo ob vsaki Idiliki ponosno kazali: to j« naše gledišče. -Cikalo Bratina: »i mali odri in naša industrija. » Neštevilo malih odrov po deželi ka- e’ da naš narod ljubi gledišče. Skoro vsaka vasica ima svoj lasten o- v. > Včasih še po več, in teden za tednom amo, da se izstavljajo še novi. To je *el0 Naši Šen * razveseljivo dejstvo: tu je navdu- . ,3e, prekipevajoča sila, ki se hočs u-jstvovati na plemenit način. Žal pa je ecina teh odrov zelo nepraktična in z “letniškega stališča skoro nerabna, ker Me zgradila večjidel okorna rolka po Jiskih načrtih. Koliko tisočakov so vr-0 vsako leto takorekoč skozi okno, kajti k olkoren, negibljiv oder dela 'dUctan-°ni veselje samo prve dni, potem pa u-11 e navdušenje in preneha delovanje. I1'1 je treba na pomoč. Osnovati je enuidoma glediški zavod, ki bo zidal A orane, gradil odre, izdeloval odorsko ^hištvo, rekvizite, kostime, izdajal igre d- Zavod, ki bi s potujočim režiserjem 11 dramaturgom na čelu organiziral vse 1,1 al e odre in ustvaril prepotreben si stem. Kakšno hvaležno polje. Tu so na široko odprta vrata naši in-vstrijj. Treba jc samo zagrabiti. Malo °bre volje, malo podjetnosti, pa bo stal a Prihodnji mariborski razstavi pavi-z vzornim tipom podeželskega odra. K a delo torej! Mariborska vojna muzika. j Kmalu bo pretdklo pet let, odkar se ustanovila v Mariboru samostojna vo-a godba. Povod torej, da pogledamo lee v ono dobo, ter se spominjamo či-euev, ki so nam ustvarili to muzi--1}0 institucijo, ki je bila vselej v JJesnejži zvezi z našimi kulturnim in ^aaoalnfm. pokretom. In to ne le, kar sev G nies*:a Maribora, ampak tudi cele erne obmejne pokrajine naše države. 191 s V prv* doilti P« prevratu, leta -• ^o je prevzel general Maister _vo- Jaš!ko »V • J>oveljstvo, je osnoval v Mariboru }iv fi.UlSko sodbo za Spodnji fštajer«. V origanizatoriški dalekovidnosti je bil 1jito v s'rrhe v na av U'.^! Zagreb, niti Ljubljana. Iz bivših Arijskih vojaških godbenikov, ki so se Uverjen o potrebi to institucije, oso-Propagandne in reprezentativne novoosvobojenih krajinah. Isti--1®' da ta čas nista imela vojaške god- ^avfcar •lužne vračali s svojimi instrumenti iz £].• bojišča, se je sestavil godbeni Prr.0,< elek’ ž bivši vojaški kapelnik v Vl./.;«i, od koder se jo istotako ponj^' V domovino, ter se stavil tukajš-nas)UU,,p0velistvu na razpolago. Prvič je °Wod> a eo^a 'd' Priliki slavnostnega decoml’ v Proslavo ujedinjenja, meseca 40 ‘v,r« 1918. >n sicer z lepim, številom 0Z' dslej je bila često na Koroškem a I opaigandne slvrhe, a prirejala je tudi koncerte, in to i še v Celju, v Ljubljani in v Za- i-ibnr^0^6 ^“Certe, 'n to razen v Ma-gVebu. O sobi to omeniti je veličastno u- sipeli koncert v Ljubljani, ob priliki po-seta generala Maistra. Sodelovala pr je godba tudi pri vseh narodnih slavnostili, kakor tudi pri dragih prireditvah. Pospeševalo je ta nepričakovan razvoj godbe srečna okolščina, da so ji bili zraven veščih muzi čar jev na razpolago tudi instrumenti im velilk arhiv poprejšnjih avstrijskih vojaških godb na našem ozemlju. Da se te najvažnejše potrebščine niso na tihem odpravile v severne krajine, je šteti v zaslugo takratnim organizatorjem. V doslej omenjeni organizaciji je o-stala naša vojaška godba do leta 1921., ko se je preosnovala po vzoru srbskih vojaških muzik v Mariborsko vojno muziko. Srbski vojni zakon razločuje tri vrste (klase) vojnih muzik in sicer: Muzike prve klase s 50 muzičarji, drage klase s 35 muzičarji in tretje s 27 muzičarji. Nadalje so vojno muzike ali a) divizijske, ali pa b) garnizijske. Mariborska se šteje k zadnjim, ter je organizirana kot muzika prve klase. Take muzike imajo le večja garnizijska mesta, kalkor: Beograd, Zagreb, Split in Du- brovnik. Muzike drage klase so n. pr. v Varaždinu, Karlovcu, Pančevu in Beč-kereku. Divizijske muzike so pri divizijskih komandah in so vse prve klase. Izven teh še obstoja v Beogradu kraljeva gardna muzika iu kraljeva fanfara. Dočim je bilo moštvo naše vojne muzike doslej precej pestro sestavljeno (iz Čehov, Rusov, Jugoslovanov in Nemcev), gre v zadnjem času stremljenje naše vojašlke uprave za tem. vzgajati pripraven domači naraščaj. V to svrho se je ustanovila v Vršecu posebna vojna muzička šola. Ker je po novem vojnem zakonu tudi za vojne muzičarje :n kapelnike izdatno preskrbljeno, je pričakovati krepek razvoj teh glasbenih institucij. Ako torej premotrimo dosedanje razvojne okolščine, moramo priznati orga-nizatoriško in umetniško delovanje sedanjega kapelnika g. .T. Herzoga, ki vodi godbo že od prvih njenih početkov (s polletnim presledkom 1. 1922, ko je bil tukaj kapelnik Maier). O umetniškem pomenu naše Vojne muzike pa bomo dobili sliko, ako priobčimo pregledni repertoar dosedanjih koncertov, ki je predvsem upošteval slovanske skladbe. Proizvajale so se sledeča večja orkestralna dela: a) Češka: Dvorak — Karneval, Šemla sedlak, Polednice, Holoubek. — Smetana Ma vlast (šest sinf. slik). — Fibich, Noč na Karlovem tynu. — Novak, Slovaška suita. — Beran. Legende, Žalobna koračnica. — Pešta, Jugoslavija. (Osobito v početni dobi zelo aktuelnega pomena.) b) Ruske: Čajkovski j - Ouvertura 1812, Vojvoda, Luskaček. — Rimsky-Korsakov — Sheherezade, Svetli praznik, Fatum. — Borodin — Stepne skice. c) Nemška: Beethoven' — Prva in peta sinfonija, Leonorova ouvertura. — Schubert, H-mol-sinfonija. — R. Strauss — Smrt in zveličanje. — Goldmairk — Selška svatba. R. Wagner — Predigra k »Mojstrom pevcem«. č) Francoska: Debussv — Petit suite. d) Jugoslovanka: Osterc — Krst pri Savici. V zvezi si solisti: erg. Balokovič, Brezovšek, Frisch, Brandl, Peltauf, Kre-mer in gdč. Saderjeve so se proizvajali sledeči koncerti: a) Klavirski. Grieg. Beethoven, Čaj-koVsky, Liszt. — b) Vijolinski. Mendelssohn, Brnch. Saint-Saens. — c) Pevski. Elsrar (Morske slike). V stalni zvezi z vojno muziko je bil tudi pokojni ruski gardni kapelnik V. Cibulevskij, ki je opetovano dirigiral po samezne komade, pa tudi priredil en samostojni koncert. Vojni muzičarji tvarjajo tudi stalni gledališki orkester (28 mož) tor sodelujejo pri orkestralnih koncertih Glasbene Matice. kakor tudi pri slavnostnik mašah, osobito ob držaVnih praznikih, na stolnem kora. V poletni sezoni je bila vojna muzika zaposlena doslej v Rogaški Slatini. letos pa na Bledu. V prihodnji koncertu i sezoni namerava g. kapelnik Herzoer proizvajati sledeče skladbo: Beethoven — D®veto sin-fonijo (skupino z Glasbeno Matico); Adamič Slike iz Taškenta; Baranovič — Scherzo; Škerjanc — Scherzo; Beran — Ouvertura k »MeluSsini«; Reger — K Bocklinovim' slikam; Strauss — Till Eulenspiegel; Haydn — Sedma sinfonija; Debussy — Pelleas in’ Meli- sanda; Dulkas — Čarobni učenec. Razen tega orkestralne skladbe Širole in 0-sterca. H. Druzovič. Inig. agr. C. Jeglič: „Vrt“ Džamonja & Co. Izmed tvrdk, ki razstavljajo na letošnji mariborski vzorčni izložbi, bo goto-to vzbudilo največje zanimanje vrtnarsko velepodjetje »Virt« (Džamotnja in drugovi). To podjetje, ki sc je v zadnjih letih s čvrsto, zdravo ambicijo razširilo in preorganiziralo, nam obeta še izredno plodovito uspehe v korist našega narodnega gospodarstva. Ni to namreč zgolj trgovska firma, ki si hoče s strogo solidnostjo priboriti častno mesto pri domačem in inozemskem konzumu, nego vidimo v tem1 podjetju oživotvorjeno tudi tisto našo vedno aktualnejšo zahtevo: da domača produkcija z reelno postrežbo zadosti potrebam Jugoslavije, da se iz »Vrta« razširijo preko cele Jugoslavije naj plemenitejše sadne sorte, najokusnejša zelenjad, najboljše rastlinsko semenje in najmičnejše cvetlične krasotice. Etablissement datira že iz leta 1897, ko je švicarski Nemec Hemrilk Weiler, ki je mnogo potoval po Evropi, iztaknil Maribor kot klimatsko najugodnejši kraj za vrtnarstvo. Ob prevratu je podjetje prešlo v jugoslovansko last, se nanovo preuredilo ter sedaj pod organiza-tornim vodstvom agilnega g. Džamonje lahko s ponosom! in najboljšimi upi gleda v bodočnost. Kraj, ki ga je izbral za to podjetje njegov ustanovitelj Weiler, leži pod br-dom Kalvarija in ima najugodnejšo in-solacijo. Tu se nahaja 20 steklenjakov s centralnim ogrevanjem potom tople vode, ki se greje v 6 kotlih (sistem Hontsch in Strebel), z avtomatskim zračenjem' in vodnimi bazeni. Iz lastnega, 35 m globokega studenca dviga motorna sesalka Vodo v 50 kub. metrov obsegajoči rezervar. Toplih gred je 1200 kvadratnih metrov, služijo predvsem za vzgajanje ciklam in krizantem'. To leto se goji ciklam okoli 18.000 loniSkov in krizantem isto toliko. Razven teh dveh kultur se goji ca. 10.000 pelargonij (zonale, peltatum, anKleške p.), približno 15 tisoč Asparagus spren-geri in plumosuS, 5 tisflč lončkov horten-zi j, 10 tisoč draceU, 5—10 tisoč raznih praproti (Pteris, Neplirolepifi, Adianthum, Aspidium, Blehnum, Cyrtonium' falca-turnl i. dr.). Pred dvema letoma, ko so prevzeli podjetje sedanji lastniki, so pričeli Vzgajati jz semena tudi palme, katerih jo zdaj (enoletnih in dvoletnih) ca. 7 tisoč. Iz semena še prigajajo tudi glofksinije in množica begonij. Za razprodajo je na razpolago 1 steklenjak poln Ficrus elastica, 1 steklenjak aranknrij, množica aspidisitre, Poinsettia pulclierri-ma, Begonia Gloire de Lorraine, Ancuba, Vuoca, Enonymus itd. Iz inozemstva se uvažajo za zimsko prodajo in silen je: aca-leje, kamelije, rododendron, erike in večje palme. Sili se okolo 40 tisoč šmarnic, ki se dobivajo iz Nemčije, in 6 tisoč loncev majnice (španskega bezga, Syrin?a); lastnih cepljencev plemenite Syringe ima »Vrt« doSedaj okoli 10 tisoč, a to leto jih bodo cepili še 20 tisoč, tako da se bo že prihodnje leto zamogla večja množina te dišeče krasotice eksportirati. Rož (vrtnic) bo imel »Vrt« to jesen na razpolago okoli 50 tisoč nizkih itn par tisoč visoko-stebelnih okni atov. Opozarjamo, da se nahajajo v sortimentu najizbrauejše. sorte starih in novih vrtnic, omenimo le še* da si je »Vrt« pribavil in jih razmnožuje tudi moderne »Pertletiana« sorte, diVffo križance Lurtea-rože. V ceniku, kj ga publicira tvrdka na jesen, izide tudi zbirka rož, ki jih ima »Vrt« v večji množini na razpolago. Za zimlsko sezono se sili v steklenjakih okoli 8 tisoč vlončenih vrtnic, potnajveč Ulrik Brunner, Druški, John Laincr, Testout in Herriot. Silijo se tudi hijacinte. tulipe. narcisi, ki i v i j a in nma-ranthus (holandsko blago). Lansko leto je najel »Vrt« na Teznu tudi večji zemljiški kompleks za drevesnico in semenarstvo. Dosedaj je posajenih preko 250 tisoč divjakov za vse vrste in oblike sadnih dreves. Zasajen je tudi matičnjak cvetlic-trajnic (okoli 100 vrst peren) in lepotičnega grmičevja. Od raznih vrtnarstev iz Nemčije je naročila tvrdlka preko 150 vrst najlepših ge-orgin (Dahlia), katerih cvetovi bodo razstavljeni na izložbi. V drevesnici so po- sejane tudi razne konifere, za njih odgo-jo bo najelo podjetje še nova zemljišča. Pri centrali podjetja je ustanovljen semenarski oddelek, ki si je privzel znamenito nalogo, zboljšati semensko trgovino, pospešiti domačo produkcijo zanesljivega zelenjadnoga iu cvetličnega semenja ter sploh regulativno vplivati na razvoj našega semenarstva. Seme se je naročilo od zanesljivih nemških tvrdk (Erfurt, Asohersleben, Quedlinlburg), se pazno preizkuša glede klijavosti in vernosti sort, ter so tozadevno že sedanji številni odjemalci prav pohvalno izražajo. »Vrt« zdaj stopnjema uvaja proizvodnjo semenja na svojih lastnih zemljiščih oz. kani tudi pri privatnikih izven podjetja organizirati zanesljivo proizvodnjo dobrega semenja. Že letošnji lastni pridelek zelenjadnega in cvetličnega semenja bo zelo zadovoljiv. Mislimo, da je naloga, ki si jo je nadel »Vrt« s svojim semenarslkim odsekom, ena najtežjih in najpožrtvovalnejših, a gotovo bo ta za-datek dovedel tudi do važnejših in koristnejših uSpeliov za podjetje samlo in za celokupno semensko trgovino v naši državi. Podjetju, ki nam javlja toliko neustrašene živi jenske moči, kličemo: crescat, floreat! Zanimivosti. Smeh umira. «k Neki amerikanski nevrolog, dobro znani zdravnik H. K. Balard iz Kansas City, je tri leta izvajal anketo, katere rezultati niso posebno tolažilni. L. 1921, 1922 iu 1923 je vsak dan v mesecu aprilu skozi eno uro s svojega okna premotrival obraze mimoidočih. Razdelil jih je v 4 kategorije: žalostne, indiferentne, smehljajoče se in smejoče se. Iz njegove statistike je jasno razvidno, da je število smejočih se obrazov od leta do leta padalo. Ako pojde v istem tempu naprej, kmalu ne bo na ulici več človeka, ki bi ■io smejal. Od dveh ninoUočih se j.'h je v i 1921 smejalo samo 1 'J-’2 samo 5% 1. 1923 samo še 2.25%. Smeliljajoči »2 cbiazi so malo naprriovall v 1. 1922 !n j < nj.ibovo število od 12% v 1. 1921 jla-ruxij na 13.5% v L 1922. V 1, 1823 pn je. P’Xnjihovo število Jtia ;!.7r