5. fteunko.
DanaSnia Številka stane Din 2
0 UoMlonf, v nefclja 6. Januarja isz4.
\m LUII.
1
OfENSKI
Izhafa vsak dan popoldaa, livzenst nadalje in prasnlka. •nserati: do 30 petit vrst A 2 D. do 100 «1.13 0 50 p. večjl fam ilfl petit vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda l D; Popust po dogovoru — Inseratni davek posebe. Vprašanjem glede nseratov nai se prilozi znamka za odgovor.
0praTnietFO „SIot. Naroda   tn „Nar94aa risbama" Inaflova
a lica St S, pritlično. - Tei9!m st. 394.
Uredaittro ..Sler   MaroJ**' ^naflov* ulica at S, L nadstropje
Tele on eter. 34. Dopisa sprejemna ve tiaiittai? %n zaiosti3 tra*ikovane* ■*r   Rekopitsv se ne vrača.
v Jugoslaviji ol 4—9 str. po O. 8 In vet
2 D> V inozemstvu 4—9 str. 2 D„ 8 in vet po 3 O. Poštnina olatana v caotovlni.
.Slovenski Narod- velia:
v   Jo ■ -i-!*r!ii				V lltlltltTI
!    » !	|ubi|Afti		polil	
Dm	2*0-	Din	240 -	Din 3«;0 —
•	1?0 -	■	i;o -	. 180"—
■	60 —		60 —	,      90 —
•	20 —	■	20 —	so-
12 mesecev.....
6......
3 p • • • • • 1......
Pri  morebitnem povijanju se im.i dai'ša nnro'rihia doplačati. Novi   naročniki   nai   pošleio v prvič naročnino ve J:io   c*Cf"   r>o na'saznld. Na <nmn nismena naročila brez poslatve <*e"flr * se ne moreno orira^L _--------—---^a.---------------.-      ■     .u   m.....ninwii»iia
Stranke in politično delo,
V petkovi številki smo priobčili uvodnik, ki črta naprednemu bloku nov delokrog: prostovoljno programatično soglas e in sodelovanje na občinskem in oblastnem samoupravnem terenu. Ta misel je tako jasna in prepričevalna, da je nobena napredna stranka ne more odkloniti. Vsai dotlej ne, dokler se ne postavi na ekskluzivno stališče in prizna potrebo naprednega bloka. Danes soglaša;o vse napredne stranke na ideji močnega in složnega naprednega bloka, ki pa je mogoč ali kot volilno paktiranje, kot združevanje pred volitvami, ali kot kooperacija, kot programatič-no sodelovanje po volitvah. Če priznamo samo prvo nalogo naprednega bloka, tedai se njegova misel izčrpa v enostavnih mandatih. Politika pa ni stvar častiljubia, marveč sistematičnega iavnega dela s pomočjo mandatov. Tudi po ti poti pridemo torej do Ideje naprednega b'nka kot delovne zajednice, kot programatične enote za vsa področja občinske in oblastne samouprave. Kakor pa je ta ideia naprednega bloka enostavna, pa tudi aktualna in koristna, tako jo je treba poglabljati ln poiskati gotove pogoje njenega plodo-nosnega uspevania in potraiania. Vsako samoupravno delovanje pa mora brti trajno, zaokroženo, s*s^emat*čno, za to Je potrebno, da se poedini član: naprednega bfoka orOentirafe na pravo pojmovanje javnega dela. na pravilno razmerje med stranko In političnim de!cm.
Že davno se je opazilo, da so naše stranice bogate na visokih, načelnih programih, da so še bogatejše v medsebojnem preklan Ju, da so pa sila ubož-ne glede konkretnega političnega dela. glede izvršenih načrtov na stvarnem gospodarskem. soci;a!nem, organizato-ričnem. pofitičnoprosvetnem in seveda potem na širokih občinskih in oblastnih samoupravnih terenih. To dejfstvo je v zvezi z nesodobmrn pojmovanjem strankinega org.imzma in strankine hmkc«e v Javnem življenju. Po izkustvih političnega ž?vlien:a v zapadnih demokracijah so stranke strokovne organ^z^ci^e javnega m poHHč^oga dela. torej ustanove, k»er se javni prob'emi gospodarstva, onč^ske splošne samonnrave. socijalne za?č:te. evgenike in sp'oh vsega iavnega življenja čisto strokovno in znanstveno Študirajo, kjer se progra-matlčne misli prilagodevajo konkretnim potrebam poedmega mesta ali gospodarskega področja in k*er se končno sestavljajo sistematični načrt? aktivnega, pozitivnega političnega udej-stvovanja.
Vzemimo primer ljubljanske občine! Sedanja večina je po vsej priliki doigrala. v kratkem pričakujemo razpust občinskega sveta in razpis novih voli-
tev. Za volitve po potrebna koalicija, se bo ustanovil napredni blok. Vprašamo se. ali zadostuje za prevzem odgovornosti in celokupnega gospodarskega in socjalno kulturnega uprav Tanja ljubljanskega mag'strata enostaven čin volilnega pakta in sestava komunalnega programa tekom par ur ali dni. Ali ni potrebna večmesečna temeljita in strokovna priprava, ali niso nujno osebe, da preštudirajo sedanje naše občinske razmere, da se seznanijo z modernimi komunalnimi programi in izkustvi drugih, napredneiših mest in da temu primerno omogočijo delovno in programa-tično bazo bodočega občinskega naprednega bloka? Strokovna in znanstvena komunalnogospodarska in politična priprava je dolžnost vsake stranke, predvsem pa naprednega bloka, ako hočemo, da bo zveza in kooperacija na delovnem polju, na programatičnih načrtih in ne na osebnem.
Pnake- opombe velja;o za oblastno samoupravno področje. Oblastne samoupravne volitve so pred durmi. Tudi tukaj je potreben napreden blok. Zopet se vprašamo, ali se poedine napredne stranke, zlasti pa vse skupaj, složno in
enotno pripravljajo na oblastno samoupravno polje, ali poznajo predmetne ustavne in okvirna zakone, ali so pregledale in sistematizirale sedanje samoupravne, gospodarske, socijalne, kmetijske, prosvetne, cerkvene, agrarne in druge potrebe in interese? Nikar ne pozabimo, da v politiko spadajo politični strokovnjaki, pravico do javne ekzisten-ce imajo samo stranke, ki jeml'ejo javno delo kot življenski, resni, stvarni, znanstvenoupravni posel in ne kot osebno, politično kondotijerstvo.
Od ideje naprednega bloka do pro-gramatične delovne zajednice občinskega in oblastnega samoupravnega udej-stvovanja je samo en korak. Toda od skupnosti in složnosti do praktičnega dela je dolga pot strokovnega in progra-matičnega pripravljanja, ki ga ne zmore ena sama napredna stranka, marveč samo vse skupaj, združene z najboljšo voljo do pobo! sanja in do resničnega lavnega dela Kakšno falango strokovnih referentov in podrobnih delavcev bi mog'e sestaviti sed;mie napredne stranke, da so složne in da le hočejo delati, delati, delati...
Prijateljska pogodba.
Zopet je Češkoslovaška sredi polne evropske diskuzie. ki kar noče nehati. Njeni novi dogovori s Francijo so vzbudili vznemirjenje pri vseh onih. ki ne misliio kreniti na skupno pot za obnovo Srednje Fvrope. marveč se potikaio okoli s stremliemi. naperjenimi proti sklenjenim pogodbam ki imajo služiti za sotemelje pri zgradbi nove Evrope. Češkoslovaški zunanji minister dr. Re-neš deluje že. odkar počiva krvavo bojno polje, dosledno z vso iskrenostio na to. da se navezujejo stiki, iz katerih ima vskliti vstaienje evropskih narodov. Velik pokret v tem smislu pomeni »prija telička pogodba* s Francijo, kakor naziva dr. Beneš v svojih novoletnih razmotri van jih novi francosko - češkoslovaški sporazum.
»To je za na?o državo in naš narod dalekosežni dogodek. To le zagotovitev naše države za bodočnost, to je njen nadatfnii korak v mednarodno po-lit'ko, to je ojačenje in poudarjanje našega imrovnega in rekonstrnkc«"skega r'e'a zadnTh pe*»h 'et. To ie delo za dof-ga desetfeMa. To je pa tud? korak, kateremu bodo sledU? povsem log'čno še nadaljnji koraki z na?e s'rani v pog'edu rekonstmkcTje In skupnega evropskega udejsfvovanja.«
»Oeuvre« pravi, da pakt ni nikak alijančni pakt, ker ne vsebuje vojaških konvencij, marveč da je preprosta prijateljska pogodba s klavzulo o razsodišču. »To je orig'nalna inicvhtiva, pripravljati mir z mirovnimi sredstvi.«
Češkoslovaška v>- a dva velika državnika, Masarvka in Bencša. Oba sta izklučno mirotvorca in upoštevani so že njuni dosedanji uspehi. Poincare je napram francosko - angleškemu garancijskemu dogovoru izjavil, da brez vojaških klavzul nima vrednosti. Mogoče je Francija želela vojaško konvencijo, ali Češkoslovaška jo je napotila do prijateljske pogodbe, v kateri ni zveze s krediti in municijo.
Cisto mirovno stremljenje, ki ima pomagati, da se ljudstva otresero bojnega duha «n nezaupanja ter se v novih mejah prične novo življenje, k? uspešno preplete, pomiri in spoprijatelji narode med seboj. Glavna mirovna misel je v Pragi in od tam se obrača na vse štiri strani, delujoč spravlMvo in ustvarjajoč razpoloženie, v katerem naj se obračuna s preteklostjo in misli resno na bodočnost.
Češkoslovaška prednjači v iskanju zvez z drugimi državami, ona le v tem oziru na.;spretnejša in naisrečneiša. Tej okolnosti je pripisati v obilni meri tudi dosedanje naraščanje francoskega vpliva napram Srednji Fvropi in Vzhodu. Zaradi izhoda na morje se je obrnila do Nemčije in Italije, glede slednie zaradi Trsta kjer je češkoslovaški promet zelo v čislih. Češkoslovaška in Italija skleneta tudi trgovsko pogodbo, ki obeta razmah italijanski industrH. Sploh so odnošaji med tema dvema državama povsem dobri, vendar pa so v Ttaliji za-riuli. ko so čuli o francosko - češkoslo-
vaški pogodbi. V vladnih krogih so sicer hitro obdržali svoje vskipenje in iz a-vili. da ta novost ne more biti namerje-na baš proti Italiji, toda toliko glasnejši je tisk, ki kliče celo Rusijo na pomoč!
Italija je danes hudo nervozna, zato se ni čuditi izbruhom in kričanju, kakršno je na primer pri turinski »Stampi«, ki izvaja, da je Češkoslovaška s francoskimi milijoni izvršila samomor. Italija mora obnoviti evropsko ravnovesje potom zavezniške akcije z Anglijo, Nemčijo in Rusijo. V Italiji bi že lahko malo bolje poznali dr. Beneša in resnejše cenili njegovo delo. ne pa da govoričijo o samomoru Češkoslovaške in o upostavitvi »slovanske Avstrije« ali celo nove avstrc»-ogrske države proti Italiji To so abotna ugibanja, nevredna serijoznega tiska, kar naj si vzameta k srcu »Corriere Italiano« in »Sccclo«. »Avanti« je rekel, da se je po krivdi militaristov poglobila propast med Ita-lijo in osvobojenimi narodi, kar je Francija izkoristila. »Voce republicana« obsoja italijansko neudeležbo pri sred-nje-evropski orijentaciji in meni, da francosko - češkoslovaška pogodba utrjuje kordon med Italijo in Nemčijo in izolira Italijo. Napaka Italije je nepravilno ocenjevanje Male antanie. To slednje je res. Fašistovska mentaliteta se dviga nekam previsoko v oblake italijanskega imperi a, zato pa ne pojmujejo tega. kar zahteva sedanjost za bodočnost. In tako je naravnost smešen oni klic, da naj se tudi z rusko pomočjo nastopi proti Srednji Evropi in Franciji! Verjetnejše je pač. da se bo Rusija prej ali slej pridružila obema. Italija naj pazi, da se jej ne potrga o sedanje ugodnost napovedujoče vezi z Rusijo!
Srednja Evropa Balkan, Vzhod. Sredozemsko morje. Jadransko morje — vse pada v območje francoskega vpliva! To ie velik strah za Italijane, ki vidijo francosko roko v Pragi, v Varšavi, v Bukarešti, v Beogradu in Atenah. In kaj bo, kadar se prične razpravljati o zvezi med Parizom in Moskvo? Napram italijanski razburjenosti naglasa pariški »Journal«, da je leta 1921. conte Sforza z Benešem podpisal konvencijo, ki je prežeta povsem istega duha, kakor sedanja francosko - češkoslovaška pogodba Itali a torej nima vzroka, da bi se vznemirjala.
Ali v Ttaliji poslušajo rajse one angleške glasove, ki nastopalo proti Franciji in Mali antanti. Tako piše »Dailv Telegraph«, da gre francosko - češkoslovaška zveza proti Nemčiji, da lahko oškoduje nameravani italijansko - rrski sporazum in da pomeni konsolidacijo Male anfante, verjetno tudi s pomočjo Grčije. »Ne preostaja drugega, nego da se Italija zveze z Madžarsko in Bolgarijo! Francosko - češkoslovaška zveza ne bo pomirila Evrope, marveč jo bo
zmešala.« Take blodnje rojijo po glavah gospodstvaželjnih Angležev in Italijanov. Omenjeni list govori nadalje o novem italliansko-po'jskern zbližanjil. Veliko italijansko podjetje Fratelli Perro-ne se pogaja s poljskim generalnim štabom za ustanovitev tovarn v Poljski, v katerih se bodo izdelovali topovi, municija in smrtonosni plini najnovejšega tipa. Italijansko vojno strašilo med Rusijo in Češkoslovaško! Kam zabrede strast! Z veseljem komentirajo tudi vest o angleškem koraku v Varšavi, Bukarešti in Beogradu proti nazdevnim francoskim posojilom, z ogorčenostjo I pa beležijo naznanilo, da se sklene tudi irancosko-j;igos!ovenska konvencija.
Mirovna misel gre svojo pot dalje in Slovani se vsi zavzemamo za njo. Italija je nemirna ;n ir.trigantska, nasilna v svoji notranji in zunanji politiki. K novemu letu jej ne da emo nlkakih svojih nasvetov, zaključujemo pa današnji Članek z besedami spoštovanega milanskega lista »Corriere della Sera«, napisanimi v slovo 19J.^.: »Ko je besnela vojna, sta tekala nad množicami, raz-srjenimi vsled sovraštva in strahu, izmučenimi vsled trpljenja in smrti, dva duhova po nebu, ki se je zdelo nebo skrivnega razodetja. FJen je vpil: Kar najmočnejši udarec jo najveljavnejši raz!og. Drugi pa: Kjer je vest, tam je bodočnost. In ni bH prvi duh. ki je zmagal v vojni, in tudi v povojni dobi ne bo zmagovalec«
Labour Parthjf in njena znanja politika.
Pred kratkim je izdal vodja angleške delavske stranke, Ramsay Macdo-nald brošuro (Zunanja politika delavske stranke), v kateri razvija svoje stališče k perečim zunanjepolitičnim vprašanjem. Med drugim se nahajajo v knjižici nastopna štiri vprašanja in mlh odgovori: — Kakšni bodo odnošaji med Združenimi državami in delavsko Veliko Britanijo?« — Nevarno je. misliti na kakšno zvezo z Združenimi državami. Toda po pravici pričakujemo, da nam Amerika pomaga tisreca dne, ko bo videla, da ie naSa iskrena in poštena politika v skladu z veliko sestrsko demokracijo v vseh vprašanjih, ki so ji naj-dražia . . . Kakor Amerikanci, bomo rudi mi poizkušali prenehati s preživelim sistemom diplomacije, ki zakriva javnosti najbolj važna poročila in ki razpolaga z javnostjo, ne da bi se z njo posvetovala ... Delavska vlada bo olajšala Združenim državam nastopiti v vseh evropskih problemih, da podčrtajo njih moralično bistvo. — Ali prepusti Velika Britanija kontinent svoji usodi? — Noben odgovorni državn:k ne more svetovati svojemu narodu, da se razoroži,
Sven Elvestad: 5
3)ama v borbi z dvema.
Skupno sta nato stopala po gozdu. Lahek šelest je bil slišati, sicer je bila povsod tišina. Policrski poročnik je opazil, da je razburjenje mlade dame polagoma izginjalo.
Semtertja je še kaj pripomnila in vselej se je stresla, iz česar je sklepal, da se je še vedno z grozo spominjala čudnega doživljaja,
»Bil je strašen,« je šepetala.
»Kateri izmed obeh?« je vprašal poročnik. »Ali mislite na onega z belimi zobmi, milostna?c
»Ne. onega drugega z modrosvileno ovratnico.«
»Toda ta je vendar ves čas stal v ozadju in meni se je zdel najbolj nevaren izmed obeh.«
»Ali ni vzbudilo vaše pozornosti njegovo oho, nj'egovo levo uho?«
»Da. toda —«
»Na ušesu je bil viden urezek,« je pripomnila z neko grozo.
Policijski poročnik se je zasmejal.
»Da.« je dejal, »spominjam se, imel je lahek obronek na levem ušesu; toda to vendar ni nič strašnega.« . "
Dama ga je pogledala z velikimi začudenimi
očmi.
Zopet se je stresla,
»Ne.« je dejala, »prav pravite.«
Policijski poročnik je zopet imel čisto gotovo čustvo, da ima njena izredna groza čisto poseben vzrok.
Med tem sta prehodila gozd in stopila iz njega
IV. POGLAVJE. Grozna vest
Dasi se je mlada dama predstavila kot gospa Hade, vendar policijski poročnik niti en hip ni mislil na svojega znanca na Danskem.
Pod tem imenom si ni ničesar predstavljal, pač pa se je mahoma zal ubil preko ušes.
Očarujoča ljubkost mlade dame ga je spravila popolnoma iz ravnovesja.
Strah, ki ga je preživela in ki je še odseval z njenega mehkega rožnatega lica, je povzročal neko nervozno vznemirjenost ki je z vso silo vplivala na niegovo srce. ČurU jo ie ob svoji strani. Ko sta stopila iz gozda si je želel, da bi lesa ne bilo konca ne kra;a, marveč da bi bil les tako neskončen, kakor veliki norveški gozdovi. Tako se je zgodilo, da ie naš policijski poročnik mahoma izgubil svoje srce. Nič več ni mislil na to, kaj bo pripovedoval svojim prijateljem, ko se zopet vme v svojo dolgočasno policijsko službo. Nič več ni bil udvorljivec. ki hi hodi roko v roki s svojo novo izvoljenko. ie zaljubljen in čutil je to sam. Ko je čebljaje stopal ob njeni strani, je v svoji domišljiji šepetal: Zaljub-1 ljen sem ,.. zaljubljen .. •
»Gospa,« je ona rekla »gospa Gade —«
Vprašal jo je za krstno ime.
»Sonja mi *e ime,« je deiala.
In ko je slišal to tujedoneče ime. je postal pozoren na nekai. kar se mu je zdelo tako čudno tuje v njenem bistvu.
»Vj torej niste Danka?« je vprašal.
»Ne.« je odvrnila. »Rojena sem v Rusiji. Moji roditelji so Rusi.«
Ko je to deala, se mu je zdelo, kakor da bi zdrknila preko njenega lica lahka senca neraspoloženja,
»Ali skriva kakšno tajnost?« si je mislil — zdelo se mu je, da opaža to na ozračju okrog nje. na njeni nervozni in nemimi zunanjosti. Trdno je sklenil, da bo skušal dognati, odkod da je. Sedaj se je zopet spomnil, kako silno prestrašena je bila. ko ie opazila, da ima eden izmed potepuhov vrezek v ušesu — kakor kakšna zaznamovana kreatura.
Ko je opazil, da sta krenila na pot, ki ne vodi h kopališkemu hotelu, si je domislil, da bi bilo dobro, jo vprašati, kje stanuje. Zdelo se mu je samo ob sebi razumljivo, da tudi ona spada med letoviščarje
Pokazala je naravnost na krasno vilo, krito z opeko, ki je bila na pol zakrita z bujno rastočimi drevesi
»Tamkaj stanujem,« je deiala »to je naša hiša Pred nekaj leti jo je dal zgraditi moj mož. Vse po-
letje živimo tu in se vrnemo v Kopenhagen Še le na jes^n. ko nastane mraz.«
»Med drevjem vidim krilo,« je mrmral policijski poročnik in pozorno zrl proti vili.
»To bo ena izmed služkinj.« je pripomnila, »imam namreč dve služkinji. Sicer pa sem danes popolnoma sama. Moj mož je pri sodišču.«
»Ali je vaš mož često pri sodišču ?« je vprašal poročnik; v tem hipu je čutil, da je preko ušes zardel zaradi tega vprašanja
Ona pa ni nič opazila ali se ;e vsaj delala tako, kakor da bi ne bila ničesar opazila.
»O, da.« je odgovorila »prav često.«
In v tem trenotku je globoko vzdihnila. Hel-mersen je čutil na svoii roki. kako burno so se ji dvigale njene grudi. Neka bojazen ga je pretresla. Vzdihnil je. Ona torej liubi svojega moža!
Prispela sta sedaj do ograje, ki je obdaiala ves vrt. Bila te železna in skoraj dva metra visoka Od širokih, težkih železnih vrat je vodtfa k hiši žolta peščena pot. Ob dveri se je gospa vliudno in prisrčno poslovila od svojega viteza. Nekamo čudno ga je pogledala, njen pogled je bil preizkušajoč in se je zgubljal v daHino.
»Nadejam se.« je deiala »da nas posetlte, ko se vrne moj mož iz Kopenhagna.«
flelmersen se ie zahvalil in rad obljubil, da pride na poset,
dokler sosedi nadaljujejo z oboroževanji. Vendar ne bomo odnehali razglašati, da je tako stanje nevarno, dasi bomo storili iz čisto preprostega razioga: defenzivna oboroževanja se ne razločujejo od ofenzivnih oboroževanj... Militarizem ne more ustvariti miru. Nastopili bomo proti vsaki državi, ki bo hotela obvladati celokupni kontinent. Evropsko ravnovesje bomo branil! z vsemi sredstvi. Istočasno bomo pomnožili stike s kontinentalnimi državami in sicer potom Društva narodov. — Mednarodni dolgovi in trgovina v delavski politik*? — Mislim, da ni pametno, trditi da mednarodna trgovina in sistem kreditov, na katerem sloni, ne moreta slonet? na drugih temeljih, kakor na tistih, na ka-
tere smo se tekom stoletij prhradflL Te
stare metode ogrožajo vse uspehe člo-večanstva. Vse človeško delo je negotovo: nepoštena Špekulacija je lahko vsak trenotek uniči. Ne bo težko izpre-mentrt mednarodne trgovine tako, da SO uredi po gotovih pravilih In organizira v korist splošnost! ... To bomo dosegli brez prenagljenih prevratov. So vedno je bilo dobro In ekonomično, izpolnjevati in izplačevati prevzete obveznosti. Sociialni napredek bomo o. pr. olajšali s kooperativno mislijo. — Kakšno bo razmerje delavske vlado napram Pusiil? — Delavska vlada bo brez dmgcga priznala sovjete. Razgo-varjali bomo z Moskvo in s vsemi sredstvi olajšali trgovino z Rusijo.
Kaj uu z Makedonijo?
Canfrove vlada podpira makedonsko iredento. — Makedonija na] W se apojila z Bolgarsko. — Belgijski diplomat o rešitvi makedonskega vprašanja. — Todor Aleksandrov že štiri teta v zvezi z Radičevci.
Odkar so na krmilu sosedne Holga- nenadnem padcu zemljoradničkoga <f!k-rije možje, ki le vedno ne uvidijo potre- ( torja. Zelo verjetno le tudi, da ran be tesnega zbližan «a z Jugoslavijo in se- \ (Aleksandrovu) je sedanja Cankova vla-
jojo pod tujo taktirko seme razdira med oba bratska naroda. *<* tud! makedonskemu iredentizmu priče! rasti greben. Tisk makećr>rt^Ve tmigrac?]* v Rol-garijt je poln ostrih nanadnv na r.aSo državo, m kr?nr bi sod!] po teh Izbruhih zavirtl. osebnih amhieil in zanamlh intrig, bi gotovo misHi. o* »e Jugoslavija podedovala vse čednosti In vrl!ne nekdanje barbarske TurcTe. Pomrvlfa se neprestano ena in »sta pe«em: Srbi so krvoločni, S^bi ubl'aio, zajmio in zatirajo raše prebivalstvo, srb*ka hegemonija hoče definitivno ugonobiti makedonsko naoik>npl"o f?) zavret In Srbi so krivi, da fe MnVed-mi'a koi«|. v katerem vre in kinf tako, da se »e bat* sko-rajšnje ekspHzUe. Pm'^ant^ko pastjo »Nezavlsirra Make^^a« z dne 2°. decembra se Je sp^zahrm celo *ak- **}f*xt da napov*diT*e oa^ec Jugosloveusfre di-nastJ'e, češ da se ie en hniv*n<-ki o,c-sto* (grSki) Xn ZTufM »•'»da1 ^a na vrati drugI, (Trški k,Iz!, pi*e list dalje, bodo sledmi ie drugi nenrjfakovpni rezultati v sosednih d^avah; osobito pa tam, kler ie da«n za to nafveč po^oiev
— v Ju?r^»avfii Tz razv*?:n fugosfoven-ske monarnf's se bo rod'la po mnenui makedonskih separafWtov neodvisna makedonska drsava. Take in enake hipoteze so «*veda d^Vaz politiku«* naivnosti, vendar pa ne smemo prezreti d-j-stva. da tendenca na*l državni zaiedni-d sovražne pisave voliva na zunanji avet m vzbuia na;razl'*xn*M5e komentarje. Tako se ie nedavno lotil makedonskega problema Plerre Daye, ki piše v V »Le Soir« tako-Ie:
Makedonski problem spada brez dvoma v okvir celnktmnega balkanskega vprašanja. Ta problem Se ni rešen, toda rešen mora biti vsekakor v par letih. Želeti bi bilo da bi Pvropa spoznala, da pomeni pravična reš;tev tega ve-?o-yg-Ti*=4j^i vpra'"i konec kali Vtido;t'^ konfliktov v teb državah. O^vohodilni pokret, znan pod »wnnm korntta?ko gT-banie. «e je začel I 1303. ko je bila Xt4akedonija pod ti"-*k!m jarmom. Makedonske nacUonallsttčne organizacije so se dolgo časa ljuto branile z različnimi večinoma tajnimi sredstvi za svojo neodvisnost. Pnmlnle so se Šele tedaj, ko so Mlado-Turki p~ prevratu obljubili enakopravnost krš*an«Vih in muslimanskih narodov v Turčiii In liberalno konstHuciio. Toda mladoturški realni ni drža! svoie besede. Teda- so se komitaši preselili na boćarsko ozeml«e, kjer so se reformiral' in organizirali za podvojeno borbo proti Turkom. V času obeh balkanskih voin pa niso mogli ustanoviti avtonomne Makedoniie. Začetkom svetovne volne ie bil glavni vodja komftašev — Todor Aleksandrov
— naklonjen kiefi Makedonije pod suverenostjo Bolgarije. On se je boril s svojimi pristaši z vsemi sredstvi v prid Bolgarije in proti Srbiii. Toda zavezniška zmaga *e prekrižala njegove račune. Todor Aleksandrov ie bil aretiran in Makedonija je prišla glasom mirovne pogodbe večinoma pod srbsko in grško gospodstvo in le neznaten d-1 tega osamila je priondel Bolgari H. S tem. da se je osvobodila turškega tarma in razpadla na tri dele. rta Makedonija ni dosegla svojega : 1 sla.
Todoru Aleksandrovu se je 1. !°20 posrečilo ubežati iz zapora in skrivaj snova prevzeti vodstvo iredenfUfične-ga gibanja. Ta pokret se Je zadnje tri leta »elo r*zš!r*i in prizalcva jugoslo-venski vtadi velika preg-avlce. Omenjamo samo, da ie beogradska vlada ce-ja zagrozila sofijskemu kabinetu, češ, da favorizira vpade komltašev v Južno Srbijo in da je zato odgovoren, ako se bodo nemiri nadaffrvafi. V času mojega bivanja v Bolgarifl sem opazil med sofijskimi državniki veliko vznemirjenje m bil je eelo moment, ko se Je bolgarska vlada bala. da bo jngoslovenska vojska Pod nredlogom garancije okupirale Sofijo. To bi brez dvoma pomenilo novo vojno. K «ree1 se je ta bojevitost tedai nekoliko polegla.
Stambolljski, ki ie bil zaposlen drugod In si nI hotel nakopati gtmanjft zapleti jajev, se nI zanimat za Todoru, ne za makedonsko gibanie. Verjetno je, da ls te okolnost Igrala valno vlogo Atri
da do gotove meje hvaležna za svoj uspeh ?n to daje kredit Higoslovenskfni rbdn'ž'tvam, dasi se bolgarska vlada nradno Izgovarja, da nima s T odorom
n*Č sknprega. Iz tega pa Še ne smemo sklepati, kakor trdijo pomotoma v Beogradu, da je bil državni prevrat 9. ju-ni.-a delo makedonskih organizacij in da so le-te absol'itr.t gospodaril sedanjega bo!garskega kabineta. To se mi zdi zelo pretirano.
Znano ie, da ie T^dor Aleksandrov še vedno zagoneten poglavar, ki kraljuje v planinah in zahteva v imenu svotih ro4akov avtnnomiio Makedonl-e. Manj znano na *e. da Cankova vlada ne g'eda s e^rražn'm očesom na te skomino. Bolgariji prioada samo neznaten del Makedonije, dočim imate Jugoslavija In Oršva velike kose. Avt^nomistično gi-banje bi torei oslabilo silo. ki neprestano vz^^mir^a in nffm^a ti dve državi. Za «ofi:sko vlado fe »'»♦bofl prikladna polica svobodnega granja. Toda pozabit* ne smemo bodočnosti. Uprav te oodočnosti se boje Srbi in Grki in z nli računajo Bolgari Zakai? Zato ker bl a*rfr>norr»"a Mak'»d'>n?,',» brez dvoma in malone na usoden način kmalu prišla v oVvir dan*šnie Bolgarije. *e r«-
ga dobro zaveda na Huli njeni neprijatelji niso sl-p|. Ti neprijatelji pravijo: v hmu. ko bf postala Makedonija »vta-n^mna, bi Bolgari ia obnovila »prevrat vzhodne Rumelije« iz I W85. Znano le, da »e bila vzhodna Rumellja zadnja leta turške suverenosti malone avtonomna m ?e Imela samo guvernerja, ki ga je naznačil Carigrad. Potom mirne revolucije so tega guvernerja spodili in Ru-melija se je spojila z Bolgarijo, člje knez je postal novi guverner. Ta režim je traial dotlej, dokler Ferdinand ni spremenil *voJega knežiega naslova v carski in ob«»vi! neodvisnost svoje države. Rumel!:a Je postala Ju*na Bolgarija. In tako iz vestni sosedni narodi sklepajo, da bi Makedonijo v slučaju avtonomije s sedežem v Solunu nekega dne doletela Ista usoda — spojitev s Bolgarijo.
V zapadni Evropi no vkfhno razloga, da bl so Makedonija po svofl volji v slučaj« neodvisnosti no smela združiti z Bolgarijo, ki bi na ta način ustvarila obširno državo, spodobno, da tvori s pametno upravo, garancijo za stabilnost na Balkanu. Mnogi trdijo, da so Makedonci kot najbolj inteligenten(?) element na balkanskem polotoku v enaki meri Bo^ri Srbi In Grki. Baje tvorijo amorfno maso. ki bi Jo lahko vsaka država v 20 letih asimilirala- Ako so oni danes prepričani Bolgari, je to le posledica dejstva, da se je zadnja leta mnogo delovalo za njihovo »pobolgar-jenie«. Prav tako bi jih bilo mogoče »posrbiti«. O tem vprašanju ne morem 'zreči merodajne sodbe. Bodisi kakorkoli vendar je treba priznati, da ti Makedonci zgodovinsko dokazujejo posebno energijo in voljo za osvobojenje izpod natovorienega jim jarma. Ako pa kaže narod tako vztrajnost v stremljenju za svojo neodvisnost, se ml zdi, da mora prej aH slej zmagati.
Kakšen način rešitve tega problema bi bil torei nafbolj prikladen za evropski mir? Znamenit belgijski diplomat ki se je dolgo mudil v teh krajih In pozna dobro balkanske razmere, mi ie Igla vil: Makedonsko vprašanje bo rešeno tedaj, ko se bodo vsi tr1*e deli — bolgarski, srbski m grški združili v eno neodvisno državo. Tods neobhodno bi bilo. da se zasigura življenje te mlade države m da se S nudi pomoč proti skominam lakomnfli sosedov in proti lastni neizkušenosti. Treba bl H buo tudi zajamčiti v notranjosti zdravo upravo, ki bi onemogočila vsak konflikt kakršnih je v politiki balkanskih držav mnogo. Zato bi morala Evrope sama poskrbeti sa zdravo, krepko krmilo nova države. To pa seveda ne pomeni, da propagiram toternadjonalhKcijo, ki bi ne imela nobenih dobrih poledic. Vodstvo hi jamstvo bi moralo prevzeti Društvo farodov. Na ta način bl se ustanovila samo začasna uprava, ki bi trajala samo 2% let. Ko bi se narod polagoma odgoil za samostojno življenja, bl bilo razvidno, da-li Jo mlada sfe.
da prevzame vodstvo sama* aH pa je potrebna še nadaljna pomoč Društva narodov. S pomočjo svojih izvedencev, tehnikov, finančnikov Itd. bi Društvo narodov lahko ustanovilo ras dobro državo. Mislim, da Je ta način rešitve makedonskega problema naJboUtt. Vprašanje Ja seveda, da-fi bi imelo Društvo narodov pogum sa ta korak m davil bi Makedonci pristali na to.
Mimogrede omenim, da Makedonija sicer ie m samostojna država, vendar pa ima notranjo organizacijo, ki Je ▼ vseh odrv prvovrstna, Toda ta organizacija Je absolutno tajna in misteri-jozna. Govoril sem s mnogimi Makedonci, ki sem jim moral obljubiti, da ne bom izdal njihovih Imen ne v Bolgariji m ne drugod. To so molčeči zagonetni ljudje. Javna tajnost pa je. da ima njihova organizacija precej solidno in dobro oboroženo vojsko, finance in celo gotove kadre — administracijo In zastopstvo v tujini, ki Ima velik vpliv ne glede na to, da ni akreditirano. Na čelu te organizacije stoji vedno nedosežnl vojvoda Todor Aleksandrov, ki prebiva v gorah in planinah v bližini srb-sko-bolgarske meje. Mogočen, zelo nevaren in obkoljen od neprijatelje v sosednih držav Je Todor Aleksandrov, če hočete, bandit, toda on Je dober, simpatičen bandit, kl se bori za čisto idealno stvar. On «e v osebni borbi s Srbio m že sthi leta ▼ zvezi z Padlće-vhnl Hrvaft, ki nočejo biti asimilirani v higoslovenskl kraljevini kot nekak albanski element. Tako predstavita Aleksandrov stalno in resno nevarnost. Jugoslovani Je dejal nekoč s ponosom, imajo samo dva načina, da store konec našemu giban u: ali da nam priznalo zahtevano neodvisnost ali pa nas uničijo do zadniega. Drugače drvi Srbija v svojo propast
★  ★ ★
Ne vemo sicer, v koliko Je avtor teh Izve lanj v zvezi s francosko zunanjo politiko in da II nI morda njegovo mnenje o Makedoniji posledica osebnih prijateljskih stikov z voditelji makedonskega gibanja, vendar pa je značilna objektivnost   ki   mu mestoma nehote
uhaja izpod peresa. Kot tujcu, Id ni neposredno zainteresiran na tem problemu, lahko verjamemo, da ne zasleduje nikakih osebnih koristi in zato je njegovo priznanje za nas tem večje važnosti Ugotovitev, da je Cankova vla- | od * oktobra smo brez vlade, in vsi da v zvezi z makedonstvujuščiml daje ' Po^si. ki so se vršili, da se sestavi
Nizozemsko pismo.
V Amsterdamu, 25. dec. Pri nas se gode" čudne stvari. 2e
dovolj povoda za to, da smo v politiki napram Bolgariji skrajno oprezni Ideja avtonomne Makedonije, ki bi se pri ugodnih razmerah spojila z Bolgarijo, je za našo In grško državo absolutno nesprejemljiva. Ne glede na to. da je po obstoječih mirovnih pogodbah vprašanje pripadnosti teh pokrajin definitivno rešeno, moramo odločno zavrniti vsako kombinacijo, ki bi rodila za Jugoslavijo usodne posiedice. 2e danes, ko ie v Bolgariji le neznaten del makedonskega elementa, imamo neprestane sitnosti na Jugu države in vse ovire na poti k normalnim stikom s sofijsko vlado izvirajo iz intrig in rovarenja teh nezadovoljne-žev. Kaj bi šele bilo. ako bl se grški in jugoslovenski del Makedonije spojil z Bolgari o! Tedaj bi zavladala v Sofiji makedonska pest in iredenta bi ustvarila stanje, ki bi neprestano ogrožalo mir na Balkanu. Premočna Bolgarija pod vodstvom liutega sovražnika Jtigo-goslavije. Todora Aleksandrova ln njegovih pristašev, bi bila za nas presneto trd oreh. Zato je Čisto umevno in pravilno stališče naše vlade, ki noče ničesar slišati o teh eksperimentih. Zahteva Makedoncev po neodvisnosti bl ne bila upravičena niti tedai. ako bi tvorili res poseben narod, kakor n. pr. Slovenci v ItalMi in Avstriji ali Nemci v Češkoslovaški in na Poljskem, kajti mirovne pogodbe govore samo o pravicah narodnih manjšin v okviru dotične države, ne pa o avtonomij
Zanimiva ie tudi izjava, da je Aleksandrov že Štiri leta v zvezi z Padi-Čem. Dobro bi bilo vprašati Stipico: povej nam. s kom se družiš, in povemo ti. kdo si Kdor se druži z odkritimi sovražniki naše države, kakršen je brez dvoma Todor Aleksandrov, in kdor pod krinko skrbi za kmetski stan koplje ia-mo, kamor bi rad strmoglavil državno edinstvo, spada med izdaialce svoje domovine, ne pa med trezne politike.
Francija in politika Male antanfe.
Pariški politični tednik »L* Europe NouveHe«, irl je najresnejši In najbolje Informirani francoski tednik za evropsko nofltfVo, objavlja v zadnji številki pismo francoske osebnost, ki se dobro sporna na evropsko pol'tlko m ki se je vmfla s potovanja po državah Male an-tante. Ker vsebuje »tališče te neimenovane osebnosti mnogo važnih in zanimivih točk. ga priobčujemo v izvlečku, predvsem to, kar pravi o naši državi:
Politična vrednost na kateri sloni Mala a n ta nt a. se bo mogočno razvijala v tej meri, kot bo Rusija zavzemala svoje mesto med evroosklmi državami. Ta razvoj se bo gotovo pokazal na ta načm, da se bodo simpatije Kraljevine SMS bi Češkoslovaške vedno bolj obračale proti Rusiji, da pa bo Romunija m Poljska vedno bolj razumevala slovansko nevarnost«. Gg. Benes* in Nin-Čič imata skoraj Čisto enake nazore o bodočih odnošajlh svojih držav napram Rusiji. Cehi so poslali trgovske misije k sovjetom; kar pa se tiče Jugoslove-nov, so jim v Moskvi hvaležni — kar so jim naravnost povedali — da niso niti dovolili vojaških priprav Vranglo-vc armade. n*ti priznali baltskih držav. Skrb prvih kot drugih je bila, ne nasprotovati Rusiji bodočnosti
To pa ni stališče Poljakov m Romunov, ki se vsled zgodovinskih in teritorijalnih razlogov bojijo zopetnega nastopa Rusije, Id bi jo priznale velesile.
Nikoli so ne sme pozabiti da obstoji ozka zveza med povrnitvijo ru-skeoa sveta k civiliziranemu Življenju in razrahljanju vezi, Id danes drže skupaj Malo antanto.
Češkoslovaška politika je politika gospodarskih realnosti v okviru mednarodnih obligacij in slovanske Ideje. Zdi se mi, da Ima danes čsL vlada dva cilja: t.) prenesti iz Berlina v Prago gospodarsko težišče Srednje Evrope; 2.) napraviti Iz Češkoslovaške orodje zbllžanja med Francijo in Rusijo, ki ga smatrajo v Praoi za najbolj gotovo garancijo evropskega reda.
Tradlcijonalna srbska politika skuša zasi gurati Jugoslaviji definitivno nadvlado na Balkanu s političnega stališča tal popolno gospodarsko samostojnost napram zapadnim silam. Vlada ki Čut srbskega naroda se drži tesno mirovnih pogodb kakor tudi avez, predvsem zveze s Trancijo. To Je karakteristična poteza države, katere cilji so obenem tako enostavni in tako konkretni da se kristalizirajo na približno hrti način v možganih seljaka kot gospoda Pašlca.
Pisec pravi o Poljski, da Je nje politično obzorje precej nejasno In da nima dosti upanja za njo bodočnost Poljaki sovražijo Rusijo In ne ljubijo Ce-hoslovaške. To Je glavna nota poljske politike, Srbe smatrajo za precejšnje tt ao Ffi*nri rasizma,
nova vlada, so se ponesrečilL Minister, ki je oktobra demisijoniral, g. Ruys de Beerenbroeck. je vladal že od lca 1918.
V onem času se je naša država neverjetno dvignila. Zadnja voina leta in prva leta po vojni so kmetijstvo, industrija, velika ln mala trgovina imeli zlate čase. Podjetja, ki so razdeljevala stoodstotne dividende in Še več. niso bila redka. Državna uprava se je s tem položaiem tudi zelo obogatila, kajti prece šen del teh realiziranih dobičkov je znala spraviti v svoj žep. Davkoplačevalci pa. ki so Živeli v izobilju, se niso preveč pritoževali da moraio d-žavl odstopiti del blaznih vsot. ki so jih služili. Vlada, ki je hotela, da so tudi državni uslužbenci dcleJni sp!"Snega blagostanja, jim je zelo povišala plače.
Toda že leta 1921. se je pokazalo, da stvar ne bo Sla vedno tako naprej. Kupčije so pojeniavale ln blagostanje se je manjšalo. L. 1922. pa je bila splošna kriza že tu ln tudi drfava ni več dobivala istih dohodkov kot prei. Zasebniki ki so se mogli rešiti v splošnem polomu, so začeli Izredno štediti. zman sevali so plače svojim uslužbencem aH so jih pa odpuščali. Vlada je omahovala ln bi bila nairaie tudi zmanišala plače državnim uradnikom. Toda ti. dobro organizirani, so stavili tik pred volitvami na ministrstvo Interpelacijo, aH mi<!i zmanjšati plače. Organ ministrstva financ Je nato v Imenu vlade izjavil, da se ne bo nikoli dotaknil višina plač uradnikov, ki so sedaj v službi.
Pinančni položai države se je od dne do dne slabšal. Deficit financ leta j 1922. je pokazal obupni položaj. Treba ! je bilo stvar nemudoma urediti. Toda kako? Še boli povišati davke, je bilo I nemogoče. Veliki kap-tali so se namreč j Že začeli seliti iz države, da se umaknejo davčnemu vijaku.   Da   se z^pet ugotovi ravnovesje v državnem proračunu, je preostal samo en izhod: zmanjšati Izdatke.
Stvari so šle nato svojo naravno pot naprej: nekega lepega dne je finančni minister, ki je nasprotoval vsem svojim tovarišem, moral odstopiti.
Sledil mu je veliki »businessmann«. g. Colijn. bivši minister, eden predsednikov svetovne petrolejske družbe Ro-! yaJ Dutch. Ta je sprejel mesto finanč-i nega ministra pod dvema pogojema: I.) j da se plače vseh državnih uradnikov in ! uslužbencev zmanjšajo za d\ajset od-I stotkov; 2.) da se zgradi vojno brodov-
ne kažejo zanje antipatije, čeprav Je menda zadnji obisk jugoslovenskih parlamentarcev v Poljski napravil na slednje prav malo navdušen vtis.
Poljska je danes bolj kot spfoh kdaj orijentirana proti Bukarešti in na ta način zvezana z Malo antanto. Na eni strani je to srečna kombinacija, na drugi pa nikakor ne, kajti poljsko-ro-munsko zbllžanje bi bilo lahko tudi obrnjene proti prevladi jutostovensko - ! ]e-,ki bo * »tanu braniti ^zosernska češkega slavizma. V bodočnosti se to- i koI?n*Je- Zarad* Prvega P°2°ia f. sJlno rej lahko zgodi, da se zavezniški ori- j vzburjeno vse uradnIStvo. zaradi dru-
entni blok razdere ln bi morala Pranci- ! £** ^skora3 v"a Se* ^
silnih izdatkov,   ki se cenijo na tristo
milijonov holandskih goldinarjev.
Nič ni pomagalo, da so vlada in njene stranke na vse mogoče načine apelirale na patrijorizem strank: ko je ministrstvo zahtevalo, da se mu izreče zaupnica, je deset katoliških poslancev stopilo na levo stran, kamor se ie nagnil jeziček na tehtnici S 50 glasovi zoper 49 je bil mornarski zakon odklonjen.
To glasovanje nI samo strmoglavilo ministrstva, temveč je tudi značilo konec koaIic?je strank desnice, ki so bile celih Štirideset let združene in tvorile enotno fronto proti vsem strankam levice.
In tako Nizozemska že dva meseca nima vlade.
ja voliti med poljsko romunskim blokom aH rusko - jugoslovensko - češkim blokom.
Kar se tiče Romunske, si ze'o prizadeva, da potegne nase vodstvo konstelacije vseh zavezniških držav v vzhodni Evropi. Romunska hoče torej spraviti vodstvo Male antante v roke dveh narodov, katerih politični, gospodarski in vojaški ustroj Je najslabši, namreč Poljske in Romunije. Kot primer za vrednost poljske armade je omeniti dejstvo, da je bilo vojaštvo pri dogodkih .6 novembra v Krakovu od revoltirane rrmožice razoroženo in je imelo težje izgube kot ta: kaj takega bi se gotovo ne bilo zgodilo v Beogradu.
Pisec Je mnenja, da bi bilo s strani Francozov popolnoma zgrešeno, če bi smatrali   Malo antanto kot slepo sredstvo francoske politike aH pa napadalno sredstvo zoper sovražnike Prancije, na katerikoli način bi se že pričel boj. I Toda Mala antanta znači, taka kot je, < skupino zavezniških interesov v vzhod-ni Evropi in edino skupino, ki želi ohra- ! niti sedanji položaj, čeear najvstrajnej-ša. če ne edina hraniteljica na vzhodu je Prancija.
Finančna ofenziva proti Franciji.
Padec francoskega franka.
VOLITVE V ALBANIJI.
— Pariz, 4. lan. (Izv. Na dan3nji borzi I je frank padel Dolar ie notira 20157, anele-
škf funt 8822. tudi beleijskl frank Je padel i srn 90 centimov.  Italijanska lira in češkoslovaška  krona  sta  se dvignila, čeikoslo-; vaška krona na 59.50.
•       — Pariz. 4. lan. (Izv.) »Jnumal Indu-l štrlel« v uvodniku piSe o padcu frartertke-ga franka ter konstaira. da znači ta padec '■. veliko finančno ofenzivo proti franku.
— Pariz, 4. lan. (Izv.) V Iranskih fl. nančnih krogih Je zavladalo veliko vznemirjenje radi padca franka. Pln. avet Francije zahteva od vlnde. da stori vse ukrepe
— Beograd, 4. januarja. Sele sedaj •o znani definitivni rezultati volitev za albansko ustavotvorno skupščino. — Vladni blok ima skupno 61 poslancev, tn sicer skupina Ahmcd bega in šefket bega Elbasenija 33, Prask ari jeva 14 in
Ifrigonijeva   14 poslancev.   Opozicijo* j v svrho sanacije franka, špekulacija s fran-
nalni blok ima 36 poslancev, nezavisna ki Je predmet zelo dalekosežno zasnovr.ne
skupin« pa 5. Skupaj st« bila izvoljena : ofenzive, započete od nemških f!n>n"n'kov
102 poslane«. Slcupicine se sestane 31. \ v sporazumu z anglosaškimi. Tudi iz Ce-
jsnuarja, ! škoslovaske so Javljene močne prodaje Iran-
j kov. Namen Je dvojen. Na eni strani pri-VENIZELOSOV   PRIHOD   NA ' Smtl rTranc,i°- da  ,r^razni  ruhr*ko oz-mije f**T3£XTf^ ! na  drugi strani  vse  kontinentalne devize OKSKU. j vključno frank spraviti na dosti nizek nivo, Beograd, 4. januarja. Ia Aten I da se omogoči velika operacija mednar^d-poročajo, da je sinoči dospel v Atene ! nm likvidatorjev. Zato se Ima porabiti 3 ck> Veniseloa ter se sestal s Plastirasom, i 4 rnesece. med katerimi se franrotka vlaki mu je  lel nasproti na torpednem ! d" radi vo,ltcv nc bo upa,a prevzeti mlci" raadiraleu »Teneroe«. Sestanek je bil nenavadno prisrčen. Venizefos je iz j a* vfl, da bo proučil polofaj in da bo ostal
na Grškem tsko dolgo, kakor bodo za« kTK*)*Wr^m~v^)\f*te<£* teden-
btevafe potrebe. Nato mu je Plastiras *ka bilanca »Banque de Prancc«, ki Izkn-
racložll položaj. j zu)e tedenski povlsek cirkulacije novc&nlc
<_ 1 sa 1200 milijonov,
! Jatlve za obrambo. Na ta način b? dema-| soika mflaclja povzročila  kocičnl bankrot. — Pariz, 4. Jan. (K) »0"^t?dlcn« pripisuje ponovni padec franka stabenta vtisu.
Stev. 5.
• SLOVPNSKI    NAROD«    dne 6. januarja 1923
Sttau 3
Telefonska fn brzojauna ooročila
Likvidacija pokrajinske uprave v Sloveniji.
Likvidator dvorni svetnik Kremenšck. — Razlogi za imenovanje g. Sporna za velikega župana.
— Beograd, 5. januarja. (Izv.) V j       Absolutno neresnične so tudi vesti
o imenovanju druge osebe za velikega župana v Ljubljani. Razlogu ki so bili merodajni v notranjem ministrstvu za imenovanje vladnega svetnika g. Sporna za ljubljanskega velikega župana, so bili strogo uradniškega značaja. Na me-rodajnem mestu je bil vlad. svetnik Šporn znan kot objektiven, sposoben in vesten uradnik. To je bil edini moment da je sledilo njegovo imenovanje za velikega župana, ker hoče vlada da vodi uradne posle velikega župana v Ljubljani popolnoma objektivna oseba in ni-kak strankar. Ce je veliki župan šporn simpatičen tudi krogom SLS, je to povsem postranska stvar.
Za način likvidacije pokrajinskih uprav ni podano nobeno pravilo, ampak se vlada vedno ravna po danih razmerah dotičnih pokrajin. Prvotno je bil določen za likvidatorja pokrajinske oblasti v Sloveniji načelnik v notranjem ministrstvu dr. Fran Svetek. Z ozirom na njegovo važno vlogo v notranjem ministrstvu pa je to imenovanje za likvidatorja izostalo.
Končno je treba pripomniti, da je razdelitev Slovenije v oblasti izvršeno dejstvo. Likvidacija se bo izvršila tekom teh dveh mesecev.
slovenskem in drugem našem tisku krožijo zadn e dneve različne vesti o likvidaciji pokrajinske uprave v Sloveniji. Te vesti temelje deloma le na enostranskih informacijah in izvirajo tudi iz virov, ki niso povsem podučeni o tem vprašanju. Res je, da se je ministrski svet v zadnjih sejah ponovno bavil z likvidacijo pokrajinskih uprav. Storjeni so tudi definitivni ukrepi. Po točnih informacijah Vašega dopisnika, ki jih je preiel na na-merodajnejšem mestu, se zadeva likvidacije pokrajinske uprave v Sloveniji nahaja v temle stadiju:
Pokrajinska uprava v -Sloveniji se stvarno in de iacto nahaja v lazi likvidacije. Posli iz resora min'strstva notranjih del se stopmema preneso na velika župana v Mariboru in v Ljubljani. O poslih iz cs.alih m'nistrstev, dokJer ne bodo popolnoma preneseni, ima voditi račune dvor. svetnik g. Janko Kre-menšek.
Dvor. svet. Kremensek fe določen, da kot likvidator pokrajinske uprave tvori zvezo med centramimi oblastmi In med obema velikima župana, ?n to toliko časa, dokler se ne preneso na oba velika župana vsi oni posli, določeni po zakonu o oblastvih.
Naše pravice do Makedonije.
Izročitev cirktilarne note v Sof ministra o Makedoniji i
— Beograd, 5. januarja. (Izv.) Na snočni seji je ministrski svet razpravljal o vsebini cirkidarne note. ki jo ima izročiti naš poslanik Milan R a k i ć bolgarski vladi v Sofiji radi znanega govora g. Cankova v bolgarskem narodnem sobranju 28. decembra 1923. Cirkular-na nota se objavi tudi vsem našim zastopnikom v inozemstvu, da jo predlože zavezniškim in prijateljskim vladam. Presbiro do danes še ni objavil defini-tivnega teksta te note. Sigurno je, da bo naša vlada odločno varovala svoie pravice in državne interese. V noti bodo navedeni vsi dokazni podatki, na podlagi katerih ima iz etičnih, etnografičnih in državnopravnih ozirov naša država edino in popolno pravo na Makedonijo.
— Beograd, 5. januarja- (Izv.) Na snočni seji ministrskega sveta je zunanji minister dr. Ninčić kratko poročal o stališču naše vlade napram Bolgar ski. Že popoldne je bila v zunanjem ministrstvu važna konferenca, katere so se udeležili poleg zunanjega ministra posl. Milan R a k i ć, pomočnik Panta G a v r i 1 o v i ć. načelnik za izvedbo mednarodnih pogodb dr. Ry baf in še drugi višji uradniki. Konferenca je razpravljala o Bolgarski. Ministrski svet je dal snoči poslaniku Rakiću končna navodila, kako rma nastopiti v Sofiji. Nasfašati ima bolgarski vladi, da so popolnoma neumestne take izjave, kakor jih ie izrekel bolgarski ministrski predsednik, če želi Bolgarska, da se vzdrže dobri in prijateljski odnošajl med obema državama. Verjetno je. da poslanik Ra-kič* še danes odpotuje v Sofijo.
— Beograd. 5. januarja. (Tzv.) Po končani seji ministrskega sveta je podal zunanji minister dr. NinČič nekaterim novinarjem kratko izjavo o Ma-kedoniii. Načelno in splošno izjavo poda zunanji minister zastopnikom tiska danes dopoldne, ko se obenem objavi uradoma definitivni tekst cirkularne note. Zunanji minister je izjavil:
iji. — Kratka izjava zunanjega n o govora g. Cankova.
G. Cankov le v bolgarskem sobranju poda.1 gotove Izjave, ki so po pravci izzvale pr| nas nemalo iznenađenje. V na-
spro-tsrv-u z mirovnimi pogodbami in faktičnim stanjem stvari omenja g. Cankov, da obstoji pri nas bolgarska manjšina ter govori o spoštovanju njenih pravic in o Makedoniji, ki naj iz jabolka razdora postane »alka« (veriga), katera bi zvezala naši dve državi Makedonija je morda v prošlosti bila jabolko razdora, to pa ne sme biti več. Ona je v mejah, katere so nam priznale mirovne pogodbe, samo naša m definitivno naša. Da se točneje Izrazim:
Makedonije ni, obstoja samo Južna Srbija zibelka ln center naše stare države. Iskreno spoštovanje tega dejstva je prvi pogoj za dobre In prija teli? k e odnosa je z nami. To je potrebno, da znajo v Sofiji. Mi ne razumemo, kako zamišlja g. Cankov ustvaritev dobrih odnošaiev z nami če poudarja pravice bolgarskega prebivalstva pri nas, ko pa ve, da so nas bolgarske neupravičene pretenzije glede tega prebivalstva dovedle samo v poslednifh letrh dvakrat do vojne ln da smo mi od leta 1912. trikrat osvojili te kraje, da bi naš nearod osvobodili tujega jarma.
Take izjave, kakršna je ta izjava g. Canlcova ne prispevajo k poboljšanju naših odnosajev. nego nas pehajo nazaj. Vendar bi delo, katero je začel pokorni Stambolij-ski in o katerem ^javlja sedanja bolgarska vlada, da ga želi nadalievati. imelo našim narodom stopnjema pripraviti boljšo bodočnost. Karakteristična so taka pojmovanja v Bolgarski, kjer se najvažnejše obveznosti hz mirovnih pogodb ne Izpolnjujejo d očim se napram sosedom načenjajo vprašanja, katera po mirovnih pogodbah ne obstoje 'm katera bi do izkušnja.!] n prošlosti sama morala dovesti do velikega poslabšanja odnošajev. To bo otvorilo mnogim oči In vedelo se bo, zakaj se Bolgarski ne more m ne sme odobriti povečanje stalnega vojaškega kadra m konskripcija, čim bi se tzpre-menila ena od bistvenih odredb mirovne pogodbe, s katerim se zeli. da se v bodoče onemogoč! povratek strašnih let nedaleke prošlosti
Nacrti verskih zakonov.
Ureditev cerkvenih in verskih razmer v državi.
— Beograd, 5. Januarja. (Tzv.) Minister ver dr. V. J a n i i ć je včeraj dopoldne sprejel zastopnike tiska ter jim v obširnem ekspozeju očrtal dosedanje delovanje ministrstva ver za sestavo verskih zakonov na temelju člena 12. ustave. Ministrstvo ver ie izdelalo Štiri zakonske načrte: 1. o srbsko-pravoslav-ni cerkvi. Načrt tega zakona je snočl odobril ministrski svet. 2. O kqnkordatn z Vatikanom, 3. o mas'imanskl veroizpovedi in 4. o evangeniskl-avgsburški veroizpovedi. Izdelati se ima še statut o hebreiski in končno še o slovaški pro-testantovski cerkvi.
Zelo izčrpen pregled ie dal minister o določilih glede ureditve srbsko-pravoslavne cerkve. Zakon določa cerkvi v cerkvenopravnem. upravnem in organizacijskem oziru dalekosežno av-tonomiio. Določa, kako se ima upravljati celokupno cerkveno premoženje, fondi in drugi verski zakladi s samostani vred. Na čelu pravoslavne cerkve v ši državi svoji patrrarh. niemu so podrejeni episkopi, metropoliti in drugo svečenstvo. Uprava je izvedena na centralističnem principu. Zakon dalje določa vrhovne instance v vseh panogah cerkvene uprave in verske službe božie. Nadzor nad upravo premoženja vrši sv. arhijerejski sabor. Najvišja sve-
| Čeniška sodna instanca je veliki svečeni-ški sod. Patrijarha ima voliti sabor po statutu, potrjenem od kralja, izdatki za cerkev se imajo kriti iz dohodkov iz cerkvenih posestev in parohij, v kritje izdatkov prispeva tudi država s primemo podporo. V ministrstvu ver se ima za končno ureditev cerkvene avtonomije sklicati tudi posebna komisija, obstoječa iz zastopnikov iz Bosne, Hercegovine in Vojvodine, kjer se je pod starim avstroogrskim režimom vršil najsrditejši boj za samostojnost pravoslavne cerkve.
Glede konkordata z Vatikanom |e minister omenil, da se načrt konkordata v kratkem predloži ministrskemu svetu v odobrenje In da se nato tako) prlčno pogajanja v Vatikanu za nJega definitivno sklenitev. S tem se urejajo razmere katoliške cerkve v naši državi Minister je izjavil:
»Smatram, da ie bil v vprašanju konkordata dosežen po po len sporazum s kompetentnim! faktorji rimskokatoliške cerkve.«
Glede adventistov je minister izjavil, da te konfesije ne more priznati, ker zasleduje tudi defetistične tendence. O hrvatski narodni cerkvi je pripomnil, da je v smislu obstoječih zakonov ustavno priznana stara katoliška cerkev, ki je nastala po letu 1870. po končanem vatikanskem koncilu in je ta cerkev priznana v Dalmaciji. Vsled tega jo je priznati tudi na Hrvatskem,
Sestanek Male anfante.
— Beograd, 5. januarja. (Izv.) Za sestanek Male antante vlada splošno in napeto zanimanje v političnih in diplo-matiČnih krogih. Vsa zunanjepolitična javnost gleda danes z nestrpnostjo, kakšne rezultate ima roditi v vsakem oziru velevažna konferenca Male antante. Prihajajo že od gotove strani poskusi, da se zanese med članice te državne zveze nesoglasje, ker priznavajo Malo antanto sedaj kot silo prve vrste. V zunanjem ministrstvu so včeraj visoki državni funkcijonarji izdelali sporazumno s pomočnikom češkoslovaškega ministra poslanikom dr. G i r s o oficijelni program in dnevni red, ki se ima, kakor je bilo izjavljeno vašemu dopisniku, ob aviti še danes pred pravoslavnimi božičnimi prazniki. Za časa konference Male antante so na programu tudi razne svečanosti na čast državnikom in zunanjim ministrom. Dne °. januarja na rojstni dan Nj. Vel. kraljice bo na dvoru velik dvorni ples. na katerega so vabljeni vsi ugledni državniki, politiki, narodni poslanci, celokupni diplo-matični zbor in zastopniki beogradskoga, domačega in inozemskega tiska. V narodnem gledališču se vrši svečana predstava- Vstopnice za to predstavo so že razdeljene tudi med ugledno beogradsko meščanstvo.
— Beograd. 5. januarja. Ozv.) Vsi češkoslovaški konzuli v naši kraljevini so bili vabljeni v Beograd, kjer se vrše v češkoslovaškem poslaništvu konference o vzpostavitvi ozkih trgovinskih in gospodarskih vezi med obema državama. Taka konferenca je bila včeraj pod predsedstvom pomočnika in poslanika dr. Girse. V b?stvu gre za sklenitev definitivne trgovinske pogodbe med Ce-škos'ovaško in Jugoslavijo. Konference se udeležuje tudi gen. konzul iz Ljubljane dr. O t o k a r Beneš.
NAŠA POGAJANJA Z > NEMČIJO.
— Beograd, 4. jan. Danes dopoldne je dr. NinčLč sprejel Češkoslovaškega pomočnika ministra za zunanje stvari dr. Girsa in tukajšnjega češkoslovaškega poslanika g. Šeba. Francija in Belgija sta bili sklenili, da se pogajata z Nem-čiio radi nadaMnega dobavllanja v naturi na račun reparacis vsled tega je naša vlada od'oč'la, da se tudi ona pogaja v isti stvari ter je naročila dr. G j u -r i ć u . pomočniku našega delegata v re-naracijski komisiii. da odpotuje v Berlin in začne pogajanja.
fimealB i Mjuidu državni
Gospodarstvo.
b!ak.
— Praga, 5. jan. (Izv.) Zunanjemu ministrstvu blizu stoječa »Češke Slovo« piše v članku »Pred konferenco Male antante v Beosrradu«: Večina Jusroslovenskih listov komentira zvezno pogodbo, ki jo je sklerrla Češko?lnva"ka s Francijo, v tem «mi<:lu da pomenia ta pogodba temelj za bodoči francosko-slovanskl blok. Zunanji minister dr. Reneš bo na konferenci držav Male antante spravil v diskusijo tudi vprašanje Zveze srednjeevropskih držav. v katero zvezo naj bi stopili polee Francije tudi Belgija fn Poljska. Dr. Beneš bo pri prihodnjem podpisu posodbe s Češkoslovaško v Parizu fungiral tudi kot pooblaščeni zastopnik Male antante.
Anolija prpf? blrku v srednji Evropi.
— London, 5. jan. (Izv.) »Evening Standart« konstatira danes, da ie Češkoslovaška republika v velikih skrbeh radi podpisa zvezne pogodbe s Franciio. Sedaj se že znana določila, na podlagi katerih se sklepa pogodba In le Francija povsem nepričakovano silila na sklenitev pod pretvezo, da dovoli Češkoslovaški nove visoke kredite. List dalje veli. da niso s politiko Češkoslovaške zadovoljne nit! Anglija niti Italija in tudi ne Romunska. Vse te države so zadnje dneve ostro kritizirale zvezo med Franciio in Češkoslovaško. Romunski ministrski predsednik le protiven tej zvezi. Po romunski koncepciji predstavlja Mala antanta sama že velesilo in je zveza s Francijo nepovoljna. Angliia Je tudi proti temu. da bi Francija sklenila zvezo z Jugoslavijo. Angleški krogi pričakujejo, da pride na bodoči konferenci Male antante do n<*soglasia.
PARLAMENT APNA KRIZA V ANGLIJI.
MACDONALD SESTAVI VLADO.
— London. 4. jan. Kakor Javljajo »Times«, pričakujejo voditelji delavske stranke, da se bo BaIdwinova vlada dne 17. Jan. z ozirom na Izpremlnjevalni predlog k od-rovoni na prestolni govor zrušila in da se pozove Macdonald. naj sestavi novo vlado*. Macdonald bo takoj prevzel odgovornosti ter bo z ozirom na že Izvršene priprave more! zasesti vsako ministrstvo v teku 24 nr Po paden Baldwina.
— London« 4. Jan. Kakor poroča »Dartv Telegraph«. je Macdonald v članku, objavljenem v listu »Newyork VVorldc Izjavil, da bo delavska stranka, ako pride do oblasti, odstranffa prerogativo kralja, da sme razpustiti parlament
— London, 4. Jan. Kabinet je razpravljal o prestolnem govoru, o bodoči potirTri konservativne stranke glede zaščitnega carinskega sistema in o eventualni novi zasedbi ministrstva za poljedeljstvo in za de-
Ivan MohorTč:
GIBANJE TRGOVSTVA V SLOVENIJI V LETU 1923.
Pritok novih interesentov v trgovinske stroke ima tekom leta 1923 padajočo tendenco in je bil za polovico manjši kakor lansko leto. V prvi polovici leta je še nestalnost valute vzbujala nade na izredne zaslužke brez truda in brez posebnega rizika, toda stabilizacija dinarja, poostritev konkurence in izredna podražitev kredita v drugi polovici leta je omejila nadaljni pritok neizučenih ljudi v trgovske stroke. Reči moramo, da je v drugi polovici leta slika gibanja že bistveno drugačna in da vsi predznaki kažejo, da nastopa polagoma doba normaliziranja trgovskih razmer. Jasno je, da je k temu moralo priti, ker je veliko število povojnih trgovcev opiralo svoj račun pretežno le na padanje dinarja in so se v dobri nadi. da bo le blago obdržalo trajno vrednost ter da bodo z lahkoto v kratki dobi odplačali svoje dolgove, zadolžili nad svojo kreditno možnost. Ko se je vrednost dinarja ustalila in pritisnila občutna konkurenca, trgovska režija in obrestna mera pa rastla, med tem ko se je promet gibal v normalnem razmerju, seveda taki niso mogli izpolniti svojih obveznosti in se tudi niso mogli razbremeniti blagovnih zalog. Poleg dovoljenih razprodaj so se zato pojavile tudi nedovoljene razprodaje, s katerimi si skušajo posamniki olajšati poslovni položaj. Posamne veletrgovine opuščajo gotove oddelke svoje detajlne trgovine, ki so postali vsled rastoče režije nerentabilni. Število odjav trgovin dosega že povprečno 50 odstotkov prijav. Statistika je zakl "učena do konca septembra in nudi sledečo sliko gibanja trgovstva:
Lesna trgovlna.
Stevilčno največji prirastek beležimo v skupini lesne trgovine. Imela je v prvem četrtletju 80, v drugem 104, v tretjem pa 70 novih prijav. Število odjav v tej dobi je znašalo skupno 110. Ostale stroke te skupine, kakor trgovina z drvmi. z ogljem, z lesnimi in ple-tarskimi izdelki zaznamujejo le manj znatne izpremembe. Porast števila lesnih trgovcev, katera stroka je pri nas sigurno že prenapolnjena, vpliva zelo neugodno na razmere na našem lesnem trgu.
Trgovina z živino.
Druga največ:a skupina je trgovina z živino, kjer znaša prirastek 152 tvrdk. Ta stroka obsega v glavnem tri vrste obrtnih listov, in sicer za trgovino z govejo živino, trgovino s prešiči in trgovino s konji. Največji je prirastek v trgovini z govejo živino, kjer znaša število prijav 132. število odjav pa samo 27. Znatno gibanje je opazovati tudi pri trgovini s prešiči, kjer je bilo v prvih 9 mesecih prijavljenih 45 novih tvrdk, odjavljenih pa 18. Nove pri "a ve pa ne pomenijo za zboljšanje organizacije našega izvoza nikake posebne pridobitve, marveč so pretežno lokalnega pomena.
Trgovina z deželnimi pridelki,
Razmeroma veliko število novih prijav imamo pri trgovini z deželnimi pridelki, kjer se je število tvrdk pomnožilo do začetka oktobra v Sloveniji za 73. Izvozna delavnost te stroke se je v zadnjih dveh letih zelo razvila. Gibanje v posamnih tromesečjih nudi precej enakomerno sliko, in sicer je znašalo število prijav v prvem četrtletju 47. v drugem 40. v tretjem četrtletju 37.
Sejmarstvo.
Tudi konjunktura sejmarstva polagoma popušča, število sejmariev je po-rastlo do oktobra za 64: med tem ko je bilo v prvem in drugem četrtletju za sejmarstvo še enkrat več prijav kot odjav, je znašalo v tretjem četrtletju število prijav 45. od:av pa 44. Za obisk naših sejmov kažejo velik interes ino-zemci. posebne Avstrijci in Italijani, ki so se do sedaj morali omejevati ie na živinske sejme.
Trgovina z vinom.
Število trgovcev z vinom se ie pomnožilo za 21, trgovcev z galanterijo pa za 53, kar jc za zadnjo stroko zelo mnogo, toda nikakor še ne preveč, ker je nadaljna Specijalizaciia v tej stroki še zelo potrebna. Velik prirastek zanamu-jemo pri obrtnih li-tih za trgovino t vinom v zaprtih steklenicah, in sicer znaša 63 obratov. Število tozadevnih novih priiav se je od prvega do tretjega Četrtletja več kot podvojilo. Proti podeljevanju listov za trgovino s piiačami v zaprtih steklenicah nastopajo posebno gostilničarske organizacije, ki imajo v tej stroki najdejo konkurenco.
Komisbske trsrovlne ln agenture.
V zadnjem času se je tudi zelo pomnožilo število komisijskih trgovin in agentur, katerih razvoj je poprejšnja leta oviralo koncesijoniranje. Do konca septembra se je število komisijskih trgovin povečalo za 20, število agentur pa za 31 obratov. Število priiav še vedno raste, obenem pa raste skoro v enaki meri število odjav, kar najbolj dokazuje, da kratka praksa pokaže pri mnogih predmetih nerentabilnost zastopstva in težavnost konkurence. Z uvedbo koncesijoniranja za to stroko leta 1919 smo zamudili najvažnc:Šo dobo, ko bi se bila naša trgovina lahko znatno opomogla s prevzetjem varnih inozemskih zastopstev. Tako je mnogo zastopstev, ki bi bila dnigače pripadla Ljubljani, prevzel Zagreb in Beograd.
Špediterst v o. ŠpedicPska obrt se nahaja po otvoritvi direktnega prometa z inozemstvom na mrtvi točki. Število podjetij te stroke je bilo že lani za naše razmere čezmerno. Ker obrtni red za njo ne predpisuje nikake strokovne usposobljenosti, jo poljubno vsakdo lahko priglasi. Število prijav zna^a do konca septembra 5, istotako tudi število odjav, tako da je stanje ostalo neizpremenjeno.
specijalizacija trgovstva po strokah po mestih dobro napreduje m se je v tekočem letu otvorilo veliko Število trgovin, ki so specijalizirane samo za en predmet, odnosno za eno samo skupino, kjer jim je mnogo lažje obvladati tržno situacijo, kakor pa pri mešanih obratih. Tudi pomožni trgovski obrtJ beležijo večje število novih podjetij, anončnili, reklamnih in posredovalnih pisarn itd.
Sumarično število vseh priiav trgovinskih obratov do konca septembra t. 1. znaša 2652. in sicer je padlo od 976 v prvem in na S61 v drugem četrtletju in v tretiem četrtletju na 824 tvrdk. Število odjav znaša v istem času 1373. od katerih odpade na prvo četrtletje 603. na drugo četrtletje 421 in na tretje 349. Med tem ko se je valuta izboljšala v tekočem letu samo za povprečnih 20 odstotkov, se je trgovska režija podražila znatno preko tecra izbo! sanja in je po nekod dosegla celo do 50 odstotkov napram lanski režiji. Podražitev bančnega kredita je seveda tudi prav kritično vplivala na poslovanje naše trgovine, ki pri sedanjih razmerah ne zmore
Celokupno število odjav pa 4S. Pri tr-    vcC tako visokih obresti. Glavna stvar
pa, ki jo je prineslo letošnje leto, je, da se je prenehalo z eksperimenti v devizni politiki in da se naše prometne raz-
govini s senom, trgovini z žitom in moko je ostalo stanje v tekočem letu skoro neizpremenjeno.    Izredno    velik je
prirastek V trgovini s semeni, ki znaša mere. če tudi polagoma, pa vendar le do oktobra 12 tvrdk, kar je za majhen okoliš Slovenije kakor tudi z ozirom na specializiranost stroke zelo veliko. Trgovina s semenjem pri nas organiza-tomo v zadnjem času jako lepo napreduje. Razvila bi se še bolje, ako je ne bi ovirali različni izvozno-carinski in drugi administrativni ukrepi.
Trgovina z mešanim blagom.
Število trgovin z mešanim blagom je napredovalo samo za 51. Izredno veliko število odjav dokazuje, da je ta stroka že nasičena in da se v njej ne da več mnogo eksperimentirati. Ker je trgovina z mešanim blagom vezana na dokaz usposobljenosti je priglaševanje te stroke omejeno samo na izučene trgovce. Število prijav je znašalo v prvem četrtletju 76, v drugem četrtletju 48, v tretjem pa 78, med tem ko je število odjav porastlo od 41 v prvem, na 47 v drugem in na 72 v tretjem četrtletja.
Branjarije.
Tudi pri obrti bran jari je, ki v manjših krajih nadomešča trgovino z mešanim blagom, je pritok prenehal in število odjav presega v zadnjem času število prijav, tako da znaša za prvih devet mesecev celotni prirastek samo 21 branjevcev. Prijav je bilo v prvem četrtletju 33. odiav 14, v tretjem četrtletju pa so znašale prijave 41 in odjave 43. Število kramarij pada. Desetim prijavam «toji petnajst odjav nasproti,
konstnrt'no urejujejo in b< lišajo in da je s stab'!:zac!jo d'nnrja dobila na*a trgovina stalnejšo podlago za kalkulacijo.
Prišel evama inozemskih trgovcev na naš trg smo se do seda; obvarovali na ta način, da jim po sedanjih provizornih trgovinskih pogodbah ni dovoljeno ot-varjati pri nas svojih podružnic in samostojnih tvrdk brez udeležbe domačinov. Računati pa moramo, da bo treba to stanie najbrž že tekom leta 1924 likvidirati, ko sklenemo prve trgovske pogodbe s SGsednimi državami. Situacija bo potem za mnoge težja. Doslej so si inozemci pomagali s konsignacijskimi skladišči, tuzemskimi zastopniki in s svojimi potniki, ki so se po cele sezone mudili pri nas, da izvršijo vse posle. Naša trgovinska aktivnost v inozemstvu pa žalibog ni v nikakem razmerju napram aktivnosti inozemcev pri nas. In to bi bilo treba v bodočem letu popraviti
★   * ★
—g Dobava cerezlna. Pri upravi drž. monopolov v Beogradu se vršj dne 19. t. m. ofertalna licitacija za dobavo 200 k* cerezlna. Oglas v pisarni trgovske zbornice v Ljubljani
—C Dobara električnega materiala. — Pri ravnateljstvu drž. Železnic v Subotlci se vrši 18. t m. ofertalna licitacija za dobavo električnega materiala za v.Ji zevanje in montiranje električni vedo> za razsvetljavo. Oglas je v pis:i:oi trgovske ibor-nJce v Ljubljani.
! Konferenca lesne Industrije je pre-ns 10. tm. v Beogradu. Razpravljale m bodo vsa važna vprašanja.
—g Konferenca tekstilne industrij« sfcficaje iadustrliska centrala aa 11 jami-ar d. y Beograd. Razpravljati se Ima o carinski za tč: t, in o pogajanjih z N. Avstrijo v svrao trgovinske pogodbe. Povsem pravila« ja, da st hoče naša krepko se rac vgafota tekstilna delavnost dvigniti, ker 9« ravno v tej stroki moramo čimprej vsaj telesna osamosvojiti. Saj so aam vsem tafcstflno razmer* s prvih časov Jugoslavije le v prav dobrem aH pa bridkem spo-
Politične vesti
■ S vin Jer Ha v na« drfavl peša tal To skoro neverjetno dejstvo dokazuj« tudi preteklo leto 1923. L. 1530 smo ama mm po povsem zanesljivi statistiki 4»e>t#.0OO svinj, Ista 1921 jih j« bflo 3 milh jon* 2S3.1S5, leta 1922 se j« svinjski kon-tmreat satzal »a 2.902.399 m leta 1923 na 2J77.704 kosov. Od 1. 1920 do danes je padla rvtzttz*. sa 95%, to pa viti juh temu, da se »4>r etički« mnoge hkrejie rodijo in ss-eeHie nego druge domeče živeti. Veliki lavor svinj ia predeJVov svinjskega meta pri teta igra veliko viogn. Na vsak načla kode treba v tej stroki v tekočem let« po-atorbetf sa ractjoonmo ureditev In to glede pseafejfejs; same kakor rad« glede SMuaa m pokr;i* don>»-Te potreb« J« to težko po. glerfe. Pa vkljub temu hi se tudi tu daJa asjU zlahka — prava mera.
—f Zadruga rokodelski* te orodni* v Kranja ime vajenske preiskulnjo 20. tm. točno ob 9. dop. v prostorih hiše v K ran in. Redni občni zbor •rte, pa se vrši dne 3. febr. ti točno ob pol t. ari tudi v mestni hiši v Krama.
—C Pravila** k zakona o taksah In pri* utaje in s h izid« v posebni k ti Ha* pri Tiskovni pa drugi v Ljubljani.
—8 Trima con« \ ežneiflm iMjenlsk'ai potrealclnam v Celja. (V Din.) Meto: Govedina v mesnicah I. 25. fl 7? W aa sto}. ■Iceh L 22—24, II. *«50 Telcdns I. 32, II. 30. Sv*o|kia I. 32—35. II. 32. Shirn* 1. 43, 0. 41, mast đorna'a 44. amerikanska 39. — Sunka 48, prekajena mwo 1. 45, fl. 40. | | mleka 4. anrovo msslo 60. čslr.o S*, maslo 48. eao lajce 2—2 25. ~ 1 kg smelega kruna T, enega 6. — £peeerhif ksvs Portr.ri-kt> M. Santo 50. Rio 40. pravna kava I-08, II. An. in. 48, beli kristalni stidkor 22. v kockah 23. rti I. U, II. 8.50. namizni olje SS, hneno 40, petrolej 7, lasUaine 1. 21 II. 15. MlavskJ Izdelki: moka It >»1 ^ 20 Št. 0 6.20. it 2 5.70. It 4 5 30. št S 4. krušne Pir-iane moke 4. r*ene enotne moke 5 nO. Je-spreaia 5.40. koruzne moke 3.JO. knu/ne-ga zdraba 4.50 psenllnga zJf>o* n S), ajdove moke I. 8.75, — Kurivo: q čr*s?g:i premoga 51, rjavega 26 50. m* rrdfh dr-.' 150. m trdfh' drv 40, m* mehkih »irv IJrt. q menili drv M
—f Gospodarsko zborovanje. V nedeljo, 27. lanuarja. se vrSi v Zagrebu gborovmnle, katerega sklicuje Trgovska Sn obrtniška zbornica v Zagrebu. Razpravljalo sa bo zlasti o davčnem, kreditnem, prometnem in carinskem vprašanja.
Julijska krajina.
— V Slnvml na Notranjskem je za občanskega k omi«, a na Italijan Buifon. Odlok, s katerim je bil občinski zastop razpusčee, Pravi, da so se občinski svetovalci izkazan nesposobne, vsled Česar je bila občina v neomejeni oblasti župana In občinskega tajnika, kf sta vršila protidržavno propa-gnndo v občni pa radi preko menih mej. Ako bl vprašali predsednika Mussoitaija, kakšna je bila ta protldriavna propaganda ln kaj sta pravca prav slovenski župan ia tajnik sagreš<la. bi mož ne vedel povedati nič gotovega ker dejansko rvsta ne žopan na ne tajn'k storila prav aH? takega, kar bi kolikor toliko opravičilo razpust občinskega sveta. Pa tudi nI res. da so bili občinski svetovalci nesposobni. Al? bo sedaj vse v redu 'n naJootfSc, kr h« gospodar Ka v občini ena sama oseba, tujec, Ita-I?
— Z Ooriaega. Pevsko In glasbeno društvo v Gorici priredi 12. hi 13. tm. ▼ Trgovskem domu svoj oblčain! rimski koncert. — Splošno t'ovensko žensko društvo v Gorici priredi 19. tm. v Trgovskem doma tvejo zabavo. — Inženirski tepit le naprava v Zagrebu g K. Mosetff le Mirna pri Onrfei. — V Sv Kri?« na Vipavskem je odstavljen župan Kare' Ćrn'goj In sa komisarja je hnenovan Kan Lulik. slovenski fašist. — Goriška dežela ie sedaj likvidirana in deželnega odbora od novega leta al več. Z denariem rarl'čntfi davkoplačevalcev sezidana deželna poe!op;a pa pridejo po sk'epu likvidatorjev v last VkJma ln Trsta. Ko sa 2. Januarja pr1!1' deželni vradaaci v. s*užbo, jih ie predstojnik začn-deno pogledal, po kal so prtfll, nakar eo morali odrti, ne da bi jim bil? nakazali pristojao plačo. — šolska doba se je v Italiji zvSšsls do končane za 14. leta. V starih provincah se pocabHo zadn*a tri šolska leta ta ponk v strokovni šotah, v JuHiski Krajini pa se prične lahko strokovni pouk ie a si 14. le+u starosti! — Goriška pod-prefekrara «• ukasala občinam strogo ravnanje po predpisih glede razobešanja drla vae sastave, vedno pa gre prvo mesto državni, vsaka draga zastava je prepove-dana. tako ludi goriška deželna. — Orga-nisacJia ItsKjans^ih goriekfh kmetov js sklenila prestop k fašistom. Doslej eo bW vpisani r »ahranko Uattjanskm kmetov.
— V Vipavi so us4anovffl fašijo. Predsednik je okrajni zdravnik ItaHjaa dr. Del-pss. Mod prvimi, ki so vstopili med ffaflsM Je žvpasf Josip PeerovčIC. kateremu kpr«* membe pe> vsakokratnem poloiam dobro polnilo žen. Mož ima kar s>M obrtne koncesije. Ta človek je tod' pomagal pregnati sJosrenakega zdravnika dr. Kanca ti V>
■b Razburjeni italrjanl Z ozirom na vest, da namerava jugoslovanski minister zunanjih del dr. Momčilo Ninčić poslati prijateljsko noto, v kateri bi se zavzel za juzosiovensko prebivalstvo, živeče v Italiji, prkobčujejo italijanski listi dolf p članke, v katerih zavračajo vsak poskus, da bi se jugoslovenska vlada vmešavala v notranje italijanske razmere. Posebno ogorčeno piie »Oior-naie d* Itaiia«. List po v dar ja, da Je Ju-goslovenka nota popolnoma odveč te da jo naj rimska vlada neotvorjeno pošlje v ministrstvo zunanjih del v Beograd. List pravi, da vživajo slovenske manjšine v Italiji popolno svobodo, vsaj pa večjo svobodo, kakor madžarske manjšine v Jugoslaviji. Uvaževati pa Je treba pri tem še, da Italija ni podpisala nobene pogodbe glede varstva narodnostnih manjšin, dočim je Jugoslavija tako pogodbo podpisala, a je ne izvršuje. List končno naglasa, da je nezaslišano, da jugoslovenska vlada pošilja Italiji, ki je velesila, takšno drzno noto, čeprav je sestavljena v prijateljskem tonu.
ac= Federalistični računi. »Pravda« poroča, da delajo federalisti za bodoč« noat že svoje račune. Prepričani smo, da bodo s pogajanji z demokrati tako oplaiili krono in PaŠića, da bo parla* ment razpuščen in se izvrše spom'adl nove volitve v narodno skupščino. Pri teh volitvah bi se zmanjšalo, tako ras čunajo federalistični politiki, število de« mokra takih mandatov, znatno ps bi se okrepile atranke Radića, Korošca in Spaha. To okrepljenje federalističnega bloka bi bilo tako veliko, da bi imeli federalisti z Nemci in Turki skupno več mandatov, kakor radikali in -demo* krati skupaj. V tem slučaju bi federalisti prevzeli vlado v svoje roke tn bi uredili državo po svojem okusu.« — Menimo, da delajo federalisti svoje ra* čune brez krčmarja.
a=r Vprašanje demisije Ljube Jo* vanoviča. K s kor meno. so listi poročali, da namerava predsednik narodno skuosčine Ljuba Jovanovič v kratkem odstopiti. »Glasnik« pravi, da ao te vesti dokaj točne. Ljuba Jovanovič na« merava po informacijah tepa lists od« stopiti sstegsdelj, ds bi mogel aktiv« neje posegati v politično življenje. On bi imel predvsem nalogo, ds prepreči ustanovitev opozieijonslnegs bloka. V to svrho je on določen sa radikalnega pooblaščenca, ki bi se naj pogajal a avionom isti.
— Zbor ljubljanskih zaupnikov JDS. Snoči je bil v veliki dvorani Kazine zbor ljubljanskih zaupnikov demokratske stranke. Posvetovanja je vodil po-slevodeči podpredsednik dr. Dinko P u c. Navzočih je bilo okrog 200 zaupnikov. Poročilo o političnem položau je podal dr. Gregor Žerjav. Govoril Je o zunanji in notranji politiki. Razpravljal Je o sporu z Italijo, o parlamentarnem položaju, o decentraJizacijskem načrtu, o naprednem bloku in o ljubljanskem mandatu. Za njim jc govoril narodni poslanec prof. Josip R e i s n e r. Obširno Je razpravljal o parlamentarnem delu za rešitev uradniškega vprašanja. Dotaknil se je vprašanja ljubljanskega mandata in izjavil, da je dal svoj mandat nače is t v u stranke na razpolago. V debato so posegli Gregorka, Janežič, P u c in Jereb. Končno Je poročal ravnatelj Jug o delovanju strankinih političnih organizacij. Na shodu so bile sprejete štiri resolucije: V prvi resoluciji se izreka zahvala hi zaupanje posl. Jos'pu Re'sneriu za njegovo delovanje predvsem pa za njegov trud za rešitev uradniškega vprašanja. Rešitev vpraša ni a g!ede ljub Janskega mandata se prepušča strankinemu načelstvu. V drugi resoluciji se odobruje dr. Marmkovl-;ov načrt o širokih samoupravah. V tretji resoluciji se obsojajo intrige proti napredni koncentraciji in se načelstvo poziva, naj nadaljuje delo za ustanovitev naprednega bloka. V četrti resoluciji se protestira proti nacijonalno mlačni ln narodnim interesom škodljivi politiki centralne vlade.
•=* Tednik »Smotra*. Danes, pred prsvoslsvnim Božičem, je izšel v Beo» grsdu tednik »Smotra«, ki ga bo izdajal posl. Mihajlo R a n k o v i č v družbi uglednih beogradskih novinarjev. Ka» kor nam javlja naš dopisnik, bo tednik »Smotra« več ali manj revijalnoga sna« čaja in bo skušal zainteresirati najširše sloje naroda za državne probleme tn sa vse javne sade ve. »Smotra« ima biti točen pregled vseh javnost cadevajočih stvari ter ima kritično smotriti razvoj m potek notranjih in gunanje«potltičnin dogodkov. Poel. Ran kovic pripada oijl skupini radikalnih poslancev. Id žele sanacijo resmer v radikalni stranki tn ki so proti vsaki korupciji.
s Nov trgovinski minister. V rsd*l» kalnih krogih so snoči govorili, da bo sa trgovinskega mizUetra imenovan Marko Trifkovič.
s Zagrebški namestnik tm JtotJfd Po poročilih Iz Beograde je včeraj pri* spel v Beograd sa grebfkl namestnik dr. Cimle* ter je konferiral s dr. Nin«« čem o Rsdičevi stranki m o tona. aH se more verovati, da bo Radič kmahj prišel v Zagreb. Dr. Cimlč je referirel tudi o tezo, Ua prihaja k JUdsčej no
Dunaj ln kdo tvori zvezo med Radićem in glavnim odborom njegova atranke. Nato je dr. Cimič poeetfl tudi ministre pravde dr. Perica, kar ee spravlja v zvezo s likvidacijo pokrajinske uprave.
s Novo skupščinske volitve? »Tribuna« piie, da bomo, sodeč po vseh političnih okornostih, imeli v kratkem nove volitve. Prošle volitve so pokazale nekatere pogreške in nedostatke volilnega zakona. Vlada namerava po božičnih praznikih proučiti vse spremembe in dopolnitve, ki ae imajo vstaviti v volilni zakon.
= ZemOoradnhtkl krediti. Komisija v ministrstvu za poljedelstvo je izdelala načrt zakona o zemlioradniških kreditih. Ta zakonski načrt se bo po novem letu predložil narodni kupščini v razpravo.
= Tiskovni zakon. Na snočni seji ministrskega sveta je prišel v razpravo tudi načrt tiskovnega zakona, ki ga je izdelal minister za izenačenje zakonov Marko Trifkovič. Ministrski svet je načrt definitivno pregledal. Minister Trifkovič predloži tiskovni zakon takoj po končanih pravoslavnih praznikih, že na prvih sejah narodni skupščini v razpravo. Popreje bo zakon predložen v razpravo radikalnemu klubu. Vlada pričakuje, da bo zakon že meseca februarja sprejet
Presveta,
Red P Psterčkove
Izven A
Repertoir Narodnega ▼ LfabffanL
DRAMA. Začetek oh 8. asi Sobota, S. Jan.- Njo Nedelja. 6. lan.:   oh 3. pop saaie: ljudska predstava, oh a zvečer Oolohček Ponedeljek 7. Jan.: Mogočni Prstan Rad Torek. a. Jan.: Zaprto.
Sreda. 9. jan : Sajtrt majke Jagoviča; vojaška predstava, četrtek. 10. Jaa.: Osma žena Red €
Petek. 11. jan.: Golobček Red B
Sobota, 12. Jan.: Hamlet Izven Nedeita. 13. jan.: ob J. eop. Mogočni prstan Izven,
ob S. zvečer Osma Sena Izven Ponedeljek, 14. Jan.: Ooiobcsk Red P
Torek, IS. jaa.: Zaerto.
OPERA, Začetek ob pol S, ari s večer«
Sobota, 5 jaa.: ob X pop. Mignon; dijaška predstava.
Nedelja, 6. Jan.: Prodana nevesta; ljudska
predstava. Ponedeljek, 7. Jan.: Zaprto. Torek, a lan.: Psoglsvci Red C
Sreda, t   jaa.: Suzanina tajnost, Mozart
ia Salferi. Olanirt schicct Red Đ
Četrtek. 10. lan.: Tosca Red C
Petek, II   lan.: Susanma tajnost, Mozart
hi Salieri, Olarnil ScaJcci Red D
Sobota, 12. Jan.: Mignon. Gostovanje ge.
VVesef-Polle. Red A
Nedelja, 13. jaa.: ServllsJd brivec; ljudska
predstava. Ooetovanje se. VVesel-PoUa Ponedehek  14. Jaa.: Zaprto, Torek. 13. Jan,: Mignon, Gostovanj gc.
Wesel.PoUe. Red Đ
— Slovenske ssarUsnetno gledališče. Nedelja 6. Ja«. ob 15 pop.: »Doktor Faust.«
— šentjakobski gledališki oder v LJubljani: V nedeljo, dne 6. Jan.: »Male roke«.
— Opera ks srama. Danes popoldne ob 15. vrsi se v opernem gledališču vprizori-tev opere »Mignon« pri znižanih cenah. Predstava Je v prvi vrsti namejena dlja* štvu, lahke pa Jo poseti tudi drugo občinstvo. Jutri v nedeljo pa Je ob pot JO. zvečer ljudska predstava »Prodana neveste« g znižanimi cenami. — Drama vprtsori dese* zadnjikrat v sezoni tragikomedijo •Nhi«. V nedeljo popoldne ie sadnja vpri-soritev »Peterčkovth poslednjih sanj« pri snJčanUi cenah. Zvečer pa repriza tragikomedije »Ooiobček« kot aavadaa izven predstava
NAS OPERNI REPERTOIR.
(Deaisj L
PričeLkeea seseae Je gledališko ravnateljstvo rs sv Do lep program za bodoči dve leti. Posdrsvlli smo ga slasti g ozirom ns to. ker hoče gojltj v prvi vrsti slovansko glasbo ter upoštevati izvirna dela slovenskih glasbenikov v večji smeri nego doslej. V Isti Je prieetek sezone prinesel nekoliko Izpopolnitve, v nekoliko ps ss Js tudi oddaljil ed začrtane poti. Upamo, da se uresniči vssj letos že lani napovedana vprtso-ritev Mosartovib In Wsgner)evlh del. Slovenska opera Je bila ie pred 25 leti znamenita ter se obdržala do vojne na upoštevanja vredni višini, zdaj se is zopet oživela bi dvignila visoke aad posorlšča drugih asest enake velikosti. Pridobili smo si tudi veliko število izbornih domačih moči in tako smemo upati, ds ostanejo zveste svojemu narodu, — mere eao estssMI ns to. ds sl eoera vstvsrl stalen repertoar no zgledu drug* velikih opernih gledišč, te Je, da poleg novitet sprtzarla večje število prl-snaašh veljsvnlb del, seveda v manllesa itevfls predstav, lete aa letom — Seveda sesan pri ees kolikor toliko nasprotuje e>N-ssv se 6 abonmajev; ako hI se vsako dele ee^tvalo as vse m še perkrat ne »isven«, bl ae zmagali a časom, a bilo bl tudi preveč ponavtjsnj, tn te M ubile vsako delo. Ane zgine potem aa več let, treba spet vnovičnega daljšega studiranja, marsikdaj se sega ae bl več polotlH. ftn poaablleno bl ostalo. Sel se le večina oper pri nas fe s mmehom vprumrne, posebno, čes leta zopet uprizorilo m vnovič pozabilo. Važno pa Je, aa se gotova dela vzdrfe, ss! najdejo vedno ljubitelje m eenlteTJe. — Terme bl se opomoglo, ako bl se delile uprl »orli v« as tate (ta ae se dvoja aH tcoje
istovredn! oper istega skaladatelia porazdeli aa dvoje sli troje let, tako da se vrste po abonmajih. Recimo: Starejše Verdijeve opere »Trubadur«, »Rigoletto« In »Travia-ts« so opvsod selo priljubljene In so pri nas imele vedno največji uspeh. (»Travnata« se nam obeta, s izborno koloraturko ga Vesel-Polla. bo gotovo krasno uspevala — a radi bi v nji čull tudi našega slavč-ka,. go. Lovsetovo, o kateri upamo, da se vrne na naš oder. Prilike za udejstvovanje bi imele obe pevki dovelj.) Ako bi torei letos tudi odigrali »Travfato« kot novost na vse abonmaje, bi se za nadalje te opere vrstne morda tako: drugo leto: »Trubadur« A m D; »Rlgolettot B In E; »Traviata« C in P; — tretle leto: »Tmbadur« B in C: »Rigoletto« C in P«: »Traviata« A »n D. — tretje leto »Trubadur« C in P. »Rigoletto« A In D. »Traviata« R in C. — In nadaljnja leta (sko se vrdrže) zopet jednakn s~ menjaje, — tako, da ne bi bilo prenas«č?nja.
Slične porazdelbe si mi Hm za b d č' pri VVasnerju; njegov Večni mornar, Tann-hauser In Lohengrfn. ki so vsi na na'em odru ie dosegli največje uspehe, m rali bi biti brezpogojno stalno na rep-rtoarj vi. — Isto bi n. pr. veljalo še za Mozarta (»Pl-garo«. »Don Juan« ln »Carohna piščalka«), za Puccinila (»Toscat. »Mndrme Rutter-nay« in »Boheme«.) — Pri Smetani b* uvedel dva ciklusa — za dve leti: vsakokrat po 3 abonmale — In s'cer prvega za »Prodano nevesto« In »Daliborja«. drug-ea za »Poljub« Hi »Tajnosti« — Isto za Čajkov-skega delitev za »Onjoglna« in »P1cwo damo«. Tako bi se ustvaril stalni repertoar.
(Konec prihodnjič.) e e
— Ljudska visoka šola v UnHJfnl priredi v nedeljo dne & L m. ob 10 dopoldne v zbornični dvorani na univerzi lavno, vsakomtn* dnatopno predavanje v naslednji temi: Kulturne In nekulturne strini kina. Predava f. Tr. C i b e j. Vnbimo vse. ki se zanimalo zn to varno kulturno vprašanje.
— Slovensko marijonetno gledališče v Mestnem domu. Slov. Marijonetno gledališče uprizori v nedelVo dne 6. Jan. na dan sv. Treh kraljev ln hkrati na Oaiperčkov god. lutkovno igro v 5 dej. s predigro »Doktor Paust«. Ta hrra, ki je prireiena po čeških in nemških lutkovnih hrrsh 18. stoletja. Je literarno znamenita, ker je baš ta predhodnica poznejšega Qoethejevega Pausta. Ljubljana naj ne pozabi ogledati si te zanimive igre, ki jI dajeta čudovita, že z grozo ožarjena fantastika ln pa prostodušni, solnčni humor Oašperčka, svojevrsten čar In zvok. Igra, ki je navdušila mladega Goetheja, bo kakor upamo tudi nnšo drobno m odraslo publiko. Cenjeno občinstvo se opozarja, da se vrši samo ena predstava In sicer ob 15. Druga, večerna predstava se Je namreč morala radi nezadostnega obiska sa nedoločen čas ukiniti. Predprodaia vstopnic na dan predstave od 10. do 12. oop.
— Slov. oblikujoče umetnike opozarjamo na občni zbor »Udruženja«, kl se vrši v nedeljo 6. t. m. Naj nihče ne izostane. Kolegi dr.brodošll. Začetek ob 15. pop. v restavraciji hotela »Union«.
— V Mariborskem nar. gledališču dne 9. tm plesni večer gdč. Rut Vavpotlčeve soloplesarke opere nnr. gledališča v Ljubljani: Spored: Chopin: Valse v E molu; Mcndelssohn: Pomladna pesem: Čajkovski: Jesenska pesem: Scbutnann: Elan Čajkovski}: Chanson trlste: Orieg: Škrat L. M. Skerjanc: Iz suite k »žlahtnemu meščanu«, a) Indijski motivi b) Groteska; Rahmaninor: Polictrtneil.
Književnost.
— Praoče Veber: Etika. Prvi poizkus elrsakme logike nagonske pameti. 625 str, 8°. Založita Učitefisks tiskarna v Ljubljani, 1923. Cena 120 Din. Delo. kf je izšlo kot publikacija »Znnnsrvenega društva za humanistične vede v LnrMjani«, je prvi poizkus, postaviti že od Aristotele ustanovljeni logiki predstavljanja in mišljenja, logiki »razuma« nasproti paralelno novo logiko čustvovanja m stremljenja, logiko »srca«. In kakor je ve) js vnosi temeljnih ak si j orno v Aristotelove logike povsem nezavisna od vprašanja, kako je v istini bilo, je In bo vse človeško predstavljanje in mišljenje, tako je tudi veljavnost temeljnih akstjomov avtorjeve nove logike povsem nezavisna od vprašanja, kako je v istini b'lo, je in bo vse človeško čustvovanje in stremljenje. Kakor pa mora vse istinito Človeško predstavljanje tal mišljenje, ako naj je »pravil-no«, brezpogojno slediti temelinlm aksijo-mom tradicijske logike »razuma«, tako mora tudi vse Istinito človeško čustvovanje ln stremlien'e. ako naj bo »pravilno«, brezpogojno slediti temeljnim aksHomom one nove logike »srca«. Avtor obenem pokaže, da ta njegovs nova logika enostavno sov* pade s znanstveno etiko, v kolikor naj ho slednja sploh samostojna disciplina. Predno pa avtor to svojo novo logiko efektivno Izvede, nastopi trojno pot: V prvem delu knjige orise vse najvažnejše dosedanje etične teorije ln nazore ter pokaže njih znanstveno nezadosrnost. V drugem delu knjige pa poda podrobno analizo človeškega čustvovanja in stremljenja ter dokaže, da Je notranla struktura tudi te vrste SJj-veškega doživljanja v bistvu enake vsemu tesne, kar ie bilo doslej znano ali ss *j še posebej odkrije samo ns polju golega predstavljanja tn mišljenja. Prav posebet še pokaže avtor v tem delu svojih 'sziskovnn!, da nahajamo Md! pri č-*ivo\ \n\j in stremi er je vse vrste Iste »p av* «os»I« In »nt-pTtvilnosti«, »resiičnjaiU In »j*>rc*n!čuo« Stt- s katerimi en>*tsvjo stoli n pn.de tnal ArŠrtoteJova logika predstavljanje ta mišljenja. Neto razbere avtor načelne fundamente Aristotelove logike ln postavi tem fundamentom nasproti en*<o Število drugih, vendar enakovrednih fond a men tov ki ge opravičujejo, da zgradi na njih svojo logiko čustvovanja In sircmlieaia»
Sele zdaj odkrije In navede vse one poseV nt aksijome in paftksljome, ki v svoji ^elo-kupnosti nič drugega ne tvore nego ravno v predgovoru zahtevano, v prvem delu knjige v dosedanji zgodovini čJove$\e mi-sii zaman iskano in v drugem de'u knjige psiho^iko pripravljeno — logiko srca. Vendar se loči avtor še enkrat od vseh svojih dosedanjih razmotrivanj ter poda v četrtem delu knjige tako tabeJo tipičnih človeških dejanj In nehanj, ki jih označujemo te na podlagi svoje »vesti« kot »dobra«, oziroma »zla«. 2e prvo primerjanje te golim izkušenjskim potem dobljene tabele z avtorjevo logiko srca pa vede do presenetljivega zaključka, da je vse to, kar označuje ie »vest« normalnega modernega človeka kot »d< bro«, oziroma »zJoc, tudi s stališča one logke »pravilno«, ozi-ma »nepravilno«, »resnično« oziroma »neresnično« in narobe. Sele ta totalni pnra-lelizem vede avtorja do prepričana, dn ie njegova nova logika srca istovetna uprav z znanstveno etiko ln da torej moramo tudi človeški razum ali človeško pamet popolnoma drugače pojmovati nego doslej: naS razum nI nič drucesja nezo na^a (večja ali man.rša) dispozicija za »pravilno« doživljanje sploh; ta naš razum pa ima dve veji. Izmed katerih tvori prvo nnsa (vc^ja ali manjša) dispozicja za »pravilno« predstavljanje ln mišljenje — to je nnš razum v ožjem in doslej edino znanem (Ansrotclo-vem) smislu besede —. drugo pa nasa (zopet večja ali manjša) drspr^zicija za »pravilno« čustvovanje In stremljenje — to pa le naša vest. Naša vest torej je naša druga pamet, ki Ima lastno logiko ln člje logika je istovetna uprav z znanst\eno et ko. Naslanjajoč se na te svoje tasledke izkuša avtor končno tu<il pretresti ln v načelih usmeriti ves človeško zasebno ln javno, socialno in državno ter tudi umetrrško. znanstveno m religijozno udejstvovanje Posebno painjo posveča tudi onim konsekven-cam svoje nove logike, ki osvetljuje glavno nalogo sodobnih narodnih vzgojiteljev in državnih voditeljev
—» Jbgostovenska Njiva« prinaša v januarski številki tole vsebino: J. Dcmetro-vič: Kriza nacionalizma i demokracije. — A. Đarac: Dinko šimunovič. Studija. — VI. Nazor: Canal di Maltempo. — Stanko T>-mašlč: Vrisak smeha nad pomorom. — Ivo Vojnovlč: Fragmenat komedije bez naslova. — A. Haler: Poezija Crlacoma Leopardi. — Kuzma TomaSič: Mrtvi brojevi. Novela. Isa VcJlkanovič: Poslanica čiče Hr-ducije.
— »LJt:b!lansk| Zvon* prinaša v de-cemherski Številki tole vseb no: Fran AI-breeht: Osmrtnica Josipu Stritarju. — J Kelemlna: Pesnikova osebnost. — Ali jz Gradnik: De profundls. — Marija Kmetova: V metežu. — Ivan Albreht: Sirota. — Anton Novačan: Mimlra. — Anton Novačen: ljubljanski feuillcton. — Cvetko O hr: Reli konl. — Dr. Joža Hlonar: Martin Pe-glus Iz Polhovegs gradca. — Ivan Albrehj: Koroška pisma. — Slavko Onim • M al v vazi. — Ivan Albreht: Onfivllai. — Stanko Maicen: Jutro. — Književna poročila. — Kronika.
Glasbeni vestnik.
— Na koncert šentjakobčano-r v so-koiskem domu v škofjl Loki v nedeljo 6. januarja ob pol 5. popoldne opozarjamo škofjeločanc In okoličane. Izvaja se med drugam tudi Sattnerjeva »Jeftcjeva prisega«, kamata za orkester, mešani zbor ln solo.
— Koncert baritonista dr. Aleksandra
RIgo se vrši nepreklicno v četrtek, dne 10. tm. v FUharmonični dvorani Spored objavimo jutri. Vstopnice v Matični knjigami.
— Šestindvajset let je poteklo, od kar Je koncertlral v Ljubljani zadnjič virtuoz na violončelu; bil Je to Jos. Junek, ki Je sodeloval kot solist januarja meseca IR08 I. pri »Matičnem« koncertu pod vodstv m kapelnika dr. J. Cerlna. — Pri II. dr. Ce-rlnovem simfon. koncertu dne 21. t m bomo pa imeli priliko pozdraviti In uživati rojaka Juro Tkalčiča, ki bo ob sp emlje-vanju orkestra svlral Saint-Saensov amoll koncert za violončel. Tkalčlč le eden najslavnejših mojstrov na violončelu. on Je vltuoz svetovne slave ln Je koncertiral s senzacljonelnim uspehoru skoro že po vseh večlih mestih sveta. Tkalčičev nastopi v Ljubljani smemo Imenovati Izreden umetniški dogodek In opozarjamo občinstvo ie danes na simf. koncert 21. t. m.
matere
ki ljubite svoje otroke in bi zanje žrtvovali vse ali bi
Vaše materno srce preneslo, da Vas šiloma in po nedolžnem ločijo od Vaših najdražjih — otrok? N el — Glejte, tako je bilo srce grofice Manon. Vse je irtvovsla — ponižala je svojo grofov* sko in žensko čast ter poljubila v javnem lokalu slugi svoje tašče — roko, sarno da bi zamogla vsaj od daleč gledati svojemu otroku v ne« doline oči I
Vse to vidite v krasni drami »P a* rlika grofica« — 11. del, samo ie danes, soboto in nedeljo dne še danes, soboto 5. in nedeljo 6. januarja. — Glasbene toč« k e, katere proizvaja najboljši lastni orkester pod spretnim vodstvom gosp. kapelnika J. Rvneschs — so tako krasne, da gledalec strmi nad slika« mi in glasbo pri tej izredno krasni drami.
Naj nikdo tega sporeda m zamudi!
Kino Hlajubljanski dvor44
SI fJVTN^Kl   N A h? O P«  drf 6 januarja \vzo
Stran 5
Pravni vestnik.
ZDRAV ALI UMOBOLEN ZLOČINEC.
Vseučiliškl profesor dr. Šerko je 12. dec. demonstriral pri predavanju v društvu »Pravnike umobolnega, ki se je predlanskim sam javil sodišču, da je po božjem povelju pred petimi leti umoril svojo ženo.   V   istini je bil takrat osumljen tega zločina ter v vojaško-sodniski preiskavi, bil pa je zaradi nezadostnih dokazov oproščen. Takrat je zločin odločno tajil ter se izgovarjal na nezgodo, katero obducenta nista povsem zanikala, dasi sta jo smatrala za neverjetno. Prof. Šerko je prvotno mislil, da so   to   krive   samoobdolžitve bolnika. Pozneje je prišel do uverjenja. da se je zločin res izvršil. Ker pa bolnik smatra svoje delo kot zapoved božjo ter je torej povsem uverjen, da je prav ravnal, svojega de anja ne taji in bi ga tudi ne tajil, ako bi bii takrat že bolan (kakor sta menila izvedenca dr. Gosti   in dr. Robida), sklepa, da je bil ob času dejanja   duševno   zdrav.     Primarij dr. Gosti je včeraj v »Slov. zdrav, društvu« v predavanju, dostopnem tudi juristom, podal na podlagi svoiečasnega mnenja vse one momente, ki iasno govore, da je bil dotičnik že za časa dcianja samega obolel. Seveda takrat ni kazal svoje bolezni v polnem razvitku, kar je razvidno že iz tega. da je bil vo ak. Pač pa so že takrat priče izpovedale, da je Že od nekdaj vdan vražam in praznoverju, imel nešteto pravd s sosedi, je bil zaradi krivega pričanja v ječi. po izpustitvi halucinirah kazal ljubosumnost taiil očetovstvo svojih 6 otrok, šel se zaradi tega pritožit na sodišče — pri razpravi sami je to mišl;enje bilo od sodnikov označeno kot bolezensko. Iz vsega tega sklepa, da je bil obremenjen in na lahko slaboumen, v zaporu se je razvila »de-mentla praecox paranoides«, ki je vsled nastalih halucinacij in proganjalnih idej vedla do zločina. Da je takrat tajil, je naravno, ker razum še ni toliko utrpel da ne bi izpoznai zlih nasledkov dejanja. V poteku let se je bolezen razvila do one mere. katero je dosegla, ko je bil povsem uverjen o svojem božjem poslanstvu, o pravilnosti svojega dejanja. za katero ne kaže nobenega umevanja in nobenega kesa ter se je sam javil sodišču, hoteč razložiti, kako je vse nastalo. Takrat sta bila klicana za sodna izvedenca dr. GcSstl in dr. Robida, ki sta ga  proglasila v  umobolnega (kar pritrjuje tudi prof. ?erko). a potrdila tudi s polnim prepričanjem vprašanje, je li bil že abnormalen tudi za časa dejanja.
Različnost mnenja psihiatrov v občo je umevna, ker so meje med normalnim In nenormalnim težko določljive — ali ker so bolezenske oblike dostikrat nejasne ali komplicirane. V tem slučaju pa niste prišli samo ti dve eventualnosti v poštev, tu gre tudi za različne nazore, na eni strani za duhovito konstrukcijo in dedukcijo — na drugi pa mnenje, opirajoče se na razlago in upoštevanje znanih fakt za časa zločina. !n ta zadn a so po mnenju dr. Gostla zadostna, da smatramo storilca za že obolelega za časa deiania. 7anj je to vprašanje irelevantno, ker pač ni pričakovati premembe v njegovem stanju. Zaradi zanimivosti slučaia in da dokaže upravičenost svojega mnenja, je vnovično razpraviial o njem.
Jako živahna ie bila diskusija. Prim. dr. Gregorič meni. da je bil osumljenec vendar morda za časa dejanja v toliko razsoden, da bi bil kazniv. Univ. prof. dr. Dolenc omeni, da bl tudi v tem slučaju ne prišlo do obnovitve postopanja, če ozdravi, opoznria pa na netočnosti tn nezanesljivosti prič ter svari izvedence, da jih preveč upoštevajo. Dvomi svetnik $ k e r 1 j meni. da ni tnliko razlike med obema mnenjema, ker prim. dr. Oostl sam poudarja nezadostnost aVtncga materiiala za povsem točno sl;ko za časa dejanja ter govori o pri-četnf bolezni, ki zavednosti in preudarnosti še ni m^čn^ zatemni'a. Predsednik sPravmka« dr. Ma:aron zeli, da bi se večkrat juristi in med'cinci združili v skupna pr^davan;a Univ. prof. dr. Dolenc mu v tem pritrjuje in nava;a nekatere točke, ki zanimajo v enaki meri pravnike in zdravnike, ter pozdravlja današnie pred?vanje kot prlčetek skupnega delovanja.
Turistika in sport.
— Občni zbor SK Primorja, nežna-njen za nedeljo 6. januarja 1924, se prenaša na dan 13. januarja. T. č. podpredsednik
— Za drsalce. Sporoča se nam, da je
bilo jezero na bicdu dne 3. im. popolnoma zajnrinjeno, te* da je led nenavadno lep in popolnoma prozoren. Ako bode mraz Še nadalje traiai, bi bilo priporočati našim drsalcem poset blejskega jezera. (Tourkst-OiLce.)
— Vremenska poročila I. dr. zleasko-
sportne vesti, ki bl lih vsled nujnosti ne mogli objaviti pravočasno po časopisih bodo izobešene v izložbenem oknu tvrdke Jo-so Goreč v poslopju Kreditne banke, tu.
— Putnik III, LJubljana. Vse turiste in športnike opozarjamo na ugodno priliko, da si kupujejo vozne listke za želzniike vožnje v tujskoprometni pisarni »Punik III«. L J. Tourist-Office, v pritličju Prve Hrv. Stedinonice, tu. Vozni listki se d be tukij po prav isti ceni. kakor na kolodvorih, a se ni treba drenjatl, ne dolgo čakati. Jugoslov. zimsko«nnrtnl savez.
— Turisrovekl klub »Skala« priredi v nedeljo dne *» tm. smučarsko-tren ing tekmo okoli Rožnika na daljavo ca 10 km. Start ob 9 dop. na sankališču pri brezah. Cilj rstotam Prijave članov tn članic se sprejemajo v sobto do pol 9. v klubovem lokalu — hotel »Tivoli«.
Odbor.
Vprašanje ljubljanske carinarnice.
Trgovska in obrtniška zbornica le sklicala danes ob 9. dopoldne v svojih prostorih sejo zastopnikov  prid«>bitvenih kTogov Slovenije, na  kateri  se je  razpravljalo o ubikacijah  ljubljanske  carinarnice.  Sejo je otvoril predsednik zbornice g. Ivan Knez Id  Je  pozdravil  navzočega   načelnika gen. direkcije carinarnic g. Božiča In upravnika tukajšnje carinarnice g. Rupla. Nato je načelnik g. Božič spregovoril o nug d-nih razmerah, v katerih se nahaja ljubljanska   carinarnica   osobito  glede pisarniških prostorov in skladišč. Ned >statki tehničnega značaja vplivajo na pravilno čari sko poslovanje, kar Ima seveda težke posledice  za  trgovske  kroge.  Generalni d rektor carinarnic g. Dimitrljevič Je bil nedavno v Ljubljani, kjer se je zanimal za to vprašanje In si obenem ogledal prostore tvTdke »Balkan«, ki le poslala generalni dir~k?jl oferto, da bi sprejela H^ballansko carinarnico v  svoje  lokale.    Načelnik   Božič In upravnik  Rupel sta prišla na sejo. da ču-Jeta  mnenje    zainteresiranih    trgovskih in pridobitnih krogov o tem predmetu. Ravnatelj  tvrdke  »Balkan« g.  § t r I c e 11  je na kratko omeiil,    kaj  Je pripravil?na  itor ti tvrdka. da bi se carinarnica mogla nastaniti v njenih lokalih.
Razvila se je živahna dbata, v kateri ao  vsi   govorniki   zavzemaJl   stali 5če. da »Balkan« za carinarnico nikakor ni prik'a-den. Ta  kombiiacija  ie  absolutno na-pre-jemljiva, ker bi se že Itak nezdrave razmere v carinskem poslovanju s tem še poslabšale. Iz tehničnih razlogov »Balkan« ne more  ustreči  vsem  eahtevam.  ki  Jih ima ljubljanska carinarnica s tako obilnim prometom. Zato je treba Iskati drugega Izhoda. Večina je soglašala s tem. da bo najbolje,  ako ostale carinarnica  tam   kj^r |e sedaj   in  se  niena  sklad:šča  in pisarniški prostori razširijo.  SVlad'šče  A na Južnem kolodvoru Je razdeljeno sedal tako, da zavzema en del carinarnica, drugi pa železnica. To skladišče naj bi adaptirala cartnar-Uca. obenem pa bi se prtz'dato še eno nad-stooie.   Tako   bl   Imela   carinarnica dovoli prostora  za  pisarne  In  skladišča   pa tudi ni^no poslovanje bi bilo olcjšano. ker bi ne semtertja. kakor v slučalu. če bi se carinarnica preselila k »BMknnu«. Po daljšem oosvetovanfu  je  bil   predlog  »PaTkana soglasno  odklonjen.   Sprejet  le  bi!  predi'g, da se počaka dotlej, dokler ne rešeno vprašanje glede a^ap*a^ije skladišča A in pnzidVa  Se  enega  nadstropja.  To vprašanje mora rešiti prometno ministrstvo s*v>-razTimno  z  generalno  d'r^k^ilo  c*rim r~«i~, odnosno s fin. ministrstvom, ProMem zbol}-šania carinskega poslovanja    zanima nalf nrldobitne kr^ge Že dnlgo časa. Vršilo se le že več konferenc, toda brez usp-ha ker se  direkcija   carinarnic   ne  more sporazumeti s prometnim ministrstvom   V krrfVem namerava    trgovska  In obrtniška zbornica ponovno sklicati selo  na kateri bo mogoče zavzeti napram temn perečemu vprašanju precizirano stališče. k*r bo več sli mani fe oolasnfenn. kaj so ukrenili merodalni č?ni-telM rlede projekta o aoveCanln l*imarnf-*kih prostorov na jnfnem kHrdvoru. OS pol 12 ie pr^ds^dnlk zsVMučfl sejo. zahvaljujoč se na številni un^le^bi.
Podpirajte obupane slepe in danrte Podoornemu društvu slepili«,
ej
Od hifte — do hite
gre glne o isvretml kakovosti MILA „SAlEla". kl w nalikuje po evofl Izdatnosti In obilnih penah.
Odločen nastop vlade preti mestni občini.
Pokrajinska vlada ugotavlja skrajno slab finančni položaj mesta in visoka bremena.
Občinski odbornik Josip T u r k in hišni posestnik Fran Stare sta vložila na pokrajinsko vlado pritožbo zoper sklepe klerikalno-socijaliatične koalici« je v občinskem svetu dne 11. in 14, ma« ja 1923. in sicer med drugim: 1. proti pretiranemu povišanju prejemkov mest* nim uslužbencem; 2. proti sistemizira* nju novih uradniških mest: 3. proti od« prodaji stavbišča ob A'el smdrovi ce» sti za prenizko ceno 500 K za m*: 4. proti oddaji velike zgradbe za 8 milijonov kron »pod roko« in 5. proti orga« nizaciji poklicnega gasilstva v Ljub'ja« ni. Pokrajinska uprava je pod št. 34.K26 dne 31. decembra 1923 rešila to pri« tožbo tako*le:
1. Pritožba proti povišanju pre« jemkov mestnih uslužbencev se z a« vrača, ker je predvidoma zasigurano kritje dotičnih izdatkov s tem. da je pokraiinska uprava občinske doklade, nak'ade in davščine dovolila v doseda« nji višini . . . Ker pa poviški prejemkov niso v pravem razmerju «« preiemki po« samnih kategorij mestnih uslužbencev, oziroma ker visoke mezde mestnih de* talcev niso v nikakem pravem razmer* ju s prejemki ostalih nameščencev, je revi7;ia dotičnega občinskega sklepa in reputacija delavskih mezd. ki naj se primerno zjednaki jo z običajnimi spini* nimi mezdttmi drugih delavcev v Ljub* Ija. novcem upravičena.
2. Raz\fel javi lam sklep glede siste* miriranjs 10 novih službenih mest. t. j. 2. živinozdravnikov, 2 arhitektov. 2 pi* sarniških stavbnih praktikantov. 2 pi* snrniškm uradnikov, 1 tehničnega davč* nega uradnika in 1 gasPskega prakti* kanta, in sicer glede ° službenih mest, in potrjujem izjemoma le sklep g*ede sistemtziranja 1 mesta Živinozdravnika na račun mestne klavnice, ako ho kon* cu leta klavnica izkazala tisti preosta* nek. ki bi zadostoval za kritje prejem* kov tega novokreiranega službenega mesta veterinarja. Ta ukrep se opira na det*tvo, da ima mestna občina že sedaj dovolj uradnikov, oziroma usluž« bencev, katere je treba z ozirom na sklenjeno izdatno povišanje službenih prejemkov pritegniti intenzivnejšemu delu. Sedanji skrajno slnh gospodar* ski in finančni položaj mestne občine tudi ne dopušča, da bi se še povečati ogromni izdatki za uslužbence brez naj* nujne jše tn neodložljive potrebe.
3. Pritožba proti odprodaji stavbi« šča ob Aleksandrovi cesti »Kleparski zadrugi« je brezpredmetna, ker je gla* som poročila mestnega magistrata z dne 18. novembra l°23 »Kleparska zadruga«: svoj ponudbo umaknila.
4. Pritožba glede oddaje zgradbe »pod roko« je upravičena. Mestna ob* čina je postopala nepravilno, ker je zgradbo mestne delavske hiše za 7 mi* lijonov 700.000 K oddala »pod roko«. Tako postopanje daje povod raznim sumničenjem in povzročuje v javnosti nezaupanje v nepristransko poslovanja mestne občine. Vse zgradbe, ki se ima* jo izvršiti na javne stroške, naj ae od* dajo ofertnim potom.
5. Razveljavljam sklep glede usta* novitve »poklicnega gasilstva«, ker za tako velikopotezno ustanovitev ni za sedaj še nikake nujne, neobhodne, ne* odložijive potrebe in ker dotičnih stro* škov ne prenaša sedanji, skrajno ne* ugodni finančni položaj mestne občine, ki tiči v prav težkih dolgovih ln ki po* bira občinske doktade, naklade in dav* ŠČine. ki so z ozirom na sedanje splošne gospodarske razmere že dosegle svoj višek. Tudi je pripomniti, da je prosto* voljno   gasilsko  društvo  do  sedaj v splošnem  točno  vršilo  svoj   posel .., 1 Dalje pravi odločitev pokrajinske upra* ve. ki jo je podpisal sam veliki župan Šporn: »Nadalje naročam g. županu, naj potrebno ukrene, da bo občinski svet povodom pretreaania proračuna za leto 1°24. svoj prvotni sklep glede poviša* nje prejemkov mestnih uslužbencev re* vidiral in delavske mezde reguliral v smislu tuuradne odločbe. Pripominjam, da se samo obsebi umevno, ▼ občin* skem  proračunu ne smejo vpoštevati notrebščine za službena mesta, katerih ; sistemiziranje sem s to odločbo razve* \ Ijavil, in potrebščine za poklicno gasil* stvo, katerega ustanovitev sem ukinil. ! Glede gasilstva priporočam, naj mest* : na občina začasno požarno pomoč vrši kakor do sedaj s podpiranjem in nad* \ zorstvom   prostovoljnega  gasilstva... j Končno pripominjam, da je mestni m a* ! gistrat   postopal   povsem   nepravilno, j ker je dne 14. maja sklenjena službena ! mesta že drugi dan t. j. 15. meja raz« i pisal,   torej pred no je občinski svet j dotičnega sklepa zadnbil pravno moč. ! Mestni magistrat je kr*lt temeljna prav* mm načeta s tem, da je irvTšil — ne da br to zahtevali lavni interesi — Izpod« bijane sklepe občinskega sveta, predno so sklepi zadobili pravno moč, oziroma predno je nadzorstveno oblastvo teme«
Citirana rešitev na pritožbo občinskega odbornika Turka, hišnega po* sestnika Stareta s strani pokrajinske vlade vsebuje uničujočo obsodbo go» spodarstva črno-rdeče koalicije na ma« gistraru. saj ugotavlja »skrajno slab gospodarski in finančni položaj mestne občine*, konstatira, da tiči mestna ob« čina »v prav težkih dolgovih, ugotav* Ija, da pobira občina tako visoke ob* činske doklade in davščine, da so te, z ozirom na sedanje sptnšne gospodar* ske razmere fe doseple s\'oj višek, očita klcrikalno*socija1istični koaliciji lahko, miselno zapravljanje občinskega He» narja s tem. da brc7 potrebe nastavi ;a nove uradnike in da p'ač'ne mestne de« lavce tako, da niso niib prejemki v »nobenem pravem razm rju s prejemki osta'ih nameščencev« in ugotavlja kon* čno. da postopa nepravPno, ker oddaja zgradbe »pod roko«, kar upravičuje »nezaupanje v nepristransko poslova* nje mestne občine«.
To so tako težki očitki, ki jih je naslovila pokrajinska uprava na k'eri«
ka!no«socijalistični občinski svet, da bi moral le*ta. ako bi imel v sebi le iskrico poštenja, takoj izvajati konsekvence. V prvi vrsti se ti očitki seveda tičejo esehe župana dr. Perica ki je za vse ono, kar tako ostro graja pokrajinska uprava, osebno odgovoren. Ako bi bil dr. Peric mož na svojem mestu, bi moral na te težke očitke in obdolžitve takoj reagirati s tem, da bi odstopil. Toda dr. Peric ima očividno ze'o de« ^c'o kožo tn tega seveda ne bo storil. S tem pa se ne odtegne materijelni od» govornosti za ukrepe, ki jih je sedaj riizve'iavila pokraiinska uprava. Vsi oni. ki so prizadeti po razsodbi pokru« 'inske uprave. «ma'0 pravico sindikat' ske tožbe proti župar u drju. Periču, in nrav tako se lahko zgodi, da bo župan dr. Peric moral osebno nositi vso ško« do. ki je bo imela mestna občina zato, ker je župan tako goreče, toda brez prevdarka izvrševal sklepe črno*rdeč> koalicije.
Dnevne vesti.
V Lfubitam. t
Konec klerikalnih legend.
Ko je leta 1914. nadvojvoda Pran Perdinand paJcl v Sarajevu   kot žrtev atentata, so vsi klerikalci v bivši Av-| stro-ogrskl monarhiji, na čelu jim slovenski, prelivali grenke solze ob n ego-vl krsti. Zlasti so žalovali za njim slovenski klerikalci, ki so ga proglašali ne i samo kot katoliškega vzornika in heroja nad heroji, marveč tudi kot enega največjih naših prijateljev, kar jih je kdaj nosila zemeljska obla. In vendar Fran Ferdinand ni bil ne katoliški vzornik. Še manj pa takšen junak, kakršnega so ga predstavljali   klerikalni listi, i Tudi kar se tiče njegovih velikih sim-' pati j, ki jih je ba e gojil napram jugo-slovenskemu narodu, ni bilo za to nobenih avtentičnih dokazov. Samo eno se i je vedelo kot gotovo, da je bil Fran ; Ferdinand v resnici neizprosen nasprot-: nik madžarske oligarhije in da se je i dobro zavedal, da tira politika, ki jo je inaugurirala   ta   oligailii a. dualistično monarhijo naravnost v propast.
Samo to se je pozitivno vedelo takrat, ko je svinčenka Gavrila Principa napravila konec nadvojvodovemu življenju. In kakor se pri takšnih tragičnih ' dogod!::h, katerih žrtev postanejo visoke osebe, često prigodi, je spletla po klerikalnem časopisu razvneta ljudska domišljija okrog Fran Ferdinandove glave venec bajk ln legend, ki pa niso ime'e ničesar skupnega s taktičnimi dogodki in z realnim življenjem. In te legende so nato klerikalni listi prodajali kot suho zlato In jih priobčevali ter širili tako sistematično, da so končno sami verjeli tem pravljicam.
Fna teh bajk je bila ona, da je hotel Fran Ferdinand, čim bi zasedel cesarski prestol, v okviru monarhije ustvariti jugoslovansko kraljevino, v kateri bi imeli vodilno in merodajno vlogo katoliški Hrvatje tn Slovenci.
To Izmišljotino podara še danss klerikalno časopisje kot zgodovinsko resnico, dasi je bila med tem že opetovano ovržena.
Seve klerikalcem je leteče na tem, da obranijo mc;?a, ki so ga vedno slikali kot katpliSkega vzornika in kre-postnika, tudi še v glorljoli velikega m-goslovcnskegn priatclja, ki je !iotel od-kazati našemu narodu veliko vlogo v zgodovini. Menijo pač da se te baike dado izrabiti tudi v demagoške svrhe ln da so porabne tudi v borbi za — avtonomno. In kako izvrstno! Ako je Fran Ferdinand. tako propovedu»e«o klerikalni demagogi ljudstvu, hotel dati Slovencem in Hrvatom celo kral evino, pa nam Beograd sedaj ne da niti avtonomije. KaT^ak taka agitacija vleče! Ali se je potem čuditi akn klerikalci budno pazijo na to, da nihče v ljudskih masah s smelo roko ne un»či one legende.
Zato tudi previdno molče o zanimivih dokumentih, ki jih je nedavno t.'ga priobčil »Neues VViener Journal« in ki jih ie na ukaz Franca Ferdinanda in s sodelovanjem raznih odličnih državni- j kov sestavil šef njegove voaškc pisarne podpolkovnik Aleksander Brosch  p I. Aarenau.
Iz teh dokumentov je razvidno, da je Fran Ferdinand pred I. 190S. pič imel v načrtu, da razdeli Avstro-O.zrsko v tri državne skupine, katerim bi se naj eventualno Se pridružila Kot četrta kraljevina M I r i j a . in da se da v slučaju potrebe kronati tudi v Zagrebu. Toda vzpričo bosanske krize 1. !909. je pokopal te »jugoslovensko-trialtstič-ne načrte«, »ker se j e bal. da bi imela agresivna Srbija večjo privlačno silo na strnjeno ju g o s 1 ovensk o drŽavo pod habsburškim žezlom kakor j n g o s 1 o v e n s k e pokrajine, ki bi se upravljale v dua-listlčni državi iz treh aH štirih raznih centrov.
Od   triallstlčnih načrtov
prejšnje dobe Je ostala samo Ijem J 84. mest statuta izdalo razsodbo, 'preustrojitev Bosne in 11 er*
5 januarja W24.
cegovine v tretjo, v delegacijah zastopano državno i n d I • v i d i d u a I n o s t.c
Takšni so torej bili dejanski načrti Frana Ferdinanda. O veliki Jugo-slovenski kraljevini in o veliki. Jugoslo venom določeni vlogi v državi ni v teh načrtih ne duha ne sluha, vse je izmišljotina, vse bajkal ★   ★ ★
Eondrkne npa^inrKe vecmumaMO nautuM npedn.iamHUHUMa uh vuma-meJbUMa npaeocAaane eepe. — V ped.
—■ Iz policijske službe. Vodja policijskega ravnateljstva v Mariboru Ve-koslav Kerševan je definitivno imenovan za polici skega nadsvetn'ka v VI. razredu. Gustav Puš istega ravnateljstva pa za policijskega svetnika v VIL razredu.
— Razvrsiltev uradnlštva v Slovo« nTjl. Po informacijah vašega dopisnika je redukcija uradništva. spadajočega pod resor notranjega ministrstva v Sloveniji, izvršena. Imena se imajo v najkrajšem času objaviti. Notranje ministrstvo sedaj razvrščava uradništvo ia Slovenije.
— .JubFeJ beogradske »Politike«, Za božične praznike izide, kakor smo že poročali, zelo obširna jubilejna številka beogradske »Politike«. »Politika« praznuje 201ctnico svojega obstanka. Vse-učiliški profesor Slobodan J ovan o-vič je napisal za »Politiko« krasen članek o političnem delovanju pok. Sto-jana Protića.
— Zanimiva nepotrdltev pravO društva jugoslovanskih akademikov. Jugoslovenski akademiki Italijanski državljani so ustanovili v Zagrebu svoi lasten klub ter predložili zadevna pravila ministrstvu za notranje zadeve v potrditev. Kakor javlja »Odjek«, ministrstvo notranjih zadev teh pravil ne bo potrdilo, ker nasprotuje ustanovitev tega društva — rapalski pogodbi.
— VrachVške plače ln delavske merde na magistratu. Na drugem mestu poročamo, da je pokraiinska vlada razve! avila zvišanje plač mestnim delavcem, kakor je to sklenila črnordeča koalicija v občinskem svetu, ter naročila županu, da mora delavske mezde spraviti v sklad z uradniškimi plačami. Kako umestno je to. je razvidno iz tega, da dobivalo seda; poedini delavci na mesečni plači 4.200 do 4 500 dinarfev. do-čim dobivalo uradniki na na'vlšiih mestih 3.500 do 3.800 Din mesečno. drugI uradniki 2000 do 2400, nekateri uradniki s fakultetno izobrazbo in z nndvse odgovornim poslom na samo 1400 Din mesečno Da so takšne krlč?če razmere nevzdržne, je pač samo ob sebi razumljivo.
— Poroka, Poročil se je asistent ke-mfčneca instittuta tuka Snje un verze inž. i. Nikolaj Rnnžin z rdč. Valesko Plrče-v o Iz ugledne rocttVne odvetnika dr. M. P Irca. Otič Pir!eva je pred leti dovršila studie v Prari. kier je promovirala zs inž. kemije in je bPa v zndn;em času nameščena na kem*čnem ItistftuhJ. Kakor doznavamo, odpotujeta novonočenca danes v Francijo, kjer bosta nnmeftčena v neki tovarni b'tzu Parira. Mladi zakonski dvojiei želimo obilo sreče.
— Prepoved   avstrijskih dnevnikov. V hitrem redu je naša vlada prepovedala prihajanje avstrijskih dnevnikov, tako   »Neue Frcie   Prcsse«, »VViener Tagblatt«, »Tagespost«, »WIener Journal«. Na včerajšnjem zborovanju »Zveze industrljcev« v L:ubljan| je opozoril gosp. dr. Fran vVtndischer na to omejitev, katera je zrlo neprijetna   za naše gospodarske kroge in njih organizacije, osobito ob času, ko pripravljamo trgovinske pogodbe in pa uzakonitev konvencij, sklenjenih z Avstrijo.   Taka duševna blokada slabi naš" položaj jn nam onemogoča redno informacijo o prevažnih dogodkih v državi, s katero vzdržujemo jako tesne kupčiiske   stike. Z odobravanjem je bil sprejet soglasno predlog g. dr. Vvlodlsclierja. da je zaprositi merodejna ministrstva za upo-
»SLOVENSKI   NARODi,   d n c 6. januarja ly*4
Stev. 5
stavitev normalnega položaja glede avstrijskih novin, o katerih se mora priznati objektivno, da nikdar ne pišejo o naši državi in njenih prilikah v takem tonu, kakor se je v mnogih naših novi-nah naravnost perpetuiraj.
— Celjske vesti. Smrtna kosa. V Prešernovi ulici je umrl hišni posestnik J. W o u k v 77. letu starosti. — Na 4 mesece težke ječe je bil pred celjskim okr. sodiščem obsojen Blaž Drofenik, tesar v Erjavici v rogaškem okraju. Našel Je v Tržiču listnico nekega Ivana Cerovška* s katerim je popival, z večjo vsoto denarja, katere ni vrnil in so Jo pozneje našli pri njem. — Močan sneg ie te dni zopet zapadel pri nas. V četrtek je bilo južno vreme in je kazalo, da bo oni sneg. katerega smo imeli izginil, mesto tega smo dobili pa precej visokega novega. — Mestno gle d I-šče. V torek 8. Jan. se vprizori »2X2=5« za B abonement — Ljudsko vseučilišče. V pnedeljek 7. Jan. ob pol 20. predava g. dr. Anton Schwab »o nalezljivih boleznih«. — Obrtniško zborovanje se vrši v Celju v četrtek dne 17. t. m. zvečer ob 21. v restavraciji Narodnega doma. — Orjuna v Celju ima redni občni zbor v soboto dne 19. januarja ob 20. zvečer v mali dvorani Narodnega doma.
— Mariborske vesti.    Verjetne 1 n neverjetne    govorice. Eksplozija pred Gotzovo dvorano je dala povod za razne govorice, ki jih kot znae.lne za razpoloženje v Mariboru omenjamo le kot kronisti. V spominu bo še do danes še vedno zagonetna slična eksplozija v dr. Orosiovi pisarni. Kakor takrat, se tudi to pot ponavljajo domnevanja, da je bil ta atentat le fingiran od nemške strani same. In sicer nal bi služil dvojnemu namenu. V prvi vrsti Nemcem kot orožje proti nekulturnosti Slovencev, da bi se Nemci onostran meje lažje unravičevali  svoja  barbarstva napram našim zasužnjenim bratom. S tem hočejo naši Vemci od vlade iztisniti še več koncesij. \Ta drugi strani pa naj bi bila ta eksplozija pomagala v nemškonacionalnih rokah se nahajajoči upravi Gotzove pivovarne pri njenem že zdavnem načrtu, da se odpravi vpo-raba te dvorane za kulturne slovenske prireditve in adaptira ta dvorana v pivovarni-ške namene. Taka že zdavna nameravana adaptacija  bi bila brez posebnih vzrokov povzročila proteste. S tem atentatom pa je podana ugodna prilika za uresničenje Podjetje se namreč res upravičeno sklicuje na možnost slične revanže na kako slovensko prireditev. Navsezadnje Je tudi res kočljivo za pdjetje, ako se mu na tak način uničuje lastnina in ne more pravzaprav nikogar prijeti za odškodnino. Mnenja, pod katero odgovornostjo se Je atentat izvršil, so različna. Eni menijo, da so vodilni nemški krogi glede inscinacije nad vsak dvom vzvišeni ker so se ravno za to veseiico preveč eksponirali, da bi Jo sami onemogočili. Drugi zopet mislijo, da se Je to vendarle zgodilo od nemške strani, toda od slavno-enanih »nepoklican'h. neodgovornih elementov. Eno kot drugo bi se dalo verjeti. Neverjetno In naravnost naivno pa je, kar nekateri zatrjujejo, da hočejo Nemci vlado postaviti pred alternativo: ali postanejo zopet oni gospodarji v mestu (gospodarsko so itak), ali pa se — izselijo, češ da niso ?eč niti življenja varni v Mariboru, Te vesti so seveda brez vsake podlage. Nemški d bro izmišljen  načrt stremi  čisto na ti-tem in konsekventno za tem, da se jugo-slovenska  premoč v  Mariboru  ub'je najhitreje ogspodarsko. s čemer bi bila obenem ubita tudi nacionalno. Oči vseh pa so odprte na program in delo velikega župana ir. Pioja. Če je kdo sposoben napraviti red v  Mariboru,  velja  to  gotovo v prvi vrsti zlede g. velikega   župana. — EI e k r i f i-cacija mest. magistrata. Na me-;tnem magistratu se pripravljajo na izmenjavo plinove luči z električno. — Sprejem  novinarjev pri  velikem županu. veliki župan dr. Ploj je izrazil željo, da bi se vsi novinarji zbirali ob srbotah dopoldne >ri  njemu v svrho enotnosti  informacij o poslovanju mariborske oblasti. To bo tudi priMka, da posamni novinarji Izrazijo svoje lelje. — Zdravstveno stanje. Zad-ije poročilo v nalezljivih boleznih izkazuje: 10 slučajev škrlatinke, od teh 3 novi, 7 od creje ter 2 slučaia noric, dočim je eden od preišnjega tedna preostali slučaj difterije osdraveL
— Tragična smrt mladega akademika. Poroča to nam- V kranju se je smrtno ponesrečil v četrtek. 3. januarja opoldne g. Stanko P e t r i č, slušatelj filozofske fakultete ljublianske univerze. Ob bregu Kokre ie nabral bršli?n za dekoracijo dvorane pri plesnem venčku gimnazijcev, ki bi se hue' vršiti v soboto 5. jan. Raz pečine je pnde! 20 metrov globko v strugo Kokre m «1 m zbil lobanjo ter zlomil levo roko iti neti a: reber. Ponoči je podlegel ranam. Bil ie bh\? značaj, nadarjen dijak ln neumoren df'avec pri narodnih društvih. Pogreb se vrši v soboto, dne 5. januarja. Ave enima cundida!
— Samomor bivšega avstrijskega kr-
rotočneža. V Vršču je pred dnevi izvršil samomor bivši avstrrjski stotnik Josip HI-ger. Samomor »e izvršil na grozen način. Zažgal je stnnovanie in v njem zgorel. £4fd\«:e interesantne podatke pa vsebuje Inevnik tega madžarskega stotnika, v katerem s*"> navedeni datumi raznih krvoloč-rrh zločinov, kf jih ie zagrešil za časa ofenzive na Srbijo. Tako je pri Loznici dal pobiti okoli 40 srbskih rodbin z deco .vred.
Hvali se da je osebno ubil pet otrok m da je v Šabcu pustil aretirati nekatere srbske intelektualce, katete je odvedel v Kamenico in jih brez povoda ustrelil. Leta 1918. je v Negotinu pokradel vse cerkvene dragocenosti in je ob tej priliki brez povoda ubil dva moža. Malo kasneje za tem zavlekel v svoje stanovanje dve 12 letni devoj-ki jih skupaj s svojim prijateljem poročnikom Sabadijem zlorabil. Oblastim njegovi zločini niso bili znani in tako je ta zver v človeški osebi popolnoma mrrno živel v naši državi ter je celo vohunil v prilog Madžarski. Oola>ti bodo sedaj uvedle preiskavo, da doženejo in primejo stotnikove sokrivce.
— Slovenska kuhinja v Beograda. V
Beogradu se je otvorila kuhinja, ki jo vodijo Slovenke. Dobivala se bode prava domača hrana, kar je mogoče po nizki ceni. Priporoča se posebno Slovencem, živečim v Beogradu. Naslov je: Pop Lukina ulica št. 7. »Zlatni grozd«. Dobe se tud? prava domača vina. Za mnogobrojni obisk se priporočajo — Slovenke.
— Preiskava v agenciji »Oko«. Nekateri listi so javili, da je včeraj beogradska policija napravila hišno preiskavo v prostorih časopisne agencije »Oko«. Preiskava je bila baje političnega značaja, ker je lastnik dr. Nemanja Vukičevič baje bil v zvezi z neko moskovsko poročevalsko družba V kolikor smo poučeni, gre tu v bistvu za lastninski spor med dr. Vukičevi-čem In dvema njegovima sotrudHkoma.
— Dve težki nesreči z orožjem. Alojzij Zevnik, slikar na Rakovniku pri Medvodah se je v Možinovl gostilni Igral s samokresom, ki se ie nenadoma sprožil hi je krogi ja zadela Zevnik a v glavo ter ga težko ranila — Posestnikov sin Viktor Korbar iz Zagorca je streljal z neko staro Puško ki se ie razletela ter mu pri tem popolnoma razstrgala levo roko. Oba ponesrečenca so težko poškodovana pripeljali v ljublj. bolnico.
— Prijet tihotapec zlata. V Koprivnici na Hrvatskem so finančni organi v selu Stani prijeli znanega madžarskega tihotapca Mihajla Fenteša Iz Gjekenješa, pri katerem so našli 50.000 Din v zlatu m srebru. Fenteš je pri zasliševanju priznal, da obstoji v Kapošvaru cela organizacija tihotapcev, ki se bavi s tihotapstvom dinarja iz Jugoslavije
— Modna razstava v novem salonu ge. Marije Goetzl. V nedeljo 6. janu* arja se vrši v novem salonu ge. Marije Goetzl enodnevna modna razstava, ki bo nudila našemu ženskemu občinstvu prave modne užitke. Razstava se vrši v prostorih tega modnega salona na Kongresnem trgu št. 8, v prejšnjih Kir* bisehevih lokalih. Vnanja oprema lo» kalov samih je sila decentna. Tozadev* na dela je vodil znani podobar g. Goetzl skupno s tvrdko Naglas, ki je izvršila tudi vsa tapetniška dela in opremila sobane s potrebnimi mobilijami. Vsa ta dela in oprema tvorijo stilistično enoto, tako da spada novi Goetzov salon med najbolj okusno in razkošno opremi je* ne modne trgovine cele naše države. Nič manj razkošna je tudi bogata za* loga modnih predmetov, kakor najraz« novrstnejših jopičev, klobukov, jutra* njih, večernih, brokatnih, čipkastih, cestnih, crepe de china v vseh barvah, raznovrstnih, najdražjih in najcenejših boj, tibetanskih muflonov, najnovejših srebrnih in zlatih čipk, cvetk, kokard. nojevih bandojev in še polno drugih nakitov. Pravi modni čudež je izredna hermelinska stola z robom iz avstralske kožuhovine. Razstavo in prostore si je treba ogledati! V trgovini se nahaja tudi delavnica. Pogumnemu podjetju želimo najlepši procvitl
— Požar na Košakn pn Laftersbergn. V petek ob 2. uri zjutraj je izbruhnil v Zidanici Ele Dax na Košaku pri Lajtersbergu velfk požar, ki je uničil celo zidanico do tal. Na pomoč ie bilo telefonično pozvano mariborsko gasilstvo, ki je s pomočjo motorne brizgalne tekom triurnega napornega gašenja, požar udušilo. Rešena je bila edino živina. Gašenje je bilo radi pomanjkanja vode zelo otežkočeno. Gasilec Rochel ie bil pri požaru na desni roki težko poškodovan ln se je moral podati v zdravniško oskrbo.
— Katere udobnosti nudi predprodaja železniških vstopnic potuiočemu občinstvu? Prihrani potniku nepotrebno čakanje in prerivanje pri kolodvorskih blagajnah ter s tem rud? veliko dragocenega časa. 2.) Nudi ugodno priliko nabave vozovnic po originalnih cenah tudi za tri dni vnaprej. 3.) daje interesentom vse potrebne informacije za potovanje. Iz teh razlogov priporočamo potujočemu občinstvu v lastnem interesu, da se poslužuje prodajalne želez-niškfh vozovnic ki posluje v neposredni bližini pošte v Tourtst-Officen na Aleksandrovi cesti št. a (palača Prve Hrvatske štedionice).
— Telesno zaprtje Profesor Oser, znameniti strokovni zdravnik za želedčne bolezni Je pogosto porabil grenčico »Franz-Josel« in z njo vedno dosegel zadovoljive uspehe.
— Kino »TIVOLI«. Še danes in nedeljo prelepa Andersonova pravljica »Kolo sreče je opoteče«. Za tem »Grehi mlade žene« z Gino Rellv v naslovni vlogi, elegantna družabna drama po detektivskem romanu Sven Elvestada. Nien partner je Erik Kaiser, Titz.
— LEPOTA? SVEŽOST? MLADOST?
Priljubljena vnanjščina, Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano ostarelost edino z racljonelnim negovanjem vašega obraza, vašega telesa, vaših las in zob! Izvan-rednega delovanja so že čez 25 let priljubljeni Elza preparati za negovanje lepote: Elza-obrazna In kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 D), Elza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem In poštnino 25 D), Elza lilijno mflo lepote (4 kose s pakovanjem in poštnino 46 D in 10 •/« doplatka in drugI Elza-prepa-ratl kakor Elza cvet za lase, Elza-voda za usta, Elza-kolonska voda itd.: adresa: Lekarnar EUGEN V. FELLER. STUBICA DO-nja, Elzatrg št. 238. Hrvatska
Kino „MATICA" Danes do nedelfe 0« lan.
Požar v f.ondonu
PREDSTAVE« ob delavnikih   ob 3.« pol 7. Iti 8. v nedeljo ob Vali.. S.. 1 ?5 6 , «/28.l«9
Še je čas.
da si ogledate prvi v naravnih barvah posneti f ilm »Požar v London u«t, ki se more smatrati za pravo atrakcijo časa. — Film, ki temelji na zgodovinski podlagi, nam predočuje krasno ljubavno dramo, do* gajajočo se v Londonu v 17. stoletju, ki je tesno spojena z grozovitim požarom v Lon* donu, kateri je uničil 12.000 hiš in je bila to menda ena največjih katastrof sveta. — Sijajna režija, razkošne toalete, kritični pri* zori in doba. zanimiva vsebina tega filma zadivljaio gledalca. — Zatorej naj si vsak film ogleda. Danes in jutri je zadnji dan!
— Najcenejše In najnovejše obleke se dobilo s a m o v Selenburgovi ulica št 3 pri Gričar o? Mejač.
POZOR! — POZOR!
»Kino IdeaU predvaja od četrtka 3. januarja do vštevšl nedelje 6. Januarja 1924 velepomembni propagandni film
»Z OGNJEM IN MEČEM* Špijonska ljubavna drama Izza časa svetovne vojne, spisana po Leonu Pere. Ta film s sodelovanjem vse zavezniške armade z nad 100.000 mož, zračna eska-dra in Številna morska mornarica, v katerem sodelujejo tudi bivši predsednik ameriške države W i 1 s o n, maršal F o u c h e od francoske vojske, general Persching od angleške vojske In general Dlaz — Je najbolj Si izmed vseh volnlh filmov ln najlepši spomin na grozote volne. Krasni naravni posne'kl iz bojišča in vojne same. tako da se film lahko imenuje vrhunec rimske umetnosti. Olavno vlogo Tereze Ver-nouil in princeze Sonje Igra krasotica Do-lores Kasinelli. Vsebina filma oznča in razkriva poleg ljubavnih potez tudi Isti čas razpaseno špijonažo in sredstva, kateri so se uporabljala proti njej tako. da drama skozi in skozi fascinira gledalca in napravi na njega globok utis o takrat vršečih se bojev v vseh načinih. Posebno zanimivo še posebej za oficirje, kakor tudi inteligentno mošrvo-vojaštvo. Podjetje poset tega filma priporoča si. občinstvu nrrno, s polno zavestjo, da bode vsak obiskovalec vsestransko zadovoljen. Pričetek predstav fn v<:tormina običajna.
Zahfev?*He novsorJ našo domačo KOLINSKO CIKORIJO
::  izvrstni pri da tek za kavo.
Dnjšfvpne vesti.
— Slavnostno zabavo na čast rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije priredi častniški zbor ljubljanske gamizije na dan 9. tm. v veliki dvorani »Kazine«, na katero se tem potom vabijo vsi rezervni in vpo-kojeni častniki z rodbino.vojašk I uradniki kakor tudi oficirji fn vojaški uradniki, kateri se slučajno ta dan nahajajo v Ljubljani. Pričetek zabave točno ob pol 21. Za imenovane se posebne poziv niče ne bodo izdajale naj to obvestilo ms a tr a jo za vabilo.
— Českoslov. obe c ▼ Ljubljani. V re-
dčli 6. t m. v narod domu louikove diva-dlo. Vanočnf pohjdka.
— Članice »Splošnega ženskega društva«, ki so kupovale v trgovinah na društvene izkaznice, naj se zglasijo s kuponi v ponedeljek 7. aH sredo 9. tm. v društvenih prostorih Rimska cesta 9. vsakokrat od 5.—7. zv. Kdor se v tem roku ne javi, zapade njegov popust v društvene namene.
— Narodna čitalnica v Novem m'-stu ima redni občni zbor dne 17. ian. «924 ob 20. v veliki dvorani. Dnevni red občnega zbora: Poročilo odbora In preglednikov računov; volitev novega odbora: proračun za leto 1924: smernice za prosvetno delovanje v letu 1924 a) knjižnice, b) dramske predstave; zvišanje članarine (sprememba pravil); slučajnosti.
Ia poročila.
Poizvedbe.
— Našel se le pes lovske pasme bel s temnoTujavimj lisami. Poizve se Škofe lica parna žaga.
— Poizvedba. Na Rakeku se je v vlaku zatekla lovska psica - ptičarka rjave barve. Shranjena Je pri g. L. Demšarju, mesarju. Kdor jo pogreša, naj se Javi pri Slov. lov. društvu v Lyjubijani.
— Opozorilo. Poživljam dotično osebo, k! je zamenjala dne 3. t. m. v kavami Zvezda črno suknjo s perzijaner - ovratnikom, da io takoj vrne v garderobo kavarne, kjer dobi svojo, da se izogne policijskemu zasledovanju. Oseba je znana, ker jo je bla- I gajničarka videla.
OFICIJELNI PROGRAM SESTANKA MALE ANTANTE
V BEOGRADU.
— Beograd, 5. januarja. (Izv.) Danes dopoldne so bile v zunanjem ministrstvu zaključene priprave za konferenco zastopnikov držav Male antante. S sodelovanjem visokih funkcijonariev zunan.:ega ministrstva je bil izdelan danes in izdan oficijelni program konference.
Razpored programa je ta-le:
I. dan. Dne 8. januarja. Zvečer. Prihod romunskega zunanjega ministra g. Duce z gospo in spremstvom. Na kolodvoru oficijelni sprejem in pozdrav od strani zunanjega ministra dr. Ninčiča, uradništva zunanjega ministrstva, romunskega poslanika Emandija in poslaniškcga osobja. Minister D ica se nastani v apartementih »Palače« hotela.
II. dan. Dne 9. januara. Dopoldne Prihod zunanjega ministra dr. Beneša z gospo v spremstvu višjega uradništva njegovega ministrstva. Oficrelni pozdrav na kolodvoru kot prejšnji dan. Dr. BeneŠ se nastani tudi v »Palače« hotelu.
Opoldne. Tntimen obed v dvorani »Palače« hotela, ki ga priredi g. dr. Ninčić na čast obema delegacijama,
Popoldne. Ob 16. popoldne: Sestanek zunanjih ministrov dr. Beneša, Duce in dr. NInčiča v zunanjem ministrstvu. Predkonferenca, na kateri predloži g. dr. Nlnčič politični program dela konference.
Dopoldne sprejme ministrski predsednik g. Pašić g. dr. Beneša in g. Duco.
Zvečer. Vsaka delegacija večerja v svojem poslaništvu. Ob 22. uri velik dvorni ples, kateremu prisostvujejo šefi delegacij s spremstvom, na čast Nj. Vel. kraljice Marije povodom nje rojstnega dneva.
III. dan. Dne 10. januarja. Ob 10. dopoldne oficijelna otvoritev in začetek konference držav Male antante. Ta konferenca se prične kot politična konferenca v zunanjem ministrstvu. Ob 13. popoldne daje predsednik kraljevske vlade na čast udeležnikom obed v »Grand hotelu«. Obedu prisostvujejo samo člani vlade in člani delegacij.
Ob 16. popoldne nadaljevanje konference.
Ob 20. url zvečer gala večerja, prirejena od zunanjega ministrstva v »Palače* hotelu.
Ob 22. zvečer soarc'a za diploma-tični zbor v »Palače« hotelu, na katero so pozvani rudi mnogi dostojanstveniki, politiki, narodni poslanci, ugledni meščani in zastopniki tiska.
IV. dan. Dne II. januarja.
Ob 10.30 nadaljevanje konference držav Male antante. Razprava In proučavanje splošnih problemov srednjeevropske politike.
On 13. popoldne priredi Nj. Vel. kralj Aleksander I. na dvoru obed na čast šefom delegacije in njih gospem. Ostali člani delegacij obedujejo v hote-
lu »Srbski kralj«. Obed prirede direktorji tiska Male antante.
Ob 16. uri popoldne nadaljevanje konference,
Ob 19. uri večerja na stanovanju predsednika kraljevske vlade g. Pašiča.
Ob 21. uri zvečer svečana predstava v Narodnem g'edališču. K predstavi pristop samo vabljenim. Predstavljajo se deli »Prodane neveste«, »Rigoletta« in kombinacija baleta,
IV. dan. Dne 12. januarja.   Ob 10.
dopoldne zaključna seja k o n-ference držav M'a le a n ta n t e. Na njej stavijo dr. B e n e š, Daća in dr. Ninčić zaključke, ki se v komu n*ik eju objavijo javnosti.
Ob 11. dopoldne sprejem z a s t o*p nikov domačega in inozemskega tiska.
Ob 13. popoldne obed v hotelu Srbski kralj, ki ga priredi predsednik narodne skupščine g. Ljuba J o v a n o -vič na čast udeležencem konference Male antante. Oprostitev in odhod romunske in češkoslovaške de'egacije.
ANGLEŠKA DEMARSA V BEOGRADU. Pojasnila glede francoskega posojila.
— Beograd. 5. januarja. (Tzv.) V zunanje min'strstvo je včeraj prispela nofa ang'eške vlade, v kateri Ang'^a zahteva od kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev točna pojasnila gtede pogojev, pod katerimi le dovolila Franc'ja naši državi 300 milijonski kredit v svrho oboroževanja. Kakor pristavita »Vreme«, se Anglija boj?, da ne Izgubi prioritetnih pravic za izp'ačilo zneska, ki ga dolguje naša država Angliji za dobavo vojnega materijala mod svetovno vojno.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 5. jan. Prosti promet. Devize: Curih 1560, Pariz 4.40, London 3S5lA. Dunaj 0.1265, Praga 260.50. Trst 384.75, Newyork S9.75, Budimpešta 0.47.
INOZEMSKE BORZE.
— Čarih, 5. jan. (Izv.) Današnja pred-borza: Beograd 6.45, Berlin 1.27. Amsterdam 2!7.—. Nev.'vork 5.74, London 24.67, Pariz 27.90, Milan 24.65, Praga 16.70, Budimpešta 0.05. Bukarešta 2.95, Sofija 4.10. Dunaj 0.O0SO9.
— Trst, 5. jan. BeogTad Dunaj 0.0328—0.0380. Praga Pariz 113.25—113.75, London Newyork 23.25—23.30, CuriJi
— Dunaj. 4. jan. Devize. BeogTad 796— 800. London 304.000 -305 000, Milan 3044— 3056, Newyork 70.93S -71.185 Pariz 3462 -3478, Praga 2066—2076. Curih 12 345— 12.395. — Valute: dolar 70.760—71.160 dinar 795—801, lira 3010 —3030. češka krona 2043—2059, švic frank 12.230—12.210.
26.07—26.10.
67.70—67.90, 99.95—100.05 405.50—407.
— Restavracija »ZVEZDA«. Vsako nedeljo In praznik zajutrkovalni koncert.
Glavm aređnik: RAST O PUSTOSLF.MgPK
Odsovomt urednik: VALENTIN KOPITAR.
Zahvala.
Povodom moje šestdesetletnice mi je toliko odličnih oseb, društev, prijateljev, znancev in stanovskih tovarišev izrazilo osebno ali pismeno svoje čestitke, da mi je docela nemogoče, da bi se mogel vsakemu posamniku posebe zahvaliti za izražena voščila.
Zato se tem potom iz srca zahvaljujem vsem, ki so se me spomnili ob moji šest desetletnici, zlasti pa izrekam svojo zahvalo za mene časteče izraze simpatij in uvazevanja, ki pač naj veljajo bolj mojemu delu, kakor moji osebi, gospodom poveljujočemu generalu Stoja novcu in vsem gg. oficirjem, vel. županu dr. T. Spornu, biv. vel. županu dr. V. Baltiču, ministroma na razp. dr. G. Žerjavu in dr. A. K rame rja, preds. 9K?editne banke* dr. K* Trillerju, preds. upravnega sodišča dr. Vrtač ni ku, delegatu min. fin. dr. K. Šav ni k u, šefu dir. šum dv. svet, Rustijl, šefu odd. trg. min. dr. R. Marnu, šefu odd. soe. poL dr. Fr. Goršiču. predsed. odvet. zbor. dr. D. Maj aro na, preds. not. zborn. Al. H udov erniku, taj. trg. in obr. zbor. dr V. Mar ni k a in dr. Fr. Wl n d i s c h e r ju. upravnika mNar. gled." Mateju Hubadu, posebno pa svojim oži i m prijateljem in svojim stanovskim tovarišem - obrtnikom, ki so mi pod vodstvom gg. majorja Colariča, Jos. Turka in D. Sani je pri-redili tako presrčno presenečenje, vsem izrekam vnovič svojo presrčno globoko čutečo zahvalo.
V Ljubljani. 5. januarja 1924.
ćžran Jirapež
reetavrater in kavarn ar
v „%vezdt'.
0556
Štev. 5
tSLOVTNSKI   NAROD«,   dne 6 januara 1924.
Stran 7
Razpled do slovanskem svetu,
ČEŠKOSLOVAŠKA V ŠTEVILKAH.
V Preitag čt Bern d t ovi založbi na Dunaju je Izšel  Hickmannov geografsko-sta*-tističnl univerzaln' atlas, ki vsebuje o češkoslovaški  republiki   nastopne podatke: Po površkil stoji CSR s 140.485 km* med evropskimi državami na 14. mestu in sicer za   Rusijo,    Francijo,     Špansko, Nemčijo. Švedsko, Norveško.  Fmsko,   Poljsko. Angleško. Itaff^o,    Romunijo,    Jugoslavijo ln Dansko.    Manjše so med drugimi Grška, Bolgarska.  Madžarska,  Portugalska, Avstrija, Nizozemska in Belgija.    Po številu prebrvaJcev zavzema CSR s 13,700.000 prebivalci 9   mesto ln sicer za Rusijo. Nemčijo. Angleško. Fratrelto,   Italijo,   Poljsko In Špansko. Manj prebivalcev ima JugoslavV ja. Madžarska, Avstrija. Švedska Itd. Razmerje med moškimi fn ženskami ni posebno ugodno:    na  1000 moSkfh odpade 1075 sensk. CSR zavzema glede tera 7 mesto za Rusijo, kjer ie na 1000 moSkFh 1229 žensk. Nemčfjo   (1000:110C),   Francijo (1000:1095). Angleško (1000:1^93), Avstrijo ((1000:1CR9) ki švico (1000:1077). dočim sta v tem ožini na boljšem Bolgarija (na  1000 moških samo 9R5 žensk) ln Romunija (na 1000 moških 997 žensk).
Največje mesto je Praga (700.000). CSR prideluje mnogo krompirja, vendar pa zavzema 4. mesto. Glede železne industrije stoji na 10. mestu za Ameriko, Franciio, Angleško, Nemčijo, špansko. Švedsko Luksenburško. AJŽirom in Kubo. Glede premoga zavzema 4. mesto za Ameriko. Nemčijo In Angleško. Vodne sile izkorišča z 8.5% (v Amer ki s 33% Kanadi 12%, Franciji 29%, Švici 37%, ItaHil 35%, RusiH 5%, Nemčiji 5%. Avstriji 10.2%). glede železniškega omrežja je ĆSR s 13.644 km na 19 mestu, glede brzojavnega nn 24- fr. telefonskega omrežja na 19. me s: u za Avstr';o, Madžarsko. Italijo. Norveško, Dansko itd. S 55on avtomobili zavzema 35. mesto za Ameriko, ki je z 12,334 '«Xj avtom«>b?il na 1. mestu. Po zlati vrednosti turih deviz v Newyorku pripada C^R 38. iessta, slabši denar ima Finska z zlato valuto 13% paritete v novembru 1922., Turčija (11%), Jugoslavija (7.8%), Grška (7.8%), Portugalska (4.3?e). Romunija (3%). Bolgarija
(3*). Madžarska (02%). Nemčija (0.05%), Rusija (0.05%), Poljska (0.026%), Avstrija (0,006%). Najboljši denar aa svetu ima Slam (124% oad pariteto proti dolarju), Hongkong in Schanghal, Amerika ta Litva (100%). Švedska (99.8%), Japonska (98%). Holandska (97%), Kanada (97%), Mehika (96%), Švica (95%), PbUippjnj (94,9%), Kuba (94.8%), Litovska (93%). Angleška (92%). Egipt (90%), Argentlnlja (85%), španska (79%), Danska (75%). Norveška (69%), BrazUlja (36,6%), Francija (36%), Belgija (32%). Italija (23.4%). CSR (15.6%) Najdražja država na svetu (po I. 1922) je Angleška s 68% predvojne paritete, potem Švedska (168%), Švica (167%) ia CSR (147%). Slede Amerika s 144%, Italija i 119% in Francija s 114%.
Zlvljenskl indeks je znašal ▼ Nemčiji 1. 1922 38%, od tedaj pa se je Že znatno zvišal in znaša nad 100%. Brezposelnost je bila l. 1922 največja v Ameriki s 3,800.000 brezposelnih. Angleška (2 000.000). Italija (72^.000), Nemčija (260.000), Poljska (170 tisoč), švedska (150.000). Holandska (150 tisoč), Francija (150.000), Švica (140.000), C?R (130.000). Od tedaj so te številke zelo poskočile. Nacijonalno razmerje: Ceni ln Slovaki tvorljjo 63 5% prebivalstva, nacf-jonaJne manjšine pa 36.5%. Nemčija ima 3.9% manis;n.'skega prebivalstva. Francija 94%, Angleška 9.5%. Itali;a 2,6%, Španska 2 8%, Poljska 44.5%, Romunija 283%, Jugoslavija 19.3% in Madžarska 16,4%
★   ★ *
USODNI GOVOR-
Govor bolgarskega ministrskega predsednika Cankova, ki je izzval v naših političnih in parlamentarnih kro* gih toliko šuma, se glasi dobesedno taico-le:
»Napram Srbiji si vlada iskreno prizadeva, do ustanovi prijateljske od* noša je. Ž-al. da nam ne odgovarjajo vedno z enako dobrohotnostjo. Zdi se nam, da so se mogli srbski kakor tudi bolgarski državniki od nedavne prosio* sti naučiti, kako je treba razumevati sedanji položaj. Neobhodno je dru* gačno stališče napram našim rojakom v Makedoniji. Makedonci, jabolko raz«
dora, so prišli po naključju usode med tuj narod. Makedonec ki se tekom sto« Ictij ni denacijonaliziral. ima pravico pretendirati na nacijonalno neodvisnost. Ako bodo te pravice priznane, tedaj se spremeni Makedonija iz jabol« ka razdora v faktor zbližanja obeh na« rodov. Oba naroda lahko živita v miru in sodelovanju. Ni bolgarska vlada oni činitelj, ki nasprotuje življenjskim in* te resom Srbije. Mi hočemo, da bi Bol« gar 'živel svobodno nacijonalno in kul* turno življenje. Bolgar bo podpiral državo, ki ga ceni in mu omogoča življe* nje. Stojimo na staMšču, da se morajo pravice, ki jih dajejo mirovne pogodbe, vpoštevati. Mi izvršujemo te pogodbe. Naj se omogoči tudi nam. da dihamo in da ne bomo vedno ogroženi za to, ker se bolgarsko pleme, ker je oropano vseh pravic, nekje unira. Zahtevamo, da se vpo^tevajo naciionalne pravice in svoboda Bolgarov kjerkoli žive, ne da bi se menjala njihova državna pripad* nost.«
★    ★ ★
ROMUNSKI GOSTJE V SOFIJI
Koncem decembra je posetila So* fljo in druga bo?garska mesta skupina romunskih novinarjev, med nitmi tudi bivši senator in posTanik v Turčiji, Hri* ziku. urednik »Univcrcnjla« Coor. ured* nika »Viktorula« in »Presse« Toru in Langa. ter predsednik makedonske aka* demske organizacije »Tineratzia* v Bu* kareSti. Kuza. Makedonski emigranti so jim priredili intimen večer, na kate* rem je prišlo do navdušenih zdravic in pravcatega pobratimstva. Govoril je med drugimi rudi D. Tomalevski. re* koč: Dragi rojaki! (?) Težka usoda, ki je zadefa našo domovino, zahteva od makedonske mladine v Bolgariji, da se organizira In zastavi nVade sPe v borbi za svobodo naše majke domovine. Or* ganizirali smo se v močno makedonako mladinsko zvezo, ki se bori in deVrie za elementarne človeške pravice. Za* btevamo zelo malo. Hočemo se učiti in
moliti v svojem jeziku, hočemo, da se otvori jo nase cerkve in šole. Hočemo, ds čujejo ta glas vsi narodi, ki cenijo
kulturo in svobodo. To pravično borbo morajo podpirati v prvi vrsti naši ro» jaki in vi (mišljeni so Makedonci iz Romunije), ki tudi nimate v ugrabljeni Makedoniji svojih šol in cerkva. Ne verjemite podlim laiem naših sovražni* kov. Ako so danes prisiljeni, da z orož* jem branijo svojo kulturo in politično svobodo oni. ki jim je zabranjeno m o* liti v svojih cerkvah, nismo krivi mi. nego krvniki domovine ki so vzavladali z ofln'cm in mrčem. Prepričan, da bo« mo srečno dovršili borbo za svobodo in neodvisnost, dvigam čašo za zdravje patriiotične makedonske cmirfr^cMe v Ro'gnriii in Romuniji ter za bojevito Makedonijo.
ČEŠKOSLOVAŠKE IZGUBE NA RUSKEM,
Izgube (*>hosIovakov v Rusiji za vlade sovjetov znaša ja 2.007.601.715 čK. Največ so izgubili Čehoslovaki t goto. vini. v denarnih zavodih in v terjatvah, namreč 420.36"V001 čK. potem v b'agu in   trgovini čK,  v domač«
nostih 376,671.075 čK. v tvornicah na strojih ter opremah 250.R29.013 črv itd. Glede pokrajine so bi'i (">hos!ovaki nsvfbofj oškodovani v Ukrajini, t. i. za 789,895305 čK. potem v srednji Rusiji za 588.54^000 čK, v Moskvi za 518 mi* lijostOv 290.017 čK. v Kijevu za 340 mi-liionov 786.537 čK. v Petrograriu za 328,671.458 fK itd. Te Številke govore jisno in glasno, kako odlično pospo-Harsko stpnje so zavzemali Čchoslova-ki v Rusiji pred vojno.
S£e~3*Ci?nifi
gvai doapal
DROGERIJO A. KRN C
LhfbMana, Židovski alfa štsv. 1
Oblastven"   kon.-evonirana prodaja strupov.
£ K T
Najboljše toaletno milo
kralj. dvnrne?a dobavltelia se    dobi povsod.
Glavna zaiojra:
A. Lamprei
Lfublfana
Krekov trg 10.
Mi iamsrvo po?^svUtnI
LOKOMOBILI
Lan* WoIf   Gradi. pod. 1914-22
Novi
40    65 HP
so— so ,
70 . i m u
ion  !4-> .
•20—'70 . t.V IV
1TO   ?10 .
300   ^00 .
Ptvoca-.rvdno generalno poprav-Iten«. iskušani. Jednn^odl nje tvoa* ni*ko is ■ stvo. Potpuna montaža. Poseda te n.aže stalno sk'aaVte SKovnfdinl-o^rla-Hn*^ /s
, od 5—50
lransmsia     Pet*um mon»aZ*
BRACI IIJCCES 1 t, ura
Pantovčak 5
HP	HP		HP
10 -IS	75	-S.S	
15—2''	ftn	10	nn - 4A ■
20-25	»0	12f	lOf! vv
25 30	uv»	isn	MO—€00
ao—4o	170	17rt	Nori
40 -50	iV>	- ion	
5n -60	>so	2<X>	2fi- 42
60 70	170	230	30- SO
Za odgovore uprav«
na i ae p ril o I) 1  ctlnar.   Plačuje ae vnepref«
mmi OGLHSI
s.
Cene malt*> ocjlesov
vseka besoee M pere. — Mmimmn}* pa CNn 9-—
I
Službe
Natakar
i
In nataVarski vajenec ae aprejmeta. — Naslov po* ve uprava »SI  Nar.«. 164
3ia za
obleke
se priporoča za delo po hI5ah. — Naslov pove uprava »Slov  Nauč«. 190
Šivilja
za popravila perila se priporoča za na dom. — Ulica na Grad 7 a. 123
Postrežnica
se !£če za vaak dan od 12. do 3. — Vprašati pri dr. ČerinTi, Gosposvetska ceata 14 (novi svet). 167
Fotografski
doKer ret^-Ser. ISČe slnf* bo. — Naslov pove upra» va »Slov. Naroda«. 121
Pekovski vsfenec
se takoi sprejme. Hrana in «tor>ovanje v h i M. — Pon'dSe r»<»- Poštni predal 2. Llnhliana 151
2c!eminarf
doKer rl-tailist. se prej* me s 15. jantarjem ali Pom"le ▼ trtfovinl 7 ie* Irrnino — Anton Br**^« m ▼ Ptuju. 153
Dva Tr^on^f? za kroi^ško obrt
se sprejmeta — Več se poizve v *r«-rorini Anton Prp«--^r, Ljubljana, SrcH;« na 12. 194
It_* M
va llMd«V-o in me?^anaVo loto — da?e Oofjpodlčna.
— Poizve J=e- 7vpan<-. Sv. Petra ceata 20, prit1i";~. levo. 173
apre i m** m pri samskem jfoaoodn ali vdovcu. — Pon">dne pod »Gospoo*'* afa/176« na upravo »SL Na^da«.
Za r,<e,*TtsVo
frizersko obrt
PČem izobražene vajen« ke. — Gjud Aleksander, LjtiMjana, Kongresni trg it. 6. 147
Iščem cosTJodicfo,
solidno »tareiio anaSno moč, ki je dobra kuha« lica in dobra goap'viin j a.
— Pltmene pont?dbe » navedbo nla*r pod »Za Zagreb«, ns Aloms Com# panj, Ljubljane. 150
Vrtnarja
išče  za  takojšen nastop službe  graščina  v Ribni* "ci na Dolenjskem. Plača po dogovoru. 131
Trgovski potutk,
dobro vpeljan v Slove« ni ji, ISČe stalnega mesta: prevzame tudi provirii« sko mesto. — Ponudbe pod »Provizijami 77« na upravo   »Slov. Naroda«.
Boljša dekle
poštena, z dobrimi spri« čevali, Išče mesta nata* kance ali sobarice — v boljšo hišo. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 139
Vezilja.
Id je absolvirala obrtno solo z dobrim uspehom in ima veselje se priučiti strojno verenje. — dobi stalno mesto pri — M«* tek & Scheln. Ljubi ?ana. Dalmatinova ul. 13, 140
Mala rodbina
i5če noSteno starejšo fe« no ali dekle r.n. vne. — Pismene ponudbe je no* slati na naslov: Maca Meslcr. soproga veteri* narja, Petrinja, Hrvatsko
159
Lesni ^tro^ovni^k
isce si :5be kot p^eiema« lec. oriroma oddaialec aH kal slfčnef?a: event. no* trebna kav-?Ha na razpo* la<*o — Ponvdbe pod »TaVoi^4« na upravo »Slov. Naroda«.
GruTOo^icriO,
vefičo slovenskega in ita* HiansVega fesika. iščem k neHetnemu dečku za dopoldne " popoldne. — Pon*'dbe z navedbo ra* htevka pod »Pouk dečka ^fU na upravo »Sloveti* skega V s roda«.
Trg, pomočnik
mešane stroke, dober rp«Tvifakturist. prost vo* ia??lne. ae snrHme s 5. fcbn?ar»em 1924 v sbif* bo. P^n'Mba pod »Zve« srost/13.o?g. na upravo »Slov. Naroda«.
Trg. oofnoSnikf
prost vofašene, 11 če shift* be na deželi v ipeeerij« ski, galanterijski sli trgovini icleza. — Nastop takoj. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 95
Prodajalka
ali blagajničarka iiča mesta radi razpuatitva trgovin v večfl modni, galan* terijaki ali manufakturni trgovini — Ponudbe pod »Isvežbsns moč/119« na
Išče se ooslovodja
za parno fn vodno žago v Bosni. Kom peten ti, po* polnoma Irve^bani ▼ Ica* ni stroki in poslovanju na žagi, z večletno pra* kso. naj pošljejo pont:d* bc s prepisi spričeval na upravo »Slov. Naroda* pod »Pošlo vod j s žage 14.051«.
Pisarniška moč
za ves dan, event. le za popoldansko ure (od 2. do 7.) se sprejme. — Ponudbe z navedbo pred» Izobrazbe, pla^Ia in do» sedanjega službovanja je noslati na uoravo »Slov. Naroda« pod »Pisarniška močVl93«.
Knjigovodja-
kor espon den t
vešč v govoru in pisavi nemškega. Italijanskega^ francoskega in angleške« gs jezika, želi primerne« ga mesta Bil je mnogo let zaposlen v tujini; naj* boljše reference Sprejme mesto tudi brezobverno in neka i časa brezplačno na poskušnjo. — Poni;d* be pod »Primemo mesto 117« na upravo »Sloven* akega Naroda«.
Iščem tnesfa
kot uprsvitelj. vodls ns večjem poseatvu ali kaj sllčneca. Strokovnjak v kmetijstvu, vrtnarstvu, gozidni in lesni manip*j* laciii. z raipola panjem delavcev in vprežne ži» vine. Posten, zanesliiv, z najboljšimi Izpričevali. — Event. vzamem tudi pri* merno posestvo ▼ najem. — Pon"dbe pod »Dober gospodar/1«U na upravo »Slov. Naroda«.
Železna peč
se ceno proda. — Ogleda
se pri »rigovcu* (v gar* derobi na dvorišču). 101
Dve železni peči
naprodaj. — Aleksandro* va cesta  15. 157
So!"o?ski kroj,
dobro ohranjen, se proda za 500 Din. — Okorn, Sv. Petra ceata 67. 143
Kratek klavir,
črn. se poceni proda. — Naslov pove uprava »SI, Naroda« 178
Koresoonden tinja*
Tovamilko podjetje sprejme za avoio pisarno v L izbijani začetnico kot praktikantlnio. veščo a te* nografije. slovenskega in nemškega jezika ter atro* jepfsja. — Oziralo se bo samo na tiste, ki so do* vršile trgovsko ali kako drugo višjo šolo s trgov* tko naobrazbo. — Lastnoročno pisane ponudbe S prepisi spričeval je poslati pod »Praktikantinja 163« na upravo »Slovenskega Naroda«.
prav dobra, S trprego ln ▼ormi naprodaj. — Ogledati pri Slovenski trgovski delniški družbi, Eselisnm oaela » H*
Narrrod^j
dobro ohranjena peči* ca in divan. — Poizve se: Stari trg 17. 181
Moška enknja
("Pelz) xa srednio posta* vo se ceno p^-oda. — Vpraša se pri: Pa-ischin,
\volfova ulica 6.
90
Prodsun b?b!iot<?ko
izbranih kntie različne vsebine. — Nadov pove uprava »Slov  Nar.«. 110
Prodam zlato uro
(SchnffhaMsrrO m verigi* eo za 5500 Din —. Sal. mič. Sv JaJ^obs nabrež* je 27. 118
Pozor I
Prodam še dobro ohranjen voz. — Frane Frklavec. Ljubljana Kla* dezna ulica 3 109
Gramofon,
dobro ohranjen, s p'o* ščami naprodaj. — Po* irve se v upravi »Slov. Naroda« 184
Srjalmca
iz orehovega lesa, dobro oh ran lena, zimnice, dvs salonski ogledali in drugo pohištvo naprodaj. — Selo 41 a. 125
Stanovanjska
oorava
kompletna, sa radi od po* tovanja ceno proda. — Vprašajte v nedeljo od S.—10. pri ing Petritschu, Vodovodna ceata 1. 148
Dva acetilenska
aparata
srn mrnelfavo razsvetljave (večji in manjši) takoj naprodaj. — Hotel »Kra* mar«, Logatec. 71
Naprodaj:
veB stara in nova molfcs) obleke, zimska suknja, dva fraka, klobuki, čevlji, krasno riaalno orodje bi knjige. — Naslov pore uprava aSfevseskega Nesodea, 145
I    Xn?m I
Ktroim
kuhinjsko omaro (kreden« j co), stensko uro, boljšo i svetilko in dr. go, kakor j tudi zastavne liste proti ; nagradi. — Naslov pove [ uprava »Slov. Nar«. 162
Halo!
Plačam bolffe kakor vsakdo drug/ stare ob* teke. perilo, če\'l}t in po* hfšfvo. — Dopisnica za« dostuje: pridem na dom. — A. Jurečič, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 31.
174
Kwr4m
večjo množino že rsblje* ' nlh kompletih sifonskih : in pokaliŠkiTi stekle* n I e. — Ponudbe pod »Steklenice 25« ra upravo »Slov. Naroda«.
Odda re takoj
krasen pisarniški lokal, obstoječ iz ene velike In ene srednjevelike sobe v novi hiši sredi mesta (dvi« galo, električna luč, centralna kurjava, telefon). Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 69
Odda se lepo meblovana soba
solidnemu gospodu. — Gradišče 10'I, desno. 158
Meblovana soba
se Išče za takoj. — Po* n^dbe je nasloviti na na* slov: A. C^erne. »Hvdr««, d. d.. Mestni trg 25. 67
V novi vili
se takoj oddajo 2 ali 3 sobe ln kopalnica (meblo* vano ali prazno) v bližini vlade. — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 146
Naprodaj:
Polovica Jako dobička* nosne tovarne sukna — soudeležba potrebna — za Din 300.000; enodru* iinska hiša z vrtom, tremi sobami, elektrika, vodovod. 5 minut od tram* vaja. za Din 90 000; novo* zidana hiše, visok opri tli č-na. z vrtom, ob Tržaški cesti, s štirimi sobami ter delavnico za Din 175.000; enonadstropna hiia s prostim stanovanjem, r sredini mesta, elektrika, vodovod, za Din 140.000; urarska, zlatarska in ju* velirska trgovina z vsem inventarjem, ▼ večjem mestu, za Din 375 000: Velik travnik v Mestnem logu po Din 15000 za oral. Dalje raznovrstna kmetska, trgovska, gostil* niika posestva, vile stavb* ne parcele, Industrije, vodne moči. mlini in Ža* ge, po nizkih cenah in najugodnejšimi plačilnimi pogoji — Pojasnila daje: Realiterna pisarna »Posest«, Ljubljana, Poljanska cesta 12. 179
I
lokali
!
Trgovski lokal !
se išče v prometnem kra* j
iu Ljubi jame   — Ponvd* i
be pod Trgoski lokal/132 j na upravo »Slov. Nar.«.
Trgovski lokal
na prometni cesti v Ljubljani se išče za takoj aH pozneje — Ponudbe pod »Lokal 1924 111« na upravo »Slov. Naroda«.
Lokal ali trgovina
z raznim hlatfom v ljub* ! ljanski  okolici  se odda
— Naslov pove uprav« »Slov. Nahoda«. 91
Sklad'šce
aa približno Štiri vagone blaga — odstopim takoj. Pripravno   sa špeceriio.
— Ponudbe pod »Skladišče 175« na upravo »Slov. Naroda«.
Zamenjam lokal
▼ cen trum u mesta ss stanovanje 1—2 sob s kuhinjo in pritiklinami, pod "l'odnhni pogoji. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« ped aZseeaea 14.050*.
Zamenjam
veliko akladišoe, priprav« no aa kako delavnico ali tudi aa večjo pisarno e bližini južnega kolodvora. Za manjši lokal na prometnem kraju — po dogovoru tudi oddam. — Ponudbe pod »Skladišče 122« na uprave aSor. Naroea-aj —
Mesečna soba
(novo opremljena) s posebnim vhodom, parket, elektrika, v sredi mesta, se odda dvema gospodoma: nsjrs'e z vso oskrbo.
— Ponudbe pod »Sobs z vso oskrbo'1^7* na upravo »Slov. Naroda«.
Meblovana soba
(mesečna) s posebnim vhodom, s avent v pora* bo kuhinje, v sredir' me* sta, se odda zakonskemu paru, event, eni ali dvema samskima ose« bama — s hrano —, ki posodi v trgovsko svrho 15 do 20 tisoč dinarjev.
— Ponudbe pod -X) 000 166« na upravo »Sloven* skega Naroda«
I Nastavan;* J
Znanja želi
mfzar srednjih let s tfo» spodlčno aH mlado vdovo od 25 do 30 let. po možnosti s premoženjem ali lokalom za samoatoj« no obrt. Prednoat imajo živil je. — Cen j. ponudbe pod »Mizar/137« na upr. »Slov. Naroda«.
Hiia a posestvom I
ProĆA se hiša. obstoječa is več sob in pritiklln, kakor tudi gospodarsko poslopje. Dalje tri njive m štiri parcele gozda po Čudovito nizki ceni. — Nstsn?ns pojasnila dsje! Prsne R epa n še k. Dom Žala, Gorenjsko. 11-820
Telovadci -
športniki !
Priporoča se tvornica telovadnega in športnega orodja J. ORA2EM. Ribnica. Dolenjsko Oprema kompletnih telovadnic in letnih tclova-dišč. — Stabilno in pre* nosi ji vo orodje.      10 362
Športniki
Olimpijade Pariz m dragi, javite se: Resi jeva cesta 9'1. — Jamčim v par mesecih zadostno znanje praktične francoščine, navad ljudstva, topografije Pariza — ob polovici stroškov. Mojc 12-letno tamkajšnje bivanjo in popolno znanje francoščine   je   temu porok.
171 i-~~"
Zidna oneka«
normalno In močno ž<?e« na primana kot najbolj* ša kakovost, se nud: vsa* ko ranorlno po dnsvni eeni — Zalorja na drobno* Opekarska cesta 18. — R SmicloTTski. arhitekt in mestni ^tavbnik, rjo«.*»atnik opekarne na Viču. 13 252
Kokošje pc-fe
mehko odbrano, kilogram I 20 Din — se dobi pri: Kmet & Luhšina, Spodnja Šiška 290. 169
Otrok
(deklica od 3 let naprel) se vzame ns hrano: rudi ! diskretno. — Oferte pod Prijateljica  otrok/170 na I upravo   »Slov. Naroda«.
j  Veletržci pozor!
j Vzamem ■# komisijo več* jo množino manufaktur*
I nega blaga Varnost za* jamčenaf  —  Naslov po*
I ve   uprava   »Slovenskoa
j Naroda«. 155
'' Pes volčje nasme
dolgodlak, ae je Izpubil dne 2 tanuarta nri klav« ; niči. Pošten naidltrli naj ga odda proti nagradi na Rimski cesti 21 185
Kvačkane
jnrfinerfe
spre Ime v delo po zni* žani ceni — Ponudbe na uprsvo »Slov Naroda« pod »Jumper/165«.
Vina,
prvorazrednega namiznega In d^sertnega ter r a* kije (dropavice) iz lastnih vinogrsdor nudi — Josip Bakota, poacatnik. Rab. Dalmacija. — Cene brei konkurence. 13.879
Složni adresar
za Maribor,
garantirano po pol en. iz* ide v kratkem. — Tudi zunanje in sera te, naročila, skviziterje is večje okraje sprejema »Mar* stan«, Maribor, 1132*
L St}?*Mi5in. Sisek,
preporuča naibolje tam* bure. Žice, partiture i ostale potrepitine za sva glazbala. 13.828
POZOR 1 Pf-KARJII
Diamalt
tvornice Hauser In Sobot« ka. Dunai. Stadlau. pekarski sladni ekstrakt, je najboljše peksrsko sredstvo ter prekaša vso ostale dosedanje nado* meatke — suvajte se sifonih potvorb. na i bo prašek ali tekočina' Zahtevajte samo orldlnalnl »Dfamalt«! — Gtavno za« atonatvo «a Ji'Go*it«vijo: Edvard DuJanec, Stross* maverieva ulica br 10, Zagreb 12.961
imajo
stran 8.
.SLOVENSKI NAROD, dne 6. januar a 1924
*tev. 5
Mazstava
a noocm modnem salonu
Marije Sdtzl
cfCongresni trg šfeo. 8
o nedeljo dne 6» januar/a l$84 ves dan
Med It. m SO. razsvetljeno
h Mm
tn gre twS na deSelo.
Feliks Povšer1^
na
45
(prefinfi JCirb&evi loiai)
tm
Teod. Korn. Liubljana
Polfaaaaa cesta st. 3.
Kraste. itssesL aaiantorihkl ia okrasni sttoar. tnstsiscile tađovadoa,
lastita ifriiotadai. sppsl IU it ^'»etne-tert^
Izdelovanje posod Iz pločevine 7.? firnež, bsrvo, lak  in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle za konserve,
■<? Zologa \i\mfm in olaninou
"fV^ra     na boljših   tovaren   Bflsendorfer, Cupka,
Ehrbar, H61xl   8chwelghofar, Original
Sfingi Itd.
Tudi na obroke na obroke
Jerica Mii roi. Dolenc mniiaiia.
Hiiserjeva ulica številka 5.
etelinc t
Ing. VALESKA PIRC - RONZFNA j Ing. NIKOLAJ NIKOLAJEVIC RONŽIN |
poročena
LJUBLJANA   —   PARIZ   — MOSKVA
Prosa se
(odstopi se) »telo ugodno trgovina z deželnimi pridelki na debelo m drobno v Zagrebj, z lepimi skladišči, pisarno in telefonom, lastni m' prevoznimi sredstvi, celiai inventa jem, štiri lesno najemno pogodbo. Tvrdka vpeliana ia rentabilna. Kupec je 'ahko tudi tulec Reil ktanti naj pojdejo ponudbe pod štm Za 1200', ns  Publicitas d. d., oglasni zavod Zagreb,  Gunduliceva ulica ll!
Zahval
Vsem, ki so ob bridki izgubi našega ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta in deda, gospoda
Josipa Vetterja
izrekli svoje aožaije ia sočutje, se naj iskrene jše zahvaljujemo.
Posebno se še zahvaljujemo delavstva In u radništvu strojnih tovarn in livarn, pevskem društvu Krakovo-Trnovo, vsem darovalcem lepega cvetja ter končno vsem, Id so spremJi dragega pokojnika aa njegovi poslednji poti.
Ljubljana, 5. januarja 1924.
lalnlečl ostali
Zahvala.
Za vse izraženo nam sočutje ha časteče spremstvo na zadnji poti naSega dobrega soproga očeta, brata ia svaka, gospoda
Antona Lapalne
izrekamo tem potom vsem in vsakemu iskreno zahvalo. Osobito srčno hvalo pa naj spremo* gosp dr. K. Trillerkot preds.upravnega sveta združ. papirnic, gosp. goneralni ravnatelj papirnic, gosp. okrajni glavar, dr. Klopčič, odvetnk gosp. dr. Ivo Tavčar, gg. uradniki združenih papirnic Vevče, Goričane In Medvode, sL telov. druStvu „Sokol* v Medvodah, njega načelnik za v srce segajoče zadnje slovo ob krsti ter vsi ljubeznivi darovalci krasnih vencev.
Ljubljana-Medvode, 5. januarja 1924.
Žalujoča rodbina Lapaine.
t
Potrtim srcem javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja iskreno ljubljena mamica, gospa
Ai.a Omerza
danes ob 21. ari previđena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v nedeljo 6. t. m. ob 15. uri na tukajšnje pokopališče.
V Kranju, 4. januarja 1924.
Viktor Omerza, sin.
Sv. Petra nasip 7 (ob vodi)
Za kože divjačine
plačam najvi&je cene
Krznarstvo L ROT, Ljubljana
GRADIŠČE 7.
Glavna   zaloga   cigaretnega papirja in vseh vrst
ovoini paoir
A. Lampret, Ljubljana
Krekov trg 10 (■■■■■■■■■■■■HBMMBB
blizu Prešernovega spomenika
se priporoča za na!c?ne'ši nakup vseh potreb čin za kro-sće, čevljarje, sedlarje, £ I vili«, toaletnog* jI g j, pta^e^irtp eralanteriie, najboljših Šivalnih atrojev
: GRITZNER in ADLER : i
•    posamezn<h delov za kolesa in za vae s.sleme šivalnih strojev, z
prxi3parjMXP mTvvvvTxon rJ^rV-j^VrViV'"-',*'^
i—i
Namen vsakega ie kupiti oblačilno blago
tam, !rer Je dobro in najcenejše.
Ratlene
■
■ ■
a
Izdelava in zaloga kožuhovine.
^likadont
C*
:obn:
pasta, ustna voda, zobni prašek.
Dobi se povsod. — Glavna zaloga drog a. k an c, Ljubi i a na
Trboveljski premog aava in drva
dobavI|a
Drnlba ILIRIJA
Ljubljana, Kralja Petra trg 8
Telefon S20
2243
L Mikuš
IjsUiaia, Kotii tnj 15
•rircrsrj roje nlsn dežni ev ta solrtfrtf-iev ter sorahsjaiflth
Sat
Pnmto si inrftjeji Isto n sriiaa,
damske
U5NJATE rokavice por 65 Dna
D A   atastaJ tre
3. F.
Liubljana Vilfm i. 12
Cglasuje-n ter  pO rs vilam
glasovirje in nsrmonije, Spediclno strokovno in ceno!
TEODOR K U N G
Ljubljana. Beethovnova ulica 9
izdeluje
kostume, plaSče in toalete. 9931
Ufflie kožs io drogo Matioo ser barva -^a»
v neprekosliivi dovrSenosti
tovarna 3os. Reicb
PolfaoaUI nasip 4.
Krznar in izdelovatelj čepic
Eligij Eber
Ljubljana, Kongresni trg št 7
f zaisfi ssaa tulsnitu* kali: stsakt, štuki iti, su, ufe. irotiiU lotViairta tonski sta&t. PrminiB natomist sssnm*.
■ajslarejaa slovensko
pleskarska io libiska
delavnica
Ivana Brlcelf. Baaaska e. IS,
se priporoča. IzvrSItev točna cene zmerne. 2530
Pctnllii
pošteni, podjetni se sprejmejo za visoko provizijo za zelo dobro uvedene strojne In lesne predmete Ponudbe pod J. P. postni predal št 12, Ptuj.
Peter Semita
L Ingoslovsnsks barvartla, hren s rat eo Ia stro|arstvo
liubljana, Kiiževniska ulica 7.
Barva lisičje kože, katere Izdeluje v najmodernejše garniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziranje.
Velika zaloga kloirakav Ia slaaaalao* so aobl pH
Franc Cerar
družba z o. z., tovarna v Stebn, pošta Domžale
Prevzemajo se tudi stari klobuki ia slamniki v popravilo pri Kovačev ič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št 5. •prelamanje v sreslo. Zaloga v Celju, Gosposka nt 4.
fcrman-v>ta
najbolje sredstvo protiv kijavice nahoda se dobi n svakejnp oteci, drogeriji. Glavno stovartste za Jugoslaviju:
Farmagencila
Rovi Sad 12449
Kupujemo ^ po nojvišiih cenah
kožuhovino lisic, dihurjev, jazbecev itd.
Aaaarfcan i i o. l,
Lfnbliana, Beethovnova ul. 10
^   2Jatorej si oglejte cene manufakturnega blaga predno kupite
drugod, v prenovljeni trgovini
& Po!okar
za možio
85 kg vsebujoče, In za otrobe 50 kg vsebujoče, dobre čiste in brez-(ukniaste kupi Vinko Rlajđli,
valjlčni mlin, Kranj. 6o0o
Rabim
peci ni pra5ek in vanilin-s adkor
ker je najboljši
in domač izdelek
pri Zmajskim   (mesarskc:r.) mosta, poleg živilskega tiga. Poskusite in prepričajte se!
Streli za obdehvo lesa
prvorazredni nemški izdelek iz jugoslovanskega skladiš:a.
Polnofartnealkl, 3-50—1000 5i- StroM sa !*o'ar*s.
rine o'<vra, S raj? xi s -.-^alanje (fr^zanje)
EieUtromoterit  za Istoimenski Cn v*rzp*T»e krožne tane.
in razno menskl tok. Univerzalni m zars^cl stroji
Trakovne zaga od 350—1000 patent \Ve'ker k^mb. s trakovno
Si'ine obteka. n krojno /?arro, stroi za bru-
Strol  aa  oblanje in ravnanje šen^e,    cb'.inje.    ravnanje ia
lesa skoblanje (fre/anje^.
VS! STRUJI TEKO iPO KKOSL!C?JIH LEZAJIH. Najnižje cene i Udobni plačilni pogoji I
Osnovano 1891. — Telefon 59^55, 35*84.
WELHER mm, Wen X-, L3xemlBrg2T^trBSSBl2.
Mm 5flf2f|0
in Bol s te
3ohončeva ulica 20
lx Southamptona  — CherbourqS
LevSa^tian
1. asrtla 22- aprila 13. anaja
Iz BRCISErlA iet Southampton in Cherbourr v HEsT TORK
^Seorsia Washlti9ton
28. Janoarja (a Boston'      22. m aro a     19. aprila
Amerika   ....       16. lantisrja   22. februarja Prssiient Rooaeveli 4. fobrinria   Đ. marša Presjdent Mardlng   11. februarja  15. marca
Ctfhcd   Iz Saothaaptona ea  dan pozaeio. — Vet \z fpcd^ifh aaansa;
Oeneralno zastopatvo: Beograd, Pa'ata BeoprsdsktcZadro^e, preko puta .Hotel Bristola* — Zacrreb, Središni Saver HnratftLih Seljačkih Zajjrusja, Mfhanovićeva ulica 2, preko du!a kolodvora. — Ljubljana, Bredaratvo Z.edinjenlh Američkih Držav. Dunajska cesta 29. - Sarajevo, Savez Hrvatskih Seljačkih Zadruga za Bosnu 1 Hercegovinu, Aleksandrova  ulici 52. — Sniak, Banka
za oomorstvo
jelje ArblleRt
f. Krainer & Ko.,
li državni, urlvaloi mM\ in atiid
Trgovsko nod'et o ▼ L'abl!aal sprejme takoi pod ugodnimi pogoji uradnika s primerno naobrazbo in že par letno prakso v stalno službo. Stalnost in pokojnina zajamčena.
Plsmene oferte s prepisi spričeval, curriculum vitae in Eahtevkora plače na npravnigtvo
Slovenskega Naroda pod ,,Stalna služba- .182
lflliaitlBBiaBQBiaail»»fliaavaaEtaflsaaBBaaBBiaB3aa>3a*aa»aaBaaaaaa»*:
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA DOMŽALE
ZAGREB Izvršuje privatne   in industrijske  stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721
ae
U
najnovejše konstrukcije so nepreko-sljivi! Zahtevajte ponudbe od glavnega zastopstva
1 t balio.
Zaloga majhnih motorjev in prvovrstnih sodobno zanimivih filmov«
DobaoHa o poljubnih kol.čtaal. fino zmleto kameno sol, ka kor tod! kameno sol o kosita po nain£Odne{3fli cenah. Ker sa zaloge soH o monopolnem skladilCn do maleqa Izčrpane, {c o Interesa IJndstoa, da trgovine ne odlalajo z naročiti.
DOBflllal PKOElFTilH
rav
m-
t
K0
stev 5
»SI O V I* NS K I   N Afrorit dne 6 januarja 1^24
Stran 9
Dunajsko pismo.
Na Dunaju, 2. jan.
Za vincm in žitom živina. — Preveč vagonov. — Josip Spitalskf. —Razno.
Ko so vaši merodajni krogi trdovratno zapravljali najbolj Si, ali bolje edini trg za milijone hektov odvisnega vina. so bili slepi in g uhi za vse dobrohotne opomine. Zdaj bo še dolgo zaman ves trud, podprt z gmotnimi žrtvami, in malo je upanja, da bi se zaprta vrata zopet na stežaj odprla. — Pri izvozu žita so menjali določbe vsakih 14 dni, vladala je popoma negotovost, ali kupljeno in plačano žito pojde čez mejo. in zato ni čudno, ako so kupci Iskali in našli zanesljivejšega prodajalca. In ko so ga našli, so z največjim zadovoljstvom pokaza-i vašemu žito figo in ne vrnejo se več, ako ne bodo prisiljeni. — Za vinom in žitom pa je na isti poti tudi vaša živina, ki danes še obvlada dunajski trg. Ali tudi tu se že pokazujejo znamenja, ki zaresno groze, da uničijo tudi to kupčijo z Jugoslavijo. Danes Še vaša živina obvladuje tukajšnji trg. Orossmnrkthatle je dan za dnem polna vaše zaklane živine, a zunaj v St. Marru ie promet z Jngo-slavfjo še vedno velik. Znana ljubljanska tvrdka ima tam svojo pisarno in skladišča.
Toda tiste pogoste snremembe izvoznih določb In carinskih postavk, ki so delale to kupčijo nezane^iivo In težavno, so kupce naravnost silile, da so iskali boljše vire, ki jim zagotove kritje potrebščine in omogočijo zanesljivejšo kalkulac'io. — Kdor pa išče. ta najde v prvi prilik!, ko je to soloh mogoče, — in to se je zgodilo že v precejšnji meri v Ameriki. 2e prihajajo na Dunaj iz Amerike živ! voli, do tisoč irl te?ki ,?n to ceneje nego od vas tam doli. Pravijo mi da bo Amerika popolnoma krila potrebe dunajskega trga, kakor hitro bv,do imele neke paroolov-ne družbe dovolj tonaže na razpolago. Takrat z večiim zadovoljstvom obrnejo Jugoslaviji hrbet in ako ne bo kai kmalu sklenjena trgovska pogodba, bo ta pozneje vse drugačna, za vas doli neugodnejša. Naj ne omenjam obširneje, kako razdraženo govore o dosedanjih težkočah, ko so nujno potreboval! vašo živino! Tudi pisanje raznih listov imajo še v evidenci. V tem pogledu je glavna evidenca v Gradcu.
Do najnovejšega Časa smo vedno čuli. da izvoz iz Jugoslavje ovira ne-dostajanje vagonov. Govorili so o velikih državah za pridobitev vagonov in od ust do ust so šle govorice o »mazanju«, če je kdo hotel kak vagon dobiti. Zdaj pa piše vedno dobro poučeni »Trgovinski Glasnik«, da imate nakrat na tisoče vagonov odveč, in to vsled tega, ker pada promet in izvoz, pa tudi tranzitni promet, ker od severa gredo tovori čez Trbiž namesto mimo Ljubljane. Opozarjam v tem pogledu na svoje dosedanje dopise in članke o južni in predelski železnici. Kar sem takrat trdil, potrjuje v po'ni meri »T. G.t. Ali prepozno ves stok, kar je tu izgubljeno, bo težko zopet pridobiti. Lag-Ije Je obdržati, kar se ima. ne pa zopet loviti, kar smo lahkomiselno zapravili.
Glavni ravnatelj »2ivnobanke« g. Josip Spitalsktf se je zadnji dan leta poslovil od banke in Dunaja, ker je prevzel vodilno ravnateljstvo mlade Češke komercijalne banke v Prag', ime tega moža je tesno zvezano z napredkom češkega in tudi higosloven-skega denarništva. Leta 1889. je vstopil v sladkorni oddelek »Zivnobanke«, kmalu potem je prevzel vodstvo podružnice v Čeških Budjejovicah, a pred 25 leti pa je prišel na Dunaj, kjer je organiziral podružnico 2. B. tako rnamenito. da je imela skoro v vsakem
okraju podružnico.   Dunajska Ž. B. je
nadkriljevala centralo in od tu se je raztezal vpliv tega zavoda tudi v Slovenijo in Hrvatsko. Pri raznih podjetjih v Jugoslaviji je sodeloval Špitalsktf in doga je vrsta zavodov, ki se imajo njemu zahvaliti za postanek ali obstanek. Spitalsktf je bil duša češkega življenja na Dunaju. Vsa tukajšnja društva so imela v njem najboljšega podpornika in razna celo ustanovitelja. Zadnja njegova ustanovitev je bila Ceško-slovenska trgovska zbornica, s katero je prehitel Poljake. Madžare, Romune, Italijane, Turke itd., le Jugoslavije ni prehitel, ker ta je edrna, ki tudi na tem prevažnem polju tu ni zastopana. Dunajski Cehi bodo živo pogrešali takega
veščaka, delavca m organizatorja. Predsednik »Slov. Besede« je omenil njegov odhod kot nenadomestno izgubo za češko manjšino.
Jugoslov. poslanik Popovič je definitivno, sicer pa popolnoma neopaženo zapustil Dunaj. Novi poslanik še ni prišel iz Budimpešte. Jugoslovanska kolonija težko čaka. da bi vendar že enkrat zasedel to mesto mož, ki ima poleg diplomatskih sposobnosti tudi malo smisla in srca za našo kolonijo in manjšino. Hudo jc, ako dobivamo mesto podpore in opore Ie — polena rod noge?
Svetosavsko proslavo prirede tudi letos v?a naša dunajska društva v Kur-salonu, ki je danes eno najlepših poslopij za take zabave.
n
Bratislavski   matični   urad   zbra ob
sklepu vsakega leta statistične podatke o porodih, brakih in smrtnih slučajih. Prva statistika je bila sestavljena 1. 1890 in če si ogledamo podatke nnslecJnjfh let, pridemo do zanimivih zaključkov, (z k»:er;h so razvidne pos'edfce svetovne vojne in drugi socijalni pojavi. Suhe Številke so za razumevanje marsflcateresa problema ze!o vaine. Bratislava ?e Imela:
porodov        brakov     smrt. slučaj. L 1S96   2110 475 1473
» 1900   2265 587 1552
» 1910   2419 745 1484
» 1914    2405 714 1581
» 1915    175* 537 1603
» 1916    159« 583 1676
» 1917    1.371 522 1813
» 1918    140*3 653 2129
» 19!9    1834 851 1468
» 1920    2271 1041 1358
■ 1921    2652 1153 1375
» 1922    2667 1582 1540
» 1923    2765 1212 !935
Iz teh podatkov so jasm, razvidne med In povojne dobe. Dočrm je b;!o v mirnem času največ porodov (2419) !. 1910. najmanj smrtnih slučajev (1473) pa i. 1896, je med vojno Število novorojenih L 1917 padlo za okroglo 80%, šfevilo smrtnih slučajev pa je L 1918 povzročilo tudi za 80%. Takoj no vojni pa si je Bratislava opomogia. Število porodov jc začelo rop'dno narrsčat', smrtni slučaji pa so pojemali. Lansko leto pa pomeni v tem nag'em zboljšanju Izjemo. Število porodov je sicer poskočno v primeri s predlanskim za ca 100, z druge stran! pa je nepričakovano Bsras*n fctvlta smrtnih slučajev in sicer za 400. Vzrok tega pojava je Iskati v stanovanjski bed} in brezposelnosti. Tudi Število brakov je padlo v primeri z i. 1922 za 350. Tudi tu je krivda na strani neugodnih stanovanjskih razmer.
★   ★ ★
Pnrt dneul noaimite^Ssa.
Med porodom Je vedno prvo pravilo: raje žrtvovati dete, kakor mater. t. j. raje ohraniti že obstoječe življenje, kakor pa spraviti ga v nevarnost radi šele nastajajočega. Kakor hitro pa je dete rojeno, je treba najprej skrbeti zanj in potem še'e za mater, da se ne prenese eventuaina infekcija z matere na otroka. Največja nevarnost preti ćetskim očem. ki so za vsako nesnago zelo dovzetne. Zato je treba najprej poskrbeti ra novorojenčkove oči. Priporoča se vbrizgati vsakemu novorojenčku v obe očesi po eno kapljico enodstotnega razkroja srebronitrata (AgNO,). Izkušnja uči. da se na ta način prepreči marsikatera očesna bolezen, ki bi sicer povzročila slepoto. Velik odstotek od rojstva slepih je izgubil vid Šele po rojstvu, ker so se oči vnele. Dalje je treba pri novorojenčku strogo paziti na popek. Ko ie dete rojeno, se počaka nekaj minut, da odteče čim več krvi Iz posteljice (Muterkuchen) v otroka. Nato se popkovina s čistim prekuhanim trakom dvakrat preveže in prereže. Na detskem telesu viseči del popkovine se v gotovem času posuli in odpade. Seveda je treba vedno paziti na popolno snažnost, kajti sicer se rana lahko okuži In potem nastanejo neprijetne in nevarne posledice. Gnojenie ali zastruplienje krvi je občajna posledica malomarnosti pri porodu. Pri pr-
vih znakfh vnetja popkovine (ako se rana poč»s? in slabo celi. ako postane koža okro^ pr^p!:a rdeča ali pa se pojav! na površini gnrv) je treba takoj poklicati zdravnika Osobito pri kopanju in povijanju novorojenčkov je paz:ti na to. da se popka ne dotaknemo z umazanimi rokami. Najbolje ie prevezati popek s suhim, čistim povojem. Povoj se priporoča osobito zato, ker pri mnogih novorojenčkih obstoja nevarnost, da se popek pretrga. Oprezno In Pravilno vporab'ien povoj pa tako nevarnost običajno prepreči.
Zelo pogosto nastanejo pri novorojenčkih na glavi in obrazu različna spnke-dranja. Celo po čisto normalnih porodih. — kakor se dojraja Pri prvorojencih — ki so se nekoliko zavlekli, se lahko pojavijo različne porodne otekline in sicer v prvi vrsti na novorojenčke vi glavi. Taki defekti lahko trajajo zelo dolgo, vendar pa niso ne-varm za življenje in navadno izgmejo slej al? prej sami od sebe. Bol* previdni moramo biti tedaj ako se koža odrgne a!4 pretrga, ker ie običajno poslej rodov, ko je^treba vpornbljarl mstr^mente. Todf* tud- te poškodbe na novorojenčku se kmalu zaccllio, ako pnzimo na snažnost. Končno je treba opozoriti še na eno okolnost, ki vznemirja zlasti mlade. neizkuSene matere. Kmalu po porodu postane namreč nevorojenčkova koža rumena in na prvi pogled se zdi. kakor da b! bilo dete obolelo n?» z7at.ei. V medicini se imenufe ta po-jev zlatica novorojenčkov (ieterus nevna-torum). To je normalen fiziološki pojav, ki kmaln Izgine. Zato se nI treba bati In vsaka zdravniška pomoč je odveč.
-k     * ★
RzzfiSiai polzkrasl z gosli.
Gradnja gosli ie Izredno konzervativna; z malimi Izjemami je ostala obl:ka ista, z enakimi dimenzijami, kakor so jo določili italijanski mojstri. Razlike v obliki pri poedinih mojstrih so tako malenkostne, da jih ie celo veščaku težko spoznati, raz-ven pri vzbočenju In pri obodov i višini.
V splošnem se današnje gosii razlikujejo od starih italijanskih po 2 cm dalj 1 men-zuri. Tudi držalo vratu med korenom in vl-jačnico se je podaljšalo za 2 cm. Tej operaciji so S- morali podvreči vse klasične gosli, največ na ta način, da se je prvo.na glava nasadila na nov, daljši vrat. Tudi rebro se je podaljšalo in dobilo poševno lego v smeri g-strune. S tem je pa tudi izčrpan ves napredek petih stoleti}.
Ne smemo pa misliti, da so se potomci klasičnih goslarjev zadovoljili s tem. kar so prejeli od svojih prednikov. Nasprotno, nikjer se niso izboljšanja poizki šala tako intenzivno, kakor pri goslarstvu. Uspehi pa so bili vedno negativni.
Velike nrde so stavili n. pr. na les bal-zamove smreke iz Kanade: uspeh pa J: bi! popolnoma negativen. Vijrlna, narejena Iz braziljskc murte se je Izkazala kot nerabna. VijnPne iz stekla, medi. ro?u. porcelana in različnih drugih stvnrin so ble ravno-t?ko nerabne. Pod št. 23 v m::z?ji! pariškega konzervatorija se nahaja vijollna iz kamna s nripombo: Težka vijolina, njen ton nit! velik, niti prijeten, toda delo le zelo redko in Čudno.
Pnakn usoda je doletela poizkuse, dati vljolrn? drugično obliko. Ker ima notranjost gosli ob?iko kitare, ni bilo težko odločiti se za gosii z zunanja rbllko kl*are.
Zopet brez uspeha, čim mani lesa. tem manj glasu. Glas teh vijolin (Galbusera in Chanot) je oster in neprijeten. Savan, francoski akustik, je izdelal vijolino v obliki trapecoida. katere dno In pokrov sta bila čista ploskva. Rebro k postavil v sredino pokrova, v napačnem domnevanju, da se bodo tresljaji enakomerno razširjali po celem gorenjem delu, nt pa računal na in-terference. Uspeha nI Imel drugega, kakor da je vijolina zapadla pozibnostt
Izostale niso niti kombinacije, združili godala in pihala. Muzej v Solnogradu hrani tozadevno vijolino, ki ima v notranjosti zvito cev trobente. Ustnik se nahaja na gumbu, izhodišče pa na polžkn. Dunaj ki mojster Hell je razstavi! leta 1854. enako vijolino na razstavi v Monakovera. Profesor dr. Schafhautl piše o nji, da Ima dober glas, tako vijelinski kot trebemni.
Mnogo zanimanja je vzbudi! dr. Alfred Stelzner s svojo teorijo. On meni, da mora imeti vzbočenest vije line za podlag o presek stožca in sicer elipse, parabole in hiperbole. Gre torej za komplicirano skladnost, za matematičen us:roj gosli višjega reda, Stelzner meni. da ie to skrivnost italijanskih vijclin. kljub temu da trdi. da so bile zgrajene na podlagi lastne pr izkušnje. Glas teh Instrumentov je velik, toda neprijeten, in oblika nI estetična. Niso se jih hoteli poprijeti in ostale so samo kuri-jozne.
Vsi dosedanji poizkusi Izboljšati gosli so se ponesrečili in ni upanja, da bi se vijolina povspela do višje pooolnostf. Pravilno zsrraicna vijolina ie namreč tako dovršen umotvor, harmonično tako skladen, akustičen ustroj, da ga le nemogoče izboljšati. Da niso vsake gosli Instrument prvega razreda, ni kriva matemat'Čna natančn~st, ampak ponajveč les. Potrebo natančne dovršenosti dokazujejo pred'sem gosli k; se nahriajo v reparaturi. Treba Je le prav maihne napake In instrument ie pokvarjen. Reparaterju je treba globokega strokovnega znanja, pred vsem prakse, kajti vijolina ne zna govoriti in ne more povedati, kn? H manika. Koliko drbrih instrumentov Je blo P kvnrjenih vsled nevednosti goslarjcv. Posebno Dunaj ima na vesti mnojro takih grehov. Danes vemo, dn strokovno tevežbail goslnr gosli ne more pokvariti, nasprotno pa lahko izboljša gotove nedostatke ako se ne nanašajo na rezonnnčne plošče. Slednje pa le redkrkedaj. ker gre dober goslar pr! izvršitvi  instn:menta do skrajne meje.
Mnogi mislijo ttrdl, da dobiva goslar Izgotovljene dele (morda \r. tovarn«, potem bi bili \ njegovi Izdelki fnbrisko blago), ki jih nato samo pobarva in zlepi in violina ie gotova! Ta domneva sloni na popolnem neznanju in je vredna samo goslnrskera naivneža. Kdor se je le površno bavll z vi-lojfno. ve, da goslar celo od svojih modelov ne more porabiti delov ene vijollne k drugI ravnoistesra modela. Tzvze^e so seveda fabriške gosli, kjer se ne l?če glas. am-P^k kvantiteta. Nič manj napačna Je mi^el, da dobre nove gosli lahko postanejo slabše. Zgodi se. toda le teda', ako Je les prepariran v toliki meri, da Jame razpadati, mesto da bi postajal elastičen, al? pa. ako poizkuša svoje umetnost na inštrumentu mazač. Prvi slučaj se danes že ne dogaja več, drugi pa često. Tak slučaj se je dogodil neki moji vijolinl. Psevdo-umetnik ni znal pp.raflzirati laka, odstranil ga je z rezilom in z lakrm odrezal tudi les. Razmerje, prej natančno določeno. Je postalo vsled tega ničevo in logično je, da Je moral postati glas manjši In ostrejši. Mojstrska vijolina. ki ima povoljne lastnosti je od dne do dne boljša, četudi ni v rabi. kajti les, nasičen s primernim hkom. posteja čemdalje elastičnejši In vzporedno s tem procesom se boljša glas.
M. Mušič, goslar. ★   ★ *
• Epohalna Iznajdba ruskega Inženirja, Moskovski dcplsovatelj »Da:ly r!xpre-ssa« je po kablu sporočil svojemu listu, da je prof. Jnffc, eden izmed rusk:h pre-zku-sovalcev, našel način, kako se pridobi Iz navadne kamenrte soli žica, ki ie trdnejša kakor jeklo. Izum je napravil pri poizkusih izpremenlti kov'ne s pomočjo kemije. Kamenito sol je izpostavil visok! vročini pri sočasnem močnem tlaku, da so začel: sol-nati kristali razpadntl in s tem je vzajemne rrdno3a;e atomov tako zamenjal, da H je da! 300 kratno trdoto in odpor protf pretrgani. Kakor se čule. bo to pomenilo pTa-vo revo'ucijo v kovinarski industriji, če se bo ta izum tudi pri kovinah mogel porabiti.
• Frizure Rlmllank. SlrvcČi starorimski pesnik Ovid je pisal o tedanji frizuri lepih Rimljank v clegarunii verzih približno tole: »Vaši lasje naj bodo predmet vaše p,>-sebne skrbi. Vaša ljubkost |e odvisna o4 spretnosti vaših rok, vendar je več nač.nov, po katerih pride vaša ljubkost do veljavo* Vsaka naj vpraša za svet svoje zrcalo. Po* dolgovali obraz zahteva, da se lasje razde-le sredi čela. Okroglim cbrazr.m se dobro prilegajo lasje, ki pokrivajo ušesa in so zviti vrh glave v rahel vozel. Druga bo spustila svoje lase po eni rami kakor Apolon, tretja zopet bo spletla svojo lase v ki:« kakor Djana, ko je zasledovala divje živalL Ta nas očaruje s svojimi valovitimi kodr-Cki. ona zopet s priprrsto frizuro, ko si lase češe tesno čez senci. Hna cI vtika v lase zaponke blesteče želovinc, dnrga pusti na ramenih nakomrno valovito frizuro. Prešteli bi lažje želode gosto obrastlcga hrasta aH čebele iz Hvble ali živali, ki prebivajo v Alrrh. nego nove frizure, ki se pojavij; jo vsak dan. — Mnogim ženskam prist |a po-sebno d bro navidezno površna fr;7u:a: lahko bi se smatralo, da se danes leootija še ni frizirala, ampak da Je frizura še od včeralŠnjega dne. V takem čarebnem neredu je imela svojo frizuro Jola. ko Jo Je iierktiles vprviČ videl v zavzetem mestn jn vzkliknil: Ljubim te! Tako Je izgledala kne-ginja. ki je bila ostavljena m bregu, ko Jo Je Bakus odpeljal na svojem vezu.
Kornet Mzkuszvnski:
3«
Pesnik po milosti božji in po ml« losti svoje matere, ki je plačala stroške za tiskanje knjige, je dobil pismo. V* rjem je stalo: »Gospod!
Gotovo se boste začudili, ko boste prejeli te skromne vrstice, ki kleče pred Vami in prosijo. Prosijo kot zna* jo samo otroci prositi, da pridete k mc* ni, da se Vas nagledam. Vas in Vaših oči.
Imam nekje v osobini srca kotiček« kjer odzvanjajo Vaši stihi po dnevi in ponoči kot srebrni, japonski zvončki. Cveto Vaše ^esede vedno v pomlad, po zimi pa jih grejem s krvjo svojega srca...
Oh, Ia*!a!<r je pomislil pesnik. »... Nikar me nič nc izprašujre. Rečem Vam samo, da ljubim pesnike in cvetje. Če Vas ljubim? Nisem re* kla tega. toda v tem hipu čutim, da me jc oblila rdečica, kot gorske vrhove žarki solnca ob zatonu ...«
»No, no!« je pomislil pesnik. »...Vi pridete? Morate priti. Mor* da je to, kar delam, neumnost, pa naj bo ta neumnost blagoslovljena. Moj, pesniki Pričakujem Vas, kot jutranjo zoro ...«
Na tem mestu si je pesnik popravil, ovratnico.
» ... Pričakuje Vas moj smehljaj (smehljaj je pol poljuba, kot je nekdo prav lepo rekel!) in šopek vrtnic, ki so tužno sklonile glavice proti vratom in čakajo z menoj vred... Boste prišli?«
»Naturellement!« je pomislil pes* nik, si pogladil hlače in odšel.
Lepa gospa pa si je tačas belila glavo, kako naj pozdravi pesnika. Popolnoma druge formalnosti so za čast* nike in spet druge za pesnike. Naravncc In zc se mi, da si je zmislila. Vstopil je pesnik, obstal pri vra* tih in se poklonil.
Ona se je držala, ko da je do sedaj čitala, vrgla je knjigo na tla, se našlo* nila v naslanjač vsa zmedena. Nato pa je rekla: »Prosim opro<;ti+e ... HotcTa sem Vas pozdraviti z banalno, izmišljeno frazo ... Ko sem Vas pa zagledala, sera jo po-'abpa ...«
In ravno te besede so bile tista fraza.
2ena je najboljši režiser.
R??»ma sskolski Tahor!
Franjo Cibej.
Tangorjevi življenjski spomini.
Duša. ki se je zazrla v svet Ta^or-jev, v svet njegovih pesnitev ter občutila 3Eivo istinitost njegovih oseb. globino človeške duše. bo nehote hotela prodreti tudi v tajnost Tagorieve osebnosti same ter prijeti in doumeti čudovito jedro tega čudnega duha. Tn pred našo dušo stopi slika Človeka, ki je zrastel iz harmonije azijatske kulture: opora in tolažba nam more biti: vsa-i nam ie živ zgled notranjezbranega, globokovkore-ninjenega. nerazkosanega človeštva.
To sliko potrjujejo tudi Življenjski spomini. (Nemška izdaja je izšla 1923 Pri K. VVolffu v Munchnu.) Delo ni polno znamenitosti, kot jih prinašajo naše evropske avtobiografije. Tagore se ne dotika zunanjosti, življenja uglednih sodobnikov; bolj pri srcu mu je stari sluga, ki ga ie v prvih otroških letih uvajal v pesništvo. Jasno se vidi, kako Tagore ni ro:en za oblikovanje objektivnega dogajanja. Tagore je lirik, oznanjevalec notranjosti In zaveda se svojih zmožnosti.
Mesto obširnega romana Dom fn svet je spisal vrsto dnevnikov; dejanja hi doživetja glavnih oseb je združil v celoto slik,  ki »jih nepoznan umetnik
slika na platno spominov.« Ta umetnik »izbira in izpušča, vse po svojem okusu. Naslika marsikatero veliko stvar majhno in marsikatero maihno veliko.« Tako so nastali »spomini«. rTpizode. večinoma malenkosti, ki so za življenjepis pravzaprav nebistvene, združuje pesnik v enoto. Iz vsega govori lirična narava, ki pravi sama o sebi:
»Vse moje pesnitve ima:o Isto osnovno temo: radost, da so našle neskončnost v končnem.« In vendar imajo te epizode, te malenkosti svoje določeno ozadje, intimno vidimo v nnh domačnost azijatskega sveta, nehote nam slika običaie in navade ter ves nazorni svet vzhoda, tiho stopa pred nas temna vera. zakopana v globinah duše. Jasno občutimo v vsem izčiščeno Človeštvo, ki vidi pred sabo le večnost, v svetu okrog sebe pa živo istinitost simbol božanstva.
Iz tega živlienjeplsa se dado le vmes razbrati podatki zunanjega življenja. Rodil se je 7. mala 1861. v Kal-kuti. vzrastel je v odlični, bogati In ugledni rodbini. Spomini na očeta niso bogvekako laki. Mater je izgubil Tagore zgodaj. Vso otroško dobo je bil prepuščen poslom, brez l;ubczni in razumevanja se je razvijala megova dnšev-nost. in tudi šola mu je bila mučilnica. Polagoma i« prišel iz tega okvirja, do-
bil je vpogleda v literarično in umetniško življenie in že v zgodnfi mladosti stopil na oian s pesnitvami. Šola ga ni preobrazba, ostal je len in nemaren. In ko je na Angleškem hotel zaončeti pravn? študije, je odpovedal. Latinščina ni hotela v nirgovo g7avo.
Ko se je vrnit se je nosvctTl popolnoma literaturi in pesništvu. Prvotno ni prišel prrko pesnernania, segel ni mkdar do gfoWe vsebine. Toda nenadoma je začutil v sebi nove vire življenja, po globokem notranicm preobrazil sn se mu pesmi napolnile z novimi žrvKeBJskirni sokovi. Sam si ne zna tolmačiti toga pravi da je prišla do njega milost: dobil je ncnrtdoma »nov dar gledanja«. »Ce sem sta! na balkonu in gledal mimoidočim v obraz, so se mi zdele hoja. postava, poteze vsakega, kdorkoli je že bil. tako čudovito lepe. ko so tako valovale kot valovi na morju vcsolj-stva. Do tedai sem gledal le z očmi. sedaj sem začel gledati z vso zavestio. Ce sta prirnahala po poti dva mladeniča s prekrižanlmi rokami, ni bil ta pogled zame hreznomemh^n: ka**i razodel ml Je nedosegHve globine večnega vira veselosti, iz katerega se razliva neprestan smeh po vsem svetu.«
OdMei prevladuje v Tagorjevem pesništvu ta »vizija večne lepote vesoli-stva«,
Že v tedanjih mladostnih letih najdemo v njem postanke njegovega poznejšega življenjskega nazora, pante-istično veselje nad svetom in življenjem. »Čutili smo takrat v svoji notra-niosti utripanje sveta! Voda. zemla. listje in nebo, vse je govorilo nam ...«
Pa tudi drugo struno Tagorjeve duše na;demo že v otroški dobi. temno otož-nost. teženje po smrti, po uničenju duše in žara. Po«em o ujeti ptici, pripovedka o bolnem dečku Amalu. ki živi v zaprti sobi in poln hrepenenia zre skozi okno; pogovarja se z mimoidočimi in končno ga odreši smrt. To je slika Tagorejeve-ga lastnega življenja. Prepuščen poslom in niihovi lagodnosti, je željno in odda-leč gledal na prostost veselo razigranih otrok.
Razumljivo k, če so vplivali taki mladostni vtisi na njegovo občutljivo in mehko dušo in če so postali merodai-ni za vse niegovo življenje. Tako mu je postala kruta usoda detinstva simbol za razmerje med dušo in telesom. Hrepenenje in teženje po živi spojitvi z zunanjim svetom, na drugi strani pa iskanje smrti; smrt sama pa mu je oprostitev spon ter združitev s tako ljubljeno naravo in njenim virom.
Pa $c neka', še dmgo globoko doživetje je preobličilo Tagorjevo dušo;
Doživel je smrt najbližjih mu duš. Z 24. letom je izgubil ženo in dva otroka, videl jc. »da življenje ni nič trdnega, ne-prenosliivega. in to so^znanie mu je prineslo tudi zdravila. »Alisel. da nismo večno ujetniki, zaprti med trdnim zl-dovjem. je vzvalovala vedno znova v meni. kot nenadni val radosti. To, kar sem držal, sem moral dati — to jc bilo zame občutek izgube, toda če sem gledal to z vidika dobljene prostosti, me je napolnil velik mir«
Pesniku je postaja smrt odrcšiteljl-ca. združila ga je z rubbenimi. Kakor jc v prvih pomtodansklh dihih iskal zgodaj izgublreno materinsko ljubezen, kakor je v napol razcvetenih cvetih česmina iskal Čistosti in simbola za dobroto in ljubezen, tako ga je poznejša ljubezen do božjega sveta, do narave vodila od izgube najbližjih mu src do večnosti, ki jo je odkril v sebi kot pravo istinitost in solrčno svetlobo.
Zivljenski spomini segalo samo do pemikove^a 2A. leta: nc smemo misliti, da iz poznc;Š?ga življenja ni pomembnih dnživJcm. da njegova duša ni rast-la dalje. Toliko pa nam vendar nudiio, da nam v marsičem postane slika o Ta-Koreiu šc rasnega, da jo more nnša di:ša še boli vzljubiti Iz njegove duše je prišel klic do naše: ko je klic glasnejši zakaj bi ne bil odziv Se globokejši?
LJUB l jan s k a' k r Siri t It a   B a H
3
n
Dila olavnica Din 50.000.000-
Slcpi \mm nad Sin 1013018 -
LJUBLJANA
Brtilo«, Celje, Ornom
ustanovljena 1900 — DUNAJSKA CESTA (v lastni hiš)
PODRUŽNICE:
IJ, Oorioa, Kpanf, Maribor, asotkovle, Novi Sod. *»toJt 8• rajo«o. Split Trot.
Poštni ček. račun Ljubljana 10 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261. 413. 592. 503.504
riooroča
za vse v
3
rcavoooooMOHB«
■A
b a n 6 n
§ ——
stroko spadajc^a dela
=21
Pili II I I mnUL-]l_lLILJL.'i.JUULkTI! II II H H i II ii i » » | i i II | | | ■
PRAVKAR JE 1ZSLA NOVA KNJIGA
KSAVER MESKO:
Naše =; življenje
B
Cena broširani knjfgt Din 18*—, po poŠti Din 21*—. Cena vezani knjgi Din 25"—. po pošti Din 2S*—<.
Narod. Iviiji^nrna, L,ju.t>ljana Prešernova ulica 7.
Strešno lepenko Lesni cement
dobavlja v vsaki množini najceneje
Je s. R. PUH,   Ljubi ana
Građanka «1. 22.    Tei. 513
Primaru
r.
ordJnra *d l.K 1924
ne tomm trsa 19
(Dvorni trg I) Telefon St. 28C
uortno in eKsuortno podjetje
ING. RUDOLF PECLIN.
Stroji za vsako fnlustrfjo, lesno in kovinsko; noljede jsk» stroji in orod:e; lokomobile in motorji: vseh vst stiskalnice;  veletrgovina železi za  stavben- in kons rukcijske svrhe. — To varna no jede'skih strojev, livarni za železo in kovine F. FAHIG »z de'.u'e vse predmete iz litega železa v vsaki množin1' in velikosti to.Tno po moJelih, armature Is medi (n kovin za vsako potrebo
SV? A&SBOS?, Trubarjeva tal. 4.
Tel. fntor. 82.
Tol. 5 n tor. 82.
i*
k.
II
strofi
so meti dobrimi saiboifši! 15-iefna garanclfa.
Solidne cene. Prodala na obroke.
Dobe m le pri tordkl
m Linlilfana, Sodna nI. ?, Mlkf Fo^rulsifca novo mesto
za tvornico kovinskega blaga d. d. Zagreb
se fSCe za takojšnji nastop. Gospodje, Jugoslovanski državljani, ki so ?e zavzemali enaka mesta, ter so srbohrvaščine zmožni v besedi in pismu, naj pošljejo ponudbe znatančno navedbo dosedanjega poslovanja, zahtevo place in sliko pod *W. D. 4108* na
An. eksp. RUDOLF MOSSE, WIEN I„ Seiblerstatte 2
1—nnhn knn!
3 ć$ I i"
c c r c r r
C C C P
—-
Hi
n
tf Mili sili
KUKU ME*: Bft 60.000.000 —
tram: Uto 31MJ
Dnbroonlfe,
ErcegnooL Jelša.
Podrntalci Jesenice, Harčala, Rotor, Kratil, Mabltana, maribar.
RleflioĐTE, Preoalic, Sarafeoa,
SlUmflla
aUarebo
fimsrShanshf odio.
■asloo za brzojave: JHDRHnSML
Rflliiranl zauofCI:
Jađrsnsfca banlia: Trst, Opatija, Wien, Zadar. =vj Frank Sakser State Bank: Cortland Street 82, New-York Gty. Eanco Yugoslaoo da Chflc: Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas,
Pucrto Natales, Porvenir.
adiiaiUioj a j li lj j u j j j j j j j j jj j j j
s: j]
spretne, aa nov modni salon se sprejmejo. Le prvovrstne moči naj se osebno predstavijo pri tvrdk
Mariia G5ts]
Židovska uMca štev. 8.
5. L 1924 ob 20. uri
vsi v .Narodni dom- na
t   v pr2d zrjradbi Sokolskoga doma no Taboru.
f   Obleka poljubna. Posrbna vabila se ne razpošiljajo. *
33T
Prva slov. zid. ^drina u Ljubljani,
recistro\ann 'adru^a z omejeno zavezo. Pisarna it LUib!tcn», TržaStia cesta št*. 2. Tehniško vo!!3tyo   po   obhstveno avtorizl« ranem gradbenem inženjerju.
Projektira in izvršuje vsa v stavbeno in :n:enjersko stroko
spadajoča dela.
Delo solidno E5SK f^T^TT ajBggl r!£5
Cene konkurenčne.
»reznik
blvši učite!- Glasb. Matice in sodni izvedenec Na)stare;§a »n nesposobne 5a turdka Jugoslavije*
liubliana, Mastni trg 3 CSS5
*aloj»a ?n ?7r^ro'>va'n ca n«'boHclh klavir ev. pian'rov in harmoni ev. BSsendorfer, Ffirster, fiiSTsl, Hcfrnan, Original Sfingi, Cara,*!-a eto. — Prod ja tudi na obroke — LIg.una zamena. — 101 tro ams vo. — Popravila «n uc;la*evan a naccne'e. — Najbo^aicjsa izbira vi o!ln, vseli rstlih Instrumentov^ muT'-kal-j   in strun  en^ros detail.
■
i Mieile Mi
Sj2
I
Generalno sastoostvos
Brown Bo v eri.
prvovrstna, novo blago povsem srela, se cfobi povsod. Prva hrvatska tvornica salamo, preka<enega mesa In m *yU
sinovi d- d«« Petrinla
Generalno aastopstvo sa Slovenijo x
r. bunc in ORUO, ljubljana* ceue-MAR1BOR
S   Ustanovljeno I. 1892.        Ustanovljeno I. 1892
4   Oblastveno   dovolfena poizvedoval«
J niča za tr«ovtnc in obrt
VIKTOR SELKERis'n
ZAGREB. Ilica 25, II. nadstr.
Brzojavni naslov: Rennilos.
Telef. 16-43.
Dafe no asni'a na hitieje tn naivestn^'e o bankah, podjetjih, tvrdkah in obrtnikih vse drJhve SUS ter nns ednih driav po na zmerne^ib rrlsto binah. Razpolagamo z najbo'j'imt priporočili. Državl'»nom kraMcvlr^e Srhov, Hrvatov in Slovencev, ki fim ie v Združenih drfavah Se crr e Amerike bi a med svetovno vojno ali pozneje zaplenjena lil scKves'riana premična a': nc^renrčna mov na, Oa;emo vestna navodila kako da   bo Tnetie s opet  slobodno in vrnjeno l^strvkom. lnterf-sentl naj se taknj pri javijo o?ebno ali pismeno. Strošek imervenc:;e se p]ača 5ele pomrie.
H *i '4 f^f &
; 1 ^ ^ ^
srni
trgovina s papirjem,
vse p?sarn?Ske potrebščine, blagajniške knjige, glavne knjige, saldokonti, štrace, amerikanske journale, kontokorente, pisarniški in strojepisni papir, pivni papir, pivne vage
registratorje, vloine mape, koverte vseh velikosti, kopirne knjige, prepisne knjige, indigo in karbonpapir. Šaplrografrole, hektograflfne liste. Črnlio najboljših tu- in Inozemskih tvrdk* Originalna angleSka peresa vseh vrst predvojne kakovosti. Sprcjmo se v tisk vse tiskovine in knjižice.
lastnina in  tisk  »Narodne tiskarne«.
5356