Sl« 11®®. PavS&Snl firanke v dria^S SHS. H UMfeiiami, v nudeči® 8. februarja 1820. teto i¥. jtootfcrrrnrrrfMintvg 'lafeaja razasu poiaeSallka in dss®ira po prazftBka i? s a Ei f-3 3 tj epefefan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri-obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Enostolpna petit-vrstiea K 1*80, osmrtnice in zahvale po K 3*—, razglasi fn poslano vrstica po K2'50; večkrat, objave po dogovoru primeren popust. dimil© lugesSov. socUalno - d^nsekr&fSiet® strank®. PcsERsssna štev. Etsssa — 63 —— Naročnina: Po poiti ali 2 dostavljanjem na dom za celo leto K 96, za pol leta K 48, za četrt teta K 24, za mesec K 8. Za Nemčijo eeio leto K 114, za ostalo tujino in Ameriko K 120. — Reklama c>je za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska nlica št. 6 L, Učiteljska tiskarna. Telefonska ši. 312. Draginja in nje odprava. Nekaj časa že opažamo med našim proletariatom močno prizadevanje, da bi se kakorkoli odpravilo draginjo in v širokih krogih prebivalstva živi nada, da bo rodil ta boi znaten uspeh in da pride življenje, kolikor je odvisno od cen živil in drugih živ-Ijenskih potrebščin, kmalu v normalen tir. Gotovo bi bilo zelo želeti, da se izpolnijo taki upi. toda kdor pogleda nekoliko boij globoko v soci-ialno strukturo našega časa. ne more biti žal zelo optimističen. Resnica le pač. da ni bilo v ljudskih krogih še nikdar toliko gibanja proti draginji kolikor ga je sedaj. Resnica ie tudi’ da so bili tupatam storieni koraki, ki l)i mogli nekoliko preplašiti preveč drzne profitarie, da ie bilo nekoliko konfiskacij živeža, nekoliko kazni in nekoliko procesov. Ali vprašanje, če ie s takimi ukrepi mogoče rešiti problem draginie sploh, ie ostalo nedotaknjeno in zdi se. da na merodajnih mestih sploh ne pridejo do njegovega jedra. Razni vladni oddelki zahtevajo nekoliko milijonov kredita za boj proti draginji, medtem ko se po drugi strani ustanavljalo prostovoljni odbori za določitev »primernih cen«. Vse to ie dobro in bo kolikortoliko pomagalo. Napačna oa bi bila misel, da more biti taka akcija zanesljivo uspešna, kajti resultat vseh takih korakov ne more nikdar biti popoln. Ni dvoma, da more zakonito zasledovanje oderuhov, otvoritev skladišč in pristop do nagromadenega živeža ponekod olajšati položaj, nikakor pa ne more odpraviti draginie sploh. Če ie v vladnih krogih in v kapitalističnem časopisju dobra volja, da se konsumentom resno in temeljito, pomaga, ne vodijo pota, po katerih korakalo, dovolj daleč. V kapitalističnem časopisju pravzaprav resne, dobre volie sploh ni, opaziti ie nasprotno prav lahko poizkuse, da se opraviči postopanje oderuhov in nameče občinstvu pesek v oči. Vsak treno-tek naleti čitateli na trditev, da pri-oianikuie v deželi živeža in surovin, da je križ s prometom, ne glede na to, da označujejo nekateri drugi listi visoke delavske plače za glavni, vča-si naravnost za edini razlog draginje. Kar se tiče zadnjega argumenta, bi bilo seveda nespametno trditi, da niso mezde v nikakršni zvezi s cena-mi.Podraženo dele ima podražitev izdelkov za posledico in nobenemu pa-iSpffiS K,?veku še ni Prišlo na mi- Je kSkn lJ.” to ta1iI* Toda vprašanje nai-se v naši družbi prepreči podraževanie dela. ki sta moralo opravljati liudje, odvisni od živil, za katera morajo plačevati cene. ki jih ne določajo sami. Mezde in cene so v vzajemni odvisnosti. Prav to je eno največjih prokletstev kapitalističnega sistema, da ie to circulus vitiosus, iz katerega ni izhoda. Povišanim cenam slede povišane mezde, povišanim mazdam pa slede zopet povišane cene, in tako gre ta igra dalje in pojde dalie, dokler ne naide družba druge, bollše podlage od sedanje. Kar govori kapitalistično časopisje o visokih mezdah, ie brez pomena, kalti če so tudi plače nekaterih strok nekoliko višje, so na drugi strani mezde večine nezadostne; napaka je ravno v tem. da so delavske plače z malimi izjemami preniz-x.e\*” ?icer so tako nizke, da ie večini delavstva z njimi nemogoče ta- ^ se njih živlienie po modernih pojmih moglo imenovati destomo človeka. Z visokimi mezca-mi se draginia ne more opravičiti. Druga stvar je pomanjkanje živeža in surovin in nered v prometu. Živil ie v naši državi zadosti in tudi kar se tiče surovin si lahko v marsikaterem oziru sami pomagamo. Le primerne organizacije je treba hi agilnosti pri vladi. Te pa v Belgradu ni. Vtis imamo, da je večjidel bel-grajske gospode proti vsaki temeljiti ureditvi notraniih prilik na gospodarskem poliu. Način, kakor se ie rešilo valutno vprašanie. nas še bolj prepričava, da se želi pravzaprav v narodnem gospodarstvu še večjega nereda, vsai v visokih finančnih krogih, za katerimi stoie gotovi bančni in drugi špekulanti. Če ie pa vprašanje prometa povod silno naraščajoči draginji, moramo predvsem konštati-rati. da so imele prejšnje vlade časa dovoli, da to vprašanie kolikortoliko vrede, ter po drugi strani, da če ie že mogoče prevažati živila Drofitariein, ki ga prodaiaio no verižniških cenah, bi moralo biti to mogoče ttidi nepro-fitariem, če bi pri našem omejenem prometu imeli vsai prednost konsu-menti in njih organizacije in ne privatni veletrgovci. Ne zanikamo tehničnih težav, konštatiramo samo, da sč ni niti to storilo, kar bi bilo pač lahko mogoče, ako bi vladala pri merodajnih činiteljih resna, dobra volja, da se ni namreč zadostno podpiralo tiste organizaciie in tiste ukrepe, ki gredo za tem, da bi se cene znižale in ne zvišale. Glavni vzrok vsega zla ostane pač ta, da ie pri nas zmagalo od vsega začetka zgolj profitarsko stremljenje kapitalizma. To stremljenje, ki je bilo kapitalizmu vedno lastno, ie sicer v sedanji dobi posebno razumljivo. Tekom vojne se ie kapitalizem privadil nenavadno visokim profitom. Petindvaj-s Oba sva molčala trenotek. T t n^-e’ *° ie bil" torej tisti vitez! lako izgleda ta!« ie rekel nato zamišljeno. £Ako pa se druži s tern človekom, bi vendar ne notel jamčiti zanjo.« » ■Jaz seni vedno molčal. Seveda bo »vi-t ^agal nad njo! Radi mene! Kaj me to nv!go i men* ona*111 eni z vsemi svojimi čari riliii „ siač ne mogel kupiti sveče? Molčal sem. Saj nisem imel deset vinarjev za svečo in to te vedela. Seveda mi ie zopet Iz-podletelo! Dekla je sedela v sobi in ne v kuhinji ; svetilka torej nit; ni gorela tam gori. Pomislil sem to, a nisem Črhnil besedice. Hipoma se oglasi dekla In mi pravi: »Mislim, da ste pravkar prišli z gradu? Ali ste tam obedovali?« In nato se je naglas zasmejala svojemu dovtipu. (Dalje prih.)i s klici: Živela ljudska voiska!« Ves dan se ni kalil mir. Dopoldne so bile vojaške straže in orožniki po mestu nekoliko oiačeni. Stavke so se udeležili skoraj vsi delavci, razen onih pri vodovodu. Promet na železnici in rečno brodarStvo nista bila ustavljena. Danes se vračaio delavci zopet na delo, ker je bila stavka le protestna stavka, uprizorjena samo zaradi odredb vlade proti stavka* jočim delavcem na progi Zaječar-Paračin. Danes ne izide v Belgradu noben časnik. Ločitev cerkve od države v Rusiji. Vprašanje ločitve cerkve od dr-> žave ie zmirom interesiralo delavski razred, in tudi v programih vseh so-cijalističnih strank tvori to vpra-: šanje eno naših minimalnih zahtev. Da naši čitatelji spoznajo, na kakem temelju se je izvršila ločitev cerkve od države v Rusiji, prinašamo spodaj dekret o svobodi vesti, o cerkvenih in verskih občinah, katerega so izdali narodni komisarji ruske sovjetske republike. Ta dekret se glasi: 1. Cerkev se loči od države. 2. V mejah republike se prepove* duie izdajanie vsakih lokalnih zakonov in naredb. ki bi omejevale ali ogrožavale svobodo vesti, ali ki bi ščitile kake predpravice ali benefl* cile na podlagi veroizpovedanja državljana. 3. Vsakemu državljanu je svobodno dano. da se prizna tej ali onf veri, ali pa nobeni. Odpravi se vsako kratenje pravic vsled spriznavania kake vere ali vsled negacije vseh ver. Opazka. Odpravi se vpisovanje v cerkvene knjige »umrlih Ja rojenih«. 4. Verske cerimonije se odpravilo pri vseh družabnih ali drugih Javnopravnih družabnih aktih. 5. Svoboda pripoznavanja verskih obredov je dopuščena v toliko, v kolikor ti ne motijo družabnega reda in se ne vrše v škodo oravic državljanov sovietske republike. — Krajevne oblasti smejo poduzeti vse potrebne korake, da v takih slučajih obvarujejo iavni red in varnost. 6. Nik do se ne more odreči izvr* ševaniu svojih državljanskih dolžnosti, sklicuioč se na svoie versko prepričanje. Dovoljuie se zamenjavo ene državljanske dolžnosti z drugo, vsled verskega prepričanja, a samo po razrešitvi narodnega sodišča, in to v vsakem konkretnem slučaiu posebej. 7. Odpravi se verska prisega. V, potrebnih slučajih se da samo po« trebna svečana obliuba. BaKiBBrriiw7iiig«»Hiwnrr7noTOiTinnrT~~riTini!ii3LXi!ggi Dr. Jos. C. Oblak: Krpanova kobila. (Konec.) f*' Tako se večkrat zgodi, da stori umetnik umetniku veliko krivico. Večkrat sem že slišal — tako zlasti med glasbeniki: ta In ta nima [nobene prave sodbe in smisla za delo svojih '.vrstnikov, dasi je sam produktiven član te uružbe. Nekaj čudnega in paradoksnega! Pa je vendar tako. Izvršujoči umetniki so dosti* £rat slabi kritiki. Res ni vse za vsakega ..« m * Cankarjev rodoljub govori . .. »vem na-taoiko, česa bi bilo treba in kako bi moralo biti. In kljub temu. da to vem. ne storim, česar bi bilo treba, ne trudim se, da bi vzdignil narod k sebi, temveč lezem sam v naigloblie njegove luže, zatajujem z udanim srcem svole prepričanje in sem na ta priletni način svojega rodo-ljubja mučenik, kjerkoli me človek zgrabi. „Siromak se le zmotil. Ni treba, da bi on vlekel narod v svoje višave, temveč hudo je treba, da se vzdigne iz svoje lene. gnile, po neizobra-* ženosti smrdeče samozadovoljnosti do v i *-šine svojega naroda. Tako so se vzdignili Jurčič, Kersnik, Trdina. Levstik, Tavčar, in narod ki je stal nad njimi. Jih je spre« Jel z obema rokama«, J Stran 3. NAPREJ. Stev. 81. 8. Evidenco o spremembah' v prebivalstvu vodijo samo mestne oblasti — oddelek za poroke in rojstva. 9. Šola se loči od cerkve. Verski pouk se odpravi ne samo v vseh državnih in občinskih šolah, ampak tudi v vseh onih zasebnih, v katerih se predava o predmetih izobrazbe. Državljani se morejo udeleževati verskega pouka privatno. 10. Vse cerkvene in verske občine so podvržene v zakonu o privatnih društvih in zvezah in ne morejo biti deležne nobenih privilegijev ne subvencij, bodisi od države ali krajevnih avtonomnih občin. 11. Prepoveduje se prisilno pobiranje raznih taks in davkov v korist cerkvenih in verskih občin. 12. Cerkvene in verske občine nimajo pravice do lastnine in se jim ne prizna Juridičnega osebnega prava. 13. Vsa posestva cerkvenih la verskih občin, ki se nahajajo v Rusiji. se razglase za državno lastnino, zgradbe in predmeti, izdelani izrecno za bogoslužje, pa se dajo dotični verski občini v brezplačno vporabo po posebni rešitvi krajevne ali centralne državne oblastL Dekret so podpisali vsi narodni Komisarji ruske sovletske republike. take može! Saj je tudi naš »tatlček Masarvk« sin ubogega slovaškega tlačana, ki ga Je prvotno dal učiti za kovača, torej delavca in šele s 16 leti je prišel v mestne šole. Za našo republiko pa prav nič ne trepetamo, naš mojster-kovač drži svoj biser trdno z obema rokama, njegovi udarci so krepki in gotovi. In če je noč, če letajo po zraku črne vešče in strahovi — tembolj gotovi in strašnejši so njegovi udarci! Ne. za našo repub-ko nimamo strahu, dokler ji načelju-jejo možje, kakoršni so naš tatiček Masaryk in njegova druga Habrman, Šrobar in cela vrsta drugih. In zato proč z vašimi lažnjivimi spravami ve črne vešče — ne skrbite za nas! Prepričani smo da bo svetila naša češka kultura kot ena najsvetlejših zvezd na kulturnem nebu. J. L. Čehi o slovenskih klerikalcih. Pod naslovom »S Češkega« prinašata »Slovenec« in »Večerni list« različne vesti, polne laži in strupa. Čehi, ki živimo v Jugoslaviii in poe-namo razmere v naši domovini prav dobro, se tem vestem le — smejemo. Napade na naše najboljše može smatramo za ponesrečene dovtipe in si i mislimo: »Blagor ubogim na duhu, ker njihovo je nebeško kraljestvo!« Danes Šrobar, Jutri Habrman, pa zopet Masarvk — vsak dan si izposojajo enega ali druzega. Le čudimo se, da se ne zaletavajo še bolj v Masajska. Bržčas ne vedo o njem, da Je že od nežne mladosti nasprotnik katoliške cerkve, iz ktere je pozneje tudi izstopil. On Je pokazal prvi pravo smer, a Se danes Je za najstrožjo ločitev cerkve od države, kar smatra za »očiščenje svoje domovine.« Zadošča, da se prebere samo njegov Odgovor kardinalu Skrbenskemu, ki sta ga v slov. prevodu prinesla tudi »Slov. Narod« in »Učit. Tovariš«. Kar se tiče šolstva, sta s Habrma-nom istih nazorov. — Habrman — »bivši delavec«, ga smeši »Slovenec« — no, vsi gospodje okrog omenjenih listov niso toliko vredni, da bi odvezali bivšemu delavcu trak od čevljev. Ta Habrman ie danes ponosen, da Je bil delaveo in da dela za delavce od mladih let, toda »Slovenec« ne pove. da Je študiral v Parizu in v Ameriki na univerzi v Chikagu, In smelo lahko trdim, da ima več v levem mezlmcu, kot vsi gospodje v črnih suknjah v glavi. Habrman je bi! 1. 1907 izvoljen V avstrijski parlament, kjer Je zastopal delavstvo mesta Plzen. Kako se je boril in potegoval za svoje volilce, o tem bi vedel morda tudi dr. Korošec povedati. Gustav Habrman Je izmed vseh ministrov najbolj priljubljen, ves narod vpira nanj svoje oči z enako ljubeznijo. Dela ne samo z duhom, temveč tudi s srcem pošteno jn čuteče ž ljudstvom, iz kojega je izšel. Mi Cehi smo silno ponosni na REGENT ZA SPORAZUM Z OPOZICIJO. LDU. Belgrad, 5. Na včerajšnji skupni seji opozicijonalnega bloka je predsednik začasnega narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič prečital pismo prestolonaslednika regenta Aleksandra. V tem svojeročnem pismu, obsegajočem dve strani, je izrazil regent, kakor se govori, svoje naziranje o sedanjem političnem položaju in svojo željo, da se izide iz provizorija. Pismo je podpisano z regentovimi začetnicami. Regent baje tudi želi, da se stvori sporazumno koncentracijska vlada in da ta vlada v parlamentu izvede volilni zakon in izvrši svobodne volitve v konstituanto. in to v popolnem redu. Pismo se zaključuje z regentovim apelom, nai se razprte politične stranke sporazumejo in stvorijo koncentracijsko vlado. Ker je pismo prečitaro, bodo načelniki strank danes odguvorili. KONCENTRACIJSKA VLADA NA VIDIKU. LDU. Belgrad. 5. Radikalci menda niso najbolj navdušeni za sporazum. Zanimivo je, da g. Stojam Protič ne prisostvuje tem razgovorom. Izjavil je v radikalnem klubu, da ne želi stopiti v vlado ali voditi nadaljnih razgovorov. Radikalci zahtevajo, da sedanji parlament ostane kakor stalna kontrola nad koncentracijsko vlado, dokler se ne iz-vrše nove volitve za konstituanto. Začasno narodno predstavništvo bo po mišHenki radikalcev imelo ratificirati mirovno pogodbo z Nemčijo, Avstrijo. Ogrsko in Bolearilo in izvršiti naivažnelše posle. Radikalci stavijo tudi vprašanje, kdo bo ministrski predsednik in minister za notranje posle, ko se sestavi novi koncentracijski kabinet. Nekateri poslanci dr. Koroščevega kluba so izjavili, da upajo, da se doseže sporazum. Kakor kaže. skupina dr. Ko-rošca in Narodni klub n c delita sta* lišča radikalcev. Dr. Korošec je izjavil, da smatra sporazum za neob-hodno potreben in da stopi zaradi-tega v sporazum. Seizmogralska postala na TašmaJ-danu. LDU. Belgrad, 5. Odobren je kredit za popravo seizmografske postaje na Tašmajdanu. Prijava vojne Škode. LDU. Belgrad, 5. Oddelek za vojne odškodnine ministrstva za pravosodje je dovršil svoje predpriprave za prijavo škode, nastale po vojni. Sedaj se pripravlja organizacija razsodišč, da škodo ocenilo, potem pa se bo naznanil rok za prijave. KAKŠEN JE TA USPEH? LDU. Budimpešta, 5. (DunKU.) Ogrski dopisni urad poroča: Poslanci krščansko-narodne zveze so imeli danes zvečer konferenco, pri kateri je ministrski predsednik Huszar opozoril na to. da le krščansko-narodna stranka pri volitvah dosegla v glavnem mestu velikanski uspeh, ker so dobili njeni kandidatje 63% vseh oddanih glasov. Demokrati so dobili 19%, neodvisni 2Vi% in stranka madžarskih delavcev m%. Konferenca je vzela to poročilo z odobravanjem na znanje. (Op. ured.: Zadnje volitve na Madžarskem so se izvršile pod strašnim belim terorjem Hor-tyjeve vlade ...). Mobilizacija na Madžarskem. LDU. Belgrad. 5. »Pravda« javlja iz Budimpešte: Vlada ie odredila mobilizacijo vseh razredov od leta 1890. V mestu so nabiti lepaki in se vrše shodi, ki apelirajo na narod. Vse je namenjeno proti Rumunlji. Železničarska stavka na Grškem. LDU. Atene, 5. Stavka železničarjev na Grškem in v Macedoniji se nadaljuje. Dnevne vesti. Pobožne želie »samostoinlh«. Prejeli smo: Olasilo Samostojne kmetijske stranke »Kmetijski List« Je v eni izmed svojih zadniih številk pisal tudi o »teh preklicanih« železničarjih, kako da se udobno vozijo po železnici in to celo po znižani ceni! »Samostojni« zahtevajo, da se mora ta zloraba železnice po železničarjih na vsak način odpraviti. Res smešno! Seveda ti »samostojni« voj-1 ni robičkarji se takrat, ko smo se morali železničarji voziti na fronte stradat in zmrzovat, niso prav nič jezili. Železničarji, ki smo v službi za vas, kapitaliste osiveli, si bi že radi oddahnili, pa si ne moremo. Če pa se morate vi »samostojni« vojni dobičkarji stoječ se kam peljati, temu vendar ni kriva prosta vožnla želez- ničariev po železnici! Železničarji! Strnimo naše vrste pri volitvah! Kakor vidite iz navedenega, se nam bo presneto slabo godilo, če pridejo »samostojni« na površjel še kruha v vodi nam ne privoščijo! Na naslov vojaške cenzure. v Dopisnice, pisma in časopisi, ki prihajajo iz zasedenega ozemlja, nosijo vsi pečat vojaške cenzure v Ljubljani ter se dostavljajo naslovljencem Sako neredno. Da se cenzurirajo dopisnice in pisma, še razumemo, čeprav v največ slučajih gre za dopisovanje med starši in otroci, brati in sestrami. Kaj pa naj vojaška cenzura v I.jubliani najde za našo državo nevarnega v »Goriški Straži« ali v »Edinosti«, ako italijanske oblasti ta dva lista puščajo v naše kraje brez ovire, nam res ne gre prav glavo, četudi sedijo pri naši vojaški cenzuri bivši avstro-ogrski oficirji, bi isti vendar moraii imeti vsaj toliko domačega razuma, da je v našem interesu, da ne oviramo naročanja »Goriške Straže« In »Edinosti« s tem, da pustimo ležati došle številke v prostorih vojaške Krajen pol, m IilsUi. soc, in. Me a Slnvenijo i Mii. Vabilo na veliki protestni shod ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. februarja 1920 točno ob 10. uri dop. na KREKOVEM TRGU pred Mestnim domom odnosno ===== v veliki dvorani ^MESTNEGA DOMA". rrssa DNEVNIRED: Proti nameravanemu krivičnemu volilnemu redu za občino in državo. VSI NA SHOD I Po shodu se vrši manifestacijski obhod po mestu do deželne vlade, kjer bo na shodu izvoljena deputacija predložila deželnemu predsedniku zahteve delavnega ljudstva glede nepotvorjene, splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice v parlament, v pokrajinske, občinske in druge javne zastope za moške in ženske od 20. leta starosti dalje na temelja najpravič-nejšega proporca. Zbirališča posameznih okrajev so sledeča: Za St. Jakobski in Trnovski okraj na trgu Sv. Jakoba; Vič-Glince in Rožno dolino .pred Korošcem na Glincah; Sp. in Zg. Šiška pred občinskim uradom v Sp. Šiški; Vodmat, Zeleno jamo, Moste pri Mavserju; Stepano vas z okolico pri Štravsu. Vsi zgoraj navedeni okraji se zbirajo na najbližjem označenem kraju, odkoder imajo vsi pravočasno odkorakati, da bodo dospeli do 10 ure dop. na trg pred Mestnim domom, kjer se vrši shod. Po shodu se vrši obhod po mestu in sicer: Pred škofijo, Mestni trg, Stari trg, sv. Jakoba trg, čez sv. Jakoba most. Cojzova cesta, Emonska cesta, Rimska cesta, Bleiweisova cesta; pred deželno vlado se sprevod ustavi in počaka deputacijo, nato se obhod nadaljuje po Bleiweisovi cesti, Aleksandrovi cesti na prostor pred Glavno pošto, kjer bo razhod. Odbor. cenzure včasih kar po celih 14 in več dni. Zahtevamo radi tega, da se odpravi vojaška cenzura vsai za gori omenjena dva lista, da se bodo naši ljudje na nje mogli naročati in da jih bodo mogli redno prejemati. — Prihodnjič izpregovorimo kakor se spodobi tudi o dostaljanju listov iz Nemške Avstrije in Nemčije, škandal, ki ga opažamo na tem polju, presega vse meje. Naše uredništvo ne dobiva nemških listov kar po ceie tedne. Na naše meje komandirajo ljudi, ki so bili prej gonilne sile zloglasnega avstrijskega »t)berwachun«samta«. Prav v tem se kaže vsa vladajoča reakcija. Živela avstrijska Jugoslavija! Odmevi iuliiske splošne stavke pred sodiščem. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem se je včeraj končno zaključilo oziroma je končalo sodno postopanje proti trem organiziranim natakarjem, ki so bili obtoženi hudodelstva javnega nasilstva. Urh V.. Lovro V. in Viktor V. so na dan julijske splošne stavke došli naipreje v kavarno Prešeren ter opozorili kavarnarievo soprogo, nai lokal zapre z ozirom na veliko enodnevno stavko. Vsa razburjena se je Leopoldina Polajnar upirala temu pozivu, nakar so jo do-šleci opozorili na eventualne posledice. Tudi v restavraciji »Union« so ravnatelja Fialo pozvali, naj lokal zapre in naj natakar, ki je stregel gostom, zapusti delo. Obtoženci Izjavljalo, da se ne čutilo krivim, ker so le hoteli nadzirati, če organizirani tovariši delajo. O slučaju v restavraciji »Union« je bil zaslišan tudi kot priča neki odvetnik, ki ie v svojem uvodu drastično, prav po feljtonsko opisal ves dogodek. Priča pravi, da je »ob simpatični vodi« Jedel na ve« randi goliaž. Stregel je stareiši natakar, kar naenkrat pridelo notri gospodje, ki so nasproti Fiali zastopali stališče, da nai dotičnika pusti od de* la, dasi je bil dotičnik videti delavo* ljen. Prišlo ie do prerekanja In nekdo je rekel, da ljudstvo zahteva, da's« ga odpusti od dela in da bo (Fiala) čutil posledice. Po poldrugo uro trajajoči razpravi ie sodišče obsodilo* Urha V. na tri tedne ječe. Lovra V. na 10 dni in Viktorja V. Je oprostilo. Nehvaležnost te nladlo sveta. Ta resnični pregovor prebridka občuti učitelj vpokojenec. Stara Avstrija je plačevala aktivnega učitelja tako skupo, da je hiral v bedi in lakoti ter umiral za jetiko. Na ta način se Je učiteljev vpokojencev prav kmalu Iznebila. Prišli so drugi časi in druge razmere. Jugoslavija sicer plačuje in preživlja aktivno učiteljstvo še nekam dosti ugodno. vpoko>-jencu pa izmenjuje skledo za skledi-co, češ, kdor ne dela, nai tudi ne je. Metoda obeh ie pač različna, namea in uspeh pa ista. Merodajni krogi, zganite se! Kako se zvlšaio cene. Ljubljanski gospodje mesarji sd. že dne 4. t. m. začeli prodaiati meso kilogram po 22 K, mesto po 18 K. Policija je prodajo mesa po tel ceni se* veda takoj prepovedala. In glei ga spaka! Komisija za določevanje cen se Je še tekom istega dne dopoldni sestala in porazila konsumente s tem« da le »začasno« ugodila mesarjem, tem glavnim stebrom liberalne stranke, tako da je meso sedaj po 22 N kilogram. To so seve tudi »uspehi* Tako Cankar v svoji Krpanovi kobili. Tako pač ne piše mož, ki »dev-lje vso slovensko kulturo v — nič«, — nihilist, ki mu ie vsa slovenska kultura nevredna, da eksistira. Cankar sam ni bil krivičen dr. Tavčarju — literatu. To je razvidno že k gorajšnjega. Ta »Kobila« pa je po Tavčarju — »pravzaprav samo zbirka kratkih podlistkov, ki sami na sebi ne vzbujajo« — posebne pozornosti. — »nekak političen spis«, »ki se mora ceniti po predpisih, ki veljajo za politične spise sploh« — »nekaj e n o * dnevnega!« Nekaj enodnevnega! Ta kulturno zgodovinski dokument, ki ne bo nikdar izginil iz naše zgodovine 1 V tisti spor med Govekarjem ki Cankarjem se ne spuščam. To Je poglavje zase, — zanimivo in obširna. Kos naše kulturne zgodovine leži v njem. Knjige. Cankar je iskal vedno in povsod le resnico in lepoto. Tudi v »Kobili« ... Bil le večkrat napaden. Moral se Je braniti. / Zato prepustim zopet besedo Cankarju samemu. Naj govori sam iz knjigg, ki Je izšla tri leta pozneje t »Poglejmo sl iz Uoa v lice i —* — Kdo si ti, ki si pljunil na mojo umetnost ter mi navsezadnje očital, da jemljem pošteno plačilo za pošteno delo? Ali nisi tisti človek, ki je zataiil in prodal svoie prepričanje za velik kos kruha in ki prodaia in zata-iuie svoie preprlčanie dan na dan, z vsako besedo, govorjeno in pisano? Ali ne čutiš, da so tvoje rovtarske pridige gol napuh in gola ošabnost? Skrij §e v noč, da te ne vidi oko neprodanega človeka! Nič zamere — bodita vam napuh In ošabnost, tradicija izza Bleiwei« sovih dni! Takrat ie bila govorjena slavna beseda: »Pogine naj pesi« — in blešči se še dandanašnji na grbu slovenske umetnosti . . . Umetnik ie prolet v meščanski suknji... Na, pometač, moje pero. ti pa mi dal svojo metlo, da bom enkrat v življenju veselo zažvižgali Brezpravna svoboda umetnikova ie vsa njegova radost in bridkost. »Ta narod, ki le trikrat petsto let trpel in tlačanil — ta narod da bi irhel kulturo? Ta narod, ki ie ubog in zasužnjen, lačen in žejen — ta narod da bi Imel kulturo? Tako ie rekel In sodil NVastian. — — Pa domače torej; narod, poživini se, ker ti človečanstva živ krst ne verjame! Pravilo, da si berač — obleci beraško srajco!------------ Že slutim zarjo tistega dne, sluti jo vse moje najgloblje in naičistejše hrepenenje. Ne, ne hrepenenje samo! Moje delo je slutnja zarje, vsaka mola beseda in vse moje življenje. Že slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi...« Tako je mogel pisati le mož, neprodan in čist, mož enega samega velikega prepričanja in vere v slovensko bodočnost in kulturo, mož, ki je to kulturo resnično liubil! Besede, kakršnih bolj ali manj podobnih ni čula naša javnost, odkar se je moral boriti duhoviti Levstik proti brezokusnemu samodržcu Bleivveisu za se in za — Prešerna. Premišljena je bila moja primera med Cankarjem In Prešernom, toda ne toliko glede njihove umetniške individualnosti kakor gleda razmer in dob, v kterih sta živela in se uveljavljala ... Hotel sem pač čisto splošno opomniti, kako se Je moral vsak veliki duh boriti proti pod njim stoječim. S tem pa seveda še nisem dejal, da je Cankarjeva doba povsem in v vsem Jednaka Levstikovi. Kakor je zmagal Prešeren in Levstik, tako pa bo zmagal tudi Cankar. Zmagal pa ni oo diktaturi diktatorjev, nego no diktatur! lepote in resnice, ki ie večna. S tem bi bil ta »boj« v tei smeri končan. šlo pa je vendarle več ali manj za — osebo velikega našega mojstra. Očitalo se mu je trojno prepričanje in — skoro bi rekel — averzilo- do naše kulture. To bi utegnilo vreč* slabo luč nanj morda bolj kot človeka nego literata... In čutil sem nekaj bolj rekel bi podrejenega. Kdo bo danes diskutiral in se prepričal o zasebnem življenju Franceta Prešerna! Imel sem vsaj utis, da ie šlo za nekaj podobnega ... In čutil sem srčno potrebo — zlomiti sulico za ne-omadeževan njegov spomin, ker nam je vsem mil In drag ... Apostrofiratt in v vlogi skromnega branitelja... Tudi motiv dr. Tavčarjevega premišljevanja se mi vidi boli ali mani oseben . . . čutil se je po krivici prizadetega. V takih zadevah je videti dr. Tavčar zelo rahločuten Vendar pa bi bilo skoro žaljivo zanj, ako bj hoteli iskati v tei Pomiki zgolj osebnega in ne tudi višjega momenta. p Mislim, da se ne motim, ako tr-idim. da gre v bistvu vendarle tudi J^a —• bol med staro in novo strujo, za boj med različnimi — da se poslu-žim dr. Tavčarjeve verzije — okusi Up naziranji v umetnosti. Morda za začetek. Ali morda tudi za konec? Boj med staro in novo strujo še ni dobojevan ... Pri tem povse razumem duševni položaj dr. Tavčarja. Človek postane starejši in se radi ozre nazaj na delo svojega življenja. Pa vidi, da se majejo temelji, n« kterih sloni večji del njegovega literarnega dela . . . Skoro je že izpregel... Med tem je vstala mogočno nova brez vsakega dvoma poglobljena smer, obrnjena v notranjost človeška duše in njenega čuvstvovanja zametujoča tisto plitvo nanizovanje zunanjih dogodkov v boli ali manj psihologično utemeljeni zvezi, tudi gotovo romantično smer in tudi vso tisto teatraliko, proračunjeno zgolj na zunanji efekt. Tudi slog le postal drug. Pa vstane in vzcvete mu na jese« zopet njegova duša... Objel lo J* med tein ž© novi tok — to se j&snd vidi tudi na njegovem delu. A vefln dar ga je morda čas med t*Bl» koliko prehitel«*« — Stev. 81, solidarnosti! Drugače seveda lzgle-da stvar, če zastavkaio delavci in zahtevajo zvišanie svoiih plač. Ob takih prilikah se izpre delavstvo in se ga hoče celo izstradati. Tudi strojne puške se takoj pokažejo. Res, prav po demokratsko! Pod okriljem vladnih oblasti se tudi gostilničarji, ki so ravno tako kakor mesarji, močan steber liberalne stranke, prav dobro počutijo. Čitali smo nedavno, da je bilo vsled pretiranih vinskih cen nekaj gostilničarjv kaznovanih. Ali glejl Ker so gostilničarji takim kaz* nim solidarno ugovarjali, se ie prizadetim kazen odpustila, tako da gospodje gostilničarji nemoteno še nadalje izkoriščajo svoje goste. Sedal se samb še vprašamo, čemu so pravzaprav izdane vse naredbe in ukrepi proti navijalcern cen, če se oblasti same iz njih takorekoč norčujelo. Ubogi demokratizem! Zveza južnih železničarjev in vpo-koienci južne železnice. Pod tem naslovom smo priobčili dne 30. januarja notico, kjer omenjamo delovanje »Zveze« v »korist« največjim revežem današnjega časa, vpokojencem južne železnice. Z objavljeno notico se strinjamo vsi trpeči vpokojenci južne železnice, kar bi lahko dokazali tudi s svoiimi podpisi. Na to notico nam »Zveza« odgo* varja dne 3. t. m. v »Jugoslaviji«, kjer trdi, da nam je ona izposlovala podpore! Kakšne doklade na so to za nas. vas vprašamo, ko imamo vsi od najvišiega do nainižieea VDokojenca le par beraškh kron pokojnine? Po preteku štirih in pol leta smo dobili prvič 80 K, nekateri pa 100 K in potem pa še trikrat toliko v celem torej 230 K. nekateri pa 400 K: to je komaj za žveplenke! Delavci pa, ki dobivajo samo rente za nezgode, niso dobili niti vinarja te doklade! Te be raške doklade pa smo si sami brez »Zveze« s petletnim in največjim na' porom priboiili! Dokaz temu ie kup aktov pri vladi. »Zveza« trdi, da sc Pokoinine iz pasivnega sklada ne morejo povišati. Vprašamo sedal, kako se pa morejo gospodom pri »Zvezi« daiati tako velike dravinjske dokla de (ko se govori že nad leto dni, da Pride uprava pod sektester). da dob wladjDoduradnik hkratu kar 5000 K? Sedaj jih dobe že drugič: in deklice ki so komaj iz šole izstooile, imajo mesečno 1200 K! Kako velike mesečne dohodke imaio družine, ki imalo 3—4 osebe v »Zvezi«, si lahko mislimo. Poleg tega pa še vsakega po Postal ie namreč — tako se njemu vsaj dozdeva — sam »žrtev« svoje lastne teze. Sam pravi: »Diktatorstvo je pa še manj opravičljivo v literaturi kakor vse druge diktature, na polju okusa in lepote, z eno besedo na polju umetnosti. V tein oziru veljajo »večni« zakoni, ti pa niso točni. . Tudi okus je »različen«. Ali z drugimi besedami: »okus« se menja, struja pride in — gre ... V marsikaterem oziru ima dr. Tavčar prav. V tem ravno tiči zanj tisti tragični moment. Subjektivno namreč. Ako se dene vsa njegova dela na tešeto^ novodobnega »okusa«, odpade pač marsikaj. Ostane pa tudi še Zin ”a površlu »Cvetje v jeseni«, slike iz škofjeloškega pogorja, 4000 *• ar. Dosti za nas! — On oa ima n subiekt5vni utis in zavest, da je to premalo — zanj ... Nehote mu uide trpka beseda . .. Prepričan sem, da ta višji prin-'cipijelni boj še ni — končan. Dvomim .celo vočigled impulzivne in vehementne narave dr. Tavčarjeve, da niti pričujoči, ki se je sukal bolj ali manj okoli osebe Cankarjeve, — čeprav Je stvar v tem oziru čisto lasna, v tem oziru vem, da sem se spu-apostrofiran — v nejednak boj toda s poštenim srcem in odkritim leta napredovanje! Pred vojno Je moral uradnik zvesto služiti 25 let, da je postal nadzornik. Sedaj pa postane kar čez noč. Potem ni čuda, da postaia podjetje pasivno in ne samo pokoininski sklad! Ako bi imeli go-spodie »Zvezani« resno voljo pomagati nam, bi mi imeli že cel čas vojne draginiske doklade, kakoršne imajo oni sami. Za dokaz, da je temu res tako, navajamo aktivne državne železničarje. ki so se t a k o j zavzeli za svoje bivše kolege. A. K- * Prof. kandidatom in filozofom. Višji šolski svet v Ljubljani prosi vse absolvente filozofskih študij, ki se nameravajo posvetiti učiteljski službi na srednjih šolah in učiteljiščih, da javijo svoj naslov višjemu šolskemu svetu v Ljubljani z natančno označbo skupin, za katere se pripravljajo na izpite. Istotako se poživljajo tudi vsi dijaki, ki studiraio na filozofskih fakuletah, da viš. šol. svetu javijo svoje ime in označijo svoje studijske skupine. Omejitve prometa. Glasom brzojavnega obvestila beogradske direkcije ustavljen je celokupni promet za teritorij, do daljne odredbe. Na progi Apatina - Szend Subotičke direkcije je do daljne odredbe celokupni promet ustavljen. Za Bosanski Brod loko i trs. Je civilni celokupni sporovozni promet do daljne odredbe ustavljen. Postaje proge Beograd-Gerčim in stranskih prog morejo vštevši do 8. februarja za progo Sibinj-Sisak in preko te ležeče proge za odpremo prevzemati samo Živo blago, hitro pokvarljivo robo, se-litveno blago, premog, vse za premo-gokope naslovljeno, nadalje režijsko in vojaško blago. Na progi Petrova-radin-Beočin je celokupni promet do nadaline odredbe ustavljen. Kavalirski tihotapec. Zagrebško policijo zanima neki kavalir, ki je skušal za poldrugi miljon zlata vtihotapiti na Reko. Kavalir je tudi v Ljubljani poskušal svojo prakso. Za sedal mu je spodletelo. Krivo kolekovani bankovci. Pri blagajni nekega tukajšnjega urada je plačala neka tvrdka iz Maribora večji znesek s tisočaki, med kojimi se ie konstatiralo na licu mesta 19 falsi-fikatov. Opozarja se s tem vso javnost, da strogo pazi v lastnem interesu in na korist države na take fal-sifikate, ker so jako dobro ponarejeni in jih je mogoče le z veliko pozornostjo razločiti od pravilnih po temnejšem tisku ter po drugačnih pote- vezirjem brez vse nečimurnosti. Saj sem se izpostavil ne — za se. nego za dobro in pravično stvar. Vem tudi, da bi dr. Tavčar rad oziroma lahko vsak čas zamenjal fini literarno polemični rapir s krvavo in težko politično sekiro. Krvavel je že marsikdo pod njo!... Tudi se odkrito zavedam, da bi bil legitimiran izbojevati ta boj pokli-caneiši. na leposlovnem polju aktivno delujoči literat. Dr. Tavčar ima pred mojo malenkostjo svoje »Cvetje« in za seboj — slavno literarno preteklost, — jaz pa samo svoje skromno, še prosto pero, ki se je drznilo zapisati, ali imelo vsaj — če mi hoče to priznati — voljo zapisati »pošteno besedo v poštenih rečeh«... Pred leti (1903/4) sem se osmelil napisati v »Slovanu« nekako kritiko Aškerčevemu »Zlatorogu« v obliki daljše študije, v kateri sem primerjal Baumbaehovo in njegovo delo. Se veda sem se odločil za — Baum-bacha. On je zavihtel sekiro. Imenoval me je — germanofila in ne vem kaj še .. . Izkrvavel nisem ... Ali tudi Aškerc ni obdržal svojega — prava... Mislim, da tudi meni ni treba pripomniti, da nisem hotel v tej polemiki prav nikogar žaliti osebno. zah okraskov. Orel Je zelo slabo ponarejen. Na teh bankovcih pa so obenem ponarejene tudi štampiljke, oziroma žigi in je skoro na vseh kaka slovniška ali drugačna napaka. Predrzna tatvina. Posestnici Mariji Stenovec iz Mavčič pri Dravljah so neznani tihotapci pri belem dnevu včeraj ob 10. dopoldne odgnala iz hleva enega vola. Tatvina na državnem kolodvora. Gostilničar Josip Habjan iz Spodnje Šiške je našel v svoji šupi sod strojnega olja. ki je bil ukraden na državni železnici ter ga je neznanec začasno tam shranil. Olje, 200 kg, so vrnili železniški upravi. Nov trik tihotapcev. Tihotapci, kateri tihotapijo živino preko demarkacijske črte, so začeli vporab-ljati rafiniran trik. Pod pretvezo, da so kot beguncu kakemu posestniku prignali že leta 1915. ob izbruhu vojne z Italijo svojo živino v relo. dobivajo izvozno 'lovoljenje in potem tihotapilo živino v poljudnih krajih. Tega trika sta se poslužila tudi Primorca Komic in Reja Evgen, bila sta že naložila par volov v vagon, a pravočasno so prišli na to, da so izvoznice nepravilno izstavljene. Živino so jima zaplenili. Organizacija vojnih invalidov, podružnica Zagorie le razdelila čisti dobiček zadnje svoje veselice v znesku 890 K invalidom in vdovam. Vsem, ki so prispevali iskrena zahvala 1 __________ - _____________ Najcenejši dnevnik je vsekakor „Naprej“ ki stane mesečno samo 8 kron. dočim stanejo drugi dnevniki po 10 K. Delavci, delavke, sodmgi, sodružice, sezite po njem/_____________________ Iz stranke. LJULBJANSKIM SODRUGOM IN SODRUŽICAM. Krajevna politična organizacija za Ljubljano in okolico otvori s pondelj-kom, 9. februarja Informativno pisarno. kjer dobe vsi organizirani sodrugi In sodružice vse potrebne informacije v pravnih, podpornih, aprovizačnih, organizatoričnih, mezdnih zadevah; sploh pojde pisarna na roko vsem organiziranim, ki potrebujejo kake nasvete. Pisarna bo poslovala brezplačno. Uradne ure bodo začasno: ob pondelikih od 6. do 7. ure zvečer, ob četrtkih od 6. do 7. ure zvečer v društvenih prostorih (Krekov trg št. 10). Sodrugi in sodružice. poslužujte se v obilni meri Informativne pisarne, ki vas bo obvarovala marsikatere škode. Seja strokovne komisije se bo vršila v pondeljek 9. t.m. ob 6. uri zvečer v tajništvu, Šelenburgova ulica 6/11. Politična organizacija JSDS in podružnica »Svobode« v Strnišču pri Ptuju priredita v nedeljo, dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne dramatično veselico s šaljivimi kupletl, kateri sledi maškeradni ples. Ruski kružok rabočih ima svoj sestanek v nedeljo, dne 8. t. m. ob 3. uri popoldne v Mahrovi hiši, I. nadstr. Skupna seja pevskega odseka »Svoboda«. Ljubljana in podružnica za Spodnjo Šiško se bo vršila v pondeljek. dne 9. t. m. v prostorih tajništva »Svobode«, Ljubljana. Šelenbur-gova ulica 6, H* nadstropje. — Seja je važna: prosi se Polnoštevilne ude-ležbe Shod živilskih delavcev se bo vršil v nedeljo, dne 8. februarja ob 9. uri dopoldne v salonu restavracije pri »Perlesu«. Prešernova ulica 9 poleg glavne pošte. Člani, udeležite se polnoštevilno. Na delavsko predstavo »Na dnu« : opozarjamo vse s°dfuge. ;7rši’a se bo v nedeljo zvečer ob polu 8. uii. Vstopnice ss dobivajo v predprodaji v tajništvu »Svobode«, Selenburgo-va ulica 6. Obiščimo v polni meri naše delavske predstave! I (Naše izvirno poročilo.) Ameriško delavstvo bo branilo svoje poslance. Albanij, 3. Včeraj se je vršilo tu impozantno zborovanje zastopnikov največjih ameriških delavskih organizacij, na katerem ie bila soglasno spreieta resolucija, ki povdaria, da le treba takoj nastopiti z najstrožjimi opozicijskimi sredstvi proti vsem tistim članom njujorške državne zbornice, ki so sodelovali pri izobčenju petero sociialističnih. povsem pravilno izvoljenih poslancev. V resoluciji se izjavlja, da je bila ta izobčitev nepravilna, skozinskoz krivična-ter da nasprotuje vsem ameriškim konstituciionalnim tradicijam. POGAJANJE ZA SESTAVO KONCENTRACIJSKE VLADE. LDU. Beograd, 6. Danes popoldne ob šestnajstih se je vršila seja zastopnikov Demokratske zalednice. Narodnega kluba in skupine dr. Korošca pr! predsedniku začasnega parlamenta dr. Pavloviču. Na tej seji so bila otvorjena pogajanja za eventuelno sestavo nove vlade. PREDKONFERENCA INTERNACf-JONALE EVROPSKIH POŠTNIH IN BRZOJAVNIH NASTAVLJEN-CEV. LDU. Dunaj, 6. (DunKU.) Listi poročajo: Včeraj se je pričela pred-konferenca za otvoritev prve Internacionale evropskih poštnih, brzo-zojavnih In telefonskih nastavljen-oev. Predkonferenca ima nalogo, ustvariti podlago za velik kongres, ki se vršil pozneje In ustanoviti mednarodno tajništvo organizacije. Nav-zočni so bili zastopniki iz Belgije, Nemčije, Franclje, Nizozemske, Italije, Švice in Cehoslovaške. Dunajski župan Reuman je Imel pozdraven nagovor. Razni govorniki so naglašali potrebo sprave med evropskimi narodi. Nato je bil na predlog francoskega delegata sprejet sklep, ki je naperjen proti kapitalizmu in militarizmu, ki sta omogočila svetovno vojno, proti blokadi sovjetske Rusije in proti belemu teroru na Madžarskem. Delegati raznih' dežel so zahtevali, nal se ta sklep brzojavno sporoči v Budimpešto in naj se v znak protesta proti belemu terorju prekine brzojavna zveza med Dunajem In Budimpešto za eno uro. BOLGARSKO SOBRANJE SPREJELO MIROVNO POGDDBO. LDU. Pariz, 6. (DunKU. Brezžično). Bolgarski dlplomatsld oprav-nlk v Parizu je naznanil svetu veleposlanikov, da je bolgarsko sobranje potrdilo neulllvsko mirovno pogodbo. IZGREDI V ZGORNJI ŠLEZIJI. LDU. Vratlslava, 6. (DunKU. Kakor poročajo šlezljski listi iz Glivic (Gleiwitz), je prišlo tamkaj po vkorakanju francoskih zasedbenih čet vsled izzivajočega obnašanja Nemcev do težkih Izgredov. Vse prebivalstvo je skrajno ogorčeno. Izgredi, naperjeni proti okupacijskim četam, so privedli do spopadov, pri katerih je bil nek francoski general s kamnom lahko poškodovan na obrazu. Več francoskih častnikov Je bilo dejanski napadenih. NOTA NEMČIJI ZA IZROČITEV KRIVCEV. LDU. Berlin, 6. V parlamenta^ nih krogih se čuje, da bo francoski opravnik Marcilly še danes predložil listo vojnih krivcev in spravno pismo. Domneva se, da bo nota še boli ostra, da bo zahtevala izročitev š« odločneje ter, da bo grozila z represalijami. VSTAJA KOREJCEV. — POGROMI JAPONCEV. LDU. Rotterdam, 6. (ČTU.) Japonci so odkrili do vseh posameznosti izdelan komplot po katerem bi se vse japonske čete v Sčulu, glavnem mestu Koreje, ponoči v volašnicah’ pognale v zrak. Po tem strašnem načrtu bi postalo 27.000 japonskih' vojakov žrtev komplota. Obenem bi bili pomorjeni tudi vsi Japonci v Koreji ter razdejanih nekoliko arzenalov z bombami. Japonci so zaprli 5000 zarotnikov in jih 3000 obesili. Vsled tega je zopet postalo dvomljivo. bodo li Japonci proglasili ne-odvisnost Koreje.__________________ Prireditve. Glasbeno društvo v Zagorlu ob Savi priredi dne 12. februarja 1920 ob pol 8. uri zvečer v »Sokolskem domu« vojaški koncert dravske divi« ziie pod vodstvom kapelnika dr. Čerina. Vsem ljubitellem glasbe se bo nudil lep glasbeni užitek. Protestni shod volnlh Invalidov v Celiu bo v nedeljo, dne 15. t. m. v gostilni »Narodnega doma« točno ob & uri dopoldne. Invalidi vsi na shod! Podporno in pravovarstveno društvo državnih uslužbencev za Slovenilo v Ljubljani vabi tovariše člane na redni mesečni sestanek, ki bode v, nedeljo, dne 8. februarja ob 3. uri popoldne v običajnem lokalu. Sv. Jakoba trg štev. 8. Umetniški koncert v Trbovljah. VI sredo, dne 11. t. m. ob 8. uri zvečej priredita v Fortejevi dvorani jugoslo" vanska umetnika J. Tkalčič (virtuoz na violinčelo) in C. Ličar (klavirski virtuoz), koncert s pestrim spore-dom. Iz Slovenije. Mežica. V »Večernem Ustu« št. 17. priobčuje neki možakar, ki se predstavlja kot bivši član naše organizacije, skrajno dolg in skrajno prismojen članek, v katerem napada sodrug« ministre in socialistične govornik« na klerikalni način. Na prvi pogled Je razvidno, da dela to v popolni nezavednosti, ali pa, da uganja lažnjivo krščansko propagando kot zvesti učenec svoiih prijateljev, znanega: proslulega paznika M. in nemško-nat-cijonalnega denuncijanta A. Povemo! enkrat za vselej, da sl naj svoje »nauke« rajše obdrži zase, ker smo ml že do grla siti lažnjivlh klerikalnih fraz, s katerimi naši krščanski socl» Jalcl vlačilo nezavedni proletarijat zM nos J Zato naj si torej ne ubija po ne« potrebnem glave s pisanjem »duhovitih« svojih člankov, ko je itaS uredništvo »Večerne posode« Javna! povedalo, da mu pomaga iz zadreg* Zavedni socialistični delavci pa poidemo v boj za naše svete pravice ni oziraje se na podrepnike klerikalni' kapitalistovi a STRANKIN TISKOVNI SKLAD. Enajsti izkaz. Nab. p. št. 20 podr. kons. dr. On« štanj po sodr. Smolnik 204 K, n. p, št. 231 in 232 podr. dr. kov. v CelJ« 135 K. n. p. št. 596 sodr. Brozovič, Ljubljana 68 K, n. p. št. 46 ln 385 okr« boln. blag. Laško po sodr. Koleša 163 kron, n. p. št. 91 progovni čuvaji hi progovni delavci Središče pri Ptuju po sodr. Hlupič 84 K. n. p. Št. 157 iz* obr. dr. »Svoboda« Velenje po sodfli Znol 71 K. n. p. št. 403 podr. kona, dr. Ptujska gora po sodr. Repa 130 Ki, Skupaj 855 K. — Dosedal izkazani 18.660 K 93 vin. Skupna vsota 19.511 kron 93 vin. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Rudo« Golouh, Tisk »Učit. tiskarne« v Liubiiam. . Arhitekt in mestni stavbenik 71 Robert Smielowski Rimska eesta 2. Arhitekt ia stavbeno podjetja Viljem Treo Gosposvetska cesta 10. 72 Gi ramofoni, godbeni avtomati A. Rasberger 76 Sodna ulica 5 Anoninl zavod Drago BaseUak, Lfubljatta, Cankarjevo nabrežje 5 ----------— v Milani: = priporoča sledeče tvrdke In podjetja: Elektrotehnični predmeU „Svetla“ Mestni trg 25. Fotograf Veličan Bešter Aleksandrova cesta 5. 74 75 »rnice 91 »Svetla“ Mestni tig st. 28. gegtavracija »Maribor* Manufaktura Mizarstvo 92 Josip Slejko Zg. Šiika »t. 82. Grajski trg 1. Dragotin Jančid Aleksandrova cefta 1), 85 Modna trgovina Franjo Mafer, Glavni trg. Kopa« & Nifcrgal, davni trg. 86 Graver A. Černe Dvorni trg 1. Lesna veletrgovina Regovc & Comp. Kolodvorska rilca 81. 77 78 Oblast, konces. zavod za pokončavanjs miži in mrčesa Miroslav Zor Kolodvorska ulica Stev. 30/11._ Manufaktura in zaloga oblek Schwab & Bizjak Dvorni trg 8. 79 Tehnične potrebščine Odon Koutny Kolodvorska ulica 37. 80 Stavb, in pohištveni pleskar in ličar Josip Jug Rimska cesta it. 16. 64 Nakup in prodaja posestev H. Havlik Gregorčičeva ulica 0. 87 Špecerije 88 Adolf We!gert, Aleksandrova e. 13. Ford. Groiner, Gosposka ulioa 2. Prodaja in popravila pis. strojev The Rex Selenburgova ulica 7/1. 81 Špedicija 83 F. & A. Uher Selenburgova ulica 4. Gostilna ,MaIl Triglav* Karol Cigler Spodnja Šiika pri državnem kolodvoru. 95 Beton, železobeton in vodne zgradbi Inž. dr. Miroslav Kasal Hilšerjeva ulica 7. Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Gosposvetska cesta 6. 32 Železnina 84 Zalta & Žilid Gosposvetska costa 10. Kleparstvo in vodovodna inštalacija Leopold Bogi Gosposvedska cesta St. 18. 96 Špecijalna trgovina s 3vl|i s^siu trg i. Trgovina z mešanim blagom Marija Slemenšek Maistrova ulica 17. 89 Čsvljarstvo Ham Andrej Vetrinjska uUca 15. 90 Marija Tičar J Tovarn:’ ■ . - ;_ maarn LjJUS^Ij^H^l bbsesm SS Selenbureova ulica, j ■> in razaiednle :■ Zahvala Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše preljube mamice za poklonjeno cvetje ter udeležbo pri sprevodu se prisrčno zahvaljujemo. Ljubljana, dne 5. februarja 1920. Gustav Golia, Gizela Šuklje, Vladimir, Dragotin, Pavel, Adolt in Cirila Golia. 187 = r©pisfro¥ana zadruga z omejeno = sprejema fSFBItiSin© vlcge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih o“. I vMrKO Uc Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. P©S©jilli daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. = Edini, res delavski denarni zavod. EE kovačnico na vodne sile vzamem v najem, Karl Kranean, kovač v Tomažovi vas!, pošta Slovenjlgradec. PT Iščemo "®S sem prevzel s 1. februarjem. Naznanjam to slav. občinstvu, ki ga vabim na obilni poset. — Vsak Sas topla in mrzla jedila, dobra vina, sveže pivo. Aleš Zalaznik bivši dolgoletni kuhinjski šef hotela „Union“ v Ljubljani. Ivan Premeri, MMi Kolo^isk^ i-ja IB. kateri naj bi pil glasbeno izobražen in nekoliko poučen v knjigovodstvu. 161 lis Ion io lin tl. v ljub »gani. _ I! Odda se 1! sledeče vrste d. d. v Ljubljani naznanja, da je kar najmodemeje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko Spadajoča dela. — Izvršuje: 1 "——— knjige, brošure, računske zaključke, .cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do :: naj preprostejše vrste. :: Vse lično in po zmernih cenah. Konsumna diuštva, zavodi, organizacije, razna društva, trgovci in obrtniki! Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. 92 ______ priporoča na debelo: „Uranus Papirnica*' Ljubljana, Mestni trs 11 s posebnim uhodom. Poizve se v Sp. Šiški, Kauškova ulica 256 124 pri Petru Čare.______________ = Maribor, Stolna ulica 5 = prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, kakor obleke za gospode, kostume za dame, uniforme itd. = Cene najnižje, postrežba najtočnejša. —— Iščemo Poaorl Gostilničarje, feavs^nargj, vlnogradnlhlI Pozor! Pismene ponudbe na vodstvo 155 :::::: Trsmiina z *Itosh :::::: OSET & CAJNKO Poslovodjo Ponudbe na , IB@venigradec. Naznanjava, da imava veliko zalogo najboljšega sortiranega vina, kakor Muškateljc, Rizling, Šipon. Burgundec, Portugiser, Siihar, pristnega Ljutomerčana, Pekrčana, Haložana, Bizeljčana ter črna dalmainska in banatska stava in nova vina. Kupujeva: Iz vseh vinorod. krajev vsa najboljša vina po najboljših cenah. Se priporočava findrgi OSfil iO FlillliO CalllkO. samostojnega delavca s primerno štajgarsko prakso ter rudarsko-šolsko izobrazbo za rudo-kop rjavega premoga sprejme premogokop Rogatec, Jugoslavija. Poierl gostilničarji, havarnarjl, vinog naiUhl I Poior I vešče opekarskega dela POZORI h Trsta io podružnica iz Hahccžina se je preselila POZORI v Ljubljano v Reber št. 11 (Stari trg) Kdor želi imeti lepe in elegantno napravljene obleke po vsakovrstnih in najmodernejših vzorcih naj jo obišče, kjer bo najtoč-nejše in najceneje postrežen. Priporočam se vsem svojim starim klijentom ter vsem Jugoslovanom 2 odličnim spoštovanjem 143 FRAN NALIS, diplomiran krojil MOJSTRA za gsdaSofanie opeke s stroj, obratom. Prednost imajo reflektanti s prakso v tej stroki. Prosilci naj naslove svoje ponudbe neposredoma na zgorajšnje rudniško vodstvo. 175 novanja, kurjave in svečave) v zavodu, nastop takoj. Išče se tudi Oskrbnica za Mladiko v Ptuju. Nastop 174 15. marca 1920. Sprejmeta se dve služkinji prva kot sobarica druga za vsa hišna dela, proti dobri hrani in visoki P13®*' 163 Ponudbe Emonska c. 8/II.