PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 40 lir
Leto XX. St. 289 (5972)
TRST, torek 22. decembra 1964
SE VEDNO NEUSPEŠNA GLASOVANJA ZA IZVOLITEV^ PREDSEDNIKA REPUBLIKE
Leone 299, Terracini 249, Fanfani 129, Nenni 96 Krščanska demokracija se sporazumeva z misovci
Pri osmem glasovanju so se vzdržali parlamentarci PSI, PSDI in PRI, pri devetem pa še parlamentarci MSI Pri desetem glasovanju so socialisti glasovali za Nennija -< PSDI odklonil predlog tajnika KPI Longa o sestanku med KPI, PSI, PSDI, PSIUP in PRI za izbiro skupnega kandidata, ki naj bi ga podprla tudi
levica KD - Enajsto glasovanje danes ob 11. uri
RIM, 21. — Niti nedeljsko glasovanje niti današnji dve glasovanji, prvo ob 11, drugo ob 18, niso bila uspešna: zaman je bilo vseh deset dosedanjih glasovanj za izvolitev novega predsednika republike. Vzrok tega dosedanjega neuspeha je iskati predvsem v okoliščini, da KD, oziroma njena najmočnejša struja, tako imenovani «dorotejci», skušajo vsiliti svojega kandidata Leoneja, proti temu pa nastopajo tako pristaši Panfanija in levice KD, ki glasuje delno za Pastoreja, delno pa za Fanfanija, hkrati pa temu nasprotujejo tudi druge stranke vladne koalicije, socialdemokrati, socialisti in republikanci. Vsi dosedanji stiki in razgovori med temi štirimi strankami, da bi našli neko skupno rešitev iz zagate, so ostali do sedaj brez uspeha, in tako se glasovanja ponavljajo sicer z nekaterimi novostmi, vendar pa
še nadalje neuspešno.	--------------
Nedeljsko, osmo glasovanje, ki žali.
se je bilo začelo ob 19. uri, je dalo sledeč izid:
LEONE (KD) 312 glasov;
TERRACINI (KPI) 252;
FANFANI (KD) 132;
DE MARSANICH (MSI) 38;
PASTORE (KD) 34;
PAOLO ROSSI (PSDI) 9.
Trije parlamentarci so glasovali za druge kandidate, 22 glasovnic je bilo praznih, ena pa neveljavna. PSI, PSDI in PRI so se vzdr-
Glasovanje, ki je bilo danes ob 11. uri, pa je dalo sledeče rezultate:
LEONE (KD) 305 glasov;
TERRACINI (KP) 250;
FANFANI (KD) 128;
PASTORE (KD) 40;
PAOLO ROSSI (PSDI) 16.
PSI, PSDI, PRI in MSI so se vzdržali (177). Trije parlamentarci so glasovali za druge kandidate, 17 glasovnic je bilo praznih, ena pa neveljavna:
Deseto glasovanje ob 18. uri pa je dalo sledeče izide:
LEONE (KD) 299 glasov; TERRACINI (KPI) 250; FANFANI (KL) 128; NENNI (PSI) 96;
PASTORE (KD) 40-PAOLO ROSSI (PSDI) 20-
Vzdržalo se je 90 parlamentarcev, med temi socialdemokrati in misovci. Dva parlamentarca sta glasovala za druga kandidata, 18 glasovnic pa je bilo praznih.
Enajsto glasovanje bo jutri ob 11. url.
Značilnost osmega glasovanja je v tem, da je Saragat umaknil svojo kandidaturo in da so se stranke, ki so ga podpirale (PSI, PSDI in PRI), vzdržale glasovanja. Pri devetem glasovanju so se tem parlamentarcem pridružili še parlamentarci MSI, ki so se prav tako vzdržali glasovanja. Pri desetem glasovanju pa so socialisti glasovali za Nennija,
socialdemokrati, republikanci in rni-sovci pa so se še nadalje vzdržali. Za Nennija so strnjeno glasovali vsi socialisti, razen Santija, ki je nenadno rahlo zbolel in so mu zdravniki svetovali par dni popolnega počitka.
Sedaj pa na kratko še nekatere novosti današnjega dne, ki kažejo, do kakšne mere so se že zaostrili odnosi med strankami vladne koalicije tudi spričo okoliščine, da so Rumor, Gava in Zaccagnini imeli razgovor s predstavniki MSI Rober-tijem, Michelinijem in Nencionijem. Po tem razgovoru so se misovski parlamentarci vzdržali glasovanja. Predstavniki KD in predstavniki MSI so se sporazumeli, da bodo ie nadaljevali s stiki, da bi si izmenjali mnenje in se obveščali o položaju. Skratka: misovci so pripravljeni postati manevrska pedina KD.
Socialisti so se bili odločili za lastno kandidaturo (Nenni) povsem samostojno, ne da bi se bili predhodno posvetovali s PSDI in PRI. S tem se je razbila do sedaj enotna fronta med PSI PSDI in PRI, ki je najprej podpirala Saragata, nato pa se je vzdržala glasovanja.
<iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillir
PREJŠNJO NEDELJO V GLAVNEM MESTU JUŽNEGA VIETNAMA
Nov «delni vojaški udar» v Sajgonu Razpuščen je «visoki nacionalni svet»
Novi svet oboroženih sil, ki mu predseduje gen. Kan, je sestavljen iz tridesetih generalov - Ameriški veleposlanik Taylor je baje zahteval ponovno vzpostavitev dosedanjega nacionalnega sveta ter pristal le na delno spremembo njegovih članov
SAJGON, 21. — Južnovietnamska vojska je včeraj izvršila nov državni udar pod vodstvom gen. Kana, ki je proglasil, da se razpušča veliki nacionalni svet, ki je bil imenovan v Sajgonu pred tremi dnevi z namenom, da «okrepi enotnost in solidarnost v vrstah vojaških enot.» Novi svet oboroženih sil, ki mu predseduje gen. Kan, je se- - - "	-
stavljen iz 30 generalov, med katerimi je namestnik vrhovnega poveljnika, načelnik glavnega Štaba, poveljniki štirih vietnamskih pokrajin, poveljniki vojske, letalstva in mornarice ter padal-
; % •: 1	^ - -
DA	,ms
Sinoči je bilo že deseto glasovanje za izvolitev novega predsednika republike v Italiji. Toda niti na tem glasovanju ni bil izvoljen zaradi vedno ostrejšega spora na eni strani ter fanfanijevci in levičarji v KD na drugi, kakor tudi zaradi vedno bolj globokih nesoglasij glede bodočega predsednika med dorotejskim krilom KD ter demokratično levico (PSI, PSDI, PRI). Potem ko se je demokratična levica pri dveh glasovanjih glasovanja vzdržala, tako da njeni parlamentarci glasovnic sploh niso oddali, so včeraj socialisti glasovali za Nennija, ki je prejel 96 glasov. Hkrati pa — in to je za KD doslej najslabše spričevalo — so dorotejci začeli iskati zaveznike še pri fašistični MSI, potem ko so jih pridobili že pri liberalcih.
V mednarodnem okviru pa je bil najvažnejši dogodek v Sajgonu, kjer je prišlo v nedeljo do novega »delnega* vojaškega udara. Skupina generalov, ki jim načeluje general Kan, je razpustila »visoki nacionalni svet* in imenovala vojaški svet, ki je ukazal aretirati ali postaviti pod nadzorstvo okrog sto politikov. ZDA o udaru niso bile obveščene in so baje celo zagrozile z ustavitvijo vojaške pomoči, če se stari »svet* ponovno ne vzpostavi ali kvečjemu reorganizira z nadomestitvijo nekaterih njegovih elanov.
Gromiko je v ZDA vodil včeraj z Ruskom tri ure dolg razgovor po katerem je sovjetski zunanji minister izjavil, da je «zašlo nemško vprašanje v ostro fazo*. Obravnavala pa sta, poleg dvostranskih odnosov, tudi vprašanje morebitnega sporazuma med Vzhodom in Zahodom ter vprašanje o Jugovzhodni Aziji in razorožitev, medtem ko se večstranske atlantske jedrske sile nista dotikala.
Poljski zunanji minister Ra-packi pa se je sestal z britanskim predsednikom vlade Wilso-nom in zunanjim ministrom Wal-kerjem, ki sta Rapackemu zagotovila, da angleški načrt za ustanovitev atlantske jedrske sile ne vsebuje nobene nevarnosti ali grožnje proti Poljski.
Veliko zanimanj«- je zbudil članek «New York Timesa*, ki je objavil vsebino tako imenovanega Johnsonovega memoranduma o politiki ZDA do NATO. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da je Johnsonov namen »utrditev zavezništva*.
cev, mornariških strelcev, »komandosov«, oklepnih enot, topništva, in pehote. Aretirali so. številne člane nacionalnega sveta.
Kot je znano, je bil «visoki nacionalni svet# imenovan 26. septembra letos v Sajgonu. Imenoval ga je sedanji državni poglavar general Duong Van Minh in je bil sestavljen iz 17 oseb. Namen tega sveta je bil, sklicati nacionalni kongres, ki naj bi izvolil začasnega poglavarja države, izdelati novo »listino#, ki bi uredila ustroj javne oblasti. Svetu je predsedoval Phang Khang Suu, sedanji državni poglavar, pozneje pa Ngu-jen Ksuang Cu, ki je odstopil 5. novembra iz protesta proti sestavi vlade Tran Van Kuonga. Zadnji predsednik sveta pa je bil Le Van Thu, ki je bil izvoljen 18. novembra.
Danes zjutraj so iz Saj gona sporočili, da so se štirje člani generalske skupine, ki je odstavila nacionalni svet, sestali včeraj popoldne a meriškim veleposlanikom Taylorom, ki pa je izrazil svoje nezadovoljstvo ter dejal, da bi ZDA utegnile spremeniti svoj program za pomoč Južnemu Vietnamu, če ne bodo aretirane osebe izpuščene. Toda generali so izjavili, da ne bodo storili koraka nazaj. Pozneje so na tiskovni konferenci
izjavili, da so aretacije veljavne. Na podlagi istih vesti je bilo v Sajgonu aretiranih več ko petnajst oseb.	, .. v ,
V prvem sporočilu po radiu pa je bilo rečeno, da bodo oborožene sile še nadalje podpirale civilno vlado, ki ji predseduje Tran varja Than Suuja.' Med aretiranimi so člani ;«visokega nacionalnega so člani «visokega nacionalnega sveta#, voditelji študentskih organizacij ter voditelji'budistov. Do današnjega vojaškega udara je prišlo po več tednih politične napetosti zaradi opozicije budistov proti predsedniku vlade. Prav za včerajšnji dan je bilo napovedano v Sajgonu budistično zborovanje. V petek pa je bil ustanovljen poseben svet vojaških sil, ki naj bi predlagal svoje mnenje glede vojaških vprašanj. Ustanovitev sveta so predlagali poveljniki glavnih vojaških enot, da bi na ta način nadzorovali vrhovnega poveljnika generala Ngujena Khanha.
Zaradi tega vest, da je bil aretiran general Kan ni presenetila političnih opazovalcev v Sajgonu. Ze včeraj popoldne je vrhovni poveljnik južnovietnamskih oboroženih sil izginil neznano kam. Tistim, ki so ga iskali, so odgovarjali, da je «zelo zaposlen z vojaškimi operacijami#. Vendar pa točno število aretiranih ni znano. Zahodni časnikarji so mnenja, da je aretiranih 0seb najmanj 12, če pa niso aretirani, so vsekakor pod nadzorstvom. Med aretiranimi so baje tudi glavni uredniki treh saj-
GENERAL KAN
gonskih časopisov. Po drugi stAf • ni pa se govori, da je aretiranih ali nadzorovanih oseb več kot sto. Trdi se, da so večino aretiranih že prepeljali z vojaškimi letali v mesto Pleiku, na visoki planoti v Srednjem - Vietnamu, kjer je tudi glavni štab »druge .taktične cone#. Hkrati pa budistični prvaki še nadalje molčijo in nenehno zasedajo v budističnem zavodu ter proučujejo sedanji položaj. ■
Danes, Kmalu . popoldne se je razširila vest, da gen. Ngujen Kanh ni bil aretiran ter da je vodil ločene razgovore s predsednikom vlade in s poglavarjem države. Veleposlanik Taylor pa je izjavil, da ZDA ne morejo pristati na včerajšnji delni državni udar, temveč da morajo tisti častniki, ki so včeraj razpustili «visoki nacionalni svet# čim prej dovoliti, da začne ta svet ali kakšen podoben organizem čim prej delovati. Baje je general Kan izjavil Taylorju, da se ne strinja z organizatorji voja škega udara. Neki predstavnik mla dih častnikov pa je dejal) da zna ša število aretiranih 51. Nato je pri šla vest, da so Taylorovi razgovo ri s Kanhom in s predsednikom vlade Tran Van Huongom trajali ves dan. V ameriškem veleposlaništvu pa so poudarili, da ne bo nobene nove pobude za «borbo proti komunistom#, dokler političen položaj v Sajgonu ne bo jasen. Poudarjeno je bilo, da ameriško veleposlaništvo priznava važnost mladih južnovietnamskih častnikov in je tudi pripravljeno pogajati se z njimi, vendar pa ne more pristati na obliko vlade, ki so jo vzpostavili. Po mnenju veleposlaništva mo. ra biti ustroj vlade — «visoki nacionalni svet# — ohranjen, čeprav se ta svet lahko reorganizira tako, da se nekateri njegovi člani nadomestijo.
Iz Washingtona poročajo, da je predsednik Johnson včeraj odpotoval na svoj ranch v Texasu, kjer bo preživel božične počitnice. Johnsona so že pred odhodom obvestili o dogodkih v Vietnamu. Državni departma pa ni hotel komentirati teh dogodkov, kljub temu pa se misli, da se v WasMngtonu gleda na dogodke zaskrbljeno. Nocoj pa so iz Texasa sporočili, da je o Vietnamu Johnson vodil daljši razgovor z Ruskom in s podtajnikom Ballom. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da Johnson »popolnoma zaupa# svojemu veleposlaniku v Sajgonu Maxwellu Tayloru. Povedal je tudi, da Johnson proučuje zvezni proračun za finančno leto 1965-66 z ravnateljem proračuna Gordonom in tremi drugimi funkcionarji.
Pozneje je predstavnik državnega departmaja izjavil, da sledijo dogodkom v Sajgonu z največjo pozornostjo in resnostjo, dejal pa je, da mu niso znane nekatere novice iz Sajgona, v katerih se trdi, da so ZDA zagrozile s hudimi u-krepi, kot n. pr. s prekinitvijo ameriške pomoči Južnemu Vietnamu. Dodal je, da veleposlaništvo v Sajgonu ni bilo v naprej obveščeno o razpustu «visokega nacionalnega sveta#. Zaradi tega ameriška vlada smatra, da je položaj resen. Končno je predstavnik državnega departmaja izrazil upanje, da bo z Južnim Vietnamom upravljala «ustavno trdna vlada, ki bo v skladu z interesi države.#
V	težnji, da bi premostili sedanji položaj, ki nima izhoda med nasilnim nasprotovanjem med dvema kandidatoma KD (Leone-Fan-fani) in med največjimi parlamentarnimi skupinami, je La Malfa predlagal PSI, PSDI in PRI, naj bi te stranke predlagale enakovredne kandidature Nennija, Saragata in Realeja, o teh kandidaturah pa naj bi odločila skupščina. PSDI je privolil v ta njegov predlog, PSI pa je izjavil, da ne more privoliti vanj, dasi ceni njegovega duha.
Tainik KPI Longo pa je poslal tajništvom PSI, PSDI, PRI in PS IUP pismo, v katerem predlaga skupen sestanek, na katerem naj bi se dogovorili glede novega skupnega kandidata spričo nezmožnosti KD, da nakaže sama ali skupno s svojimi političnimi zavezniki kandidata, ki bi mogel biti izvoljen za predsednika republike, pa tudi spričo okoliščine, da tudi kandidat levice nima možnosti, da bi bil izvoljen. Hkrati pa se je pokazala možnost nove večine, pravi Longo, ki bi zajela tudi sile demokristjanske levice. Ta večina ima okrog 560 glasov in bi utegnila pozitivno odločiti gledg izvolitve kandidata, ki bi se predstavil kot alternativa kandidatu, ki ga vsiljuje dorotejska skupina KD.
Na to pismo so odgovorili pozitivno: PSI, PSIUP in delno tudi PRI, negativno pa PSDI. La Malfa ie namreč v svojem odgovoru na Lon-govo pismo dejal, da je odgovor PRI odveč, ko je že Longo izjavil, da je predlagan sestanek med petimi strankami nemogoč, ker se PSDI ne strinja s predlogom KPI. Spričo tega PRI vztraja pri svojem prvotnem predlogu o trojni kandidaturi Nenni, Saragat, Reale.
V	razgovoru z novinarji na Mon tecitoriu je glasnik PSDI izjavil, da se bodo parlamentarci PSDI vzdržali pri desetem glasovanju za izvolitev predsednika republike, ker med skupinami e ni prišlo do »koristnega razčiščenja#. Glasnik je še dodal, da PSDI sprejema predloge La Malfe (trojna kandidatura Saragat, Nenni, Reale), ker morejo izjaloviti «sedanje subtilne manevre, da bi prevladale hibridne rešitve, ki skušajo dezorientirati javno mnenje in povzročiti zmedo v strankah in koalicijah, ki jim stvaren položaj v deželi nalaga obrambo demokratičnih in republiških institucij, ki so zrasle iz odporniškega gibanja#. Spričo tega voditelji PSDI ne vidijo nobene koristi v predlogu , KPI o sestanku, ki bi se omejil na ' KPI, PSI, PSIUP, PRI in PSDI. «Ne gre za pospeševanje kljubovalnih operacij, ampak za to, da se omogoči jasna, iskreno demokratična rešitev sedanje krize# — je zaključil glasnik PSDI.
Pastore pa je v razgovoru z novinarji izjavil med drugim, da je naprosil svoje prijatelje in somišljenike, naj ne vztrajajo na njegovi kandidaturi, ker se je izkazalo, da ne more pritegniti večjega števila glasov.
Spričo nepremostljive razcepljenosti demokristjanskih parlamentarcev, današnja številka vatikanskega glasila »Osservatore Romano# objavlja članek, v katerem poudarja nujnost, da demokristjanski parlamentarci glasujejo enotno za izvolitev predsednika republike. K tej «ultima ratio# so se voditelji KD zatekli, toda pri današnjih glasovanjih smo videli, s kakšnim uspehom!
Bivši predsednik republike Segni je danes zapustil Kvirinal in se preselil v novo vilo, ki so jo najeli nalašč v ta namen na periferiji mesta (EUR).
Kulturno sodelovanje med SFRJ in Bolgarijo
BEOGRAD, 21. — V Beogradu so se danes pričeli, razgovori o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Bolgarijo. Namen razgovorov je med drugim, program kulturne izmenjave med obema državama za leta 1965 in 1966.
Na vabilo Zveze bolgarskih novinarjev je odpotovala nocoj v Bolgarijo delegacija Zveze novinarjev Jugoslavije, ki jo vodi podpredsednik Zveze Aleksander Petkovič Med šestdnevnim bivanjem v Bolgariji se bo delegacija razgovarjala o sodelovanju obeh organizacij, obiskala uredništva posameznih bolgarskih listov in nekatera kulturna in gospodarska središča Bolgarije.
Indijska KP obsoja Peking
BOMBAY, 21. — Indijska komunistična stranka (frakcija, ki je naklonjena ZSSR) je formalno objavila svoje nesoglasje s Pekingom glede svetovnih vprašanj. To je ob. javila v resoluciji, ki so jo odobrili prejšnji petek na sedmem kongresu stranke. V tej resoluciji se zatrjuje med drugim, da je kitajsko komunistično vodstvo zavrglo linijo svetovnega komunističnega gibanja; obsoja se nedavna kitajska atomska eksplozija in se zatrjuje, da je stališče Pekinga privedlo mednarodno komunistično gibanje skoraj na rob razkola.
GIOVANNI LEONE
PIETRO NENNI
ltliliiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiriiiliiijiiii|iiiiiiii|||||,,,l,|,||,,,l|,||||,,||,,|,|,|,|l||l,|l||f,IX,,,l,||||,|l||i||||,||||l||||||||||||1,|,,||,||||,||,,|||,I,t,„|,|||||1||1||(||,)
VAZNO POROČILO «NEW VORK TIMESA.
Johnsonov memorandum glede NATO Triurni razgovor Rusk-Gromiko
Predstavnik Bele hiše vsebine memoranduma ni zanikal ter poudaril, da se Johnson «zelo zanima za enotnost zavezništva* - Gromiko: «Nemško vprašanje je v ostri fazi*
Na Kubi ustrelili tri agente C.I.A.
MIAMI, 21. — Radio Havana javlja, da so danes ustrelili tri a gente »Central Intelligence Agen cy» ‘■(C.I.A,), ki jih dolžijo »zloči nov proti integriteti in stabilnosti države*. Gre za sledeče osebe Riccardo Ulloa Olivera, Daniel Montero Camalier in Desiderio Valladares. Valladares je bil eden voditeljev yohunske skupine C. I. A., medtem ko sta druga dva služila v Jcubanski milici. Radio Havana dodaja, da so določeno število drugih agentov obsodili na zaporne kazni od enega do 30 let.
Čombe se je vrnil v Leopoidville
LEOPOLDVILLE, 21. — Combe se je vrnil danes zjutraj z letalom iz Bruslja v Leopoidville. Na vprašanje novinarjev je izjavil, da je njegovo potovanje po Evropi (obiskal je Italijo, Zahodno Nemčijo in Belgijo) bilo «zelo koristno#.
■ Bombnik kongoškega letalstva je napadel včeraj v bližini sudanske meje konvoj 20 avtomobilov, natovorjenih z orožjem za upornike, in je baje uničil 15 tovornjakov. Kon-goška vlada je zelo zaskrbljena zaradi dobavljanja orožja upornikom, ki utrjujejo svoje položaje in ki baje nameravajo napasti kongoško prestolnico. Drugo zaskrbljenost kongoške vlade pa predstavlja okoliščina, da bodo v kratkem potekle ■pogodbe s »prostovoljci# in da jih te najemniške čete ne nameravajo obnoviti.
NEW YORK, 21. — «New York Times# poroča danes o posebnem memorandumu ameriškega nacionalnega varnostnega sveta glede politike ZDA in NATO in do sporov v atlantskem zavezništvu. James Reston, bivši načelnik washingtonskega urada dnevnika «New York Times#, ki je pred kratkim postal pomočnik glavnega urednika, piše, da poudarja predsednik Johnson v tem memorandumu štiri točke:
1.	ZDA so še nadalje mnenja, da je obramba Zahoda »nedeljiva#, vendar pa je nujno širše posvetovanje znotraj atlantskega zavezništva glede jedrske o-brambe.
2.	Predsednik Johnson ne bo odobril nobenega obrambnega načrta, ki ne bi bil sprejemljiv hkrati za Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo; Johnson ne bo pristal na noben program, ki ga ne bi pred tem v podrobnosti obravnavali s Francijo.
3.	Politika ZDA je »usmerjena k spodbujanju za največjo e-notnost Evrope in ničesar, kar bi bilo v Washingtonu predlagano za razvoj atlantskega zavezništva, ne smejo ameriški funk-
cionarji, razlagati kot nasprotno temu zavezništvu.#
4.	Nikakršna «takt.ika pritiska# se ne sme uporabljati do zaveznikov; ZDA nimajo interesa sklepati «posebnih' sporazumov# z vsakim posameznim zaveznikom, ali pa postavljati'komur koli «ultimate», da bi pristal na predloge ZDA.
Ta točka se poluradno 'razlaga v smislu, da Johnson vztraja, da bi se ameriški predlogi razlagali zaveznikom izključno na podlagi'njihove vrednosti brez pritiska za naglj pristanek nanje, brez polemik z generalom de Gdullom ali s komur koli drugim, ki se s' temi predlogi ne- bi Stranj51 ter’ končno tudi' brez vsake 1 grožnje, da bi v primeru zavrnitve s strani kakšnega zaveznika, Washing-ton sklenil »poseben sporazum* z drugimi zavezniki.
Politični opazovalci so bili obveščeni v Washingtonu, da ima Johnsonov »memorandum* namen odstraniti osebna vprašanja iz problemov, ; ki se obravnavajo tako, da bi bita dana spodbuda za iskreno in objektivno razpravo o organizaciji zahodnoevropske jedrske obrambe. Johnson je prepričan — kot trdi ta informacija — da bodo zavezniki lahko skupno delali na stvarnih vprašanjih glede je-
. *' . i ...	V ‘ * ^ * * *
Razgovori Rapackega z Wilsonom in Walkerjem
Danes odpotuje v Kopenhagen in Oslo
LONDON, 21. — Poljski zunanji minister Rapacki je prispel sinoči v London iz New Yorka in se bo zadržal v tem mestu tri dni.
Rapacki se je sestal s predsednikom vlade Wilsonom in zunanjim ministrom Gordonom Wal-kerjem. Angleška vlada je zagotovila poljskemu zunanjemu ministru, da angleški načrt za ustanovitev atlantske jedrske sile ne vsebuje nobene nevarnosti ali celo grožnje proti Poljski. Angleška vlada namerava okrepiti atlantsko zavezništvo, da bi mogli laže sprejeti ukrepe za zmanjšanje napetosti med Vzhodom in Zahodom in da bi preprečili širjenje jedrskega orožja. Rapacki je razpravljal v New Yorku z ameriškim zunanjim ministrom Ruskom o svojem načrtu, kj predvideva ustanovitev brez-atomskega področja v Srednji Evropi, hkrati pa je predlagal sklicanje konference, ki naj bi se je udeležile vse evropske države, ZDA in ZSSR, da bi na njej raz-
pravljali o vprašanjih evropske varnosti. Ni verjetno, da bi angleška vlada mogla odobriti ta poljski načrt, ker je treba predhodno doseči sporazum v okviru NATO in izvedeti za morebitno reakcijo ZSSR.
Med svojimi razgovori v Londonu je Rapacki razpravljal z angleškimi državniki tudi o vprašanju Laosa.
Rapacki bo jutri odpotoval iz Londona v Kopenhagen in Oslo.
Mikojan v Hinkih
HELSINKI,' 21. — Predsednik prezidija ZSSR Mikojan je prispel z vlakom na neuraden obisk v Helsinki, da bi izročil predsedniku Finske Kekkonenu odlikovanje Leninovega reda. Na železniški postaji v Helsinkih je Mikojana dočakal Kex-konen in številne druge visoke finske osebnosti,
drske sile, na konkretnih vprašanjih jedrske obrambe v primeru vojne ter da bi se otresli prestižnih vprašanj in sporov, ki so nastali v zadnjih dveh letih v NATO, tako da bi spori izgubili svojo važnost:
" V- Austinu (Texas) je v zvezi s tem> memorandumom George Ree-dy,. načelnik tiskovnega urada Bele hiše, danes izjavil: »Mi ne razpravljamo in ne potrjujemo in nikoli ne zahikamo obstoja memoranduma nacionalnega sveta za varpost.* Ko 'je komentiral članek v «New York Timesu*, je Reedy poudaril: »Očitno je, da se predsednik zelo zanima za enotnost zavezništva. Storil je vse mogoče napore, da bi okrepil zavezništvo in
^a. se ],ahko pričakuje, da bo storil vse, kar je v njegov! moči, da bi ga okrepil in da bi o?	zavezniki obdržal, do-
kler NATO ne bi dosegla svojega namena.*
Danes sta se v New Yorku sesta-la Rusk in Gromiko in se razgo-varjala več kot tri ure. P0 razgovoru je Gromiko izjavil, da je bil razgovor »koristen* in dodal: »Ob-ravnavala sva. precejšnje število mednarodnih vprašanj* in da sta razpravljala predvsem o( »položaju
žitver°P1* ter ° vpraaan>ih razoro-
knZaJ!P?l0Ž^j v Evropi# je Gromi-ko rekel, da se pod tem lahko razume nemško vprašanje ter vpra-
'iziovii "!‘nlke mirovne Itogodbe. Izjavil je, da o večstranski jedrski sili NATO nista govorila. Nato je povedal, da sovjetska vlada zagovarja sklenitev sporazuma med v ziiodom Zscodom Kl©dt* nrp. prečitve širjenja orožji in smatra, da je »nemško vprašanje v ostri fazi.# Ko je odgovarjal na nekatera vprašanja, je: izjavil, da' sta z Ruskom razpravljali tudi o zaostala s^jatsklh Prispevkih za operacije OZN ter dodal: »Ne bi se ho-tei spuščati v podrobnosti, toda govorila sva tudi o delu generalne skupščine OZN.#
Z ameriške strani pa je bilo rečeno, da sta Rusk in Gromiko obravnavala «številna dvostranska vprašanja# in vprašanja druge vrste, «ki zadevajo evropsko varnost Juznovzhodno Azijo, zlasti pa Laos in Vietnam ter razorožitev#. V okviru razorožitvenega vprašanja sta govorila tudi o opazovalnih postajah na enem in drugem področju, o zmanjšanju števila vojaštva in o sredstvih za preprečenje širjenja jedrskega orožja. Ameriški predstavnik je nato izjavil, da a-meriška diplomacija po navadi vztraja pri Sovjetski zvezi, da bi v Jugovzhodni Aziji vplivala tako, da bi se prenehali napadi proti Laosu in Južnem Vietnamu. Končno je dodal, da sta oba zunanja ministra zelo na kratko obravnavala vprašanje financ OZN, in sicer na sovjetsko pobudo. Omenila sta tudi važne predloge o načinu plačevanja prispevkov, tako da bi generalna skupščina OZN lahko normalno delovala.


Sijt:>imi * \	.	*■"** r
0f$4m { H'-rrrP"~ ~ .. *;_________
SM«
rr' ^ ~
*r’W m
‘ •» * ** ^ ■
**»
NA NADZORNIŠTVU ZA PROMET V FLORENCI
Zaključek italijansko - jugoslovanskih razgovorov o avtomobilskem prom
Nova avtobusna proga Trst-Ljubljana-Zagreb-Beograd
Odkrit srbski samostan zgrajen v 13. stoletju
Samostan niso kasneje prezidavali
partizanov zahvalil nekdanji komisar čete tega bataljona tovariš Silvano Bachi. Iz Žužemberka so se italijanski partizani napotili proti Beli krajini in spotoma položili šopke cvetja tudi pred spomenik padlim borcem na Dvoru. V nedeljo dopoldne je bilo na Suhorju pri Metliki, na kraju, kjer je bila ta brigada pred 20 leti ustanovljena, veliko slavje, ki so se ga udeležili razen gostov tudi številni domačini in predstavniki organizacij ZZB. Nekda-
nje borce italijanske partizanske brigade je toplo pozdravil v imenu vseh predsednik občinske skupščine Metlika Franc Vrviščar, ki je na ondotni šoli tudi odkril ploščo v spomin na ustanovitev te brigade na Suhorju. Za njim je več sto udeležencem tega prisrčnega srečanja govoril Silvano Bachi, naglašajoč, da v boju skovano prijateljstvo slovenskih in italijanskih protifašistov ne bo nikoli obledelo. Naglasil je, da je pomen tega prijateljstva tudi da-
Na pristojnem nadzorništvu za promet v Florenci se je zaključilo zasedanje italijansko-jugoslovanske mešane komisije, ki je bila ustanovljena z dogovorom iz leta 1960, z namenom da skrbi za razvoj cestnega prometa in za izvajanje sporazumov, ki zadevajo turistični in osebni promet med Italijo in Jugoslavijo. Italijanskim delegatom, med katerimi so bili številni strokovnjaki z ministrstva za promet, je načeloval generalni direktor za civilno motorizacijo na istem ministrstvu ing. Carlucci, medtem ko je jugoslovansko delegacijo vodil ing. Dragovič, državni svetnik in generalni ravnatelj jugoslovanske motorizacije.
Po dvodnevnem zasedanju mešane komisije niso izdali nobenega sporočila, vendar v pristojnih krogih vedo povedati, da sta se delegaciji sporazumeli, da se v prihodnjem letu ohranijo odnosno obnovijo vse avtobusne proge med Italijo in Jugoslavijo, ki so obratovale v letošnjem letu. Poleg tega so uvedli novo progo Trst-Ljubljana-Zagreb-Bt ograd. Da bi kolikor mogoče olajšali razvoj tujskega prometa na obeh straneh meje, so se strokovnjaki dogovorili, da se bodo zavzeli za poenostavitev procedure, po kateri se tostran in onstran meje izdajajo dovolilnice za prirejanje avtobusnih izletov na sosednja področja. Tudi carinske formalnosti na obmejnih prehodih bodo odslej občutno poenostavljene.
Mešana komisija strokovnjakov je ugotovila, da se blagovni promet s tovornjaki med Italijo in Jugoslavijo ugodno razvija. Ta promet se bc odslej lahko hitreje razvijal, saj sta se delegaciji dogovorili, da se bosta zavzeli za povečanje števila dovolilnic za prevoz blaga na območje sosednih republik.
Sestanek Združenja jadranskih pristanišč
Te dni se je pod predsedstvom prof. G. Roletta v Ravenni sestal novoizvoljeni strokovni odbor Združenja jadranskih pristanišč. Strokovni odbor je bil ustanovljen z nalogo, da proučuje vsa vprašanja, ki se nanašajo na delovanje omenjenega združenja in na pomorsko gospodarstvo na področjih vzdolž jadranske obale.
Na zasedanju so strokovnjaki pretresli vrsto organizacijskih vprašanj. Poleg tega so sklenili, da bodo izdali posebno študijo o razvoju blagovnega prometa po Jadranskem morju v letu 1963, ter poskrbeli za izdajo še druge študije, ki naj bi doprinesel k boljšemu in temeljitejšemu poznavanju Jadranskega morja. Strokovnjaki so tudi izrazili mnenje, da bi moralo Združenje jadranskih pristanišč odslej nastopati s posebnim standom na velesejmih v Trstu, Anconi in Bariju.
Tržaške poslovne kroge so v Ravenni predstavljali predsednik združenja prof. Roletto, tajnik odvetnik Bruno Mereanti, prof. Giorgio Bo-nifacio za tržaško občino, ing. Lo-renzo Colautti za Pristaniško ustanovo ter dr. Rinaldo Fragiacomo za tržaško pokrajino. Z ostalih prizadetih področij ob jadranski obali so bili prisotni predstavniki občin pokrajin in poslovnih krogov. Zbrane goste je pozdravil župan iz Ra-venne.
Novi dokazi o nacističnih zločinih
FRANKFURT, 21. — Danes Je drugo leto, odkar se je pričel proces proti dvanajstim krvnikom iz usch-proti dvajsetim krvnikom iz Ausch-witza. Proces so preložili do 30. decembra, ker čakajo obsežnejše poročilo sodnikov, ki so pred kratkim obiskali Poljsko, že danes pa so izvedeli o prvih rezultatih tega potovanja, saj Je obtožba predložila nekatera zanimiva pričevanja, kj so jih odkrili v arhivih Auschwltza. Iz dokumentov izhaja, da je bil obtoženec Robert Mulka pomočnik poveljnika taborišča in da je torej točno vedel, kaj se v taborišču dogaja. Do sedaj je Mulka trdil, da ni ničesar vedel o pokolih in da je samo poveljnik taborišča Rudolf Hoss vedel za pokole jetnikov. Priča Sig-berg Loefler pa je tudi povedal, da
je obstajal v taborišču «črni zid» ob katerem so postrelili na tisoče oseb: mož, žena in otrok in med njimi spomladi 1943. leta 53 častnikov nemške vojske.
57 rudarjev ubila eksplozija plina
LIMA, 21- — Najmanj 57 rudarjev je izgubilo življenje, ko je včeraj eksplodiral premogov prah v rudniku v kraju Fayllarisques last družbe »Cerro de Pasco». Rudnik je pod goro Pico de Pa-sco v Srednjih Andih. Poleg 57 mrtvih rudarjev, manjka še nadaljnjih 20, 37 rudarjev pa je bilo ranjenih. Reševalne skupine delajo brez prestanka, vendar vse kaže, da je eksplozija pobila celotno skupino rudarjev, ki so delali v osrednjem jašku. To .je naj hujša rudarska nesreča do sedaj zabeležena v Peruju.
S svečane proslave Slovenske Matice
IZREDNO LEPA IN SVEČANA PROSLAVA 100-LETNICE SLOVENSKE MATICE
«Sto let plodovitega dela Slovenske matice je tudi naš praznik,» je poudaril predsednik SKGZ
Boris Race je v imenu organizacij in ustanov SKGZ izrekel Slovenski matici ob njenem visokem jubileju iskrene čestitke z željami, da bi v prihodnosti dosegala še večje uspehe
Kot smo že poročali v nedeljski številki našega dnevnika od 13. t.m. slavi v letošnjem decembru Slovenska Matica stoletnico svojega obstoja. V Ljubljani so bile ob tej priliki v soboto in v nedeljo svečane proslave, na kateri so bili povabljeni tudi predstavniki Slovensko kulturne gospodarske zveze, ki so se proslav tudi udeležili pod vodstvom predsednika SKGZ Borisa Raceta in člana izvršnega odbora prof. dr. Andreja Budala.
V soboto dopoldne je bila najprej odprta razstava vseh knjig, ki jih je v zadnjem stoletju izdala Slovenska Matica, poleg tega pa tudi nekatere zanimive listine kot na primer prošnja za ustanovitev Slovenske Matice od 1. dec. leta 1863, ki sta jo podpisala dr. Bleiweis in dr. Toman, poleg njih pa še drugih 40 podpisnikov med njimi tudi nekateri iz Trsta. Istega dne ob 18. uri je priredil predsednik skupščine Socialistične republike Slovenije Ivan Maček v prostorih skupščine svečan sprejem, na katerega so bili povabljeni poleg najvišjih oblasti SRS tudi vsi gostje. Ob 20. uri pa je bila svečana beseda, na kateri je orkester Slovenske filharmonije izvajal pod vodstvom Sama Hubada Ipavčevo Serenado za godalni orkester in Osterčevo Suito za veliki orkester, član Slovenskega narodnega gledališča Slavko Jan pa Je recitiral Prešernove sonete.
Razstavo v obnovljeni dvorani hiše na Trgu Revolucije, ki je last Slovenske matice, je odprl predsednik upravnega odbora akademik prof. dr. Anton Melik, ki Je na kratko orisal rast Slovenske Matice, in njen pomen za slovensko kulturo. O razstavi je govoril prof. Alfonz Gspan, ki je skupaj s Francetom Dobrovoljcem in Hanko Štularjevo razstavo uredil. Nadvse zanimivi so na razstavi portreti vseh nekdanjih predsednikov Slovenske Matice, med katerimi je tudi portret Otona Župančiča.
Toda osrednja prireditev ob stoletnici je bila v nedeljo dopoldne v dvorani Inštituta za zgodovino delavskega gibanja: slavnostna skupščina Slovenske Matice, kateri je sledil redni občni zbor z izvolitvijo novega upravnega in nadzornega
odbora. Višek slavnostne skupščine je bila izročitev visokega odlikovanja, ki ga je ob 100-letnici podelil Slovenski Matici predsednik SFRJ Josip Tito, in sicer Zasluge za narod z zlato zvezdo in izvolitev predsednika republike za častnega elana Slovenske Matice. Nato je upravni odbor podelil slavnostne spominske plakete predstavnikom oblasti, zaslužnim delavcem, članom upravnega odbora, številnim prizadetim poverjenikom. Spominsko plaketo je prejela tudi Slovenska kulturno gospodarska zveza iz Trsta.
Na slavnostni skupščini je najprej govoril predsednik Anton Melik. Sledila je izvolitev častnega predsedstva, ki so ga sestavljali: Josip Vidmar, predsednik SAZU, prof. inz. Struna, rektor ljubljanske univerze, Mira Mihelič, predsednica Društva slovenskih književnikov, Anton Melik, predsednik SM in Anton Koblar, podpredsednik SM, ki je nato slavnostni skupščini tudi predsedoval. Slavnostni govor je nato prebral Anton Melik. Označil Je predvsem politično-družbene dogodke o ustanovitvi Slovenske Matice, nadalje je orisal razmah, ki ga je SM doživela v osemdesetih in devetdesetih letih ter pozneje, omenil ukinitev SM ob začetku prve svetovne vojne zaradi znanega romana J.M. Podlimbarskega, kulturni molk med zadnjo svetovno vojno ter končno orisal še povojno dobo. Poudaril je, da je SM v sto letih izdala 366 knjig v skupni nakladi 1.153.000 Izvodov.
Slavnostno skupščino so pozdravili: Gustav Krklec za Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti, Mihajlo Stefanovič za Srbsko akademijo, živan Milisavac za Srbsko Matico, dr. Filipovič za Matico Hrvatsko, dr. Samardžlč za Srbsko književno zadrugo, Josip. Vidmar kot predsednik SAZU, prof. inž. Albert Struna kot rektor univerze, Mira Mihelič kot predsednica Društva slovenskih književnikov, Boris Race pa kot predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze ter dr. Fran Rapotec kot zastopnik Slovencev. ki živijo v Zagrebu. Boris Race, predsednik SKGZ je slavnostno skupščino SM takole pozdravil:
»Slovenska Matica, ki je nastala
in predvsem delovala v dobršnem obdobju svojega obstoja v živi težnji po uveljavljanju kulturnega snovanja slovenskega naroda, kar se je moralo nujno odražati tudi v njegovem političnem uveljavljanju, nam je pripadnikom slovenskega naroda, ki živimo kot narodna manjšina v mejah Italije, posebno pri srcu. Iz podobnih teženj so nastale, nastajajo in delujejo kultur ne organizacije in ustanove nase narodne skupnosti na Tržaškem. Goriškem in v Benečiji. Sto let plodovitega dela SlovensKe Matice je zato tudi naš praznik, saj je njeno vztrajno in uspešno delovanje kljub velikim oviram in težavam nam v vzgled, posebno še Slovenski kulturno gospodarski zvezi, ki združuje najpomembnejše kulturne, založniške, gospodarske, strokovne in podporne slovenske organizacije v Italiji, v imenu katerih izrekam Slovenski Matici ob njenem juDlleju
iskrene čestitke z željami, da bi ob takih uspehih kot danes, slavila v bodočnosti podpbne jubileje)).
Po slavnostni skupščini je sledil pod predsedstvom dr. A. Melika delovni občni zbor. Predsednik je najprej orisal delo SM v zadnjih dveh letih, nato so navzoči počastili spomin umrlih pisateljev Juša Kozaka in Frana Albrehta ter člana upravnega odbora Frana Dobide. Sledilo je poročilo tajnika dr. Franceta Bernika, blagajnika dr. Vla-dimira Murka in predsednika nadzornega odbora dr. Lojzeta Udeta. V novi upravni odbor pa so bili izvoljeni: dr. France Bernik, Božidar Borko, dr. Emilijan Cevc, dr. Dragotin Cvetko, dr. Lavo Čermelj, France Dobrovoljec, dr. Gestrin, Alfonz Gspan, dr. France Koblar, dr. Gorazd Kušelj, dr. Logar, dr. Anton Melik, dr. Vladimir Murko, dr. Franjo Smerdu, France Vodnik, Beno Zupančič in dr. Fran Zwitter.
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiii n tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiimii imiiii
PETDESET POTNIKOV UBITIH
Tovorni vlak treščil v potniški vlak
Lokomotiva tovornega vlaka je dobesedno raztreskala zadnji vagon potniškega vlaka - Preko 75 oseb težko ranjenih
Predsednik Anton Melik je po rednem občnem zboru povabil u-pravni odbor in goste' na kosilo v hotelu «Slon», kjer je izrekel toplo zdravico, v kateri je še prav posebej pozdravil goste in med njimi z izredno toplimi izrazi zlasti zastopnike Slovencev v Italiji ter poudaril, da so v duhu prisotni tudi zastopniki koroških Slovencev, ker so morali zaradi slabega vremena.že v soboto zvečer odpotovati. Govorniku se je prisrčno zahvalil predsednik SKGZ Boris Race.
Vsem navzočim gostom je upravni odbor SM daroval dve izredno lepi knjigi, ki sta izšli ob 100-letnici SM. Prvo knjigo je sestavil Jože Munda in nosi naslov ((Bibliografija Slovenske Matice 1864-1964». Druga knjiga pa je zbornik razprav in člankov, ki jih je uredil dr. France Bernik. Knjiga je bogato ilustrirana in šteje skoraj 650 strani velikega formata, članki so razdeljeni v štiri dele: leposlovje, družbene vede,, naravoslovne vede in pedagoška literatura. Med družbenimi vedami najdemo tudi našega goriške-ga rojaka prof. Milka Kosa, ki je napisal razpravo pod naslovom »Splošna zgodovina«, med članki o naravoslovnih vedah pa so kar trije izpod peresa prof. Lava Čermelja ter en članek prof. Zmaga Bu-fona.
VILLA HERMOSA (Mehika), 21. — Petdeset oseb je bilo ubitih, 75 pa ranjenih, ko sta trčila vlaka na okoliški postaji mesta Villa Hermosa. Potniški vlak je stal na postaji Tocotalpan že okoli 10 minut, ko se je vanj zaletel tovorni vlak, ki je vozil z brzino okoli 80 km na uro. Lokomotiva tovornega vlaka Se je zabila v potniški vlak in je dobesedno raztrgala na koščke zadnji potniški vagon, razbila pa je tudi druge vagone, ki so se stisnili, kot harmonika. Iz ruševin so do sedaj potegnili 41 mrtvecev.
Rešil se je kurjač tovornega
vlaka, ki pravi, da strojevodja m vedel, da je na istem tiru že potniški vlak in da vlaka ni mogel pravočasno zavreti. Funkcionarji pa pravijo, da je strojevodja verjetno zadremal.
Po zadnjih vesteh je lokomotiva tovornega vlaka razbila zadnja dva vagona potniškega vlaka, ki sta bila polna potnikov. Ugotovili so tudi, da je do nesreče prišlo zaradi tega, ker semaforji ob začetku postaje niso bili zaprti. Iz tega torej sledi, da ni bil kriv strojevodja, saj ni mogel vedeti, da je potniški vlak ustavljen na postaji na istem tiru.
Takoj ko se je razširila vest o strahotni nesreči, so na postajo prihiteli sorodniki in prijatelji potnikov. Prišlo je do panike, tako da je vojska obkolila celotno področje.
Italijanski partizanski borci med ogledom Ljubljane
Kljub slabemu vremenu je v soboto veliko število domačinov in predstavnikov družbenih organizacij v Žužemberku toplo pozdravilo 125 preživelih borcev nekdanje Italijanske partizanske brigade Fontanot, ki so na obisku v Sloveniji. V Žužemberku so se ustavili tudi pred spomenikom padlih borcev na Cviblju, kjer je med 120Q imeni padlih vklesanih tudi nekaj imen padlih borcev te brigade. Za lep sprejem se je domačinom v imenu italijanskih
nes v boju za svetovni mir. Dokaz temu je tako lep in topel sprejem, ki so ga deležni na vsakem koraku po Sloveniji. S slavnostnega zborovanja pred šolo, pri katerem je sodelovala tudi godba na pihala iz Metlike, sta delegaciji italijanskih partizanov in občinskega združenja borcev NOV Metlika odnesli vence na skupen grob padlih partizanov v Rosalnice, kjer je prav tako pokopanih več italijanskih borcev piotj fašizmu.
Satelit «ExpIorer 26»
CAPE KENNEDY, 21. — Danes so izstrelili satelit «Explorer 26», ki tehta 101 libro. Izstrelili so ga s tristopenjsko raketo «Thor delta*. Njegova pot je eliptična (a-pogej 25.280 km in perigej 380 km). Satelit ima znanstveni značaj in bodo z njim proučevali izžarevanja, ki so jih ustvarili a-merišiki atomski poskusi leta 1962. Rezultati bodo med drugim služili za pripravo poletov featelitov s posadkami.
Vse kaže, da «Explorer 26» deluje v redu, saj so uradi NASA prejeli radijska sporočila, šele jutri zjutraj pa bo mogoče ugotoviti točne značilnosti orbite nove umetne Lune.
LONDON, 21. — Mladi vojak, katerega žena Je bila noseča, se Je tako razburjal, da Je obolel za ((živčno nosečnostjo)). Angleška zdravniška revija «Discovery» poroča, da se je pričel vojaku napenjati trebuh, ki Je dobil obseg kot pri nosečnici. Vojaški zdravniki so bili zelo začudeni. Ravnatelj psihiatričnega instituta univerze v Birminghamu William Trethowan pa v tej zvezi trdi, da pride med ženino nosečnostjo do pogostih podobnih, čeprav ne tako akutnih, primerov. Isti zdravnik tudi pojasnjuje vojakovo bolezen, češ da je bil vojak dalj časa odsoten od žene tn zato še toliko bolj zaskrbljen, zaradi česar Je bilo tudi logično, da so vsi znaki vojakove bolezni takoj zginili, ko Je videl ženo že po porodu zdravo z zdravim sinčkom v naročju.
Ustrelil je ženo ker je šla sama na božično zabavo
CASPER (Yoming), 21. — Policija je sporočila, da je 50-letni brezposelni šofer Clarence Wilson ustrelil svojo 36-letno ženo Elaine Perlu-mutter, ker je odšla na božično veselico brez njega, ženo je ustrelil v dvorani pred petdesetimi ljudmi. Ko so ga že zaprli, je Wllson vprašal, kakšna kazen mu preti in ko je zvedel, da mu grozi plinska celica za umor, je vzkliknil: Toliko bolje, mi vsaj ne bo treba iskati zaposlitve.
Čudna poroka
NEAPELJ, 21. — V cerkvi v vasi Massa di Somma je prišlo do razgibanega poročnega obreda. Pred oltarjem sta bila 26-letni Giuseppe Matta in 20-letna Antonietta Batta-glia. Ko je župnik Francesco Scar-patl vprašal ženina, če vzame Bat-taglio za ženo, Je Matta večkrat odgovoril: «Ne!». Kar naenkrat pa mu Je pričela iz roke teči kri. 2e-nitvanjski sprevod se je usmeril iz cerkve v kliniko, kjer so ženina obvezali. Tudi nevesta, vsa bleda, je skupaj s sorodniki zapustila cerkev. Sele popoldne se je ženitvanjska svečanost končala, ko Je Matta z obvezano roko podpisal poročno pogodbo.
Odkrili dragocen ukraden kip
TERNI, 21. — Odkrili so slonokoščeni kip, ki so ga pred letom dni ukradli iz cerkve Santa Maria in Categne in ki so ga ocenili za 450 milijonov lir. Glede za redek primer francoskega gotskega kiparstva iz 13. stoletja. Kip je izdelan iz slonovega okla visokega 57 centimetrov in predstavlja Marijo v cvetju. Sodišču so prijavili dva brata iz Rietija, ki nista mogla kipa prodati. Ponudila sta ga za sedem milijonov lir »starinarju*, ki pa je bil v resnici policijski funkcionar. Na zadnjem sestanku so brata zaprli ter rešili kip.
PORTSMOUTH, 21. — Ameriška mornarica je naročila gradnjo nove atomske podmornice, ki bo o-borožena z raketami »Polaris*. Gre za 50. podmornico tega tipa, ki jo bodo nazvali »Nathaniel Greene*.
uprizorili dramo »Blok C* 0T’ škega pisatelja m dramatika Iliasa Venezisa. Delo je Prevedel Marijan Tavčar, režiral pa Feter Jamnik. S to jugoslovansko praizvedbo grške drame so v Škofji Loki začeli hkrati tudi jubilejno sezono ob 20-let-nici osvoboditve.
Razstava Milana Batiste
na Jesenicah
V	Delavskem domu pri Jelenu so odprli razstavo grafike Milana Batiste iz Kranja. Prikazanih, je 30 del, ki jih je mladi slikar napravil v enem letu. Prireditev sodi v okvir vsakomesečnih razstav v organizaciji jeseniškega Dolika.
Odbor za širjenje filmske
kulture v Beogradu
V	kuturno prosvetni skupnosti Srbije je bil ustanovljen odbor za širjenje filmske in TV kulture, ki ga sestavlja 15 filmskih publicistov, kritikov, kino-amaterjev, pedagogov in družbenih delavcev. Naloga odbora bo koordinirati delo institucij, organizacij, klubov, tribun in založnikov filmske literature in širiti in modernizirati filmsko vzgojo mladine. Odbor bo prihodnje leto med drugim razpisal dva natečaja za kino-ama-terje, pripravil publikacije o domačem filmu, organiziral seminar za izpopolnjevanje učiteljev in drugo.
Razstava otroških slik na Reki
Ob kongresu likovnih pedagogov Jugoslavije, ki zaseda te dni, so na Reki odprli prvo jugoslovansko razstavo otroških risb, ki so jih otroci napravili v krožkih likovne vzgoje predšolskih otrok in v šoli. Razobesili so več kot 400 del, ki so jih zbrali po vsej domovini■ Vsaka republika je morala obdelati posebno temo, tako so Slovenijo zastopala dela predšolskih otrok.
Evidentiranje spomenikov NOB
v Dalmaciji
Organizacije Zveze borcev, Socialistične zveze in Zveze komunistov bodo začele v sodelovanju s pristojnimi organi v Dalmaciji natanko evidentirati in zaznamovati vse spomenike iz NOV in zgodovine delavskega gibanja. Akcija ima tudi namen odkriti vrsto partizanskih taborišč, bunkerjev, bolnišnic in druge inštitucije iz NOV in predvojnega ilegalnega boja delavskega razreda v Dalmaciji.
— Med arheološkimi raziskavami so odkrili zanimiv srbski samostan zgrajen v 13. stoletju. Srbski arheologi so odkrili nov samostan na področju Kosmeta v južni Srbiji.
Do sedaj so odkrili ostanke trdnjave, obednice, kleti in pekarne. Jugoslovanski strokovnjaki trde, da gre za zelo pomembno najdbo, saj so zidovi v zelp dobrem stanju in predstavljajo tipičen primer originalne srbske arhitekture iz srednjega veka • moravske šole*, ki je v kasnejših razdobjih niso več prezidavali.
Govori papeža Pavla VI.
CITTA’ DEL VAT1CANO, 21. — Izšel je zvezek »Ditrice Stu-dium*, v katerem so zbrani govori papeža Pavla VI. v prvem letu njegove vlade. Knjiga se prične z uvodom msgr. Angela Dell’Acqua in vsebuje govore papeža ob raznih priložnostih.
Sivori bo igral v filmu »Zlati deček*
RIM, 21. — Znani nogometni igralec kluba »Juventus* Omar Sivori bo igral samega sebe v filmu »Zlati deček*, ki po bo režiral Enzo Bataglia v začetku prihodnjega leta za Dl Do film. Nogometaš in režiser sta se včeraj sestala v Rimu, kjer sta se dogovarjala o dokončne-n scenariju, ki bo napravljen na osnovi Sivorijevega ienjc.
15-letnica kulturnega društva »France Prešeren*
Te dni praznuje kulturno društvo «France Prešeren» Ljubljana-Trnovo 15-letnico obstoja Njegova gledališka sekcija sodi med najbolj delavna amaterska gledališča v ljubljanskem okraju, znano je po gostovanjih širom po Sloveniji. Lani je imela 50 dramskih predstav, od tega 42 v gosteh. Baletna sekcija pa je imela 18 predstav. V počastitev 15-letmce ustanovitve je bila včeraj glavna proslava z dramsko uprizoritvijo Prešernovega Krsta pri Savici in baletno predstavo Povodni mož. Te dni bodo tridesetič predstavili Cvrčka za pečjo in igro Rdeče in modro v mavrici.
Premiera v novem gledališču
v Škofji Loki
Minuli četrtek je bila v novem loškem gledališču prva premiera. V počastitev občinskega praznika so z velikim uspehom
vsem
PRVA NAGRADA
150
MILIJONOV
ZADNJI
DNEVI
NOVOLETNA
LOTERIJA
POVEZANA Z ODDAJO
NEAPELJ
KAJ «ŽRTVUJE	> BONN NA		RAČUN EVROPSKE SKUPNOSTI				
L	AHl	DDNfl	INEI	VIŠKi	S	Zl	fEZA KME
NI ZADOVOLJNA Z BRUSELJSKIM SPORAZUMOM
Napovedi so izgubile svojo rožnato barvo - Kje se bo našla pot iz nenadne «džungle domačih vprašanj» - Kako bo s cenami pšenice
BONN, decembra. — Dneve navdušenja so zdaj zamenjali nemško »kapitulacijo* v skupnem tržišču, so v Bonnu skušali prikazati kot veliko žrtev, položeno na oltar »bodoče združitve Evrope*, a prav zaradi tega tudi kot največji prispevek v prid »evropskega zavezništva*, ki »Zvezno republiko Nemčijo izpolnjuje s ponosom*. Protekcionistična organizacija »šesterice* je dobila tako svojo doslej najbolj čvrsto obliko, vtem ko o deželah izven evropske gospodarske skupnosti v tem trenutku malokdo vodi račune.
Toda, brž ko so se polegli bučni glasovi in patetika velikih besed, so v Bonnu začeli postavljati vprašanje: »Kakšne poti ter izgledi obstajajo zdaj za zahod-nonemško poljedelstvo v okviru bodočega zahodnoevropskega poljedelstva?
Razne analize in napovedi so kmalu začele izgubljati rožnato barvo, čuti pa je glasove negotovosti in pesimizma. Prvi zaključki, ki prihajajo od strani nevladnih krogov, se glase takole: »Nihče ne ve, koliko bo Zvezno republiko pravzaprav stal bruseljski sporazum.* Pojavil se je cel gozd domnev, ki v njem zdaj blodijo zahodnonemški poljedelski strokovnjaki, gospodarstveniki in strankarski eksperti.
Resničen izhod iz te tako nenadoma porojene »džungle domačih vprašanj*, se še vedno nahaja v megli. Zaradi ultimata Francije, da bo izstopila iz skupnega tržišča, če do 15. decembra ne bo dosežen sporazum o enotnih cenah pšenice, se je Zahodna Nemčija do zadnjega trenutka upirala znižanju cene svoje pšenice na 425 mark za tono, vendarle pristajajoč na znižanje od 475 na 445 mark. Ko pa je končno na to pristala, s poudarkom obenem na »zmagi evropskega duha*, so se začela proučevati sredstva in metode, s pomočjo katerih bi bilo mogoče nadoknaditi ogromne izgube nemških kmetov ter na neboleč način »evropeizirati* zahodnonem-ško poljedelstvo.
Glavni elementi bi bili naslednji:
1.	Letna izguba zahodnojiejp-škega poljdelstva bi znašate |K>0 milijonov mark (po računih evropske gospodarske skupnosfi)^ oziroma od 800 milijonov 3o Mie-" milijarde mark (po računih Zveze kmetov in bonnskega ministrstva za prehrano).
2.	Kancler Erhard je poljedelstvu obljubil vladno pomoč, in to leta 1965 840 milijonov, leta 1966 1,1 milijardo in leta 1967 bržkone 3 milijarde mark.
3.	Fondi evropske gospodarske skupnosti za kritje izgub vseh dežel članic bodo v dobi 1969/70 skupno znašali 1.65 milijarde mark. Bonn bo v ta fond plačal 460 milijonov, a prejel bo 1,1 milijardo, torej bi ostalo čistega 640 milijonov.
4.	Ce se teh 640 milijonov primerja s planiranimi prispevki Bonna v ostale fonde Evropske gospodarske skupnosti, potem je bilanca Zvezne republike enaka ničli.
Vse te štiri točke, na osnovi katerih zdaj analitiki skušajo razčistiti novonastalo situacijo, navajajo na sledeči zaključek: konec konca se bo vse skupaj zvalilo na našo grbo, a zahodnonem-iko gospodarstvo bo tako ali drugače moralo znaten del svojih sredstev usmeriti v poljedelstvo. To pa se v glavnem lahko stori samo na osnovi zveznih proračunskih sredstev, torej tako, da se seže v žepe davkoplačevalcev.
S tem se je v deželi ustvarilo močno nasprotovanje ne samo od »trani tistih krogov, ki imajo posredno ali neposredno zvezo s poijdelstvom, temveč tudi pri tistih, državljanih, ki so doslej nad vsemi razgovori o pšenici enostavno zamahnili z roko. Strah pred »padcem življenjske ravni kmetov* je že na vidiku.
V zveznem proračunu, namreč, ni razpoložljivih sredstev za podobne podvige v poljedelstvu razen če bi se ne hotelo dregniti ob »svete postavke* za oborožitev in avto-ceste. Za to, razumljivo, pa obstajajo majhne možnosti, in tako se že omenjajo drugi viri dohodkov.
Predstavniki zahodnonemških poljedelcev, organizirani v Zvezi kmetov, pač niso mogli mnogo razmišljati, ko so pred poslednjim »bruseljskim spopadom* sprejeli prvotno stališče kanclerja Erharda, po katerem bi se Padec cene pšenice moral zaustaviti pri 445 markah za tono. Javno obljubljena pomoč, se Jim je zdela zadostna, da bi »spet
se je omenjeni padec v Bruslju zaustavil šele pri 425 markah, niso več mogle pomagati nobene vladne obljube, da kmetje — naj se zgodi kar hoče — ne bodo oškodovani.
2e preteklo sredo je Zveza kmetov prešla v napad. Predsednik Zveze, Edmund Rehwin-kel, je postavil zahtevo, da se vse vladne finančne obljube kmetom v zvezi z bruseljskim sporazumom zagotove v obliki posebnega zveznega zakona. To vladi ni bilo niti najmanj prijetno. Toda kmetje žele imeti zagotovilo, da bo tudi vlada, do katere bo prišlo po volitvah v Bundestag prihodnjo jesen, zakonsko obvezana izpolniti obljube sedanjega kanclerja.
Vrhu vsega se nad sedanjimi politično - ekonomski računi zopet zbirajo grozeči oblaki. V Bruslju je bilo namreč načelno
določeno, da se finančna odgovornost Skupnega tržišča v smislu solidarnosti med deželami - članicami raztegne do 1. januarja za sadje in pšenico, a do 1. julija naslednjega leta za pšenične proizvode, k temu pa bi se pristavil še toba-k. Do kakšnih konkretnih reperkusij v posameznih deželah-članicah bo privedla ta »raztegnitev* trenutno še ni mogoče napovedati. Isto velja tudi za napovedano odpravo finančne omejitve, po kateri bi, začenši od 1. julija leta 1967, imela biti med vsemi članicami Evropske gospodarske skupnosti u-peljana svobodna izmčnjava mesa: govedine, svinine in perutnine.
Bruseljska »žrtev* je doslej največji politično-gospodarski prispevek Bonna na tem področju. Politična plat »žrtve* je bila preračunana na izboljšanje zad-
nji čas dokaj razrahljanih francoska - zahodnonemških odnosov. Toda poglobitev nesoglasij med Parizom in Bonnom na zadnjem zasedanju NATO (okrog vprašanja atomske oborožitve in načina postavljanja nemškega problema), je dovolj jasno pokazala, da omenjeni računi ne morejo obvezno zagotoviti ustreznega plodu.
Drugi, gospodarski račun bonnskega popuščanja v okviru Evropske gospodarske skupnosti, ki se v njem skrivajo ameriške sugestije v zvezi s tako imenovano »Kennedyjevo rundo* (odprava carin na industrijske proizvode), bi pa moral zahodno-r.emški konjunkturni industriji omogočiti nadoknado za vse odpovedi v zvezi s trenutnimi porodnimi bolečinami v poljedelstvu.
K. KUKOLJA
Včeraj smo imeli prvi dan koledarske zime, ki pa je bil tudi nekoliko bolj hladen, vsekakor bolj kot prejšnje dni in veliko bolj, kot so bili zadnji dnevi v Nici, kjer so se ljudje (vsekakor bolj pogumni) tudi kopali.
•iiiiiiaiiiiiiiiiaiii>iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiitiiiiKiiiBrgliiiiiiiililiiiiiiiiarallilliililllilililiiiaiii,aXi,iiaii,il,i,,liii,a,l,iiiiiiiiail,i,l,li,,li,iil,ii,iSjLtiaiiill||l||||||giiiiviaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiaa«iiMtaiiiiiiiiiiiiiaiii«aiiia>iiaaat»Mi>ai*«iiK»
NOVA IN ZELO KORISTNA IGRA AMERIŠKE MLADINE
Kar je bilo razdejanega v 50 urah
urejeno v 50 minutah
Tekmovanje v «odstranjevanju okvar» se je začelo v Kaliforniji - Inženirji že ne vedo več, kako bi našli težje okvare na avtomobilih, ki bi mladim tekmovalcem otežkočile nalogo
Orangutan — filozof
I *
(Iz «Življenja Hvaliti)
iiiiiiiiiiimm'iim mi umi mi n iniiiiiiiiiiii iiiii n iiiiiiiiiiiiiuiitmiijii iiiii limit niiiiiimiiiimimiiiiiiiiniiii
BAVARSKI ŠKOF MED «DEKLETI» NOČNIH LOKALOV
BONN, 21.	— V muenchen-
skem delu Schwabing so nekateri nočni lokali, predvsem tisti, ki so »na zelo visokem glasu* v noči med nedeljo in ponedeljkom imeli prav gotovo najmanj pričakovani obisk:	o-
biskal jih je sam bavarski evan-gelistični škof Hermann, ki ga je spremljala skupina sodelavcev. Škof je najprej spregovoril »dekletom* teh lokalov, nato tudi samim gostom, med katerimi je bilo veliko ameriških vojakov. Škof Hermann je v svojem govoru zaprepaščene poslušalce spodbujal, da bi morali bolj ceniti duhovne vrednote kot jih cenijo, nato je vsem voščil vesele božične praznike. Nato se je ustavil v pogovoru z nekaterimi prisotnimi gosti. Njegov svojevrsten božični govor je bil preveden tudi v angleščino za prisotne ameriške vojake. Ob spremljavi jazza in tudi nekaterih gostov je nato škof zapel nekaj božičnih pesmi.
Šoferju
prisil«
izgubljeni
jezik
VICENZA, 21. — V mestni bolnišnici v Marostici so ponov-
no prišili nekemu avtomobilistu jezik, ki ga je bil izgubil v nekem prometnem incidentu.
Ponovna pricepitev jezika, kot kaže, bo imela pozitiven konec toda šele čez osem dni bo možno vedeti, če ga bo njegov 22-letni lastnik Francesco Soster mogel uporabljati.
Pred dvema večeroma je mladi šofer Francesco Soster, ki se je peljal na majhnem tovornem avtomobilu, trčil v neki drugi tovornik, ki ga je prehiteval. Sošter je bil hudo ranjen in so ga takoj odpeljali v bolnišnico, kjer je primarij kirurškega oddelka prof. Mar-chetto opazil, da ponesrečenemu šoferju manjka skoraj ves jezik. Dr. prof. Marchetto je takoj poslal na kraj nesreče svoja dva asistenta, ki sta našla kos jezika na asfaltu in ki ga še ni pregazilo nobeno vozilo, ker je bil promet ustavljen. Zdravnika sta kos jezika takoj pobrala in ga odnesla v bolnišnico. Tu so jezik postavili najprej v neko fiziološko raztopino, nato ga pncepili spet na koreniko jezika v pacientovih ustih. Operacija je trajala tri ure in, kot smo že rekli, uspela, le da bo treba čakati nekaj dni, preden se bo zvedelo, ali bo jezik še služil svojemu namenu ali ne
vse moglo biti v redu*. Ko pa
II..m,mn,im,„■„„1,111,milil..................................................................................immimmmm
bre novice v zvezi z vprašanjem, ki vas skrbi.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) V poslovnih razgovorih bo sreča na vaši strani. Ne računajte preveč
z obljubam), ki ne temelje na realnih ocenah.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Zahvalju-joč svoji daljnovidnosti, boste povsem kos neki diskusiji. Previdnosti ni nikoli preveč.
DVOJČKA (od 22.5. do 21.6.) Zaskrbljenost v zvezi z nekim sodelovanjem vam bo otežkočala delo. Vaše čustveno življenje je premalo razvito.
RAK (od 22.6 do 22.7.) Primorani boste reševati zelo težaven Problem. Harmoničnost vašega življenja je v veliki meri odvisna od vaše iskrenosti
HOROSKOP
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Bodite vztrajni, čeprav vas prvi uspehi ne zadovoljujejo. Potrudite se, da boste vselej objektiven
mogli rešiti nekatere važne nulo- ra35?$A&v>	„n, ,
ge. Manjša napetost med prijatelji .. KO/OROG (od 21.12. do 20.1.) DEVICA (od 23-8 do 22.9.) Sre-
LEVTod 23.7.' do 22.8.) Samo le- i z k ° r i s t i t e n e k i u s p e h, f1
pe obljub« n« zadostujejo, da bi ogrozili svojo finančno trdnost.
ča vam je naklonjena ne odklanjate naših odgovornosti Poudar-jen realizem Vam ne bo škodil.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.1, Kar najhitreje uresničite nekatere dobre 'predloge. Postavite se po robu živčnosti, ki prežema vaše sodelavce.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.)
da bi Do-
Neka ponudba se bo izkazala za docela nesprejemljivo. V čustvenih zadevah ne kažite omahljivosti.
VODNAR (od 21. 1. do 10 2.) Prehodna manjša kriza nekega zavezništva. Določeno nasprotovanje v družini se utegne spremeniti v stalno nevšečnost.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Konstruktivno obdobje, kljub krajši izgubi potrebne hrabrosti. Danes boste deležni izrednega čustvenega zadoščenja.
Ko sta si mladeniča, ki še nista dokončala 18. leta starosti, Oblekla bele halje in- dvignila pokrov nad motorjem, sta vedela, da so strokovnjaki napravili kako okvaro, nista pa vedela, da bo tu tolikšna zmešnjava. Prav nič ni bilo več na svojem mestu. Žice, ki povezujejo svečke, so bile vse prekrižane, cevke za dovajanje benciha so bile vse prepletene in zamašene, razni e-lektrični vodi zgrešeno povezani, pa tudi drugi važni deli motorja premaknjeni. Mladeniča, ki sta bila nagnjena nad motor, sta se obupno spogledala, toda ne za dolgo.
Njun obup pa je trajal le kako sekundo, kajti takoj se je bilo treba lotiti dela. V tem ko je eden spet menjaval in postavljal na pravo mesto žice na svečkah in pri tem pazil, da ga tok ne strese, je drugi postavljal v red razplinjač. Njuna naloga je bila v tem, da odkrijeta vse okvare, ki so jih inženirji namenoma napravili, jn da re okvare čimprej popravijo. Ves čas njunega dela pa je strogi sodnik stal pred avtomobilom z uro v roki, hkrati pa pazil, da bi jima nihče ne pomagal niti z nasveti niti praktično.
Mladeniča sta namreč sodelovala v nekem novem tekmovanju, ki je v zadnjem času tako rekoč osvojilo ZDA. Ce so tekmeci pri teh tekmah dobro izvežbani, morajo rešiti okoli dvajset problemov, to se pravi morajo popraviti toliko okvar na motorju avtomobila v samih 30 do 45 minutah. Ta nova uigran se imenuje — ((odstranjevanje okvar« in mladina ima od nje sledeče koristi: predvsem se pri tem spozna na avtomobil m na okvare odnosno na odstranjevanje okvar pri avtomobilu; nadalje je tej mladini po dokončanem šolanju zagotovljena zaposlitev in, končno, mladeniči, ki se s to digro« ukvarjajo, dobijo denarne nagrade, ki jim omogočajo šolanje, pa tudi privlačna potovanja.
Za 70 milijonov ameriških avtomobilistov, ki opravijo na leto okoli 800 milijard milj poti, je ta «igra» nov korak k bolj varnemu in hkrati bolj naglemu odstranjevanju vseh mogočih okvar, ki se jim morejo prepetiti na cesti.
Da bi odstranila te nevšečnosti za vozače in da bi pomagala mladini v tem novem in zelo koristnem tekmovanju, so vsa velika ameriška podjetja začela oskrbovati šole z avtomobilskimi motorji, potrebnimi napravami in tudi strokovnjaki, ki mladino poučujejo o delovanju motorja in v odstranjevanju okvar. Ameriški avtomobilski’ velikan ((General Motors« je organiziral po vseh ZDA posebne tečaje, ki jih mnogi, še najraje mladina radi obiskujejo in se na tak način naučijo ali priučijo koristnega poklica. Ameriška Podružnica nemškega «Volkswag-na» je prav tako odprla triletne brezplačne tečaje za mehanike. Družba «Shell Oil«, ki na svojih bencinskih črpalkah in servisih nudi tudi druge usluge glede popravkov avtomobila, je v bližini Detroita odprla tako imenovani diagnostični center, v katerega je vložila 750.000 dolarjev m ki prav tako služi za učenje mladih mehanikov. V tem središču ima mladina poleg vseh mogočih tipov avtomobilov na razpolago tudi najboljše stro-kovnjake-specialiste za vsak del avtomobila.
Zamisel o tej novi »igri«, ki so ji nadeli »odstranjevanje o-kvar«, se je rodila v podjetju
Chrysler. Kolikšen je pomen tega tekmovanja, se najboije vidi iz dejstva, da je od 11.000 mladeničev, ki so v tem tekmovanju doslej sodelovali, že nad 8.000 dobilo zaposlitev ali pa podpisalo pogodbo o zaposlitvi, brž ko bodo končali redno šolo.
Lanskoletni zmagovalec na tem tekmovanju je dobil začetno plačo 10.000 dolarjev, ki bi je sicer ne dobil, če bi ne bilo tega tekmovanja. Toda tudi drugi sodelavci pri tem tekmovanju se odligpo. uveljavijo, saj jfi to jamstvo, da so odlični mehaniki. Poleg tega jih podjetja zelo rada sprejmejo v službo, ker jim takšni strokovnjaki služiio tudi kot reki ima.
Čeprav se je ta nova «igra» začela šele 1958. leta v Kaliforniji, je kmalu zajela vso državo in že leta 1962. je dobila nacionalni obseg. V lelošnjem letu so tekmovanja V »odstr-inja-vanju okvar« organizirali v 42 mestih, Pri njih je sodelovalo 3215 mladeničev iz 1107 šol. Ob koncu tekmovanja je ostalo 98 finalistov, ki so tekmovali za najvišjo nagrado 9.000 dolarjev, ki jo razpisujejo šole in ki ni le v denarju, pač pa tudi v raznih olajšavah pri šolanju ali potovanjih v tujino. Tem pa je treba dodati še 5.000 dolarjev, ki jih dajo nekatera podjetja v obliki orodja in opreme.
Neki inženir je rekel, da je bilo njegovim delavcem potrebnih 50 delovnih ur, da bi pokvarili na avtomobilskem motorju vse tisto, v čemer bi morali mladeniči tekmovati. »Mislil sem, da so moji delavci napravili v vozilu tolikšno zmešnjavo, da je dečki ne bodo mogli nikoli popraviti m da bomo potrebovali najmanj dvakrat toliko časa, da bi voiilo spet spravili v red. Toda tekmovalci v tej «igri» so vse to opravili v samih 50 minutah.«
Čeprav ta tekmovanja v širšem obsegu dokončujejo komaj svoje tretje leto, inženirji že ne vedo več, kakšne okvare bi naj napravili, da bi jih mladeniči ne mogli tako naglo popraviti. In sedaj se med inže-nirji-strokovnjaki za iskanje novih okvar ter med mladeniči iz te «igre» vodi prava vojna. Kmalu se je na to pojavila že reakcija glede namernih okvar. Neki inženir je rekel: ((Doslej smo storili vse, da bi izdelali avtomobil, ki bi se najmanj kvaril, sedaj pa moramo iskati možnosti^ kako bi jih čimbolj pokvarili, da bi tem mladeničem otež-kočili tekmo in delo.«
Inštruktor z neke srednje šole v Medfordu je imel doslej največ uspeha, ker se v zadnjih treh letih njegovi učenci odnesli vse tri prve nagrade. Letos sta njegovo ekipo sestavljala dva 18-letna dečka in inštruktor je njuno zmago takole opisal:
«Med poletom od Oregona do Detroita smo imeli pet ur časa za razgovor. Opisal sem jim 50 možnih okvar, ki so bile prišle v poštev na lanskoletnem tekmovanju, hkrati pa sem bil prepričan, da bo le redka od ter okvar na letošnjem tekmovanju prišla na vrsto. V finalnem tekmovanju je sodelovalo 98 mladeničev in dečkov iz vse dežele. Mladeniči so bili razporejeni po dva in dva pred 43 avtomobilov. Kadar sta tekmovala dobro izvežbana, kot sta bila moja dva, eden preverja e-lektrično napeljavo in vse, kar je z njo v zvezi, drugo pa bencinske dovode in vse. kar je v zvezi z bencinom
Tu že m več inštruktorja, ki
bi jim pomagal, ker stoji tu !e kot opazovalec in nima pravice se v zadevo vmešavati. Vse potrebno orodje je na mizi pred avtomobilom. Vse se dela v največji naglici, ker je vsaka sekunda dragocena. Tekmeca nimata časa za klepet, razen za najnujnejša vprašanja in odgovore v zvezi z delom.
Določeni deli, ki manjkajo, so v torbi pri sodniku in on jih bo dal le na izrecno zahtevo tekmovalca in le tedaj, ko bo ta točno vedel, kako s,e posamezni del imenuje.
Ze po 30 minutah so glavna popravila opravljena in tekmeca sedeta v avtomobil, prižgeta motor in napravita poskusno vožnjo. Ce je vse v redu, se predstavita sodniku in prijavita, da je delo opravljeno. Ce pa kaj še ni prav, se spet vrneta na svoje mesto, da nadaljujeta s popravljanjem.« -- je zaključil ponosni inštruktor.
Ko sta se lanskoletna zmagovalca predstavila z dokončanim delom, je minilo točno 42 minut in 35 sekund.
Saturday Evening Post
«S0NDA 2» JE OPREMLJENA I JONSKIMI MOTORJI
Zakaj so Sovjeti pred Amerikanci?
Novost, ki ima velikansko bodočnost - Teoretično so jo napovedali Nemci - Kaj meni list «Welt» o prednostih Sovjetov in koliko bo ta trajala?
MOSKVA, 20.	— Agencija
»Tass* je včeraj objavila vest, da je sovjetski umetni satelit »Sonda 2», ki so ga izstrelili pred 20 dnevi proti ’ Marsu, o-premljen z motorji na ione, ki naj služijo za kontroliranje o-rientacijskega sistema umetnega satelita, ki je sedaj že nad 3 milijone kilometrov od Zemlje.
V neki svoji izjavi moskovskemu listu »Izvestja* je podpredsednik sovjetske akademije znanosti in umetnosti Miliončikov povedal, da je na «Sondi 2» teh motorjev šest in tudi to, da ti služijo samo za orientacijo u-metnega satelita v vesolju, ne pa za to, da bi vplivali na njegovo pot.
Umetni motorji na jone so »Sondo 2» pognali kar z Zemlje, seveda z ustreznim signalom. Njihovo delovanje se določa in ureja s pomočjo tako imenovanih elektronskih »logičnih blokov*, ki jamčijo za o-rientacijo umetnega satelita. Iz izjav, ki jih je dal sovjetski a-kademik, se zdi, da ti motorji na jone ne delujejo nepretrgoma, pač pa da so sedaj v fazi praktične preizkušnjo Akademik Miliončikov namreč piše: .»Sest motorjev je za daljšo dobo dajalo orientacijo satelitu nasproti Soncu, kot se je hotelo z opazovališča na Zemlji. Možnost delovanja naprave na jonski pogon v vesoljskih pogojih je bila tako tudi praktično dokazana*.
Sovjetski znanstvenik ni podrobneje povedal, kakšen je bil vir energije teh motorjev na jonski pogon, ali so to sončne baterije ali kako drugo sredstvo, niti ni povedal kakšno gorivo služi za proizvajanje plazme. Vendar pa sovjetski akademik pravi:	»Uporaba motorjev
na jonski pogon na umetnem satelitu »Sonda 2» predstavlja le njihov prvi začetek, nekak šen preizkusni krst. Ti so ko maj zapustili svojo zibko: labo ratorij, toda že sedaj je jasno da ima ta novost v kozmosu ve likanske bodočnosti*.
S svoje strani pa je »Tass* izjavila, da so v dobi med 8. in 18. decembrom imeli dvanajst radijskih povezav med Zemljo in »Sondo 2». Med temi povezavami in po signalih, ki jih je dobila z Zemlje se je »Sonda 2» orientirala v vesolju v odnosu na Zemljo in Sonce Al»nrija poudarja, da so bili prvič preizkušeni v dejanskem kozmičnem poletu motorji — »elektro-reaktorji* na plazmo, to se pravi, da so bili preikušeni jonski motorji. Ti motorji — nadaljuje agencija — nudijo velike možnosti za njihovo uporabo pri »vesoljskih letalih in v poletih z daljšim trajanjem*.
Kakor vidimo, so sovjetski znanstveniki prišli na dan spet z novimi znanstvenimi dosežki, z novimi motorji in z novim pogonskim sredstvom. O raketah
ititiiiiMiiimiiniiitiiiimiHiimiiiiiiiiiMmiimiiiiiiiiiimnMtiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Vsa občina v ženskih rokah
VICENZA, 21	- V občini
Rotzo	na	planoti	Asiaga	so	izvolili	za	župana	krajevno	uči-
teljico Carlo Slaviero. To bi ne bilo še nič posebnega, toda tudi	ves	občinski	odbor	v	tej
občini sestavljajo ženske.
Prve volitve župana so bile minuli ponedeljek, toda brez rezultata, sedaj pa so za župana izvolili že omenjeno učiteljico.
Kako je do tega prišlo? Moški niso hoteli prevzeti nobene odgovornosti v občinskih upravnih zadevah iz enostavnega razloga, ker niso bili rešeni številni	občinski problemi.	Da	pa
ne bi bil v njihovi občini imenovan prefektura! komisar, so
poskrbele ženske, ki so izvolile — zunanjo.
Volitve novega občinskega odbora in župana so bile precej razgibane in prisostvovalo jim je veliko občinstva. Seja se je začela z ostavko občinske svetovalke Giulie de Guio, ki je pa ostali svetovalci odnosno sevtovalke niso hotele sprejeti, ker bi sicer število svetovalcev bilo premajhno in bi bile volitve neveljavne. Ko je bila ta nevarnost odstranjena, so se nadaljevale volitve za župana, ki so postavile na odgovorno mesto krajevno učiteljico Carlo Slaviero, za odbornike pa prav tako samo ženske.
na jonski pogon so pred leti pisali ---seveda le teoretično —
nemški znanstveniki, ki so tem motorjem pripisovali velikansko bodočnost, hkrati pa so govorili, da je to šele stvar bodočnosti. Danes pa je to Že stvarnost. Ob tem nas ne začudi to, kar je pred nedavnim zapisal znanstveni urednik v listu «Welt» o prednosti, ki jo ima sovjetska astronavtika pred ameriško. Čeprav v vsem ne soglašamo, objavljamo članek iz revije «Welt»:
Kdor danes skuša trezno analizirati trenutne razmere strateške astronavtike, ne more mimo napak, ki so jih ZDA ’ napravile v preteklosti. In te napake so se med tem še nakopičile in privedle do današnjega stanja. Sovjetska vesoljska tehnika bo še vrsto let določala tok razvoju v prostoru med Zemljo in Luno. ZDA bodo v prihodnjih treh ali štirih letih le še bolj zaostajale. Takšnega stanja ne bi moglo nič spremeniti, niti to ne, če bi se dale na razpolago nove milijarde. To je resničnost, s katero se mora Zahod sprijazniti.
Korenine sedanjega stanja so globoke dvajset let. ZDA, ki so v začetku vojne čudovito naglo dojele možnost, ki jo nudi razbijanje atoma in usmerile vso moč dežele v razvoj atomske bombe, so po vojni zamudile v razumevanju tega, kako odločilne vojaške možnosti imajo medcelinske balistične rakete. V nasprotju s tem pa je Moskva takoj dojela strateško možnost rk-kete, ki je njej kot celinski sili omogočila, da po drugi poti, preko vesolja prodre iz »obroča* potencialnih sovražnikov.
Ce to prikažemo v enostavnih številkah, vidimo sledeče: Sovjeti so doslej s kozmičnimi ladjami, ki so imele na krovu posadke, izvršili 454 ur vesoljskega poleta, Američani pa le 53 ur. Sovjeti pri tem vodijo predvsem na pomembnem področju bioastronavtike. Od enotedenskega poleta v breztežnos’nem stanju prvega kozmičnega potnika — Lajke, pa vse do prvega poskusa z letečim laboratorijem — • Vzhodom*, se dobi vtis, da so Sovjeti pridobili izredne, edinstvene izkušnje.
Kroženje rakete »Vzhod* je v ZDA zrušilo mnoge utvare. Po pavzi šestnajstih mesecev, ko SZ ni napravila nobenega vesoljskega poskusa s posadko, so v ZDA mnogi računali, da je Sovjetom »zmanjkalo sape*. Poleg tega so nekateri vodilni člani vodstva NASA še izjavili, da ni r.ikakih znakov, da bi Sovjeti gradili raketo, ki bila tako velika, kakršna je ameriška raketa »Saturn*. Polet zadnje sovjetske velike rakete s posadko treh mož je vse te špekulacije porušil.
Toda raketa »Vzhod* je pojasnila še nekaj drugega, in sicer to, da Moskva ni opustila misli, da pristane na Luni pred Američani. Sovjeti se pr previjajo na polet na Luno
Toda oni se na to pot pripravljajo po »stranski poti*. Polet sovjetskega vesoljskega laboratorija — »Vzhoda* — s tremi člani posadke dokazuje, da se sovjetska astronavtika približuje koncepciji o potovanju na Luno preko vesoljskih postaj, ki bodo krožile razmeroma nizko nad Zemljo. To je tako imenovana »tehnika sestanka nad Zemljo*. Te vesoljske postaje v bližini Zemlje pa bodo imele pomembne vloge tudi kot morebitne strateške postaje. V nasprotju s tem pa iščejo Američani najkrajšo pot na Luno. S tem da so najavili, da bosta pred letom 1970 dva Američana pristala na Luni, so Američani postavili na kocko svoj prestiž v igri, ki terja 20 milijard dol.*
TOREK, 22. DECEMBRA 1964
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slov. pesmi; 11.45 Mali ansambli; 12.15 Pomenek s
i poslušalkami; 12.25 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Glasba po željah:
17.00	Ansambel Franco-Vallisneri; 17.20 Glasbeni kaleidoakop; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.15 U-, metnost, književnost in prireditve; 18.30 Sodobna ital. glasba; ' 18.45 Ansambel Azzola; 19.00 Trobentači; 19.15 Pisani balončki; nato Lahka glasba; 20.00 Šport; 20.35 Kromatična fantazija; 21.30 Slovenske novele; 21.55 Pianist Roberto Repini.
Trst
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Istra v svojih pesmih- 13.30 F. Apollomo: «11 re delToro«; 14.30 S. Chiereghin: »Suita za godalni orkester«
Koper
7.15 Jutranja glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Od opere do o-pere; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Od popevke do popevke; 14.00 Sola in življenje; 14.20 Dva zbora Matetiča - Ronjgova;
15.00	Zabavni ansambh; 15.45 Slovenske narodne; 15.00 Glasbeni paberki; 16.35 Torkov zmenek; 16.50 Pevci; 17.40 Zbor iug ljudske armade; 18.00 Prenos RL;
19.00	Poje Adamo; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ansambel Mann.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih.
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 Radijska šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi in plesi;
11.30	Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na ital. morjih;
Slovenija
8.05 Kvintet B. Franka in Trio D. Skoberneta; 8.25 Od melodije do melodije; 8.55 Radijska šola; 8.25 Odlomki iz oper; 9.45 Zvočne miniature; 10.15 Glasbeni se-
15.15 Likov- jem; 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 ne umetnosti; 15.45 Gospodarska Kmetijski nasveti; 12.15 Zbor rubrika; 16.00 Program za naj-	JLA; 12.30 Iz koncertov in sim-
mlajše; 16.30 Komorna glasba	fonij; 13.30 Priporočajo vam...;
ilošč; 17.25 Simf. koncert; 14-05 Radijska šola; 14.1
s plošč; 17.25 Šimf, koncert; 18.35 Furlahski folklorni plesi; 18.50 Življenje v jezerih; 19.10 Oddaja za delavce; 20.00 Papeževa božična poslanica; 20.45 Bet-tijeva ((Božična pravljica«; 22.15 Plesna glasba.
II.	pro gram
7.30	Jutranja glasba; 8.40 Donatella Moretti; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni kok-tail; 15.15 Popevke; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.50 Ital. narodne pesmi; 17.00 Filmske novosti; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 I-ves Montand; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Nagradno tekmovanje «Pozor na ritem«.
III.	program
18.30	Francoska kultura; 18.45
Grassijeva skladba štev. 11; 18.55 Knjižne novosti: 19 15 Tuji periodični tisk:	19.30 Koncert;
20.30 Revija revij: 20.40 Martinu in Janaček; 21.20 Straussovi Lie-der; 22 15 Radijska črtica.
14.35 Nova pesmica; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.15 Jug. ansambli zabavne glasbe; 18.45 Na mednarodnih knžpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Recital pianista M. Lipovška; 20.20 Radijska igra; 21.05 Spomini na slavne dni; 22.10 Glasbena medigra; 22.15 Armijski ansambli zabavne glasbe; 23.05 Plesni zvoki.
Ital. televizija
8.30 Sola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 18.00 Dnevnik; 19.15 Slikarstvo, kiparstvo in arhitektura; 19.50 Na pragu znanosti; 20 00 Papeževa božična poslanica; 20.00 Šport; 20.20 Dnevnik; 21.00 Film »Casablanca«; 22.45 Vanna Scotti; 23.00 Dnevnik.
n. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Enodejanka «Un pezzo da cinque»; 22.00 Sagra musicale iz Riminija: 23.30 Športne vesti.
Jug. televizija
NI SPOREDA.
PRIMORSKI DNEVNIK
Vreme včeraj: naj višja temperatura 8, naj nižja 5.3, ob 19. uri 6.6; vlaga 68 odst., zračni tlak 1013.0 raste, veter 18 km severovzhodnik, sunki burje 30 km na uro, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11.5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 22. decembra
Demetrij
Sonce vzide ob v.43 in zatone ob 16,24 Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 20.28 in zatone ob 10.49 Jutri, SREDA, 23. decembra Vlasta
V	OKVIRU PROSLAV 20-LETNICE ODPORNIŠTVA
V	nedeljo smo na openskem strelišču počastili spomin Tomažiča in tovarišev
Proslavo so priredile partizanske in antiiašistične organizacije, ki so povabile nanjo tudi preživele obsojence s Tomažičevega procesa - Tržaška federacija KPi je priredila komemoracijo P. Tomažiča v Prosvetnem domu na Opčinah
za svojo stvar.«
Po proslavi so se na povabilo partizanskih organizacij preživeli obsojenci s procesa jn njihovi sorodniki zbrali v neki openski gostilni, kjer sta jim na kratko spregovorila Vidko Vremec in Giovan-ni Postogna. Zatem jih je mnogo odšlo na komemoracijo Pinka Tomažiča, k; jo je priredila tržaška federacija KPI v openskem Prosvetnem domu. Proslavo je odprl Miro Kapelj in orisal brošuro o življenju Pinka Tomažiča Tajnik federacije KPI prof. Šema je nato spregovoril o njegovem življenju in o pomenu njegove borbe Zatem so člani dramske skupine prosvetnega društva «Opčine» prebrali nekaj Tomažičevih pisem iz ječe. Sledil je nastop pevskih zborov jz Bazovice in Velikega Repna, ki sta žela navdušeno odobravanje občinstva.
Pred polaganjem vencev na strelišču
V nedeljo ob 15. uri je bila na openskem strelišču svečanost v počastitev spomina Pinka Tomažiča, Ivana Ivančiča, Vika Bobka, Ivana Vadnjala in Simona Kosa, ki so jih pred 23 leti ustrelili fašistični biriči. Počastitev je letos v okviru manifestacij ob 20-letnici odpora priredilo tržaško pokrajinsko vodstvo ANPPIA s sodelovanjem ANPI, PIAP in Združenja političnih deportirancev v nacističnih taboriščih. K proslavi so te antifašistične in partizanske organizacije povabile tudi vse preživele obsojence Tomažičevega procesa in svojce padlih mučenikov, ki žive tostran in onstran meje.
Najprej so predstavniki raznih organizacij, t.j. SKGZ, ANPPIA, PIAP ter sekcij KPI z Opčin od od Sv. Ivana položili k spomeniku vence, nato pa je Milan Bolčič, ki je bil obsojen na Tomažičevem procesu, odprl svečanost. Zatem pa so spregovorili v imenu partizanskih organizacij dr. Mitko Šiškovič, dr. Bruno Pincherle in Eugenio Laurenti. Dr. šiškovič je v svojem govoru najprej omenil junaško obnašanje Pinka Tomažiča in njegovih štirih tovarišev, zatem je med drugijn dejal; «Proslavo petih junakov moramo raztegniti tudi na vse tiste, ki so bili v Istih skupinah, ki so bile združene na istem procesu v Trstu leta 1941. Naša dolžnost je, da pridružimo tudi imena Slavka Škamoerla, Edvarda Mlekuža, Adolfa Uršiča, Jakoba Semca in Andreja Čoka. ki so pod-]°tI; v ječah za posledicami muk: Stanka Vuka, ki ga ie zločinska kniaboracionisHčna Črna roka umorila pred odhodom v partizane skupno z Danico, Tomažičevo sestro; Danila Zelena, ki je že maia 1941 padel v Sloveniji v hoiu proti okupatorju: Ferdinanda Kravanlo -Skalarja, ki je padel kot partizan na Primorskem. Nikolaia Loncner-,ia, ki je bil ustrelien kot talec na Gorenjskem, ter Antona Majnika, ki je padel kot partizan na Notranjskem. Vse te udeležence velikega procesa pred posebnim sodiščem v Trstu naj simbolično zajema letošnja proslava, ki jo imamo v trenutku, ko se pripravlja 20-letnica osvoboditve in zloma naci-fašizma.)'
Dr. šiškovič je nato poudaril, da Je bilo pred 23 leti na zatožni klopi 00 obtožencev različnih slojev, poklicev, mišljenja in ideologij. In prav v tem je pomen tistega procesa. ki so sa fašistični zločinci hoteli uprizoriti, da bi prestrašili prebivalstvo Julijske krajine, kot opozorilo, kot grožnjo in tudi kot maščevanje, kajti takrat so že počile prve partizanske puške, ki so zasejale smrten strah med fašiste in naciste, saj so takrat nacisti doživeli prvi strahoviti poraz pred Moskvo in so se pojavili že prvi organizirani oddelki partizanstva v sam: Julijski krajini.
Dejstvo, da je bilo toliko ljudi različnega mišljenja in ideologije na Tomažičevem procesu in da se je proti vsem brez razlike razbesnela fašistična histerija, nas prepričuje danes, da je bila moč antifašizma prav V tem, da je združil v enoto vse demokratične stranke in struje ter skupine v skupni težnji po osvoboditvi in po boljšem življenju. Nihče ne more danes zanikati, da je bila ta enotnost prvi pogoj za uspeh antifašističnega gibanja, ki je pred 23 leti že prehajalo iz političnega v oborožen odpor. Vsi obtoženci so se zavedali, da je njihov proces dejanje borbe proti fašizmu fn temu primerno so se tudi na procesu vedli. Fašizem je hotel dovršiti svoje dvajsetletno teroriziranje slovenskega in hrvaškega prebivalstva v Julijski krajini, s tem da bi zlomil še zadnji odpor proti potujčevanju in proti iztrebljanju slovanskega življa v tem delu Evrope. Da so bili računi fašistov popolnoma zgrešeni, so pokazali poznejši dogodki. Tudi tiste žrtve, tudi junaki, ki so padli na tem mestu, so bili eden od neštetih členov v verigi odpora proti fašizmu. In danes smemo brez o-klevanja reči, da so bili ti ljudje, ki so se v imenu svojega naroda, ali kot Tomažič in njegovi komunistični tovariši v imenu svojega in vseh zatiranih narodov borili za svobodo, svetel vzgled italijanskim demokratom in antifašistom v organiziranju in mobiliziranju italijanskih množic proti fašizmu in nacizmu. Zato so obtoženci tedanjega procesa vredni občudovanja in hvale vseh antifašistov in demokratov kakršne koli narodnosti kakršnega koli političnega mišljenja. Zato bi bilo prav, da se padlim izkaže tudi uradna čast, ki jim gre, ne pa da se ignorirajo, kot
da ne bi bili s svojo krvjo prispevali k osvoboditvi vseh Slovencev in Italijanov.
Zatem je govornik omenil, da še vedno velja uradno priznanje le borcem, ki so se postavili pa robu nacifašizmu po 8. septembru 1943. Rekel je, da prav tega nočemo sprejeti, kajti v teh krajih se je pričel oborožen boj že leta 1941. Stvar demokracije in antifašizma sta še vedno zadeva sedanjosti, saj se mora borba proti fašistični ideologiji nadaljevati v drugih in novejših oblikah še danes.
Dr. Šiškovič je na koncu poudaril pomen enotnosti antifašističnih vrst za dosego smotrov, ki še niso bili uresničeni, za dejansko enakopravnost slovenske narodne manjšine ter za svobodo in demokracijo.
Dr. Pincherle je v svojem govoru dejal, da prinaša vsem navzočim pozdrav Ferruccia Parrija in bratsko solidarnost FIAP. Rekel je, da je Posebno sodišče od leta 1927 do 1943 obsodilo skupno 4596 antifašistov na skupno 27.735 let ječe; od teh je bilo 692 obsojencev iz naše dežele, ki so jim naložili skupno 6193 let ječe. To dokazuje, da so imel; Slovenci in Hrvatje iz Julijske krajine v borbi proti fašizmu zelo velik delež. Začetna obupna obramba zatirane narodnosti se je s časom spremenila v razredno borbo, ki je vedno bolj bratila italijanske in slovenske antifašiste. Z borbo in žrtvami italijanskega in jugoslovanskih ljudstev se je mnogo stvari korenito spremenilo in bratstvo med Italijani in Slovenci je postalo stvarnost. Vendar bo treba prehoditi še mnogo poti, kajti zakrknjeni o-stanki fašizma se upirajo, kakor še noče izginiti določena nacionalistična ošabnost. Rekel je, da se morajo slovenski in italijanski tovariši enotno boriti naprej, da se uresničijo ideali, za katere so padli naši bratje. Kjer živita obe narodnosti prepleteni med seboj, se ne sme tehtati z lekarniško tehtnico njihovo številčno razmerje, marveč se morajo spoštovati pravice manjšine, kajti omejevanje narodnih pravic komurkoli, mora žaliti vse, ker so narodne pravice ena izmed osnov demokratičnega življenja.
Zadnji je spregovoril Eugenio Laurenti. Rekel je, da z globoko ginjenostjo proslavljamo spomin petih mučenikov. Ta proslava ima še poseben pomen, ker se vrši ob 20. obletnici odporniškega gibanja in so zato združenja partizanov in političnih preganjancev povabila nanjo vse udeležence Tomažičevega procesa.
Zatem je Laurenti med drugim dejal:	»Hvaležni moramo biti
vsem, ki so s požrtvovalnim duhom šli v boj, ko se je zdelo, da bo mrak fašizma še dolgo zastiral sonce svobode. S svojo borbo so nakazali pot, ki jo je bilo treba prehoditi, ter položiti temelje za začetek oborožene osvobodilne borbe, ki je dovedla do upora in s tem do zmage. Toda 20 let po zmagi borba še ni končana. Ravno te dni so fašisti izvršili po Italiji nove atentate, v svetu pa skušata kolonializem in rasizem z nezasliš-no krutostjo preprečiti osvoboditev in neodvisnost narodov, ki so še podvrženi. Biti moramo solidarni z vsemi, ki se še borijo za svobodo ter jim tudi konkretno pomagati, da se odpravijo moralni in materialni činitelji, iz katerih črpata moč fašistična reakcija in imperializem.*
Laurenti je nato dejal, da se moramo boriti proti vsem, ki skušajo zmanjšati pomen odporniškega gibanja, češ da je stvar preteklosti, kar se je pokazalo tudi v nekaterih uradnih proslavah. Duh odporništva mora ostati živ v ljudskih množicah ter mora služiti za vzgled bodočim pokolfe-njem. Na ta način se bo lažje do kraja uresničila republiška ustava, ki je bistvena pridobitev osvobodilne borbe. Da pa bo duh odporništva globoko prodrl med ljudske množice, je potrebna o-krepitev antifašističnega duha v državi. Italijani in Slovenci, ki se združujemo, da proslavimo spomin naših padlih, se moramo vživeti v duha, ki nas je preveval za časa borbe za svobodo. Ta duh se mora ohraniti, čeprav se mora prilagoditi novim razmeram. Kliub raznim razlikam morajo prevladati enotni smotri, tako da bomo dosegli nadaljnji demokratični napredek.
Obsojene; s Tomažičevega procesa, ki se niso mogli udeležiti proslave, so poslali partizanskim organizacijam pisma, v katerih so izrazili vso svojo solidarnost. Pred-
S podpisom sporazuma, ki so ga sindikalni predstavniki dosegli z vodstvom podjetja in ki je bil podpisan v soboto opolnoči po dolgotrajnih pogajanjih, je bil rešen spor v podjetju Crane Orion, ki se je vlekel od 19. novembra po prvem sporočilu o odpustih. Kakor smo že poročali, je šlo za važno zadevo, »saj omenjeno podjetje v industrijskem pristanišču zaposluje približno 500 delavcev in nameščencev. Zadeva se je še bolj zapletla, ko so se po osmih dneh stavke delavci prejšnji ponedeljek vrnili na delo, vodstvo podjetja pa se je preselilo v hotel Excelsior in je dejalo, da gre za zasedbo tovarne.
Pogajanja za rešitev spora, pri katerih je sodeloval tudi občinski odbornik za delo dr. Gasparo, so v soboto trajala ves dan in so bila na tržaškem županstvu. Vodstvo podjetja Crane-Orion, za katero je podpisal sporazum Mr. McNee, ki je v soboto zvečer prispel iz Liverpoola, je glede 80 odpuščenih delavcev pristalo, da bo te odpuste spremenilo v začasne odpuste in jih vključilo v dopolnilno blagajno, 20 uradnikov pa bo podjetje odpustilo z dela, kakor je že prej sklenilo.
V ponedeljek se je v podjetju spet začelo delo z rednim urnikom kakor pred začetkom spora. Vodstvo podjetja se je obvezalo, da bo polagoma uvedlo redni delovni urnik. Razen tega je pristalo, da bo svoj dosedanji dnevni prispevek za menzo povišalo za 40 lir na osebo, električnim varilcem pa bo dodelilo potrebno število čevljev in delavskih oblek. Velike važnosti je tudi sporazum glede zunanjih del. Vodstvo podjetja je namreč pristalo, da bo polagoma vsa ta dela opravljalo v podjetju samem.
Po tem sporazumu so sindikalni predstavniki obljubili, da bodo s strokovno komisijo podjetja sode-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
sednik deželnega sveta Doro de Rinaldini, ki je bil tudi povabljen na proslavo, je poslal brzojavko, v kateri je obžaloval, da je zadržan, ter se je poklonil «spominu mučenika Tomažiča, ki je dal plemenit vzgled, kako se je treba žrtvovati
Komemoracije se je udeležila tudi Tomažičeva mati, kateri so podarili brošuro o Pinkovem življenju.
♦ ♦ *
Slovenska skupnost je v nedeljo počastila spomin Simona Kosa, Pinka Tomažiča, Ivana Ivančiča, Vika Bobka in Ivana Vadnjala, ki so pred 23 leti padli pod fašističnimi streli. Njeno zastopstvo je ob 14. uri poiožilo lovorov venec na opensko strelišče.
Svet Slovenske skupnosti je v nedeljo dopoldne na širši seji obravnaval važna vprašanja, med drugim sestavo pokrajinskega odbora in občinskih svetov. Sestavil ie podrobne osnutke predlogov, o katerih bo razpravljal s krajevnimi svetovalci in kandidati ter volivci.
PO DOLGOTRAJNI STAVKOVNI BORBI
Sklenitev sporazuma v podjetju Crane-Orion
80 delavcev bo začasno dobivalo plačo iz dopolnilne blagajne
lovali pri 'proučevanju načina dela, delovnega urnika itd.
Stavka tiskarjev
Danes bo ves dan stavka tiskarskih delavcev v komercialnih tiskarnah, in sicer zaradi tega, ker delodajalci niso hoteli še pristati na pogajanja za sklenitev nove vsedržavne delovne pogodbe. Stavka spada v vsedržavni okvir. Razen tega pa je v komercialnih tiskarnah odpovedano vsako nadurno delo.
POBUDA PD BARKOVLJE Prvi festival otroških popevk
Prosvetno društvo Barkovlje namerava prirediti prvi otroški festival. Na tem festivalu naj bi sodelovali osnovnošolski otroci v starosti od 6 do 11 let. ki imajo smisel za glasbo in petje.
Vabimo starše iz mesta in iz okolice, da pripeljejo svoje otroke danes 22. t.m. ob 15. uri na sedež prosvetnega društva v Barkovljah, Ul. Cerreto 12, (nasproti šole), kjer bodo imeli avdicijo, t. j. preizkušnjo.
Prva preizkušnja barkovljanskih otrok je bila v torek. 15. t.m. in odziv je bil zelo zadovoljiv.
Otroci, ki bodo izbrani za nastop, bodo nastopili javno z orkestrom Miramar, ki bo tokrat igral v nekoliko maniši zasedbi.
Razpis popevk m pravilnika za izvedbo tega festivala bomo objavili v kratkem.
Odbor p.d. Barkovlje
Slovensko gledališče v Trstu
PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU, V UL. PETRONIO 4
DANES, 22. decembra ob 20.30
tržaška premiera (premierski abonma)
ANGELO BEOLCO - RUZANTE
LA MOSCHETA
ali komedija o finem govorjenju
Osebe: Matevž — Alojz Milič; Lucija (Zgagarjeva žena) — ZlataRo-doškova; Zgagar — Stane Sever; Tonin — Danilo Turk; Soseda — Leli Nakrstova; Prolog — Silvij Kobal.
Prevod: MODEST SANCIN Lektor:	MODEST SANCIN
Scenograf: ing. arh. NIKO MATUL Kostumograf: ANJA DOLENČEVA Režiser JOŽE BABIČ PONOVITVE
Jutri, 23. decembra ob 20.30 (abonma I. PONOVITEV)
V	petek, 25. decembra ob 16. uri (abonma I. POPOLDANSKI)
V	soboto, 26. decembra ob 20. uri (abonma Red A, B, C, D)
V	nedeljo, 27. decembra ob 16. uri (abonma II. POPOLDANSKI)
Za vse predstave prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure S ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kultur- g nega doma. V istih urah se sprejemajo tudi novi abonmaji. £
POSTANITE ABONENT SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU ! TAKO BOSTE IMELI ZAGOTOVLJEN SEDEŽ PRI VSAKI PREDSTAVI.
♦♦•♦♦•♦♦♦♦OOCOOOOCOO ********** OOOOOOOCOO»»44»»»>»»ooooooocXX)»»««*»»«
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Odbornik za finance je utemeljil razloge za naložitev novih davkov
Zadovoljstvo v občinskem svetu spričo rešitve spora v Orionu - Drevi zadnja letošnja seja
krajšem času sestavi načrt o dokončni ureditvi mestne prevozne mreže in o zadevnih prevoznih sredstvih. Večina je bila mnenja, da je to priporočilo sprejemljivo, da pa se mora z njim ukvarjati posebna svetovalska komisija, ki je bila namenoma sestavljena, da nadzoruje Acegatov proračun za prihodnje leto ter da se zanima še za druga važna vprašanja tega velikega občinskega podjetja.
Drevi bo zadnja letošnja seja občinskega sveta.
V začetku sinočnje seje tržaškega občinskeg:a sveta je župan počastil spomin bivšega ravnatelja občinskega higienskega urada dr. Antonija Palcija, ki je nedavno umrl v Neaplju. Nato je odbornik za delo dr.
Gasparo sporočil občinskemu svetu, da je bilo vprašanje obstoja in zaposlitve tovarne CRANE-ORION v industrijskem pristanišču sedaj zadovoljivo rešeno. Poudaril je, da je k tej rešitvi pripomoglo tudi odločno posredovanje občinske uprave, ki je zavzela stališče v korist delavcev. Predstavniki vseh skupin so izrazili svoje zadovoljstvo za rešitev tega vprašanja ter se zahvalili odborniku za njegovo posredovanje. Nekateri pa so pripomnili, da je treba biti še vedno budni, da bi se ne v tem podjetju ponovno nenadoma kaj pripetilo.
Po nekaterih odgovorih odbornikov na vprašanja, ki so jih predložili svetovalci na preteklih sejah, je svet potrdil večje število sklepov, ki jih je sprejel občinski odbor. Poleg tega so odobrili tudi nekatere upravne sklepe, med katerimi tudi sklep o uveljavitvi dodatnega občinskega davka na državne davke na zemljišča in zgradbe. Odbornik za finance prof. Lonza je izjavil, da je uveljavitev tega novega dodatnega davka le formalnost, saj bo občina dobila od 3640 davkoplačevalcev le okrog 3.000.000 lir letno, ali okoli 800 lir letno na davkoplačevalca. Poleg tega pa bo občinska uprava uveljavila še neki drug dodatni davek na omenjene davke, ki ji bo prinesel le 294.000 lir letno, davkoplačevalca pa bo obremenil za povprečno 80 lir letno. Odbornik je poudaril, da mora občinska uprava te dodatne davke uveljaviti, če hoče imeti pravico do najemanja državnih posojil. Opozicijske skupine so glasovale proti obema sklepoma.
Z glasovi strank odbora, liberalcev in misovcev Je bila zavrnjena resolucija svetovalcev dr. Pincher-la (PSIUP) in Muslina (KPI), ki sta predlagala, naj občinski svet naroči podjetju Acegat, naj v naj-
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiii
Razpustitev bolniške blagajne železničarjev
Z odlokom od 17. t.m. je vladni komisar dr. Mazza razpustil s prvim januarjem 1965 bolniško blagajno železničarjev v Trstu, ustanovljeno za časa bivše ZVU, ker je pasivna. Zato bo od 1. januarja dalje skrbela za zdravstveno o-skrbo tržaških železničarjev blagajna ENPAS, kot se dogaja po vsej državi.
Razgovori deželnih
predstavnikov v Rimu
« ,
, V preteklih dneh sta imela pred sednik deželnega odbora dr. Ber-zanti in podpredsednik prof. Dulci številne stike in razgovore s člani vlade in s podtajniki. V razgovorih so obravnavali razna pereča vprašanja, ki se tičejo naše dežele.
Sestanek komisij deželnega sveta
Danes se bosta sestali druga in tretja komisija deželnega sveta. Druga komisija bo obravnavala zakonski osnutek o ustanovitvi deželnih organov za gorska vprašanja; tretja komisija pa zakonske osnutke o ureditvi juridičnega položaja nekaterih bolničarjev v tržaških bolnišnicah.
■iiiitiiiimiiiiiiiimiiimiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiMiiaiiiiiiiuiiiii
ODGOVOR SVETU SLOVENSKE SKUPNOSTI
Izjava kandidatov Enotne občinske liste
V	nabrežinski občini so na pobudo kandidatov Enotne občinske liste nalepili letak z naslednjo vsebino:
»Enojna občinska lista občine Devin-Nabrežina odgovarja Svetu slovenske skupnosti.
V	zvezi z izjavo Sveta slovenske skupnosti z dne 15. decembra 1964 poudarjamo, da obstaja bistvena podobnost med programa-tičnimi stališči Slovenske skupnosti in našimi stališči.
HUDI PROMETNI NESREČI
Avto povozi! žensko ki je pozneje podlegla ranam
Pridržana prognoza za upokojenko, žrtev cestne nesreče
V nedeljo zvečer sta se v presledku ene same ure dogodili dve hudi prometni nesreči, od katerih je imela ena smrtne posledice. Najhujša, smrtna nesreča, se je pripetila v Miramarskem drevoredu v bližini Ul. Gazzoletti, kjer je 86-letna Margherita Candus vd. Griselli s Trga Roiano 2 izven prehoda za pešce prečkala drevored.
Prav tedaj, bilo je okrog 19.30, je proti središču s svojim fiatom 1100 TS 40301 privozil 25-letni Franco Umari s Furlanske ceste 341. Umari je v zadnjem trenutku opazil starejšo žensko, ki je stopila s pločnika. Nemudoma je pritisnil na zavore, a kljub temu se ni mogel izogniti ženski ter jo je podrl. Pri padcu se je Candusova hudo pobila po glavi, si prebila čelno kost, se pobila po zatilju ter si zlomila levo nogo. Ponesrečen-ki je Umari priskočil na pomoč ter jo s svojim avtom nemudoma odpeljal v bolnišnico. Candusovo s« v predsmrtnem boju nujno
sprejeli na nevrokirurški oddelek s strogo pridržano prognozo.
Za nesrečnico pa so žal bile vse zdravniške nege zaman in dve uri po nesreči je Candusova izdihnila, ne da bi prišla k zavesti.
Druga nesreča se je pripetila okrog 18.30 v Ul. Rossetti blizu stavbe št. 54-4, kjer je 70-letna u-pokojenka Vittoria Duzzi iz Ul. Pace da Vedano 3 prečkala ulico. Ko je bila Duzzijeva sredi cestišča, je navzdol po Ul. Rossetti s fiatom U00 TS 63784 privozil 35-letni delavec Pietro Parovel iz Ul. Calcara 2 ter žensko podrl, čeprav je v zadnjem trenutku pritisnil na zavore. Zaradi sunka je Duzzijeva padla nekaj metrov vstran in se hudo pobila po glavi, zatilju in levem sencu ter se ranila po levi nogi.
OSMICA V DOLINI
Pri Venčetu Kučiču ln Burgt v Dolini št. 92 točijo odlično črno in belo vino. Priporočajo se za obisk.
Občinska enotna lista zahteva enakopravnost Slovencev na vseh področjih političnega, družbenega in kulturnega življenja; izvajanje vseh določil posebnega statuta londonskega sporazuma; naj država in dežela sprejmeta zakone za konkretno izvajanje načel republiške ustave in deželnega statuta.
Za uresničitev tega programa je potreben boj vse slovenske manjšine ob podpori italijanskih demokratičnih in naprednih sil.
Vsa zadnja leta so bili komunisti, socialisti in Lista slovenske skupnosti konkretno združeni v tem boju v devinsko-nabrežinski občini. Demokristjani in vlada so nadaljevali z raznarodovanjem. V parlamentu, v deželi, v pokrajini in v tržaškem občinskem svetu so demokristjani slovenskim izvoljenim predstavnikom vselej preprečevali govoriti v svojem jeziku. Demokristjani so se vselej pro-tivili konkretnemu priznanju narodnih pravic Slovencev.
Krščanska demokracija je odgovarjala na zahteve Slovencev s tem, da jih je obtoževala »vitimi-zma» in še pred nekaj dnevi je komisar Mazza, ko je govoril v i-menu vlade, potrjene od Krščanske demokracije, pozval Slovence, naj se otresejo »kompleksov viti-mizma* in naj ne zahtevajo preveč; pri tem pa jih je primerjal s katalansko, grško in albansko skupnostjo v ItalijiI
Enotna občinska lista je že večkrat povabila Listo slovenske skupnosti na razgovore. Socialisti s tem soglašajo. Toda Lista slovenske skupnosti ni odgovorila. Medtem pa krožijo zaskrbljujoče vesti o pogajanjih med Listo slovenske skupnosti in demokristjani.
Ponovno vabimo izvoljene predstavnike Liste slovenske skupnosti in njihove volivce, naj se obvežejo, da bodo preprečili uresničenje demokristjanskih načrtov ter ohranili enotno demokratično občinsko upravo.
SZ B OR
priredi veliko elitno silvestrovanje v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio od 21. ure do zore.
Igral bo priznani orkester pod vodstvom Ivana Bogatca. Vabila bodo na razpolago na sedežu združenja, Vrdelska cesta 7, v dneh 28., 29. in 3«. t. m. od 20. do 21. ure.
Vstop samo z vabilom. Zaželene večerne obleke.
Bruno
Križman
bo drevi ob 20.30 govoril v Slovenskem klubu v Ul. Gep-pa 9 o svojih vtisih iz Japonske. Predvajal bo tudi film o Tokiu.
Na zanimivi večer vljudno vabljeni!
Spoštovano uredništvo,
v nedeljo popoldne sem se ude-lezil proslavet 23, obletnice smrti Pinka Tomažiča in tovarišev na openskem strelišču in kasneje še svečanosti v dvorani Prosvetnega društva na Opčinah. Kot ste sami videli, sta obe komemoraciji privabili množico antifašistov in bivših političnih preganjancev ne samo iz mesta temveč iz vseh občin tržaškega področja.
Sinoči, ko sem bil doma pri večerji, smo odprli radio in poslušali poročila ob 20.15. Naenkrat zvem, da je ob 14, uri zastopstvo Slovenske skupnosti položilo venec na spominsko ploščo padlim junakom in čakam, kdaj bo napovedovalec poročal tudi o komemoraciji pred spomenikom, ki je bila ob 15. un, m svečanosti v dvorani Prosvetnega društva, ki je bila ob 16.30. Toda zaman sem čakal. Slišali smo vesti o proslavah odporniškega gibanja v Čedadu in drugod po Italiji, slišali smo vest o prometni nesreči, toda niti besedice o komemoracijah na Opčinah.
Nisem niti član komunistične niti socialistične stranke, sem pa Slovenec in antifašist. Kot tak se vprašam, kakšne kriterije imajo na slovenski postaji tržaškega radia, ko poročajo o položitvi venca Slovenske skupnosti, ne poročajo pa, da je bilo uro kasneje položenih kakih šest ali sedem vencev, da so tam kvalificirani govorniki počastili spomin padlih s primernimi nagovori in da so se tam zbrali tako rekoč vsi preživeli člani s Tomažičevega procesa, kar je dalo komemoraciji še posebno težo. In seveda niti besedice o proslavi v Prosvetnem domu na Opčinah.
Vprašujem se, ali je slovenska postaja RAI postala glasilo Slovenske skupnosti ali pa je to postaja, ki bi morala objektivno poročati o vseh dogodkih, ki zadevajo zlasti naš živelj na Tržaškem in Goriškem. Politične skupine na Tržaškem in Goriškem imajo svoja glasila, zato ni treba da si neka skupina lasti pravico nad radijsko postajo, ki bi morala preko političnih gledišč radijskih poročevalcev in novinarjev prinašati izključno le objektivna poročila z vseh področij našega delovanja, Naj se torej enkrat za vselej odpravi dvoj na mera pri presoji važnosti dogodkov in naj se vsakemu poročilu da teža, ki mu gre. To je najmanj, kar lahko zahtevamo, če ne kot antifašisti, pa vsaj kot abonenti, ki redno plačujejo radijsko naročnino.
Antifašist
* * •
V zvezi s tem pismom smo se obrnili na uredništvo radia, ki nam je pojasnilo, da Je prišlo do tega, ker nimajo ob nedeljah na razpolago kronista ter da jim je vest o polaganju venca Slov. skupnosti sporočilo samo njeno vodstvo.
P D SLAVKO ŠKAMPERLE
priredi TRADICIONALNO
■ SILVESTROVANJE NA STADIONU
»Prvi maj», Vrdelska cesta 7 Igral bo prvovrstni orkester. — Bife dobro založen. — Vstop z vabili.
Gledališča
VERDI
Danes zvečer ob 20.30 red B za parter in lože in A za balkon in galerije tretja predstava oper «Ariadna v Naksosu« R. Straussa in »Mavra« I. Stravinskega. Jutri zadna predstava z red C za vse prostore.
TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri red H W. Sha kespeare: «Kakor hočete«. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti, tel. 36372
SPDT priredi dvodnevni smučarski izlet v Kamniške planine dne 26. in 27. t. m. Vpisovanje samo še danes v Ulici Geppa 9.
Nazionale 16.00 «FBI chiama Istanbul« Bela Cortez. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Arcobaleno 16.00 «Ciao Charlie« — Technicolor, Tony Curtis.
Excelsior 16.00: «Matrimonio alTita. liana* Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 15.00 «11 magnifico cornu-to» Ugo Tognazzi, Claudia Cardi-nale. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «1 4 di Chicago« Technicolor, Frank Smatra, Dean Martin, Sammy Davis jr., Barbara Rush.
Alabarda 16.00 »Giomi di fuoco« Colorscope, Lex Barker.
Filodrammatico 16.00: «Da 007 a Hong Kong« Colorscope.
Aurora 16.30 »Contratto per uccide-dere«. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «11 circo e la sua grande avventura« Technicolor — Jahn Wayne, Claudia Cardinale.
Capitol 15.00 «Scusa me lo presti tuo marito« Technicolor. Jack Lemmon, Romy Schneider.
Garibaldi 16.00 »Buio in cima alle scale« Robert Preston.
Impero 16.30 «11 mistero del tem-pio indiano«.
Vittorio Veneto 16.00 «1 malamon-do» Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «L’anello di fuoco« Technicolor. David Jansson.
Astra 16.00: «Le piogge dl Ranchi-pur».
Astoria 16.30 «L’ammazzagigantl« Technicolor.
Abbazia 16.00 «CoI ferro e col fuoco« Technicolor. Jane Craig hi Pierre Brice.
Ideale 16.00 «11 tuo corpo brucia« Prepovedano mladini pod 16. letom.
Darovi in prispevki
Včeraj-danes
HUJSI VA. SMRTI IN PO KOKE
Dne 20. In 21. decembra se Je v Trstu rodilo 23 otrok, umrlo pa je 35 oseb.
Umrli so: 70-letna Giovanna Milovič vd. Predonzani, 98-letna Anna Kersovan vd. Delconte, 63-letni Giuseppe Coppieri, 44-letni Francesco Pieri, 75-letna Maria Paoluzzi por. Novacco, 80-letni Antonio Cok, 65-letni Pietro Galaverna, 51-letni Ro-dolfo Valentini, 73-letm Giuseppe Vo-silla, 69-letna Anna Ribarič roj. Kosič, 74-letni Biagio Pescatori, 61-letni Giuseppe Morgese, 3 4-letna Vanda Ippaviz por. Gregori, 86-letni Felice Iviani, 741etni Carlo Bianchi, 54-let-ni Giuseppe Vidali, 45-letni Renato Blason, 73-letni Ermenegildo Balbl, 67-letna Maria Ferigo vd. Cantatore, 81-letni Antonio De CM is, 69-letna Andreanna Bianro por Franceschi-ni, 60-letni Emitio Hrovatin, 68-1 etni Giovanni Rizzioli, 86-letna Cristina Valente por. Roma, 69-letni Pietro Rusgnach, 40-letna Antonia Zanco por. Scher, 74-letna Anna VValter por. Timeus, 71-letna Gluseppina Kratic vd. Zerlul, 86-letna Margherita Candus vd. Griselli, 20-letna Anna Mahnič, 81-letna Maria Costanzo vd. Casseler, 87-letna Francesca Žigon vd. Kebar, 85-letnl Ferdtna»ndo Guerrini, 74-letni Ivo Vacchl-Suzzi, 1 dan stara Eugenia Micheli.
S.2. daruje 10.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Anice Grilanc darujejo žene iz Sa-leža 8000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Ivanu Kjudru darujeta brata Milan In O-skar K Jude r 6000 lir za Glasbeno Matico. Anton Riiavec, Tržič. A. Volta 27, daruje 2300 lir za Dijaško Matico
S. 2, je darovala 40.000 lir za Slovensko gledališče v Trstu. Posnemajte!
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše predrage ie ne, mame in none
Štefanije Tavčar
roj. Pertot
se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala darovalcem ve* cev in cvetja ter vsem, ki so j* spremili na zadnji poti.
2alnjoče družine: TAVČAR, ARBAN, DEGAS in FRANOVIC Trst, 22. decembra 1964.
Mali oglasi
SINTETIČNE PREPROGE in pre-proge za hodnike iz plastike »Ba-latum« in «Meraklom». Moderno pokrivanje podov s plastiko, gumo, «Moquette» in ploščice «Kikett». Hitra naprava s specializiranim osebjem. A.R.P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6, Tel. 95-919.
PRI MAGAZZINU FELICE — Tr»t. Ulica Carducci 41, DOBITE: ženske, moške In -otroške dežne plašče, bunde, blače, Jopiče In srajce najboljših vrst in znamk po najnižjih cenah.
UAHVVIL — Plazza S. Giovanni št I
Dobite ure, različne predmete za ča-rila — natančna in vestna popravi la ur in zlatnine.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (21.12 — 27.12.)
Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benus si, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. O-riani 2; Vernari, Trg Valmaura 10; D’Ambrosi, Ul. Zorutti 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasi-ni, Trg Libertk 6; Testa d'oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (21.12. — 27.12)
Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benus-si, Ui. Cavana 11; Picciola, Ul. O-riani 2; Vernari, Trg Valmaura 10.
Po življenju, posvečenemu druži-ni, je preminila naša draga:
Ana Ribarich
roj. Kosič
Žalostno vest sporočajo:	mož.
otroci, sestre, brat, snaha, zet, vnuki in vse ostalo sorodstvo.
Pogreb bo danes ob 14.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Trst, 22.12.1964.
Pogrebni zavod Zimolo.
S potrtimi srci sporočamo žalostno vedno zapustila naša draga
vest, da nas Je za
VVANDA IPAVEC por. GRGIČ
učiteljica v Zgoniku
Pogreb drage pokojnice bo danes 22. t. m. ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v goriško stolnico, nato na po*
opa šče.	Žalujoči mož, hčerka TANJA, mama
ter ostalo sorodstvo Bazovica . Gorica . Ljubljana - Milan. 22.XII.1964.
IZ SODNIH DVORAN
Nadaljevanje razprave v zadevi
«ugrabitve» Dragoljuba Vurdelje
Predsednik dr. Rossi je prebral pismo «Srbov v Trstu*, ki postavljajo Vurdelji neugodna vprašanja
Včeraj zjutraj se je nadaljevala obravnava proti geometru Paoli-niju in ostalim obtožencem, ki so jih obdolžili, da so skušali ugrabiti predsednika srbske pravoslavne občine Dragoljuba Vurdeljo.
Na včerajšnji obravnavi je postalo očitno, da skuša obramba' izključiti vsakršen političen nagib ter obravnavati zadevo izključno na področju 'tihotapske ali podobne dejavnosti vseh soudeležencev •zarote«.
Te teze je pojasnil predvsem v svojem govoru zagovornik obtoženca Crevatina. Odv. Ghezzi je trdil, da obtoženci sploh niso zagrešili poskusa ugrabitve, ker nikakršno njihovo dejanje ne prehaja čez mejo, ki jo določa zakon
med pripravljalnim in izvršenim delovanjem. Zaradi tega se sploh ne more govoriti o kaki kazenski odgovornosti obtožencev ter je zato treba oprostiti ' vse, ker dejanja niso kazniva.
V tem smislu je odv. Ghezzi zaključil svoj govor, zahtevajoč, naj sodniki oprostijo njegovega varovanca.
Izvajanjem dr. Ghezžija je sledila kratka pavza in takoj nato je predsednik sodišča dr. Rossi prečital pismo, ki ga je prejelo sodišče in ki je podpisano z generičnim vzdevkom: «Srbi v Trstu«.
Gre brez dvoma za brezimno pismo, ki pa vsaj deloma pojasnjuje razmere, ki vladajo v srbsko pravoslavni skupnosti v Trstu,
Novi Supercoop v naseli u S. Sergio
' ”1 ****>c/»5 -
h- • ’ *	........ ■ ■	r
Otvoritve samopostrežne	samopostrežnih trgovin Delavskih
vine SUPERCOOP v naselju S. Sergio (na vogalu ulic Batagely-Barbaro) se je udeležilo poleg župana dr. Franzila veliko število članov Delavskih zadrug in njihovih odjemalcev.
Delavske zadruge so odprle novo samopostrežno trgovino, ki zamenjuje bivšo začasno trgovino, ki je nudila svojim odjemalcem jestvine že leta 1961. S tem so Delavske zadruge poskrbele pravočasno za potrebe omenjene Skupnosti občanov.
Novi supercoop je 16. v verigi
zadrug. Razpolaga s površino 210 kv. m ter omogoča bogato izložbo najrazličnejših živil, vštev-ši oddelek za prodajo pakiranega mesa.
Novi supercoop nudi hitro postrežbo in pristno blago po cenah, ki so znatno nižje kot v običajnih trgovinah.
Med otvoritveno ceremonijo je predsednik Nereo Stopper poudaril, da bodo DELAVSKE ZADRUGE PRODAJALE SVOJE BLAGO OB PRAZNIKIH PO NESPREMENJENIH CENAH.
Zato ga navajamo v celoti.
Pismo nosi sledeči naslov: »Nekaj vprašanj g. Dragoljubu Vurdelji. Sledi navajanje vprašanj:
— Ko je bil šef policije v Smederevu med vojno, koliko Srbov protikomunistov in Zidov je izročil Nemcem?
stu?
Kdo so filotitovski Srbi v Tr-
— Kdo so protikomunistični Srbi, ki so izven pravoslavne skupnosti?
■ — Koliko je bilo do sedaj obravnav v Trstu zaradi diktature, ki vlada v pravoslavni skupnosti?
— Zakaj postanejo Srbi žrtve, če se uprejo diktaturi g. Vurdelje? Evo nekaj primerov: Osmec Antonio, Micetln Slavko, Lastavi-ca Stevan, Maluckov Vojislav, Filipovič Svetozar, Petrovič Zivadin, Sedič Janko in mnogi drugi.
— Zakaj je nudil stanovanje novinarju Giorgiu Milossevichu, čeprav ga je prej obtožil, da je a-gent Udbe?
— Zakaj ni prijavil policij j Mar-cella Antonija, ki je odgovoren, da je v Trstu ubil nedolžno osebo?
— Kje je g. Vurdelja dobil naziv doktorja?
— Od kod g. Vurdelji sredstva za honorarje odvetnikom za številne obravnave?
— S kakšnimi trgovskimi posli se ukvarja g. Vurdelja?
— Koliko in od kod je denar, ki je bil izročen kralju Petru Kara-djordjeviču ob priliki poskusa samomora kraljice v Benetkah?
— Čeprav poznamo »poštenost« g. Vurdelje, se ne strinjamo s poskusom ugrabitve.«
Pismo nosi datum 15. decembra v Trstu ter je podpisano z generičnim vzdevkom: «Srbi v Trstu«.
Takoj po prečitanjd pisma je odv. Amigoni, ki zastopa g. Vurdeljo, izjavil v imenu svojega varovanca, da omenjena vprašanja nimajo nobene stvarne osnove.
Nato je sledil dolg obrambni govor odv. Vinciguerre, ki zagovarja glavnega obtoženca, se pravi geometra Paolinija. Odv. Vinci-guerra je trdil, da je njegov varovanec zagrešil inkriminirana dejanja, ker je menil, da bi ga v nasprotnem primeru doletela huda kazen. Po njegovem mnenju je obtoženec nastopal, ker se je bal hudih represalij.
Na popoldanskem zasedanju sta še spregovorila odv. Wondrich ml., ki zagovarja Lestonija, in odv. Padovan-i, ki brani žensko, ki je nudila zavetišče Antoniju.
Na koncu je še govoril odv. A-migoni, ki zastopa Vurdeljo. Zastopnik zasebne stranke je ponovno poudaril, da so obtoženi zagrešili pravchti poskus ugrabitve.
V ZADNJI ŠTEVILKI TEGA LETA
«Iniziativa isontina» pogovorih v Novi Gorici
V njej je objavljen tudi članek o grafiku Vladimiru Makucu
Izšla je 20. številka «Iniziative Isontine«, revija središča «Rizzat-ti», ki na uvodnem mestu objavlja članek predsednika deželnega odbora Berzantija o perspektivah dežele po prvih mesecih dejavnosti ter pred pričetkom sprejema njenih določil.
Osrednji članek te številke je posvečen razgovorom, ki so jih predstavniki revije imeli s predstavniki oblasti v Novi Gorici. V članku z naslovom «Dve mesti ob meji, ki jfe odprta zaupanju« objavljata De Simone in Celso Ma-
cor dva daljša članka, o-premljena
Danes v Gobici pogreb učiteljice Vande Ipavec
lil MO «|R1S» PROSEK
predvaja danes, dne 22. t. m. z začetkom Ob 19.30 uri krasen film po znanem romanu «Les Bonnes Causes»:
«IL DEUTTO DUPRE»
Igrajo:	(ZLOČIN DUPRE’)
MARINA VLADY, BOURVIL PIERRE BRASSEUR, VIRNA LISI
V bolnišnici v Trstu je v nedeljo zjutraj ob 6. uri nenadoma umrla goriška rojakinja učiteljica Vanda Ipavec, poročena Grgič, ki je zadnje čase poučevala na osnovni šoli v Zgoniku.
Pokojnica je bolehala na srcu ter je imela komaj 34 let in je zapustila štiriletno hčerko Tanjo in moža Miloša Grgiča, ki je partizanski invalid. Učiteljišče je o-biskovala v Gorici, kjer je tudi aktivno sodelovala v dijaških prO' svetnih krožkih.
Na njeno lastno željo bodo posmrtne ostanke prepeljali v Gorico, kjer bo danes ob 14. uri pogreb iz mestne stolnice na glavno pokopališče ob Tržaški cesti.
Materi, ki je zavedna in delavna slovenska žena in vsej družini izrekajo znanci in prijatelji ob tej hudi izgubi iskreno sožalje, kateremu se pridružuje tudi naše uredništvo.
s številnimi fotografijami najvidnejših predstavnikov oblasti kakor tudi slike pomembnejših objektov.
Sledi članek občinskega zdrav-nika dr. Bruna Gregoriga, ki je ravnatelj '«Rizzatti», o prometnih nesrečah na Goriškem, podprt s številnimi slikami in grafikoni. Napisan je na podlagi testiranja 7.000 normalnih voznikov.
Kritik Fulvio Monai objavlja daljši članek o slikarju Vladimiru Makucu, ki je prejšnji mesec razstavljal v Novi Gorici in katerega dela nameravajo razstaviti tudi pri nas: ilustrirajo ga tri avtorjeve grafike. Sledi poročilo o enoletni dejavnosti občinske glasbene šole.
V političnih člankih se revija ukvarja s «primerom Rožič«, za katerega jim je žal, da se je pripetil, ker ne bi smel imeti mesta v civilnem sožitju. Daljši odstavek je posvečen ljudski stanovanjski izgradnji ter vprašanju, ki se pojavlja s tem v zvezi za slovensko narodno manjšino. Zaključni del ,ki je napisan kot osnutek za dnevnik, pa se nanaša na pogovore s celovškim ter ljubljanskim županom
3
Poziv prefekta za ohranitev starih een
Pred božičnimi in novoletnimi prazniki je goriški prefekt pozval
župane, nadzomištvo za prehrano kakor tudi zvezi trgovcev iz Gorice in Tržiča, naj pobijajo neupravičeno višanje potrošnega blaga, zlasti jestvin in drugih vrst blaga, po katerem je največje povpraševanje ravno za praznike.
Prefekt obenem poziva kategori-e, naj pokažejo svojo disciplino kot lansko leto, da z navijanjem cen ne bodo pretiravale.
Božično obdarovanje otrok in revežev
PREDAVANJE 0 BRIŠKIH GRADOVIH
tudi veliki reklamni napisi na trgovinah, in bogati okraski, ki so jih namestili pred veleblagovnicami. Dasiravno je v soboto ves dan lilo kot iz škafa, je bilo po mestu opaziti precejšnjo živahnost, ki jo je bilo zaslediti tudi v trgovinah. Zadnjo soboto pred prazniki se je marsikdo zatekel v trgovine ter si nakupil vse tisto kar potrebujejo za praznike. Po všeti dosedanjih podatkih cene niso poskočile. Trgovci skušajo o-, hraniti stare cene, ker se zavedajo, da ljudje’ nimajo denarja.
Po stari navadi organizirajo pred božičnimi prazniki razne organizacije in ustanove obdarovanje o-trok in revnih občanov. Tako bodo danes v, ECA v Gorici razdelili 350 darilnih zavojev za otroke, včeraj pa je ista ustanova razdelila 3C0 zavojev z živežem in drugim blagom med občinske reveže.
Pokrajinska uprava je preteklo sobpto priredila za otroke svojih uslužbencev božičnico v telovadnici šole na Trgu Julia s kratkim kulturnim programom, po katerem so otrokom razdelili zavoje z igračami in slaščicami.
Jutri dopoldne ob 10. uri bodo imeli božičnico tudi v slovenskih vrtcih v Ul. Randaccio in Croce.
• TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 9,6. stopinje o o	.	^
11.20, najnižjb 5,4 stopinje ob 5.10, nem' predavanju popeljal v srednji
S predavanjem prof. Rada Bednarika o fevdalnih gradovih v goriških Brdih, ki je bilo v - sredo zvečer, je klub »Simon Gregorčič* V Gorici- zaključil svoja sezono v tem letu. .Prihodnje predavanje 'bo v polovici januarja v letu 1965.	'	....
Profesor Bednarik nas je v svo-
povprečne 'dnevne vlage je bilo 75. vek ter nas seznanil z nastaja-odstotkov.	'	| njem gradov v naših krajih, po-
Božična razsvetljava po garišših ulicah
V soboto so v Gorici prižgali božično razsvetljavo, ki so jo delavci . namestili.. po glaynih . mestnih ulicah. Za razliko od prejšnjih let je letošnja manj kričeča; čez ceste so razpeti loki belih žarnic*, ki dovolj estetsko učinkujejo. Na Gradu pa so v teku še vedno dela pri nameščanju zvezde repatice. Dela so se nekoliko z&kasnila zaradi slgbega vremena, ‘ki je trajalo v Gorici štiri dneve skoraj brez presledka.
Bližino praznikov napovedujejo
iiiiiiiiiiiiiikiiMimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii
OKRAJNO S0DISCE V GORICI
is?O*.
ii Z/ ii5Er. iv;
Sli
Trikrat odšel v Jugoslavijo da bi se tam poiskal delo
Z motociklom se je vozil brez voznega dovoljenja
mu m min umih im m lunin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiliiiiiiiOiiiiiiiiiiiii
EPILOG DRAME V SOLKSCHIANU
Obsojen na 16 let zapora morilec svoje sestre
77-letni Jožef Krnic je sprejel obsodbo brezbrižno - Obramba je vložila priziv
Branilec Jo-efa Krnica iz Sole-sehiana pri Ronkah je vložil pri. ziv proti razsodbi porotnega sodišča iz Trsta, ki je v petek ob 11.50 obsodilo 77-letnega obtoženca na 16 let zapora zaradi namernega umora njegove 71 letne sestre Matilde, ki ji je v prepiru prerezal s krivcem grlo. Po končani, zaporni kazni pa so mu prisodili še tri leta policijskega nadzorstva.
Urnik trgovin za praznike
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bo za bližnje božične praznike v veljavi za trgovine na Goriškem naslednji urnik:
» =	lahkoto 'odprte^,T£
					
ir ☆
KJE
SILVESTROVALI
☆ ★
HOTEL ^TRIGLAV* - Koper prireja silvestrovanje v svojin obratih HOIEL »TRIGLAV«, HOTEL G1U-STEKNA in v KESTAVHACIJI Kl-?.ANA. Obvezen silvestrski menu 3u«h> din vključno z rezervacijo. Za tridnevno bivanje vključeno s hrano. Prenočiščem in silvestrsko večerjo 9‘i00 din Rezervacije sprejemamo v notelu Triglav. Koper, tel 21650.
Silvestrovanja z «AUROR0»
Potovalni urad «AURORA» obvešča, da sprejema rezervacije za Silvestrovanja v Opatiji, na Reki •hotel »Jadran« z bazenom), v Umagu, Ljubljani, Zagrebu, Novi Gorici, Bovcu, Mostu na Soči itd.
Sprejemajo se tudi prijave za bo žično in novoletno bivanje na Lokvah (nad Novo Gorico)
Podrobnejše informacije dobite v Potovalnem uradu «AURORA», Trst, Ul, Cicerone 4. tel. 29243
Silvestrovanje v hotelu «LEV»
Direacita novega modernega no-tela «LEV» v Ljubljani vabi Tržačane na prijetno silvestrovanje, ki bo v vseh prostorih hotela. Gostom bo vso noč na razpolago mrzel bife. Odlični orkestri s priznanimi pevkami. V nočnem baru mednarodni artistični program
Prijave sprejema potovalni urad «AURORA» v Trstu. Ul. Cicerone 4. tel. 29-243.
GOSTINSKO PODJETJE « HOTEL JEZERO - BELLEVUE » - BOHINJ
vas vabi na silvootiovanje, ki bo v
hotelih JEZERO In BELLEVUE v Bohinju »- Preskrbljeno je za bogato silvestrsko večerjo — V obeh hotelih bo igral zabavni orkester — Izvršite si pedčasne rezervacije.
PARK HOTEL - NOVA GORICA
prireja veliko silvestrovanje v vseh prostorih svojega hotela — Rezervacije so nujne — Pridite, prijetno se boste zabavali — Vstopnice so v piedprodaji v recepciji hotela — tel 2144? - 21462
TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE «METR0P0L» _ piran-
PORTOROŽ vaoi na tradicionalno silvestrovanje v hotelu LUCIJA pri
Portorožu in v vseh obratih v Piranu — Rezervacije v recepciji hotela SIDRO v Piranu, tel 73314 --Trodnevnt penzion za novoletne praznike po izredno nizki ceni — Izbrani silvestrski menu z rezervacijo v hotelu LUCIJA — Sobe In prostori za silvestrovanje ogrevani. Tel. 73235
GOSTINSKO PODJETJE «GALEB»
KOPER priredi kakor vsako le-to: veliko silvestrovanje z bogatim menujem v vseh svojih obratih. HOTEL «GALEB», tel. 21605 - RESTAVRACIJA »RIBA«, tel. 21181 -7 KAVARNA »LOŽA«, tel. 21198 in V gostilni »TAVERNA«, tel. 21322 -Rezervacije sprejemamo v obratih — Igrajo priznani orkestri — Priporočamo se za obisk.
HOTEL «TURIST> - LJUBLJANA,
Lh»inmlinova 12. tel. 36129 priredi kot vsako leto veliko silvestrovanje z bogatim silvestrskim menujem v v6.eh prostorih hotela — Rezervacl-1« so obvezne.
HOTEL TRIGLAV - SEŽANA Pn-
redi tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih holela — Bogat silvestrski menu — Igra priljubljen' orkester.
Obiščite slovito restavracijo
BELVEDERE nad Izolo. — Dnevno zabavna m plesna glasba. Se posebno vabimo na silvestrovanje, ki bo v vseh prostorih in v hotelu ZORA v Izoli. — Rezervacija v recepcijah hotelov, tel. 71233 — 71141.


Veliko silvestrovanje v hotelu
SLON • LJUBLJANA v vseh prostorih kavarne, klubskih prostorih, v baru, v restavraciji in v kleti — Rezervacije sprejemajo:	za resta-
vracijo, klet in banketno dvorano JOŽE FAFLIK, od 11. do 13. ure ter od 19. do 21. ure — Cena silvestrskega menuja din 5.000.—; za kavarno in klubske prostore pri blagajni v kavarni od 17. do 21. ure Konzumaclja z' rezervacijo din 2.000.— :
za bar: EMIL JANKOVIČ od 22. do 24. ure — Konzumaclja z rezervacijo din. 3.500.-.
Za razpoloženje gostov ob koncu leta 1964 bodo skrbeli štirje plesni ansambli, v baru pa še posebej mednarodni artistični program — Informacije po telefonu 20641 - 20645 Za trodnevni penzion s silvestrsko večerjo:
soba z 1 posteljo in tušem din 20.700 soba z l p. In kopalnico din 21.700 soba z 2 posteljama	dir 17.000
soba z 2 postelj in kopal, din 19.200
HOTEL «KRAS» REPENTAB0R
telefon 221.331 Velika stlvestrovska večerja. Po večerji silvestrovska zabava. Potrebne so rezervacije.
GRAND HOTEL «UNI0N» •
Ljubljana vaoi svoje cenjene goste na silvestrovanje — Rezervacije za restavracijo sprejema ‘‘*
strežbe — Cena silvestrskega me-— Igral ho trio VI-
nuja din., 3.500 TAL AHAČIČ.
HOTEL MANTOVA - vrhnika
prireja lepo silvestrovanje — Pridite, prijetno vam bo — Rezervacije so potrebne.
JAMSKA RESTAVRACIJA
o lojna priredi veliko silvestrovanje v vseh prostorih restavracije — Silvestrska večerja in ples 3 500 din. Igral bo priznani orkester in peli bodo priznani pevci — Rezervacije v restavraciji, tel. 68
HOTEL KRAS
POSTOJNA prt-
Prav posebno simpatijo do Jugoslavije ima nedvomno 47-letni Carlo Venturelli iz Salo ob Gardskem jezeru, ki je že tretjič šel skrivaj čez mejo v Jugoslavijo, čeprav so ga od tam že dvakrat vrnili. Prvič je šel skrivaj čez mejo 17. septembra 1957, drugič 12. novembra 1959 in tretjič letos 21. maja. Včeraj je pred sodnikom izjavil, da je skušal priti skrivaj v Jugoslavijo, ker je prepričan, da bo tam našel boljše življenjske pogoje, kot pa jih je imel v Italiji. Sodnik dr. Bassi je upošteval večkratni prekršek in ga je zato obsodil na dva meseca pripora in 24.000 lir globe.
Pred sodnikom se je moral zagovarjati tudi 34-letni Filip Mau-ro iz St. Mavra, Na vasj št. 16, ki so ga presenetili dne 11. oktp-bra letos v Gorici, ko se je vozil motociklom brez predpisanega
voznega dovoljenja. «Zapeljala me je skušnjava«, se je izgovoril Mau-ri, «da bi se malo peljal s svojim motociklom, ki ga ima že štiri leta. Vendar obljubljam, da tega ne bom več storil.«
Sodnik pa ga je kljub takemu zagotovilu obsodil na dva meseca pripora in 8.000 lir globe, vendar vse pogojno in brez navedbe v kazenskem listu.
Uspeh Nomadov v Novi Gorici
V soboto zvečer so v dvorani Soča v Novi Gorici ponovili revijo zabavnih ansamblov pod naslovom »Iščemo pevca popevke., ki jo je priredil občinski svet Zveze kulturno prosvetnih orga-nizacij.
Pred številnim občinstvom, med katerim je bilo izredno veliko mladih, je nastopilo kakih deset popevkarjev obeh spolov iz Goriške. Spremljal jih je zabavni ansambel Galeb.
Ob tej priliki so nastopili tudi Nomadi, zabavni ansambel iz Sovodenj, ki ga vodi Vojko Cotič. Ker so mu poslušalci navdušeno ploskali, so godci zaigrali šest pesmi, ki so jih posebno mladi burno pozdravili. Ob zvokih Nomadov sta pela Vojko Cotič in Nataša Pavlinova.
Prisotne je pozdravil Joško Hu-mer, predsednik občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij Nova Gorica. Ob zaključku so podelili rože pevcem in Voditeljem zabavnih ansamblov.
Cestna nesreča
Sinoči okrog 20.30 ure se Je pripetila na cesti od Marjana proti reja bogato silvestrovanje — Nujne l Zagraju nesreča, pri kateri je bil so rezervacije, tel. 100.	‘ hudo ranlen 26-letni
1 hudo ranjen 36-letni Silvano
siol iz Gradiške Ul. Palmanova H.
Ob tisti uri je Biasiol z rokami porival po cesti svojo lambreto, da bi spravil motor v tek. Pri tem mu je pomagal tudi njegov brat. Približno pri zadnji hiši v Marjanu proti Zagraju pa je privozil za njima neki avtomobilist, katerega identitete se nismo mogli ugotoviti.
Avtomobilist je prepozno opazil manever obeh bratov in je treščil s svojim vozilom v Silvana Biasio-la, ki je obležal nezavesten na cesti. Njegov brat je ostal na srečo pri tem nepoškodovan.
žavni tožilec zahteval za obtoženca zaporno kazen 26 let. Branilec odv. Devetag se jo zaman trudil, da bi spremenil obtožbo za namerni v nenamerni umor ter je svoj zagovor zaključil šele v petek dopoldne. Na kratko mu je odgovoril državni tožilec, ki je ponovno podlagal zahtevano kazen in po kratkem ponovnem posegu branilca, se je sodni dvor umaknil na posvet, ki Je trajal približno 45 j jninut.
Ko je predsednik dr. Rossi pre-čital razsodbo, je ostal obtoženec popolnoma ravnodušen, kakor da se ga vsa zadeva sploh ne tiče. Imeli smo celo vtis, kakor da bi se ne zavedal, da taka razsodba pomeni zanj, ki ima 77 let, pravzaprav konec. Ostaja mu še edina možnost, da bi prizivno sodišče sprejelo tezo obrambe, po kateri sta bila tako umorjena sestra Matilda, kot njen brat, ki jo je umoril, nenormalna zaradi bolezni, ki Jima je udarila na možgane ter da je brat ubil sestro v silobranu. V tem primeru bi mu kazen znatno znižali in bi imel še nekaj upanja, da pride zopet na svobodo.
zvečer. Pekarne in m.ekarne bodo razdeljevale kruh in mleko tudi za nasledni dan.
V	petek, 25. t.m, na božič Vse trgovine bodo ostale ves dan zaprte z izjemo slaščičarn in bonbonier.
V	soboto. 26. t.m. no Stefanovo. Ves dan bodo zaprte vše trgovine z izjemo pekarn, .tnJektffn in cvetlicam, ki-bodo obratovale v dopoldanskih urshf'Pekarne bodo ta dan'razdelile kruli'‘tudi ža nedeljo.
nedeljo, 27. t.m. bodo odprte samo trgovine jestvin, s sadjem in zelenjavo ter mlekarne od 8.30 do 12.30; mesnice od 6.30 do 11. ure; slaščičarne bodo de.ale po normalnem urniku in odprte bodo dežurne cvetličarne. Vse ostale trgovine pa bodo ves dan zaprte.
sebno pa v Brdih. Navedel je številne zanimive podatke, ki se nanašajo pg Brda, zlasti na Ste-ver-jan, kjer se je Formentini naselil že pred okoli 400 leti, ko je bil grad že zgrajen. Navedel je tudi dokumente o življenju naših prednikov, izmed katerih je eden; ki ga je v videmski knjižnici odkril beneški pesnik Ivan Trjnko.
Predavatelja -je občinstvu, med katerim je bilo še prav posebno dosti Ste-verjancev, predstavil Marico . Valtrič, pesmi, ki so spremljale' profesorjeva izvajanja, pa (sta deklamirala dijak m dijakinj^. Predavanje so ponazarja.e ■šjevjl-ne slike o starih gradovih kakor tudi o sedanjih grajskih zidovih z.asti v Steverjanu.
Goričani na predslavi v Kulturnem domu
Razpravo in razsodbo je poslušalo le malo ljudi, ker je bilo za ta proces večje zanimanje na pod ročju Ronk, kjer se je odigral zlo čin, kot pa v Gorici. Tudi občin stvo je sprejelo razsodbo brez kakšnih posebnih komentarjev.
Na delu v SAF03 se je ponesrečil
Včeraj nekaj po 13. uri so poklicali rešilni voz Zelenega križa v goriško livarno SAFCG, kjer se je pri delu ponesrečil 25-letni En. zo Bressan iz Ločnika, Ul. Chiese antiche 7-A. V civilni bolnišnici so mu ugotovili verjeten nalom leve noge v gležnju ter so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 4 dneh, Bressan je povedal, da ga je o-krog poldne povozil delovni voziček na električni pogon,
Z USPEHOM SE NADALJUJE
velika razprodaja
za obnovo konfekcijske zaloge za moške, ženske in otroke
po najbolj konkurenčnih cenah
PITASSI
GORICA . VERDIJEV KORZO - GORICA
OGLEJTE SI NAŠE IZLOŽBE!
Kupili boste po sledečih cenah
ZA MOŠKE
Zimski plašči
Dežni bombažni plašči .
Obleke
od lir 7.900
Jopiči
Hlače
Srajce
4900
8.900 3-900
1.900
1.100
ZA ŽENSKE
Zimski plašči od Ur 5.900 Dežni bombažni plašči ...	» 3.900
TaiUeurs (krilo in jopica)	» 3.900
Obleke
2.900
Krila
900
ZA OTROKE
Zimski plašči od Ur 4.9()0
Dežni bombažni plašči . . .
3.600
Obleke
2.900
Jopiči
2.900
V vašem interesu je, da nas obiščete
Predstava Slovenskega gledališča v novem Kulturnem domu v Trstu je bila za gonške Slovence privlačna zaradi dveh razlogov: zaradi krstne predstave Kreftovega dela »Po brezkončni poti«, posvečenega našemu največjemu pesniku Prešernu, ki ima med zamej-skl77ti Slovenci še posebno zaradi .svojih načel o prijateljstvu med narodi, m zaradi Kulturnega doma, ki smo ga Slovenci v Italiji dobili 44 let po požigu Balkana.
Slovenska prosvetna zveza je v četrtek dala na voljo tri avtobuse, s katerimi se je odpeljalo v Trst na predstavo okoli 120 oseb iz Gorice. Podpore. Standreža, Sovodenj, Gabnj tn s Peči. Vsi so bili izredno navdušeni nad gledališkim delom kakor tudi nad Kulturnim domom, tako da je marsikdo izmed njih 'pripomnil, kdaj bomo imeli v Gorici skromno, toda svojo streho, pod katero bi se mogle vršiti kulturno prosvetne prireditve.
V petek popoldne pa so se peljali na prireditev in ogled doma gojenci' Slovenskega dijaškega doma iz Gorice ter dijaki slovenskih srt dnjih šol.
Včeraj-dančs
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 13. do 19. decembra se je v
goriški občin:	rodilo 20 otrok,
umrlo je 14 oseb, poročili so se štirje pari, oklicev pa je bilo 5.
ROJSTVA: Cinzia Sandrini, Carlo Miotti, Emanuela Raffa, Daniela Tomašič, Niculetta Lovmo, Giu-lia Chiuzzelin, Luca Buttigno, A-rianna Pecorari, Igor Waltrisch, Paolo del Pepa, Tatjana Ballaben, Federico Tomat. Tamara Bonetta, Daniela Zamh, Cristina Dimarch, Mauro Drius, Lueia Nardin, Patri-zio Scarlata, Andrea Cociancig Giorgio Chiaselotto.
SMRTI: gospodinja 83-letna Regina Visinti, vd. Goobato, upokojenec 50-letni Luigi Bianchi, upokojenka 73-letna tmrica Bobich, vd. Babich, upokojenka 76-letna Olga Vouk, gospodinja 82-letna Melania Vecchiet, vd. Donda, trgovec 66-let-n: Alfredo Tonelli, dninar 50-letni Stanislao Matesic, upokojenec 78-letni Giuseppe Vogrini, gospodinja 65-letna Anita Bigarini, vd. Temil, upokojenka 85-letna Giovanna Baroni, vd Mohnari, gospodinja 83-letna Lucia Blastg, por. Visintin, upokojenec 78-letnt Camillo Marini, gospodinja 90-letna Giovanna Kocina, vd. Zaletel, upokojenec 87-letni Firmino Marin.
POROKE:	šofer Giuseppe Paoli
in uradnica Ornella Cosliani, železničar Arcangelo Vicino in bolničar-ka Anna Maria Militello, geometer Giovanni Montanari in tekstilna Paolina Klinec, pravnik Giovanni Munafo in uradnica Marina Brai-dotti.
OKLICI; trgovec Bruno Moncaro in- računovodkinja Luciana Perco, uradnik Silvio Pias in uradnica Biancamaria Cernovlc, oficir kara-
binjerjev Luciano Gatti in gospodinja Marisa Pagnutti, tesar Carlo
Pateta in gospodinja Maria Rovis, šofer Uberto Mazgon in uradnica Adriana Saule.
VERDI. 17.00: «La valle delVeco to. nante«, Kirk Maris in Len Chanel. Kinemaskopski ameriški film v barvah.
CORSO. 17.00: «La gatta con la fru-sta«, A. Margret in J Forsite, a-meriški čmobeli film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
MODERN1SS1MO. 16.00: «Super se-xy 64«, barvni kinemascopski dokumentarni film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 17.30: »Valanga glalla«, R. Carlton in A, Louse, ameriški čmobeli film, zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «11 codice della pištola«. J. Hunter In P. Foster, ameriški čmobeli film, zadnja predstava ob 21.30
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan m ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-FOLETTI na Travniku št. 14, M. 2972.
LESTVICA
IZIDI		Milan Inter	13 10 3 0 13 7 5 1		29 19	9 12	23 19
'Atalanta - L. Vicenza	1-0	Juventus	13	5 6 2	13	8	16
Foggia I. - 'Cagliari	1-0	Torino	13	5 6 2	15	11	16
•Fiorentina - Inter	2-2	Fiorentina	12	6 3 3	17	16	15
•Mantova . Messina	2-0	Roma	13	4 7 2	17	13	15
•Milan ■ Bologna	3-1	Atalanta	13	4 6 3	7	6	14
•Roma - Juventus	1-1	Catania	13	4 5 4	16	16	13
•Sampdoria . Lazio	0-0	Bologna	13	5 3 5	16	12	13
•Torino - Catania	2-1	Varese	13	3 7 3	14	15	13
•Varese - Genoa	2-2	Sampdoria	13	4 4 5	10	12	12
Prihodnje tekme (27.	t.m.)	Foggia I.	13	4 4 5	9	13	12
Bologna - Varese, Fiorentina .		Lazio	13	2 6 5	10	13	10
Messina, Foggia Inc. .	Lazio,	L. Vicenza	12	4 2 6	13	16	10
Inter ■ Juventus, L. Vicenza -		Genoa	13	2 6 5	10	15	10
Genoa, Mantova - Atalanta, Ro-		Messina	13	3 2 8	7	17	8
ma . Milan, Sampdoria	- Cata-	Cagliari	13	15 7	8	19	7
nia, Torino - Cagliari.		Mantova	13	14 8	5	15	6
V SOBOTO 26. T. M.
Boksarsko srečanje Gorica-ljubljana
Goriška boksarska zveza IGNIS je povabila na prijateljsko srečanje boksarje iz Ljubljane, ki so vabilo sprejeli. Srečanje bo v soboto 26. t. m. ob 17. uri v veliki dvorani UGG na Trgu Battisti v Gorici. Predvidenih je 10 tekem v vseh kategorijah in sicer od bantam do najtežje. Med goriškimi boksarji bosta nastopila tudi Pe-trozzi v lahki kategoriji in Confin v težki kategoriji, ki bosta po tej tekmi prešla med profesionalce.
Vstopnice za to prireditev so v predprodaji v baru Nicolo na Kor-zu Verdi v Gorici po 600, 1000 in 1500 lir.
NA ZASNEŽENIH SMUC1SCIH EVROPE
V Val d’kete zopet uspeh Švicarja Minscha
Mussner in Inge Senoner najboljša na italijanskem kvalifikacijskem tekmovanju
■uiituniiniiiii................................................mini.....................im.....................
13. KOLO
VAL D1SERE, 21. — Letošnje smučarsko tekmovanje za Kriterij prvega snega se je nepričakovano končalo s presenetljivim uspehom švicarskih predstavnikov. Med ženskami se je izkazala Therese Ob-rechtova, ki je zmagala v veleslalomu, in Edith Hiltbrandova, ki se je uvrstila na prvo mesto alpske kombinacije.
23-letni Švicar Joos Minsch pa je
A LIGE
4 točke prednosti za Milan
Inter in Juventus samo s točko
Milan se je ponovno oddaljil od nevarnih tekmecev. V tekmi z Bologno je delno zaradi lepe igre, delno po sreči in delno tudi zaradi izključitve Pascuttija prišel do celotnega izkupička. Nasprotno pa se je moral Inter, ki je v dvoboj« s Fiorentino že vodil 2:0, zadovoljiti le z neodločenim izidom. Isto velja za Juventus, ki je moral, kljub temu, da je zaslužil več, deliti točki z Romo.
Te so bile najvažnejše'tekme nedeljskega zavrtljaja prvenstva A lige. Od ostalih moramo omeniti uspeh Torina nad uporno Catanio, ki je imela v vratih skoraj nepremagljivega Vavassorija. Turinčani pa so vseeno prišli do zmage, pa čeprav so se morali za osvojitev obeh točk poslužiti enajstmetrovke.
Samo Foggia se je v nedeljo vrnila z gostovanja s celotnim izkupičkom. Gostovala je v Cagliariju, kjer ji je uspelo, da je enkrat prišla do mreže, kar pa ji je zadostovalo, da je spravila v žep dragoceni točki. Vse ostale tekme pa so se zaključile ali z zmago domačinov ali z neodločenim izidom. Slednjega sta dosegla Lazio na igrišču Sampdorie in Genoa med gostovanjem v Vareseju. Zmago pa sta zabeležili Atalanta nad Lanerossi in Mantova nad Messino.
Triestina na zadnjem mestu Blige
V Brescii že deveti poraz Tržačanov
Varglienov avtogol odprl gostiteljem pot do zmage z 2:0
STRELCA — v 9’ p.p. Var-glien (avtogol), v 14’ Pagani.
BRESCIA: Brotto; Fumagal-li, Mangili; Rizzolini, Vasini, Bianchi: Veneranda, Lodi, De Paoli, Maestri, Pagani.
TRIESTINA:	Colovatti; Fri-
gen, Ferrara; Pez, Varglien, Palcini; Mantovani, Dalio, Orlando. Novelli, Gentili.
SODNIK — Fogliamanzillo iz Torre Annunziata.
KOTJE — 7-6 (4-3) za Brescio.
Nov poraz Triestine, ki je tako zaradi slabšega količnika zdrknila kar na zadnje mesto lestvice B lige. Res je, da je Triestina gostovala pri leaderju in zato je bilo nesmiselno misliti na kak zadovoljiv izid. Kljub temu Tržačani niso šli na igrišče samo zato, da prepustijo vso pobudo Brescii. Imeli so namen, da se branijo do skrajnosti in da ohranijo rezultat v častnih mejah. Morda bi se jim tudi posrečilo, če ne bi prišlo v 9’ do nesrečnega avtogola, ki je Tržačane kratko in malo spravil... k.o. Pač smola, ker Brescia do tedaj ni pokazala ničesar vrednega njenega imena. Napadi gostiteljev niso bili nevarni. Prodorov namreč ni bilo mogoče izvesti, ker so bili vsi Tržačani, z izjemo dveh, zbrani v obrambi kazenskega prostora. Zato so napadalci Brescie skušali raniti goste s streli od daleč. Seveda to ne bi zadostovalo, če ne bi prišlo do nesrečnega spodrsljaja Vargliena, ki je hotel odbiti žogo na polje, a jo je spravil v mrežo presenečenega Colovattija, ki je bil pred zahrbtno žogo brez moči.
Čeprav je vladala v vrstah Tržačanov po tej hladni prhi pravcata
			a ji 11 y
Atalanta . L. Vicenza	(1-0)	1	1. — 1. Stubbs
Cagliari - Foggia	(0-1)	2	2. And. Mantegna
Fiorentina . Inter	(2-2)	X	2. — 1. Tacite
Mantova - Messina	(2-0)	1	2. Sortilege
Milan . Bologna	(3-1)	1	3. — 1. Furcia
Roma - Juventus	(11)	X	2. Sunday
Sampdoria . Lazio	(0-0)	X	4. — 1. Buccon
Torino - Catania	(2-1)	1	2. Grignasco
Varese . Genoa	(2-2)	X	5. — 1. Batan
Catanzaro - Verona H.	(0-1)	2	1. Ordonez
Napoli . Lecco	(0-0)	X	6. — 1. Anisette
Savona - Novara	(5-1)	1	2. Arabo
Macerate.se . Siena	(1-1)	X	
			KVOTE
KVOTE			12 — 55.522
13 — 12.980.0fl0			11 — 55.485
12 —	400.000			10 — 2.576
1
1
X
2
1
2
X
1
1
1
1
1
B
LESTVICA
ammmm	=== =	= 5533	Brescia	14	7 6 1	18	9	20
IZIDI		Lecco	14	8 3 3	22	6	19
•Bari - S. Monza	2-0	Modena	14	7 5 2	20	7	19
•Brescia - Triestina	2-0	Napoli	14	4 9 1	16	6	17
Verona H. ■ ‘Catanzaro	1-0	Verona H.	14	4 8 2	13	10	16
•Modena - Potenza	2-1	Reggiana	14	6 4 4	16	7	16
•Napoli - Lecco	0-0	Palermo	14	6 4 4	18	16	16
•Palermo - Reggiana	0-0	Catanzaro	14	5 6 3	10	10	16
•Parma • Alessandria	2-1	Spal	14	4 7 3	12	11	15
•Pro Patria - Tram	2-0	Alessandria	14	3 8 3	12	11	14
•Spal - Padova	0-0	Venezia	14	5 4 5	13	14	14
•Venezia - Livorno	1-0	Pro Paria	14	5 4 5	13	18	14
Prihodnje tekme (27.	t.m.)	Bari	14	3 7 4	14	15	13
Alessandria - Livorno, Lecco .		Padova	14	2 8 4	5	9	12
Parma, Modena - Catanzaro,		Livorno	14	2 7 5	7	12	11
Monza . Padova, Napoli	- Pa-	Potenza	14	3 5 6	16	21	11
lermo, Potenza - Trani,	Spal •	Trani	14	3 5 6	8	17	11
Bari, Triestina - P. Patria, Ve-		S. Monza	14	2 6 6	11	22	10
nezia - Reggiana, Verona	- Bre-	Parma	14	3 2 9	8	18	8
scia.		Triestina	14	3 2 9	7	21	8
zmeda, se jim je vseeno nekajkrat posrečilo, da so se nevarno približali mreži gostiteljev, še prej pa so morali še enkrat kloniti in morda prav zaradi tega niso .bili sposobni boljše in bolj učinkovite igre. Predani v usodo, ki jim ni bila mila, so se zanašali le na podvige posameznikov. Najbolj se je izkazal Placini, ki je bil brez dvoma najboljši igralec v rdečem dresu. Ta pa vseeno ni znal, kakor že prej Orlando, izrabiti izredno priložnost, ko se je znašel sam pred vratar-
jem. Samo dva metra sta ga ločila od skrajnega branilca Brescie, a žoga vseeno ni našla poti do mreže.
Brez dvoma bi Triestina zaslužila več sreče. Tržačani so namreč napravili vse, da bi vsaj zmanjšali rezultat, žal so bile njihove akcije preveč komplicirane in premalo hitre, da bi lahko spravile na kolena budno obrambo Brescie. In prav zaradi te kronične neučinkovitosti se je Triestina znašla na dnu lestvice, od koder bo s težavo našla pot k rešitvi.
v nedeljo zmagal na tekmovanju za pokal Oreiller. Čeprav so bili Francozi favoriti, se je v smuku izkazal mladi švicarski mehanik, ki je 3650 m dolgo progo prevozil v 2’15”9. Na drugo mesto se je uvrstil Francoz Jean Claude Killy, tretji pa je bil znani Perillat.
Italijani, ki so poslali na tekmovanje le mlade sile, so se slabo uvrstili. Prvi Italijan —• Franco Ar-rigoni — se je uvrstil šele na 30.
še slabše je bilo z Jugoslovani, saj se je Andrej Klinar, da omenimo le najboljšega, uvrstil na 44. mesto.
Vrstni red na cilju tekmovanja v smuku je naslednji:
1.	Joos Minsch (šv.)	2’15”97
2.	Jean-Claude Killy (Fr.)	2’16”35
3.	Guy Perillat (Fr.)	2’16”92
4.	Leo Lacroix (Fr.)	2’17”45
5.	Edmund Bruggman (šv.) 2’17”49
6.	Willy Favre (Šv.)	2’17”68
7.	Domeng Giovanoli (Šv.) 2’18”49
8.	Raino Manninen (Fin.) 2’19”19
9.	Ludwig Leitner (Nem.) 2’20”59
10.	Alby Pitteloud (šv.)	2’21”12
itd.
* * * *
BOČEN, 21. — Na kvalifikacijskem tekmovanju za sestavo letošnje italijanske reprezentance v alpskih panogah je v veleslalomu zmagal Gherardo Mussner pred Felice-jem De Nicolbjem in Paridem Mi-liantijem.
V ženski konkurenci pa je- prvo mesto pripadlo Inge Senonerjevi pred Gloriando Cipollo in Lidio Barbjeri.
LIENZ, 21. — Proti vsakemu pričakovanju je mladi Hudo Niendl premagal v slalomu za »Nagrado Lienzau vse najbolj kvotirane av-
JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Beograjski Partizan jesenski prvak L lige
Letošnje jugoslovansko nogometno prvenstvo prve zvezne lige se je z nedeljskim zavrtljajem trenutno ustavilo. Jesenski del je tako proglasil Partizana za začasnega prvaka. S tem pa ni rečeno, da bodo beograjski nogometaši tudi po zimskem premoru ohranili naslov leaderja. Takoj za njim je presenetljiva enajstorica Sarajeva, ki spada letos brez dvoma med
strijske smučarje. Za Niendlom sta se uvrstila Gerhard Nenning in Adalbert Leitner, medtem ko je bil Karl Schranz, ki je preskočil vrata, diskvalificiran.
GORIŠKI NOGOMET
Prepričljiva zmaga Sovodenj na igrišču v Zagraju
Juventina izgubila obe točki na domačem igrišču Podgora je v zadnjem trenutku dosegla zmago
Po dolgi vrsti neuspehov, ki niso bili vedno zasluženi, so končno nogometaši iz Sovodenj dosegli pomembno in povsem zasluženo zmago. Ta je še toliko več vredna, ker so zmagali na tujem igrišču v Zagraju, kjer so se pomerili z ekipo «Poggio» iz Zdravščine. Gole za Sovodnje so dosegli Kerševan, Pelicon, Petejan K. in Pete* jan B. Tekma, ki se je zaključila z 4:2 za Sovodnje, je bila ves čas ______________________ lepa in borbena. Od gostov se J*
_______________t____j
Fiamma
odlikoval predvsem vratar Faganel, ki ima precej zaslug za zmago svoje ekipe. S to zmago so se so-vodenjci končno rešili nečastnega zadnjega mesta na lestvici, ki so ga prepustili ekipi iz Zdravščine. V nedeljo se bodo srečali doma proti ekipi iz Fogliana, ki je močna in nevarna, kar je pokazala tudi v nedeljo v štandrežu. Zato se bodo morali Sovodenjci dobro pripraviti, da bodo uspešni tudi na domačem igrišču.
Juventina je imela na domačem igrišču v štandrežu v gosteh ekipo iz Fogliana, ki si je z borbeno m naglo igro znala priboriti obe točki, kar niti sami niso pričakovali. Tekma se je namreč zaključila * rezultatom 2:1 za Fogliano, potem ko je Juventina v prvem polčasu že vodila z 1:0. Domačini so namreč po lepem golu Ferfolje vzeli goste preveč na lahko, ti pa se niso dali ugnati in so z lepo in hitro igro zmedli bolj počasne Juventm-ce. Cas bi bil, da se domači zbudijo, saj je to že tretji poraz.
Podgora je tudi v nedeljo zmagala doma v tekmi proti Audax iz Gorice z rezultatom 4:3. Rezultat sam kaže, da je bila tekma precej razgibana in borbena z obeh strani. Podgorci so vodili že 3:0, ko so gostje napregli vse sile in izenačili. Domačini so šele nekaj pred koncem zabili zmagoviti gol ter utrdili svoj položaj na prvem mestu na lestvici.
Z nedeljske tekme Bor
iiliiiiiiiiiiiiiiiniiiilimiiiiiiiiliiiiiillitiiMiiitiiiiiiimimiiiiiilimiiiiiiimiiiiii,iiimiiiiiiiimliiiiiiiiiniiiiiiiinnnimiiminlimiiiliiillllliiimiliiiiiiiiiiiIi|"ll<>ll'>>>
V NEDELJO ZA PRVENSTVO B LIGE
ŽENSKA ODBOJKA
Jutri zvečer
na stadionu «Prvi maj»
Bor-Poreč
Jutri zvečer bo v telovadnici stadiona «Prvi maj» prijateljsko odbojkarsko srečanje ženskih ekip Bora in Poreča. Na zanimivo tekmo, ki se bo začela ob 20.30, že sedaj opozarjamo in vabimo navijače športnega združenja, da pridejo v čim večjem številu bodrit dekleta v pla-vih dresih.
* • •
V nedeljo dopoldne sta se v okviru deželnega prvenstva srečali odbojkarski ekipi Doma in Olimpije. Tekmovanje je bilo v telovadnici AGI v Gorici. Dom je premagal Olimpijo z rezultatom 2:1 (13:15, 15:12, 15:11). Jutri zvečer ob 20. uri bo povratno srečanje.
TENIS
najboljša moštva Jugoslavije. Da to ni pretirano zadostuje le bežen pogled na lestvico, kjer bomo zasledili na drugem mestu Sarajevčane.
Med enajstorice, ki so letos presenetile, spadata poleg Sarajeva še Zeljezničar prav tako iz Sarajeva in Rijeka. Tudi v nedeljskem kolu, ki Je zaključilo jesensko prvenstvo, je Sarajevo odšel z igrišča z obema točkama. Tokrat so Sarajevčani obogateli na račun zagrebškega Dinama, ki je bil proti domačinom brez vsake moči. Rezultat je namreč dovolj zgovoren.
Rijeka si je tokrat privoščila Cr-veno zvezdo kar s 3:1. S to zmago so Riječani izpodrinili beograjske tekmece niže in se sami povzpeli nad nogometaši Crvene zvezde.
Medtem ko je bil Partizan prisiljen deliti točki s Sutjesko, je sarajevski Zeljezničar gostoval v Zagrebu, kjer mu je uspelo spraviti na kolena domačine. Podoben podvig se je posrečil Trešnjevki v Skopju in Vojvodini, ki je igrala na tleh Radničkega. Naj še omenimo pičlo zmago Beograda nad enajstorico iz Mostarja, ki se nikakor ni mogla rešiti zadnjega mesta.
Sutjeska -	Partizan				1:1 (0:1)	
Sarajevo -	Dinamo				4:0 (1:0)	
Zagreb - Zeljezničar					2:3 (1:1)	
Vardar . Trešnjevka					1:2 (0:2)	
Radnički -	Vojvodina				0:1 (0:1)	
Beograd .	Velež				1:0 (0:0)	
Rijeka - C. zvezda					3:1 (0:0)	
	LESTVICA					
Partizan	14	8	5	1	24:15	21
Sarajevo	14	9	2	3	30:14	20
Dinamo	14	8	2	4	22:14	18
Zeljezničar	14	7	3	4	19:13	17
Rijeka	14	6	4	4	23:15	16
C. zvezda	14	7	2	5	26:22	16
Vojvodina	14	6	3	5	13:12	15
Zagreb	14	5	4	5	25:22	14
Radnički	14	4	6	4	18:15	14
Vardar	14	4	4	6	15:19	12
Hajduk	14	4	4	6	16:21	12
Trešnjevka	14	3	3	8	11:21	9
Beograd	14	3	3	8	18:30	9
Sutjeska	14	3	3	8	18:30	9
Velež	14	3	2	9	16:25	8
MELBOURNE, 21. — Avstralska teniška zveza je sklenila sestaviti štiričlansko reprezentanco, ki Se ~bo prihddnje leto udeležila ’ turnirjev v tujini. Imena reprezentantov bodo objavili šele ob pnjiki - letnega sestanka avstralske zveze,'ki bo 1. februarja 1965. Ekipo bodo sestavi, li iz mladih sil in vse kaže, da bodo v reprezentanci Owen David-son, John Newcombe, Tony Koche in Bill Bowrey.
Avstralski igralci bodo prvič nastopili na italijanskem mednarodnem prvenstvu, ki bo maja meseca v Rihiu. •
* * *
PARIZ, 21. — Francoska teniška zveza je določila Pierra Darmona za prvega člana teniške reprezen tance. Na drugem mestu lestvice najboljših igralcev pa sta' Pierre Barthes in Francois Jauffret.
Fiamma klonila odbojkarjem Bora
3:1 v korist slovenske šestorke
V nedeljo je bila v gosteh Boršt beneška Fiamma, ki letos ne predstavlja za močnejše ekipe nepremostljive ovire. V srečanju z Borom so namreč prišle do izraza vse. njene pomanjkljivosti' -igra -se opira le na dva tolkača in prstna tehnika je zelo šibka. Pripomniti pa moramo, da je ta ekipa premagala v prvem kolu Gasilce iz Padove,
ki so prejšnjo nedeljo premagali Zavattaro iz Bologne, ki meri na visoke položaje v končni lestvici. Prav zato nam je nerazumljivo dejstvo, da Jih je nedeljski nasprotnik Bora premagal.
Bor je odigral svojo najlepšo t^fk1 mo tega prvenstva. Fantje so bili zelo gotovi tako v napadu kot v obrambi Posebno učinkoviti sta bili podajanje in napad, v katerem sta se najbolj odlikovali Jurkič in Walter Veljak.
V	začetnih potezah prvega seta se je že jasno videlo, da bo Bor. osvojil obe točki. Plavi so stalno vodili, in brez posebnih ovir osvojili set z veliko razliko.
; V drugem setu je Bor nadaljeval z lepo in učinkovito igro, ki je spravila večkrat .nasprotnike v zagato in so začeli protestirati proti sodniku. Tokrat je bil sodnik na mestu (ne kot v Florenci) in je večkrat opomnil igralce Fiarnme. Pozneje 'se je isto dogodilo kapetanu Bora, ki je tudi preveč burno protestiral nad odločitvijo drugega sodnika. Končni izid seta je bil s precejšnjo prednostjo v korist Bora.
V	tretjem setu je Bor nenadoma popustil, že se je prikazalo strašilo iz Florence, ko so sloVenski odbojkarji zgubili tekmo, potem ko so.že vodili z 2:0. Razlika v korist Fiarnme se je Stalno večala in kazalo je, da bodo ; Benečani vrnili milo za drago. Z nekaj menjavami
pa je plavim uspelo zmanjšati o* gromno razliko in zaključiti set # častnim porazom.
V	zadnjem setu se Je ponovila slika prvih dveh. Bor je neusmiljeno pritisnil in za Fiemmo ni bilo vec pomoči. Tudi v te.,i setu, kot v vseh ostalih, ki jih je zmagal Bor, nasprotniki niso prišli niti do desetih točk.
Izid:
Bor — Fiamma 3:1 (15:6, 15:8.
12:15, 15:9)
Postavi:
BOR: Jurkič, Neubauer, Starec. Mijot, Vodopivec, Drasič, Vitez, Uršič, W. Veljak in Orel.	,
Fiamma: De Bernardin, Adami. Mattloli, Caraffa, Marangon, Zam-belli, Lovatini in Cecchini.
Sodniki: Leotta iz Gorice, P'8" cldo in Ban iz Trsta.
* * ♦
V	nedeljo se je v telovadnici šole
Zandonai zaključil tržaški del tur-nirja za pokal «Treh Benečijo. zultati so bili sledeči:	,
CRDA B — CGS 2:0 (15:10, 15:13) BOR B — CGS 2:0 (15:9, 15:13) CRDA B—BOR B 2:0 (18:16, 15:12»
KONČNA LESTVICA	.
CRDA B	4	3	1	7:2	«
BOR B	4	3	1	6:2	®
CGS	4	0	4	0:8	0
CRDA B je prepuščena k nadaljevanju turnirja, medtem ko sta Bor B in CGS izločena.	_
RITTER
FRANCE BEVK
2.
MLINI ŽIVLJENJA


In vendar so ga zadele njene besede. Nikoli ga niso trapile slutnje. Toda če jih je izrekla žena, mu je bilo vselej čudno tesno pri srcu.
Molčal je in vzdihnil.
Nastopila je zgodnja pomlad. Sonce se je iz dneva v dan topleje upiralo v breg Slemena, ki so ga že pokrivale rumene lise trobentic. Trava je že povsod burila na dan, popje je plezalo na drevje. Zemlja je izparivala vlago, ki je trepetala v toplem zraku. V Smrečju so že orali in trebili sadovnjake in senožeti, ko je Osojnik še velik del dneva ležal v senci; v njegovih grapah pa so se še belili ostanki plazov.
Tiste dni je hodil po vaseh Mohor, ki je nabiral drvarje, da jih odpelje na Sedmograško. stopil je tudi k Plečarju.
Pozdravili so ga kot starega znanca, mu ponudili žganja in kruha. Nekaj časa so govorili sem in tja, kakor je nanesla beseda. Slednjič je Mohor potegnil iz žepa umazan zapisnik to obliznil svinčnik.
«Na vaju lahko računam?# je vprašal s pogledom na Fer-
jana in Pavleta.
Pred Balantovo smrtjo in še kako leto pozneje je tudi Lambert vsako leto odhajal v svet z drvarji. Zemlja mu ni dala toliko, da bi se družina lahko preživela. Pozneje, ko je kupil senožet za Slemenom in sta poslej dve kravi stali v hle, vu, je ostajal doma. Tona in otroci bi ne zmogli vsega dela. Ko sta fanta za silo odrasla, jima ni branil v svet, da si prislužita kak krajcar. Prvi je odšel Ferjan, že pred tremi leti, a zadnje leto tudi Pavle.
«Ferjana le zapiši,# je rekel Plečar. «Pavleta ne. Pavle ostane letos doma.#
Ferjan se je zavzel. Sprva mu je vzelo besedo, a se je koj zopet zbral.
«Jaz ostanem,# je rekel. «Pavle naj gre.#
Pavle je molčal. Ni ga preveč mikalo v svet, vendar bi se očetu ne upal ugovarjati.
Lambert je ostro pogledal Ferjana. Zmeraj ga je mikalo v svet — ni bil kdo ve kako navezan' na domačijo. Kakšrt!' čmrlji mu nenadoma rojijo po glavi? Mož Je čutil, da je zadnje leto že precej oslabel, zato je sklenil, da mu bo eden ias med sinov čez poletje v pomoč. Odločil se je za Pavleta, Ferjan se mu je zdel preveč nestanoviten. Toda v sinovih očeh je opazil toliko upornosti, da se ni upal Vztrajati, četudi je le težko prenesel ugovor. Nazadnje je bilo kar prav tudi tako. Ferjan bo dedič, morda se bo s časom navezal na hišo.
«Pa ostani ti,» je rekel. «Ti ali Pavle, meni je vseeno... Sam ne zmorem več vsega, a delavcev ne bom najemal.#
Pri tem je ostalo. Mohor je zapisal Pavleta...
Preteklo je nekaj dni. Plečarjevi so se pripravljali na oranje njive, ki je ležala v bregu nad hišo, tik Gmajnarjevega sadovnjaka. Lambert je kidaj prst, a Ferjan .in Pavle sta jo v koših nosila pod vrh. ,	.	*	...
Vsakokrat, ko se je Ferjan prazen vračal,'je naredil majhen ovinek tik ob plotu, za katerim se je raztezal Gmajnarjev
! • < 1 t •	• • •	'
-
svet. Pod drevjem v sadovnjaku je trebila gologlavo dekle v modri jopici in rdečkastem predpasniku. Zdelo se je, da fant ne more odtrgati pogleda od njenih rjavih las, ki so ji v dveh debelih kitah ovijali glavo. In dekle mu je vselej za hip pokazalo beli, podolgovati obraz in temne oči. Pogled je bil kot blisk, prikazal se je in zopet ugasnil. Fant ga je poplačal z objestnim nasmehom.
Slednjič se je oslonil na plot.
«Franca,» je vprašal, «ali se boš hudo jokala?#
Dekle je prigrabilo do plota in se osdonilo na grablje. «Zakaj?» je vprašalo m se bežno ozrlo proti bajti, ki je nizka in temna stala med drevjem. «Da naju ne vidi oče.# «Bojim se tvojega očeta!#
«Pa se ga jaz bojim... Zakaj bi jokala?#
«Izgubila boš fanta. Lipe odide z Mohorjem.#
Dekle se je .namrdnilo. Lipe, ki se je rad slinil v njeno bližino in ji včasih pisal kako razglednico, je bil bajtarski sin, ki'je z materjo in sestro živel v revščini. Da so se lahko preživeli, je vsako pomlad odhajal v svet in se na zimo zopet vračal domov. Franca ga ni odbijala, a se ga tudi ni oklepala s srcem. Ferjan je željno lovil njene poglede, ki so bili polni obetov in so mu drastili domišljijo. Nagajivi pogovor je dekle dražil, vendar je uživala v njem.
«Ce pojde, saj se tudi vrne,# mu je odgovorila. «Katera sa bo pa za teboj jokala?#
«Nobena,» je odgovoril fant. «Jaz ne pojdem. Tolažil bom zapuščena dekleta. Ali ga boš spremila?# je nadaljeval začeto nit razgovora.
«Očeta bom pospremila.»
Zgoraj ob bajti se je prikazal Gmajnar, visok do strešnega žleba, ves temen v obraz in v lase.
«Franca!» je zavpil.
Dekle se je zdrznilo. Ferjan je postal še za trenutek, izzivalno pogledal proti koči, si potegnil klobuk na oči in jezno
zažvižgal.
«Ne drezaj v sršenovo gnezdo!# mu js rekel oče nejevoljno, ko mu je nakladal koš. «Ali res ni drugih deklet?#
Plečarju se je za hip posvetilo, zakaj sin tako svojeglavo vztraja na tem, da ostane doma. Dekle mu je bilo po volji, n® bi se upiral taki snahi, a ob misli na Gmajnarja je potlačil še senco take možnosti. Tolažil se je z mislijo, da je to le terjano va trenutna muha. A tudi ta tolažba je bila jalova. Žara* di fantove nepreračunljivosti bo moral biti na oprezu...
Iz Smrečja je vsako leto polovica fantov in mož odhaja'8 v svet. Iz vsake bajte ob dolgem klancu kateri, iz te ali o?® celo po dva ali po trije. V vreče z naramnicami so zmaži*1 delovne obleke, sekire in cempine brez toporišča, kose slanine' prekajenega mesa in potic za dolgo pot.
Dan pred odhodom se je pri Plečarju vse vrtelo le okoli Pavleta. Lenka in mati sta imeli solzne oči. Tudi Plečar je že od jutra nemiren stopical okrog, kakor da ne ve, za katero delo naj prime.
«Njivo bo treba skopati,# je rekel Ferjanu. ((Pavleta b0111 jaz spremil na postajo.#
«Rovnica mi ne uteče,# je menil Ferjan in zadel bratovo vrečo.
In tako so odšli vsi trije. Zložno, kakor da se jim nilta-n10* ne mudi, so stopali po stezi skozi strmino. Ferjan spredaj, 8 za njim oče in Pavle.
Tesna dolina pod njimi je bila prepletena od pasov t>ele" ga proda, zelene vode, ceste in železniške proge. Nasprotnl breg je obraščala zelena senožet z macesni, nad njo se je ra® prostiral bukov gozd, ki se je vlekel do vrha hriba. Dan J bil turoben, siv; kazalo je na dež.
Na postaji se je kar gnetlo ljudi. Odhajajoči so domačin* naročali še to in ono. Zveste oči so jih gledale kot zaverovan In zatirale solze. Naj ne pozabijo pisati, so si naročali, in nw
(Nadaljevanje sledi)
- PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio' Pelltco I II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrt*
n <lfin rfin ARtrtlRf.no 4K(i dtn — PnSt.nl tekači račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: A
tržaške In ; gorlške pokrajine
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHl 6 II TELEFON 93-808 In 94-638 - Poštni predal 559
* 7nA II* — (3DD 1* « Inrl™ 1 Ofl din mochAnh 4911 rlin	I* 1-1IV-I	I■■ jau» ■ 1m m uui. icuiiu umu um«. w***-»•••*	-—	—   --------- -------— — —  — -—-UTI—r-mm—  
___	_	___ _____ 40 lir beseda. — Oglasi
‘ 'naro“a^jo‘prr7prav'l. -“iz^vseh'drugitT pokrajin Italije prTsSocietAPubbllCltt Itallanai. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst__________________________________
H? SSn.-^r-^S 7.700 lrreFRjrTMcmuVdIn, (^čmTt20 din'- Nedeljska: posamezna 40 din. letno 1920 din. polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJi AD^. DZS. Uubljan^ Stari trg i/L,’telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni bank) v Ljubljani 600 14-603-88 - OGLA!’-!: (kine oglasov. Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - MaU oglasi 40 lir b