tUaéù vestnik občin Ormož Im Ptuj VU ISSN 0042-0778 Leto: XXIII Ptuj, dne 15. maja 1986 Številka: 14 VSEBINA: SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ 132. Dolgoročni družbeni plan občine Ormož za obdobje 1986—2000 o SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 133. Odlok o zagotavljanju sredstev za kritje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih občine Ptuj 134. Sklep o izvolitvi predsednika in članov odbora za proučevanje vprašanj na področju družbenopolitičnega sistema 135. Sklep o izvolitvi predsednika in članov odbora za proučevanje vprašanj na področju družbenoekonomskih odnosov 136. Sklep o izvolitvi komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ptuj ORGANIZACIJE POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA 137. Statut sklada stavbnih zemljišč občine Ptuj OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA ORMOŽ 138. Poročilo Občinske volilne komisije Ormož o izidu glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Ormož, dne 16/3-1986 POPRAVEK 139. Popravek odloka o davkih občanov v občini Ptuj (prečiščeno besedilo) 132. Na osnovi 99. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85), Smernic za dolgoročni plan občine Ormož za obdobje 1986—2000 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 23/85) in 23., 24., 25. in 142. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) je Skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. marca 1986 sprejela DOLGOROČNI DRUŽBENI PLAN OBČINE ORMOŽ ZA OBDOBJE 1986-2000 S tem planom spodbujamo in usmerjamo vse subjektivne sile v občini Ormož k aktiviranju vseh svojih zmožnosti, ki so osnova za nadaljnji materialni in socialni razvoj v občini, za kvalitetnejše gospodarjenje, za poglabljanje samoupravne aktivnosti in odnosov, za premišljeno izrabo prostora in za ohranitev naravnih ter kulturnih dobrin na območju občine. V okviru te osnovne razvojne usmeritve postavljamo bistvene cilje svojega delovanja, ki ga opiramo na dosedanji razvoj in današnje razmere v občini, pa tudi na določene predpostavke o bodočih življenjskih razmerah in pogojih za gospodarjenje. IZHODIŠČA IN PREDPOSTAVKE Pri opredeljevanju razvojnih možnosti in ciljev sprejemamo kot splošno izhodišče spremembo razmer, ki jih bo povzročil vsesplošni in nagel znanstveni ter tehnični napredek v svetu v planskem obdobju. Pričakujemo, da bo to občutno vplivalo na bodoče pogoje dela, na način življenja in način izbire ter uporabe materialnih dobrin, pa tudi na načine odločanja ter upravljanja. Nadaljnje izhodišče pri zastavljanju ciljev razvoja je utrjevanje in kvalitetna krepitev samoupravnega sistema, ki po svoji naravi omogoča učinkovito uporabo večjih in velikih tehniških oz. proizvodnih sistemov ter pravičnejšo in humanejšo delitev dobrin. S samoupravnim sistemom so povezani tudi odnosi, ki izvirajo iz ekonomskih zakonitosti. S tem v zvezi pričakujemo večje uveljavljanje trž-nih zakonitosti. Izhodišče pri postavljanju ciljev je tudi pričakovanje, da bodo občani svoje interese ter potrebe povezovali s produktivnim ter drugim ustvarjalnim delom in z rezultati tega dela, da bo doseženo tvorno povezovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti, tudi pričakovanje, da se bodo vključevali v tokove in naloge širšega, tj. regijskega, republiškega ter jugoslovanskega pomena in tako prispevali h kakovosti, ki temelji na večjih razsežnostih, na večjih silah in vzajemnosti. Pri opredeljevanju ciljev ne smemo spregledati dejstva, da se v večini delovnih organizacij v Sloveniji, pa tudi širše, pričakuje v nekaj naslednjih letih le skromna akumulacija, kar pomeni, da bo potrebno povečevati obseg proizvodnje in storitev z naslonitvijo na razpoložljive materialno-tehnične pogoje in subjektivne sile, da bo obseg investicij v osnovna sredstva nekaj let dokaj omejen, da se bo potrebno orientirati na manjša vlaganja oz. postopno modernizacijo pogojev za delo. Nadaljnji prispevek k spreminjanju današnjih razmer bo moral dati tudi družbeni sistem informiranja, tako z vidika boljše informiranosti, kot z vidika stroškov informacij. Omogočiti mora kakovostno planiranje, kakovostne poslovne odločitve in učinkovito usmerjanje družbenega razvoja na samoupravnih osnovah. Pri opredelitvi razvojnih ciljev izhajamo iz predpostavke, da se bo tudi v prihodnje, vsaj še nekaj let, namenjala proizvodnji hrane in sploh kmetijskih pridelkov posebna družbena pomoč v obliki posojil in ugodnejših posojilnih pogojev, bodisi neposredno kmetijskim delovnim organizacijam in zasebnemu kmetijstvu, bodisi posredno, npr. preko investicij v regulacije rek in potokov. Bistveno izhodišče pri postavljanju občinskih razvojnih ciljev je tudi situacija v sami občini, značinosti v razvoju zadnjih let in današnje stanje v razmerjih do stanja v širšem prostoru, zlasti v v razmerjih do Slovenije. Temeljna značilnost občine Ormož je njena relativna nerazvitost v primerjavi z ostalo Slovenijo. Po specifičnih kazalcih razvitosti sodi občina med najmanj razvite občine Slovenije. Ta nerazvitost se kaže: — v znatni agrarni aktivnosti prebivalstva ter šibkem ekonomskem položaju kmetijstva kot takega: — v pomanjkanju zaposlitvenih možnosti na območju občine; — v slabi oz. podpoprečni kvalifikacijski strukturi ter izobrazbeni ravni prebivalstva in — v slabih dohodkovnih rezultatih znatnega števila organizacij združenega dela. Vendar so na teritoriju občine na voljo naravni in drugi dejavniki za večjo razvitost produktivnih sil, ki pa so preslabo izkoriščeni. To so zemlia oz. zelo primeren pedološki sestav in konfiguracija zemljišč, dovolj pitne vode in prometno omrežje ter prometne povezave. Odločujoč zaviralni dejalnik v dosedanjem razvoju občine je njena relativna odmaknjenost od večjih, močnejših gospodarskih ter kul-tumo-prosvetnih središč, kar se je kot izolacijski učinek kazalo v najpomembnejšem produkcijskem dejavniku, tj. številčni šibkosti in usposobljenosti domačega kadra, ki ni bil sposoben spodbuditi večjega oz. hitrejšega investiranja v propulzivne dejavnosti; kljub napredku v zadnjem desetletju stanje še vedno ni zadovoljivo. Ta izolacijski učinek ni pomagala premagovati ekonomsko-razvojna politika širše družbe oz. šele v zadnjem času,ki pa je bil prekratek, da bi se dosegel otiplivejši napredek v razvitosti produktivnih sil. Kot pozitivno izhodišče v razmerju do jugoslovanskih in širših pogojev za materialni razvoj je fleksibilnost v proizvodnih programih manjših tehnoloških enot, torej lažje prestrukturiranje, ob relativno majhnih investicijah in s tem hitrejše možnosti razvoja, kot jih imajo z vidika današnjih zahtev prestrukturiranja nekateri veliki tehnološki sistemi; za občino so značilne take manjše, prilagodljive tehnološke enote. TEMEUNI CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA Izboljšanje materialnega položaja občanov in nadaljnje razvijanje vseh vidikov v kvaliteti življenja v taki meri, da bi se občutno zmanjšal razkorak v poprečni razvitosti Slovenije in občine Ormož in s tem zavrla demografska slabitev na tem območju, postavljamo kot okvirni dolgoročni cilj. Le-ta obsega hkrati tudi krepitev materialnega in socialnega položaja vseh delovnih ljudi in občanov. Ta položaj mora izvirati iz rezultatov živega in minulega dela posameznika, le v primeru višje sile oz. delovne nezmožnosti sme izvirati iz naslovov solidarnosti. Izjemoma bomo materialni položaj občanov podprli iz naslovov solidarnosti še v primeru, da bo tak ukrep primeren za pospeševanje prenizke natalitete, v manj razvitih območjih občine in v drugih izjemnih primerih iz humanitarnih razlogov. Hitrost krepitve socialnega položaja občanov bo odvisna deloma od splošnega gospodarskega položaja v Sloveniji in Jugoslaviji, deloma od razvoja proizvodnih sil v občini. celovito uresničitev pa pričakujemo v drugi polovici planskega obdobja. Pri tem pričakujemo tudi, da se bo osebna življenjska raven občanov hitreje izravnavala z ravnijo ostalih občanov v Sloveniji, nekoliko počasneje pa zmogljivosti in obseg storitev v družbenih dejavnostih ter kvaliteta ostalega družbenega standarda, ki predstavlja skupno porabo. Specifični razvojni cilj je povečanje zaposlitvenih možnosejti v občini izven kmetijstva, čeprav ne pričakujemo, da se bo zaposlitveni interes vsega aktivnega prebivalstva občine zadovoljil zgolj z možnostmi v občini. Še nadalje računamo z delovno migracijo. Ta cilj obsega hkrati nujno deagrarizacijo prebivalstva ravninskega dela občine, kajti le na ta način se bo povečala gospodarnost dela v kmetijstvu in s tem družbeni proizvod, tako absolutno, še bolj pa v razmerju do aktivnega prebivalstva v kmetijskem sektorju. Pomemben cilj je tàko vključevanje delavcev v vse delovne procese, zlasti pa proizvodne, ki bo slonelo na novih kakovostnih osnovah, predvsem na večjem znanju, prekvalifikacijah pa tudi na ukrepih boljše organizacije, novih metod vodenja ter komuniciranja. Spodbujanje inventivnosti ter gospodarnosti bo v pogojih zaostrenih tržnih razmer izredno pomemben subjektivni dejavnik, ki bo odločilno prispeval k materialni krepitvi posameznika ter reprodukcijske sposobnosti združenega dela. V okviru čimvečjih spodbud kreativnosti ter uporabi znanja, spodbud gospodarnemu obnašanju sodi tudi ustrezen sistem delitve osebnih dohodkov, ki mora zagotavljati take rešitve v vseh organizacijah združenega dela, da bodo osebni dohodki delavcev dejansko odvisni od njihovih individualnih prizadevanj in rezultatov dela in od skupnega učinka poslovanja ter upravljanja v njihovi organizaciji. V okviru socialne politike ostane kot cilj borba proti vsem oblikam socialnega razlikovanja, ki ne izvirajo iz dela in delitve po delovnih rezultatih; k temu bo usmerjena tako davčna politika, kot tudi drugi ukrepi ter akcije. Prav tako bomo v strategiji socialne politike še bolj upoštevali izobraževanje in pazili na aktiven odnos izobrazbenih potencialov do poslovnega razvoja ter tehniških izboljšav, ki morajo v končni posledici omogočiti v občini nova jedra vodstvenih skupin v poslovnih sistemih. V tej smeri bomo še zlasti skrbeli za zadovoljivo štipendijsko pomoč in spodbudo mladini. Te cilje bomo podprli tudi s povečano skrbjo za kadrovske štipendije. Le s takim odnosom do vrednotenja znanja ter do poslovne prizadevnosti bomo dosegli vsaj deloma samostojno rast produktivnih sil in odpiranje novih zmogljivosti. Ob tem pa bo še vedno dobrodošla pomoč in sodelovanje iz kadrovske baze večjih poslovnih sistemov izven občine. Med cilje razvoja sodi tudi popolnejša izraba tistih naravnih ter izgrajenih ugodnosi, ki so že na voljo, med naravnimi zlasti kmetijska zemljišča, med ostalimi pa prometna , infrastruktura in oskrbovalne zmogljivosti v terciarnem ter kvartarnem sektorju. Nadaljnji cilj v razvojnih odločitvah je ohranitev in varovanje dobrin splošnega pomena in življenjskega ter delovnega okolja, kar je osnova za zdrava in humano življenje ter nemoteno družbeno reprodukcijo. To zahteva pazljivejše vrednotenje in izrabo naravnih danosti, ohranitev ekološkega ravnotežja in naravnih virov, odstranitev ter preprečevanje novih žarišč onesnaženosti, zavarovanje krajinskih značilnosti ter naravne in kulturne dediščine. Kot temeljni cilj štejemo tudi utrjevanje varnosti in neodvisnosti Jugoslavije, kar bomo dosegli z nadaljnjim razvojem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, pa tudi z drugimi ukrepi in akcijami, ki povečujejo samozaščitno sposobnost in učinkovitost oz. preprečuje družbeno škodljive pojave in delovanja. OSNOVNE RAZSEŽNOSTI RAZVOJA Družbeni proizvod V okviru postavljenega cilja o materialnem napredku občine in zmanjšanju gospodarske zaostalosti za poprečjem Slovenije postavljamo kot plansko orientacijo poprečno letno stopnjo rasti družbenega proizvoda 4,5 do 5,5 %; to bi omogočilo, da bi se zaostajanje v družbenem proizvodu (upoštevaje šteyilo prebivalstva, kjer pričakujemo ob koncu lanskega obdobja približno enako število, kot na začet- ku, tj. 18.000 prebivalcev), ki znaša sedaj okrog 51 % za republiškim poprečjem, zmanjšalo na samo 30 %. Ključnega pomena za tako plansko orientacijo je precejšnja hitrost razvoja industrije in obrti (zlasti proizvodne) in nekoliko bolj umirjeno, toda nenehno povečevanje proizvodnje v kmetijstvu. Po posameznih področjih predvidevamo naslednje poprečne letne stopnje rasti družbenega proizvoda: - v% Obdobje 1985 2000 Indrustrija 8,0 7,6 Kmetijstvo 3,0 3,1 — v tem: — družbeni sektor 3,9 4,0 — zasebni sektor 1,9 2,0 Trgovina 1,6 2,3 Gostinstvo 3,0 3,5 — v tem: — družbeni sektor 2,5 2,7 — zasebni sektor 6,0 6,3 Obrt 9,9 8,9 — v tem : — družbeni sektor 6,7 9,5 — zasebni sektor 10,9 8,8 Ostala področja 2,1 2,3 — v tem: — družbeni sektor 1,7 1,9 — zasebni sektor 2,7 2,9 SKUPAJ GOSPODARSTVO 5,1 5,3 Prebivalstvo in zaposlenost Demografski razvoj na območju občine bo znatno odvisen .od materialne razvitosti in splošnih pogojev življenja kot tudi od možnosti zaposlovanja. Upoštevaje odločenost, da znižamo zaostajanje v gospodarski oz. materialni razvitosti v razmerju do SRS lahko kot re^ alno inačico v demografskem razvoju sprejmemo približno nespremenjeno število prebivalstva na začetku in na koncu planskega obdobja, tj. okrog 18.000 prebivalcev. Za ohranitev števila prebivalstva bo potrebno posvetiti več pozornosti zmanjšanju odseljevanja iz naše občine. Na situacijo glede zaposlitev bo znatno vplivala deagrarizacija prebivalstva, ki bo nujna, če želimo doseči povečanje produktivnosti v kmetijski proizvodnji in s tem boljše življenj- ske razmere kmečkega prebivalstva. Kot ekonomska nujnost se kaže deagrarizacija v obsegu zmanjšanja kmečkega prebivalstva od ene tretjine na eno petino v skupnem številu prebivalstva. To bo hkrati pomenilo zmanjšanje aktivnih kmečkih prebivalcev za okrog 1.600 in ustrezno zaposlovanje na drugih področjih, zlasti v industriji in obrti. Pri demografskem razvoju in možnostih zaposlitev upoštevamo! še nadalje dnevno delovno migracijo, tako V občino, kot domačih delavcev v druge občine. Ob predpostavki le majhnih sprememb v današnji delovni migraciji in ob upoštevanju deagrarizacije se bo število zaposlenih (osebe v delovnem razmerju) in ostalih aktivnih občanov na območju občine spremenilo kot sledi: Aktivni prebivalci po dejavnostih Ocena za Predvidevanje leto 1985 za leto 2000 Industrija 1.800 24,1 2.900 35,7 Kmetijstvo 4.120 52,8 2.550 31,4 Trgovina 380 4,9 400 4,9 Gostinstvo 120 1.5 170 2,1 Obrt 340 4,4 1.040 12,7 Ostala področja 350 4,5 390 4,8 Skupaj gospodarstvo 7.190 92,2 7.450 91,5 Skupaj negospodarstvo 610 7,8 680 8,4 VSEGA 7.800 100,0 8.130 100,0 Po teh predvidevanjih, ki se kažejo kot ekonomska nujnost, ne bo območje občine leta 2000 več izrazito agrarno. Tako, dokaj hitro ekonomsko in socialno prestrukturiranje v občini bo zahtevalo premišljene ukrepe na področju socialne in zlasti socialno-agrame politike, ki ji bomo posvetili v bodoče vso pozornost. Pogoji za delo se bodo v bodočnosti občutno spremenili. Ob znatnem povečanju splošne produktivnosti (v Sloveniji in širše) in produktivnosti v občini pričakujemo postopno skraj- ševanje dnevnega in letnega delovnega časa v zadnjih letih planskega obdobja, ob zelo ugodnih gibanjih pa že čez nekaj let. Skrajšanje delovnega časa bo namenjeno predvsem intenzivnejšemu izobraževanju ob delu kot tudi pridobivanju splošnih znanj in razgledanosti odraslih. Skrajševanje delovnega časa bo vplivalo tudi na zaposlitvene možnosti novih kandidatov za delo. Predvidevamo tudi bolj fleksibilne možnosti v načinu zaposlovanja kot: skrajšani in polovični delovni čas, deljeno delo z dvojnimi zapo- slitvami, več dela na domu ipd. Današnje organizacijske oblike bomo spreminjali in jih prila-gojevali taki, gibčnejši zaposlitveni politiki. Vključevanje v mednarodno delitev dela Intenzivnejše vključevanje gospodarstva v mednarodne ekonomske tokove je temeljna strateška usmeritev jugoslovanskega družbenega razvoja, ki se ji ne smemo izogniti niti v občinskem merilu. Pri tem ne mislimo le na izvoz blaga in storitev, temveč tudi na pretok kapitala in znanja, na mednarodno sodelovanje delovnih organizacij ter posameznikov. Poslovni sistemi vključevali deloma samostojno, še bolj pa v okviru sodelovanja v večjih poslovnih sistemih. Možnosti klasičnega izvoza obstojajo v proizvodnih programih skoraj vseh industrijskih ter kmetijskih delovnih organizacij v občini; novi proizvodni programi in nove proizvodne zmogljivosti pa bi se morale vsaj do polovice nameniti izvozu, tako v obrti, bodisi v neposrednem izvozu, bodisi v kooperaciji z neposrednimi izvozniki. Investicije Računamo z zaostrenimi pogoji za razširjeno reprodukcijo vsaj v nekaj naslednjih letih. V tem času bo potrebno proizvodnjo povečevati in zlasti izvozno usmerjati pretežno s spremembami v proizvodnih programih in z manjšimi investicijami v opremo. Kljub težavnejšim pogojem za investiranje si bomo odločno prizadevali pridobiti investitorje z drugih območij, bodisi znotraj poslovnih sistemov, ki so že v občini, bodi drugače. Kolikor bo le možno bomo podpirali tudi investicije in zagotavljali druge ugodne pogoje za odpiranje novih obrtnih delavnic. Za celotno plansko obdobje pa velja splošna usmeritev investiranja v tehnološko zahtevnejše in delovno ter po znanju intenzivnejše proizvodne programe, zlasti v industriji, pa tudi v kmetijstvu in obrti. RAZVOJNA PERSPEKTIVA IN NALOGE PO GOSPODARSKIH PODROČJIH Industrija Analiza razvojnih možnosti industrijskih OZD v občini, vključno z obrati nekaterih OZD s sedežem izvenobčine, kaže, da bi bilo možno povečati proizvodnjo in zaposlenost takole: — letne stopnje rasti v V» Obdobje 1985 do 2000 Fizični obseg 4,0 do 5,0 Družbeni proizvod 6,0 Zaposlenost 2,0 do 3,0 Iz globalne analize razvoja občine pa izhaja potreba, da se bo moral povečevati družbeni proizvod v industriji (pri enaki stopnji povečanja zaposlitev) po letni stopnji okrog 7,5 %, kar je realno možno glede na dejstvo, da hitrejšega razvoj aindustrije v občini ne bomo dosegali le z obstoječimi poslovnimi sistemi. Sedanje industrijske OZD imajo pri takem planu tudi zahtevne naloge in cilje; zaradi tega bodo morale razvojnemu delu posvetiti več skrbi in primemo organizirati ustrezne aktivnosti (razvojne službe): Povečati bodo morale izrabo osnovnih sredstev z delom v dveh ali treh izmenah. Gled.e na nekatere nejanosti, ki so spremljale pripravo analize o razvojnih možnostih industrije, bodo morale nekatere OZD čimprej še podrobneje preučiti svoje razvojne cilje in smeri razvoja ter jih prilagoditi tem usmeritvam. Kmetijstvo Na tem področju se kaže kot realna možnost, pa tudi kot nujna potreba v celovitem konceptu materialnega razvoja občine, naslednja dinamika — poprečna letna stopnja rasti v % Obdobje 1985 do 2000 Družbeni proizvod 3J — v tem : — družbeni sektor 4,0 — zasebni sektor 2,0 Zaposleni v družbenem sektorju 4,7 Aktivni v zasebnem sektorju _ 4’5 Planirano povečanje družbenega proizvoda bo možno doseči tako, da bomo čimmanj kmetijske zemlje uporabili za nekmetijske namene, zlasti pa s povečanjem hektarskih pridelkov, z intenziviranjem sadjarstva in vinogradništva ter s povečanjem staleža in prireje živine ter s povečanjem mlečnosti. Tako predvidevamo naslednje fizično povečanje proizvodnje (v indeksih za obdobje 1983-2000): — pšenica igg — koruza 157 — sladkorna pesa 162 — krompir 155 — jabolka (63 — višnje 502 — jagode . 165 Stalež prašičev v zasebnem sektorju bi se naj povečal za 48 %, z izgradnjo farme bekonov pa se bo prašičjereja razširila še na družbeni sektor, po planu 12.000 prašičev oz. skupaj 34.000 prašičev v kmetijstvu občine. V govedoreji ne predvidevamo večjega porasta staleža, pač pa občutno povečanje mlečnosti, kar naj bi omogočilo do leta 2000 za 137 % večji odkup mleka. Ostale osnovne naloge v kmetijstvu so: — prestrukturiranje sedanjega načina izrabe zemljišč v smeri večje tržne pridelave v zasebnem sektorju in podpiranja kooperacije z družbenim sektorjem, — .nadaljnje melioracije (okrog 1.500 ha) in namakanje (okrog 900 ha) kmetijskih zemljis37 aktivnejša komasacija v ravninskem delu občine, " ' —' podpora oblikovanju večjih kmetij, — skrb za dobro pospeševalno službo, — izboljšati dohodkovne odnose v kmetijstvu. Med pomembne naloge uvrščamo tudi večanje zemljiškega fonda v družbenem sektorju, saj dosega le-ta znatno višje hektarske donose kot zasebni sektor. Potrebno je pridobiti dodatne njivske površine, po planu 1.400 ha. Gozdarstvo V gozdarstvu bomo zagotovili boljše izkoriščanje razpoložljive lesne mase in v zasebnih gozdovih odločno pristopili k sanaciji obstoječega stanja s primarnimi gozdnogojitveni ukrepi, kjer je to potrebno. Zagotovili bomo več sredstev za sovlaganje v gozdove in tako povečali obseg del na razširjeni gozdnobiološki reprodukciji. Trgovina V trgovini bomo ob napredovanju gospodarskega in socialnega razvoja skrbeli za skladen razvoj vseh njenih funkcij, tj. prodaja na drob-np, prodaja na debelo in odkup. V okviru delovnih organizacij, ki skrbijo za oskrbo občanov in imajo sedež v občini, bomo preučili vse možnosti za racionalnejše poslovanje, tako s koncentracijo prodajnih artiklov v Ormožu, ki ne sodijo v osnovno preskrbo, kot z morebitno reorganizacijo poslovanja v osnovni oskrbi izven Ormoža. Osnovna funkcija trgovine je čim boljša preskrba prebivalstva in do določene mere tudi združenega dela; pri tem je njen razvoj z vidika materialne oz. dohodkovne krepitve občine le sekundarnega pomena. Pri dodatnem zaposlovanju ne bo trgovinska dejavnost mogla dosti prispevati, saj je bila doslej v maloprodajni mreži preveč razdrobljena in ima v tej mreži zaposlitvene presežke. V tem planskem obdobju bomo zaradi posodobitve prodajne mreže zgradili trgovski lokal pri Veliki Nedelji in Tomažu. Zgradili bomo tudi skladišče pijač v Ormožu ter poslovnosta-novanjsko zgradbo v Vrazovi ulici. Gostinstvo in turizem Temeljna naloga na tem področju je izboljšati kakovost celovite turistične ponudbe, spremeniti vlogo živega dela in okrepiti vlogo osebnega dela. Prizadevali si bomo povečati izkoriščenost sedanjih prenočitvenih zmogljivosti s pospeševanjem tujskega prometa in povečati ostali gostinski promet z aktiviranjem turistično oz. izletniško zanimive ponudbe. Skrbeli bomo tudi za bolj celovito gostinsko-turistično ponudbo na vsem teritoriju ofečine. V turistično prizadevanje bomo vključili vse oskrbovalne dejavnike v občini, tudi kulturno dejavnost in razvijali turistično miselnost že pri mladini. S primerno davčno politiko in drugimi ustreznimi ukrepi bomo pospeševali razvoj kmečkega turizma v vinorodnih predelih. Čeprav v manjši meri, mora tudi gostinstvo prispevati k materialnemu razvoju občine in zaposlovanju. V tej dejavnosti so realne možnosti, da zvišujemo družbeni proizvod po poprečni letni stopnji 3,5% (družbeni sektor 2,7 %, zasebni sektor 6,3 %) in da povečujemo število zaposlenih po poprečni letni stopnji 2,4 %. Obrt Tako razvoj zasebne obrti, kot tudi v združenem delu, bi naj bil v naslednjem planskem obdobju pomemben dejavnik v krepitvi materialne moči občine, še zlasti pa priložnost za nove zaposlitve. Zato si bomo prizadevali okrepiti zasebno podjetnost, vabili pa bomo tudi delovne organizacije s sedežem izven občine, da v naši občini osnujejo manjše obrate oz. poslovne enote. V obrti oz. v drobnem gospodarstvu bo potrebno izkoristiti tradicijo kovinske predelave in spodbuditi poslovno sodelovanje med nekaterimi sedanjimi OZD. Vso pozornost bo potrebno posvetiti domačim surovinam, tj. kmetijskim pridelkom in gozdnim sadežem, nahajališčem gline itd. Vložili bomo vse sile za dinamičen razvoj tega področja tako, da bi družbeni proizvod naraščal po poprečni letni stopnji okrog 9 %, tako v družbenem kot v zasebnem sektorju; število zaposlenih v samostojnem osebnem delu pa po stopnji 6,2 %. Število obratovalnic bi se naj povečalo od 107 na 235. Ostala gospodarska področja Gradbene zmogljivosti bodo predvidoma dimenzionirane tako, da bodo v glavnem zadoščale za lokalne potrebe na teritoriju občine. Glavnina teh zmogljivosti se bo sčasoma oblikovala kot zasebno drobno gospodarstvo. Na področju železniškega prometa pričakujemo gradnjo drugega tira na progi Ptuj—Ormož in elektrifikacijo te proge ter elektrifikacijo proge Ormož—Ljutomer. V cestnem omrežju se bo zgradila obvoznica v Ormožu, opravile se bodo manjše korekture (rekonstrukcije) na najbolj nevarnih odsekih v občini, prednost pa bo imelo dobro vzdrževanje cest. Na področju PTT zvez se bo povečala zmogljivost sedanjih končnih avtomatskih central za približno 4 krat, kar bo nudilo možnost za znatno večje število telefonskih priključkov, tj. možnih 23 priključkov na 100 prebivalcev. V okviru območne skupnosti za PTT promet si bomo prizadevali, da bomo lahko v občini v čim večji meri uporabljali nove komunikacijske tehnike, ki jih bo razvil PTT sistem. V stanovanjski gradnji predvidevamo, da se bo poprečno letno zgradilo okrog 50 stanovanj, od tega slaba polovica v družbeno usmerjeni gradnji. Družbeno usmerjena gradnja bo primarno osredotočena v Ormož, sekundarno tudi V Središče* po potrebi se bodo posamezni objekti gradili tudi v drugih večjih naseljih. Tudi zasebno gradnjo družinskih hiš bomo usmerjali v Ormož in večja naselja. Bolj bomo skrbeli za prenovo starega stanovanjskega sklada in v ta namen pričeli zbirati dodatna sredstva v okviru stanovanjskega prispevka. Več pozornosti bomo posvetili usklajevanju stanovanjskih in komunalnih investicij. Kot čvrsto plansko orientacijo postavljamo tudi prehod na ekonomske stanarine v čim krajšem času. Na področju komunalne infrastrukture bomo. omogočili čez 90 % občanom, da se preko izgradnje primarnega vodovodnega omrežja priključijo na zajamčeno in kvalitetno vodo-oskrbo. Povečali bomo skrb za varovanje virov pitne vode ter podtalnice, tako tudi z gradnjo kanalizacijskega omrežja v Ormožu in Središču ter na drugih, z vidika varovanja pitne vode, kritičnih območjih. Prizadevali si bomo tudi pridobiti čimprej možnosti oskrbe z zemeljskim plinom. Razvoj elektroomrežja mora omogočiti normalno poslovanje delovnih organizacij oz. obratov, ki se bodo razvijale na sprejetih lokacijah (zonah). RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Kljub težavnemu gospodarskemu položaju bomo stremeli, da bo sedanji materialni položaj izvajalcev v družbenih dejavnostih čim manj okrnjen, v sredini in poznejših letih planskega obdobja pa pričakujemo občutnejše zboljšanje pogojev dela v družbenih dejavnostih in tudi boljše možnosti širitev dejavnosti. Svobodno menjavo dela bomo še bolj usmerjali v neposredne odnose med izvajalci in uporabniki, izvajalce — vsaj v nekaterih dejavnostih — pa napotili k povezovanju z enakimi ali sličnimi OZD v regiji in širše, da bi zagotovili čim bolj kakovostno in gospodarno opravljanje njihovih nalog oz. storitev. Na področju izobraževanja bomo nadaljevali z gradnjo novih zmogljivosti in sicer: objekt osnovne šole Ivanjkovci, telovadnico kot prizidek osnovne šole Hardek. S tem bodo osnovnošolske zmogljivosti v glavnem zadostne za daljše obdobje. Posvetili bomo vso pozornost kakovostnim spremembam pri izvajanju dogovorjenih programov vzgoje in izobraževanja s ciljem čimboljše priprave za usmerjeno izobraževanje. Prizadevali si bomo tudi za odpravo razlik na področju pogojev za delo in življenje v šoli. Povečali bomo število oddelkov s podaljšanim bivanjem učencev. Zmogljivosti v srednjem usmerjenem izobraževanju predvidoma ne bomo razvijali. Na področju izobraževanja bo potrebno posvečati vso skrb usklajevanju kadrovskega priliva s potrebami združenega dela. Torej se bo poleg usmerjenega izobraževanja posebna skrb posvečala preostalim obikam izobraževanja, dopolnjevanju znanja, izobraževanju že zaposlenih delavcev, v kar se bo àktivno vključila zlasti delavska univerza. Na področju kulture bomo tudi v težavnejšem, prehodnem obdobju zadržali sedanji obseg programov in pri tem iskali možnosti za racionalnejše načine izvajanja programov, pozneje pa bomo kulturo programsko krepili, tudi z novimi prostorskimi kapacitetami v knjižnici, kulturnih domovih in razstaviščih. Še nadalje bo temeljna pozornost usmerjena k ljubiteljski ustvarjalnosti in k ohranjanju spomenikov kulture ter naravnih posebnosti. Kulturne programe in druge akcije bomo na pobudo turističnih dejavnikov prilagojevali tudi potrebam razvoja turizma. V zdravstvu bo potrebno še nadalje krepiti osnovno zdravstveno službo, toda doseči tudi gospodarnostne učinke npr. z večjo koncentracijo v občinskem središču ali z gibljivimi ambulantami oz. prostorsko gibljivo Službo. Povečali bomo tudi število ordinacij in čas dela v specialistični službi, po drugi strani pa le-te razbremenjevali s prenosom nekaterih zdravstvenih posegov v osnovno službo. Prizadevali si bomo za učinkovitejše povezovanje zdravstvene postaje in bolnice. Ena od temeljnih skrbi bo izpopolnjevanje zdravstvene preventive ter v tem okviru boljša organizacija ter učinkovitost zdravstvene vzgoje občanov. V otroškem varstvu so zmogljivosti družbeno organiziranega varstva razmeroma precej dobro razvite, zato ne predvidevamo večjih, dodatnih zmogljivosti. Potrebno bo poskrbeti vsaj za 1 oddelek za varstvo otrok mlajših od 18 mesecev in oddelek za otroke z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ter bolje poskrbeti tudi za varstvo otrok pri družinah. Celoletna priprava na osnovno šolo bo organizirana s pomočjo vzgojno varstvene delovne organizacije za celotno populacijo otrok. Na področju socialnega skrbstva bistvenih širitev zaščite ne predvidevamo v pričakovanju, da bo velika večina občanov lahko primerno živela od lastnega živega ali minulega dela. Potrebno bo posvetiti več pozornosti načinu in organizaciji pomoči starejšim občanom in po potrebi bomo uredili tudi domske kapacitete. Primerno bomo skrbeli za organiziranost rejništva. Že v bližnji prihodnosti bomo poskrbeli za kvalitetnejšo strokovno službo po načelu centrov za socialno delo. V skladu s splošnimi razmerami v občini bomo krepili humanitarno dejavnost in organizacijo Rdečega križa, še zlasti pa ustrezne aktivnosti med mladino. Ob pričakovani višji življenjski ravni občanov in ob pričakovanem skrajšanju delovnega časa po letu 1990 se bo občutno povečalo zanimanje za telesno kulturo in športno rekreacijo, kar bo zahtevalo ne le večjo aktivnost športnih organizacij, ampak tudi ureditev pokritih ter odprtih športnih oz. rekreativnih objektov. Sedanja in predvidena gradnja šolskih telovadnic ne bo omogočila le telesno kulturno aktivnost šolske mladine, ampak bo nudila tudi možnost za telovadbo drugim občanom iz ustreznih krajevnih skupnosti. Urejevanje športnih objektov bomo povezovali tudi s plani razvoja turistične ponudbe. RAZVOJ SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE Dolgoročne cilje na tem področju bomo uresničevali s stalnim povečevanjem učinkovitosti in celovitosti obrambne ter samozaščitne sposobnosti družbe za preprečevanje in obvladovanje vseh vrst družbeno škodljivih pojavov v miru, učinkovitim delovanjem v primeru naravnih in drugih nesreč in v morebitnih vojnih razmerah. To bomo dosegali tako, da bomo nadaljevali in krepili uresničevanje teh interesov pri razvoju OZD in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev. To splošno usmeritev bomo uresničevali še posebej s temi aktivnostmi ter nalogami: — z ustreznim in racionalnim organiziranjem ter angažiranjem kadrovskih zmogljivosti, — z razvojem materialnih in drugih zmogljivosti, ki bo zagotavljala uresničevanje potreb, ki izhajajo iz obrambnih in varnostnih načrtov, — z ureditvijo celotnega prostora občine v skladu s potrebami SLO in DS, — z nadaljnjim oblikovanjem blagovnih rezerv na vseh ravneh, — z razvijanjem in organiziranjem takšne splošne ljudske obrambe, da se lahko v primeru naravnih in drugih nesreč naslonimo na lastne proizvodne in oskrbovalne vire, — z nadaljnjim materialnim opremljanjem teritorialne obrambe s takšnimi sredstvi, ki neposredno vplivajo na višjo stopnjo borbene pripravljenosti in s spremljajočim usposabljanjem, — s krepitvijo kadrov in usposabljanjem v narodni zaščiti, — s krepitvijo civilne zaščite v širjenju množične osebne zaščite, s povečanjem številčnega stanja pripadnikov CZ na 14% od skupnega števila prebivalstva, z graditvijo zaklonišč, — s posodabljanjem sistema zvez in usposabljanjem, z rešitvijo prostorskih problemov službe OiO in z izpopolnitvijo sistema alarmiranja, — z nenehnim izpopolnjevanjem obrambnih načrtov ob pomoči upravnih organov. SKUPNI INTERESI IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IN MERILA ZA DOSEGANJE TEH CILJEV Območje občine Ormož bomo razvijali skladno z opredelitvijo za enakomerno poseljen prostor. Mesto Ormož in lokalna središča bodo centri zmerne koncentracije prebivalstva, ob tem pa bo na ruralnem območju toliko ljudi, da bo zagotovljeno obdelovanje vseh kmetijskih površin in vzdrževanje kulturnih, naravnih in drugih družbenih vrednot prostora. Razvoj bo usmerjen v dograjevanje in dopolnjevanje obstoječih urbanih struktur, novi posegi pa bodo podrejeni racionalni izrabi prostora, predvsem plodne zemlje in zdravega okolja. Med posameznimi območji občine so znatne razlike v razvitosti (= opremljenosti z družbenim standardom), ki jih bomo v naslednjem razvojnem obdobju postopoma izenačevali. Pri tem imajo največjo vlogo infrastruktura (promet, komunalne in energetske naprave), oskrba in zaposlitvene možnosti. Glede na stopnjo sedanje razvitosti bo potrebno na slabše opremljenih območjih posamezne dejavnosti razvijati hitreje, saj sicer močne koncentracije prebivalstva okoli Ormoža (oziroma praznjenja ruralnega območja) ne bomo ustavili. Inercija iz preteklosti bo sicer trajala še nekaj let, vendar bi se deagrarizacija morala ustaviti okoli leta 1995. Namenska izraba površin bo določena po usklajevanju potreb urbanizacije s kmetijstvom, gozdarstvom in rudarstvom, varovanjem naravne in kulturne dediščine, rekreacijo ter varstvom zdravega okolja. Načelna usmeritev je zaokroževanje urbanih jeder in čim manjše poseganje na nove kmetijske površine. Vedno in povsod se te odločitve ne bo mogoče držati, vendar bodo posegi na nove površine le izjeme, vsestransko pretehtane in odobrene od vseh odločujočih dejavnikov. Pomembno je vzdrževati živo kulturno krajino in tipiko slovenjegoriške pokrajine, kar bo rezultat stopnje vzdrževanja in uvajanja prostorskih razmerij, določenih z elementi razvoja do leta 2000 in čez, pa seveda z zavzetostjo družbene strukture za izpeljavo zastavljenega načrta. Izhodišča za razvoj v prostoru so podana z usmeritvami iz republiške prostorske zakonodaje, s potrebo po določeni kvaliteti življenjskega okolja, ustreznejšo prostorsko razmestitvijo dejavnosti in odpravljanjem neskladij v izrabi prostora, ki so prisotna danes. Cilji, ki si jih z dolgoročno opredelitvijo prizadevamo doseči so: — čim enakomernejša razvitost v prostoru občine — racionalna poraba površin za gradnjo stanovanj, proizvodnih kompleksov in infrastrukture ter smotrno razmeščanje dejavnosti v prostoru (skladna namenska raba prostora) — izboljšanje in varovanje okolja. Nasprotja med turistično in rekreacijsko ter gozdno ali kmetijsko rabo bomo reševali selektivno glede na gospodarski učinek, prvobitnost krajine in ekološko zmogljivost okolja. Območja za rekreacijo bodo v predelih, kjer je potrebnih manj novih posegov v pokrajino in kjer obstajajo naravni potenciali. Območja za ljubiteljsko kmetijsko proizvodnjo bodo v zaključenih območjih; upoštevati morajo pokrajinske značilnosti okolja. Odlagališča odpadkov bomo razmestili tako, da bo njihov škodljiv vpliv na okolje, ekološko ravnovesje v naravi in kulturno krajino, kar najmanjši. Po prenehanju se vzpostavi primarna (kmetijska, gozdna) ali druga ustrezna raba. Z usmerjanjem poselitve bomo omogočili skladnejši razvoj vseh območij in vzpostaviti omrežje naselij, ki bo omogočalo čimbolj enakovredne pogoje za bivanje in delo. Industrijska območja bomo načelno širili na obstoječih kompleksih. Novih con izven Ormoža in Središča ob Dravi ne predvidevamo. Skladno z razvojem naselij, poselitve in zaposlitev bomo načrtovali tudi vso energetsko, prometno in komunalno infrastrukturo. Splošna merila in pogoje za varovanje dobrin splošnega pomena določa zakon o urejanju prostora, ki mednje uvršča: območja kmetijskih zemljišč, gozdov, vodnih rezervatov, rudnih nahajališč ter območja naravne in kulturne dediščine. Sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč, varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, je možna le izjemoma, ko je za to izražen širši družbeni interes. Glede na predvidevanja o družbeno-ekonomskem razvoju in usmerjanju poselitve bo urbanizaciji še potrebno namenjati tudi kvalitetnejša kmetijska zemljišča, ko gre za že začete komplekse in za izrabo obstoječega komunalnega sklada. V konfliktu med rabo zemljišč za gozdarstvo in kmetijstvo bo imelo kmetijstvo prednost tam, kjer je mogoče gospodarno izkoriščati obstoječe površine. Slabo produktivna gozdna zemljišča je primerno prepustiti poselitvi ali sorodni rabi. V značilnih območjih kulturne krajine morajo biti posegi premišljeni in celoviti. Ukrepi za varovanje kulturne krajine in drugih naravnih in z delom pridobljenih vrednot naj ne izključujejo možnosti za drugo rabo. Na območjih vodnih virov niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjšali izdatnost ali ogrožali neoporečnost vode, zato bo na teh območjih imelo varstvo voda prednost pred kmetijstvom. V vsak poseg v prostor in razvoj dejavnosti v prostoru je potrebno vključevati vidik varovanja okolja pred škodljivimi vplivi. USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU Usmerjanje poselitve in razvoj naselij Za občino Ormož je izbrana zasnova zmerne koncentracije prebivalstva v občinsko in lokalna središča. Središča krajevnih skupnosti bomo razvijali kot lokalna središča za oskrbo svojih zaledij. Z intenzivnejšim razvojem le-teh bomo postopoma izenačevali bivalne pogoje v občini, tako pa bodo odstranjeni tudi razlogi za prekomerno izseljevanje prebivalstva. Eden najpomembnejših ciljev in pogojev za skladen razvoj občine je infrastruktura. Z dobro propustnim in varnim prometnim omrežjem bodo lokalna središča in Ormož hitro dostopna iz zaledja, prav tako pa bo z višjim nivojem oskrbe s komunalno in energetsko infrastrukturo zvišan bivalni standard v do sedaj slabše razvitih predelih občine. Zagotovili bomo zadostne količine električne energije oz. uredili napetostne razmere na območjih severnega dela občine. ■ Širili in posodabljali bomo telekomunikacijsko omrežje in omrežje za prenos podatkov. Širili bomo oblike rekreacije, za katere imamo dobre naravne pogoje, predvsem pa se bomo trudili za rekreacijske dejavnosti, zanimive v vseh letnih časih. Izkoristiti mora pestrost in privlačnost slove-njegoriškega gričevja ter razviti turistično dejavnost na vinorodnih predelih od Huma in Koga do jeruzalemskih gričev, ki so danes popolnoma neizkoriščeni. Odpadke bomo sortirali (za reciklažo), neuporabne pa odlagali na odlagališče Hardek, ki bo urejeno skladno s predpisi. Ekološki vpliv na okolico odlagališča bomo nadzorovali in preprečevali poškodbe okolja. Divja in polna odlagališča bomo sanirali in usposobili za primarno ali ustrezno novo rabo. V nekaterih odmaknjenih naseljih bomo do leta 1988 uredili lokalna odlagališča. Splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito bomo krepili s celovitostjo obrambne in samozaščitne sposobnosti družbe ter večanjem učinkovitosti pri preprečevanju druž-benoškodljivih pojavov v miru in ob morebitni vojni nevarnosti. Za eventuelne katastrofe ali za primer vojne bomo poleg organizacijskih ukrepov načrtovali tudi prostorske rešitve, ki bodo omogočale učinkovito delovanje v spremenjenih razmerah in ne bodo ovirale razvoja urbanih območij (razvoj naselij in zdravega okolja). Potrebe po pitni vodi bomo zadovoljevali iz obstoječih virov. Ti razpolagajo z zadostnimi količinami pitne vode za dolgoročno oskrbo občine s širšo okolico. Zaščitili bomo vsa območja pomembnejših zajetij, manjša pa varovali kot rezervne vire za primer izjemnih prilik. Velike porabnike tehnološke vode bomo usmerjali na zajemanje iz vodotokov in recikliranje ali čiščenje pred izpustom. Upoštevajoč republiške usmeritve bomo varovali naravne in z delom pridobljene vrednote v okolju s podrobno opredelitvijo (kmetijske površine, gozdove, vodno gospodarske ureditve, naravno ter kulturno dediščino). Posebna pozornost je posvečena vzdrževanju vitalne kulturne krajine, ki predstavlja pomemben prostorski dejavnik. Z doslednim spoštovanjem začrtanih območij naselij in zastavljeno urbanistično politiko tudi izven njih bomo ohranjali kmetijske površine in dosegali skladno namensko rabo površin v občini, obenem pa varovali naravno in kulturno dediščino. Gradbeni razvoj naselij bomo spremljali z urejanjem infrastrukturnega omrežja, pri čemer moramo več pozornosti (kot v preteklosti) posvečati racionalni izrabi le-tega. Gradnja ob močnih prometnicah je nedopustna tako iz vidika ekonomičnosti kot iz vidika prometne varnosti in ekologije. Krajinske značilnosti so usmerjevalni element rasti in oblikovanja naselja, ki bodo bolj kot doslej vključene v urbanistično in arhitekturno prakso. Kulturnim in naravnim spomenikom bomo opredeljevali primerno namembnost, posege v odprt prostor (vodnogospodarske ureditve, infrastrukturo, sekundarna bivališča) pa opremljali z avtohtonim vzorcem parcelacije in kmetijske izrabe. Proste površine znotraj mej naselij bomo smiselno zazidavali s plombami in ustvarjali pregledne tlorise naselij, kvalitetno oblikovane objekte in kulturno dediščino pa strokovno obnavljali ter tako izboljševali videz naselij. Pravočasno bomo pridobivali in urejali stavbna zemljišča in urejali urbanistično dokumentacijo ter tako omogočali kontinuirano gradnjo. Omrežja naselij, funkcija in velikost Območja naselij so opredeljena glede na funkcijo v omrežju naselij in dejavnost, ki jo bomo v naselju razvijali. Glavna os poselitve je ob cesti Ptuj—Ormož—Čakovec. Izven nje leže le Tomaž, Ivanjkovci, Kog in Miklavž. Ob tej osi bomo najbolj, čeprav tudi zmerno, širili mesto Ormož, ostala naselja pa pretežno zapolnjevali na prostih površinah znotraj sedanjih meja in le v nujnih primerih preko njih. V glavnem bomo območja naselij zaokroževali, za širitve pa zagotovili nadomeščanje izpadle kmetijske proizvodnje na drugih površinah, ki danes niso aktivno kmetijske. Ormož je občinsko središče, kjer so grupirane upravne, oskrbne in tudi proizvodne dejavnosti v največji meri svojo vlogo bo mesto razvijalo še naprej in se krepilo z viškom prebivalstva iz demografske projekcije in dela deagra-riziranih prebivalcev (inercija do leta 1995). Potrebo po stanovanjih bomo zadovoljili z gradnjo na jugozahodnem delu, proizvodne dejavnosti pa v industrijski in obrtni coni na vzhodnem delu mesta. V mestu Ormož bomo gradili stanovanjske soseske večje gostote v blokovni zazidavi, pro-stostoječo individualno zazidavo pa usmerjali na obrobje. Ivanjkovci, Kog, Miklavž pri Ormožu, Velika Nedelja, Podgorci, Tomaž pri Ormožu in Središče ob Dravi (7) so lokalna središča, ki bodo zadovoljevala potrebe svojih vplivnih območij po osnovni oskrbi in nižjem nivoju centralnih dejavnosti. Stanovanjska gradnja v teh naseljih manjšega obsega, več pozornosti pa bo posvečene izpopolnjevanju centralnih dejavnosti in infrastrukturi (komunala, energetika, promet), predvsem v oddaljenejših predelih. Pri gradnji v teh naseljih bomo bolj kot doslej upoštevali značaj in tipiko ter to regulirali z urbanistično'dokumentacijo (ureditveni načrti, za območja kompleksne gradnje tudi programske zasnove'in zazidalni načrti, za odprt prostor pa prostorski ureditveni pogoji). Strnjena naselja bomo zaokroževali in preprečevali podaljševanje v ozkih krakih zaradi racionalnega izkoristka infrastrukture. Razporeditev stanovanj Iz demografske projekcije in ob upoštevanju normativa 3,1 prebivalca na stanovanje v Ormožu in 4 prebivalce na stanovanje v ostalih naseljih, je potrebno število stanovanj kot je opredeljeno v poglavju »Ostala gospodarska področja«. Razporeditev družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti Oskrbne dejavnosti bomo izpopolnjevali na obstoječih lokacijah z rekonstrukcijami in razširitvami sedanjih kapacitet ter z novogradnjami v večjih območjih stanovanjske gradnje v Ormožu. Storitvene dejavnosti bomo vključevali v stanovanjska in centralna območja. Razvijali in pospeševali bomo kmečki turizem in turistično-gostinsko dejavnost na severnem delu občine (vinorodno gričevje), pri čemer je potrebno kompletirati in ^popestriti ponudbo že obstoječih gostišč ali jih na novo organizirati. Otroško varstvo bomo razvijali skladno s potrebami, pri čemer bomo v manjših naseljih prvenstveno razvijali organizirano družinsko varstvo. Osnovnošolsko izobraževanje bomo razvijali v obstoječih objektih in jih rekonstruirali ali povečali glede na potrebe. Novogradenj glede na razmeroma dobro razvejano omrežje šol in število učencev ne predvidevamo. Industrijske dejavnosti bomo še naprej razmeščali na območju industrijskih con v Ormožu in Središču ob Dravi, proizvodno obrt pa v obrtni coni na Hardeku in v nekaterih lokalnih središčih (Podgorci, Velika Nedelja, Središče ob Dravi). Za športno-rekreacijske dejavnosti opredeljujemo območje kopališča v Ormožu, kjer bomo povečali kopališke kapacitete z razširitvami oz. dograditvami objektov. Parkovne in zelene površine v mestu bomo redno vzdrževali in jih širili v nove predele mesta. INFRASTRUKTURNO OMREŽjt Infrastrukturo bomo gradili skladno z izgradnjo stanovanjskih in proizvodnih območij ter na danes še nezadostno oskrbljenih predelih, kjer bo moral biti razvoj omrežij hitrejši. Omrežje za prenos električne energije bomo gradili za enotno 20 kV napetost na celotnem območju občine, (ki ga pokrivata Ptujska in radgonska elektro služba). Zasledovali bomo potrebo po enotnih napetostnih razmerah v občini in predvsem ustrezno oskrbo območij industrijskih in obrtnih con. Energetskih ob- jektov (elektrarn) na obmoCju občine ne predvidevamo. Plinovod je predviden od magistralnega plinovoda pri Koračicah do Ormoža (GRM P) in dalje do Središča ob Dravi (3 MRP). Komunalna infrastruktura Oskrba s pitno vodo v občini je dokaj dobro rešena. Omrežje je dobro razvejano, tako da oskrbujemo z vodo iz vodovoda 90 % gospodinjstev. Vzpostavljen je krožni sistem vodovoda, ki omogoča nemoteno oskrbo tudi ob eventualnih izpadih določenih odsekov (poškodbe, remonti). Črpališča v Mihovcih dajejo 60 1 vode na sekundo, kar presega potrebe danes in zadošča za potrebe do leta 2000. Kapacitete vodnjakov v občini so del regionalnega vodooskrbnega sistema z ocenjeno kapaciteto preko 500 1 na sekundo (cca 44.000 mVdan). Na Hajndlu bomo zgradili dodaten rezervoar kapacitete 500 m1 za oskrbo v konicah (škropljenje, sezona predelave sadja). Zgradili bomo primarne vode: — Senik—Mala vas, — Hum—Loperšice — Savci—Rucmanci — Vitan—Vodranci—Godeninci — Savci—Trnovci — Trnovci—Lesce—Mezgovci — Lahonci—Pršetinci — dodaten vodnjak za 20 1/sek v Mihovcih. Vzporedno z gradnjo primarnega bomo gradili tudi sekundarno in terciarno vodovodno omrežje. Odvajanje odpadnih vod je v občini z izjemo dela Ormoža in Središča ob Dravi v celoti nerešeno. Posebno problematično je območje južnega dela občine in Velike Nedelje, kjer je v nevarnosti kvaliteta podtalnice. Ker je področje popolnoma neobdelano, bomo k reševanju pristopili celovito. Takoj bomo pristopili k izdelavi študije razvoja kanalizacijskega sistema na območjih : — Ormoža (predviden kolektor od obrtne cone Hardek do ČN v Tovarni sladkorja); — Trgovišče, Velika Nedelja, Mihovci, Cvetkovci s skupno malo čistilno napravo; — Za ustrezno rešitev bomo izdelali odlok o varstvenih pasovih zajetij pitne vode; — Na podlagi študije bomo za strnjena naselja Tomaž, Ivanjkovci, Miklavž in Podgorci uredili omrežje za odvod odplak in čiščenje preko emšerjevega usedalnika; — Središče ob Dravi in Grabe s skupno čistilno napravo. Odlaganje komunalnih odpadkov bomo rešili z ureditvijo centralnega odlagališča v delu izkoriščenega glinokopa v Hardeku. Za odlagališče bo predpisan režim zbiranja, sortiranja (sekundarne surovine), odlaganja in urejanja odlagališča po zapolnitvi (sektorsko zagrinjanje). Zaradi oddaljenosti in majhnih količin odpadkov bomo v odmaknjenih naseljih opredelili lokalna odlagališča. Posebne odpadke bomo zbirali in jih odlagali v odlagališču Melava pri Mariboru, saj količine niso velike in bi bilo urejanje odlagališča posebnih odpadkov za potrebe ormoške industrije nesmotrno. Tovarna sladkorja bo svoje odpadke še naprej odlagala na odlagališču pri Fran-kovcih, vendar bo potrebno poskrbeti za preprečevanje šiijenja vonja ob gnitju ostankov pese (po študiji, ki jo bomo v ta namen izdelali). Pokopališča imajo opredeljenih dovolj površin za širitev. Prometno omrežje Cestno prometno omrežje v občini je dobro razvejano. S prometnicami so povezani vsi deli občine in tudi propustnost omrežja je za število vozil zadovoljiva. Potrebni so ukrepi za zvečanje varnosti cestno-promet-nega omrežja, pri čemer je najbolj kritična cesta skozi naselja zahodno od Ormoža in Središče ob Dravi. Razen hrupa, ki ga promet povzroča stanovalcem tik ob cesti, je največji problem direktno priključevanje objektov na regionalno cesto. Novih zazidav ob cesti ne bomo dovoljevali, obstoječe pa bomo po možnosti priključili na vzporedne sekundarne ceste in jih na ragional-no cesto priljučevali na ustreznih razdaljah. Zaradi tega bomo varovali opredeljen koridor za obvoznico Ormoža in prometnico začeli realizirati v tem planskem obdobju. V interesu povečanja prometne varnosti bomo rekonstruirali nekatere odseke cest, ki danes predstavljajo »črne točke«. Predvidena je rekonstrukcija regionalne ceste R 358 Vuzmetinci—Presika ter lokalnih cest Lačaves—Vuzmetinci, modernizacija ceste Hum—Pušenci, Bresnica—Brato-nečice in Krčevina—Šalovci, Ivanjkovci— Veličane, Vitan—Šalovci, Tomaž—Brati-slavci, Savci—Vičanci in še nekaterih drugih, ki jih bomo opredelili v srednjeročnih družbenih planih. Železniško' omrežje bomo rekonstruirali za dovoljeni osni pritisk 22 t in večje hitrosti, za kar bomo posodobili tehnične elemente proge. Ker je proti koncu planskega obdobja predviden prehod proge Srebrni breg—Pragersko v mednarodni razred, predvidevamo elektrifikacijo proge od Pragerskega do Središča ob Dravi (odsek v občini Ormož) in gradnjo drugega tira od Pragerskega do Ormoža. PTT promet bomo razvijali v smislu izboljšanja stopnje oskrbe oz. enotnega nivoja uslug na celotnem občinskem prostoru. Posebno skrb bomo posvetili povečevanju števila telefonskih priključkov. Zaradi izkoriščenih kapacitet je potrebna povečava kapacitet telefonske centrale v Ormožu, za kar bo potrebno zgraditi pošto in povečati zmogljivost prenosnega omrežja na večjem številu občinskega območja. Povečana bo zmogljivost centrale v Podgorcih, Miklavžu, Ivanjkovcih, Središču ob Dravi, Tomažu in v Veliki Nedelji. Vodnogospodarske ureditve Regulacije so potrebne na Pavlovskem potoku, Libanji in Trnavi, kjer so poplavna območja, na Lešnici, na še nereguliranem odseku Se-jance ter na Bobotu v Središču ob Dravi. Melioracije bomo izvedli v dolinah Sejanskega potoka, Lešnice, Pavlovskega potoka, Libanje in Trnave od Osluševcev do Otoka in Ormoža do Središča. Namakali bomo cca 900 ha kmetijskih zemljišč (Otok—V. Nedelja, Ormož—Središče). Agromelioracije bomo izvedli v nižinskem predelu med cesto Ormož—Središče in Dravo. Skupno bo do leta 2000 melioriranih cca 1500 ha zemljišč. Rudarstvo Severno od Podgorcev, pri Ključarovcih in med Stanovščakom in Ivanjkovci so ležišča premoga, ki pa niso podrobneje raziskana. Znana je kalorična vrednost, ki se giblje med 3.800 in 5.120 Kcal. Do leta 1990 bomo izdelali študijo kvantitete in lokacije nahajališč ter možnosti eksploatacije. Gramozne agregate bomo črpali v gramoznici pri Frankovcih, kjer so bogata ležišča (ocenjeno na cca 6 milionov m*). Glinokop na Hardeku bomo izkoriščali do leta 2000, po končani eksploataciji pa površino namenili za drugo ustrezno rabo ali vrnili prvotni namembnosti. Pri Ključarovcih je ležišče termalne vode, vendar natančno ni opredeljeno. Do leta 1990 bomo izdelali študijo o kvaliteti in obsegu vira ter o smotrnosti izrabe v turističnem ali kmetijskem smislu. Kmetijska zemljišča obsegajo v občini 13.409 ha, od tega I. območje (trajno varovane površine) 13.064 ha, kar je 63,2 oz. 61,6 % površine občine. Ker strnjena naselja ležijo večinoma na najboljših kmetijskih površinah, se posegom v njih ne bomo mogli v celoti izogniti, Ti bodo vsestransko pretehtani, upravičeni in potrjeni od vseh odločujočih dejavnikov v občini. Območja gozdov zajemajo 5859 ha ali 27,6 % površine občine. Krepili bomo produktivno sposobnost gozdov in smotrno izkoriščali lesno maso. Gozdovi so mešani, pretežno listnati. Površine v zaraščanju bomo pogozdili. Ureditvena območja naselij Urbanistično zasnovo (UZ) bomo izdelali za mesto Ormož, Središče ob Dravi in lokalna središča. S tem bomo regulirali skladen razvoj naselij. Z URN bomo opredeljevali območja za pridobivanje rudnin, odlagališča odpadkov in nekatere vodnogospodarske posege v prostor ter območja za ljubiteljsko kmetijsko proizvodnjo. Ostala naselja in zaselke bomo urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP). Za ambientalno kvalitetna in tipična krajinska območja bomo izdelali krajinsko zasnovo (KZ), na osnovi katere bodo določeni URN ali PUP (območje Jeruzalem, Koga in Huma). Območja večjih infrastrukturnih posegov zunaj naselij Od večjih infrastrukturnih posegov v odprtem prostoru bo pomembna gradnja plinovoda od Koračic do Ormoža, ki pa pomeni sočasno rabo prostora in osnovne namembnosti površin ne spreminja. Drugih posegov do leta 2000 ne predvidevamo. Območja varovanja naravne in kulturne dediščine Naravno in kulturno dediščino bomo varovali in po možnosti aktivno vključevali v družbeno življenje. Elemente varovanja je izdelal Zavod za spomeniško varstvo Maribor. Območja posebnih kvalitet bodo obdelana s KZ. Območja za posebne namene ter za potrebe SLO in DS Po programih občinskega štaba za SLO in DS bomo prebivalstvo usposabljali za naloge iz tega področja. Zaklonišča bomo gradili na območjih večje koncentracije prebivalcev v skladu s predpisi. Zavarovana in varstvena območja Pred nevarnostjo onesnaževanja bomo varovali območja vodnih virov vseh velikosti, tudi lokalne izvire in zajetja, ki imajo veliko vrednost ob izpadu primarnega vooskrbnega sistema. Določili bomo varstvene pasove in jih uzakonili s sprejetjem občinskih odlokov. Prioritetno bomo varovali vodna črpališča Mihovci in območje podtalnice, za katero bomo na osnovi študije do leta 1990 opredelili rezervat. Pred spremembo namembnosti bomo varovali površine I. kmetijskega območja. Težili bomo k temu, da bodo posegi vanj resnično upravičeni ter v širšem družbenem interesu. PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE, KI SO OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO SREDNJEROČNIH DRUŽBENIH PLANOV Obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih družbenih planov, skupaj z obveznimi izhodišči iz dolgoročnega plana SR Slovenije, so naslednja: — območja kmetijskih zemljišč s prikazom izjem pri določanju namenske rabe na trajno varovanih zemljiščih L in II. kategorije; — območja varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom. — območja najožjih varstvenih pasov pomembnih zajetij, črpališč in vodov za oskrbo s pitno vodo ter zasnova sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, — zasnova razmestitve zadrževalnikov, — območja regijskih in krajinskih parkov ter pomembnejša območja naravnih in kulturnih spomenikov, — območja saniranja ekološko prizadetega prostora (zrak, vodotoki), — prikaz vloge naselij, njihovih funkcij v omrežju naselij in meje ureditvenih območij (za pripravo stavbnih zemljišč), — prikaz funkcionalnih povezav infrastrukturnega omrežja regionalnega in občinskega pomena (ceste, železnica, energetski vodi), — območja za posebne namene in za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V mejah navedenih območij in tras, ki so določene v tekstualnem delu in grafičnih prikazih tega dokumenta, se namenska raba prostora ne sme spreminjati, oziroma se lahko spreminja le pod posebnimi pogoji, določenimi z zakonom. Obvezne prostorske sestavine so povzete po osnutku republiškega dolgoročnega plana. Drugim območjem je določena namenska raba tako, da je s srednjeročnimi družbenimi plani omogočena njena dokončna uskladitev in razmejitev. PROSTORSKE SESTAVINE, KI V REPUBLIŠKEM DOLGOROČNEM PLANU 1986-2000 NISO BILE UPOŠTEVANE V republiškem planu ni upoštevana obvoznica mesta Ormož, ki je nujno potrebna zaradi danes močnega tranzitnega prometa predvsem težkih tovornih vozil skozi mestno središče, saj oyira, celo hromi normalno funkcioniranje prometa in življenja v njem. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA Način urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti Sestavni del dolgoročnega plana so urbanistične zasnove naselij in krajinske zasnove območij večjih ambientalnih vrednosti. Urbanistična zasnova določa planske usmeritve za ureditveno območje naselij intenzivnejše rasti z zaposlitvenimi kapacitetami, predvsem namensko izrabo površin in infrastrukturo. Ob tem je določen sklop posameznih aktivnosti po srednjeročnih obdobjih ter osnove za pripravo prostorskih izvedbenih aktov na ureditvenem območju naselja. Urbanistična zasnova je podlaga za načrtno pridobivanje stavbnih zemljišč. Do leta 1988 bomo izdelali UZ za: — Ormož, ■ — Središče ob Dravi, — Ivanjkovci, — Tomaž, >. — Miklavž, — Podgorci, — Velika Nedelja. Z zazidalnimi načrti bomo urejali dele ureditvenih območij naselij, na katerih načrtujemo kompleksno gradnjo (stanovanj, proizvodnje, objektov družbenega standarda, ipd.) ter istih izven mej naselij. Za območja kompleksne gradnje bomo izdelali tudi programske zasnove, ki bodo strokovna podlaga za izvedbene načrte. Za območja kompleksne gradnje bomo programske zasnove izdelali vsaj eno leto pred pričetkom aktivnosti (pridobivanje in priprava zemljišča, gradnja). Ureditvene načrte bomo izdelali za naselja, kjer gradnja ni kompleksna oz. gre za dopolnilno gradnjo, za območja odlagališč, gramoznic, ljubiteljske kmetijske proizvodnje ter za pomembnejša rekreacijska območja. Z ureditvenimi načrti bomo urejali: — odlagališče Hardek, — gramoznico Frankovci, — turistično-rekreacijska območja Hum, Kog, Jeruzalem, Cerovec, — območja ljubiteljske kmetijske proizvodnje. URN bomo pripravili leto pred aktivnostjo, najpozneje pa do leta 1990. Krajinska zasnova bo izdelana za bomočje Huma, Koga, Jeruzalema in Cerovca do leta 1988. Na območju KZ bodo določeni prostorski urbanistični pogoji, ki bodo opredeljevali pogoje za gradnjo v naseljih in odprtem prostoru. Odprt prostor in naselja ali deli le-teh, v katerih ne predvidevamo večje gradbene aktivnosti, bomo urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji. S temi bodo predpisani elementi oblikovanja in vrste posegov, ki so primerni in dovoljeni na posameznih območjih. PUP bo več vrst, določenih smiselno za posamezna območja glede na njihov značaj in namen. MERILA ZA UGOTAVLJANJE ODSTOPANJ OD SPREJETEGA DOLGOROČNEGA PLANA Ko bo izvajanje'v DP opredeljenih nalog iz različnih (tehtnih) razlogov nemogoče ali nesmotrno, bomo DP spremenili oz. uskladili s primernejšimi rešitvami. Enako bo DP Spremenjen ali dopolnjen ob interesu po prostoru, ki ni mogel biti ali ni bil predviden, pa pomeni širšo družbeno korist, nadalje ob ugotovljenem razkoraku med planiranim in dejanskim razvojem v prostoru ali planskih opredelitvah. Dopolnitev ali spremembo DP sproži IS občine ali ustrezen republiški organ. PROGRAM DODATNIH ANALIZ, ŠTUDIJ IN RAZISKAV, POTREBNIH ZA URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE IZVAJANJA DOLGOROČNEGA PLANA. Program dodatnih del je potreben za dokončne opredelitve v prostoru v postopku priprave srednjeročnih planskih aktov občine. Potrebno je izdelati sledeče študije: 1. sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini, 2. raziskava ležišč in kvalitete premoga v občini, 3. študija smotrnosti eksploatacije ležišč premoga v občini, 4. raziskava ležišč in karakteristik termalne vode v občini, 5. študija smotrnosti izkoriščanja termalne vode v turističnem ali drugem področju, 6. študija vrste in količine komunalnih in posebnih odpadkov v občini in način odlaganja na odlagališču Hardek, 7. študija sanacije prekomerne emisije iz odlagališča odpadkov proizvodnega procesa tovarne sladkorja Ormož pri Frankovcih, 8. analiza možnosti razvoja turizma na vinorodnem predelu HUM—KOG—Jeruzalem— Cerovec, 9. raziskava ležišč in zalog podtalnice na območju občine Ormož, 10. raziskava možnosti izkopa gline in gramoza v občini, 11. prostorska prevera za lokacije odlagališč komunalnih odpadkov v Središču, Kogu, Miklavžu, Tomažu in Ivanjkovcih. SKUPNE NALOGE Z DRUGIMI OBČINAMI V PROSTORU Skladen razvoj v prostoru zahteva dogovarjanje in usklajevanje aktivnosti s sosednjimi občinami. Te naloge so: — varstvo in razvoj kmetijstva (Ptuj, Ljutomer), — komunikacijske povezave (promet, PTT, RTV) s sosednjimi občinami (Ptuj, Ljutomer), — odlaganje posebnih odpadkov (Maribor-mesto) — varstvo in razvoj gozdarstva (Ptuj, Ljutomer). DOLGOROČNI PLAN IMA SLEDEČO KARTOGRAFSKO DOKUMENTACIJO — Karte v M 1:25.000: 1. Zasnova urbanega omrežja 2. Zasnova namenske rabe površin 3. Zasnova prometnih povezav 4. Zasnova energetskega omrežja 5. Zasnova kanalizacijskega in vodovodnega omrežja z vodnimi viri 6. Zasnova PTT omrežja 7. Zasnova vodnogospodarskih ureditev 8. Območja varovanja kulturne in naravne dediščine 9. Rudni in mineralni potencial 10. Načini urejanja naselij in območij s prostorskimi akti — Kartografska dokumentacija v M 1:5000 — Urbanistične zasnove naselij (izdelane do 1988) — Krajinske zasnove območij (izdelane do 1988) Številka: 30-30/85 Datum: 11.3. 1986 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Tone LUSKOVIČ 1. r. 133. Na podlagi 110. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81, 44/82 in 1/86) in 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/72 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela, dne 31/3-1986 in . seji zbora krajevnih skupnosti dne 31/3-1986 na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ptuj, z dne 20/12-1985 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za kritje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih občine PTUJ 1. člen Na podlagi tega odloka zagotavljajo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskih območjih sredstva za kritje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav opredeljenih z: — odlokom o izvedbi hidromelioracijskih del in rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na območju hidromelioracijskega sistema Pesnice v k. o. Levajnci (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17-152/76), — odlokom o izvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedeni« hidromelioracijah na območju melioracijske skupnosti Drbetinci (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9-115/78), — odlokom o izvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju 11 — ob Bmci (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13-119/79), — odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v Polskavski dolini, na območju občin Ptuj, Slovenska Bistrica in Maribor-Tezno (Uradni list SRS, št. 24-1213/82), — odlokom o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskih območjih Pesniške doline v občini Ptuj, 1,2 — Biš (Gočova), 3 — Ločič, 4 — Hvaletinci, 5,8 Grlinci — Gradi-ščak, 6 — Svetinci, 7 — Velovlak, 7/a — Levajnci, 9 — ob Krki — del, 10 — Mostje in 12 Strejaci (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10-75/80), ■*-— odlokom o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju Gajevci — Placarovci (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 19-157/85). 2. člen Udeleženci melioracij, ki jih zajemajo odloki o izvedbi hidromelioracijskih del navedenih v 1. členu tega odloka, oblikujejo pri Kmetijski zemljiški skupnosti, odbor za vzdrževanje skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih. Investitorji melioracij so dolžni predložiti odboru iz prejšnjega odstavka letni program in predračun vzdrževanja skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih. Odbor najpozneje do 31/10 predlaga na osnovi vsklajenega programa za posamezno melioracijsko območje in predračuna občinski skupščini višino prispevka zavezancem plačila za naslednje leto. 3. člen Program vzdrževalnih del iz prejšnjega člena obsega : — skupne objekte in naprave, ki jih je treba vzdrževati s sredstvi, zbranimi na podlagi tega odloka; — vzdrževalna dela, ki jih je treba opraviti na objektih in napravah iz prejšnje alinee ; — finančno ovrednotenje potrebnih vzdrževalnih del; — površino kmetijskih zemljišč na posameznem melioracijskem območju ter stroške vzdrževalnih del na hektar kmetijskega zemljišča na melioracijskem območju. Za skupne objekte in naprave se po tem odloku štejejo melioracijski jarki, cevna drenaža ter drugi objekti in naprave, ki so bili narejeni zaradi melioracije. Objekti in naprave, ki služijo kot skupne družbenim in zasebnim zemljiščem, se predhodno sporazumno razdele na porabnike, sorazmerno na delež koriščenja. Za vzdrževalna dela, ki jih je treba opraviti, se štejejo zlasti: a) pri vzdrževanju melioracijskih jarkov: — preprečitev prekomernega zaraščanja, — vzdrževanje brežine jarkov in preprečitev jihovega drsenja, — odstranitev plavine na dnu jarka in morebitnih odpadkov, — zavarovanje melioracijskega sistema, če se uporablja za pašo živine z ograjo, ki mora biti najmanj 0,50 m oddaljena od jarka, — sprotno čiščenje cestnih propustov na melioracijskem sistemu; b) pri vzdrževanju cevne drenaže : — redno čiščenje izlivk od travne zarasti in zemlje, — izpiranje in čiščenje cevne drenaže od mulja, — izvajanje drugih vzdrževalnih del, ki so potrebna za normalno delovanje dnevne drenaže; c) pri vzdrževanju cest in cestnih objektov: — redno vzdrževanje in gramoziranje utrjenih cest, — redno vzdrževanje poljskih poti s košnjo in zasipavanjem, — košnja bankin, — vzdrževanje mostov in cestnih propustov ter — čiščenje zarasti; d) pri vzdrževanju drugih objektov in naprav: — zavažaijje depresij na melioriranih kmetijskih površinah z izkopanim materialom jarkov. Vzdrževalna dela opravijo investitorji in uporabniki sami, ali jih na podlagi razpisa oddajo v izvedbo najugodnejšim ponudnikom, praviloma za obdobje enega leta, o čemer odloča odbor za vzdrževanje skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih. 4. člen Sredstva po tem odloku zagotavljajo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč z melioracijskih območij, v odvisnosti od površine kmetijskih zemljišč, ki jih imajo v lasti oziroma v uporabi na melioracijskem območju. 5. člen Na podlagi vsakoletne odredbe o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskem območju izda Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj vsem lastnikom in uporabnikom kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju, ki niso družbeno pravne osebe najpozneje do 31. decembra za naslednje leto odločbo o obračunu nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskem območju. Prispevek po prvem odstavku tega člena pobira uprava za družbene prihodke občine Ptuj, po predpisih, ki veljajo za odmero in pobiranje ter izterjavo davkov občanov. 6. člen Za uporabnike kmetijskih zemljišč — družbeno pravne osebe, ki upravljajo z meliorirani-mi zemljišči na območjih navedenih v 1. členu in razdeljenimi po 3. odstavku 3. člena tega odloka, se po tem odloku ne zagotavljajo sredstva za vzdrževanje skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih občine Ptuj. 7. člen Izvajalci so dolžni izvajati vsa v odloku navedena vzdrževalna dela tako, da pri tem povzročajo čim manjšo škodo na posevkih. Kjer ob melioracijskih jarkih ni urejenih poti za neposredno vzdrževanje istih, so izvajalci dolžni vzdrževanje prilagoditi pogojem kmetijske proizvodnje. Povzročeno škodo na posevkih in pridelkih oškodovani lastniki ali uporabniki melioriranih zemljišč lahko uveljavijo pri investitorju melioracije. Odbor za vzdrževanje skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih letno vnaprej določi povprečno odškodnino na enoto površine. Sredstva za nadomestilo odškodnine so sestavni del predračuna vzdrževalnih del. 8. člen Skupščina občine Ptuj pooblašča izvršni svet, da z vsakoletno odredbo določi višino prispevka za zagotavljanje sredstev za kritje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav na posameznih melioracijskih območjih občine. 9. člen Tehnični nadzor nad opravljanjem vzdrževalnih del zagotavlja investitor melioracij. Izvajanje določb tega odloka nadzorujeta pristojni» kmetijska in vodnogospodarska inšpekcija. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 402-5/85-11 Datum: 31/3-1986 Predsednik skuriščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog, 1. r. .134 Na podlagi 166. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) ter 36. člena Poslovnika Družbenopolitičnega zbora, je Družbenopolitični zbor Skupščine občine Ptuj na seji, dne 14. aprila 1986, sprejel SKLEP o izvolitvi predsednika in članov odbora za proučevanje vprašanj na področju družbenopolitičnega sistema 1. Odbor za proučevanje vprašanj na področju družbenopolitičnega sistema ima predsednika, podpredsednika in tri člane. 2. V odbor se izvolijo naslednji delegati družbenopolitičnega zbora: za predsednika: 1. Miha LEDINEK - član delegacije OK SZDL Ptuj, za podpredsednika: 2. Stanko MEŠKO — član delegacije OK SZDL Ptuj, za člane: 1. Rudi BOGDAN — član delegacije OK ZSMS Ptuj, 2. Jože SKR-LOVNIK - član delegacije OO ZB NOV Ptuj, 3. Bojan TERBUC - član delegacije OS ZSS Ptuj. 3. Mandatna doba novo izvoljenih članov odbora traja dokler traja mandatna doba na splošnih volitvah izvoljenih članov delegacij družbenopolitičnega zbora. 4. Naloge odbora določa 39. člen Poslovnika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ptuj. 5. Administrativno tehnična opravila za odbor opravlja Strokovna služba Občinske skupščine in Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj. 6. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in velja takoj. Številka: 020-22/86-1 Datum: 14/4-1986 Predsednica Družbenopolitičnega zbora Silva GORJUP 1. r. 135. Na podlagi 166. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) ter 36. člena Poslovnika Družbenopolitičnega zbora je Družbenopolitični zbor Skupščine občine Ptuj, na seji, dne 14. aprila 1986, sprejel SKLEP o izvolitvi predsednika in članov odbora za proučevanje vprašanj na področju družbenoekonomskih odnosov L Odbor za proučevanje vprašanj na področju družbenoekonomskih odnosov ima predsednika, podpredsednika in tri člane. 2. V odbor se izvolijo naslednji člani delegatov družbenopolitičnega zbora: za predsednika: 1. Dragica VERBEGA — član delegacije OK ZKS Ptuj, za podpredsednika: 1. Avgust IVARTNIK — član delegacije OS ZSS Ptuj, za člane: 1. Marica PEŠEC — član delegacije OS ZSS Ptuj, 2. Jože PLETER-ŠEK — član delegacije OK SZDL Ptuj, 3. Martin ŽURAN — član delegacije OK SZDL Ptuj. 3. Mandatna doba novo izvoljenih članov odbora traja, dokler traja mandatna doba na splošnih volitvah izvoljenih članov delegacije družbenopolitičnega zbora. 4. Naloge odbora določa 38. člen Poslovnika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ptuj. 5. Administrativno tehnična opravila za odbor opravlja Strokovna služba Občinske skupščine in Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj. 6. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniicu občin Ormož in Ptuj in velja takoj. Številka: 020-23/86-1 Datum: 14/4-1986 Predsednica Družbenopolitičnega zbora Silva GORJUP 1. r. 136 Na podlagi 7. in 66. člena Poslovnika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ptuj je Družbenopolitični zbor Skupščine občine Ptuj na seji, dne 14/4:1986, sprejel SKLEP o izvolitvi komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ptuj 1. V Komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja Družbenopolitičnega zbora se izvolijo delegati: — za predsednika: Franc LAŠIČ, Ptuj, Ormoška cesta 56, — za člane: Marjeta EBERL, Stogovci 6, Ptujska gora, Bojan TERBUC, Ptuj, Ulica 25. maja 6. 2. Naloge komisije določa Statut občine Ptuj in Poslovnik Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ptuj. 3. Mandatna doba novo izvoljene komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja traja štiri leta, oziroma do izteka mandata skupščine sedanjega sklica. 4. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-21/86-1 Datum: 14/4-1986 Predsednica družbenopolitičnega zbora Silva GORJUP 1. r. 137. V skladu z 31. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in na podlagi 2. člena odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 28/85), je upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč občine Ptuj na svoji seji dne 17/1- s soglasjem skupščine občine Ptuj, sprejetim na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. 3. 1986, sprejel STATUT SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE PTUJ L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem statutom se podrobneje ureja organizacija in delovanje sklada stavbnih zemljišč občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: Sklad) skladno z zakonom in odlokom o njegovi usta-novtvi. 2. člen Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki jih določa zakon, odlok o njegovi ustanovitvi in ta statut. Ime sklada je: Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj, p. o. Sedež sklada je v Ptuju, Prešernova ul. 29. Sklad ima štampiljko okrogle oblike z besedilom: Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj, p. o. Sklad je vpisan v sodni register pri Temeljnem sodišču Maribor. 3. člen Sklad ima vsa pooblastila v pravnem prometu z drugimi. Sklad odgovorja za obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga (popolna odgovornost). 4. člen Sklad zastopa in predstavlja predsednik upravnega odbora sklada brez omejitve. 5. člen Vse listine sklada morajo biti opremljene s pečatom sklada. Listine sklada podpisuje predsednik upravnega odbora sklada ali oseba, ki jo predsednik UO za to posebej pooblasti. 6. člčn Administrativno tehnična in druga dela za Sklad bo opravljala v breme sklada upravna organizacija za urbanistično načrtovanje, do njene ustanovitve pa Skupne strokovne službe SIS-ov materialne proizvodnje (v nadaljnjem besedilu: strokovne službe). Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi z opravljanjem del iz 1. odstavka tega člena se uredijo s sporazumom med skladom in upravno organizacijo za urbanistično načrtovanje, oziroma s strokovno službo. II. DELOVNO PODROČJE 7. člen Sklad izvaja na podlagi planskih aktov občine njeno politiko glede pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za graditev s tem, da — daje občinski skupščini pobudo za sprejem odlokov o prenehanju lastninske pravice; — predlaga, da se zemljišča izročijo občini; — uresničuje predkupno pravico občine; — financira pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev; — sprejema investiecijske programe urejanja stavbnih zemljišč za območje iz prejšnje alinee ; — skrbi za izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč ter odloča o oddaji investicijskih del izvajalcem; — spremlja izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč; — upravlja s sredstvi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč; — opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in predpisi občinske skupščine. 8. člen Sklad opravlja svoje naloge po svojih organih, strokovni službi in organizacijah združenega dela. IH. PROGRAMIRANJE IN FINANČNO POSLOVANJE 9. člen Sklad z vsakoletnim programom opredeli naloge, ki jih bo izvajal v tekočem letu. Letni program nalog se oblikuje v skladu s srednjeročnimi planskimi odločitvami občine in na podlagi letne resolucije o uresničevanju družbenega plana občine. O izvrševanju letnega programa nalog poroča upravni odbor sklada občinski skupščini. 10. člen Sklad upravlja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje stavbnih zemljišč v družbeno lastnino in urejanje stavbnih zemljišč. Sredstva sklada so: 1. denarna sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 2. Denarna sredstva, pridobljena z oddajo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini investitorjem. , , 3. Denarna sredstva, zbrana iz prispevkov investiotrjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča. 4. Druga sredstva. Sredstva iz prejšnjega odstavka se združujejo na računu sklada. 11. člen Dohodki sklada in njihova razporeditev za financiranje dejavnosti sklada se izkazujejo v finančnem načrtu sklada. Finančni načrt sklada sprejme za vsako leto upravni odbor sklada, najpozneje do 30. marca. ,> 12. člen Letni program nalog sklada, finančni načrt in zaključni račun skladapotrjuje občinska skupščina. IV. ORGANI SKLADA 13. člen Organisklada so: 1. upravni odbor sklada, 2. komisija za oddajanje stavbnega zemljišča, 3. Komisija za pripravo planskih aktov, 4. Stalna ali začasna delovna telesa, ki jih ustanovi upravni odbor. 1. Upravni odbor sklada 14. člen Upravni odbor je najvišji organ upravljanja Sklada. Upravni odbor opravlja zlasti naslednje naloge: — sprejema statut sklada in druge splošne akte, — sprejema letne programe dela, finančni načrt in zaključni račun sklada, , — sprejema investicijske programe urejanja stavbnih zemljišč, — poroča občinski skupščini o svojem delit in o izvrševanju nalog sklada, — predlaga občinski skupščini ukrepe za uresničevanje določene politike glede pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za graditev, — sklepa sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z občinsko upravno organizacijo oz. strokovno službo, ki opravlja za sklad administrativno tehnična in druga opravila, — imenuje predsednika in člane komisije za oddajanje stavbnega zemljišča in komisije za pripravo planskih aktov, — daje splošne smernice za delo komisije iz prejšnje alinee, — odloča o ugovorih zoper odločitve komisije za oddajo stavbnega zemljišča o izboru ponudnika v javnem razpisu o oddaji zemljišča, — ustanavlja stalna ali občasna delovna* telesa sklada, — sprejema druge akte in ukrepe ter obrav- nava druga vprašanja, ki se nanašajo na delovanje in poslovanje sklada. / 15. člen Upravni odbor ima predsednika in 8 članov. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje za dobo dveh let občinska skupščina izmed svojih delegatov na način in po postopku, ki ga določa odlok o ustanovitvi sklada. Predsednik in člani upravnega odbora sklada so za svoje delo odgovorni občinski skupščini. < 16. člen Upravni odbor dela na sejah. Upravni odbor se sestaja, kadar je to potrebno, vendar najmanj štirikrat letno. Seje upravnega odbora sklicuje in vodi njegov predsednik. Predsednik upravnega odbora je dolžan sklicati sejo odbora, če to predlaga član upravnega odbora, komisija za oddajo stavbnega zemljišča ali funkcionar občinske upravne organizacije oz. strokovne službe, ki opravlja za sklad administrativnotehnična in druga opravila. 17. člen Predlog dnevnega reda za sejo upravnega odbora določi predsednik upravnega odbora v sodelovanju s funkcionarjem upravne organizacije oziroma strokovne službe, ki opravlja za Sklad administrativno-tehnična in druga opravila, oziroma v sodelovanju s tistimi, ki predlagajo sklic seje potretjem odstavku 16. členu tega statuta. 18. člen Upravni odbor veljavno odloča, če je na seji navzoča več kot polovica vseh članov, kolikor s tem statutom ni določeno drugače. Predlog je sprejet na seji upravnega odbora, če je zanj glasovala večina vseh članov, kolikor s tem statutom ni določeno drugače. 19-. člen V primerih, ko odloča upravni odbor o sprejemu statuta, letnem programu dela, finančnem načrtu, zaključnem računu in o sporazumih, ki jih sklepa sklad, upravni odbor veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot dve tretjini vseh članov. V primerih iz prejšnjega odstavka je predlog sprejet, če je zanj glasovalo najmanj dve tretjini vseh članov. 20. člen O sejah upravnega odbora se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsednik upravnega odbora in zapisnikar. 21. člen Predsednik UO sklicuje in vodi seje upravnega odbora, predstavlja in zastopa sklad ter razpolaga s sredstvi sklada brez omejitve, sklepa pogodbe in podpisuje za sklad, podpisuje akte, ki jih je sprejel upravni odbor ter opravlja druge naloge v skladu s tem statutom in drugimi akti sklada. 22. člen Pogodbe o oddaji del urejanja stavbnega zemljišča sklepa predsednik upravnega odbora lahko le na podlagi sklepa upravnega odbora, pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča pa le na podlagi odločitve komisije za oddajo stavbnega zemljišča. 23. člen V zadevah pisarniškega poslovanja podpisu- je za sklad funkcionar občinske upravne organizacije oz. strokovne službe in predsednik upravnega odbora. 2. Komisija za oddajanje stavbnega zemljišča 24. člen Komisija za oddajanje stavbnega zemljišča odloča o oddaji stavbnega zemljišča za graditev investitorjem. Komisija ima predsednika in 4 člane. Mandatna doba predsednika in članov komisije traja dve leti in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani še za eno mandatno obdobje. Predsednik in člani komisije so za svoje delo odgovorni upravnemu odboru Sklada. 25. člen Predsednika ter člane komisije imenuje upravni odbor Sklada na predlog komisije za volitve in imenovanja občinske skupščine. 26. člen Komisija za oddajanje stavbnega zemljišča dela na svojih sejah. Seje komisije sklicuje in vodi njen predsednik. 27. člen Komisija za oddajo stavbnega zemljišča veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov. Predlog na seji komisije je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh članov. 3. Komisija za pripravo planskih aktov / 28. člen Komisija za pripravo planskih aktov pripravlja analize razvojnih možnosti urejanja stavbnih zemljišč, osnutke elementov za pripravo planskih aktov ter osnutke srednjeročnih in letnih programov urejanja stavbnih zemljišč. 29. člen Komisija ima predsednika in 4 člane. Glede imenovanja, mandatne dobe, načina dela in odgovornosti predsednika in članov komisije veljajo smiselno določila tega statuta, ki se nanašajo na komisijo za oddajanje stavbnega zemljišča. 4. Stalna in začasna delovna telesa 30. člen Stalna in začasna delovna telesa se ustanovijo z nalogo, da spremljajo in proučujejo določena strokovna vprašanja z delovnega področja upravnega odbora sklada ter da oblikujejo ustrezne predloge. Naloge, sestav in način dela delovnih teles iz prejšnjega odstavka tega člena se določijo z aktom o njihovi ustanovitvi. 31. člen Podrobnejša organizacija in delovanje upravnega odbora sklada se določi s poslovni- ' kom. V. JAVNOST DELA 32. člen Delo sklada je javno. Javnost dela zagotavlja sklad z obveščanjem preko sredstev javnega obveščanja s tem, da omogoča njihovim predstavnikom prisotnost na sejah organov sklada, s prirejanjem tiskovnih konferenc, z izdajanjem publikacij in na druge načine, ki omogočijo, da se javnost lahko seznani z njihovim delom. .33. člen Za obveščanje javnosti skrbi predsednik upravnega odbora sklada. 34. člen Upravni odbor mora najmanj enkrat na leto o svojem delu in o izvrševanju nalog sklada poročati občinski skupščini. 35. člen Sklad pri svojem delu sodeluje z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, še zlasti pa z izvršnim svetom občinske skupščine in s pristojnimi občinskimi upravnimi organi. VI. KONČNA DOLOČILA 36. člen Uresničevanje zadev ljudske obrambe in družbene samozaščite ter poslovne tajnosti uredi sklad v okviru delovne skupnosti, ki opravlja za sklad strokovne naloge. Spore iz družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki nastajajo v skladu, rešuje upravni odbor sklada, oziroma redno sodišče. 37. člen Ta statut se lahko spremeni ali dopolni po postopku, ki velja za njegov sprejem. 38. člen Statut sprejema upravni odbor sklada v soglasju z občinsko skupščino. 39. člen Statut se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in začne veljati osmi dan po objavi. Predsednik upravnega odbora sklada Franc PREMUŽIČ 1. r. 138. POROČILO Občinske volilne komisije Ormož Občinska volilna komisija v Ormožu objavlja po 153. in 149. členu Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS štev. 24/77, 22/81 in 36/85) izid glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine Ormož dne 16. 3. 1986 Doseženi so bili tile izidi glasovanja o izvolitvi: Delovni ljudje in občani a) vpisanih v volilni imenik 12.595 b) glasovalo na volišču (po volilnem imeniku in s potrdili) 12.204 c) glasovalo po pošti 83 č) skupaj glasovalo (b + c) 12.287 d) glasovalo za listo kandidatov 10.605 e) glasovalo proti listi kandidatov 1.092 f) neveljavne glasovnice 590 Na listi kandidatov je bilo 20 delegatov Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov: kandidat Čurin Nevenka 10.540 glasov kandidat Debeljak Franci 10.563 glasov kandidat Grmič-Podgorelec Mira 10.566 glasov kandidat Kačičnik Slavko 10.546 glasov 2. 3. 4. 5. 6. kandidat Keček Majda kandidat Krajnc Miran 7. kandidat Kuhar Gabriela 8. kandidat Luskovič Matija kandidat Medik Otmar kandidat Novak Mirko 11. kandidat Pevec Anica 12. kandidat Pignar Stanko kandidat Plohl Jože kandidat Polič Franc kandidat Rep Vera kandidat Rizman Anton 17. kandidat Štampar Aleksander 18. kandidat Topolovec Marija 9. 10. 13. 14. 15. 16. 10.558 glasov 10.566 glasov 10.541 glasov 10.569 glasov 10.564 glasov 10.536 glasov 10.548 glasov 10.568 glasov 10.559 glasov 10.543 glasov 10.550 glasov 10.567 glasov 10.569 glasov 10.569 glasov 19. kandidat Trstenjak Štefan 10.569 glasov 20. kandidat Zadravec Stanko 10.569 glasov Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja. Občinska volilna komisija v Ormožu. Številka: 020-6/1985 Datum: 26/3-1986 TAJNIK: PREDSEDNIK: Anton PRAPOTNIK 1. r. Janko Keček 1. r. POPRAVEK odloka o davkih občanov v občini Ptuj (prečiščeno besedilo) v V odloku o davkih občanov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 8/86) so bile ob primerjavi z izvirnikom ugotovljene napake. Zato dajem sledeči popravek: Besedilo 3„ 4., 5. in 6. odstavka 13. člena se prenese kil. členu za drugim odstavkom. V prvem odstavku 23. člena se za besedami »v preteklem letu« postavi pika.'V drugem odstavku tega člena se vpiše naslednje besedilo: »Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča v odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu« V drugem odstavku 25. člena se za besedama »z obiranjem« vstavi naslednje besedilo: »hmelja, sadja in spravilom kmetijskih pridelkov ter opravljanjem«. Drugi odstavek 27. člena se črta, tretji odstavek pa postane drugi odstavek. V prvem odstavku 51. člena se za zneskom »30.400 din« vstavi beseda »in«. Številka: 422-2/83-2 Tajnica Skupščine občine Ptuj Marica FAJT, dipl. pravnica 1. r. / t ■ ' /;> ;; v*- T ii .v ! . J l Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih žtevilk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Voinjakova 5. Urejuje uredniiki odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.