Posamezna številka I Din, mesečno, če se spre jema list v uoruvi,naročnina 4 Din, na dom in po po>ti dostavljen list 5 Din - Celoletna nuročnina jc 50 Din, polletna 25 Din, četrtletno 15 Din. Cene inse-raiom po dogovoru VOJSEDEJCJSKI SLOVENEC Uredništvo: Kopitarjev a ul. št. 6/lU Telefon št 2050 in 29>)6 — Rokopisi so ne vračajo Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 0 Poštni ček. račun. Liubljana I5.t79. Telefon štev. 2549 Halo, radio Liubliana! Znameniti angleški časnikar \Vickham Steed je v svojih spominih zapisal, da ne bi hotel svojega časnikarskega poklica zamenjati s kraljevskim. Njegovo pero in list, v katerega je pisal, sta mu odprla vrata na kraljeve dvore, na mirovne konference, kjer je sam posredoval med skreganimi delegacijami, v sodne dvorane, kjer je razdiral nemoralne naklepe brezvestnih samodržcev (Friedjungov proces); s svojim peresom je pred leti napravil konec klanju med Irci in Angleži, večkrat jo viselo njegovo življenje na niti, stregla sta po njem zloba in maščevalnost prizadetih. To je moč tiska, ki ga raznašalci, avtomobili, vlaki in letala vsak dan raznesejo po svetu na vagone. Z njim gre v svet misel, rešilna ali pogubna, ki se je izgrebla iz zemeljskega črvička v zakolni uredniški sobi. To je moč tiska, šeste velesile. Ako ne bi Wickham Steed — in z njim seveda tudi urednik »Ponedeljskega Slovenca — hotel -zamenjati svojega poklica e kraljevskim, ako ne bi hotela svoje uredniške sobice, kjer ti grmade domačih in tujih listov, smodečih se v bližini peči, zapirajo sapo, zamenjati z dvoranami kraljevske palače St. James, bi rada zamenjala svoje mselo z ravnateljem količkaj krepke radijske postaje. Da, radio je sedma velesila tega sveta, šteto kronološko, toda po njeni moči ji gre prednost pred tiskom. Ni treba ne raznašalcev, ne avtomobilov, ne vlakov in ne letal, pojma prostora in časa za radio ne obstojita. »Halo, radio Ljubljana Ic in v tistem trenutku se napnejo ušesa tisočev in tisočev v domovini, tam na Vestfalskem, v Franciji in Ameriki, v Italiji in na Koroškem, bogatinov in revežev, ki so zbrali svojo družino okoli male skrinjice, oči vseh se uprejo v tisto žareče okence na aparatu. »Halo, radio Ljubljana!« Da, Ljubljana, naša Ljubljana govori in kliče svoje sinove, mati vabi v svojem jeziku, v materinščini, tako mehkem in lako strogem, kakor je dobra in 6trcga mati, svoje sinove, ki jih ni mogla rediti ali katere so ji drugi vzeli s silo, in so raztreseni v tujini — mačehi. In njeni sinovi so odzovejo, kazalci se premaknejo na Ljubljano. Radi bi odgovorili in zaklicali skozi okence na skrinjici: Mati, hvala ti, da nas nisi pozabila, ludi mi ne bomo nate! Spregovori zopet, kliči nas, zbiraj nas okoli sebe, saj smo tako potrebni vzpodbude in tolažbe.« Toda ne morejo, le od matere peljejo v svet srčne žile in dovužajo po valovih hrano njenim otrokom, kakor bi hotela ona žrtvovati samo eebe, ne da bi zahtevala za to plačila. Moj Bog, poti nazaj ni? Pač pridejo pisma izza meja, tam iz Vestfalskega in Francije, da, tudi iz Amerike in celo iz dežel ob ekvatorju in prinašajo zahvale materi, toda sinov ni nazaj. Od večera do večera zbira radio naše družine, razkropljene po vsem svetu, ko zadnji klic »Halo, radio Ljubljana!« in se z bliskovito naglico preliva v svet naša materinščina, 6e zlijemo vsi, kar nas je rodila slovenska mati v tajinstveno duhovno občestvo. Tudi matere so lahko mačehe iu od njih lahko prihajajo ludi slabi nauki, tudi nehote nam lahko dajejo medico, pomešano s 6trupoin. Kako važno je mesto ravnatelja radijske postaje, ki zbira med ljuliko in zrnom! O važnosti radija za naš narod, ki ima tnalo-dane polovico svojih sinov v svetu, kjer ne slišijo več slovenske besede ne v šoli ne v cerkvi, kamor ne more več ne slovenska knjiga ue slovenski lisi, je škoda zgubljati besede. Kako cenijo drugi narodi moč radia, vidimo po tem, koliko žrtvujejo zanj. Ako se ozremo okoli, bomo videli, s kakšnimi sredstvi delajo druge postaje. Pa ne samo, da premalo storimo za naš radio, najdejo se med nami ludi ljudje, ki ee tako malenkostno pomanjkljivost, ki se ne bo dala odpravili, dokler bo človek samo človek, takoj razbobnajo po listih. Medtem, ko prihajajo iz vsega sveta na stotine pohvalnih pisem, medtem, ko slišiš brata z juga v kavarni pripovedovati. da raje posluša našo postajo, kakor svojo 'jwaaacBvv Klub Pri nas je doba klubov. Imamo ugledne klube, o katerih trdi lite:atura, da so največji sovražniki zakona in pribežališče zakrknjenih starih samcev, imamo klub ljubiteljev mačk, ki so največje sovražnice teh uglednih klubov — namreč ljubiteljice in ne mačke! — imamo klub »Zakrivljena konjska podkev«, to je klub igralcev razredne lote, i je in vseh drugih dobrodelnih loterij. Toda to ni nič, ako klub nima zvez v inozemstvu. Mora biti angleškega ali vsaj kitajskega izvora, mora imeti skrivno znamenje kakor loža »Valentina Vodnika '. Ubogi Vodnik, s čim se moraš mučiti na onem svetu! Kamor stopiš, sam klub, pristop samo tri dinarje, toda kaj pomaga šahovski klub »Splašen konj in trapasta k:aljiea«, če to ni mednarodno, angleško ali vsaj kitajsko z angleškim imenom. Tako je vzdihoval moj dobri znanec Peter Obreza, večkratni podjetnik in težak mož v denarju, blagu ln telesu. Njega niso marali nikjer vpisati. Niti pri »Penu«, da bi postal pisatelj, niti v »Rotary«, da bi postal humanitaren člbveko-Ijubnež. Tako so sc zvijali, sp ejeli ga pa le niso. Ntjglavnejša ovira po njegovem mnenju je bila la, da nI znal angleščine, in se začudil, ko je zaslutil. da ludi to ni nobena ovira. Ves obupan je prišel k meni, obrisal si čelo. sedel na stol ter me milo pogledal. Bil sem prepričan, da mu je vsaj par zavarovalcev —■ on je bil človekoljuben človek in je na svoj račun zavaroval p:ot! smrti celo vrsto starih na smrt bolnih ljudi — da mu je vsaj par zavarovancev umrlo pred potekom čnlcalne dobe. »Prišel sem po sveti« V Franciji vlada sredine in desnice Laval in Chatala, avtor volivne reforme v kabinetu — Notranja in zunanja politika se ne izpremenita — Nemčija razočarana Pariz, 21. febr. tg. Tretji kabinet Tardieua jc sestavljen takole: ministrski predsednik in zuna-njt minister Tardieu, podpredsednik, pravosodni minister in minister za kontrolo javne uprave (novo ustanovljeno ministrstvo) Paul Rerauld, ki je bi! do sedaj minister socijalne politike, notranii mini-ter Mahreu, senator, ki je vstopil nanovo, finančni minister je o-stal Flandin, minister za vojsko, vojno mornarico in zrakoplovstvo Pietri, ki ie bil do sedaj proračunski minister, prosvetni minister je ostal Rustan, minister za javna dela, promet in trgovsko mornarico Gucrnier, ki ie bil do sedaj poštni minister, po-štni in trgovinski minister Rollin, ki je bil do sedaj trgovinski minister, minister za javna dela Laval, minister za narodno zdravstvo je ostal Blaisot, kmetijski minister Chauveau, ki ie kot senator na novo vsto-pil v vlado, minister za kolonije De Chaped-elaine, ki je bil do sedaj minister trgovinske mornarice, minister za pokojnine in osvobojene pokrajine Champeticr Ribcs, kakor do sedaj. Državni podtajniki so: pri ministrskem predsedniku Chatala in Petsche, v notran em ministrstvu Foulon, v finančnem ministrstvu Perreau-Pro-dier, v vojnem ministrstvu Fould in Richč, v ministrstvu za javna dela, promet in trgovsko mornarico Pechin, za turistiko Gerard. Kar se tiče političnih smeri, jc v novem kabinetu zastopana velika srednja skupina levičar- skih republikancev, ki so v Tardicujevi skupiai, s 7 člani, radikalna levica, ki spada med meščanske skupine v parlamentu, ima v kabinetu 3 člane. K temu pride šc 1 levičarski senator, dalje pa so v kabinetu 1 socialni republikanec Painlevčjeve skupine, 5 zastopnikov raznih meščanskih srednjih skupin iz senata in poslanske zbornice in končno 4 izraziti desničarski parlamentarci.. Po poklicu jc v kabinetu 8 odvetnikov, 4 bivši uradniki, 3 veleposestniki, 2 vseučiliška profesorja, 2 zdravnika, 1 ljudskošolski učitelj in 1 časnikar, namreč Tard eu. Pariz, 21. febr. Ig. Novi ministrski predsednik je hitro opravil svojo nalogo. Sestavil je kabinet očividno po že dolgo pripravljenem načrtu ali pa kakor pravijo nekoliko ironično: Komprimiral jn svoj kabinet. Iz dosedanjih treh vojnih ministrstev za vojsko, mornarico in zrakoplovstvo je napravil samo eno vojno ministrstvo. Združil je \ eno ministrstvo tudi obe finančni iiiiirstrstvj za splošne finance in za proračun. Dalje je združil irgovinsko in poštno ministrstvo v eni roki, prav lako pa tudi ministrstvo za javna delu, promet In trgovinsko mornarico. Ukinil je tudi več mest državnih podtajnikov. S tem jo njegov kabinet za sedem članov manjši kot prejšnji kabinet in sc je radi loga tudi ojačil položaj Tardieu ja samega v kabinetu. Sam Ik> vodil zunanjo politiko, ker pn hoče kol prvi delegat Francije na razorožMveni konferenci tudi še nadalje delovali, bo imel velik 25.000 proti 70.000 Japonci zasedli Kiangvan — General Ujeda namerava korakali proli Nankingu ki ga zasleduje Japonska. Poveljnik 11». kitajske armado general Citajkuj je izjavil časnikarjem, da bo v slučaju, če se bo morala njegova vojaška sila umakniti s položajev pred šajighajpm. svojo vojsko razdelil na majhne oddelke, ki bodo z vseh strani onemogočali Japoncem prodiranje proti Nankingu. šangliaj. 21. febr. 2. Ob času velike bitke v mednarodni koncesiji ni bilo večjih incidentov. V času bombardiranja kitajskih in japonskih položajev je padlo nekoliko topovskih strelov v mednarodno cono, iu sicer v ameriški sektor, vendar pa smrtnih žrtev ni zaznamovali. šanghaj, 21. febr. Z. V veliki bitki beležijo obe tirani velikanske izgube. Ranjenci so spravljeni v mednarodno cono v Šanghaju. Število mrtvih znaša okoli 2000. 1.oni,on. 21. febr. Prva lana strašue bitke za šanghaj se je končala z zmago Japoncev, katerih 1 jo 25.000, docim znašajo kitajske čete združenih j armad kantonskega generala Citajkaju in muikin-škega generala fankajšeka skupno 70.0011 mož. Kitajci sc bore z občudovanja vredno hrabrostjo in vztrajnostjo, globoko zarili v zemljo, in ludi i tehnično dokaj opremljeni. Priztulcli so Japoncem 1 velike izgube, vendar je članu le-tch uspelo, da so I imiikinško armado razdelili od kanlonske iu se ; polastili važne strategične točke Kiansvan. Po zadnjih vesteh iz Tokia japonska vlada ne bo več pošiljala novih ojačenj japonskim četam v j Šanghaju. Japonski zunanji minisler Jošizava je ' izjavil, da so japonske čete, ki s (Mlaj operirajo v : področju Šanghaia, zadosti močne, da dosežejo cilj. osebni vpliv ludi na združeno vojno ministrstvo, katero je dosedaj opravljal. Novi Tardieujpv kabinet ima /.ugotovljeno tc fino v poslanski zbornici. I)a pa si zagotovi tudi senat, je poklical Tardieu v kabinet pripadnika levičarske senatne skupino Alberta Mahreua. Da |>otolaži senat, je sprejel v kabinet So tri druge senatorje. Značilno za Tardieua ni samo to, koga je vzel v svoj kabinet, temveč tudi, katero prejšnje ministre je odstranil. Značilno je, da so to njegovi najožji sodelavci na razorožitveni konferenci mornariški minister Dumond, minister za zrakoplov-sivo Vilegnin in državni podtajnik za narodno go spodaititvo Gignous. Njegov kabinet pa Imi kljub temu, du je sprejel Mahreua, kabinet zmerne sredine iu desnice, omiljen po enem levičarskem senatorju in enem levičarskem poslancu. Kuj bo v. volivno reformo, oziroma, ali jo bo Tardieu vzdržal v prejšnji, levičarskemu i.enaiu sovražni obliki ali ne, so še ne ve. Vendar pa sklepajo iz lega, da je Tardieu obdržal Chatala, ki je oče antilevičarskega volivnorefermnega načrta, da bo reforma v bistvu ostala, kakor je bila sprejela od poslansko zbornice. Na >sak način pomeni nova vlada poraz levičarskega kartela v notranjepolitičnem pogledu. Kar se tiče zunanje politiko, se bo neomajno na-daljovula francoska nacionalna linija. Kabinet Tardieu bo bistveno popolnoma predstavljal isto politiko, ko Lavalov. Nemška javnost je sprejela novo vlado z velikim razočaranjem, ker je upala, da se bo levičarska zarota, ki jo je baje insceniral Briand, posrečila. Dr. Marinhovtc I o odnošajih z Madjarsho Budimpešta, 21. febr. AA. Dopisnik lista »Pesti Naploa je intervjuval v Ženevi jugoslovanskc-I ga zunanjega ministra dr. Marinkoviča, ki je na-! glasil, da želi Jugoslavija i.-kreno prijatePsko sodelovati z. Madžarsko, posebno na gospodarskem polju. Žc dolgo, jc rekel dr. Marinkovič, stremita Madžarska in Jugoslavija za tem, da vzajemno sodelujeta na gospodarskem polju. To sodelovanje pa sc mora razširiti še na ona področja, v katerih imata obe državi skunne interese. Nemogoče bi i bilo vnaprej določiti okvir tega sodelovanja ali pa celo takoj začeti pogajanja glede carinskega sporazuma ali pa sporazuma za sklenitev gospodarske zveze, je nadaljeval dr. Marinkovič, važno pa je, da bi med obema državama obstojala stalna izmenjava misli in nazorov glede gospodarskih ukrepov, ki interesirajo obe državi. Naposled je dr. Marinkovič naglasil, da bi bilo za zdaj potrebno samo gospodarsko zbližanje' med obema državama, politično zbližanje pa bi sc dalo doseči šele tedaj, kadar bo za ureditev tega vpmšanja več časa. lastno, no čujemo od nas samih drugega kakor večno kritiziranje in tarnanje. Lahko je kritizirati, drugo pa je delali, in še s lako majhnimi dohodki! Izobraženec ima »Slovenca«, Primorec "Ponedeljskega Slovenca«, kmet »Domoljuba«, delavec »Delavsko Pravico« in dekle »Bogoljuba« in »Mladi- nedeljo zjutraj s topovi popolnoma uničili trdnjavo ko«! Kako naj radio obenem zadovolji vse stano- Vusung, ki pa jo še vedno držijo Kitajci. Kitajci ve? V vsakem trenutku bi moral Mti program 1 so ljuto odgovarjali in težko poškodovali reč ja-prikrojen različni kulturni stopnji našega člove- ponskih križark. Kitajci so včeraj na vseh Irontah ka. Ta zahteva je pač neizvedljiva. ! trdovratno branili svoje položaje in večkrat pri-Zato naj Manica Komanova še nadalje uči de- silili japonske poveljnike, da so morali izpremeniti kleta ženske nežnosti, na; France Veber s poročili svoje akcijske načrte. Edini uspešni sunek so na-o rezultatih eksperimentalne fonetične študije od- : pravili Japonci pri Čiankvangu. plra mračnim učenjakom s pavolo zabasana ušesa, „ c »• | z.ato naj profesor Pengov reže krompir in sadje s j £>Veze S Sfjlllom prekinjene i fizijoleškega vidika, zato naj Janez Kalan oznanja Zagreb, 21. febr. ž. Danes so pričeli čistiti pro-j sveto vojsko svetu na vsak način po radiju, da ga i go med Gračcem in Kninom. Zaposlenih je loOO : bodo drugod slišali in ne v Ljubljani, zato naj j delavcev. Dela se še nadaljujejo in bodo trajala mehki kvintet z vsemi meščanskimi finesami iz- i najmanj pet dni ler se lorej pred tem časom pro-, vablja iz 6trun jazz-bande in zato naj še dalje inetna zveza s Splitom ne more pričakovati. Delo ! reže vzduh moderne kulture pristno škripanje naše je znatno olajšano, ker se je vreme nekoliko po- ! boljšalo. Naš radio V preteklem letu se je naša oddajna postaja okrepila, ker oddaja ne več z lOkilovatno ener- harmonike! »Saj ni to! Kdo pa lo misli? Kdo misli zdaj ] na smrt. Meni je za klub. Ali veš, da me ne mara ' nihče v klub? Kaj je zdaj jugoslovanski Ljubljančan brez kluba? Nič. Navadna ničla. Še na cesti se ti nihče ne ogne. Včasih je bilo vse lepše. Bil si lahko vete.an ali inladostrelec ali vsaj »floten-verajnar«. Zdaj pa moraš biti v angleškem klubu. Tam daš izjavo, ki jo časopisi natisnejo ali pa ne, toda dal si jo in vsi vedo, da si na neki »kulturni liniji«. Kje pa je in ostane linija, če nisi v angleškem klubu?! Pravijo sicer, da so ti klubi nastali v čisto drugem družabnem jistroju, da jc v i Londonu klub potreben že radi tega, da se ne i voziš za vsako malenkost iz City domov. So ljudje, ki ne ga,jo, češ, da je to prav tako, kakor bi začeli nositi meni jo radi družabnega ugleda potrebno, jaz to potrebujem radi svoje reklame, pa nič. Mene ne sprejmejo. Spomnil sem se tebe, ki tuhtaš in pomagaš vsaki stvari. Pomagaj mi!« In je res planil k meni, me objel, obiisal slinaste ustne na mojem licu ali poljubil. Boi na Hv1ien!e in smrl London, 21. febr. tg. Po neprestanih bojih za Šanghaj, je ponoči od sobote na nedeljo okoli ene ure nastal kratek odmor, ob jutranjem svitu pa sc je takoj zopet pričel topovski boj. Japonci so v gijo, temveč z 20kilovatno. V letu 1931. je radio oddajal 2687 ur. Za pogon električne centrale so porabili 18.706 kg nafte in za mazanje strojev je šlo 1820 kg olja. V pravnem območju ljubljanske postaje je 8400 naročnikov, to je približno toliko, kakor na Hrvatskem, čeprav jc Hrvatov štirikrat toliko kakor nas. Odkar so oddajno energijo povečali, čujejo našo postajo celo v Buenos-Aires in tudi v Los-Palmos v ekvatorskem pasu. Izreden dogodek v zgodovini naše postaje jc bilo prenašanje koncerta Glasbene Matice« po velikih nemških, francoskih, češkoslovaških in poljskih postajah. Tako jc nemška postaja v Langenbergu prenašala koncert v Chicago, da so ga lahko tam čuli naši izseljenci. S pohvalo je treba omenili, da je naša postaja prva v državi uvedla »šolsko uro« in da vzdržuje ludi »kmetijsko uro« s po močjo prispevkov dravske banovine. Kr.T/ lu.r., .. »In to za papir in znamke!« je s polnim raz- | Radovedno sem ga gledal, a nisem pristopi! umevanjem segel v žep in privlekel jurija. ! Saj veste, s pijancem je križ. »No, za papir bo že! sem pritrdil in segel >Ce ni nikogar,« jo zavpil, »bom pa sam! po bankovcu. »Razumem, razumem, inozemska pošta je zdaj dražja!« In je dodal še onega. Meni je srce zaplulo, dn mi je jopič odprlo ter utrgalo še zadnji gumb, ki je moral slran, da sem smel kupiti vse nove. »Prav,« sem dejal. »Zdaj pa bo žo! Tudi za prevajalca bo nekaj ostalo. Saj veš, da ne znam angleščine in prevod bo že nekaj veljal! »Saj res! Tudi za prevajalca nekaj! ■Nič se nc vznemirjaj, dovolj je že!« sem se Ii pri nas bele čelade in uniforme kaki, toda branil s amežljivo. Vendar sem stisnil še tretjega i jo radi družabnega ugleda potrebno, iaz to Jurija. Ne moretn trdili, da ga nisem bil potreben. Že pol leta nisem plačal najemnine. Ker mi ga je prostovoljno ponudil, sem ga imel za dar in sem | ga vzel. »Čez teden dni bo stvar urejena!« sem ga spravil čez p.ag. Mož je bil potolažen in srečen. Preden sem si opomogel od tega napada, je Bog, sem si mislil, kako malo jc treba, da je ■ ■• ..........- - * ' • ! človeško srce srečno. Srečen listi, ki si more srečo ; kupiti za tri jurije! čez teden dni! Tisti teden je bil zame teden i poln muk in trpljenja. Ne, povedal bom resnico! i Tretji dan po tem pogovoru sem zavil v gostilno. Treba mi je bilo, ker sem mislil, da znorim iz , obupa. Kako naj dedca spravim v klub! V angleški trajal nekaj trenutkov. Videl sem obupno žalost svojega prijatelja, ki bi bil rad postal pisatelj, pa mu ne puste, ki bi bil rad humanitaren, pa toga ne upoštevajo. In zgodilo se je, ljudje božji, kakor se je to že večkrat, da je moje dobro in mehko s.ce prema- i galo razum. Zinil sem: ^ »Glej, če drugega ni, lo pa lahko pomagam. ! Že. čez teden dni bomo stvar uredili. Slvar bo nekaj veljala, toda —« • toda to je najmanjša brign je segel v | besedo. Priznam, da je popolnoma in dobesedno j izrazil mojo misel, In se je oprl in vstal. ■Vidiš, če ni drugače, bom pa sam!« se ml je posvetilo. »Kar sam bom napravil klub! šel sem na delo. Napisal sem klubska pravilu, dal sem jih prevesti v angleščino in iz angleščine spet v slovenščino in se nisem čudil, da so so razlikovala od mojega koncepta. Klub »Succour« je bil ustanovljen. Nabavil sem lepe tiskovine ■.matičnega« kluba v Londonu in na prvo sem napisal dovoljenje »matičnega« klubu, da smem ustanoviti lak in tak klub in da sem samo jaz poobla ščen za ta klub nabirati člane. Čez teden dni me je moj znanec spel oslinit od veselja in je dal tiskati vizitko Member of >Succour-Club«. Nc vem, če jo to prav, jaz mu nisem tega napisal. Nabrali smo nekaj članov, o katerih vem, du nihče ne zna in nikoli ne bo znal besedico angleški in sem tajnik kluba. Pišem pisma med »ma-tico« v Londonu in klubom v Ljubljani in med klubom v Ljubljani in »matico« v Londonu ter pripravljam obisk Mr. Jamesa Flylapa. visokega člana londonskega »matičnega« kluba, — iztaknil sem brezposelnega natakarja, ki zna angleški in je sedel žo v angleškem zaporu. Pripravljen jo zu klub! Sedel sem v kot, tuhtal in pil. Zaman. No- |)cl lnclul-iov Prevzeti prijetnosl, da ga bomo pogo-bena misel ni bila prav! Zaprli so gostilno, ineno sliIi in nokoliko Prevozili po naši lepi domo potisnili na cesto iu priznam, du sem se precej mujal čez Irg, ko slišim glasove: -Vzdignile me, vzdignite me Tovariši so vsi srečni in prijav za vstop je lebroj. Videl sem pijanca, ki je ležal nu obrazu sredi ! Vidite, tako poizkušam osrečili človeštvo. Pestra športna nedelja Velike smuške tekme v Mariboru Blagoslovitev nov« skakalniee v Betnavi. — Prvenstvo v kombiniranem tekmovanju si je osvojil driarni prvak Albin Jakopič. Prvak v skokih Sramel Bogo. Maribor, 21, tebruarja. Danes popoldne so se končale mednarodne smuške tekme v Mariboru, ki so pričele včeraj s tekmo na 18 km. Tekmovanje se je zaključilo s skoki na novi skakalnici za škofovskim dvorcem pri Betnavi, ki je bila danes blagoslovljena. Tekmi je prisostvovalo nad 5000 gledalcev iz Maribora in okolice, iz Dravske doline, Ptuja in Celja, enako število gledalcev pa je bilo izven zagrajenega prostora zaradi izredno visoke vstopnine. Prireditev je uspela v vsakem pogledu. Zato gre zasluga vzorni organizaciji, ki je bila v rokah mariborske zimske športne podzveze. Prirediteljem so šli na roko tudi vsi odločujoči faktorji in mariborski smučarji, lako, da je vse brezhibno funkcijoniralo. Vojaške oblasti so dale na razpolago več čet vojakov, da se je omejil prostor za občinstvo. Gasilci iz Maribora in Peker so skrbeli za red ter dali na razpolago vrv za ograditev skakalnega prostora, mariborski reševalni oddelek pa ie skrbel za sanitetno službo. Skakalnica sama je bila vzorno oskrbljena, kar so tekmovalci s posebnim priznanjem zatrjevali. Tudi blagajniška služba je funkcionirala brezhibno. Ob pol 2 popoldne se Je pripeljal z avtom pomožni škof g. dr. Tomažič z asistenco. V navzočnosti banslcega svetnika Poljanca, mestnega načelnika dr. Lipo'da. poveljnika mesta Radovano-viča. predsednika SPD dr. Seniorja in zastopnika zimsko-sportnega savpza Janeza Kvedra, je izvršil pomožni škof g. dr. Tomažič v polnem ornatu pomenljiv blagoslovni obred, ter v globokem govoru opozoril na zvezo veličastne narave, katera odpira ljudem športno udejstvovanje, z veličastvom Stvarnika, Povdaril je. da tudi cerkev odobrava šport, ker ve, kako velike važnosti je zdravo telo za zdravo duša In prav sedanji sveti oče je dokazal, kako važnost polaga nn športno delo. Po blagoslovitvi so se pričeli ob 2 popoldne lioskuani skoki, katere je otvoril Bogo Sramel. Prijavilo se je 18 tekmovalcev, v včerajšnjem tekmovanju na 18 km S m o 1 e j ni startal, ker ni skakalec. Od Avstrijcev pa je nastopil K e g 1 e v i t z. Med skakači je nastopilo 5 Mariborčanov, ki so pokazali mnogo poguma. Po poskusnih skokih so se vršili konkurenčni skoki za kombinirano tekmovanje. Največ šans sla imela Jakopič in Sramel, slednji pa je žal pri prvem skoku padel. Prvo mesto je osvojil državni prvak J a k o p i č in dosegel od 180 dosegljivih točk '148.7. 2. Zdravko Zore (SPD Kranska gora) s 3a5.4. 3. Bogomir Sramel (SK Ljubljana) 357.5. 4. Stane Bolje (SK Lj.). 5. prvi Mariborčan J u r 11 s c h Herbert. Sesti je bil Ljuban Mu-š i č (SPD Mar.). Sledila je tekma za prvenstvo v skokih, ki se je razvila v sila oster boj med prvaki Šramlom, Palnietom in Jakopičem. Nevaren je bil tudi Ju-ritseh, ki jo pokizal posebno krasno tehniko. Prvo mesto je zasedel po vzorno izvedenih skokib S rani e 1 220.3 od 240 dosegljivih točk. Drugi je bil talentirani mhidi Franc Palme, tretji Jakopič z 207.8, četrti Ljuban Mušič 17GG. V skokih izven konkurence je odnesel zniago Herbert Ju-ritsr.b s skokom 28 metrov. Sledila sla mu Š rani e 1 z 27.5 in P o k o v e c z 27 in. Zvečer se je vršil v Grajski kleti smučarski veC-r in so bila tamkaj razdeljena darila. Prvenstvo podzveze si je priboril J u r i t s c h, prehodni pokal SK Maribora pa si je priborit N e u m a n n. Skakalnica je pokazala neke hibe. Tckmovnlee iz i Ljubljane in Gorenjske je oviralo dejstvo, da je 1 bila skakalnica zgrajena v švicarskem stilu, dočiin ' so oni navajeni na norveški slog. Ljubljana, 21. februarja. K. A. C. - Ilirija 12:1 (6:0. 4:0. 2:1) Kanadski hoke.. Včeraj dopoldne se je vršila na drsališču Ili-/}je dolgo pričakovala tekma v kana 'skem hokeyu. Ilirija je prva v državi, ki je pri nas pričela gojiti to lepo igro, ki ji je dal tempo zanimivost Gledalci 60 morali priznati, da kaj takega še niso videli. Gotovo je, da ima hokey pri nas bodočnost, toda le v slučaju, da dobimo drsališče z umetnim ledom. KAC j* pripeljal na prvo tekmo svoje najboljše igralcc, ki so si priborili po Evropi sloves enega najboljših moštev. Pokazali so vse svoje znanje, ki je precejšnje. Ilirija ima že dve teti ho-key-sakcijo, ki pa je imela šele letos prav za prav priliko malo več trenirati. V prvi tretjini igre re je to tudi poznalo. Gostje so morah vse pokazati in povedati. Kakor hitro so pa naši igralci zapopadli, kako se igra, sc ie pričela igra razvijati. Slo je! Ko bi Ireni!, je bil bandiy (mala gumijasta plošča, ki nadomešča žogo) na drugi strani. Kako se pripelje handiy mimo štirih, petih igralcev, ne da bi ga mogel kdo zadržali, so pokazali Cclovčani. Vodja moštva gostov se je izrazil o naših igralcih zelo pohvalno. Že po rezultatih pcam-znih delov igre sc vidi, koliko 60 že naši pridobili. V prvi tretjini so bili gostje absoluten gospodar in so delali gole po mili volji. V drugi tretjini je le malo manjkalo, da miso naši dosegli gola. 1 e nervoznost je preprečila uspeh. V zadnjem delu igre se pa naši niso samo branili, temveč tudi energi no napadali in bili skoro enakovreden nasprotnik. Pomanjkanje tehničnega znanja so nadomestili z elanom. Nany je dosege! celo častni gol. Zadnja tretjina jc končala s oiflim rezultatom 2:1. Ilirija - Primorje 3:3 (2:2) Reči moramo, da si takih tekem ne želimo in tudi podzveza nai poskrbi, da leto6 ne bo več prireditev, ki bi nudile tak nogomet. Že takoj v pri-četku sezone neredi in pretepi pač ne bodo koristili. Ali nima LNP moči, da bi ukrotil igralce, ki ne vedo, da je nogomet le tedaj lepa igra, ako ec igra !air! Reči moramo tudi, da to pot tudi sodnik ni bii ravno najboljši. Dr. Planinšck, ki je tekmo vodil, ni imel najbol;šega dne. Igre ni obvladal. Prav je to in tudi lepo, da so igralci borbeni, toda ta borbenost ne sme predaleč. Preobračati nasprotnika na najhujšem diru aii pa naskakovati vratarja, ko isti lovi žogo, je življenjsko nevarna igra. Športnik pa, ki goji to ali ono panogo, pač ne sme biti življenjsko ogrožen. O igri sami bi predvsem omenili, da se je Poka! si ie priborila štafeta Jugoslo.a ske ti-sVnrne v čssu 108 mii. in 30 sek Druga je bila štafeta »Satu>-nusa«, ki je prevozila progo v času 110 min. 20 sek. Tretja je bila 'i tisk'' e Blas-ik v času 121.30. Os'ale štaiv..e t,o priv na cilj v kratkih presledkih. Tekmovanju 60 j... sostvovali številni grafiki in precej drugega občinstva. S to tekmo so pokazali naši črni umetniki ponovno svo e udeslvovanje in uspehe na polju belega športa. SVOBODA : ATLETIKI 5:1. V predigri si ie ljubljanska Svoboda priborila prvi dve točki v liginem prvenstvu. SMUŠKE TEKME PRI SV. ANI Proga Zelenica—Sv. Ana je bila dolga 6 km, višinska razlika 500 m. '. r.s",t ie je nie.ikiubeka tekma in so rezultati sledeči: 1. P raček .Skala. Jesenice) 5:09 min; 2. Benedičič peli klub) 5:28; 3. R upnik (Ilirija) 5:37; 4. H e i n (Skala, Jesenice) 5:44; 5. Kapnik (Sk: li, Jesenice) 6:14; G. A n k e 1 e (SK Tržič) 6:14; 7. Blei-\v e i s (Ilirija) 0:21. RAZNE TEKME Zagreb, 21. lebr. t. Gradjanski : Jugoslavija 0. Dunaj, 21. lebr. 2. Admira : Sportklub 3:3, Vienna : Austria 3 : 1, WAC : Rapid 1 :1. SAC : NVacker 4 :0. Zagreb, 21. lebr. i. Concordia : Hašk 2 :2 (1 sil. Belgrad, 21. lebr. ž. Jugoslavija : BSK 5:2 (3:0). Za trezno bodočnost slovenskega ljudstva Lep uspeh treznosinega kongresa o Ljubljana, 21. februarja. V obrambi proti posledicam alkoholizma so Slovenci že v prejšnjih desetletjih napravili in dosegli že mnogo pozitivnega. In danes je hrvatski govornik dr. Thaler poudarjal, da smo imeli v Ljub-ljani abstinenčno društvo že v začetku 16. stolstja. Že v davni preteklosti nam je bilo jasno, da se moramo, če se hočemo afirmirati, boriti proti vsem zlom, ki grozijo nagemu narodnemu obstoju. Boj za naše narodne pravice je bil ves čas združen tudi s trdim delom za dvig našega notranjega etosa. Opozarjamo pri tej priliki predvsem na ogromno delo, ki ga že desetletja vršfta dva stanova, namreč duhovščina in učiteljstvo. Zlo alkoholizma nc grozi danes našemu narodu nič manj kakor v prejšnjih časih. Z zadoščenjem sicer gledamo, da se velika večina naše mladine odvrača od tega zla. Bodočnost nam je torej prijaznejša, vendar pa si ne smemo delati nobenih iluzij. Zato je bilo umestno ter nujno potrebno, da se prav v sedanjih časih splošne demoralizacije, katera je tudi ena izmed posledic gospodarske krize in splošne apatije, ki je. kakor znano, najboljše tlo za alkoholizem, vrši v Ljubljani treznostni kongres. In zopet smo videli na današnjem kongresu, da sta duhovščina in učiteljstvo prva v borbi proti najhujšemu narodnemu zlu. Upoštevati moramo, da je treznostni kongres povsem uspel. Mnogo novih borcev za trezno bodočnost slovenskega naroda je danes na novo stopilo v vrste slovenskih pristašev treznosti. Z novim pogumom, toda z mnogo večjimi upi na uspeh kakor kdaj se oživlja treznostno gibanje v naši lepi deželi. V soboto, na predvečer kongresa, se je vršila v nabito polni veliki dvorani hotela Union krasno uspela akademija, ki sta jo skupno priredila ljubljansko srednješolsko dijaštvo in delavska mladina. Dopoldanslto zborovanje Danes dopoldne ob 9 pa se je pričel istotam trezcoslni kongres ob lepi udeležbi občinstva. Zlasti smo opazili mnogo mladine ter učiteljstva in duhovščine. G. svetnik Janez Kalan jc pozdravil vse prisotne in otvoril serijo referatov. Govore je oddajala tudi ljubljanska radio postaia. Prvi je spregovoril polkovnik dr. Matej Justin o temi »Alkohol in zdravje«. Sledil je izčrpen ln z bogatimi izkustvi podprl relerat zdravnika dr. Fedorja Mfkiča o »Alkoholizmu in zdravnikih«. Nato je pozdravil kongres v imenu Jugoslovanske zveze treznosti dr. Thaler, ki je med drugim tudi povedal. da imamo v državi 76 abstinenčnih društev 6 4500 organiziranimi člani. Nato sta učiteljica Marica Koželjeva in učitelj Rudolf Horvat govorila o treznosti s posebnim ozirom na šolo in učiteljstvo. Sledil je pozdrav zastopnika Saveza trezvene mla-deži akademika Breiterielda iz Belgrada. Marija Ferjan je govorila o temi »Treznost in žena«, Jo-ško Fozman ter Filip Ura'mk pa o temi »Alkohol in delavstvo«. Dopoldansko zborovanje je zaključil prekrasen referat prof. Bogoviča iz Maribora: Treznosit in cerkev. Poooldansko zbvrovan'e Prav častna udeležba je bila na kongresu tudi popoldne. Najprej jedirektor H. Chelolh iz Berlina predaval za učiteljstvo. Dobro obiskano predavanje je dalo našemu učiteljstvu mnogo smernic in Mariborska nedel a Maribor, 31. februarja. SMUČARSKI PRAZNIK Današnja nedelja — to je bil smučarski praznik v polnem pomenu besede. Za nobene športne dogodke še ni d(s!ej pokazal Maribor toliko razumevanja, kakor za včerajšnje in danfšnje smuške tekme, ki so rnzgibile celo javnost ter pokazale, da je zan nianje za zimski šport prodrlo že v najširše ljudske plasti, šele danes, ko so vsi mariborski smučarji ostali doma ter se niso porazgubili po neštevilnih pohorskih in koroških smučiščih, se je pokazalo, kako impozantio število jih je. Dopoldanska promenada je vrvela v znamenju smušklh dresov, predmet splošne pozornosti pa so bili Ljub-moštvu Primorja poznal boljši trening. Vsi igralci, ! Ijančani in Gorenjci, ki so včeraj odnesli zmage zlasti še starejši 60 v sijajni kondiciji. Še vedno j ter so danes sigurni favoriti za prvenstvo v sknkal- i'e pa najboljši del moštva ož;a obramba, zlasti oba iranilca sta dobro igrala in imata izvrsten odbojni udarec iz vsake pozicije. V krilski vrsti pač Slamič nih tekmah. Popoldne pa je nastalo pravo ljudsko preseljevanje tja v Belnavo k skakalnici, kamor se je nagrnilo toliko ljudstva, kakor ga ta idilič- it. V3HJ\C Jf^t-H-Ij^. v iwu->irvi . lou pau uiniuiv , j«- (,» ->■ v ni za stranskega krilca. Obramba in krilska vrsta j na okolica škofovega dvorca prav sigurno še ni je bila to pot boljša od Ilirije. Ako kljub temu ni moštvo zmagalo, je kriva le nanadalna vrsta. Igra na prodore brez smiselnih kombinacijskih potez ne more prinesti uspeha. Moštvo Ilirije je zaigralo to pot veliko slabše kot proti Gradjanskemu. Nastopili so s 4 rezervami, od teh s tremi v napadu. Zdi se nam, da so počivali na lavorikah, ki jih je prinesla zmaga nad Gradjanskim. Krilska vrsta se je uveljavila šele v drugem polčasu. Obramba je pa igrala vse preveč ofenzivno. Prodore nasprotnih igralcev so pa zaustavljali s fauli. Inicijativo je prevzela takoj Ilirija in iz kazenskega strela dosegla vodstvo po Pfeifcrju. Isti igra. lec je naskok povišal na 2:0. Primorje se je od začetka samo branilo. Prodore Passla po krilu so v kazenskem prostoru zaustavljali s faulom. Posledica so bile kar tri zaporedne llmetrovke. Z dvema je Primorje naskok Ilirije izenačilo. Mišljenja smo, da je biia druga llmetrovka nepravilno pri-sojena, ker jc bil faulan igralec prej v ofside. Tretjo llmetrovko jc Slamič kavalirsko zasitreljal. V drugem polčasu je bila igra precej izenačena. Po krivdi Maliča jc dosegel Hassl tretji gol za Primorje. Od tega trenutka je postala igra živahnejša in tudi ostrejša. Sodnik ni znal preprečiti ostre igre. Proti koncu igre je dosegel izenačenje Pfeifer. Ker je končala igra v regularnem času z neodločenim re-sultatom, se je moral odigrati podaljšek, ki pa tudi ni prinesel odločitve. Žreb je bil naklonjen Iliriji, ki pride v finale s prvakom mariborskega okrožja. Stafetna tekma S. K. Grafike Danes je priredila SK Grafika stafetni tek na 8 km dolgi progi, ki je tekla od gostilne Robežnik na Viču mimo opekarne čez Brdo, po gosdu, mimo gradu Bokavce, od lam ae je vračala čez Vrhove nazaj na cilj b gostilni Robežnik. Vsak tekmovalec Je vozil po vsej progi. — Na startu jc bilo 7 štafet, od teh 2 izven konkurence. Tekmovalo se je za lep bronasti kip »Zmagovalca«, katerega je podarila ljubljanska podružnica SGRJ, in sicer kot prehodno darilo, Vsaka štafeta je obstojala iz treh tekmovalcev ene tiskarn«. videla. Prilika, videti smuško skakanje v taki zasedbi. kakor je bila danes, se bo pač redkokdaj v Mariboru nudila in zato je bil razumljiv interes prebivalstva. O poteku tekmovanj poročamo na drugem mestu. ZBOROVANJA MARIBORSKIH OBRTNIKOV Poleg športnih dogodkov so bili nn dnevnem redu današnjega dne tudi važni gospodarski interesi mariborskega obrtništva. Tri obrtniške zadruge so napovedale za današnji predpoldan svoje občne zbore. In sicer so zborovali krojači pri Gam-brinu, mizarji so se posvetovali pri Hahvidlu. so-darji pa so si izbrali za občni zbor prostore Narodnega doma. Vsi trije občni zbori so bili dobro obiskani, ker so pači vsi obrtniki zavedajo važnosti in pomena stanovskih organizacij. Predmet občnih zborov eo bili obračuni delovanja vodstva v preteklem poslovnem letu. volitve novih odborov, v katere so bili delegirani po večini zopet dosedanji agilni delavci in borci zn stanovske interese in nekateri važni sklepi in resolucije, ki dokazujejo, da se obrtn:slvo žilavo brani proli sedanji daveči krili ter poskuša vsa sredstva, da si olajša gospodarske težave, ki ga dušijo in ovirajo v nadaljnjem razvoju. Predvsem pa je bila važna na vseh treh občnih ihorih poudarjena zahteva po ohranitvi dosedanjega sis ema obrtnih, trgovskih in industrijskih zbornic. OBČNI ZBOR AVTO KLUBA V prostorih hotela »Orek so ee zbrali avtonno-bilisti iz Maribora in širše okolice k občnemu zboru mariborske sekcije avlokluba kraljevine Jugoslavije. Občni zbor je otvoril ter vodil agilni predsednik, velelrgovec Ferdo Pinler, ki je uvodoma pozdravil navzoče zastopnike oblasti in številne člane, ki so se zborovanja udeležili ter predlagal nnto udanoelne brzojavke pokroviteljici kluba kraljici Mariji ln predsedniku kluba princu Pavlu. Pred prehodom na dnevni red se je spominjal v preteklem letu preminulih kluhnvih članov, zatem pa je v daljšem govoru orisal v glnvnili točkah uspešno delovanje sekcije v pretekli poslovni dobi. Tajniško poročilo je podnl tajnik sekcije, blagajniško pa klubov blagajnik dr. Vilko Marin. Po izrečenem absoluloriju upravnemu odboru eo se vršile volilve. pri katerih so bili izvoljeni namesto z žrebam izločenih odbornikov sledeči novi člani: industrijalec Josip Rosenberg, primarij dr. Ilugou Robič in namesto izstopivšega Rogliča ravnatelj Anton Krejči iz Ruš. V športno komisijo so bili izvoljeni z vzklikom dosedanji funkcionarji In istotako v nadzorni odbor. Občnega zbora eo se udeležili mestni načelnik dr. Lipold 6rezki poglavar dr. Ipavic in ravnalelj Tujsko-prometne zveze dr. G e rž i na. ZBOROVANJE VOJAŠKIH GAfcISTOV IN ORO ZN ISKIH U PO KO J BNCEV ee je vršilo v dvorani Nabavljalne zadruge na Ro-tovškem trgu. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano, glavni predmet obravnavanj pa so tvorila pereča vprašanja, ki se tičejo prejemkov In težavnega nastalega polo/.aja vojaških in orožniških upokojencev. POLICIJSKA IN NEZGODNA KRONIKA današnje nedelje vsebuje pičlejše docrodke, ki so le malo znnoeijevali stražnike in moštvo rešilne postaje. Policija je imela glavnega opravka preko noči na nedeljo, ko je izvršila v raznih delih mesta osem aretacij raznih nemirnih in razgrajajočih elementov. Bili so to po večini ulični razgrajači, le v neki gostilni v Molju je šlo bolj za re5. Spoprijeli so se dva mesarska pomočnika in neki Gabrijel Š. ter se srdito med seboi obdelovali. Zadnje imenovani je odnesel iz boja težke poškodbo in bi mu bila še trja predla, da ni rešil kočljive situacije stražnik, ki je oba vročekrvna mesarja krntkomalo aretiral — V bolnišnico so pa bili prepeljani 21 letni delavec Jožef Šauperl, ki si je v Vrliovdolu zlomil pri padcu desno roko, 88 letni viničar Franc Janžekovič iz Krčevine, ki si je istotako poškodoval roko pri nadcu in služkinja Lukša Marija, katero je napadla nenadna slabost na državnem mostu, da se je zgrudila nezavestna. etične pobude za nadaljnje abstinenčno delo. Na zborovanju samem pa «• je vrstilo zopet več govornikov, ki so inuli prav zanimiva izvajanja. Zlasti so popoldne govorniki opozarjali na to. da jc treba z abstinenčnim in etično-pobudnim delom predvsem resno pričeti pri Inteligenci, zakaj če dvignemo inteligenco moralno, jc potem zelo verjetno, da bo inteligenci sledil tudi ostali narod. Prav lepo je med drugimi govorila tudi gdč. Manica Komanova, lu je opozarjala ludi na zlo posledico nemorale in alkoholizma, na grdo govorjenje, ki se jo razpaslo žal precej močno tudi med inteligenco. Trezaostna razstava Medtem ko so v veliki dvorani govorili številni govorniki in navduševali prisotne za energično protialkoholno gibanje, so posamezni zborovalei ludi utegnili, da so si ogledali treznostno razstavo, ki je bila prirejena takoj zraven, namreč v zeleni dvorani. Razstava je predvsem obsegala propagandni materijal, vendar pa je bila prav posrečeno prirejena in zelo zanimiva. Številni lepaki, ilustracije, tiskovine in drugo je take kvalitete, da se človek ustavi rad skoraj pri vsakem razstavljenem predmetu, Vendar je treba glede učinkovitosti na vsak način priznati prednost francoski protialkoholni ropagandi. Kakor sploh v vsaki stvari, ki naj užge in ki naj si poišče novih pristašev, 60 tudi v ab-stinenčni propagandi Francozi res mojstri Zlasti francoskim, pa tuidi vsem drugim razstavljenim propagandnim sredstvom ie treba priznati tudi to, da so v vsej meri res primerna in nevsiljiva, vendar pa učinkovita. Časlno je na razstavi zastopan slovenski propagandni materijal in enako tudi sribo-hrvatski. Na razstavi je tudi brezalkoholni biie, ki se ga je občinstvo še v precejšnji meri posluževalo in poskušalo brezalkoholne pijače. Vsakdo je moral priznati, da po osvežujočem učinku daleč prekašajo vse alkoholne pijače. Gospod e duhovniki I ubVa^ski kakor tudi redovniki tn njih k 1 e r I k I, kateri utegnejo, se vljudno vabijo k predavanju »Moderno dušno pastirstvo in alkoholizem«, ki ga bo imel danes ob pol enajstih v beli dvorani Uniona g. Czeloth iz Berlina. Udeleii s« ga tudi gospod ordinarif. Predavatelj je v resnici strokovnjak v alkoholizmu, da je užitek ga poslušati. Obenem naj si ogledajo protialkoholno razstavo, ki jo zelo oblina in instruktivna. Predavanje »Skrbstvo alkoholi* kov in njih družin« bo istotam ob osmih zvečer, čuli sc bodo zanimivi podatki ie Nemčije o delu, ki ga pri nas še ne poznamo. Pridite vsi karitativni delavci, krščansko lenstvo in človekoljubi! Ljubljanska nedelja Ljubljana, 21. februarja. Na drugem mestu poročamo v uspešnem ab-stinenčnem kongresu. Sreča je hotela, da se je ta kongres vršil prav na nedeljo, ko nam ni treba poročila o kongresu dopolniti še z razburljivo kroniko o pobojih in divjem alkoholiziranju, kar je bilo še pred letom dni skoraj vsako nedeljo reden pojav. Danes je bil v Ljubljani zelo miren dan in ni bilo nobenih razburljivih dogodkov. ObnestI pa se je zopet Herschcl, ki je napovedal za pričetek tega tedna sneg. Davi je res zopet snežilo in žc je skoraj kazalo, da se bo ponovilo vreme pepel-nične srede; vendar je sneg že dopoldne okoli 9 30 ponehal, tako da so bili brezposelni po kratkem upanju na novo delo zopet razočarani. S snegom se je nebo kmalu razjasnilo in je čez dan sijalo najlepše solnee. Smučarji in drugi, ki so se povzpeli na bližnje hribe, so ves dan imeli krasen razgled. Solnee je čez dan raztajalo precej snega po ulicah. Mlake ua cestah pa so pričele zmrzovati in nastala je proti večeru na cestah poledica. Do večera se v mestu ni zaradi poledice pripetila nobena nesreča. Na Rožniku pa se je ob 5 popoldne ponesrečil 19 letni smučar AdolI Steklasa, radiotehnik pri Baru. Pri smučanju si je poškodoval nogo. Njegovi tovariši so ga prepeljali na saneh do Čada, kamor so poklicali reševalni avto, Ta ga je prepeljal v bolnišnico. Bolnišnica ni sicer sprejela danes nobenega drugega ponesrečenca. Tudi ljubljanska policija ni imela danes resnega dela. Aretirala je sicer nekega moškega, ki je precej razmetaval z denarjem in se je to zdelo policiji sumljivo. Izkazalo pa se je, da je mož le navaden zapravljivec, ki je prejel nekaj več denarja in ga hitel na neumen način zapravljati, ni pa noben zločinec. Zato ga je policija kmalu izpustila. Dunajska vremenska napoved: Za enkrat še ne bo bistvene rzpremembe sedanjega vremena. Maribor, 21 febius-.n. Danes popoldne je zalotil neki železničar v Kr-čevini v me»i''<: mesarja Brfločnika tri Komaj 12 let stare fantaline, ki so izrabita' odsotnost last-ni k a mesnice, da so vlomili v lokal ler si nabasali malhe. Železničar je fantaline trdo prijel ter takoi poklical ljudS, ki eo pozvali orožnike. Mladi nepridipravi so bi'i sicer izpuščeni, upali pa je, da v bodoče ne bodo posegali v tujo lastnino. U r b a n u s : »Knjiga o lepem vedenju«. Tretja, zelo pomnožena in izpopolnjena izdnia. Znložiln Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1932. Str. 383. Cena 50 Din, vez. 04 Din (v celo platno). — Lepo vedenje je igralo v človeški družbi že od nekdaj jako važno vlogo. Ros je, da so današnji demokratični časi zavrgli že marsikatere pretirane predpise, ki so jih smatrali nekoč za nedotakljive, toda premnogo jih je še, ki jih družba ne bo opustila nikdar, ali si jih bo pa le primerilo prikrojila, zato je samo po sebi umevno, da jih mora vsak poznat!, če se noče izpostaviti v vsaki družbi očitku neved-neža, nerode in neolikanca. Zn nas Slovence jo to vprašanje še prav posebno važno, saj izhajamo po veliki večini izpod kmetijskih krovov in iz delavskih rodbin, kjer nismo imeli prilike prisvojiti si že od mladih nog vseh listih oblik občevanja in kretanja, ki jih kulturna družba brezpogojno zahteva. Za nas vse so zato takele »Knjige o lepem vodenju : potrebni« trot vsnVdanji kruh. Izdanih je bilo zalo tudi žc več, toda inirno lahko trdimo, dn je izmed vseh dosedanjih najboljša ravno Urbanusova, ki nikakor ni kaka kompilacija sličnlh tujih proizvodov, temveč napisana iz naše srede nalašč za nas. OhHirno zalo obravnava ravno ona poglavja, ki so za naše ljudi najpotrebnejša in prinaša tudi marsikaj, česar s« druge slične knjige sploh ne dotikajo. Tako opozarjamo n. pr. na poglavje o pozdravljanju, kjer pisatelj lepo utemelji naše domače slovenske posdrave, dalje je izčrpno poglavje o vedenju pri mizi, ki ie na videz samo po sebi umevno, a postavlja človeka prepogosto v največjo zadrego, ponovno bo vsak prebral oddelek, ki govori o obiskih in sprejemih, ker ga vsi in 6koraj vsak dan potrebujemo in jako hvaležen bo pisateltu vsak za lepa ln natančna pravila pismenega občevanja, ki jih v drugih sličnih knjigah navadno sploh no najdemo. Skratka; Urbanusova knjiga jo najboljše in najpopolnejšo slično delo, ki smo jih Imeli doslej pri nas, zato tudi ni čudno, če je doživela že tretjo, Jako pomnoženo in izpopolnjeno izdajo. Tudi res olegnntnn zunanja oprema popolnoma odgovarja vsebini, zato bo go-| tovo segla po njej vsaka boljša slovenska rodbina. Na slovenski zemlji za mejami Pred izrednim sodiščem »Popolo di Trieste, glasilo fašistične stranke, porota: h Rima nuni prihaja vest, da se bo dne 22. februarja začel pred izrednim sodiščem za zaščito države proces proti obtožencem, ki so izvršili 80. novembra 1930 v Koprivišču nad Kanalom na-pad na finančnega stražnika Cezarja Rastellijo, ko se je v družbi z drugimi stražniki na avtomobilu vračal s Kala v Kanal. Preiskava je dognala, da sta se tisti večer nahajala v Močuikovi gostilni v Koprivišču Viktor Hvala in Stanislav Knmenšček, ki sta po izvršitvi umora pobegnila čez mejo. Tn dva sta obdolžena, da stn umorila tudi Franca Sot-tosnntija, učitelja v Vrbpolju. Pred izredno sodišče pridejo: gostilničar Štefan Močnik, Donat Lipičar, Ivan Jug, Leopold Lango, Valentin Lipičar, Avgust Močnik, Audrej Brezavšček, Rudolf Pregelj, Anton Lipičar, Marko Močnik iu Josip Salvi. Glavno vlogo pri umoru so igrali: Valentin Lipičar. Donat Lipičar, Leopold Lango ter Avgust in štelan Močnik. Štefan Močnik, gostilničar, je obdolžen, da je uaiašč zadrževal finančne stražnike, ki so prišli v gostilno na kozarec vina, da bi Hvala iu Kam n-šček v družbi z drugimi obtoženci lahko pripravili med tem časom zasedo; v ta namen jim je prinesel na mizo več vina kakor so ga naročilu Obtoženci so se med tem podali po bližnjici na klanec, po katerem bi mora! privoziti avtomobil s stražnikom. Iz zasede so potem streljali nn avtomobil. Obtoženci bodo sojeni na podlagi 1. člena zakona o zaščiti države od 12. dec. 1926 v zvezi s čelnom 26, >ker so pripravljali in izvršili čin. ki je imel namen povzročiti pokol j'. Izrednemu sodišču bo predsedoval |K>dpredsednik milični konzul Strin-gali-Casanova. Državni tožilec ho dr. Fallace. Proces se bo zaključil po treh obravnavali. Jezične žeuske. sCorriere Istriano , glasilo fašistične stranke za Istro, poroča, da je bila vložena kazenska ovadba proti nekaterim ženskam iz pa-zinske okolice, ki so se v soboto 80. januarja zgla-j sile na župenslvu radi davkov, češ, da jih no mo-' rejo plačati. Ženske, zlasti jz Grnčlščn in Pična, j kakih 100 po številu, so so zbrale pred občinsko i hišo v Pazinu (občina šteje kakih 20.000 duš). Ob-I činsko uradnlštvo se je umaknilo in pojavili so so . ! orožniki. Pred sodišče pride neka ženska, ki je ] dvignila motiko proti orožniku. Ako bi je ne bili zadržali, bi orožnika ranila. Ženske so dejale, da | pridejo kmalu na nov obisk k županu. IzpuSČM! iz zapora je bil g. Ivan Prelog. trgovec s kolonijalnim blagom v Trstu, ki so ga zaprli pred nekaj tedni pod obtožbo, da je dajal zaslonj nekaterim družinam živila z določenim namenom. ZevaGltisnik Srca Jezusovega-. — Cesta iz Tr ta v Barkovlje. S posojilom | 800 000 lir. ki ga je dala hranilnica, bo.io zgradili i prvi del ceste Trst Barko-1jo in položili tračnice za električno cestno železnico. — Zu brezposelne. Od poldrugega milijoni lir, ki ga je stavil nn razpolago Mussoliniju prometni minister zn pomoč brezposelnim in gladujočim, odpade na Gorico in Pulj 50.000 lir — Duhovske vesti. Župnik Andrej Furlan v Sv. Križu pri Trslu je 81. januarja slavil 25 letnico svoje umestitve na imenovano župnijo. Postav'mo spomenik nadškofa Sedeiu! Tragedija v snega Mlada isiranha zmrznila blizu me e Leto« sta prišla v Ljubljano iz Marezig v Istri kmetski (ant Marij Stok in njegova nevesta Veronika Belič, da si poiščeta dela. Ker nista dobila od italijanske oblasti dovoljenja, sla prekorač la mojo skrivaj. V Ljubljani, kjer so iima nakazali prenočišče v nekih barakah, pa dela kljub dolgemu iskanju nisla mogla najti. Zato sta se brez beliča v žepu odločila, da se vrneta domov, in sicor v začetku februarja meseca, ko je bilo vreme zelo slabo in je divjal hud mraz. Kakor zdaj pripoveduje Marij Stok, ki leži v tržaški bolnišnici, sta se oup.avila iz Ljubljane 9. t. m. ob np hujšem snežnem rnetežu. Ko sla zopet prekoračila mejo in prišla blizu Studenega pri Postojni, je Beličeva omagala. Stok je svojo nevesto nagovarjal, naj napne vse sile in uadaljuie poi, ker bosta itak kmalu dospela do v?si, toda Beličeva sc je že popolnoma onesvestila tako da je obležala. Stok, ki ji ni mogel nič pomagati, sc jc vlekel naprej sam, dokler ni titJi on omagal Zgrudi! se je na tla in tako obležal zasut v snegu cele štiri dni. Po štirih d-ieh i* Stoka si 'ča:no našla patrulja obmejne milice. Fanta so vuega zmrznjenega odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer z.laj leži in se potr.Si popravila. Zdaj s i sli ifkat Belicevo in &o na^li seveda uma njeno mrtvo '.rupk), kalero so potepali na Studeicm J'1, ik pa o potsm, ko bo okieval, i.-ncl opraviti še s polir.i'o zakadi rcdovol ^ne^a pobega, dočim ie Beličevo tega in pa stradanja rešila usmiljena smrt Slovenci! Dne 28. nov. 1931 je umrl v Gorici ( nadškof dr. Frančišek Borgija Sede j. Ko je leta 190(3. postal slovenski metropolit, je s sebi Bvojsko odločnostjo pred duhovščino iu verniki Izjavil: »Meč nosim!« — Zamau so takrat ugi-bali, kam naj bi merile te njegovo besede... Prišla iu minila je svetovna vojna. Pri»'e so mirovne pogodbe. Nad njegove vernike je planil ( val krivic. Gazile so se prirodne pravice sloveli- j skoga narodu. Krivično nasilje je seglo v cerkev in I hotelo zatretl slovensko besedo celo tam. Tedaj je ! metropolit Sedej dokazal, da za hrambo pravice i res uosi meč, ki je vse dotlej miroljubno počival. | Zato se je vsa krivična jeza obrnila vanj kot voditelja. Stal ie sam. Tlnčpni narod mu ui mogel dati oporo, mi smo gledali na to velikansko borbo teko, kakor da se nns ne tiče. Toda nadškof Sedej ni klonil. Stal je kot hrast. Na njegovi palači so kričali madeži in napisi -Smrt SedejuU Metropolit iVesrece v luči večnosti Danes priobčujemo zopet dve pismi, ki jih je pisal nadškof Fr. Sedej iz Stične svojemu'prijatelju prof. dr. A. Primožiču v Zadcr. Predragi g. Anton! Letos Te jo velika nesreča zadela, menim Sgubo Tvoje d.age Gabrijele, zato tudi Tvoj god ne bo tako vesel in slovesen kakor druga lela. A ravno zato Ti moramo še bolj goreč« voščiti in Boga prositi, da Te tolaži sredi bridkosti in Ti da moč, prenašati težki udarec. Nam se večkrat zdijo nerazumljiva božja pota in sklepi ter smatramo nesrečo za nekaj hudega, ko jo lo večkrat za nas prava sreča. Dogodke božje previdnosti je treba namreč ocenjevati g nadnaravnega stališča, in luce aeteruitatis in vdali so bomo v božjo, sveto, pravično voljo, ki nam mora biti merilo in pravilo. Saj dobri Bog, ki jc ljubezen, ne more nič slabega storiti ali dopustiti! Morda je za Gabrijelo bolje, da je zapustila to solzno dolino in da za Vas in svoje Boga prosi. Gotovo bo Vani vsem služilo v dušno zveličanje, ako se vdasle v božjo voljo. Tudi za družino ranjke bo Bog skrbel. Torej potolažite se! Jaz se tukaj v proguanstvu precej dobro počutim. živeža imamo dovolj, dela tudi, da pozabim na grozno nesrečo, ki je zadela goriško nad-Skofijo. O krivicah pa, ki se nain godijo, najraje molčim. H koncu Ti voščim za Tvoj god obilo milosti z nebes, posebno pa ljubo zdravje, potrpežljivost in vdanost v božjo voljo. Pozdravljam prav s čno vse, Tebe iu Tvoje drage ter pošiljam svoj škofovski blagoslov vedno vdani t F. B. Sedej. V Zatičini, 11. junija 1917. Drugo pismo. Predragi prijatelj! Na Tvoje zadnje pismo Ti odgovarjam, da tu kaže dobra letina in da imamo dovolj hrane in da torej tudi v Dalmacijo dobite kaj, ako se aprovi-zacija boljo organizira. Res vnebovpijoč greh je, da pustijo naše Dalmatince in Bošnjake, ki so za Avstrijo delali ln kri prelivali, um.ett — lakoto, med tem, ko je na Ogerskem baje še dovolj živeža. Vojske pa še ne bo lako hitro konec, ako Bog ne poseže vines. Torej pripiavimo se na dalje trpljenje In zatajevanje. Za + Gabrijele sem že dvakrat maševal, brat Janko pa enkrat. Saša mi je pisal, da je dobil dobro ženico, v resnici pobožno (Pijo), Vam vsem v čast in podporo. Tako Bog z eno roko jemlje z drugo daje. Ako pojdeš meseca avgusta v Gleichenberg, pridi ob povratku v Ljubljano, kjer se snldeva, ali pa še bolje, pelji se skozi Ljubljsno v Zatičino (postelje za lajike nimajo) in se zveJer odpelješ naprej skozi Novo mesto v Karlovec iu od tam v Dalmacijo. Na Dunaj Ti pa ne svetujem zaradi draginje. Rajše ostani v Zadru. H koncu Vas vso lepo pozdravljam in blagoslavljam vedno zveelo vdani t F. B. Sedej. Sedej nI trepetal. Rasel je v heroja, boritolja za naravne in bci je pravice sloveusk'gn ljudstva, dokler ni dorasel vrha vse tragike in je poceknn padel. Slovenci t Melropolit Sedej zasluži da se mu slovenski narod oddolži vsaj s skromnim spomenikom. Daues ga že glodamo odmaknjenega svetu kot poduhovljeni simbol narodnega trpljenja in herojskega odporu. S tem spomenikom hočemo združiti tudi imena in spomin vseh tistih, ki so z metropolitoni Sede-jem vred dali za svoj zasužnjeni narod življenje, ki so zanj trpeli in trpe. Ta monnmeut nam bodi vsem opomin, zgled in živa vest. V Ljubljani, dne 10. februarja 1932. Akcijski odbor. Prispevke je pošiljati ^Slovenski Mati i< v Ljubljani, Kongresni trg, čekovni račun št. 11.672. PRIMORCI! Širite : Ponodeliskega Slovenca«! List ne ber-te samo vi temveč predvsem tukajšnje prebivalstvo, ki se iz njega informira o vaSeni položaju, o vaših željah in potrebah. Zato je v vašem interesu, tla list širite! ■ST* Urcjvna prebava in zdrava kri se doseže z dnevno uporabo pol čaše naravne »Fratu-Josef« grenčice. Strokovni zdravniki za motenia v prehrani hvalijo »Franz-Josei« vodo, ker pospeSujc delovanje želodca in črevesa, preprečuje oteklost jeter, zvišujo izločevanje žolča in sečnice, poživlja j izmenjavo snovi in osvežuje kri. »Franz-Joscf« l grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in spe-' cerijskih trgovinah. Pretekli teden je prišel v Ljubljano o. dr. Anton Zdešar, bivši suporior v samostanu oo. la?.ari-stov na mirenskem Gradu pri Gorici. Nastanil se je z:i stalno v samostanu oo. lazaristov na Taboru v Ljubljani. Pred dobrim tednom je zapustil Katinaro pri Trstu župnik Herbert Leiler, ki je obenem upravljal tudi bazovsko faro, in se podal k svojim sorodnikom v naši državi. — Požar. V Vrtovlnu jc pogorela hiša kmelu Ivanu Mozetiču; škoda se ceni na 30 000 lir in jo krita z zavarovanjem. Pogorel jc tudi hlev. Požar je nastal ponoči ob 3.30. — V petek popoldne je pogorela hiša kmetu Fr. Premku na Gradišču 26 pri Vipavi. Škoda znaša okoli 85.000 lir in je krita z zavarovanjem. Pri gašenju je pomagalo tudi vojaštva I — Obsodbe v Gorici. Tržaški listi poročajo o naslednjih obsodbah: Viktor Blesič po Ivanu Iz Oseka pri Gorici je bil obsojen na Iri mesece zapora in 2000 lir denarne kazni, ker je prekoračil mejo. Vrnil se je v domovino in se sam zglasll pri oblastvih. Znporna kazen je pogojna. — Karabi-nerji iz Podkraja v lirufclci so aretirali te dni 26-lelnega Itudolta Devetaka iz Gabrij, ki so ga ustavili na poti, ko je hotol bežati preko meje. Devc-tak je karabinerjem povedal, da je hotel s trebuhom za kruhom, l:er je bil le, dolgo časa brez posla in zaslužka. Oddali so ga v Ajdovščino, kjer ga je sodnik že naslednjega dne obsodil na trj mesece zapora tn 2000 lir denarne kazni. Istega dne .je bil iz istih razlogov obsojen ludi Ivan Pirjavec na isto kazen. Karabinerji so nadalje prijavili sodišču Jo-sipino Kodeljo in Emilijo Nusdorferjevo iz Dupla pri Vipavi. Obe dekleti sta se brez potnih listov izselili v inozemstvo iu karabuierji so prestregli njuna pisma ter jih nato prijavili sodišču. Goriškemu sodišču pa so vipavski karabinerji izročili Matijo Peva in Stanislava Ježa iz Vrhpoij ter Ladislava Česna iz. Goč, ki so jih osumili, da so delovali proti državi. j — Novi tajniki fašistične stranke v tržaški okolici. Kot novi politični tajniki fašistične stranke, ki v premnogih krajih predstavljajo takorekoč državo m njeno oblast, so nastavljeni: v Miljah stotnik milice Alfredo Telo, na Opčinah dr. Pio Amo-deo in v Tržiču Pietro Mortarini. — Lepa zahvala ia rešitev iz smrtne nevarnosti. V župni cerkvi v Barkovljali vzbuja veliko pozornost ogromna, poldrugi cent težka sveča, ki gori pred glavnim oltarjem noč in dan. Svečo jo podaril cerkvi neki mladi mož v zahvalo za rešitev iz smrtne nevarnosti. Sveča bo gorela tri mesece neprestano. — Tujski promet v Opatiji. V preteklem letu se je zdravilo v Opatiji 28.490 tujcev in 4107 Italijanov, napram 35.938 tujcem v letu 1930. Število gostov je torej nazadovalo za 19 odstotkov. ZoueJ Malta Skoraj vse leto 1930. se je vlekel oster diplomatski spor med Vatikanom in Anglijo zaradi dogodkov na Malti, Sveti cč<; se je z odločnim pismom na malteške Škote odločno zavzel za malteško duhovščino. ki je prišla v hud .-por z ministrskim predsednikom lordom Stricklandom znrndi njegovih poskusov, dn bi spodkopal njen lurlod med ljudstvom ln izgnal italijanski jezik iz sodišč in šol ter na n 'e-govo mesto uvedol malteščino, to .ie domačo nareč e. Proti Stricklanlu se je po: ohno postavila stranka italijanskih nacionalistov na Malli, ki je s podporo duhovščine in tamošnjib škofov vodila ostro borbo |>roti njemu Škofje, ki so bili v stalnem stiku z Vatikanom, so v obrambi svo'e dulm Sčitie in italijanskega jezika šli tako daleč, da so prepovedali pod smrtnim grehom voliti za Stricklunda: tudi podeljevanje sv. zakramentov je bilo Stricklandovim pristašem prepovedano in nn Indeks so bili postavljeni vsi Stricklnndovi listi, še ne davno so škofje prepovedali pod smrtnim grehom brati dva nova Štrlele-landova lista. V jeseni lela 10510. jc osrednja angleška vlada ukinila ustavo in dala vso moč v roke angleškemu guvernerju nn otoku. V istem času jo bil imenovan poseben preiskovalni odbor Ta je zdaj končal svoje delo in priobčil svoje poročilo. Odbor na eni strani priznava, da ni bilo postopanje g Strirklnnda napram malteškim škofom vselej taktno, večkrat se je lord prenaglil, kakor n. pr. glede p. Carte. in o tem izzval upravičen odpor; na drugi strani pa daje Stricklandu prav, glede njegove borbe proti italijanščini, kor predlaga, naj se italijanščina odpravi v ljudskih šolah kot obvozen predmet in uvode mallegčina, prav tako naj se uporaba angleščine in maltošč'ne na sodiščih raztege. Za vstop v srednje šole in na univerzo ni potreben več izpit iz, italijanščine. Rimski tisk pripominja, dn je zbudilo poročilo preiskovalnega odbora med Italijani na Malti vznemirjenje. Nagla smrt. V nedeljo zjutraj ob 3 je podlegel srčni kapi ugledni posestnik in lesni trgovec Frane. Pire iz Žigmaric pri Sodražlci. Ranjki je bil splošno priljubljen po svojem ljudomileni nastopu in svojem blagem značaju. Bil je načelnik ognjrgasue-ga društva podružnice Ž gmarice, dolgoletni občinski odbornili itd. Zapušča vdovo in deset sinov v starosti od 8 do 32 let, ki vsi žive in so odrasli že v uglednih pozicijah. Pogreb se bo vršil v torek 23. februarja ob pol 11 dopoldne na pokopališče v Sodražici. Naj mu sveti večna luč — težko prizadetim naše sožalje! Sovieti ne prodajo carskih zakladov Kakor poočajo iz Moskve, se je sovjetska vlada odločila, da ne bo prodala carskih zakladov, ampak iih bo priključila državnemu zakladu kot zgodovinsko znamenitost. Vrednost vsega carskega zaklada cenijo na pol milijarde zlatih rubljev ali v naši valuti 14 milijard Din. Nemški naseljenci na Koroškem Nn Koroškem, februarja, lleimutbund na Korosiu-ra bi najrajši videl, da bi bilu vsa Koroška lju do meje germauizlrana iu vneto podpira naseljevanje rajhovcev po deželi. Ker marsikaterega kmetu, ki se trudi in dela samo za davke, premoti denar, dn proda domačijo, na kateri je živel njegov rod stoletja, tujcu, on pu utone v množici prolelarijatu. To umetno naseljevanje tujcev živahno propagira koroški lielmat-bund v nemških časopisih. Marsikateri liultski list opisuje Koroško kot bogato in rodovitno deželo; marsikoga premoli, di pride semkaj. Seveda jo potem razočaran, ker ,e pričakoval, da pride v deveto deželo. Splošno vlada mnenje in sc tudi v dejanju potrjuje, da se raj' ovi i tu ne bodo obdržali. Neka,i .jih je že prišlo nn nič. Drugi si iščejo postranskih dohodkov v sidjereji, perutninarstvu, tujskem prometu, vrtnarstvu itd. liijhovski naseljenci se smatrajo za ne',;aj več kakor domačo ljudstvo, nimajo slika z njim in ga tudi no iščejo, so in osUuiejo tujci. Nikdar se ne bodo uživeli v koroško razmere, niti njihovi otroci ne. Ostali bodo tujci tudi v poznejših rodovih. Loči nas od njih globok, nepremostljiv prepad: protestantska vera, severnjaški značaj iu pruska nadutost. Zalo pač niso priljubljeni, niti nemčurji jih ne marajo. Živijo zase in se jim vidi, du so najrajši somi. Koroški Hcimatbund gleda, da prihajajo semkaj večinoma protctitanije, ki privedejo š seboj tudi lu-terailske služabnike in je sume vprašanje raso, kdaj postavijo na spodnjem Koroškem luteransko cerkev. Naseljevanje podpirajo gmotno luteran«kn stanovske organizacije, deielni kulturni svet jini (rre nu roko — na stro ke koroških duvkoplaoc-valcev. 10. jan. se je vršilo v Celovcu v dvorani trgov-skezbornice zborovanje nemških naseljencev. Zbo-1 rovanja so se udeležili poleg rajhovcev nemški I konzul v. Halin, predsednik deželn ga kulturnega | sveta Supersberg, predstavniki Deželnega liipote-; karnega zavoda in drugih gospo«litrskih krofov. V daljšem govoru jo poslovodja Heimatbunda stotnik v p. Maler-Kaibitscii označil nameu naseljevanja na slovenskem Koroškem: na narodnostno mešanem ozemlju pridobivati zemljišč iu gu izkoriščati. To se pravi, u;is. liti pri nas tajhovcti, a domačo ljudstvo izpodriniti! Vso to organizacijo iu agitacijo za naselitev je prevz.pl Helmotbuud, ki posreduje pri prodajanju in kupovanju posestev in se je pretvoril v zadružno zvezo z omejenim jamstvom. Pomrgajo mu razne organizacije v Nemčiji; posebno se zanima za to akcijo nemški konzul vop llahn. Obljubovali so Nemcem daleč tam gori ob Baltiškim morju ali Pomoriaiiskom. Iloistcinu neb sn na Koroškem, poudarjali rodovitnost Koroške, ugodno podnebje, nizke davke, sploh same dobrote. ki pn na Koro krm nil ukor ne eksistirajo. Marsikateri je nasedel tem obljubam, prišel, kupil posestvo, a prišlo je razočaranje. Kljub pridnosti in treznosti, luiterp naselnlkom no odrekamo, se ta-njošnji uačin obdelovanja zemlje na Koroškem no obnese. Naš sistem obdelovanja poija omalovažujejo, delajo po svojem in si no d jo dosli dopovedati. Kar je primerno za Pomorjnn ko, ni za Ko-rgško. Prus hoče vse boljše in več vedeti kakor domačin. Pritoževali so se. da mi pristojbine z.;t prejemščino previsoko itd. Mislimo, da si gospodje rajhovci ne hodo domišljevuli, du sc bo njim pr -jemščinn črtala. Ako morajo domačini ph.čati, kar se postavno zahteva, se pri tujcih vendar ne ho delala izjema. Heinialbundu so tudi očitali, da zahteva preveliko provizije, da je obogatel pri posredn vonju — z judeževimi groši. Maier-Kaibitsch je omenil, da pričakuje, ; jj|oau.->.i.ioii< •uoajsiinr ln na občnem zboru čevljarskih mojstrov v Celovcu so te dni padle ostro besede proti njim, češ, du so deležni vseh ugodnosti, medlem ko oblastva domačine zapostavljajo. Nekdo jo zahteval, naj bi rajši dali brezposelnim mojstrom košček zemlje, da bi so v teh težkih časih mogli preživeti z delom svo jih rok. iLebetnikova sta že 18 let poročena in kakor mi jc ona danes pripovedovala, on vsak vočor seijam obreatuie hranilne vloge po naiugodneiši ooiostm meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko 'n lastnih sredstev Poleg amstva, ki ga oudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, lamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim lamstvom za vloge vsi člani 7. vsem svojim premoženiem. ki presega večkratno vrednost vseh vlog Hranilne vloge znasaio nad 180 mili onov dinarjev Modistke, pozorl Vsled družinskih razmer prodam trgovino z vsem inventariem. Sredina mesta. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra točka« št. 2062. Srečke, delnice, obligacije kupuie Uprava »Merkur«. Liubbana — Šelenburgova ulica 6 11 nadstr Caniprnlkova Šoferska šola Ljubljana Duna.iska c. 36. Prva ot lasl. koncesionirana. Prospekt šl 16 zastonj Pisile ponjl Sprejem učencev vsaki čas. izue.Ujejose ua n .vejši medel' otroških — 'n igra nih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene — Ceniki franko. Tribuna* F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana Karlovska cesta št. 4. toecerllsho in hoionlialno blago umetna gnojila. cemem itd. itd dobavlja Gospodarska zveza v Linbltani Iz tega sledi, da je presna brana odličen zdravstven činitelj. Ce torej zdrav človek nadomesti del svoje dnevne, do sedaj največ iz kuhanih, praženih in pečenih jedi sestavljene hrane, z dobro izbrano in skrbno očiščeno surovo hrano, ki je sestavljena iz sadja in presne zelenjave iu ki je z odgovarjajočo pripravo prikrojena njegovi prebavni moči in okusu, se bo izognil imenovnnim in še drugim boleznim. Kraljevski sprejem Bat'e po povrat^u iz Indiie Češkoslovaški kralj čevljev Tomaž Bata je podoba enega najbolj borbenih in iznajdljivih vele-pridobitnikov sveta. Z res umnimi in občudovanja vrednimi metodami je znal urediti svojo velepro-dukcijo in si osvojiti svetovne trge. Svojo produkcijo je prenesel tudi v druge države in v Jugoslaviji nismo več daleč od tega, ko bo v Vukovarju zrasla ogromna tvornica z napisom Bata d d. Ko se je Bata pred kratkim ob priliki svojega poleta v Indijo mudil v Belgradu, je dal iziavo, v kateri pravi, da bo omenjena tvornica v Vukovnriu izdelovnln obutev za Balkan. Indijo in Daljnji Vzhod. Zapo-sleval bo izključno samo jugoslovanske delavce iu bo tudi vse sirovine (kože. platno) kupoval tu. Tvornica v Vukovnriu bo izdelovala vse vrste obutve, tudi gumasto. Rn(a je (U(jj jzjavil. da se bo skušal sporazumeti z jugoslovanskimi industrijci. Pred dvema mesecema se je neumorni mož odločil za zelo tvegano pot. Opazil je. da se proda