PcStnina plačana v gotorinL Leto XIX., št» 256 UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon St. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inaeratni oddelek: Ljubijana, ftelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. _____ Podružnica Celje: Kocooova «Bca 2. — Telefon št. 190, Računi pri pošt. ček. zarodih: Ljub-ljana št. 11.842, Praga čtelo 78.180, Wien št. 105.241. Ljubljana, torek 11. oktobra 19# _Cena i Pfa Izhaja vsak dan razen ponedeljka. NaroCnina znaša mesečno Din 25.—s Za inozemstvo Din 40.— Uredništv^ LJubljana, Knafljeva uuca 5, telefon 3122, 3123, 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. telefon št. 65-_ Rokopisi se ne vračajo Slovaki in Madžari Znova se odloča vprašanje razmejitve med Slovaki in Madžari, znova se vršijo pogajanja o tem, kako naj se narodna meja spravi v sklad z državno. Ob tem so se pojavila zopet prizadevanja, kako potegniti čim večje ozemlje izpod svobodnega češkoslovaškega državnega okvira in ga znova podrediti madžarskemu gospostvu. Pred našimi očmi se znova razgrima-jo nesrečne strani narodne zgodovine, znova se nam kažejo posledice neugodnega razvoja, ki je zapustil za seboj marsikaj, kar je bilo in ie še dandanes narodu v silno škodo. Slovaki so se ohranili pred vsem v gorah ter v hribovju ob njih. a na ravna tla segajo največ v dolinah, ki prehajajo povsod v široko ravan velikega 'nižavja ob srednjem Dunavu m cb^Tisi. Povsem podobno velja o pod-karpatskoruskem ozemlju. Spričo takih razmer se je leta 1918. Pokazala težava pri urejanju novih državnih meja med Češkoslovaško Jn Madžarsko. Rešili so jo na ta način, da so Slovaški priključili nekatere obrobne dele ravnine, v katerih je prevladovalo madžarsko prebivalstvo. Največji kompleks ravnine s prevladujočim madžarskim prebivalstvom je pod Bratislavo, obsegajoč tako imenovani Veliki Žitni otok, pa planiav0 ob spodnjem Vahii in spodnjem Hronu,z mesti Komarno, Parkanj in Nove Žarnici. Ta predel z madžarskim prebivalstvom je najbolj obremenil čsl. republiko. tem bolj, ker ie skoro povsem kompakten jako gosto naseljen in bogat. saj obsega rodovitno in dobro obdelano ravnino Toda z njo se je republika v dolgem pasu med Bratislavo in Parkanjem naslanjala na Du-nav,ki je pomenil za kontinentalno državo prosto pet v svet. Vendar sega pri Bratislavi slovaško narodno ozemlje ne le prav do Dunava. temveč še na njegov južni breg. V srednjem delu sedanje državne meje, ki poteka po gričeviu in hribovju, se je državna razmejitev leta 1918. mnogo mani odmaknila od narodne ma-džarsko-slovašks meje. Za spoznanje čirši pas madžarskega ozemlja so takrat priključili Češkoslovaški na vzhodu. v podkarpatskoruskem področju, kjer sega ravnina daleč pod glavni hrbet Karpatov; tu se je sedanja meja tudi naslonila na zgornjo Tiso, dasi le na majhno daljavo. Na to razmerje se je oprla madžarska akcija, stremeč po I priključku vre Pcdkarpatske Rusije. V teku stoletij je b:la Slovaška tipična pokrajina izseljevanja. Njeno gorsko prebivalstvo se je naglo množilo in kadar je bila kje možnost za izselitev, so se je Slovaki radi pos1-užili. Da so se v novejši dobi odseljevali v velika mesta nemškega in madžarskega sosedstva, je bilo pred svetovno vojno eno najznačilnejših poglavij notranjih selitev v stari dvojni monarhiji. Toda še poprej, v časih, koso se morali Turki umakniti iz nižavja ob Dunavu in Tisi. so se v zapuščena ozemlja v velikih množinah naseljevali tudi Slovaki. Nastale so tako slovaške naselbine v Podimavju in Po-tisju tja do Transilvanskih gora in do spodnje Save ter Železnih vrat. V Madžarski se je še do danes na teh raztresenih slovaških otokih ohranilo blizu pol milijona Slovakov, dočim je sedal Madžarov na Slovaškem okrog 600.000. Zato ie pač več ko razumljivo, ako zahteva češkoslovaška delegacija pri pogajanjih z Madžari, ki so se začela v nedeljo, da se istočasno s položajem madžarske narodne manjšine v ČSR uredi tudi položaj slovaške manjšine na Madžarskem. Ako bi šlo pri sedanjih zahtevah po popravi meje v korist Madžarske zares za uveljavljenje narodne pravičnosti, bi se mogel problem madžarsko-slovaške razmejitve povsem zadovoljivo rešiti, ne da bi bilo treba zasekati novih ran. Slovaki, raztreseni po Madžarskem, so ostali povsem brez narodnih šol, povsem brez manjšinskih, narodnih pravic, ki so jih boli Madžari na Slovaškem deležni v tako obilni meri Evropa, ki bi zares bila zainteresirana na pravični ureditvi manjšinskih zadev, bd morala tudi ta problem razmotrivati obojestransko in ne zahtevati zadovoljitve samo za eno stran. Danes je kar že zastarelo postavljati take zahteve. In vendar bi se mogla poprava meje zadovoljivo izvesti na ta način, da bi se izročili Madžarski nekateri obmejni predeli zares strnjenega madžarskega narodnega ozemlja, v ostalih področjih pa bi se mogla s pridom uveljaviti zamenjava. prebivalstva, o kateri je bilo govora ▼ prvih fazah sodobnega prevratnega procesa. Zamenjava bi se dala izvesti tem lažje, ko je madžarsko obmejno prebivalstvo naseljeno nekako na prav taki dobri in ravni zemlji, kakor jo imajo Slovaki po svojih raztresenih vaseh po sredi velike madžarske nižine. Celo tisočletje so bili Madžari go- Narodna skupščina razpuSčena Nove volitve bodo v nedeljo, 11. decembra — Imenovana sta dva nova ministra Beograd, 10. oktobra. AA. V imenu Nj. Veh kralja so kr. namestniki z ukazom od 10. t. m. na predlog notra• njega ministra ter po zaslišanju ministrskega sveta sklenili, da se narodna skupščina, izvoljena na dan S• maja 1935» razpusti. Volitve narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko dobo bodo v vsej državi v nedeljo 11. decembra 1938 po predpisih zakona o volitvah narodnih poslan' cev. Narodna skupščina, izvoljena na dan 11. decembra 1938, se sklicuje na izredno zasedanje na dan 19. jam nuarja 1939• Razpuščena narodna skupščina ie bila izvoljena pri volitvah dne 5 maja 1935. Zfc te volitve so bile postavljene štiri državne liste; njih nosilci so bili takratni predsednik vlade Bogoljub Jevtič. predsednik HSS dr. Vladimir Maček za združeno opozicijo, predsednik »Zbora« Dimitrije Liotič in večkratni bivši minister Božidar Maksimovič Zavrnjen' sta bili državni kandidatni listi, ki sta jih vložila predsednik Jugoslovenske n~~odne stranke Svetislav Hodžera in voditelj jugoslovenskih socialistov dr. Živko Topalovič Pri oetomaiskih volitvah je po uradni obiavi dobila lista g Jevtiča 1.746.982 glasov, lista dr Mačka 1.076.345. lista Dimitrija Ljotiča 24.088 in lista Bože Maksimovi^a 3? 54Q glasov. Ker listi Maksimoviča tn Ljotiča nista dosegli v zakonu predpisanega količnika 50.000. sta ostali brez mandatov, ki so bili zato vsi razdeljeni med Jevtičevo in dr. Mačkovo listo. V dravski banovini je po uradni objayi volilo Jevtičevo listo 125.180 volilcev, dr Mačkovo 22.220 Ljotičevo 2530 in Ma-ksimovičevo 47. Volilna udeležba je znašala v dravski banovini 46.96% in je bila najmanjša v državi. V vsej državi je glasovalo od 3.908.313 vpisanih volilcev 2.880 964. to je 73.72 odstotka Na Jevtičevi listi so bili izvoljeni 303 narodni poslanci, na dr Mačkovi listi pa 67, vsega skupaj torej 370 poslancev. V dravski banovini je bilo izvoljenih 27 -><->slancev Jevti^vi lis-H Hva pa na Selili Rezervni ma|®r Štefan Josifov |e ustrelil šefa generalnega štaba, generala Pefeva, ter izgnal nato še sebi kroglo v glavo Sofija, 10 okt br Na načelnika glav- I nega generalnega štaba generala Pejeva • je bil ob 2. popoldne izvršen pred vojnim ministrstvom atentat. General Pejev je obležal mrtev, atentator pa je izvršil samomor. Lažje ranjen je bil pobočnik generala Pejeva. polkovnik Stojanov. Domnevajo, da je bil atentator rezervni oficir, vzrok atentata pa še ni znan. O atentatu so se zvedele naslednje podrobnosti: General Pejev je v družbi svojega adju-tanta polkovnika Stojanova in še nekaterih drugih oficirjev odšel po obedu v vojno ministrstvo, kjer jih je že čakal atentator Straži pred vojnim ministrstvom se ni zdel sumljiv in ga zato tudi ni prijela, niti prepodila. Atentator se je skupini oficirjev približal na nekaj korakov, nato pa je pričel z dvema revolverjema streljati na slepo proti njim General Pejev je bil takoj ubit. Zadelo ga je več strelov, polkovnik Stojanov pa je bil lažie ranjen. Drugi oficirji so ostali po čudnem naključju nepoškodovani, čeorav so bili v neposredni bližini šefa generalnega štaba. Napadalec si je zadnjo kroglo iz revolverja poenal v glavo in je bil takoj mrtev. V Sofiji se je vest o atentatu na generala Pejeva razširila z bliskovito naglico. Na vse prebivalstvo je napravila globok " vtis. Kralj Boris, ki se je mudil že nekaj dni v svoji letni rezidenci v Varni, je bil o atentatu takoj obveščen in je s posebnim vlakom takoj odpotoval v Sofijo. Atentat je izzval veliko pozornost tako v opozicijskih kakor v vladnih krogih. Opozcijski voditelji so bili presenečeni, ugotavljajo pa, da je atentat nedvomno v zvezi s splošnim položajem v Bolgariji. Pri tem menijo, da bi bilo treba čim prej dati državi novo ustavo ter obnoviti parlament, na katerega naj bi se vlada opirala in ki naj bi mu bila tudi odgovorna. Ti krogi menijo, da je nastopil sedaj tudi čas za to, da bi Bolgarija v svoji zunanji politiki načela probleme svojih manjšin v sosednih državah. _ _ _ . Sofija, 10. okt. br. Polkovnik Stojanov je tako nevarno ranjen, da se v bolnici bori s smrtjo. Atentatorja, ki si je pognal kroglo v glavo, so nezavestnega prepeljali v bolnico in ni upanja, da bi okreval. Kdo je atentator Sofija, 10. okt. Ugotovljeno je, da je atentator rezervni major Stojan Josifov. Atentator odklanja vsako pojasnilo o svojem dejanju, tako da je ozadje tega do- godka še docela nepojasnjeno. Ker po mnenju zdravnikov atentator ne bo preživel noči, stoji policija pred težko rešljivo za-gonetko. Ubiti general Pejev i." bil eden izmed naju glednejših in najsposobnejših bolgarskih generalov. Sodeloval je v vseh vojnah od leta 1912. do 1918, po vojni pa je odlično sodeloval pri organizaciji bolgarske vojske. Zavzemal je razne visoke položaje ter je imel mnogo odlikovanj, šele pred 6 meseci je bil imenovan za šefa glavnega generalnega štaba. Njegova tragična smrt je vzbudila v vsej bolgarski javnosti veliko sočutje in obžalovanje. Njegovo truplo so položili na mrtvaški oder v Oficirskem domu. Pokopan bo v sredo na državne stroške. Pretresljiva svečanost v Marseillen Marseille, 10. okt. A A. (Havas). Člani društva frontnih bojevnikov in odbora za zgradbo spomenika kralju Aleksandru in Louisu Barthouju, žrtvama 9. oktobra 1938, so včeraj priredili za štiriletnico atentata žalno slovesnost, ki se je je udeležila velika množica ljudi. Okoli kraja atentata se je zgrnila gosta množica ljudstva. Na plošči, vzidani na kraju atentata, je vdol-bena samo ena beseda: »Pax«. Ljudje so z enominutnim molkom izkazali čast velikima žrtvama, nato so pa položili na ploščo celo goro cvetlic. Reorganizacija angleške vojaške službe I/>ndon, 10. okt. br. V zvezi s preosno-vo vlade, ki je postala potrebna po ostavki prvega lorda admiral tete Duffa Coo-pra, napovedujejo dobro poučeni krogi, da bo izvršena obenem tudi popolna reorganizacija celokupnega ministrstva za narodno obrambo. Kako rzatrjuje »Daily Herald«, se bo podaljšal tudi prostovoljski vojašk; službeni rok, izpopolnila se bo organizacija naborov in izvršile znatne izpremembe v letalski službi Spor v Flandinovi stranki pariz, 10. okt. AA. Senator in bivši minister Charles Rebelle je podal ostavko kot predsednik demokratske zveze, ker se ne strinja s Flandinovo politiko. spodje, a Slovaki skromni poljedelci in pastirji. Njihovo predvojno razmerje je b-flo veren odsev tega zgodovinskega stanja in razvoja. Dvajset let svobodnega življenja v Češkoslovaški republiki je Slovaško do temeljev preoblikovalo, vzgojilo nov rod v svobodi in narodnih šolah in ustvarilo s tem osnovo za občutje in zavest enakopravnosti in enakovrednosti. Dovolj bo še prilike za uveljavljenje in preizkus teh uspehov in pravkar so se začele odpirati nove strani v knjigi narodne zgodovine, da bodoča usoda nanje napiše svoje zapiske, svojo presojo. , Slovaki so zdrav narod in imajo še vedno jako močan prirodni prirastek. Njihove sveže narodne sile so skozi stoletja poživljale s svojimi izseljenci sosedne narode in jo trosile drugim v korist in slavo. Njihove mlade energije so se nudile v delo tujim mestom in so se v tujih podjetjih gubile brez haska za narodno celoto. Šele ko se je v svobodni narodni državi začelo razvijati domače gospodarstvo in so začela naglo rasti domača mesta z domačo industrijo in raznovrstnim drugim podjetništvom, so mogli Slovaki dobiti zaposlitve in zaslužka doma. Bil bi silen in krivičen udarec za slovaško narodno celoto, ako bi se nove meje potegnile tako, da bi ohromile mesta na narodni meji ter se s tem izpodkopal njihov razvoj, narodu pa bi se zapet odprle rane, po katerih bi odtekal narodni živelj v tujino. Hudo preizkušenemu bratskemu narodu želimo, da bi bila ta nesreča odvrnjena od njega. Želimo to tem bolj, ker se bo drugače stvoril le nov tvor, ki bo oviral konsolidacijo in trajno pomirjenje Evrope. dr. Mačkovi, skupaj 29 poslancev. Od poslancev, ki so bili izvoljeni na Jevtičevi listi, so po spremembi režima prešli v JRZ: Mihael Brenčič (Ptuj), Josip Benko (Murska Sobota), dr. Franc Klar (Lendava), Gajšek (Konjice), dr. Andrej Veble (Brežice), Anton Kersnik (Kamnik), dr. Franc Šemrov (Kranj), dr. Jurij Koče (Črnomelj). Rudolf Pevec (Gornji grad) in dr. Dobovišek (Šmarje). Slednja dva sta bila izvoljena na listi dr. Mačka. V jugoslovenski nacionalni stranki so ostali: Ivan Prekoršek, Avgust Lukačič. Rudolf Pleskovič, Ivan Mohorič, Rajko Turk. Milan Mravlje, Albin Koman in Stanko Hočevar. Strankarsko neopredeljeni so ostali Ivan Jan-žekovič, dr. Ivan Jančič, Stanko Lenar-■nč, Vinko Gornjak. Karel Doberšek, dr. Riko Fux, Franc Zupančič, dr. Ivan Lovrenčič. Dako Makar in dr. Josip Režek. Narodni poslanec dr Anton No-"ačan je pred meseci odložil svoj mandat. Dne 5. maja izvoljena skupščina se je sestala prvič dne 3. junija 1935. Za -redser^ika sku-oščine je bil izvoljen Stevan Čirič. ki je ostal na tem položaju vse do današnjega razpusta skupščine Bva neva ministra Beograd, 10. oktobra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov sta bila danes 10. oktobra postavljeni" za ministra brez portfelja Svetislav Hodžera, advokat in bivši narodni po-slnec, za ministra za telesno vzgojo naroda Ante Maštrovia, narodni poslanec. Oba ministra sta popoldne položila prisego ob navzočnosti predsednika ministrskega sveta dr. Milana Stoja-dinoviaa ter v prisotnosti dvornega prote Mihaila Popovia ter župnika in dekana dr. Matije Petliča. Seja vlade Beograd, 10 oktobra. AA. Danes je imel od 17. do 18. ure svojo sejo ministrski svet pod predsedstvom predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča. Poleg drugih resornih zadev je ministrski svet na predlog notranjega ministra sklenil predlagati kr. na-mestništvu razpust narodne skupščine ter nove parlamentarne volitve za 11. december letošnjega leta. Vladni seji sta prisostvovala tudi nova ministra Svetoslav Hodžera in Ante Maštrovič. Zaključitev zasedanja senata Beograd, 10. oktobra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja so kr. namestniki z ukazom od 10. t m. na predlog notranjega ministra ter po zaslišanju ministrskega sveta sklenili. da se seje senata, sklicanega na redno zasedanje na dan 20 oktobra 1938 zaključijo in da se senat skliče na izredno zasedanje 16. januarja 1939. Italija se umika iz Španije Vkrca v a nje italijanskih legionarjev se bo pričelo 18. t. m. v Cadizu Rim, 10. o®;, a. (Štefani) »Informazione diplomatica« pravi: V odgovornih rimskih krogih poudarjajo, da je bil sklep o umiku večjega števila španskih prostovoljcev v Italijo sprejet še pred monakovsko konferenco, kar je sklenil general Franco v polni soglasnosti z ita'ijansko vlado. Gre za prostovoljce ki so v Španiji že od januarja ali februarja 1. 1937 ter so se udej-stvovali v vseh krvavih bitkah na bojiščih od Malage do Santandra ter od Gandese do Barracasa. zaradi česar zaslužijo, da se vrnejo v domovino v času. ko se zd da je vojna odločena v korist generala Franca. Vrnitev velikega dela italijanskih prostovoljcev ni v nobeni zvezi s kakimi posebnimi okoliščinami mednarodnega političnega značaja. Prav tako sklep o povratku prostovoljcev ni niti v nobeni zvezi z odločitvami odbora za nevmešavanje, niti z razvojem odnošajev med Italijo in Anglijo. V rimskih odgovornih krogih mislijo, da bo ta ukrep nudil Veliki Britaniji priliko, da uveljavi sporazum z dne 16 aprila. Vse druge trditve, ki se tičejo sredozemskega sporazuma, so tendenčne, preuranjene ter ne bodo prav nič pomagale k ureditvi gotovih vprašanj. Poročila z bojišč Barcelona, 10. oktobra. AA Vojno ministrstvo je izdalo tole sporočilo' Na vzhodni fronti je sovražnik izvršil včeraj srdit napad na postojanke pri Cosu. Do 16. smo vse njegove napade odbili. Ko je ponovil svoje napade, se mu je posrečilo zavzeti dve naši postojanki, nato pa se je zanje vnela srdita bitka, ki še ni končana. Salamanca, 10. oktobr. AA. DNB: Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva: V nedeljo so nacionalisti zavzeli ob Ebru več sovražnih postojank. Neka nacionalistična kolona je ujela 176 sovražnikov in pokopala 130 republikancev. V Andaluziji so nacionalistični oddelki v odseku Cordobe popravili svoje prednje postojanke. Na fronti ob Ebru smo sestrelili 2 republikan- ska bombnika. V soboto je nacionalistično letalstvo obstreljevalo Valencijo in Barcelono. Priprave končane Pariz, 10. okt. o. Iz Burgosa poročajo, da so bile že podvzete vse priprave za umik prvih italijanskih legionarjev iz Španije. Računajo, da se bo njihovo vkrcava-nje pričelo 18. t. m. v Cadizu na 5 velikih transportnih ladij, ki jih bodo spremljale italijanske vojne ladje. Po večini bodo odpoklicani prostovoljci pripadniki italijanskih divizij »Littorio« in »23 marc«. Tudi republikanski prostovoljci zapuščajo Španijo Pariz, 10. okt. o. Za jutri pričakujejo tukaj prihod transporta ranjenih in bolnih prostovoljcev iz republikanske Španije, ki jih bodo namestili v tukajšnjih bolnišnicah. Po ozdravljenju se ne bodo vrnili več na fronto, temveč jih bodo poslali domov. Prostovoljci, ki se ne bodo mogli vrniti v domovino iz političnih razlogov, bodo od-p remi je ni v razne ameriške države. Računajo. da bo prišlo okrog 3000 članov mednarodnih brigad. Poncet — francoski veleposlanik v Rimu Rim, 10. okt. o. Italijanska vlada je že dala agrement za novega francoskega veleposlanika v Rimu, ki bo akreditiran pri italijanskem kraju in cesarju Abesinije. Za francoskega veleposlanika v Rimu bo imenovan dosedanji veleposlanik v Berlinu, Francois Poncet. To je bil pogoj, ki ga je postavila Italija za vzpostavitev normalnih odnosov s Francijo in za nadaljnja pogajanja, ki so bila prekinjena meseca maja. V tukajšnjih dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo normaliziranje francosko-italijanskih odnosov odprlo pot akciji za likvidacijo državljanske vojske Španiji za naglo ureditev španskega vprašanja. Zapletijaji v Palestini London, 10. okt. br. Posvetovanja o položaju v Palestini in novi ureditvi dežele so se danes nadaljevala. Razgovorom v kolonialnem ministrstvu so prisostvovali poleg ministra Malcolma Macdonalda in palestinskega vrhovnega komisarja tudi nekateri kolonialni strokovnjaki. Zasedaj je gotovo, da bodo angleške čete v Palestini znatno ojačene, da bi ustvarile ugodnejšo atmosfero za proučitev in izvedbo ukrepov, ki jih bo vlada po nekaterih informacijah iz zanesljivih virov izvršila že v kratkem. Kakor zatrjujejo, bodo poslali v Palestino več polkov iz Anglije, Indije in južne Kitajske. Medtem je ilegalni arabski obrambni odbor v Palestini objavil poseben ultimat v katerem zahteva, da se palestinsko'vprašanje uredi v najkrajšem času v smislu arabskih zahtev. V nJem napovedale da bo vodil borbo za arabsko stvar do konca. 2ide poziva, naj se sami umaknejo iz Palestine, ker jih bodo drugače Arabci s silo iztrebili Angleška vlada jim ne bo mogla pomagati, kakor jim ni mogla že drugod, kjer je imela gotovo lažje stališče Damask, 10. ofct. AA. (Havas). Odbor za obrambo pravic palestinskih Arabcev je poslal dahes naslednjo brzojavko predsed- , niku zionistične zveze NVeizim&nmu, ki predstavlja pravi ultimat: ' Vaše postopanje bo prineslo vam in Židom na vzhodu največjo nesrečo, kar jih je doslej zabeležila zgodovina. Arabci vam ne bodo dovolili, čeprav bi bili popolnoma uničeni, da bi postali vi in vaš narod, ki se nahaja v Palestini, gospodar tu in v drugih arabskih deželah na vzhodu. Ves židovski živelj, raztresen po vsem svetu, ne bo mogel rešiti tega židovskega naroda, ki se nahaja v Palestini. Ne ustvarjajte razmer, ki bi prenašale vaše nesreče z zapa-da na vzhod. Pustite Arabce, da ravnajo z vami na svoji zemlji tako, kakor je ravnal Omar z onimi, ki so živeli v Palestini. Vsearabska konferenca Kairo, 10. okt. o. Panarabska konferenca, ki zaseda v Kairu, je odklonila predlog o ustanovitvi palestinske države ▼ okviru britanskega imperija, ki ga ja predložila delegacija iz Sirije in ga je odobril jeruzalemski veliki mufti. Tudi palestinska delegacija je odklonila ta predlog. Sklenjeno je bilo, da se predlaga angleški vladi, naj opusti načela Bal-dourjeve deklaracije. Pogajanja v Koitiarnu češkoslovaška delegacija je pristala na simbolično zasedbo nekaterih obmejnih krajev po Madžarih — O ostalih zadevah še ni zbližanja Praga, 10. okt. br. Snoči so se v Ko-marnu pričela pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko glede ureditve madžarskega manjšinskega problema v CSR. Kakor znano, je bilo z monakovskim dogovorom odrejeno, da se mora to vprašanje rešiti v roku treh mesecev z neposrednimi pogajanji med obema prizadetima državama. Le če ne bi prišlo do sporazuma, bodo o tem ponovno razpravljale velesile, ali pa pooblastile berlinsko komisijo, da odloči v morebitnem sporu. Češkoslovaško delegacijo vodi predsednik slovaške vlade dr. Tiso. V delegaciji so razen nekaterih strokovnjakov sami Slovaki. Madžarsko delegacijo vodi zunanji minister Kanya. . Prvi sestanek obeh delegacij je bil sinoči ob 19. v salvnostni dvorani mestnega doma v Komarnu Po medsebojnem pozdravu so se najprvo dogovorili o načinu razprav in poslovanja, nato pa je madžarska delegacija predložila svoje zahteve v obliki obširne spomenice. Češkoslovaška delegacija je s svoje strani predložila zahteve glede ureditve položaja slovaške narodne manjšine na Madžarskem, ki šteje nad 200.000 duš. Zasedanje je bilo nato prekinjeno, da bi mogla slovaška delegacija proučiti madžarske zahteve. Pozno zvečer sta se obe delegaciji ponovno sestali, pri čemer je bil dosežen sporazum o nekaterih nebistvenih točkah madžarskih zahtev, ki se nanašajo na simbolično zasedbo nekaterih obmejnih krajev po Madžarski. O tem je bil pozno ponoči izdan poseben komunike: Danes popoldne ob 14. so se najprvo sestali k skupni seji strokovnjaki obeh delegacij, da razpravljajo o nekaterih podrobnostih, nato pa sta se ob 16 ponovno sestali obe delegaciji in nadaljevali pogajanja. O razvoju pogajanj sproti poročata obe delegaciji svojim vladam in prejemata nadaljnja navodila. Čeravno izjavljajo v me-rodajnih čsl. krogih, da so madžarske zahteve v celoti absolutno nesprejemljive, vendar pa potekajo za enkrat pogajanja v dokaj ugodnem ozračju in je vsaj zaenkrat upanje, da bo prišlo do sprejemljivega sporazuma. Glavna vprašanja, ki se nanašajo na madžarske zahteve glede plebiscita na Slovaškem in glede priključitve Podkarpatske Rusije, pridejo na vrsto še le jutri ali pojutrišnjem. Komunike o prvem sestanku komisije Praga, 10. okt. AA. (Havas) Havasov posebni dopisnik poroča iz Komama,^ da je po prvem sestanku med člani madžarske in češkoslovaške delegacije, ki imata nalog revidirati mejo, slovaški minister dr. Josip Tiso v imenu češkoslovaške delegacije prebral sinoči novinarjem tale komunike: »Češkoslovaška in madžarska delegacija sta se 9. t. m. začeli pogajati zastran razmejitve. Delegaciji sta proučili več uvod- nih vprašanj. Na obeh straneh se kaže dobra volja, da se pogajanja nadaljujejo v duhu prijateljstva. Csl. delegacija je pristala na to, da počenši z 9. t. m. opolnoči izroče češkoslovaška oblastva v roku 24 ur madžarskim oblastvom železniško postajo Nove mesto, ki je bila doslej v češkoslovaških rokah, počenši z 9. t. m. opolnoči v roku 36 ur pa mesto Cohi. (?) Madžarska delegacija je pristala na to, da bodo tudi po izročitvi postaje Novega mesta češkoslovaški vlaki vozili v to po-stajo. Po tem sporazumu je madžarska delegacija sporočila svoje nove zahteve, nakar je češkoslovaška delegacija zahtevala rok za premislek. Zato so se pogajanja začasno prekinila in se bodo nadaljevala najbrže 10. t. m. popoldne. Člani obeh delegacij so izrazili upanje, da bo prijateljski ton razgovorov vplival na javno življenje obeh držav, da se tako ustreže prizadetemu življu v spornih krajih.« Komunike o včerajšnji seji Budimpešta, 10. okt. AA. (MTI) O madžarsko - češkoslovaških pogajanjih v Komarnu je bilo danes ob 16.15 izdano sledeče skupno poročilo: Madžarska in češkoslovaška delegacija sta imeli danes ob 1. ponovno sejo, na kateri je češkoslovaško zastopstvo razložilo svoje stalisce glede madžarskega predloga. Strokovnjaki obeh zastopstev se bodo sestali jutri ob 9. dopoldne, ob 15. pa bosta obe delegaciji nadaljevali s pogajanji. Nesprejemljive madžarske zahteve London, 10. okt. AA. Reuter poroča iz Prage: Kakor se izve, sta med drugimi madžarskimi zahtevami, postavljenimi v Komarnu, tudi ti dve: 1. da se v vsej Slovaški in v Podkar-patski Rusiji odredi plebiscit; 2. da se takoj izroči Madžarom brez plebiscita pokrajina, v kateri leže mesta Bratislava, Nitra, Lučenec in Košice. Madžarski minister o madžarskih zahtevah Komam, 10. okt. br. Pred današnjim popoldanskim sestankom obeh delegacij je sprejel podnačelnik madžarske delegacije minister grof Teleky nemške in madžarske novinarje in jim odgovarjal na postavljena vprašanja. Ni pa hotel v podrobnostih precizirati madžarskih zahtev. Kar se tiče zahteve po plebiscitu na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji, je grof Teleky iZr javil, da za madžarsko vlado niso merodajni sklepi, ki so jih sprejele slovaške stranke v žilini in podkarpatske v Užhorodu. O svoji usodi mora odločati vsak posamezni Slovak, kar se lahko zgodi farno s plebiscitom. Madžari pa so zadovoljni, da se lahko pogajajo neposredno s Slovaki, kar bo po njegovem mnenju razvoj pogajanj zelo olajšalo. Razgovori so se pričeli z dobro voljo na obeh straneh in bodo gotovo rodili zaželeni uspeh. Praška vlada na delu za obnovo češkoslovaške Začasna omejitev svobode v gospodarskem udejstvovanju Praga, 10. oktobra. AA. (CTK) Na svoji sinočnji seji je vlada sprejela uredbo o začasni omejitvi razlaščanja nekaterih vrst nepremičnin. Za vse te posle bo treba dobiti posebno dovoljenje pokrajinske uprave za prodajo ali za zamenjavo kmetijskih nepremičnih imetij, stanovanjskih hiš ter gradbenih parcel. Vlada- je prav tako odobrila uredbo, s katero se začasno uvaja omejitev odpiranja novh obrtniških in trgovskih podjetij. S tem hočejo omejiti prevelik priliv v te poklice. Končno je vlada odobrila uredbo, s katero se osvobojajo vojaške službe češki državljani nemške narodnosti. Ta uredba predstavlja uveljav-Ijenje monakovskega sporazuma. Po končani rešitvi vprašanja odnosov med Cehi in Slovaki se vlada posveča rešitvi vprašanja Podkarpatske Rusije ter pospešeni stabilizaciji življenjskih pogojev in novih državnih meja. Dalje se vlada bavi s pripravami in načrti nekaterih novih gospodarskih zakonov. Praga, 10. okt. br. Danes popoldne je imel stalni odbor narodnega predstavništva sejo, kateri sta prisostvovala tudi ministrski predsednik general Syrovy in zunanji minister Chvalkovsky. Ministrski predsednik general Sirovy je podal daljši eks-poze, v katerem je v glavnem ponovil svoje že znane izjave in ponovno podčrtal odločno voljo vlade zgraditi tudi v novih mejah močno državo. Pri tem računa vlada na podporo in sodelovanje vseh slojev naroda. Nato je podal zunanji minister Chvalkovsky obširen ekspoze o trenutnem mednarodnem položaju. Njegova izvajanja so bila strogo zaupna in o njih ni izšlo nikako poroč'lo. Na današnji seji stalnega odbora je vlada predložila v odobritev več zasilnih uredb, ki so potrebne glede na novo nastali položaj in se nanašajo predvsem na gospodarsko življenje. Prihodnja seja stalnega odbora bo jutri popoldne. Skrb z begunci Praga, 10. okt. br. češka deželna vlada je odredila, da se morajo v 24 urah prijaviti vsi, ki so se po 20. maju preselili iz sedaj od nemških in poljskih čet zasedenega ozemlja na Češko. Svojega sedanjega bivališča brez izrecnega dovoljenja pristojne .oblasti ne smejo zapustiti in morajo tudi za vsako potovanje po državi imeti posebno dovoljenje. Oni, ki se hočejo vrniti v svoja prejšnja bivališča v sedaj zasedenem ozemlju, dobe do državne meje prosto vožnjo. V svrho usmerjenja dotoka beguncev iz zasedenega ozemlja je bil v okviru vlade osnovan poseben odbor, v katerem so zastopniki notranjega, prometnega, finančnega m socialnega ministrstva. Ta odbor bo"skrbel za razmestitev, nastanitev in prehrano beguncev ter se bo brigal tudi po možnosti za njihovo zaposlitev. Glavni dotok beguncev je usmerjen na Prago, kjer se je zbralo sedaj že blizu 400.000 beguncev. Praga, 10. okt. br. V pokrajinah, ki so jih zasedli Nemci, so že začeli zamenjavati češkoslovaške krone za nemške marke, dasiravno uradno zamenjava še ni odrejena in tudi še ni določen tečaj za zamenjavo. Pojavili so se razni špekulanti, ki širijo vesti o popolnem razvrednotenju češkoslovaške krone ter zamenjavajo Kč za marke v razmerju 10 Kč za 1 RM. Nemške oblasti so bile opozorjene na to nedopustno špekulacijo ter so obljubile takojšnje energične ukrepe proti temu beganju ljudstva, ki bi pri taki zamenjavi bilo silno oškodovano. Tečaj za zamenjavo bo najbrže določen dogovorno med nemško in češkoslovaško vlado, ker se bodo_ potem tečaju izvršili tudi vsi ostali obračuni. Razočaranje nad Židi Praga, 10. okt. AA. (Reuter). Listi agrarne stranke poudarjajo, da se ne bi smelo dati nobenemu emigrantu iz sudetskih pokrajin ali pa iz bivše Avstrije dovoljenje za zaposlitev v češkoslovaški. Ti listi prav tako poudarjajo potrebo, da se židovski problem reši brez sentimentalnosti in brez odloga, ter pristavlja, da so Židje pokazali zelo malo volje, da bi pomagali češkoslovaški državi, ko je nastopila potreba. Oni so le basali v svoje žepe ter sem pa tja odrinili malenkosten znesek v sklad za državno obrambo. Novi guverner za Podkarpatsko Rusijo Praga, 10. okt. br. Dosedanji guverner Podkarpatske Rusije dr. Hrabar je glede na nastale izpremembe podal ostavko. Za novega guvernerja Podkarpatske Rusije je bil imenovan dosedanji minister za Podkarpatsko Rusijo v osrednji češkoslovaški vladi dr. Parkanj. Prva podkarpatska vlada Varšava, 10. okt. o. Iz Užhoroda poročajo, da je že sestavljena avtonomna vU-da Podkarpatske Rusije. Predsedmk vlade in obenem prosvetni minister je poslanec Bradi, notranji minister Baczynski, minister za gospodarstvo Benčik, minister za narodno zdravje in socialno politiko Wo-lošin, minister za pravosodje pa Piezczak Dr. Beneš v Švici Curih, 10. okt. o. Semkaj je prispel bivši prezident češkoslovaške republike dr, Edvard Beneš. Lindbergh odletel v Berlin Pariz, 10. oktobra. AA. Polkovnik Lindbergh je danes ob 14.20 v spremstvu svoje soproge odletel z letališča Le Bourget s svojim zasebnim letalom v Berlin, kjer bo prisostvoval znanstvenemu kongresu za i letalstvo. Nj. Vis. knez namestnik zopet na Brdu Kranj, 10. okt. AA. Davi ob 9. je prispel v Kranj Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Beležke Prepoved zborovanj zopet ukinjena Minister notranjih del je z ozirom na spremenjeni mednarodni položaj ukinil svoj odlok od 24. septembra o prepovedi zborovanj, posvetov, sprevodov ter zbiranja ljudstva po ulicah in drugih javnih mestih. Odslej naprej veljajo za zborovanja posvetovanja in sprevode zopet samo predpisi zakona o zborovanjih, shodih in posvetih. „Pravda" bo smela vnovič izhajati Agencija Avala je včeraj objavila komunike m;nistrstva notranjih del, da je beograjskemu dnevniku »Pravdi« zopet dovoljeno izhajanje. »Pravda« je bila ustavljena pred nekaj tedni. Posebni komunike ministrstva notranjih del je ustavitev utemeljil s tem, da so se v prostorih lista fabricirali ilegalni letaki, da je list prejemal nedovoljeno denarno podporo iz inozemstva in da je bil v enem mesecu trikrat zaplenjen. Ljubljanski radio 9. oktobra Citatelj nam piše: Naš znameniti domači radio je imel v nedeljo lep program! Bil je dan spomina na mučeniško smrt našega neumrlega kralja Zedinitelja. Radio Zagreb je dopoldne prenašal z Oplenca žalno svečanost ob kraljevem grobu, radio Beograd pa verski koncert donsikih kozakov in glas zvonov z Oplenca. Zvečer sta ZagTeb in Beograd oddajala najprvo komemoracijo za pokojnim kraljem s prekrasnim spominskim govorom Veljika Petroviča, nato Bcethoveno-vo »Eroico« in končno pretresljive cerkvene žalostinke, ki jih ie pelo beograjsko pevsko društvo. Ob Mokranjčevem «Opelu« in ob zaključni »Večnaja pamjat« so se misli vseh poslušalcev poglobile v tragiko marsejske nesreče. Bilo je krasno in dostojno — izvršeno s priznanja vredno pie-teto. — In sedaj ljubljanski radio! Kakor običajno! Samo zvečer so prenašali tri četrt ure resne glasbe, ko pa sem še ves pretresen od zagrebškega ali beograjskega prenosa obrnil gumb na Ljubljano, je poskočna polka ravno z vnemo dokazovala poslušalcem svoje »Srčno veselje« in ob zaključku, ko so poslušalci obeh naših ostalih radiostanic zapirali svoj radio s solzo gi-njenosti v svojih očeh, so v našem radio v tango tempu piskale klarinete o »solzah v očeh lepe žene ...« Mislim, da tem konstatacijam ni treba ničesar dostaviti. Konferenca pri dr. Mačku Beograjska »Politika« poroča: »V soboto zvečer so se sestali ob 20.30 po povrat-ku dr. Mačka v Zagreb v njegovem stanovanju dr. Jurij šutej, Večeslav Vilder, dr. Ivan Pernar in dr. Ivo šubašič. Kon-ferirali so do 24. ure.« Debata o Slovencih v angleškem parlamentu V četrtek, 6. t. m. je med interpelacij-sko razpravo v angleškem parlamentu naslovila na predsednika angleške vlade Nevilla Chamberlaina med drugimi tudi poslanka miss Rathbone naslednje vprašanje: »Ali misli angleška vlada pod-vzeti kake korake, da prepreči napadalne akcije, ki grozijo Češkoslovaški od strani Poljakov, Madžarov in Slovencev«. Na to vprašanje miss Rathbone ie odgovoril predsednik Chamberlain, da nima ničesar dodati k izjavi, ki jo je podai v torek minister Tomaž Inskip. Dodal >e še, da mu ni ničesar znanega o kakih napadalnih akcijah proti CSR, ki naj bi jih pripravljali Poljaki, Madžari in Slovenci. Češkoslovaška vlada trenutno vodi pogajanja z Madžari in Poljaki, ki jih vlada Nj. Veličanstva zasleduje z veliko pozornostjo. To tem bolj, ker je prevzela dede Češkoslovaške gotove obveznosti. Kar se pa Slovencev tiče, jih je najbrž miss Rathbone zamenjala s Slovaki.« Angleška geografija V beograjski »Politiki« poroča njen londonski dopisnik Vidakovič, zakaj se Je predsednik Chamberlain tako zavzel za rešitev evropskega miru. Med drugim pravi g. Vidakovič. da je prejel zadnje dni od svojih angleških prijateljev celo vrsto pisem, ki »so mi čestitala zaradi našega zadržanja, s katerim smo rešili evropski mir. Tip;čni angleški človek še vedno misli, da je Jugoslavija samo nekak psevdonim za češkoslovaško, katerega so si izmislili gotovi ljudje samo zato, da begajo z njim povprečne Angleže. Nič ni pomagalo, da so imeli te dni skoraj vsi angleški listi stalno zemljevide češkoslovaške. Anglež pozna temeljito samo zemljevid svojega imperija, v drugih predelih pa je zelo pomanjkljivo podkovan in zato misli, da mora danes čestitati Jugoslovenom. da so rešili evropski mir.« Po takih dejstvih tudi ni čudno, č*» so v Monakovem Chamberlain in njegovi spremljevalci pristali brez pomisleka na priključitev tudi čisto čeških krajev K Nemčiji. Nemška okupacija ČSR je bila včeraj končana Nemške čete so včeraj zasedle vse ozemlje, ki ga je za zasedbo določila berlinska mednarodna komisija Berlin, 10. okt o. Z današnjim dnem I nih poslancih, ki Jih bo za enkrat imeno-je bilo zaključeno zasedanje sudetsko- 1 val predsednik republike. nemških krajev po nemški vojski. Po urad-nih poročilih je okupacija, če se izvzamejo nekateri neznatni incidenti, potekla v popolnem miru in redu. Nemške čete so sedaj na mejah, ki so bile določene po berlinski mednarodni komisiji. Glede krajev, v katerih bi se imel vršiti plebiscit, so sedaj v teku direktna pogajanja med nemško in čsl. vlado. Baje bo prišlo do plebiscita samo v malem številu krajev, o katerih zaradi gospodarskih in strateških razlogov ne bo mogoče doseči sporazuma med Nemčijo in ČSR. Nemška vojska je danes pod poveljstvom generala Reichenaua zavzela med drugimi mesta Chomutov. Most in žatec. Dunaj, 10. okt. AA. (DNB). Včeraj so češkoslovaške čete izpraznile kraje okoli mesta Negeraua, južno od Bratislave. Po sklepu mednarodne komisije so te kraje danes zasedle nemške čete. Uvedba nemških zakonov Berlin, 10. okt. AA. DNB: Po ukazu kancelarja Hitlerja o upravi sudetsko-nemških pokrajin je izšla uredba, ki poleg gotovih predpisov o uveljavljenju zakonov nemškega rajha in drugih pravnih predpisov za sudetsko pokrajino, predpisuje tudi uveljavljenje zakona o zastavah nemškega rajha, uredbe o državnih znakih in o državnem pečatu. Poziv Čehom v zasedenem ozemlju Praga, 10 okt. AA. (CTK) Pisarna ministra Vavrečke je danes izdala proglas na češkoslovaško prebivalstvo v sudetskih krajih s pozivom, da naj ljudje ohranijo mir in naj ne zapuščajo svojih domov. Proglas poudarja, da meje sedanje zasedbe niso dokončne in da so se včeraj začela neposredna pogajanja z Berlinom zastran gospodarskih in socialnih poroštev češkoslovaškemu obmejnemu prebivalstvu. Obenem oblast poziva češkoslovaške prosvetne uslužbence, naj ostanejo v krajih s češko večino, ki so jih Nemci zavzeli, ker bodo šole. namenjene češkemu prebivalstvu, ostale še naprej. Radio Moravska Ostrava v nemških rokah Moravska Ostrava, 10. okt. A A. (ČTK). Radijska postaja v Moravski Ostravi je včeraj zadnjikrat oddajala v češčini. Ker je postaja v Svinovu, je morala biti včeraj izročena nemškim oblastem. Prav tako je včeraj zadnjič vozil tramvaj od Moravske Ostrave preko Svinova do Hliko-viča. Tješin priključen šleski vojvodini Varšava, 10. okt. br. S posebnim dekretom je danes predsednik Moscicki po poljski vojski zasedeno češkoslovaško ozemlje vključil v sestav poljske republike. Vse olšavsko okrožje je bilo priključeno šleski vojvodini. V deželnem zboru v Ka-tovicah bo okrožje zastopano po 4 dežel- Sudetska legija razpuscena Saarbriicken, 10. okt. AA. (Havas). Hitler je izdal proglas članom sdebsko-nem-ških prostovoljskih oddelkov. V aean proglasu se Hitler zahvaljuje vsem za udeležbo pri borbi za Nemčijo in za zedinje-nje ter končno objavlja, da ®e vsi oddelki razpusčajo. Spremenjena nemška sodba o ČSR Berlin. 10. oktobra. AA. (DNB). »Deutsche Allgemeine Zeitung« v polni meri odobrava stališče praške vlade. Zelo simpatično je, pravi list. da Praga z notranjo disciplino in doslednostjo na novo gTadi svojo državo. Ker so slabi časi za sudetske Nemce že minili, lahko spremljamo napore Cehov, da si ustvarijo novo bodočnost, s spoštovanjem, kakor ga zasluži vsak tak napoi v tako težkih časih. Praga se je na razne načine pogodila s Poljaki, Madžari, Slovaki, Ukrajinci v Pookarpatski Rusiji. Vse to je pokazalo, s kolikšnim smislom za stvarnost razpolaga češki narod. Angleška zbirka za češke begunce London, 10. okt. br. Danes je odpotovala v Prago posebna angleška vojaška komisija. ki se bo s praško vlado sporazumela o nastanitvi in delokrogu britanske legije, ki bo opravljala policijsko službo na ozemlju, na katerem se bo vršil plebiscit. Skupno s tremi angleškimi oficirji, ki sestavljajo to misijo, so se z letali odpravili v Prago tudi višji uradniki londonske občine" da bodo prevzeli skrb za češke begunce iz sudetskonemških krajev, ki se zbirajo sedaj v notranjosti CSR. Nabiralna akcija za begunce je v Angliji dosegla že velik uspeh. Samo v Londonu so nabrali preko 50.000 funtov šterlingov (12 miliionov dinarjev). Tudi v Franciji prispevajo za beeunce prav velike vsote. Danes je prezident Lebrun dostavil francoskemu Rdečemu križu 1000 frankov kot svoj osebni prispevek za to svrho. Praga. 10. okt. br. Danes popoldne ie prispel v Prago londonski župan, k* bo na čelu posebne misije razdelil denar, ki je bil zbran v Londonu za češke begunce iz zasedenega ozemlia Za časa svojega bivanja v Pragi bo gost angleškega poslanika Nevvtona. Britanska Ies»i?a na potu v ČSR London. 10. oktobra. A A. (Reuter) Prvi oddelki prostovoljcev angleške legije, ki bodo služili kot policija v sudetskih krajih. so danes zjutraj z letali odpotovali iz Londona v Prago. Ukrajinci na Poljskem zahtevajo avtonomijo Glavni ukrajinski list na Poljskem »Svoboda« je objavil senzacionalen članek voditelja poljskih Ukrajincev dr. Ba-rana. Članek poziva pojlske Ukrajince, naj se polnoštevilno udeleže razpisanih volitev v poljski sejem. List pravi, da je »potrebno, da pridemo tudi Ukrajinci do svojih političnih pravic na Poljskem. Posebno pa se moramo volitev udeležiti zato, da dobimo pokrajinsko avtonomijo s svojim parlamentom v Lwowu. Poleg tega narekujejo potrebo naše navzočnosti v poljskem sejmu tudi splošni narodni interesi. Ukrajinci v poljski državi smo samo del velikega ukrajinskega naroda, ki po veliki večini ne razpolaga s parlamentarno tribuno kakor mi. Zato je zelo mogoče, da bomo morali morda še kdaj s tribune poljskega sejma braniti tudi njihove življenjske interese« IBaranov članek se končuje z značilnimi besedami: »Živimo v zelo nemirnih ia» Prvi odmevi novega Hitlerjevega govora Pariz, 10. okt. AA. (Havas) Berlinski dopisnik »Journala« se bavi z nedeljskim govorom kancelarja Hitlerja (poročali smo o njem v ponedeljskem »Jutru«) in pravi: »Prav gotovo nemški kancelar ni izrekel ničesar, kar bi se lahko smatralo kot grožnja. Prav tako pa ni izrekel ničesar, kar bi moglo dovesti do razorožitve in do spoznanja, da so bili v zmoti vsi tisti, ki so kritizirali miinehenski sporazum. Hitler torej do danes še ni našel potrebnega stika z zapadnimi velesilami.« London, 10. okt. AA. (Havas). Angleški listi z nekoliko pojenjajoči navdušenjem pišejo o rezultatih miinehenskega sporazuma, ter poudarjajo potrebo, naj Velika Britanija ojači svojo vojaško silo. V zvezi s problemi, ki se jih je dotaknil v svojem nedeljskem govoru Hitler glede Palestine, pravijo Times, da je Palestina samo v mandatu Velike Britanije ln da polaga Velika Britanija račun o svoji politiki v Palestini pred vsemi članicami DN. Centrala Poštne hranilnice v novi palači Beograd, io. okt. p. Centrala Poštne hranilnice,' ki je imela doslej svoje prostore v palači »Moskve« ,se je davi preselila v svojo novo palačo v Aleksandrovi ulici. Na vse zgodaj so bih novi poslovni prostori blagoslovljeni. Generalni direktor dr. Milorad Nedeljkovič je imel ob tej priliki kratek govor ,v katerem je obeležil pomen Poštne hranilnice za naše narodno gospodarstvo in njen razvoj v zadnjih 15 letih. sih. Napočijo lahko zgodovinski trenutki, ki bodo postavili na dnevni red osnovne pravice ukrajinskega naroda m morda tudi njegove državotvornosti.« Javno sporočilo akademikov JRZ »Slovenski jug«, glasilo akademske omla-dine JRZ, objavlja v zadnji številki na uvodnem mestu ki z debelimi črkami naslednje sporočilo vsem sovražnikom omla- dine JRZ: _ . . »Cim več sovražnikov, tem več časti! Gotovi tipi, ki jih navadno imenujemo barabe in potepuhe, naj potem pripadajo kateremukoli stamu, poskušajo z raznimi intrigami in lažmi umazati naš klub in njegove fukcionarje. Tem podležem resno priporočamo, da prenehajo s svojimi temnimi načrti in opravljanjem. Če so korajžni, naj javno nastopijo proti nam. Nedostojno pa je od njih, da izdajajo proti nam in našemu klubu razne letake brez podpisa. Sicer pa jih smatramo itak za lopove, s katerimi pošteni omLadinci sploh ne morejo Iz državne službe Beograd, 10. okt. p Pri generalni železniški direkciji sta bila upokojena inšpektorja Rudolf Furlan in Rudolf Os-vald. — Računska preglednica Marija Peric je premeščena iz podružnice Poštne hranilnice na Sušaku k podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani. — Za kon-traktualno lekarniško uradnico pri splošni državni bolnišnici v Ljubljani je imenovana mag. pharm. Marija Breščakova. Presenečeni ponarejevalci bankovcev Ptuj, 10. oktobra Danes so ptujski orožniki presenetili v nekem manjšem ptujskem hotelu ponare-jalce 500-dinarskih bankovcev v hipu, ko so se zbrali na sestanku. Zaenkrat je aretiran njihov kolovodja. 30-letni Avgust Dornik, rojen v Gunsdorfu in pristojen v Št Pavel pri Preboldu. Prišel je v Ptuj iz Celja, kjer je hotel dobiti ljudi, ki bi mu financirali nadaljevanje njegovega dela. Zaplenili so mu dva kovčega, v katerih so našli opalograf, 10 negativov 500-dinarskih bankovcev, dve kopiji, 5 cinkovih plošč za kli-šeje, razne barve, kemikalije in drugo. Za vse skupaj je po lastni izjavi plačal približno 10.000 din. Dornik jc po poklicu mizar, vendar je stalno študiral kemijo. Svojo krivdo brez ovinkov priznava. Pravi, da je hotel doseči samo to, da bi bili njegovi bankovci res strokovnjaško izdelani Okrog sebe je zibi-Tal lahkoverne in naivne kmete, ki jim jO obljubljal nagrade in dobro življenje. Nekateri haloški kmetje so prodali svoje krave in mu posojali denar, ker so bili prepričani, da bo to rodilo dobre uspehe. Po njegovi izjavi bi lahko v eni noči ponaredil za 10.000 din bankovcev. Da je tako oškodovanje državne blagajne pravočasno preprečeno, je glavna zasluga komandirja orožniške nos ta je na Bregu pri Ptuju. Napram svojim sodelavcem se je Dornik izdajal za Avgusta Poljšaka iz Celja. Vremenslci fsaooved Zemunsko vremensko poročilo: Pretežno vedro z jutranjo meglo sredi države, Nekoliko oblačno je bilo na skrajnem zapadu in severu. V severnih krajih se ja toplota nekoliko dvignila, v južnih pa je! padla. Najnižja toplota v Tuzli plus 1, najvišja v Kruševcu 24 C. Zemunska vremenska napoved: Pretežno vedro z jutranjo meglo, samo v zapadnem in severovzhodnem delu države bo nastopila oblačnost. Ponekod dež. Toplota se b« dvignila. Zagrebška: Precej vedro in toplo vreme. Dunajska: Vdor hladnejšega zraka * za pada bo povzročil prehodno deževja ■ zboljšanje--- Vladar in narod Pred dvajsetimi leti so srbski vojniki in jugoslovenski vojni dobrovoljci pod vodstvom svojega vrhovnega poveljnika kraljeviča Aleksandra prebili solunsko fronto ter usmerili s tem svojim velikopoteznim junaškim podvigom zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pri velikem zgodovinskem dogodku pred dvajsetimi leti je bil poznejši kralj Aleksander najtesnejše združen s svojim narodom ter z vsemi ju-goflovenskimi nacionalnimi revolucionarji/ Proboj solunske fronte je pred vsem svetom manifestiral geslo »Vladar in narod!« a še prej, v dobi hujšega gorja, ponižanja in zapuščenosti se je to geslo mogočno in pretresljivo uveljavljalo. Zdaj ob obletnici tragične smrti velikega narodnega vladarja je -vredno in potrebno obuditi spomine na najusodnejše dneve. Zaslužni vojaški pisatelj armijski general Milan Dji Nedič ima v svoji knjigi »Srpska vojska na albanski Golgoti« nasledjne pretresljivo poglavje: Po žalni svečanosti v Beogradu in na Oplencu: zgoraj Nj. Vel. kralj Peter II. In njegova mati Nj. Vel. kraljica Marija, spodaj Nj. Vis. knez-namestnik Pavle z generauteto Po prehodu črnogorskih planin in albanskih pečin smo mislili, da se bližamo koncu trpljenja. Morali pa smo se prepričati, da je bila to samo ena etapa v kruti zgodovini našega državnega in narodnega življenja. Znano je bilo, da spremlja vojsko njen vrhovni komandant, blagopokoj-ni kralj Aleksander. In res — 14. januarja 1916. je vlada po napornem potovanju prispela v Medovo in se še istega večera vkrcala na ladjo za pot*>vanje v Italijo. Blagopokojni kralj pa je ostal v Lješu. ves izčrpan od operacije, katero je prestal v Sksdru v zadnjih dneh decembra Bolečine so mu izpile lica, koža je bila bleda in prodorna, kakor da bi komaj varovala kosti pred razkrojem. Hodil je težko in z največjo muko. Bil je kakor bolnik, za kakršnega ni pomoči. Njegoša dušev.ia moč pa je zmagovala izčrpano telo. Iz cč: mu je žarel velik plamen ter dokazoval vedrino njegove duše in neomajno zali: < rje v srečen konec naše narodne nesreče. Tudi oni, ki niso imeli vere in upanja, ki so cmagovali in obupavali, so dobili nove nade pri srečanju z njim in od njegovih besed. Ves izčrpan, a duševno močan, je prišel v Lješ, v majhno, umazano albansko vas, obdano od nezdrave okolice blizu mona V bedni turški hiši so ga nastanili. V izbi brez poda. na goli zemlji, so namestili njegovo vojaško posteljo in samo še nekaj skromnih predmetov je predstavljalo vso imovino vojščaka-vladarja. Med golimi zidovi in na vlažni zemlji je bilo srečanje trpljenja in bede s slavo in veličino srbskega naroda, poosebljeno v Njegovi kraljevski osebnosti. La.iko bi še. v mirno in zdravo Italijo, a on, tako bolan in izčrpan, je ostal v bedni in nesrečni Albaniji, da bi delil vse udarce usode s svojimi vojaku Vedel je. da bo že prepričanje o tem ublažilo muke njegovih vojakov ter dvignilo njihov pogum. Do konca je hotel c.stati vod^a svojega naroda in z ostanki svoje vojske je hotel prestati Kalvarijo ter izpiti čcišo gorjupa s svojimi do dna. V izčrpanem in izsušenem telesu naslednika srbskega prestola je bivalo veličanstvo duše, upanja in samozavesti. Ves bolan ie sprejel visokega italijanskega vojaškega dostojanstvenika, ki je prispel iz Italije 19. januarja ter mu naznanil. da iz meduanskega zaliva ne bodo mogli transDnrtirati čet in da bosta morali nrva in druga armada peš v Drač. Italijanski general mu je ponudil svojo trmedovko ki je bila vs'"drana v pristanišču. da bi z njo odootoval v Drač. Globoko užaljen in iznenaden s tem poročilom za svojo voiskn in s ponudbami rase je vorašal italijanskega generala, kako morejo zahtevati od njegovih čet, ki so popolnoma izčrpane, da bi zdaj hodile še 80 kilometrov do Drača. Zase pa je njegovo ponudbo zavrnil takole: — Meni so obetali zavezniki transport vojaštva takoj, ko pride do morja, in ka-kakor vidim zdaj, so me prevarili. Vojska je zaradi tega obupana in malodušna. Kar pa se mene tiče: hvala za vaše ponudbe! Svojih vojakov ne bom zapustil in bom pri vsej svoji bolezni hodil z njimi, pa naj se zgodi karkoli. Italijanski general je moral seveda oditi, ko so bile tako odklonjene njegove ponudbe in usluge, blagopokojni kralj pa je takoj po njegovem obisku pozval k sebi načelnika štaba vrhovne komande in se z njim dalje časa posvetoval. Nekaj dni pozneje je skadrski guverner poslal obvestilo, da bo prispel v meduansko pristanišče s svojim spremstvom črnogorski kralj Nikola I. in da bi se rad tam sestal s srbskim prestolonaslednikom Aleksandrom. Skadrski guverner je menil, da bosta oba skupaj potovala v Italijo, in v svojem obvestilu je navedel, da je že dal vsa potrebna navodila zaradi njunega prevoza. Od službujočega ordonančnega oficirja je guverner zahteval potrdilo prejema obvestila in tudi nekakšno obvestilo, da bo prestolonaslednik Aleksander ob določeni uri v pristanišču. Blagopokojni kralj Aleksander je prišel na sestanek in general Nedič imenuje to — zaključek zgodovinske drame. — Noč je bila temna in hladna. V pristanišču vse polno municije, vreč z žitom, zabojev kruha in konzerv za dve armadi. Pristanišče je bilo temno. Roke pred očmi nisi videl. Ob treh zjutraj se v mrki noči začuje ropotanje vozov in pe-ketanje konjskih kopit. Prišel je kralj Nikola, obdan s svojimi perjaniki in ostalimi spremljevalci. Njegov voz se je ustavil pred poslopjem carinarnice. Iz voza je izstopil kralj Nikola, človek kakih sedemdeset let, oblečen v pestri narodni noši, močan in živahen. Obkolili so ga spremljevalci v vojaških in narodnih oblačilih in je bil kralj Nikola videti kakor kralj iz mitoloških pripovedk, ki opisujejo romantične nočne vladarske sprehode po trdnjavah in samotnih krajih. — Dal sem mu raport — piše general Nedič. Nobenega razburjenja nisem opazil na njem. Videti je bil celo dobro razpoložen. Prve njegove besede so bile: Kje je Sandra? (Tako je imenoval svojega vnuka, blagopokojnega kralja Aleksandra, ki pa je njega vedno nagovarjal z »dedom«). Rekel sem mu, da je še v Lješu. Odredil je ,naj ga takoj pokličemo, kadar pride. V pristanišču je bilo hladno. Črnogorski kralj se je mudil nekaj časa v sobi carinarnice, potem pa je prišel na teraso in se z nami razgovarjal. Ves čas se je obračal proti Lješu in vsi smo opa- zili, da pričakuje svojega vnuka z veliko nestrpnostjo. Svidenje med njima je bilo pred šesto uro zjutraj. Bilo je ganljivo. Z obema rokama je ded objel svojega vnuka in polne solz so bile njegove oči. Vprašal ga je, kaj mu je, da je tako slaboten. Blagopokojni kralj se je komaj držal na nogah. Ves izčrpan in bled je tiho govoril. Obleka na njem je kar visela in v primerjavi s svojim dedom, polnim moči in zdravja je dajal videz breznadnega bolnika. Med njima se je odigrala zgodovinska scena, ki predstavlja mejo dveh svetov. Sedeč na terasi carinarnice, sta se dolgo pogovarjala. Nekajkrat je postal pogovor glasnejši in lice blagopokojnega kralja Aleksandra se je zmračilo Načelu so se mu nabrale gube in ustnice so mu drhtele. Nekaj velikega, usodnega se je dogajalo med dedom in vnukom ... Napočil je prekrasen dan. Razkošno je sijalo zimsko sonce. Blagopokojni kralj Aleksander me je poklical k sebi s po-kretom roke. ter me vprašal: Vprašajte poveljnika torpedovke. kakšno navodilo je dobil zaradi mojega prevoza v Drač? — Napotil se je k obali, kjer so mu povedali italijanski mornariški oficirji, da je zanj pripravljena ladja ne za potovanj* v Drač, temveč za prevoz v Brindisi. Razsrdil se je ter dejal, da noče tja za nobeno ceno in da bo šel peš v Drač. Ded ga je miril. Govoril mu je. da je potrebno zaradi njegovega zdravja potovanje v Italijo, kjer mu daje italijanski vladar na razpolago svoj dvorec, da okreva in da se lahko pozneje, če bo treba, pridruži vojski. Vnuk je dolgo in pazljivo motril svojega deda ter naposled izrekel besede, vredne potomca nesmrtnega voditelja Kara-djordja: — Ded, hvala tebi in italijanskemu kralju, a jaz se nočem ločiti od svojih vojakov! Njihova usoda je moja usoda! Ded je opazil, da je vnuk razsrjen. Objela sta se in poljubila. Ded je jokal, kakor da je slutil, da se ne bosta nikdar več videla. In tako sta se razšla dva srbska vladarja, voditelja srbskega naroda in dveh srbskih kraljevin. Razstala sta se na pusti obali jadranskega pristanišča, na albanski Golgoti. Eden je odšel, da izgine iz zgodovine, a drugi je ostal, da na odru zgodovine za ceno največjega po-žrtvovanja zavzame visoka mesta. Ded je odšel v svet, v tujino, v negotovost, vnuk pa je ostal z narodom, da deli z njim vse tegobe nesreče in krutosti usode. Ta njegova odločitev je vrnila izčrpani srbski vojski vso moč in ji vlila up in vero. In vse je šlo za njim, kakor izvoljeni narod za Kristom. fsr Letalski napad na Ljubljano Po nalogu vojnega ministrstva se bo vršila prihodnje dni dnevna vaja letalskega napada na Ljubljano in pasivne obrambe prebivalstva. V zvezi s tem in v sporazumu z upravo policije razglaša ljubljansko mestno poglavarstvo naslednja navodila za ravnanje prebivalstva ob času napada na mesto: Pri vaji bodo uporabljena aktivna napadalna in obrambna sredstva, to je obrambni topovi, mitraljeze itd., a bombna sredstva bodo markirale svetlobne rakete in sicer rdeče rakete rušeče bombe,zelene rakete bojne strupe ter bele rakete požarne bombe, kakor tudi druga sredstva. Pasivna.obramba bo sestavljena iz sani-tejskih oddelkov za prvo pomoč ranjencem in zastrupijencem, oddelkov za ugotavljanje in uničevanje bojnih strupov, požarnih oddelkov in tehničnih oddelkov za odko-pavanje ruševin ter popravljanje električnih, vodovodnih in plinskih naprav. Ker je ta vaja obenem tudi vežbanje prebivalstva, kako naj postopa v primeru resničnega zračnega napada in je tedaj v življenjskem interesu vsakega posameznika, pozivam vse ljubljansko prebivalstvo, da se ravna po teh navodilih: Pričetek vaje in s tem bližanje sovražnih letal bo javljeno z znakom »vzbuna« (alarma) in sicer s 3 zaporednimi topovskimi streli na Gradu, z zateglim tulenjem vseh tovarniških siren, piskanjem železniških lokomotiv, z rogovi, ki bodo nameščeni na raznih vzvišenih točkah po mestu, in z zvonjenjem vseh zvonov na Gradu, ki jim sledi zvonjenje z vsemi zvonovi vseh cerkva po mestu. Ta znak bo trajal 2 minuti, čim bo dan znak »vzbune«, se mora ustaviti ves promet (tudi tramvajski, avtomobilski itd.) po vseh ulicah. »Prestanek nevarnosti« bo objavljen samo z zvonjenjem vseh zvonov na Gradu, ki mu sledi zvonenje vseh zvonov vseh cerkva v mestu. Ta dva znaka si mora vsakdo radi pravilnega postopanja dobro zapomniti. Ravnanje pri vaji 1. Prebivalstvo, ki ga preseneti znak »vzbune« na ulici, v tramvaju itd. se mora skriti v najbližje hišne veže, hodnike, javne lokale itd. Avtomobili in druga prevozna sredstva (razen tramvajskih voz, ki ostanejo prazni na mestu), se morajo po ustavitvi prometa takoj umakniti v stranske, skritejše, neprometne ulice in se tam razvrstiti ob desni strani. Ročne vozičke in slično pa je treba spraviti v najbližja dvorišča, toda tako, da ne bodo ovirali vhoda v dotične hiše. Nihče ne sme na ulici ali kje drugje opazovati kretanja aeroplanov. 2. Oni, ki bodo ob znaku alarma v javnih lokalih, uradih itd., naj ostanejo tam, ali ne v bližini oken, vrat ali celo pred vrati. 3. Stanovalci, ki bodo ob znaku napada doma, naj takoj zapro vsa okna, spuste zavese in naj se umaknejo v notranjost sob, najbolje v kot med debelimi zidovi, da ne bi bili izpostavljeni nevarnosti od razstrel-kov bomb. Nikakor pa ne smejo gledaU in opazovati skozi okna. 4. Vse trgovine morajo pri znaku »vzbu-ne« takoj zapreti lokale in spustiti roloje; nameščenci ostanejo v trgovini, istotako event. kupci, lastniki stojnic pa smejo ostati pri vaji na svojih mestih radi čuvanja blaga. _ Opozarja se javnost na to, da bodo iz letal metali v manjših količinah bojne strupe — soMvce in kihavce in se morajo zlasti otroci pravočasno umakniti z ulic in odprtih prostorov. Poleg tega bodo na raznih straneh mesta uporabljene vežbalne bombe, ki so pa pri eksploziji tudi nevarne 100 m na okrog. 5. Na krajih, po ulicah ali delih ulic, kjer bo z posebnimi tablicami »Strupeni plini« označeno, da Je prehod prepovedan, promet tudi po znaku »prestanek nevarnosti«, ni dovoljen dokler ne bodo table odstranjene. 6. Ob času napada bodo ostali na ulici poleg varnostnih organov, policije, žandar-merije in vojaštva samo reševalni oddelki, službujoči člani odbora za zaščito mesta, ki se morajo izkazati z legitimacijo »Ozam-a«. Kdor se ne bo ravnal po teh navodilih in se ne bo pokoraval pozivom organov javne varnosti, bo po naredbi banske uprave kaznovan z globo od 10 do 1.000 dinarjev, ob neplačilu globe pa z zaporom od 1 do 20 dni. zobna pasta CKlofoddnt Solčava v plamenih Nočni požar je vpepelll tri domačije in ogrožal vso vas Celje. 10. oktobra. V Solčavi v gornji Savinjski dolini je nastal v noči od nedelje na ponedeljek velik požar, ki bi bil skoraj uničil vso to lepo planinsko in letoviščarsko vas. Okrog pol l. ponoči sc je vnel hlev posestnika Poličnika po domače Kautmana pri vhodu v Solčavo. Poslopje je bilo v nekaj trenutkih v plamenu. Zaradi vetra se je začel požar naglo širiti in je kmalu zajel stanovanjske hiše in vsa gospodarska poslopja treh posestnikov Poličnikov. Dve stanovanjski hiši sta bili kriti s skodljami. ena pa z opeko. V hipu je bila vsa vas na nogah in prebivalci so se takoj lotili gašenja. Na kraj požara je prispela solčavska gasilska četa z motorno brizgalno. Gašenje pa je bilo zelo otežkočeno, ker je motorna brizgalna odpovedala, kar je še povečalo splošno razburjenost. Gasilci in ostali prebivalci so si preskrbeli razne posode ter začeli nositi vodo in polivati goreča poslopja. Okrog dveh sta prispeli gasilski četi iz Luč in z Ljubnega z motorkama ter sc z vso vnemo lotili gašenja. Vse nebo je bilo ožarjeno in ogromni sij je oil viden daleč naokrog. Vsa sreča je bila. da jc četrta stanovanjska hiša. ki stoji v tronti Poličniko-vih domačij, zidana in krita z opeko. To hišo so pridno polivali z vodo in tako preprečili. da se ni požar razširil na vso Solčavo. Prebivalci so bili v silnem strahu znosili iz svojih hiš večino opreme in spravili živino na varno. Do jutra je bil požar lokaliziran. Zgorele so vse tri hiše in vsa gospodarska poslopja posestnikov Polienikov. V7 plamenih so poginili štirje prašiči, ostalo živino pa so pravočasno rešili iz gorečih hlevov. Ogenj so najbrže zanetili neki neprevidni moški, ki so prenočevali nad Poličnikovim hlevom in tam kadili cigarete. Kakor se čuje. sta bila proti požaru zavarovana le dva posestnika in še ta dva «amo delno. £koda je zelo velika. Dv*je smrti pod vlakom Včeraj sta se i! obupa vrgla pod vlak mlad študent in uradnik brez posla Ljubljana, 10. oktobra V jesenskem času so primeri prostovoljnega slovesa od sveta precej redki, danes pa je Ljubljana iznenada doživela dva samomora pod kolesi lokomotive. Davi je bila okrog 7. policijska uprava obveščena, da so našli za Kolinsko tovarno pri 564. km ob železniški progi strašno razmesarjeno moško truplo. Neznancu je vlak odrezal glavo, roke in noge. S policijske uprave so takoj odposlali komisijo, v kateri sta bila zdravstveni svetnik dr. Lužar in dežurni uradnik Kette. Po dokumentih, ki jih je našla pri mrtvecu, je komisija ugotovila, da gre za 161etnega dijaka I. letnika strojnega odseka srednje tehnične šole Antona Dolničarja, posestni-kovega sina iz šmartnega ob Savi. Pri njem so našli pismo, nap sano v verzih, ki izpričuje, da je fant preživel zadnje minute svojega življenja v nekem duševnem razkroju. Anton Dolničar je lani s prav dobrim uspehom končal meščansko šolo v Mostah in je imel tudi na tehnični srednji šoli najboljše izglede na uspeh. Poleg staršev žalujejo ob njegovi tragični smrti številni tovariši, prijatelji in znanci, ki so iskreno ljubili nesrečnega študenta. Truplo so na odredbo komisije prepeljali v mrtvašnico splošne bolnice. še preden je dežurni uradnik na policiji zaključil poročilo o tem tragičnem dogodku, je morala pohiteti komisija na železniško progo za Mladiko pri šubičevi ulici, kjer je brzovlak. ki prihaja v Ljubljano ob 12.35. zahteval drugo smrtno žrtev. Tam se je pod kolesa lokomotive vrgel 251etni zasebni uradnik Stanislav Jež, ki je bil po rodu iz Trsta, a je zadnji čas živel v Ljubljani in stanoval pri svoji materi v Glin-ški ulici. Na odredbo komisije so truplo, ki ga je vlak povsem razmesaril, odpeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pokojnik ni zapustil nikakega pisanja, vsa znamenja pa kažejo, da gre za obup nad življenjem zaradi bede in brezposelnosti. m • i Ha hcGesu 2« 232.50 — 242.50; >5« 212.50 — 232.50; »6« 192.50 -202.50; >7« 162.50 — 172.50; »8« 110 — 115. Otrobi: baški 94 — 100. Fižol: baški beli brez vreč 295 — 300. Tragična smrt dveh Slovencev Zagreb, H), oktobra Snoči okrog 20.30 se je pripetila pri Novem Marofu v Hrvatskem Zagorju pretresljiva tragedija Skupno sta šla v smrt 26-letni absolvent višje mornariške šole France Podobnflc iz Ljubljane, Kladežna ulica 13, in brivec Hinko Kirinič, prav tako iz Ljubljane, Sv. Jerneja cesta 7. O "dogodku poročajo zagrebške »Novosti« iz Varaždina: Danes se je razširila v Varaždinu vest, da sta v bližini Novega Marofa izvršila samomor dva mladeniča, ki sta po vaseh prosila miloščino. Pri obeh so opazili globoko potrtost in sta le malo govorila. Davi so našli ljudje na neki livadi v bližini Novega Marofa dve trupli, o čemer so takoj obvestili orožnike. Ugotovili so, da gre za brivskega pomočnika Hin-ka Kiriniča in glasbenika Franca Podobnika. oba iz Ljubljane. Bila sta že dalje časa brez dela. Iskala sta delo, vendar pa ju nihče ni hotel sprejeti zaradi njunega bednega stanja. Hodila sta po vaseh in se hranila pri dobrih ljudeh. Pred smrtjo sta hodila po vaseh sreza Novi Marof. Spoznala sta. da postaja njun položaj čim dalje težji in sta zato sklenila izvršiti samomor. Izčrpana od dolge hoje in lakote sta sc mladeniča vsedla na neki livadi in napisala več poslovilnih besed na košček papirja, na katerem stoji med drugim: »Zločinov nisva vajena, dalje pa tako ne moreva živeti.« Nato sta si z revolverjem pognala vsak po en strel v sence. Ostala sta na mestu mrtva. Tragedija obeh slovenskih brezposelnih mladeničev je napravila po vsem sre-zu Novi Marof globok vtis. Ustanovitev našega poslaništva v čilu Beograd, 10. okt. AA. V imenu Nj. Vel. kralja je z ukazom kr. namestnikov imenovan generalni konzul dr. Filip Dobrečič za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra v Santiagu. Dr. Filip Dobrečič se je rodil v Baru v črnogorskem Primorju. Univerzo je obiskoval v Rimu in doktoriral v pravnodi-plomatskem oddelku. Po končanih študijah je stopil v diplomatsko službo ministrstva za zunanje zadeve v Cetinju. Leta 1913. je bil izvoljen za narodnega poslanca v črnogorsko narodno skupščino ter je to svoje poslanstvo izvrševal do januarja 1916, ko je bila Črna gora okupirana. Po vojni je bil dr. Dobrečič v službi zunanjega ministrstva kraljevine Jugoslavije. L. 1923. je postal generalni konzul v Pečuju, nato pa do 1. 1928. generalni konzul na Reki. Francoski poslanik pri predsedniku vlade Beograd, 10. oktobra. A A. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Stojadinovič jc dopoldne sprejel francoskega poslanika Ravmonda Brugera, ter novega splitskega župana dr. Vlado Matošiča. Nov splitski župan Beograd, 10. okt. AA. Na predlog bana primorske banovine in v soglasju z ministrom notranjih zadev je bil za predsednika občine Split imenovan dr. Vlada Mato-šič, advokat v Splitu. Nov srez na Hrvatskem Begrad, 10. okt. p. Na osnovi 5. točke 45. člena finančnega zakona je notranji minister izdal uredbo o organizaciji novega okučanskega sreza v savski banovini. Novi srez bo ustanovljen in organiziran prve dni prihodnjega meseca. VPRAŠAJTE # ft® X>/ ZDRAVNIKA OOMVASE X ZA SVET l/VSEHLEKAANAH PAZITE! VSAKA PIIUIA NOSI IME AFIUKIN- KASTEL D.D. ZAGREB Reg.br. IS426/33 Nov letalski izum New York, 10. oktobra. AA. (Havas) Ameriško društvo za elektrotehniko je včeraj razglasilo, da je izumilo radijski električni višinomer, ki bo lahko registriral polet letal. Novi instrument bodo uvedli na vseh ameriških letalih. Iz sodne službe Beograd, 10. okt. AA. Kraljevi namestniki so podpisali ukaz, s katerim so i a-predovali v 2/1 Peter Matašič. dr. Josip Hren, dr. Gjorgje Steria in dr. Stevan Ro-gulja, sodniki stola sedmerice v Zagrebu. Lista izžrebanih številk I. efektne loterije Sokoiskega društva Šmarje pri Jelšah, katere žrebanje se je vTšilo 25. septembra 1938. Prva štev. je številka izžrebane srečke, druga pa številka dobitka. Glavni dobitki: 13.855 — 1 avtomobil DKAV, 4.280 — 2 motorno kolo. 10.529 — 3 klavirska harmonika, 14.209 — 4 šivalni stroj, 12.569 — 5 foto aparat, 11.568 — 6 nevestina oprema. 9.168 — 7 moško kolo, 5 120 — 8 žensko kolo, 8.883 — 9 kuhinjska oprema. 13.177 — 10 mo«ka žepna ura, 1.462 — 11 sadna škropilnica, 13.537 — 12 dve svileni odeji. Ostalih 200 izžrebanih številk: 167, 778, 1.216, 2.080, 3.000, 3.357, 4.042. 4.890, 5.483, 6.206, 7.315, 7.912. 8.832, 9.123, 10.001, 10.295, 10.980. 11.479, 12.654, 13.390, 14.090, 14.711, 15.071. 15.365. 15.707, 16.178, 16.738, 17.037, 17.536. 18.274, 18.740, 19.200. 19.305, 19.759, 203, 894, 1.250, 2.096. 3.114, 3.466, 4.120, 5.053. 5.642. 6.234, 7.443, 7.969, 8.884. 9.326, 10.040, 10.431, 11.048. 11.859, 12.723, 13.661, 14.098. 14.772, 15.105, 15.431, 15.815, 16.184, 16.785, 17.066, 17.684, 18.319. 18.807, 19.210, 19.327, 19.893. 271, 811, 1.479, 2.118. 3.179, 3.506, 4.629, 5.116. 5.683. 6.980. 7.586, 8.038, 8.994, 9.348, 10.113. 10.503. 11.324, 12.496. 13.009. 13.671. 14.2.36 14.818, 15.153, 15.456, 15.892. 16.224. 16.851, 17.128, 17.933. 18.497, 18.8%, 19.257, 19.406. 437. 1.080. 1.753, 2.123, 3.186. 3.558. 4.471. 5.184, 5.686, 7.135, 7.671. 8.418. 8.997, 9.356. 10.130. 10.610, 11.335. 12.500, 13.106. 13.726. 14.620, 14.858. 15.189, 15.457, 16.035, 16.331, 16.936. 17.J89, 17 033, 18.682. 18.984, 19.264, 19.528, 443 1.147, I.894. 2.388, 3.188, 3.957. 4.504, 5.255. 5.926, 7.213 7.775, 8.439, 9 OOo. 9.400, 10.168, 10.747, II.342, 12.522, 13.214. 13.995, 14.624. 14.860, 15.215, 15 481. 16.094. 16.374, 16.941, 17.214, 18.034. 18.688, 19.016, 19.265. 19.538, 521, 1.167, I.992, 2.753, 3.323, 4.024, 4.667, 5.394, 6.177, 7.269, 7.793, 8.615, 9.028. 9.946, 10.256, 10.866, II.368, 12.532, 13.260, 14.007. 14.766, 15.046, 15.274, 15.611, 16.868, 16.905, 17.007, 17.527, 18.232, 18.739, 19.192, 19.291, 19.746, Postani in ostani član Vodnikove družbe! . . . . '. .J i'.T-'. V . V 'f. ' : .-/s ' i-i' ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki sem ga prejel povodom težke izgube moje ljubljene žene, sestre, tete, svakinje, gospe LOJZKE CVAR rof. KRAŠOVEC kakor tudi za poklonjeno cvetje, ter vsem, kateri so drago rajnico spremili na njeni zadnji poti, se tem potom najtopleje zahvaljujemo. LJUBLJANA, 10. oktobra 1938. FRANJO CVAR, soprog ■ mi; -tg Jd vtt X J:-:. *. . - - • i * -ij Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je po dolgi mučni bolezni preminul gospod UKMAR FRANJO včeraj ob 6. uri zjutraj na Proseku. Prosek, Velika Kikinda, Ljubljana. AMALIJA, soproga; DANILO, sin; UKMAR TONČKA, hčerka; DRAGUTIN, carin, nadkontrolor, zet; RADO, rfOŽKO, BOSILJKA, nečaki — ter obitelj BRIŠCEK. V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena, dobra mama, stara mama, sestra, gospa Antonija Petrovčič roj. TOMŠIČ danes nenadoma mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo dne 11. oktobra 1938 ob 16. uri izpred mrliške veže na Vidovdanski c. št. 9 k Sv. Križu v Ljubljani. Jesenice, Ljubljana, dne 9. oktobra 1938. Ing. SREČKO PETROVCIC, sin; ANKA, roj. KOM AN, sinaha; MARTINA, vnukinja; PAVLINA KAVCIC in OLGA TOMŠIČ, sestri in ostalo sorodstvo. Pogrebni zavod G a j š e k Ivan, Ljubljana. om v ČSR V spomin na premirje v svetovni vojni dne 11. novembra 1918. je francoska viad» izdala novo znamko za 1 frank dani Britske legije, določeni za rediteljsko službo na glasovalnem ozemlju ČSR, dobivajo pred odhodom iz Anglije zadnja navodila, kakšne so njihove dolžnosti Zakladi v deželi viharjev Premog ln zlato na Južnem tečaju Amerišk,- admiral Byrd, ki ima za se-|wj niz uspešnih poletov čez Severni in iružm tečaj, se pripravlja na novo odpra-«ro v najjužnejše predele naše zemlje. Za jboekspedicijo sov deta tehnične priprave, •kakršnih se še ni poslužila nobena ekspe-čicija. Byid kani odriniti na Južni tečaj z dve- Novi čsl. zunanji minister Najznačilnejša osebnost v novi praški Madi je dr. Čhvalkovsky, ki je nadomestil dosedanjega ministra za zunanje zadeve dr. Kamila Krofto. Dr. Chvalkovsky je mož, ki ima globok vpogled v podonavske probleme, obenem pa razpolaga z do-Sjrimi zvezami v Italiji in Nemčiji. Novi čsl. zunanji minister se je naročil L 1885 v Ji lovu pri Pragi, študiral je pravo in je služil v svetovni vojni od leta 1914. do 1916. v avstro-ogrski vojski. Ko je napočila nova doba za češkoslovaško, je bil imenovan za šefa političnega oddelka v praškem zunanjem ministrstvu. To je telo L 1920. Leto dni pozneje je odšel za poslanika v Tokio, od tam ipav Washing-ton. L 1925. je bil na listi agrarne stban-Ike izvoljen sa poslanca. Ostal je v domači politiki dve leti, pottem se je vmil v diplomacijo. Imenovan je bil najprej za poslanika v Berlinu, kjer je ostal pet let. Potem ga je praška vlada poslala v Rim, Ikjer je po usodni okrnitvi čsl. repblike v Monakovem prejel poziv, naj stopi na čelo ^zunanjega ministra. Dr. Chvalkovsky, novi čsl. minister za zunanje zadeve ma tankoma, ki bosta lahko kljubovala vsem viharjem in drugim neprilikam vremena. Vozili sta že v delu, gradijo ju v Bostonu, kjer je raziskovalec doma. Posebnost teh tankov bo v tem, da bosta imela kurjene bivalne in spalne prostore, poleg teh pa do zadnje podrobnosti opremljene znanstvene laboratorije. V enem izmed tankov bo električna centrala in radijski aparati. Tanka besta imela na zunaj oklep is lahke kovine, kolesa se -odo pomikala naprej z goseničastimi pasovi, v prednjem delu bo imelo vsako vozilo tudi posebno konstrukcijo, s katero se bo dal napraviti most, ki bo omogočal prehode čez ledene razpoke. Ekspedicija bo imela s seboj ituidi dva avtogira in vse bo tako urejeno, da se bo odprava lahko nekaj časa ustavila naravnost na Južnem tečaju. Cessa pričakuje Amerika od tega Byr-dovega sunka v zamrznjene predele naše zemlje ? Vrhovni smoter odprave je raziskovanje industrijskih možnosti v območju Južnega tečaja. Na svoji zadnjj ekspe-diciji je prodrl Byrd globoko v mezske plasti in je odkril premog, poleg premoga pa tudi dve drevesni debli, ki sta imeli vsako 18 palcev v premeru. Drevesa v osrčja kontinenta, kjer vladajo temperature do 100 stopinj pod ničlo — to pomeni, da imajo kraji na Južnem tečaju za seboj silno pestro in bogato geološko zgodovino! I Byrdova raziskavam ja bodo torej verjetno odkrila človeštvu nove silne zaklade. O tem, da leže pod plastjo večnega leda v zemlji bogati skladovi rud, so si geologi že davno na jasnem. Mnogj učenjaki so celo prepričani, da se skriva v teh predelih izredno mnogo zlata. In prav domneva, da so na Južnem tečajru sledovi zlatih žil, daje Byrdovemu podjetju svojevrsten pomen. Potovanje na Južni tečaj s tanki v t»sm-periranih prostorih se zdi marsikomu prijetno in vabljivo. Admiral Byrd pa je člo-veik, ki se zaveda vseh nevarnosti in tveganosti svojega podjetja. Iz prakse pozna strašno orožje Antarktide, ki odganja vsiljivce od sebe s smrtnim mrazom, snežnimi viharji in razpokanimi ledniki. Vendar se bo podjetje spričo Byrdove temeljitosti in žilavosti morda obneslo. Območje Južnega tečaja je izredno razprostranjeno, ondotna celina dosega gotovo površinsko velikost evropskega kontinenta. Ta najvišji kontinent na zemlji meri v dolžino 1280 km, je torej daljši od proge London —Moskva. Tečaj sam leži v višini 3200 metrov nad morjem, vršaci gora pa dosežejo često najvišje vrhove naših Alp. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Preseljevanje narodov V dnevih mobilizacije v raznih evropskih državah je bila tudi Švica prizorišče ogromnega potniškega in blagovnega prometa. Na stotine švicarskih državljanov iz Nemčije in Francije se je izselilo in vsi so pribežali domov. Dotok Švicarjev iz sudetskih krajev je bil še posebno velik. Mnogi Švicarji so ostavili svoje službe na vrat na nos, vzeli so s seboj samo najnujnejše reči, ki so jih strpali v kovčeg, pa hajdi v domovino! Zdaj se Švicarji polagoma vračajo na svoja mesta, prtljažni oddelek na baselskem kolodvoru pa je še vedno natrpan s potniško prtljago, da skoro ne morejo sprejeti ničesar v shrambo. Mnogi begunci so pripeljali s seboj tudi pohištvo in zdaj ne vedo, kam z njim. Smrt v kleti Iz Budimpešte poročajo, da se je primeril v teku zadnjega tedna že peti slučaj smrti zaradi plinov, ki se tvorijo v času, ko vre v sodih sladki mošt. V:no-gradnika Martina Gymasija so našli v kleti omamljenega do smrti. Prase zanetilo požar Nezgoda zaradi koloma za V Kirchbergu pri kopališču Reichen-hall se je primerila neobičajna nesreča. Na dvorišču nekega posestnika se je razlila posoda kolomaza. Ob tistem času se je sprehajalo po dvorišču rejeno prase, težko poldrugi stot. Cim je ugledalo kolo-maz, se je vrglo vanj in se povaljalo z vsemi štirimi v zrak. Kravja dekla je dobila nalog, naj žival očedi, a si ni znala drugače pomagati, ka- Pozdrav i i vsamirja V Bretagni so minule dni opazovali naravni fenomen, katerega so imeli nekateri za komet, drugi pa za aerolit. Nad Lo-rientom je plavala nekaj časa izredno svetla ognjena krogla z belkastim repom, ki je kmalu popolnoma obledel. Kakšno minuto potem, ko so opazili pojav, je bilo slišati močan pok. kmalu nato pa še drugo detonacijo. V Carhabcu so opazovali ljudje, čeprav je bilo nebo zakrto s temnimi oblaki, svetlo kroglo, ki je žarela kakor polna luna. Fotografirani vonji V Londonu imajo razstavo fotograf'je, na kateri zbujata veliko pozornost dve sliki. Prva prikazuje vonj lilije, druga vonj kamfre. Razstavijalci so izdali katalog s popisom, kako se fotografirajo vonji. V zapuščenih utrdbah čsL vojske NemSld kancelar Hitler si Je v Kreuzbuchu pri Friedlandu v sudetskem ozemlju ogledal vojaške utrdbe, katere so morali Cehi prepustiti novim gospodarjem dežele Pri emirju Abdulahu Iz Jeruzalema do Amana, transjordanske prestolnice — Razgovor s transjordanskim emirjem o arabskem pokretu Aman, v začetku oktobra. Citatelje »Jutra« hočem popeljati iz Jeruzalema v Aman, transjordansko glavno mesto, kamor sem se podal zaradi razgovora s transjordanskim emirjem Abdula-hom, začetnikom arabskega pokreta na Bližnjem vzhodu. Pot me je vodila preko Jerihe. Cesta iz Jeruzalema v Jeriho je asfaltirana, gladka ko biljard, okolica pa je pusta in skoraj divjega, vsekakor pa primitivnega značaja. v V Jerihi se ta zunanja slika že močno spremeni. Lepi nasadi obdajajo to mestece, ki leži 400 m nad morjem. Nekaj kilometrov od tu je Mrtvo morje. Cisto v bližini pa je že trans jordanska meja, na kateri so formalnosti prehoda naglo opravljene. Emirjevi uradniki onkraj mostu pri Alenb;ju nam z vso ceremoni-oznostjo izrekajo dobrodošlico. Po kratkem prestanku, ko si obmejni funkcionarji zabeležijo sam onaša imena, se v položnih zavojih vzpenjamo proti Amanu. Aman je zanimivo mestece s 30.000 prebivalci. ki se je zelo naglo razvilo. Ko ga je emir pred 15 leti izbral za svojo rezidenco in proglasil za slavno mesto Transjordanije, je kraj štel komaj 200 ljudi, večinoma Cerkezov Nagli razvoj Amana je potemtakem orecej podoben razvoju Gdynie ali Casablance. Emir jeva rez:denca nosi ime »Al-Ma-kar« in leži kake tri kilometre izven mesta. Po zunanjosti je napol palača, napol vila P^ed vhodom sta dve straži, na dvorišču pa sem opazil pet vojakov emirjeve telesne straže. Salon, v katerega so me peljali, je čisto preprost, brez posebnih okraskov. Samo na mizici sem opazil dve večji sliki: portreta angleškega kralja Jurija V. in kraljice Mary. Moj gostitelj me je že pričakoval; proži mi roki v pozdrav s prijaznim nasmehom. Njegove oči razodevajo inteligenco, postava pa energijo. Govori čisto, literarno arabščino. Pripravljen je odgovarjati na vsa vprašanja, ki mu jih želim staviti, vendar pod pogojem, da ne predrugačim njegovih misli. — Ali mi lahko kaj poveste, sem ga vprašal, o predzgodovini arabskega pokreta in težkočah, s katerimi ste se morali boriti, preden ste dosegli svoj namen? — Kakor veste, sem eden izmed ustanoviteljev arabskega pokreta. Arabsko revolucijo sem začel že med svetovno vojno, ko se mi je zdel za to najbolj ugoden trenutek, in sem se okoristil z... britansko pomočjo. Turki, s katerimi sem sedaj v precej dobrih odnošajih, so bili resni sovražniki, ki jih je bilo treba pregnati z vsemi napori Samo mimogrede pripominjam, da sem že od mladih nog zasledoval smoter, ki mi je bil tako pri srcu: arabsko združitev Seveda je bilo v tem boju polno težkoč in skoraj nepremostljivih ovir. Toda trdno smo bili odločeni, da vodimo boj do konca in osvobodimo arabsko ozemlje tuje nadvlade. Odločil sem se prevzeti vodstvo vzhodne armade, ki je zavzela kraja Taif in Medino. V razpletu nadaljnjih operacij pa je postal položaj nenadoma naravnost tragičen: mojega brata emirja Fejsala, ki je poveljeval južni armadi, je obkrožil s svojimi četami turški general Fakri paša. Moral sem mu takoj priskočiti na pomoč z vsemi svojimi četami. Naglica, s katero sem to izvedel, nam je omogočila zmago. Fakri paša se je moral umakniti in naš vojni zlen je bil zelo velik. Vse ostalo vam je znano: vkorakanje naših čet v Palestino in Sirijo ter čiščenje poslednjih turških ostankov v obeh pokrajinah. In tu vam v oklepaju pristavljam: Napake, ki so bile storjene po teh uspehih na Sirskem kongresu, se mene ne tičejo. Nikdar nisem želel tega, kar se je potem zgodilo. Samo Sirski kongres nosi vso odgovornost za končno operacijo z vsemi žalostnimi posledicami. — Kakšno je Vaše mnenje o načrtu za razdelitev Polestine. Ali res mislite, da bi mogla tehnična komisija doseči otipljive rezultate? Kakšni so Vaši načrti in kakšne Vaše pobude za rešitev palestinskega problema? — Ne govoriva o tehnični komisiji! O tem vam trenutno ne morem ničesar reči Palestina je čisto arabsko ozemlje, kakor so to priznali tudi Angleži. O tem bi bila sleherna razprava odveč. Arabci ne bodo nikdar privolili v razkosanje te dežele. Res je, v Palestini je kakih 450.000 Zidov, toda njih število bo treba omejiti. To zapleteno in kočljivo vprašanje zahteva takojšnjo rešitev. Vprašujete me, ali je kaka rešitev za to in ali se je mogoče o tem sporazumeti. Rešitev je, ne sicer moja, toda jaz jo popolnoma odobravam, ker se mi zdi edina mogoča: Palestina naj ostane še kakih deset let britanski mandat, židovsko vseljevanje pa naj se med tem omeji samo na določeno cono. Zidom naj se priznajo vsa manjšinska jamstva s proporcionalnim zastopstvom v upravi dežele. Po preteku navedenega števila let se bo izkazalo, ali je bil ta režim dober ali ne in ali ga je treba spremeniti. Pripominjam, da te pobude niso moje, temveč jih je formuliral znan arabski politik, čigar imena pa ne morem izdati, toda jaz se s tem predlogom v celoti strinjam, končno pripominjam, da ni niti enega Zida v Transjordaniji in da ga tudi nikdar ne bo, kajti samo pod tem pogojem sem prevzel upravo te dežele. — Prosil bi še Vaše Veličanstvo, da bi mi povedali kaj še o odnošajih s Francijo. — Nikdar nisem bil sovražnik Francije. Prosim, razumite me prav: O meni so se raznašale netočne, tendenciozne vesti. Zelo spoštujem obe velesili, Anglijo in Francijo, kajti nisem eden izmed onih, ki pozabljajo na storjene usluga ali ki kor da je nagnala žival v kuhinjo za prašiče. Tam je začela prašiča drgniti z bencinom. Navzoč je bil tudi posestnikov desetletni sin. Živali pa je bila procedura zelo odvratna. zato je z nemirnostjo in s težo svojega ž vota kmalu odrinila služkinjo v stran. Nato je prase prekucnilo posodo z bencinom, ki se je razlil po tleh. Pod kotlom je gorel ogenj, plamen je nenadoma švignil iz ognjišča in nastala je nevarna eksplozija. Deklo, posestnikovega sina in prase so objeli plameni. Vsi trije bi bili gotovo zgoreli, da ni drugi posestnikov sin, ki je slišal vp:tje v kuhinji za prašiče, razbil okna ter pomagal bratu in dekli na prosto. Dekla in deček sta bila hudo ožgana, dekla je podlegla opeklinam že nekaj ur po prevozu v bolnišnico, desetletni posestnikov sin pa visi med življenjem in smrtjo. Prase se je od strahu pred ognjem sukalo po kuhinji kakor vrtavka. Zaradi opeklin so ga morali takoj zaklati. Ogenj so pogasili, preden je napravil večjo škodo. ANEKDOTA Ko se je 1. 1803. Wellington v Indiji boril proti domačinom, so prijeli vohuna, ki je priznal, da ga je poslal na poizvedova*-nje berarski radža. ki bi bil rad izvedel, koliko Angležev ima proti sebi. Wellington je naročil, naj pripeljejo vohuna predenj. Potem je dal ukaz, naj jra vodijo po vsem taborišču. Ko je vse videl, ga je zopet pozval predse in mu dejal: »Zdaj si vse videl, Lahko odideš k svojemu radži in mu poveš, da bo jutri ob devetih potolčen, ob desetih pa ujete. Ob petih zjutraj je vojskovodja res napadel radžo, potolkel njegovo vojsko, poveljnika pa ujel. že je hotel dati ukaz, naj ga obesijo, ko je vprašal; »Koliko pa je ura?« »Enajst«, so mu odgovorili. m Tedaj se je Wellington malo zamislil in rekel: s Torej nisem mogel držati svorje besede... Izpustite radžo! Darujem mu življenje. Pošljite ga v Kalkuto!« VSAK DAN ENA Dobra prijatel#oa: »Glej, glej, kako srčfcan klobuk imaš! Reči moramo. odkri» to, da mi vsako leto bolj ugaja...< ■ (»Ric et Rac«) revoltirajo proti državama, ki so nas ▼ preteklosti podpirale in ki so tudi danes polne dobre volje nasproti nam. Toda nikdar ne bom dopustil, da bi kdorkoli še nadalje smatral Arabce za zaostale ljudi, ki se jih sme v neskončnost za-sužnjevatL Arabci so ponosni in viteški. Oni so se danes osamosvojili in jim je sedaj potrebna samo lahka opora, da dosežejo še višji razvoj. To oporo pa sprejmemo samo z gotovimi pridržki. Predvsem ne bom nikdar dopustil, da bi se iz arabskih dežel napravili protektorati ali kolonije. Naša tisočletna civilizacija more, ako je to še vedno potrebno, zgovorno ovreči legendo o naši manjvrednosti. Ali nismo v preteklosti zavojevali severne Afrike, Španije in del Francije? In takemu narodu še vedno očitajo, da ni zrel in da se ne zna vladati sam!... Molk... Emirjev obraz je postal rdeč. Vzbočil je prsa in nadaljeval: — Toda sedaj bom jaz vam stavil vprašanja. Ali mislite, da bi se Francija mogla upreti združitvi Sirije in Transjorda-nije? To vprašanje bo treba objektivno in brez pristranosti proučiti. Francija bo imela samo dobiček od tega, ako bo podprla to zbližanje in združitev, ki bi pomenila zanjo dvojno korist: gospodarsko in... vojaško. Ti dve arabski deželi, ki se medsebojno izpopolnjujeta, morata biti združeni, da bosta igrali vlogo, ki jima je namenjena v tem delu Orienta. Emir Abdulah je obmolknil. Razgovor ga je očividno utrudil. Zahvaljeval se mi je za obisk, ko me je spremljal do vrat, in me zagotavljal o svojem prijateljstvu. Pred vrati njegove rezidence pa me je čakal njegov avto, ki me je odpeljal naravnost v Jeruzalem Vso pot nazaj sem mislil na tega izrednega Arabca, ki sanja o tem, kako bo postal kralj združene Sirije- in Tr ao6jordanije . -. Kulturni pregled Bezručeve »Šleske pesmi« I 91 državi. Spte E. B. Oa^Ca Je nekak zago- I vor židovstva nasproti pristašem antisemitizma in je zato zanimiv po svoji argumentaciji. Praktično pa bo židovski problem povsod in tudi pri nas postavljen ta* V Brnu 2vi star gospod — lani so listi na široko pisali o njegovi sedemdesetletnici — ki nima rad ne mesta ne svojih če-s talcev in ne praške vlade. V odljudni samoti »popravlja« svoje mladostne verze in san jari o šleskih gozdovih, o bezkidskih gorah, o Tješinu. Njegovo književno ime ima dober glas tudi v naših krajih: je to Petr Bezruč, pesnik nesmrtne češke knjige »Slezske pisne«. V teh dneh, ko se je Tešin izpremenil v Cieszyn, v dneh, ko smo videli szanownega pana Shylocka, kako si reže od oslabljenega in krvavečega telesa svoj kos — so vztrepetale v mnogih dušah Bezručeve »šleske pesmi«, vztrepetale in za tožile v bolesti, katere pošastni lok je švignil preko njihovih tankih strun. Pesniška zbirka, tako globoko človeška kakor Je globoko socialna in ljudska, se je na mah spremenila iz dokumenta preteklega časa v dokument sedanjih in bodočih dni Markiz Ge-ro nosi sicer drugačno čepico na glavi, toda enako puško in enaki bič in za njim prihajajo učitelji Halfarji, Maričke Mag-cionove in novi Bernardi 2ari iz Fridka. Sedemdeset tisoč nas je pred Tješinom, pred Tješinom. Sto tisoč ponemčili nas, sto tisoč popoljčili nas, v srce je pal sveti mir. Ko nas je le sedemdeset, tisočev že sedemdeset, smemo li živeti mar? Tako pojo skozi zmagovite koračnice m nadute harangue katoviškega radia kmetje ijzpod Bezkidov, rudarji iz Tješina, možje on Ostra- .ce. ;datišče na Vračarju: ponedeljek 10. okt.: Kar vrag ne zmore, žena zmore, torek, 11. okt.: Usede lica (Stara devica): Frenesie, sreda, 12. okt.: Voda s planine, četrtek, 13. okt : Pokojnik, petek 14. okt.: Dve dvajsetici, sobota, 15. okt.: Matura, nedelja, 16. okt. ob 15.: Stari Heidelberg, ob 20: Gospa z zelenimi rokavicami. Zagrebško gledališče bo uprizorilo prihodnji teden: Na Aleksandrovem trgu: Torek 11. La Boheme (gost. Solaria), sreda 12. Elizabeta, četrtek 13. štev. 72, petek. 14. Tosca (gost. Andrč Burdino in Elen Dosia), sobota, 15. Bogorodičin nakit, nedelja. 16. Dijak-beraC (popoldne), Manon (.gost. zgoraj imenovanih). — V Frankopanski ulici: Torek, 11. Sumljiva oseba, sreda, 12. Pod kuratelo, četrtek, 13. Geisha. petek 14. Pod kuratelo, sobota, 15. Delavski dol, nedelja 16. Ivlca in Marica (dopoldne), Pod kuratelo (popoldne), Velika zadeva (zvečer). Spisi dr. Stojana Bajiča v čeških revijah. Priv. doc. ljubljanske pravne fakultete dr. Stojan Bajič je priobčil v zadnjem času v nekaterih čeških strokovnih revijah več znanstvenih prispevkov. Tako je »Socialni revue« priobčila v tretji številki njegovo razpravo o jugoslov. delovnem pravu v letu 1937, revija »Pracovni pravo« je objavila razpravo o kolektivni pogodbi v jugoslov. pravu, v časopisu »Pensijni poji-šteni« pa je dr. Bajič skupno z dr. Kostlom obdelal jugoslov. socialno zakonodajo, nje probleme in slovstvo. Smrt Antonina Klašterskega. Pred dnevi je umrl v Pragi star 72 let češki pesnik Antonin Klaštersky. V literaturo je vstopil že leta 1885 kot sodelavec »Lumira«. Uvrstil se je v tedanjo literarno skupino »Maj«, ki je imela velik vpliv na češko književnost devetdesetih let. Bil je zelo plodoviten. saj je izdal več kakor trideset pesniških zbirk, poleg tega pa pridno prevajal angleške pesnike in dal Čehom številne prevode iz Byrona, Longfellova, Wil-dea in drugih. Spisal je memoarsko knjigo »Uzpominky a portrčty«. Kot pesnik je v marsičem spominjal na Vrchlickega: tudi v delu Klašterskega je poleg pravih liričnih in epičnih biserov mnogo bežnih improvizacij, ki kažejo predvsem pesnikovo močno sensitivnost in občudovanja vredno lahkoto verzifikacije. Klaštersky je bil pesnik šumave. Umrl je v dneh, ko je bila pokrajina, ki ji je posvečal toliko pesniške ljubezni, odtrgana od češke dežele. Prenehala je obstojati češka Šumava in umrl je tudi njen pesnik. Bodoče izdaje Mladinske matice. Za Miklavža izda letos M. Sedmakovo mladinsko povest »Tonče«. Sedmak je avtor knjige, ki je zbudila v publikacijah Slovenske matice tako pozornost. — V rednih izdajah izide v tem šolskem letu Seliškarjeva socialna mladinska povest »Janko in Metka« ter kot realna knjiga A. Adamičeva »Ljudje v viharju«, ki opisuje razpad Avstrije in ustanovitev lastne države. — V izrednih izdajah izide po možnosti kot slikanica za veliko noč tudi »Miška osedlana« od Iga Grudna. V ponatisku iz »Našega roda« izide tudi knjiga »Za tri dinarje elektrike« od Vilima Kunsta. Nov zvezek »Obzorij«. Mariborska revija za leposlovje, umetnost in publicistiko »Obzorja« (urednika dr. Vladimir Kralj in dr. Ivan Dornik) prinaša v devetem zvezku pesem Branka Rudolfa »Na Hvaru 1938«, novelo Miška Kranjca »Liza«, pesem Franja Roša »Materinski dan 1938«. novelo Ivana Potrča »30 + 20 = 50«, potopis dr. Dragotina Cvetka »Med Ašem m Jasino« (ki je zaradi toplote o svojih vtisih iz češkoslovaške, posebno aktualen v teh dneh), dalje Ivana Bratka članek: Gibanje cen in naše kmetijstvo« in Jožeta Kerenčiča razpravo »Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah«. Med ocenami obravnava France Vodnik Velikonjeve »Besede«, J. K. pa Jurčičevega »Jurija Kozja-ka« v Kolednikovem francoskem prevodu. E. B. Gajič, Jugoslavija i »jevrejski problem«. V knjigi na manj ko sto straneh obravnava pisec celo vrsto vprašanj, ki se tičejo židovskega naroda in sicer z vidika popolne tolerance, ki jo uživajo Žid je v na- kD, kakor bo nstrendo interesu ga socialnega, gospodarskega to duhovnega razvoja, ki ne potrebuje židovskega ao-delovanja. češkoslovaško ozemlje, ki ga je Nemčija zasedlr ^jbtrl lCrnov»\ •t'L'" k sirava t£QENXU Sv^^r oo .o tm. ZASEDU. C**3* NSMCtM P8VOTNO ZAHTEVAL* V C,0PES»ES5KEM. MEM0BAN0U OZEMOE KJ CA JE NEMČJ7A ZA4E0LA PftEKC eevo™>u ZAHTEV »MI»w>»I»I Na pričujočem zemljevidu je začrtana meja ozemlja, ki ga je zasedla Nemčija po sklepu mednarodne komisije. Ta meja sega, kakor znano, na številnih mestih preko ozemlja z nemško večino in obsega tudi mnogo občin s češko večino. Na zemljevidu zarisana črta nemške zasedbe kaže, da Nemci na mnogih mestih niso zasedli vsega ozemlja, ki so ga hoteli takoj zasesti v smislu godesberškega me-moranda. Vsekakor pa je treba naglasi«, da so preko godesberške črte segli med Opavo in Moravsko Os travo ter se pola- ŠPORT Revija igralcev rtislav* stili popolnoma češkega ozemlja, ker so v tem področju največji in najizdatnejši rudniki za črni premog. Češkoslovaška industrija bo s tem dobila hud udarec, ko ji je odvzeta ta najvažnejša surovina. Pripominjamo, da meje nemške zasedbe še ne pomenijo dokončne razmejitve. Ni še zna no, kako bo s plebiscitom. Komisija posla nikov lahko malenkostno izpremeni še to in ono, toda po dosedanjih izkustvih se iz-premembe po vsej priliki ne bodo izvršile v korist nove Češkoslovaške. SK Ilirija je te dni izvedla teniški turnir za klubsko prvenstvo, ki je . lep napredek — Klubski prvak je spet postal Boris Smerdu, Id se je obenem poslovil od svojega matičnega kluba V soboto, nedeljo in včeraj so na igriščih Ilirije odigrali jesensko teniško prvenstvo; naslov klubovega prvaka je osvojil dosedanji prvak Boris Smerdu. Ta turnir je bil za našega prvaka obenem poslovilen, ker odide v kratkem v Beograd, kjer bo postal član Beograjskega tenis kluba, škoda, ker Ilirija v tekmovanju moštev za drž. prvenstvo, ki jo še čaka s Šumadijo nima skoraj nobenih sans za zmago. To tekmovanje pa je bilo obenem tudi revija igralcev, ki se v začetku sezone niso mogli uveljaviti, so pa poleti z marljivim treningom dosegli vstop v vrste najboljših. Ing. Murko, Egon Smerdu, Lukman ir. Milavec obetajo marsikaj. Na njih samih je. da pri tem ne ostane! Od naših juniorjev moramo zlasti pohvaliti dva: Milavca in Lukmana. Slednji je postal po dolgi zagrizeni borbi junior-ski prvak. Oba igralca odlikuje velika borbenost in krepka volja in zlasti Lukmana še vzdržljivost. Dočim ima Lukman boljši stil, bolj izoblikovane udarce, je Milavec dober v defenzivni igri. Igra, ki sta ju igralca pokazala v juniorskem finalu, je bila polna borbenosti in deloma tudi lepih potez na mreži, posebno z Lukmanove strani. Obema pa manjka še sigurnost v smashu. Ing. Murko je v teku sezone zelo napredoval; enako velja tudi za Egona Smerduja, M pa mora neobhodno popraviti servis. Tudi tjdarri so še premalo izdelani Tehnični rezultati: A. kategorije. Jelašič — Gaberc 0/6, 9/7, 6/1; Smerdu E. — Banjai 8/6, 6/4. Ing. Murko — Lukman 6/2, 6/0; Pintar — Mezek 6/4, 6/1. Banko — Dacar 6/2, 7/5. Pintar : Pavšič 6/0, 8/6. Smerdu E. — Je-šič 8/6, ing. Murko—Milavec 6/1, 7/5.Banko —Malner 6/0,7/5. Semifinale: Smerdu E. —Pintar 6/3, 6/0; ing. Murko—Banko 6/3, 6/3.Finale: ing. Murko—Smerdu E. 5/7,6/0, 6/2. Zmagovalec je dobil pravico izzvati prva ka B. Smerduja. Smerdu B. Je zmagal v treh setih. Murko je bil enakovreden nasprotnik le v prvem setu. Smerdu B. — in Murlso 7/5, 6/2, 6/2. Double prvenstvo sta osrvajala Dacar in Smerdu. Semifinale: Smerdu — Dacar: Gaberc — Pintar 6/2, 6/2, Banko — Murko: Jelašič — Milavec w. o. Finale: Smerdu — Dacar: Banko — Murko 6/3, 7/5, 6/3. Juniorsko prvenstvo je osvojil Lukman nad Milavcem 6/4, 1/6, 7/5. Prvenstvo B. kategorije je osvojil Egon Smerdu. Turnir je dokazal, da ima Ilirija v svojih juniorjih dobre igralce, ki že resno I lahko ogražajo tudi nekatere seniorje. 1 —u. V nekaj vrstah Pretekla prvenstvena nedelja v 1. razredu LNP je vsega prinesla štiri odločitve in se je končala — kakor je podrobno poročalo že pond. »Jutro« — s tremi remisi in eno edino zmago. Tri tekme te nedelje se knjižijo v ljubljansko skupino, ena pa v celjsko, medtem ko klubi mariborske skupine tudi to pot še niso smeli imeti nobenega nastopa. Dodatno k podrobnim poročilom je treba zdaj objaviti še pregled v številkah, ki kaže do prihodnjič naslednjo sliko: Ljubljanska skupina: Hermes 6 3 2 1 17 :10 8 Reka 5 3 1 1 16:8 7 Kranj 5 3 0 2 24 : 15 6 Jadran 6 2 2 2 12 :16 6 Bratstvo 4 2 1 1 12 :6 5 Mars 5 2 1 2 15 : 14 5 Svoboda 4 10 3 7:10 2 Kovinar 5 0 1 4 6 :30 1 Celjska skupina: Celje 2 2 0 0 8:2 4 Olimp 2 110 3:1 3 Atletik 1 1 0 0 2:1 2 Amater 3 0 2 1 1:5 2 Jugoslavija 4 0 1 3 3:8 1 V mariborski skupini je ostal vrstni red nespremenjen in je med tamkajšnjimi šestimi klubi naslednji: 1. CSK. 2. Železničar, 3. Rapid, 4. Mura, 5. Maribor, in 6. Slavija. Razen v Zagrebu, kjer so v nedeljo startali atleti iz Celja in Concordije. so imeli zanimiv lahkoatletski miting tudi še v Subotici. kjer so razen nekaterih domačinov nastopili tudi vsi znani atleti beograjskega BSK Med njimi se je najbolj odlikoval »stari« Kling. ki je v teku na 100 m izenačil 'jugoslovenski rekord s časom 10.7 Ostali rezultati so bili precej povprečni V Beogradu in Zagrebu so minulo nedeljo tekmovali tudi kolesarji. Tako je beograjska »Fortuna« izvedla propagandno kolesarsko dirko na 84 km dolgi progi od Beograda do Vršca, v kateri je brez težav zmagal favorit in klubov prvak, sicer naš ožji rojak. Karel Lavrih v času 2 :40. V Zagrebu so na dirkališču Mira-mare priredili dirkališčne kolesarske dirke, deloma tudi z motornim vodstvom. V solo-točkah je dvakrat zmagal bivši državni prvak Prosenik, v dirki z motornim vodstvom pa član HKB Zagreba Pokupec. Med serijo nogometnih rezultatov vseh kategorij in razredov je treba zabeležiti še enega, ki bo morda v uteho onim, ki so v nedeljo manj veseli odhajali z igrišča ob Tyrševi cesti. Zeleno zagrebško moštvo, slavna Concordija, s katero je bilo toliko joka in stoka, ko je morala zapustiti ligaško družbo, je v nedeljo nadaljevala svoje »sodelovanje« v zagrebškem podsaveznem razredu. Stvar se je spet končala tragično. Enajstorica hoče menda dobivati v senci stare slave in pač ne kaže pravega veselja za igranje med raznimi brezimenskimi klubi nižjih vrst. V nedeljo so jo dobili v roke odločni in hitri Železničarji in jo spravili na kolena z 2:1 Zdaj je po 4 tekmah s 4 točkami na 4. mestu ... Pot v ligo nazaj pa postaja zmerom daljša Izmed vnanjih nogometnih rezultatov objavljamo naslednje: Avstrijsko prvenstvo (Ostmarke): Sportklub (Gradec)-Ad-mira 2:0. Rapid - Austro-Fiat 2:2. Wacker-Vienna 1:1. Sportklub - Austria 4:0. Wa-cker (Wr Neustadt - Amateure (Steyr) 3:2 Italijansko prvenstvo: Torino - Bolo-gna 3:0. Lazio - Livorno 3:1. Novara- Bari 2:1. Genova - Milano 2:1, Juventus-Napoli 1:0, Roma - Triestina 1:0. Lucche-se-Modena 3:1. Madžarsko prvenstvo: Hungaria - Eletromos 2:1, Ujpest - Zuglo 4:0. Bocskay - Segedin 1:1, Phobus - Salgo-tarjan 4:3. Taxi - Budafok 2:1. Kispest-Szolnok 2:1. Smučarski klub Ljubljana. Vse tekmovalce opozarjamo, da se prične kondicijski trening danes v torek ob 18.30 v telovadnici humanistične gimnazije. Treningi bodo odslej vsak tnrpk in petek. Vodil bo g Senčar. i problemi v Julijski Krajini Govor ministrskega predsednika v Tre-visu, v katerem se je dotaknil tudi manjšinskega vprašanja v okviru občega fašističnega sistema, je pokazal, da v takem sistemu zares ni mogoče drugače presojati tega problema, kakor je bilo to storjeno v znanih izjavah o slovenskem bataljonu črnih srajc, o posebnih zgodovinskih okoliščinah in o določenem, očitno premajhnem obsegu vprašanja, ki so ga nekje na drugi strani Alp vzporedili z nekim podobnim vprašanjem in njegovo drugačno rešitvijo. .' . Posebno obeležje pa daje tem izjavam članek o funkcijah šole v obmejnih krajih, ki je bil objavljen deset dni pozneje v tržaškem glasilu fašistične stranke »Popolo di Trieste«. Spričo njegove stilizacije kakor seveda tudi zaradi objektivne predstave celokupnega vprašanja, naj v naslednjem podamo iz njega nekaj daljših citatov, ne da bi pri tem izpremenih njegovega celokupnega smisla. Negativna poteza Slovenskega življa Deželo je treba, pravi list, po njenem narodnostnem značaju razdeliti v dve področji, v prvo, ki se v njem uporabljata oba jezika in ki se razprostira vzdolž prometnih žil ter drugo, pravo obmejno področje, v katerem je tujerodno prebivalstvo kompaktno naseljeno. Po teh razlikah je treba razlikovati tudi težave politične in vzgojne naloge učitelja, ki deluje v teh krajih. Da bi se prepoznale te težave in potem odpravile, mora vsak učitelj vedeti, »da kaže značaj slovenskega prebivalstva mnogo negativnih potez, tako predvsem pomanjkanje prave in resnične zavesti, ki je na eni strani potrebna svrham nacionalne propagande, a se na drugi pokaže kot negativna vrednota, kajti baš slovenski element ostaja zaradi omenjene pomanjkljivosti neobčuten za to propagando in tudi ne razume njenega smisla, čestokrat se ta neobčutljivost izprevrže v razdiralen duh, s katerim si je treba tolmačiti stalno odsotnost Slovenca od sleherne manifesta-pije ki ni strogo materialnega značaja ah SENZACIONALNA IZPREMEMBA V BODI PUDRA NI več videza »olepšavama« NOV NA KOZI NEVIDEN PUDER DAJE ČUDOVITO NARAVNO LEPOTO Elegantne Francozinje so kreirale novo modo. ko so našle puder, ki daje polti videz breskvinega cveta ter prepreči za ves dan tudi najmanjše sledove svetlikanja. Skrivnost je v tem, da se po novem na-fcinu izdelave najfinejši puder trikrat pre-seje skozi svileno sito in zmeša z dvojno peno smetane. Ta novi način izdelave pudra, ki Je plod dolgoletnih raziskovanj francoskih kemikov, je patentiran od tvrdke Tokalon. Puder Tokalon omogoča odstranitev svetlikanja nosu in mastne kože. Da Vam prekrasno polt. ki ostane popolnoma »mat« polnih 8 ur. Ce uporabljate »mate puder Tokalon, se Vam koža ne bo svetlikala niti na vetru in dežju ln tudi ne pri potenju. Ta puder daje licu videz svežih dražestnih rožnatih listov ter zviša v veliki meri Vašo privlačnost. Nabavite si puder Tokalon — kateri se proizvaja v desetih prekrasnih niansah: Din 10.—. 20— ln 30.—. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5._ v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug, Odio 9-F, Zagreb, Praška ul. 6. te so dosegli učitelji spričo nepoznavanja posebnih razmer v teh krajih. Včasih je bilo njihovo delovanje naravnost škodljivo. Dogodilo se je, da so bili nekateri od njih kazensko nameščeni na teh glede na posebne naloge šole tako odgovornih mestih. Nasprotno bi bilo treba učiteljem, kakor n. pr. častnikom, dajati posebne nagrade za d^lc v obmejnih krajih. Jezik, miselnost in politika v šoli Delo v šoli pa bi se moralo tudi razdeliti v posebne vzgojne kategorije. »Prvi razred zavzema mesto zase. Otrok ob vpisu v šolo ne zna niti ene italijanske besede. Potrebno bi bilo, da bi vsak učitelj zaradi tega obvladal slovenščino, pa ne zato, da bi v njej z otroki občeval, nego da bi učenca razumel in ga lažje naučil italijanščine. Prvo šolsko leto se lahko potemtakem smatra porabljeno le za pouk prvih elementov italijanščine. Od drugega do četrtega razreda naj bi se pouk razvil v tej smeri, da bi se učenec naučil spoznavati stvari ter misliti italijansko. V petem raz- ki se morda prav po naključju ne insce-nira. Pomisliti je treba pri tem na vplive drugih miselnosti, ki niso v skladu z našo in katerih sledovi se nahajajo v mnogih krajih po deželi...« Nujnost sodelovanja z duhovščino če naj učitelj, pravi list dalje, uspešno opravlja svojo nalogo, ki mora biti v takem primeru bistveno asimilacijska, mora dodobra spoznati razmere na deželi in razumeti duševnost tujerodca. Le v takem primeru bo lahko navadil svoje učence italijansko misliti. Pri tem se ne bo smel osloniti le na učenca, nego bo moral navezati tesnejše stike z njegovo družino, s političnimi, a tudi z duhovnimi oblastmi v dotičnem kraju. »Duhovnika predstavljajo običajno kot črno zver zaradi slavofilstva, kot sovražnika Italije itd., toda takšne situacije nastajajo v pretežni večini primerov po krivdi učitelja, ker kaže ta nasproti njemu popolno brezbrižnost, če ga že ne prezira. Take predsodke je treba na vsak način opustiti, učitelj mora vedeti, da ima duhovnik največjo oblast na vasi odnosno da ga ljudje najbolj ubogajo. Ce se učitelju posreči pridobiti si ga, je lahko gotov, da je premagal 70% vseh težav, tako glede zahajanja dece v šolo, glede svojega občevanja z njo in celo glede njenega včlanjevanja v fašistične mladinske organizacije.« Psihološki moment šolskih podpornih akcij S pomočjo duhovnika, razglablja člankar nadalje, si bo učitelj zlahka pridobil vpliv tudi na družine svojih učencev, spoznal bo tem lažje njihov gospodarski položaj ter ea tudi pravilneje upošteval pri šolskih socialnih akcijah, kajti pri teh je psihološko najvažnejše, da prejmejo podpore v resnici najpotrebnejši otroci. Potrebnih informacij za podeljevanje teh podpor ne sme črpati zgolj od učencev, ki mu povedo brez pomisleka, kar so jim doma natvezili, nego pri političnem tajniku stranke v dotičnem kraju, pa pri duhovniku, ki mu bo dal vsekakor dober nasvet Le tako A bo učitelj pridobil zaupanje prebivalstva.^ Predobro je znano, kako stebe ——1 Za Italijo jo dobite pri tvrdki G. Parovel, Trst 9, Via F. Denza 3. redu pa se pojavlja nov — politični problem. Učenec že zadostno obvlada jezik in tedaj mu je že mogoče govoriti v odločno političnem duhu, pa če prav se političnih stvari še ne zaveda in jih ne razume in je zato tem bolj navezan na vodnika in na avtoriteto. Končno naglaša člankar, da bi bilo potrebno fašistične mladinske organizacije povsem ločiti od šole. »Te organizacije delujejo v mnogih kraških krajih le na papirju. Ločitev bi mnogo koristila šoli. čestokrat se dogaja, da voditelji ne ločijo mladinske organizacije od šole. šolski pouk je treba pustiti pri miru in s takimi stvarmi bi učitelja nihče ne smel onegaviti razen morda njegovih starešin. Na področju mladinskih organizacij bi lahko učitelj storil marsikaj, a običajno se zaradi pomanjkanja sleherne moralne, pa tudi materialne podpore omeji le na pobiranje članarine ki postane spričo tega neke vrste davek, za kakršnega jo tujerodci tudi v resnici smatrajo.« Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek. 11. oktobra: zaprto. (Gostovanja v Celju: žene na Niskavuoriju) Sreda, 12. oktobra: Izsiljena ženitev, Lj»- bezen-zdravnik. Red Sreda četrtek, 13. oktobra: Potopljeni svet. Red B OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 11. oktobra: Gejša. Premierski abonma Sreda, 12. oktobra: zaprto četrtek, 13. oktobra: Na sinjem Jadranu. Red Četrtek MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 11. ob 20. mfe »Hudičev učenec«. Red A. Sreda, 12.: Zaprta Četrtek, 13. oto 20. mt: »Kar hočete«. PAUL Stratosferski pilot Roman Izginili «te naenkrat m. naslednji dan č£tam v Bstih, da ste bHo. le za las ožli smrti. Vem, da ste odraslo, pametno dekle in da veste, kag se sme in ne sme storiti, in prav toč nočem ovirati vašega življenja. Nikdar se ne bom mešal v zadeve, ki me ne brigajo- Toda če aa mojim hrbtom stavljate svoje mlado življenje kar tako bedasto, da, bedasto, ne ugovarjajte, v smrtno nevarnost, samo da bi listi pisali o vas in vaših podvigih, potem sem prisiljen, da odložim odgovornost za vas in vaše premoženje, ki sem jo prevzel na posebno željo vašega rajnkega očeta in vas samih. Mirno ga je gledala s svojim jeklenohladnim pogledom, potem pa se je skušala norčevati in dejala je: —Za slučaj moje smrti sem se vas bogato spomnila v svoji oporoki. _Lea! Ta njegov vzklik je zadonel tako nežno, tako očetovsko, da ji je bilo skoro žal za porogljive besede. Tajnik Cornell je v istini lahko postal tako mehek, da jo je s to mehkobo vedno nadvlad al. — Čujte, dragi Cornell, mu je dejala, saj vendar veste, da bi rada postala slavna. To je moja edina želja. V Hollywoodu se mi to žal ni posrečilo. Za kino nisem, tedaj moram biti za nekaj drugega. — Toda kaj boste imela od tega, če ste za nekaj Tfdrf AnriL Svet strašno naglo paza&frja tako enodnevno slarvnost Danes ste tiskani z debelimi črkami v vseh listih, jutri bo na vašem mestu nekdo drugi in tako vsak dan naprej, in čez en teden se niti stotina čštateljev ne bo več spominjala vašega jTTw»na- Vi, ki se toliko pehate za slavo, bolje bi rekel siavnostjo, povejte mi na primer, ali bi bili zadovoljni, ako bi bili prva žena, ki bi letela preko Atiantikja iz Amerike v Evropo? In bi vsi časopisi tega sveta prinesli vašo sliko in teden dni pisali o Vas? Lea je od veseija kar-paskočfta in tlesknite z rokami, nekoč: — Cornell, vi ste tajnik tajnikov, dragulj, ki ga ni mogoče preplaoati! Kako imenitna ideja! Kot prva ženska leteti preko Atlantika! To hočem biti jaz, in to bom tudi, da, to je slava, ki je nihče ne more prekositi! — Miss Lea, je dejal trpko tajnik, le počasi, pa prav počasi S svojimi besedami ste ravnokar obsodili vso ničevost take slave. — Kako to? — Saj je že več žensk letelo preko Atlantika, same Američanke, in vidite, vi, ki se tako zanimate za slavne ljudi in bi jih radi posnemali, niti pojma nimate o tem! Da, prepozni ste s tem načrtom. Povem vam pa tudi, da moja malenkost tudi nima pojma, kako so se imenovale te ženske. Njih slava je bila enodnevna. Dajte rajši poskušati, da na kakšen bolj pameten način postanete slavni, kot da letite preko oceana ali napravite slično glupost. _Seveda, vi bi radi, da ustanovim bolnišnico za hrome mačke ali pa preskrbovalnico za zarjavele device? _O tem vam Se nikoli nisem govora in ne odgovarjam na vaše vprašanje. Vem pa, da ste od očeta podedovat dovolj razumnosti m pameti, da bo6te neki dan skušali na pameten način postati slavna, ali pa tudi ne Življenje ima še mnogo drugih ciljev, ko postati slaven. Slavni ljudje niso ravno vedno najzadovoljnejšL — Gospod Cornell, postajate mi dolgočasni s svojimi neprestanima opomini. Sicer sem vam pa hvaležna zanje, morda bodo enkrat le nekaj zalegli. Sedaj pa vas prosim, da greste z menoj k agentu Cadiilacov. Mislim, da se bom danes za enega odločila. — Želite oditi tatooj? — Da, šofer je že obveščen in čaka spodaj. Afi morda ne morete takoj? — Da, baš mi je prav. Pa pojdiva! Pri avtomobilskem agentu razgovor ni trajal dolgo. Čez deset minut je bil nakup gotov. Voz naj bi bil postavljen na dom že naslednji dan. Ko sta Lea in njen tajnik stopila iz prodajalne k avtu, je dejala: — Hočem sama nekoliko okoli z vozom. Cornell, vzemi ta s šoferjem taksi in pojdita domov. Čez pičli dve uri sem nazaj. Šofer, ki je čul te besede, je izstopil, Cornell pa tudi ni ugovarjal, ker je vedel, da Lea izborno vozi in da ji tudi v newyorškem vrvežu ne preti nobena nevarnost. Kratek pozdrav in odbrzela je proti Broadwayu. Toda na naslednjem oglu je zavila proti vzhodu, v smeri velikega Brookljmskega mostu. Hitela je k specialistu za pse v Brooklynu, da se dogovocft glede štorinarjstdnevnega Wv*anja Teddyja. Vrnila se ni čez dve, temveč čez Štiri ure in Cornell je bal že videti nervozen, ko je spet prišla nazaj v njegovo sobo, toda rekel ni ničesar. — Čujte, Cornell, je dejala, jutri se peljem nazaj k stricu Bobbyju. Spet samo za nekaj dni Peljala se bom z novim Cadillacom. Hočem ga preizkusiti. — Kaj (vraga je pogoltnil) pa imate spet tam? Saj ste naenkrat odvihrali tja z letalom, kot bi gorek) za vami, potem se vrnete, in komaj ste tu, hajcfi, hitro nazaj. — Toda Coroeil, afi vam nisem že tolikokrat dejala, da ljubim hitre spremembe. — Toda jaz mislim, da si boste z vašimi neprestanimi hitrimi spremembami slednjič uničili svoje živce, in to bi bilo res škoda Danes ste še zdravi, kdo ve, kaj bo jutri — Dragi Cornell, ne skrbite toliko zame. Obljubim vam, da bom odslej bolj uvaževala vaše res prijateljske in očetovske nasvete. Vendar to pot hočem še po svoji glavi: jutri odpotujem v Buffalo. Pametni Cornell na to iti odgovoril, temveč je zasuikal pogovor v drugo smer, rekoč: — Hotel sem va msamo reči, da je naša dolžnost, da storimo nekaj za vašega ponesrečenega pilota. — Toda saj sem mu vendar dala ček za dvatisoč dolarjev! Ali ni to dosti za ponesrečen polet treh ur? In še letalo sem morala dati na svoje stroške popravit! — Pomislite na posledice. Možak je danes radi tega poleta brez službe. 1000 Din plačam ako Vam »RADIO BALZAM« ne odstrani: kurjih očes, bradavic, trde kože. bul, ozeblin itd. Pred kratkim sem naročil zdravilo Za kurja očesa in sem bil z istim zelo zadovoljen. Pošiljam 15 din še za eno škatlico. Tako r3e g. Žleder M., organist, Bela cerkev, Novo-mesto. Nad 300 takih priznanj, ki so vsakemu na ogled, priča, da je »RadioBalzam« najboljše in ker se ne suši, ina traja leta, tudi najcenejše sredstvo. Vsak kdor enkrat poskusi, je tako zadovoljen da ga priporoča znancem. Naročite tudi Vi to pošteno in s 1000 din zajamčeno sredstvo, ne bo Vam žal. Zahtevajte v svojem interesu povsod samo »Radio Balzam« Cotič. Ne pozabite danes, prosim, shraniti moj naslov. Ne bo Vam žal. Kjer bi se ne dobil, pišite na tvornico, ki Vam pošlje prosto poštnine, 2 navodilom in garancij: 1 lonček za 10 din (predplačilo) ali na povzetje: 1 lonček za 18 din. Dva 28 din, tri 38 din. ladio Balzam COTIČ — Ljubljana VII, JANŠEVA (KAMNIŠKA) Odobreno S. br. 6302. zak. zašč. 9631. Službo dobi Pletiljo ki "JM dobro delati maj ce in plete, ter vajenko sprejmem. Erana in stanovanje v hiši. Krojaška 5-1. 23361-1 Oskrbnika za planinsko kočo Alek sandrov dom na Trebe-vicu prj Sarajevu. i'o.. nudbe nasloviti do dne 15. t. m. na Društvo pia nlnara u Bosni i Herce gorini, Sarajevo 4, — drinska banovina. 23615-1 Delavka za trgovine iti pospravljanje sob, dot« stalno službo ves dan. Dro-gerija Hermes, Miklošičeva cesta 30. 24034-1 Svetovna zavarovalnica nudi namestitev proti fiksu-mu in proviziji zmožnim a^ilnim močem v vseh večjih krajih. Ponudbe na ogi. odd. Jutra, pod značko »Napredovanje«. 24036-1 Zmožno šiviljo na dom, iščemo za takoj. Naslcv v vseh poslovalnicah Jutra. 24020-1 Službe išče Mlado dekle izučerto šivanja Išče službo 7Sl vsa hišna ni> nI 2 učenki za pletiijstvo, —■ sprejme tvrdka K. Soss, Mestni trg št. 18. 23649-44 Deklica stara K let, bi se rada izučila za šiviljo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljfva«. 24033-44 Potniki Zastopnika agilnega, vpeljanega prodaje okraskov za krste, nujno sprejmemo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zaslužek 272«. 24016-5 Cipres večjo množino od 1 do 3 m višine proda po ze lo ugodni ceni Fr. Dolenc, lesna industrija Škofje Loka. 23616-6 Kupim Kupujem hrastove frize 5 do 6 cm Široke, 35 do 45 dolge, primerno suhe. Skrajne ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Plačam takoj«. 23982-7 Fotoaparat na plošče, 9 X 12 aH 16 X 15 z dvojnim iztegom, malo rabljen, kupim. Drogerija Hermes Miklošičeva c. 30. 24035-7 Škofovo stavbno mehaniko kupim. Ponudbe na Alo-ma Company, Ljubljana, Aleksandrova 2-1. 24031-7 Jabolka za prešo in namizna, krompir, čebulo, zelje, stalno razpošilja vsako količino I. Šeruga, Ptuj. 24003-34 rž Čebulo, krompir zelje v glavah nudi po najnižji dnevni ceni tvrdka Stanko Murkovič, Zornava, Moškanjci. 24002-33 Gl&sbila Gitare tudi na obroke. Popravila uglaševanje klavirjev in vseh instrumentov. Pouk v igranju. Bajde Dravska 7. 24011-26 Prodom Baročni salon kompleten in perzijska preproga 3 X 4 m, ugodno naprodaj. Poizve se »Pri Makedoncu«, Ljubljana, Kolodvorska ulica. 23* 52-6 Šivalni stroj plinski štedilnik in karnise, prodam. Pred škofijo 21. Salon »Avrelija«. 24014-6 Dragocenosti Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih CEBNE — juveiir iubljana. Wolfova ul Mlin z močnejšo vodno silo v prometnem ali žitorodnem kraju vzamem v najem ali kupim. Ponudbe z glavnimi podatki na podružnico Jutra v Celju pod »Kapaciteta Va do 1 vagona«. 22872-17 Mikali Gostilno na prometnem kraju, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24025-19 Stanovanjska hiša novozidana, na Ptujski cesti v Mariboru, ugodno naprodaj. Vprašati: Tržaška 44, Maribor. 23973-20 Trgovska hiša v centru Ljubljane, naprodaj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Donosna«. 24021-20 Stanovanja 3—4 sobno stanovanje v I. nadstr., s kopalnico in vsemi pritiklinami za november, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo odrasle«. 24017-21 1NSEBIRAJTE ~ V »JUTRU« Preprosto stanovanje oddam ti. oktobra ali 1. novembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jotra. 24015-21 Prazno sobo oddam. Glinška ulica 5, I. levo. 24005-23' Sobo odda Sobo prazno ali opremljeno, v centru, potrebujem takoj za 1 mesec — do 15. nov. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Soba takoj«. 24018-23a Opremljeno sobo udobno, blizu centra, išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Solnčna«. 24023-23a WAPI*i\M Črnobeli mops se je zatekel. Dobi se v pe-Vodnikova 24027-27 karni Pretnar, štev. 69. Izgubljeno Na eesti Celje - Sv. Bolfenk v Slov. goricah sem dne 9. t. m. izgnbfl listnico z 200 din in dokumenti. Najditelj se naproša, da dokumente vrne na naslov vozniške izkaznice, dinarjev 200 pa obdrži za nagrado. 24029-28 Tisoče zahval prejema »MORANA« Informacije Dobitke loterije rejcev malih živali si oglejte v trgovini Vok, Tavčarjeva ulica. 24026-31 Gospodična ki je potovala preteklo nedeljo z Dolenjskega v Kranj z vinsko pletenico, j naj javi cenj. naslov pod ! šifro »Jesen 1938« na ogl. odd. Jutra. 24007-31 Razno Poceni hoae fcapovali vMi«r 1 ilraf i jil^ In 11 Mi i i naš brezplačni fufcdog • t ♦ % C*f <4, #'« * »«!«».« b, C I. « K Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva nudi L Pogačnik, BOHORIČEVA 5, Telet. 20-59 Od Vas Je odvisno, da Imate obleko vedno kot novo cato jo poatlte redno Avto9hioto Motor NSU 500 ccm popolnoma nov se zara di bolezni proda. Ogled pri Kopaču. Novo mesto. Pojasnila daje Kopač, Krojaška 5-1., Ljubljana. 238S3-10 Motorno kolo 200—250 ccm, malo rabljeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Denar 77«. 24004-10 Krojaški stroj (šivalni) dobro ohranjen, Singer, prodam. Ribniška ul. 16, Moste. 24000-29 DENARNI ZAVOD V LJUBLJANI išče za nastop takoj, praktikanta-injo za knjigovodstvo. — Ponudbe s prepisi izpričeval in navedbo referenc je poslati na oglasni oddelek pod »Denarni zavod«. MEDNARODNA ŠPEDICIJA mil JEDLOVČNIK, Dravograd Izvršuje na postaji Dravograd—Meža vsa nvozna in izvorna ocarinjenja po kulantni tarifi. — Priporoča se istočasno za prevoze, tarifske in carinske informacije. Ih Kuharja ali kuharico ŠEFA KUHINJE IŠČE večja gostilna v Ljubljani za takojšen nastop. Služba bo stalna in dobra samo za prvovrstne moči, ki se vsestransko razumejo na stroko. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra«, kjer dobite tudi naslov Lasje prestani!^ takoj izpadati-- IN ZRASTE J O NA PLEŠASTEM MESTU — ODSTRANI PRHLJAJ itd. JAČA IN HRANI LASNE KORENINE« POŠILJAMO PO POVZETJU-STEKL.DIN.SO- LICITACIJA Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu bo imel v prostorih okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Nišu na dan 24. oktobra 1938. 1. ob 11. uri PRVO JAVNO OFERTALNO LICITACIJO za oddajo stavbnih del za zidavo objektov svojega sanatorija za pljučne bolezni v Knez Selu pri Nišu. Predloge za sestavljanje ponudb se dobe vsak delovnik ob uradnih urah pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Beogradu in Nišu proti plačilu din 200.— ter pri tehničnem odseku Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, pri katerem lahko dobite tudi vsa druga potrebna pojasnila. Med mestom in deželo posreduje »Jutro v« mali oelasnik ponudbe; iNSERIRAJ V „ JUTRU44! ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega soproga VINKA MESARICA POL. NADZORNIKA V POKOJU sem dolžna mnogo zahvale vsem, ki so sočustvovali z menoj. Posebno se zahvaljujem družini Slamič in njih nameščencem, Zadrugi policijskih upokojencev, olepševalnemu društvu v Rožni dolini in vsem drugim darovalcem prekrasnega cvetja, in končno vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu. BOŽA MESARIC, soproga in otroci. : ^fef; ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata, svaka in strica, gospoda JOŽE ROJINA, star. KROJAŠKEGA MOJSTRA IN HIŠNEGA POSESTNIKA V LJUBLJANI se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. Iskrena hvala vsem darovalcem krasnih vencev, Narodni čitalnici v šiški za ganljive žalostinke, vsem prijateljem in znancem, ki so nepozabnega pokojnika počastili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica bo darovana v sredo, dne 12. oktobra 1938 ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Rodbina JOŽE ROJINA , J ' M _ '•V- - •■S" FiU ZAHVALA Ob smrti mojega srčno ljubljenega očeta, gospode FRANCA GORIČAHJA RAVNATELJA V POK. IN POSESTNIKA sem bila deležna toliko iskrenega sočutja in sožalj, da se vsakemu posebej zahvaliti. Zato izrekam tem potom vsem mojo Najlepše se zahvaljujem čč. duhovščini, župniku g. Grilu za ob grobu, dalje vodstvu in delavstvu tovarne Woschnag za stvo. Zahvaljujem se gasilskim četam tovarne, šoštanj-mesto pevskemu zboru za odpete žalostinke in vsem mnogobrojnim znancem, ki so dragemu pokojniku darovali vence m evetje lepem številu spremili k grobu. V ŠOŠTANJU, 8. oktobra 1938. mi ni mogoče srčno zahvalo, ganljiv govor častno sprem-in Družmirje, prijateljem in ter ga v tako LORE GORIČAR, hčerka ZAHVALA Vsem, ki ste mojega nepozabnega moža, gospoda HENRIKA ROBAVES spremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki ste z menoj sočustvovali, moja najprisrčnejša zahvala. Rimske Toplice, Trbovlje, 10. oktobra 1938. JUSTINA BOBA VES roj. PUST T gfcboki žalosfi naznanjamo, da je naš nad vse gabijo* brat ln stric, gospod ALOJZ KRAINZ veletrgovec, industrijalec in veleposestnik danes, 9- oktobra 1938. za vedno zatisnil svoje trudne ocL Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 1L oktobra 1938 ob 16. uri iz hiše žalosti, na tukajšnje pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek ob poi "L mri. LJUTOMER, dne 9. oktobra 1938. * žalujoči obitelfi ŽITEK in STERMAN "j^D^ Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Fran Jeran. _ Za fcoseratni del je odg^orea Mc#