Koncem tega leta bo dobršen del Gorenjske
elektrificiran
Kako napreduje elektrifikacija Dravske banovine
Ljubljana, 6. oktobra.
Veliko vprašanje elektrifikacije Slovenije, ki ga je praktično začela izvajati banovina, postaja vsak dan bolj resna in resnična zadeva. Prva faza je bila storjena že s tem, da je bila končana napeljava velikega daljnovoda iz Velenj na Črnuče. Ta daljnovod, ki teče iz Velenj skozi Savinjsko dolino in Črni graben naravnost k glavni transformatorski postaji na Črnučah, bo dovajal tej postaji tok visoke napetosti 60.000 voltov. Pred meseci je bil postavljen zadnji drog, na katerih je napeta žica.
Od tedaj je delo zelo napredovalo. Glavna transformatorska postaja na Črnučah je skoraj dograjena, z žico je že zvezana z Velenjem. Zdaj montirajo v postaji, ki stoji tik Save ob črnuškem železniškem mostu poleg kamniške proge, že par tednov mogočne aparate, ki bodo spreminjali električni tok 60.000 voltov napetosti na tok ‘20.000 voltov napetosti. S tako napetostjo bodo dovajali stranski daljnovodi električen tok manjšim tranformatorjem po Sloveniji. Taki transformatorji bodo posredovali tok še manjšim transformatorjem po vaseh, le-ti pa neposredno posameznim strankam v hišah.
V delu je pravkar prvi tak stranski glavni vod, ki bo speljan iz Črnuč v Domžale ter dalje mimo Mengša v Moste, Komendo, Vodice, Smlednik, Prebačevo, naposled pa v Voklo pri Kranju, kjer bo stal zadnji transformator te proge. Na vsej tej črti postavljajo zdaj razni zidarski mojstri večje in manjše transformatorje, skupaj 18. Vsak tak transformator bo stal 15—20.000 Din ter bo zanj prispevala banovina polovico, ostanek pa bodo poravnale prizadete vasi, odnosno občine. V ta namen je bil že spomladi dosežen med občinami potreben sporazum.
Omenjeni električni daljnovod gre iz glavne transformatorske postaje na Črnučah naravnost v Domžale, kjer bodo stali 3 transformatorji, in sicer za trg Domžale ter okoliške vasi: Depalo vas, Stob, Studo, Radico itd. Iz Domžal vzame daljnovod ravno smer čez polja proti Komendi. Blizu vasi Moste bo stal sledeči transformator, iz katerega bo šla elektrika dalje v tri smeri; glavna smer bo speljana šele pozneje proti Kamniku, Stranjam, šmartnu v Tuhinju ter v Motnik. Zdaj pa se odcepi tu glavni vod proti Vodicam, kjer stoji za vas Vodice poseben večji transformator blizu znane opekarne. Iz tega transformatorja se napeljava spet deli: glavna smer gre dalje proti Smledniku, stranska proga pa bo šla do Skaručine.
Glavna napeljava gre iz Vodic do prve sledeče postaje Zapoge. Tu bo transformator stal pod vasjo Dobruša, in sicer za tamkajšnje okoliške vasi: Repnje, Dobruša in Zapoge. Nato gre daljnovod do Smlednika, kjer stoji transformator za Smlednik, Hraše in Sv. Valburgo. Ta transformator stoji med Smlednikom in Hrašami ter je nekoliko večji, kakor so ostali. Odtod vodi daljnovod do vasi Moše, kjer stoji med Sv. Valburgo in Trbojami sledeči transformator. Iz Moš gre napeljava v Trboje, kjer stoji transformator pod vasjo ob cesti Kranj-Smled-nik. Sledeči tranformator stoji v Prebačevem sredi vasi; odtod bodo dobivali elektriko tudi v Hrastju pri Kranju. Zadnji transformator te glavne stranske proge stoji med vasmi Voklo in Voglje za obe te dve vasi.
Iz Most se od glavnega stranskega daljnovoda odcepi stranska proga proti Komendi. Prvi transformator bo stal pri Podgorju za to vas in za Križ. Potem gre električna napeljava do sledečega transformatorja v Komendi, ki bo dovajal električni tok Kaplji vasi, Mlaki, Klancu, Gori in Potokom. Iz Komende vodi daljnovod do Lahovč, kjer bo transformator stal med vasmi Lahovče in Nasovče za vso tamkajšnjo okolico, pred vsem pa za Nasovče in Lahovče. Proga se nato nadaljuje do zadnje postaje Zalog. Ta zadnji transformator bo stal med obema Zalogoma ter bo posredoval električni tok razen tema dvema vasmi še Dobravi.
Dalje se odcepi stranska proga od glavnega voda pri vodiškem transformatorju. Daljnovod
gre naravnost proti Bukovici, kjer stoji na polju med to vasjo in Sinkovim turnom transformator za te dve vasi, za Selo in za Utik. Odtod gre električna napeljava do razpotja banovinske ceste Vodice-Skručina-Št. Vid in občinske ceste Skaručina-Polje-Bukovica. Tu stoji zadnji transformator te stranske proge ter bo napajal z elektriko Skaručino in Polje. Ta transformator je najvišji od vseh transformatorjev na tej progi, in sicer zato, ker bo odtod pozneje napeljava podaljšana še do Pirnič. Med Pirničami in Šmarno goro pa je večji hrib, zato bo tudi napeljava morala biti višja.
Vsi navedeni transformatorji imajo biti popolnoma gotovi do 15. oktobra. Tedaj se bo začela v transformatorjih montaža aparatov, hkrati pa se bo od transformatorja do transformatorja potegnila električna napeljava. Postaviti bo treba seveda ogromno število drogov. Nato bodo transformatorji zvezani z lokalno napeljavo po vaseh, dočim je hišna napeljava že v mnogih vaseh končana, na drugih krajih pa se zdaj izvršuje.
Prvega decembra letos bo v vseh navedenih krajih prvič posvetila električna luč, s čemer bo izpolnjena dolgoletna želja vsega prebivalstva. S tem bo seveda storjen tudi prvi korak k dejanski izvedbi elektrifikacije cele Slovenije.
Zagorsko pismo
Gradnja nove ceste — Izpopolnitev vodovodnih napeljav — Prireditve in razno
Že več let se je razpravljalo o prepotrebni graditvi nove ceste, ki bi tekla vzporedno z glavno cesto. Načrti so bili narejeni, z delom pa se le ni pričelo. Bili so pač razni tehtni vzroki, glavni seveda denar. V zadnjih dveh letih pa se je pričelo ob Švepovni precejšnje stavbno gibanje. Kjer je bil preje travnik in njiva, stojijo sedaj prav lične hišice. S tem se je seveda lice tega dela doline precej izpreme-nilo. Tako je postala gradnja ceste v tem delu neodložljiva, kar je uvidel tudi naš občinski odbor. Še ta teden se bo pričelo z delom na novi cesti, kii bo za enkrat izpeljana samo od Šve-povskega mostu do Regancinove hiše v dolžini 172 m, v širini pa 4 do 5 m. V načrtu je predviden tudi podaljšek do občine, kar pa pride pozneje na vrsto. Ob novi cesti bo izvršena tudi kanalizacija, e čimer je storjen prvi korak za kanalizacijo vsega Zagorja. Pa tudi parcele bodo dobile večjo vrednost, zidanje pa bo omogočeno na dosedaj neuporabnih zemljiščih.
V vodovodnih napeljavah so se pokazale večkrat napake, katere bodo sedaj izvečine odstranjene. Te dnj »o polagali nove vodovodne cevi ter jih združili z onimi iz Švepovne. Tako je doseženo cirlculiranje vode in v ceveh se ne bo mogel več nabirati zrak. Dosedaj smo imeli vodo večkrat belo kakor mleko.
Nova maša, kj jo je iimel gosp. Venčeslav Snoj, je potekla zelo veličastno. Ves prostor od župnišča do cerkve je bil okrašen z velikimi mlaji, na katerih so vihrale naše trobojnice. Vsa cerkev je bila v zelenju in polna ljudi. — Sezono vinskih trgatev smo v glavnem zaključili. Njih bilanca je zelo različna od onih v minulih letih in seveda slaba. Živimo pač v preresnih časih, ki niso prav nič v skladu z vinskimi trgatvami. Kruh! Ta beseda doni po naši dolini. — Na sokolskem letnem telovadišču se je zbralo razmeroma mnogo ljudi, ki so upali v srečo. Čeprav se je tombola pričela z enourno zamudo, niso ljudje bili nestrpni, saj za tri tisočake se že počaka ... Prvo tombolo je dobila železničarjeva vdova ga. Katarina Mervik iz Zagorja, drugo Kmetič Leopold iz Trbovelj, tretjo pa Mežnar Franc iz Kisova. Ostale tombole so tudi ostale v domačem kraju in jih srečnim dobitnikom prav privoščimo. — Na svoj račun pa ni prišla v nedeljo naša športna publika, ker nismo imeli nobene nogometne tekme. SK Zagorje je namreč odšel v Trbovlje iu tam odigral prijateljsko tekmo z B moštvom. SK Amaterja in podlegel v razmerju 1:2 (1:1).
Leon Štukelj povabljen v Švico
Nastopil bo v tekmi švicarskih telovadcev v Baslu 31. t. m.
Maribor, 5. oktobra.
»Kunstturner-Vereinigung Basel-Stadt« bo priredila dne 31. t. m. v slavnostni dvorani velesejma v Baslu veliko telovadno tekmo na orodju za prvenstvo Švice. Tekmovale bodo vse najboljše švicarske telovadne vrste, obenem pa bodo kot gosti nastopili tudi najslavnejši telovadci na orodju iz raznih evropskih držav.
K tej prireditvi, ki bo tedaj presegala pomen samo lokalne telovadne tekme, je švicarska telovadna zveza povabila tudi našega mojstra, svetovnega šampijona v orodni telovadbi, br. Leona Štuklja. V pismu, s katerim se zveza preko Jugoslovan-
skega Sokolskega Saveza v Ljubljani obra ča na našega mojstra, naglaša, da polaga na njegovo prisotnost največjo važnost, obenem pa podčrtuje veliki pomen jugoslovanskega Sokolstva, ki predstavlja organizacijo, od katere se more ves svet veliko naučiti.
S tem častnim povabilom je izrečeno br. Štuklju, kakor tudi vsemu našemu jugoslovanskemu Sokolstvu, največje priznanje. Br. Štukelj bo ves čas svojega bivanja \ Švici gost tamkajšnje zveze, ki mu bo priredila tudi časten sprejem. Tako vidimo znova, da zna tujina bolje ceniti naše ljudi, kakor jih, žal, znamo sami.
Velik požar v Gorici pri Celju
Pol milijona škode — Pet poslopij pogorelo — Požar podtaknjen
Celje, 6. oktobra.
Danes dopoldne okoli 10. je izbruhnil požar na strehi gospodarskega poslopja posestnika Antona Veternika, po d. Solaka, v Gorici pri Celju. Ker je bilo poslopje s slamo krito in v njem vse polno sena in žita, je bilo namah vse poslopje v plamenih. V najkrajšem času je ogenj še zajel polegstoječi hlev ter kozolec na nasprotni strani ceste.
Zublji so švigali kot rakete iz gorečih pošlo pij ter zanetili gospodarsko poslopje ter hlev soseda posestnika Franca Mirnika, po d. Le-Serja. Pretila je nevarnost, da bo vsa vas pogorela. V tem pa so že prihajale prve požarne brambe. Prvi so bili gasilci iz Lopate, nato iz Arje vasi ter iz Žalca. Žalski gasilci so prvi začeli gasiti. Kmalu nato so prispeli mestni gasilci iz Celja, gasilci iz Gaberja, Levca, Ložnice, Drečinje vasi in Babnega, tako da je bilo
devet požarnih bramb na kraju požara. Le spretnemu in skrajno požrtvovalnemu delu vseh gasilcev se je posrečilo požar pogasiti in preprečiti najhujšo katastrofo. Vodil je vso gasilsko akcijo podnačelnik Virant iz Žalca. Poslopja pa so vsa pogorela do tal, uničen pa je seveda ves letošnji pridelek sena, žita in hmelja, poginilo pa le tudi nekaj svinj, dočim je uspelo ostalo živino rešiti.
Pri reševanju se je posestnik Mirnik hudo ponesrečil ter dobil opekline na vsem telesu, ponesrečilo pa se je tudi šest gasilcev, ki so dobili več ali manj nevarne opekline. Škoda je pri obeh posestnikih ogromna ter le deloma krita z zavarovalnino. Kako da je požar nastal, še ni znano, sumijo pa nekega fanta, ki ga po požaru nikjer niso mogli najti, da je iz maščevalnosti podtaknil požar.
Seja Poslovnega odbora Zveze mest v Ljubljani
Kakor poročajo zagrebške »Novosti«, se bo vršila 17. t. m. v Ljubljani seja Poslovnega odbora Zveze mest. Na sejo so povabljeni zastopniki Ljubljane, Karlovca, Osijeka, Banja Luke, Splita, Sarajeva, Vukovara, Cetinja, Kragu-jeva, Novega Sada, Niša, Skoplja in Beograda, člani nadzorstvenega odbora in člani razsodišča. Na sejo lahko pošljejo vsa v zvezi včlanjena mesta svoje zastopnike.
Seja se bo bavila s proračuni naših mest glede na varčevanje. Uvedlo naj bi se po možnosti enotno načelo,, da finančno ministrstvo ne bo enim mestom nekaj odobrilo, drugim pa odreklo. Proračuni, kot je znano, morajo bili sestavljeni do konca leta. Nadalje se bo bavila seja tudi z znižanjem prejemkov mestnih uslužbencev, ki jih hočejo znižati v toliko, da pridejo na približni nivo s plačami državnih uradnikov. Zagrebška mestna občina namerava znižati doklade na plače uredništvu za 10°/«.
Davica v mariborskem okrožju
Obvestilo staršem
Maribor, 5. oktobra.
V mariborskem okolišu, oziroma na teritoriju okrožnega inšpektorata mariborskega, se lansko leto in še predvsem letos pojavlja da-vioa v zelo številnih primerih. Ker opozarjajo na to dejstvo tudi od drugod v naši državi in iz bližnjega in daljnega inozemstva, izgleda, da to ni prehoden pojav, nego je pričakovati, da smo prišli v dobo, ko se začenja zopet val da-vice širiti, med tem ko Škrlatica pojema, številni starši so v zadnjem času že prestali bridko preskušnjo v skrbeh za življenje svojih otrok. Opozarjamo radi tega vse, ki jim je pri srcu zdravje in življenje otrok, da podvzamejo ukrepe v svrho obrambe pred to boleznijo.
Znano je marsikomu, da zdravnik, ki pride k otroku bolnemu na davici, d5 temu zdravilnega seruma, da tako zmanjša nevarnost ter pospeši ozdravljenje. Tak serum v nekoliko manjši množini dobe tudi zdravi bratci in sestrice bolnikove. Z vbrizganjem tega sredstva zdravim, doseže zdravnik to, da se otrok zavaruje pred
nevarnostjo okužonja. To zavarovanje pa traja komaj 14 dni do tri tedne, kar je seveda malo, pa vendar popolnoma zadostuje za zavarovanje zdravih otrok pred nalezenjem bolezni od obolelega člana družine. Predvsem je ta način zavarovanja, pred infekcijo dober, ker nastopi zavarovanje že nekaj ur po vbrizganju seruma. S tem postopkom zdravnik prepreči nevarnost razširjenja d a vice, obrani zdrave otroke, toda le za nekaj časa, za kratko dobo.
V slučajih, kjer bolezni še ni v hiši, tega sredstva ne bomo uporabljali, ker nuna smisla vsake tri tedne na novo otroke cepiti. Radi preteče nevarnosti obolenja in radi dejstva, da se davica pojavlja v vedno številnejših primerih, bi starši želeli sredstvo, s katerim lahko zavarujejo svoje otroke za trajno pred to boleznijo. In to sredstvo imamo, uporablja ga vse inozemstvo, uporabljamo ga tudi pni nas, a žal še v premalo slučajih. Zato sporočam o tem in .priporočam, da starišj zavarujejo svoje otroke pred davico s tem popolnoma neškodljivim in popolnoma uspešnim sredstvo. To sredstvo je cepivo, takozvani anatoxdn »Ramon«, ki za trajno zaščiti otroka pred davico. To sredstvo je poleg vsega tudj prav poceni; za cepljenje enega otroka potrošimo 7 do 10 dinarjev. V slučaju ubožnosti staršev se cepljenje izvrši tudi brezplačno. Torej 10‘— Din in otrok je varen pred davico. Cepljenje se vrši v Zdravstvenem domu v Mariboru ali pri privatnem zdravniku. Upravnik doma: dr. Vertovec.
Surov zahrbten napad
Sv. Križ, pri Litiji, 6. okt.
V nedeljo popoldne je popivalo več fantov v gostilni na Obligorici, odkoder so se razšli vsak na svoj dom. Tako tudi Kekov Lojze iz Ježcov. Spotoma je še srečal Štepčevega Franceta, katerega je kot običajno pozdravil. Že naslednji trenotek je Lojze dobil močan sunek z nožem v pleča, takoj na to pa je sledil eš drugi. Na srečo se je ta hip obrnil, sicer hi bil ta drugi sunek usodnejši. Prva poškodba je zelo težka, vendar je upati, da ne t>o hujših posledic, četudi je rana zelo globoka Zakaj je pravzaprav prišlo do tega nenadnega napada — ni znano, domneva se le, da je vmes preveč zaužito vino razgrelo kal starega sovraštva.
Claude Anet:
61
žtoeijtmcL
Roman ruske deklice.
Bila je zatopljena v svoje delo. Preiskovala Je svileno nogavico in odkrila slednjič nekje na koncu luknjo. Ne da bi izpremenila položaj, je izpregovorUa z brezzvočnim glasom, kakor bi ga prosila, naj pozvoni po sobarico:
»Kaj ti prav za prav pomaga, da si razumnejši in bolj izobražen, kakor so drugi? Ali res ne veš, da sem prišla k tebi nedotaknjena in da se nisem do tedaj še nobenemu moškemu udala?«
Te besede so padle v sobno tišino. Konstantinu Je bilo, kakor da mu je srce zastalo, kakor da je prostor napolnila žareča svetloba in ga neizmerno razširila. — Mislil je, da se zruši. V istem hipu, ko Je slišal njene besede, je vedel, da je ta končno vsa resnica. Spomin na njuno prvo noč se je zaiskril kakor blisk v njegovih mislih, slišal Je otroški pohlevni glas, ki Je zatrepetal: »Saj se nič ne branim.« Spomnil se je tudi nerazumljivega mu upora, rdečih sledov na beli postelji. — Toda nič ni potreboval
teh spominov in dokazov. Višja resnica je prodrla in pregnala vse dvome, kakor prežene svetloba noč. Zmes silovitih občutkov ga je prevzela, da se je opotekel; ni mogel govoriti, ni mogel pogledati Arijani v oči. Kako naj prenese zdaj njen pogled? Potreboval je samote, svežega zraka, gibanja. Z naporom je napravil maloštevilne korake do vrat in šel iz sobe.
xxin.
Begal je po mestu brez smotra in tja v en dan. Hodil je počasi, roke je zaril v žepe svojega kožuha, glavo je povešal ali pa gledal v ulično vrvenje, ne da bi zaznaval, kar je videl. V Sadova ji je dolgo stal pred padlim konjem, ki si je zaman prizadeval vstati, šele mrzli veter, ki mu Je bril obličje, ga je prebudil iz otrplosti, nakar je nadaljeval svoje potovanje.
Arijanina slika, njena gola silhueta pri oknu mu Je še vedno lebdela pred očmi. Brezmiselno je ponavljal njene besede in mrtvi zvok njenega glasu, mu je ležal v ušesu. Prav tako kakor poprej ni tudi zdaj dvomil o resničnosti njenih besed; dejstva ni mogoče tajiti! Toda ta resnica mu je bila goreči trnjev grm, v katerem se je Bog Mojzesu razodel: slepila ga je in žgala; ni mogel prenašati ne njenega bleska ne njene pekočlne. Zato je zaprl oči in prestrašen zbežal kakor nočni ptič, ki ga je solnce presenetilo.
šel je v Kremi in stopil v stolno cerkev, ki Jo Je počasi obšel. V obličju neke bizantinske svetnice je •nenadoma odkril črne, dolgobočne Arljanine obrvi. Zopet je stala pred njim! Moreč duh po kadilu je visel ob mozaičnih stenah. Hotelo ga je zadušiti in stekel je ven, na prosto.
Na terasi z razgledom na Moskvo, blizu spomenika Aleksandra II., je nenadoma začel samogovor.
»Ha, kako te zdaj poznam, ti mali, bledi, samozavestni otrok! Zdaj vem, da te je omamna vlado-željnost speljala iz gimnazije v posebne sobe hotela Londona in celo do predmestne hiše. Tvoj pogled, čigar moč poznam, je krotil poželjivost moških. Toda po kakšnem čudežu si se obvladovala in toliko časa krotila svoje hrepenenje po božanjih, ki si ga utešila šele v mojem naročju? Ti, ki si živela v vročekrvnem južnem mestu! Okrog tebe so se združevali in ločevali pari, teta Varvara ti poje hvalo svojega ljubčka, ti mala Arijana, ki sl bila samo moja, pa sl ostala čista! To je bila zmaga tvojega ponosa, ki te je rešil in te prihranil za moje poljube!«
Jata kričečih vran, letečih nad njegovo glavo, ga je za nekaj Časa vzdramila iz misli. Sledil je letečemu roju, odražajočemu se od belih streh. Kriče so letela v ovinkih in izginile za hišami. Nadaljeval Je svoj samogovor.
Jz Dravske banovina
d Podeljen eksek»jitur. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 7. septembra je bil podeljen ekse-kvatur g. dr. Feliksu Orsiniju-Rosen-b e r g u, avstrijskemu generalnemu konzulu s sedežem v Ljubljani za področje Dravske banovine, in g. Andreju R a i n a 1 d i j u, generalnemu konzulu kraljevine Italije e sedežem v Ljubljani za področje Dravske banovine.
d Pavel Šivie, absolvent kompozicije našega konservatorija pri prof. Ostercu in komponist operete »Prešmentana ljubezen«, je sprejet na praškem konservatoriju v mojstrovsko kompozicijsko šolo pri Josipu Suku. Čestitamo!
d Prireditev »Slovenskega tednika« v Buenos Airesu. »Slovenski tednik« z dne 5. septembra poroča izčrpno o prireditvi ^Slovenskega tednika« v Buenos Airesu. Prireditve so se udeležili med drugimi: minister g. dr. Ivan Švegelj, Jugoslovanski vicekonzul v Rosariju g. Rubeša Branko, ataše g. Vasilij Burič, g. Cernogorčevič, predsednik Jugoslovanskega Kluba g. dr. Bulje-vi6, družina Veljanovič, g. Albert Viller, arhitekt Bilinič, dr. Galante, g. Gjurkovič, g. Boja-nič, g. Toskovič, g. Jovič, g. Lupiš Vukič in veliko število drugih prijateljev »Slovenskega tednika«. Na prireditvi so sodelovali: poleg Češko-slovenskega in ruskega Sokola Slovensko prosvetno društvo I, Slovensko prosvetno društvo II, Sokol La Patenal in Sokol Buenos Aires. »Slovenski tednik« poudarja o tej priliki, da je novi minister dr. Ivan Švegelj res demokratična oseba. Podal se je okoli po dvorani in segal našim delavcem v roke ter se z njimi razgovar-jal, zanimajoč se za njih potrebe, trude in težave, kar je na prisotne res dobro uplivalo, kajti na kaj takega do sedaj nismo bili vajeni v Buenos Airesu.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
d »Vzajemna pomoč« reg. pom. blagajna v Ljubljani Borštnikov trg 3/1 je najcenejši zavod za zavarovanje posmrtnine.	1634
Obledele obleke barva v različnih barvah in pllsira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 770-9, termometer 6, relativna vlaga 92%, tiho, megla. V Mariboru je kazal barometer 770’3, termometer 6-8, relativna vlaga 88%, smer vetra SWI. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 204 (5), v Mariboru 14-3 (4-7), Mostaru 22, Zagrebu 17 4 (5-7), Beogradu 16*3 (6-3), Sarajevu 17-2 (12), Skoplju 20-6 (0-2), Splitu 21-8. V oklepajih označena je najnižja temperatura.
£jublitma
Sreda, 7. oktobra 1931., Rožni venec. Pravoslavni: 24. septembra: Stevan Prv.	.
Nočno službo imata lekarni P i c c o 11 na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.	#
■ Ljubljanski Sokol je z današnjim dnevom uvedel telovadbo starejših članic od 5419 do »420 ure (od Al. do %8. ure zvečer), ki se bo za enkrat vršila vsako sredo ob tem času v družtveni telovadnici v Narodnem domu. Sestre, ki bi želele posečati to telovadbo, vabimo, da se prijavijo vodnici vrste v telovadnici sami pred pričetkom telovadbe.
■ Vsi Belokranjci, ki žive v Ljubljani, se vabijo na prijateljski razgovor, ki bo drevi ob pol 21. uri v mali dvo-rani restavracije Zvezda. Predmet: Kako pomagati Belokrajini, ki je lotos radi suše težko prizadeta. - Pripravljalni odbor.
■ Drevi ob 20. uri prosvetni večer v dvorani Delavske zbornice z lepim sporedom. Vstop nrOSt.
■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577!	'	1470
■ U bolnišnice. 25-letna služkinja Manja Štrempflova, stanujoča na Prulah 11, se je pri pranju oparila s kropom levo nogo. 32-letni zidar Karol Ocepek iz Križa pri Kamniku se je zaletel s kolesom v nekega nasproti vozečega kolesarja in zadobil pri karambolu hude poškodbe na glavii in po životu. — 2o-letnega posestnikovega sina Andreja Vrhovnika iz Tunjice pri Kamniku so v neki gostilni pretepli in osu-valii z nožem v glavo in hrbet. — 49-letnega užitkarja Janeza Pretnarja iz Radovljice so napadli neznanci in ga poškodovali na glavi. 44-letnega posestnika Martina Osojnika iz Žage pni Kamniku je v prepiru udaril sosed s polenom po hrbtu in mu zadal težko poškodbo.
■ Zidarski oder se je podrl. Pred opernim gledališčem se je radi preobteženosti podrl zidarski oder, na katerem je delalo 6 delavcev. Vseh šest delavcev je padlo na tla. K sreči sta se samo dva poškodovala in še ta lahko, in sicer zidarski pomočnik Anton Rozman in delavec Andrej Kerševan. Oba sta zadobila lažje poškodbe na desni nogi.
■ Poskus samomora. 24-letni brivski pomočnik Peter Werner, stanujoč na Dvornem trgu št. 1, je v samomorilnem namenu spil večjo količino sode. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v splošno bolnico in mu izprali želodec, tako da je sedaj že izven nevarnosti. Zakaj je hotel Werner v smrt, se ne ve.
■ Napad na Draveljski cesti. Mizarskega mojstra'Josipa Žagarja, ki je vozil z enovprežnim voznin po Draveljski cesti proti Št. Vidu, je prehitel šofer nekega tovornega avtomobila, ki je vozil s tako naglico, da je malo manjkalo, da ni prišlo do karambola. Da ga posvari, naj ne vozi tako hitro, je rekel Žagar šoferju: »Norec, zakaj pa tako naglo voziš?« Na te besede ga je šofer zagrabil za vrat in ga vrgel na tla Tudi ga je
večkrat udaril z roko po glavi in mu prizadejal lahke poškodbe. Za šoferjem je uvedeno zasledovanje.
Tatvina obleke. Vozniku cestne železnice Francu Lamplju je bilo ukradeno iz zaprtega stanovanja v Mencingerjevi ulici št. 15 več kosov obleke v skupni vrednosti 1100 Din.
Sedež ukraden. Na mestnem magistratu je bil ukraden iž shrambe za premog raz tamkaj shranjenega kolesa na škodo Franca Mežka sedež, vreden 140 Din.
Dve tatvini kolesa. Mlinarju Ivanu Sešku, Vič 26, je bilo ukradeno iz veže neke gostilne na Ježici kolo, vredno 1000 Din. — Orožmiku Francu Tavčarju je bilo ukradeno iz veže hiše št. 19 v Pokopališki ulici kolo, vredno 1200 dinarjev.
Maribor
m Pojasnilo uredništva. Ker uredništvo ni sprejelo ob pravem času mariborskih vesti, iz-vzemši telefonskih, so mariborska poročila včeraj iiostala. Aktualnejša priobčujemo zato danes.
m Razstava mesta Maribora. Da se omogoči tudi širšim plastem prebivalstva ogled jako zanimivega in poučnega materijala razstave mesta Maribora na ljubljanskem velesejmu, se razstava ponovi v Mariboru v času od 8. oktobra do vključno 22. oktobra 1931. v bivši kavami v mestnem parku. Otvoritev razstave bo v četrtek, dne 8. oktobra t. 1. ob 'A 12. uri. Vstopnina znaša, in sicer za enkratni vstop Din 5‘—, za permanentni vstop za dobo razstave pa Din 10'—. Šole pod vodstvom učiteljstva so vstopnine proste, vendar pa se morajo slednje prej pravočasno prijaviti.
m Seja načelstva Sokolske zveze. Danes ob 20. uri bo v Narodnem domu seja načelstva mariborske Sokolske župe.
m Poziv javnosti! Zima trka na vrata in z naraščajočo gospodarsko krizo narašča tudi beda siromašnih 6lojev. Naša humanitarna društva se že pridno pripravljajo za veliko socialno delo, ki jih Čaka. Protituberkulozna liga v Mariboru, ki že deset let vrši svoje človekoljubno delo, je pričela te dni pobirati Članarino in prostovoljne prispevke, da bo tudi materijalno pravočasno pripravljena, če bo treba priskočiti trpečim bratom in sestram na pomoč. Someščani, podpirajte to človekoljubno akcijo in prispevajte k čim večjemu uspehu!
m Znižanje plač pri mestni občini. Tukajšnja mestna občina namerava znižati plače svojim uradnikom in uslužbencem za 7%.
m Uspeh brezmotornega letala. Akademski odsek tukajšnjega aerokluba je te dni priredil v Slovenskih Goricah tečaj za letanje z brezmo-tornim letalom »Kobilico«, katero je sam zgradil. Poskusi so se zelo dobro obnesli, in je' »Kobilica« napravila že 29 poletov.
m Dijaški koncert. V soboto, dne 10. t. m. ob 20. uri bo v veliki dvorani Narodnega doma koncert v prid ubogim dijakom, ki ga priredi »Podporno društvo za uboge dijake na državnem moškem učiteljišču v Mariboru«. Na sporedu so orkestralne in pevske točke. Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu usoda naše mladine!
m Sestanek trgovskih in privatnih nameščencev. Podružnica ZPNJ in Pomočniški odbor trgovskega gremija v Mariboru priredita danes, v sredo ob 20. uri v hotelu »Zamorec« velik stanovski sestanek za starostno zavarovanje trgovskih nameščencev.
m Smrt bivšega avstrijskega podmaršala. V ponedeljek je bil tu pokopan podmaršal bivše avstrijsko-ogerske armade pl. Schatzl-Zlinsky-MUhlhofer. Pokojnika, ki je dosegel 76 let, so spremili na zadnji poti številni znanci in prijatelji ter nekateri upokojeni in aktivni častniki Ob grobu mu je v slovo spregovoril evangeljski župnik g. Baron.
m Popotni Rusi. Radi prekoračenja državne meje brez dokumentov so bili aretirani v soboto Herman Dimitrijev, Andrej Nazarovskij in Kurt Rutskovskij.
m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Anton Vidovšek, sedlar 5n Brigita Vra tičeva, šivilja; Franc Pšeničnik, krojač in Marija Krojceva, delavka; Franc Martinšek, inka sant in Angela Gselmanova, delavka, Avguštin Lešnik, tkalec in Marija Golob-Novakovn, hči posestnika; Jakob Ciglar, strojni stavec in Amalija Klethoferjeva .dijakinja; Leopold Prilopič, ključavničar in Antonija Vilčeva, šivilja; Iv. Zupančič, strojevodja in Pavla Spindlerjeva, hči zidarja; Albin Rupnik, strojni ključavničar^ in Marija Gutoličičeva, delavka; Ivan Bednarik, kamnosek in Marija Pobrežnikova, kuharica; Franc Herič, pleskar in Leopoldina Malekova, zasebnica; Josip Mikunda, mizar in Štefka Sor-nikova, hči posestnika; Leopold Gabri jan, ključavničar in Rezi Plaušičeva, šivilja; Josip Auer, posestnik in Helena Predikakova pos. hči; Ludvih Rožnik, trgovec in Jožica Hotzlova, pos. hči; Srečko Koren, trg. pomočnik in Jelica Ku-kovčeva, zasebnica ter Ludvik Frank ,natakar in Pavla Ozimova, šivilja. Bilo srečno!
m Zahvala. Društvo vojnih invalidov se iskreno zahvaljuje vsem, ki so z darovi, delom in nakupom kart pripomogli do uspeha njegovi tomboli. Bog plačaj!
m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Karel Krebs, sin kotlarja, 5 let slar; Terezija Keršičeva, vdova po poštnem poduradniku, 04 let; Josipina Dolečkova, žena višjega poštnega kontrolorjn, 86 let; Franc Verdnik, kovač, 82 let; Marija Janežičeva, zasebnica, 91 let; Franc Ozim, delavec, 57 let; Božo Rukavina, "ojak, 24 let; Ivan Moser, pivovar 59 let; Anton Pri stavec, gostilničar, 46 let; Ana Marciusova, že na zdravnika, 64 let; Ivana Crnologarjeva, žena poslovodje, 58 let; Milan Berič, sin mizarja, 1 mesec; v bolnici pa so umrli: Marija Do-minkova, Karel Flucher, Josip Weingerl, Franc Votolen, Katarina Plajeva in Terezija Bizjakova. Naj v miru počivajo.
m Kinematografi. Grajski kino predvaja danes zadnjič film »Pred preiskovalnim sodnikom«, kino Union pa od danes dalje vojaško humoresko »Don Juani garnizije«.
m Avtomatični buffet v Mariboru. Za Zagrebom in Ljubljano bo tudi naš Maribor dobil svoj automatični buffet. Otvoril ga bo še letos novi palači Hranilnice Dravske banovine v Slovenski ulici neumorno podjetni g. Juro Va-"ak, ustanovitelj »Grajske kleti« in kina »Union«.
m Dražba na carinarnici. Danes ob 9. uri bo na glavni carinarnici javna dražba raznih predmetov in blaga.
m Avtomobilska nesreča na Pesnici. V nedeljo popoldne se je pri vožnji proti Št. liju ponesrečil v bližini Pesnice izvoščniški avtomobil Fiat 2-744, katerega je vodil neki I. Zupančič. Avto je zletel s ceste v jarek in težko ranil Zupančiča, katerega so morali prepeljati v bolnico. Ostali štirje potniki, med katerimi je bil tudi pravi šofer, 25-letni Albin Štoka, so k sreči pravočasno skočili iz vozila in ostali nepoškodovani. Spravili so s pomočjo pasantov avto zopet na cesto in se vrnili proti Mariboru, kjer jim je na Aleksandrovi cesti, zmanjkalo bencina. Stražnik je radi raznih vzrokov šofer-a aretiral, voz so pa zapeljali v garažo.
m Nevarna ptičica. Šoferju Francu K. se je v ponedeljek zvečer pridružila v Ljudski kleti v Grajski ulici mlajša neznanka in mu izmaknila 70 Din. Šofer je odšel po stražnika, ko pa je ta prišel, je neznanka izginila, pač pa je pozabila svoj plašč. Zaradi tega se je pozneje vrnila in bila aretirana. Na policiji so spoznali v njej 28-letno brezposelno služkinjo Nežiko P. Deklina tatvino odločno taji, kar ji pa ne bo veliko pomagalo.
p Proslava v minoritski cerkvi. V nedeljo 4. t. m. se je vršila blagoslovitev renoviranega velikega altarja. Ob 9. uri je bila sv. maša, ki jo je celebriral ptujski prošt dr. Žagar. Slavnostni govor je imel duhovni svetnik g. Fran Gomilšek, ki je orisal zgodovino minoritske župne cerkve v Ptuju. Nadalje je tolmačil vernikom, ki so docela napolnili cerkev, pobožnost sv. Frančiška do cerkve. Popoldne se je vršila tombola na Florjanskem trgu, ki je imela namen, pomagati kriti stroške renoviranja cerkve.
p Izdaja novega lista. Kakor izvemo, bo za časa volitev izhajal v Ptuju nov list. Imenoval se bo »Stražar«. Prva številka izide te dni.
p Razpust društva. Osrednje društvo nižjih poštnih in brozojavnih uslužbencev, krajevna skupina Ptuj, se je na podlagi novega uradniškega zakona razpustilo.
p Tedenska služba požarne brambe od 4. do 11. t. m., in sicer požarni oddelek: drugi vod, tretja desevina, četovodja Franc Breznik in desetnik Friderih Mahač. Rešilni oddelek: šofer Karel Penteker, desetnik Zajšek Vincenc ter Schuster Jurij in Ferdinand Menih.
p Padec s kolesa. Katarina Lah, hči posestnika iz Cirkovec, se je vozila s kolesom od doma proti Ptuju. Pri nekem ovinku pa je zavozila v jarek in padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Prepeljana je v bolnico.
p Šport. V nedeljo 4. t. m. se je vršila na tukajšnjem športnem igrišču nogometna tekma med sedanjim prvim moštvom in nekdanjimi igralci »Športnega kluba Ptuj«. Igra je nudila mnogo komičnih prizorov in je končala v razmerju 2:1 v prid sedanjemu prvemu moštvu tega kluba.
Celie
* Zagonetna nezgoda. 24-letna dninarica Nerat Uršula iz okolice Ljubna je šla v nedeljo na kolodvor v Šmartno, da bi se odpeljala proti Šoštanju. Ker je vlak zamudila, se je napotila peš proti Paški vasi. Nenadoma je občutila bolečine na glavi in se je zgrudila. Spominja se le, da je nenadoma videla okrog sebe več ljudi in da je bila okrvavljena. Na glavi ima dve veliki rani. Prepeljali so jo v celjsko javno bolnico.
* Razne nezgode. 18-letni uradnik Gaber Jože iz Stor je padel s kolesa in se močno poškodoval na desni nogi. — 17-Ietni pasarski pomočnik Sager Anton iz Lave je pri igranju nogometa stopil tako nesrečno, da si je izvil desno nogo v skočnem sklepu. — 29-letnega kolarja Fidlerja Antona iz Boletine pri Ponikvi je napadel pobesnel bik in ga vbodel v desno nogo. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
* Izstop iz državljanstva. Pristovšek Karol iz Prage, pristojen v Škofjo vas pri Celju, je pri celjskem sreskem načelstvu prosil za odpust iz našega državljanstva, ker hoče sprejeti češkoslovaško.
* Od neznanca obstreljen. 40-letni posestnik Začnik Franc iz Savine pri Ljubnem je v nedeljo šel po cesti, kar je počil iz približno 200 metrov oddaljenega gozda strel. Krogla je zadela Začnika v levo stegno. Prepeljali so ga v celjsko javno bolnico. Baje ga je obstrelil lovec.
* Nezgoda mestnega avtobusa. V ponedeljek zjutraj ob 7. je vozil mestni avtobus iz Kozjega proti Sv. Juriju ob južni železnici, ko se mu je nenadoma zlomila vzmet na sprednjih kolesih Avtobus je kljub temu nadaljeval vožnjo, ko pa je prispel na križišče pri Bezovju v bližini Sv. Jurija, se je hotel izogniti nekemu vozu. Radi defekta pa je avtobus zdrknil v cestni jarek. Pri padcu se je zdrobila šipa. Od potnikov na srečo ni bil nihče težje poškodovan. Ob 10. je prispel iz Celja rezervni avtobus, ki je na ložil potnike in pripeljal poškodovani avtobus v Celje.	,
Mežica
Občinski odbor je na seji dne 4. t. m. skleni) ugoditi prošnji več interesentov, da se obČinsKi vodovod podaljša od šole do trgovine Brundula. Stroške bodo nosili po večini interesenti sami.
Redifteija. S 1. oktobrom je bila izvedena pri našem rudniku ponovna redukcija. Delo je bilo odpovedano 28 delavcem in uslužbencem. Umevno je, da vsaka redukcija vznemirja delavstvo kakor tudi druge sloje.
Mnogo razburjanja povzroča v zadnjih tednih kuluk. Na občinskih cestah se je sicer opravilo mnogo del, ki bi drugače znatno obremenjala občinski proračun, vendar pa bo treba najti primernejši način ljudske dajatve za ceste. Preveč je zabavljanja, preveč prepirov, sporov in sov raštva!
Trbovlje
Opozorilo glede kuluka. Županstvo razglaša, da je s 1. oktobrom zapadlo vplačilo odkupnine za osebno delo na nedržavnih cestah za leto 1930/31. Županstvo vljudno vabi občane, naj v 8. dneh pri občinski blagajni odkupnine plačajo. Pritožbe zoper predpis odkupnine glede plačila nimajo odložilne moči.
Poroka. V nedeljo sta se poročila v Zidanem mostu znani rudarski dramatik g. Tone Sajovic in gdč. Poldka Eržen Oba mladoporočenca sta marljiva in delavna člana tukajšnjega dramatičnega odseka Narodne strokovne zveze, zlasti g. Sajovic, ki je ustanovitelj tega odseka. Mladoporočencema kličemo: »Bilo srečno«!
Opozorilo. Krajevni odbor Nar. str. zveze v Trbovljah opozarja vse člane, da se udeleži pogreba umrlega odbornika tov. Ivana Rozmana. Pogreb se vrši danes v sredo ob 16. uri izpred hiše žalosti na Dobrni na tukajšnje župno pokopališče v Trbovljah. Odbor izreka preostalim iskreno sožalje, kateremu se pridružujemo tudi ini, ker je bil pokojni zvest prijatelj našega lista.
Trebnje
Javen nastop Sokola v Trebnjem. Pod tem naslovom smo poročali v >Jugoslovanu« št. 224 z dne 27, septembra t. 1. o javnem nastopu sokolskega društva v Trebnjem, da je nastopila pri švedski štafeti med drugimi tudi tekmovalna vrata iz Št. Janža. Poročilo danes v toliko popravljamo, da je nastopila vrsta iz Št. Ruperta ne pa iz Št. Janža in neljubo pomoto s teni popravljamo.
Kamnik
Tujsko-prometno društvo brez vodstva. Tuj-sko-prom. društvo se je ravno ob koncu sezone, znašlo brez vodstva. Predsednik g. vi. svetnik dr Ogrin je pred kratkim odšel na novo službeno mesto v Kranj, podpredsedniku g. Rajku Kosu pa je odbor zabranil dostop k sejam. V avnosti vlada veliko zanimanje, kdo bo novi vodja društva, ki je v zadnjem času pokazalo res veliko delavnost za napredek mesta Kamnika in je tudi želo za svoj trud obilo uspehov.
Smuška skakalnica. V soboto sta prišla v Kamnik gg. dr. Berce in Stane Pelan od JZSS, da si ogledata teren, kjer je SK Kamnik hotel zgraditi smuško skakalnico. Ogledu so prisostvovali tudi funkcijonarji SK Kamnik, ki so ugotovili, da je teren sicer najboljši, pač pa je dovoz prestrm in bi bilo treba odkopati najmanj 900 m3 zemlje, kar pa po dosedanji praksi ni priporočljivo, pa tudi stroški bi bili previsoki. SK Kamnik stoji sedaj pred težko nalogo, kje bo našel drug prostor za skakalnico.
Konec teniškega turnirja. V ponedeljek je bil končan teniški turnir za prvenstvo Kamnika. Prvenstvo v tekmovanju gospodov je odnesel g. Rajko Kos, ki je dobil vse partije. Na drugo mesto se je plasiral g. Valter Stuzzi, na tretje pa g. Herman Rechbach. V damskem tekmovanju je dosegla I. mesto gdč. Rozi Čižmekova, II. mesto gdč. Mioi Hajekova. Ta teden bo teniška sekcija SK Kamnik priredila čajanko na kateri se bodo razdelile nagrade, ki jih je razpisal za zmagovalce znani športnik g. Valter Stuzzi.
Kolesarska dirka za prvenstvo Kamnika, ki se je vršila v nedeljo popoldne na 68 km dolgi progi Kamnik—Ježica—Kranj—Kamnik, je vzbudila med Kamničani proti pričakovanju veliko zanimanje. Na Glavnem trgu se je ob startu zbrala velika množica ljudi, ki se je pri cilju še podvojila. Dirke se je udeležilo 6 dirkačev. Prvi je privozil na cilj Slavko Jesenovec v času 2 ure 33 minut in si s tem priboril naslov prvaka Kamnika. Slavko Jesenovec je spomladi zmagal tudi v polževi dirki in je tako sedaj najhitrejši in najpočasnejši kamniški vozač. Drugi je prispel na cilj Janko Berglez v času 2*41, tretji Mednež in četrti Ulman. Za zmagovalce sta bili razpisani tudi 2 nagradi, tretji pa je prejel diplomo. Razdelitev nagrad bo danes zvečer v gostilni Ter-pinc. Prijatelji kolesarskega športa vabljeni!
Kranj
Žepni tatovi na ponedeljkovem sejmu. Naše ženske si ne dado dopovedati, da bii denar dobro shranile, kadar gredo kupovat na trg. Že tolike bridke izkušnje v tem oziru jih še niso izučile. Pretekli ponedeljek je bil velik mesečni sejem, ki vedno privabi množice ljudi i* vse Gorenjske. Prijavljeno je bilo več tatvin. Ani Lovše iz Cerkelj je izmaknil neznan uzmo-vič iz žepa denarnico, v kateri je imela na srečo samo 110 Din. Večjo srečo je imel pri Heleni Vilfan iz Bitnja. Denar je imela kar v odprti ročni torbici. Zmanjkala ji je listnica, v kateri je bilo 8 stodinarskih in 20 desetdinar-skih bankovcev, torej skupaj 1000 Din. Policija, ki je takoj začela zasledovati, zvitih tatov ni mogla zasačiti.
Medved v avtomobilu. Preteklo soboto zvečer sta prispela v Kranj dva svetovna popotnika, ki sta obkrožila z velikim in zelo dobro dresiranim medvedom že ves svet in se vračata domov na Norveško. Mdved se je pripeljal iz Ljubljane v Kranj v osebnem avtomobilu. Mogočno je sedel kosmatinec na sedežu v avtomobilu, kar je privabilo mnogo radovednežev.
Športni dan. V nedeljo 11. t. m. priredijo naši športniki in Sokoli drugi športni dan v Kranju. Na sporedu je olimpijska štafeta članov za prehodni pokal mestne občine (ob pol 10. uri), štafeta članic za prehodni pokal Sokolskega društva Kranj, tekma v odbojki, pri kateri nastopita prvak župe Kranj in prvak župe Ljubljana (ob 11. uri). Popoldne ob pol 14. uri se prično nogometne tekme. Poleg prvega moštva in rezerve domačinov nastopita prvak Gorenjske SK Bratstvo iz Jesenic in SK Sokol iz Škofje Loke. Ob 18. uri razglasitev rezultatov in predaja prehodnih pokalov. Po razglasitvi bratski sestanek in prosta zabava v telovadnici Narodnega doma.
Jesenice
Članski sestanek. Danes v sredo ob polosmih
zvečer bo v Sokolskem domu sestanek vsega članstva Sokolskega društva Jesenice, * dnevnim redom: »Naše stališče z ozirom na prolrisokol-sko propagando v cerkvi«. — Poročal bo v ime-1 nu društvene uprave starosta br. dr. Obersnel.
Ogromen medved ustreljen v Kamniških planinah
Mrcina tehta 210 kg in je skoro 3 metre dolga
'!■?: ^ I »1!
Slika Kaže ogromnega medveda na dvorišču gostilne Cerer v Kamniku.
Kamnik, 6. oktobra.
Ni se še dobro poleglo razburjenje, ki ga je povzročil čudni dvoboj dveh strojnikov Bona-leve elektrarne z velikim merjascem, pa ima Kamnik že zopet novo senzacijo: v Kamniških planinah so lovci v pondeljek dopoldne ustrelili Orjaškega medveda, ki je že nad 3 leta strašil po planinah in trgal ovce gospodarjem gorjanskih vasi. Medved je prišel lovcem čisto slu-žajno pred puško, ko se ga niso niti najmanj nadejali. Poročilo posnemamo po pripovedovanju g. stud. comm. Ladota Stergarja, ki nam je opisal ves dogodek takole:
V nedeljo zjutraj je krenila iz Kamnika večja lovska družba (14 lovcev in 10 gonjačev) na Menimo planino nad srnjad. Lovili so v revirju, ki je last kamniškega odvetnika g. dr. Trampuža in gostilničarja g. Cererja. V nedeljo so ustrelili nekaj lepih srnjakov, med njimi pa še krasno srno-jalovko s tri centimetre dolgimi ro-lički, kar je pač redek slučaj v lovski praksi. Zvečer jih je prav gostoljubno »prejelo pod svojo streho novozidano zavetišče okr. kmetijskega odbora na Menini planini. Lovci so bili aeveda prav dobre volje in nič čudnega, da so tudi marsikatero uganili o medvedu, ki straši po planinah in o katerem nekateri sploh niso verjeli nobenega pripovedovanja. Mislili so pač, da je to običajna lovska potegavščina.
V pondeljek ob 7. uri zjutraj se je pričel prvi pogon, v katerem je izgubilo življenje 7 komadov srnjadi. Vreme je bilo krasno, brez najmanjšega oblačka na nebu. Gg. Bervar, Kerš-nianc in Stergar ml. so imeli nalogo, da zaprejo pot divjačini proti stajerski strani, in ravno ko bo se hoteli pomakniti naprej, so zaslišali v daljavi okrog 600 metrov nekako renčanje in godrnjanje, katero je od časa do časa nadomestilo zamolklo rjovenje. V tem so se sestali z g. Karlom Prelesnikom, ki je tudi slišal čudne glasove, o katerih si nihče ni mogel raztolmačiti, odkod prihajajo. Eden izmed lovcev je menil, da je to najbrže ranjeni srnjak, drugi pa se niso strinjali s tem, kajti srnjak ni mogel oddajati takih glasov. GG. Prelesnik in Stergar sta pohitela naprej, prvi po desni strani, drugi pa po sredini, dočim so ostali lovci zaostali. Renčanje neznane zveri še ni prenehalo, pa za~ čujeta oba lovca glasno rjovenje, ki je moglo biti oddaljeno kvečjemu 50 metrov. Nenadoma pa zagleda g. Stergar v daljavi 20 metrov pred seboj ogromno črno maso, ki se je premikala na trati med drevjem. Črna masa se opre na sprednje šape in pogledal proti njima in lovca Bta z velikim začudenjem videla, da imata pred seboj ogromnega medveda. Oba lovca, ki sta korakala z nabito puško v roki, se nista dosti pomišljala, prvi pomeri g. Stergar iz daljave 8 do 10 metrov in pogodi zver v prsa, g. Prelesnik pa takoj za njim v vrat. Zver se zruši in ko so se ji lovci oprezno približali, je bilo že po njem.
Medtem pa prihitita od nasprotne strani last; nik revirja g. dr. Trampuž in graščak iz Brda >ri Lukovici g. Anton Kersnik, sin pisatelja anka Kersnika, ki je povedal, da je pred par minutami streljal na medveda. Stal je na straži, kar mu prihiti nasproti v lahnem teku s smeri proti štajerski meji velik medved. G. Kersnik je streljal nanj iz daljine 30 do 35 metrov iz drillinga in pogodil zver v vrat, kjer je najbolj občutljiva. Ko pa je hotel oddati nanj drugi strel, se je medved obrnil in zbežal v velikem diru proti gošči. Tekel je približno 1 km, nato pa se je zgrudil na trato, da si izliže rano. Tu sta ga presenetila gg. Prelesnik in Stergar in oddala nanj 2 strela. Ze strel g. Kersnika je bil smrtonosen: odprl je medvedu aorto na vratu, vendar pa bi medved po mnenju lovcev živel še do večera.
Seveda so se sedaj zbrali okrog medveda vsi lovci, ki se pač niso nadejali takega lovskega plena. Medved j« je tudi res krasen eksemplar. Iztegnjen meri 2-80 m in tehta 210 kg. Sodijo, da je star najmanj 12 let.
Ustreljeni medved je že nad tri leta strašil po Kamniških planinah. Zasledili so ga na več krajih, videl pa ga ni nihče. Lani se je raznesel glas, da je trgal ovce na Menini planini. Sledovi so res pričali, da je hodil medved v vas h koštrunom, ker so pa pozneje ugotovili, da so se na medvedov račun mastili z ovcami oglarji, so vsi pač mislili, da je vse govorjenje o medvedu le bajka. Nekateri lovci, med njimi ranjki g. Vanossi, so ga hodili celo čakat, ker so bili prepričani, da so sledovi res od medveda. Drugi pa so se norčevali iz njih, čes, da hodijo nad medveda tja, kjer ga ni, kot Tartarin de Tarascon nad leva. Kosmatinec pa je bre* strahu pred lovci še naprej gospodaril po pla-
£
ninah. Kmetje iz Tuhinjske doline in vasi Češnjice in Špitaliča so zadnje čase prodali vse ovce, ker jim jih je medved mnogo raztrgal. Spomladi je poročal »Jugoslovan«, da so zasledili medveda pod Mokrico, kjer se je mastil z divjimi kozami, ki so poginile pod snežnimi plazovi. Pred 4 dnevi so ga zasledili v bližini Kamniške Bistrice. Bil je torej večen romar iu je potoval iz ene planine na drugo.
Medved je bil ustreljen ob pol 11. uri dopoldne na Menini planini, v nadmorski višini nad 1000 metrov. Ob pol 1. je vedela že vsa hinjska dolina, da so medveda ubili. Naložili so ga na iz vejevja spletena nosila in 6 gonjačev ga je neslo v dolino, kjer so ga naložili na voz in odpeljali do Burkeljce v Lazah. V vsaki vasi so se morali z medvedom ustaviti, da so si vaščani ogledali ogromno zver, ki jim je napravila že toliko škode. Na poti proti Lazam so se srečali z drugim kosmatincem, ki sta ^a dva Nemca peljala na verigi. Ta medved je že dopoldne zbujal veliko senzacijo po Kamniku, bil je pa precej manjši od svojega ustreljenega tovariša.
V Lazah so medveda naložili na voz in ga ob 10. uri zvečer pripeljali v Kamnik na dvorišča Cererjeve gostilne. Tu se je takoj zbrala velika množica ljudi, ki so se vračali iz kino predstave. V torek je bil v Kamniku tržni dan in veliki medved je bil glavni predmet razgovora. Vse je drlo, da vidi ogromnega kosmatinca, o katerem se je že toliko govorilo.
V Kamniških planinah so dosedaj ustrelili tri medvede. Prvega je pred 60. leti ustrelil oče sedanjega oskrbnika v Bistriški koči Andrej Uršič vulgo Špan, kot 18-letni mladenič. Ta medved je nagačen v Ljubljanskem muzeju. Drugega je ustrelil pred 35 leti v Bistrici. Ta je bil mnogo manjši kot prvi. Tretji, ki ga je ustrelil včeraj g. Kersnik, pa je največji.
Simpatični lovec, g. graščak Anton Kersnik, je prejel k izrednemu lovskemu uspehu od vseh strani obilo čestitk, katerim se pridružujemo tudi mi. Najbolj hvaležni so živinorejci, da mu je uspelo zadati škodljivi zveri smrtonosen strel, sicer bi jo medved gotovo popihal v štajersko stran in še nadalje delal škodo po planinah.
Tragična smrt kmečkega mladeniča
Strel na veselici pri Sv. Marjeti na Dravskem polju.
Maribor, 6. oktobra.
V nedeljo popoldne je bila v neki gostilni pri Sv. Marjeti na Dravskem polju trgatvena veselica s plesom. Zbralo se je na njej precej domačih in okoliških lantov, med njimi tudi 22-letni posestniški sin Štefan Svenšek. Med plesom je Svenšek poprosil za ples neko dekle, ki je do tedaj plesalo nekim domačim orožnikom, ki ni bil v službi. Orožnik pa je dekletu prepovedal plesati s Svenškom. Zaradi te prepovedi se je pričel prepir in Svenšek se je v razburjenju odstranil, orožnik pa mu je sledil in ga s samokresom ustrelil v prsa..
Težko ranjenega mladeniča so včeraj zjutraj z reševalnim avtomobilom prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Noč na danes je prebil v težkih bolečinah. Danes dopoldne pa je umrl. Pred smrtjo je še natanko popisal ves dogodek. Proti 'orožniku so uvedli kazensko postopanje.
Novice iz Kranja
Kranj, 5. oktobia.
S kolinami in gledališkimi predstavami začenjaš v našem mestu jesen. Spodnji del mesta je imel preteklo nedeljo žegnanje, na katero Kranjčani še vedno zelo drže. Oba gledališka odra sta že otvorila sezono. Letos sta nas preše' netila z zelo resnim pregramomo. Oder Narodne čitalnice je uprizoril H. Ibsenove »Strahove«, ki so jih idealni igralci pod vodstvom izkuše nega režiserja g. Dorčeta Kerna dalj z vso ljubeznijo, ki jo to težko delo zasluži, in z velikim moralnim uspehom. Gdčna Mila Lundrova, ki je lani briljirala z vlogo angleške kraljice v komediji »Kozarec vode«, je tudi to pot pokazala, da je pravi odrski talent in se je začel zanimati z?njo znani režiser ljubljanske drame g. Milan Skrbinšek, ki nam je oddril že toliko dragoce-ceniih teatrskih moči. G. Ado Klavora je igral z vso inteligenco popolnoma dožiiveto in doum-Ijeno figuro pastorja Mandersa. Slikarja Osvalda je vtelesil mladi a zelo nadarjeni g. Valenčič Ivo. Zelo efekten je bil mizar Engstrand, ki ga
je igral vsestransko rutinirani g. Vojt Jelko. Regino je igrala brez vaje, a nad vse dobro
gena Slavica Lundrova. »Strahovi« so drama, ki je zahtevala mnogo truda od režiserja in igralcev. Kranjčani so pokazali s tem, da so dvorano zelo slabo zasedli, da jim še mnogo manjka za razumevanje resnih umetniških del .in da imajo smisla k večjemu za plitve burke.
Novi srezki načelnik g. dr. Ogrin Franc je že
nastopil službo. Takoj se je začel zanimati za razmere v našem srezu, zlasti za položaj delavstva v tovarnah. Izdal je tudi važen razglas, s katerim je pojasnil ljudem, ki jim je zadnji čas denar, naložen v bankah, zmešal glave, pravd in niti najmanj nevarni položaj ter razložil vzroke sedanje gospodarske krize. Zanima ga tudi vprašanje tujskega prometa v Kranju; v tem oziru se je izkazal že v Kamniku kot strokovnjak.
Zločinsko maščevanje
Požigalec, ki je vpepelil hlev in žilnem pismu napoved
Trebnje, 5. oktobra. Veliko se je pisalo, še več pa govorilo o debelem Terankinem volu iz Doline pod Križem pri Trebnjem. Tehtal je nad 1400 kg. To čudo so hodile gledat trume radovednežev od blizu in daleč, vprvi vrsti pa menda mesarji, celo iz inozemstva. Mina, lastnica vola, je pa tudi izrabila to ugodno priliko in pobirala celo vstopnino. »Montafonček« je pa užival Minine dobrote od zabeljenih žgancev do rumene pšenice. Živel je in užival dolgih 6 let, ne da bi prestopil prag hleva. Pred meseci pa ta voli-ček ni hotel več vstati. Popuščati je začel voli-ček v teži, popuščati je začela Mina v ceni. Našel se je kupec in pogodila sta se za ceno, katere naj bi nihče ne zvedel. Pogodili so se, da vola zakoljejo kar na licu mesta, ker bi bil sicer transport iz doline nemogoč. V Dolini se je zbralo ta dan ljudi za cel shod. Pred hlevom je bila postavljena močna mesarska rema, kjer naj bi visel naš montafonček in čakali so nestrpno samo še mesarja. A mesarja ni bilo; poslal je samo sla. Ko je Mina prebrala pismo, jo je brez besed ubrala gor v Ravne k tistemu možu, ki je bil priča sklenjene kupčije. Med škodoželjno množico pa je zasušljalo: »Vola ne marajo, kupčija se je razdrla«. Kupčija se je pa razdrla zato, ker je bil montafonček baje že neužiten.
Kako je Mina postala osovražena Mina se je zaradi tega pričela tožariti s kupcem, ki je razdrl kupčijo. Volička je pa Mina prodala na javni dražbi, za razliko cene je pa tožila prvotnega kupca. Nasproti temu je pa kupec vložil proti Mini protitožbo in je zahteval »aro« nazaj, češ, da je bil vol tedaj že neužiten. Vnela se je velika tožba, advokati, mesarji, številne priče in Mina so bili večkratni gostje okrajnega sodišča v Trebnjem. Zasliševalo se je vse vprek in kakor smo informirani, o tožbi še ni odločeno. Nekateri so Mino pomilovali, drugi so jo zopet obsojali.
Po tej volovski aferi, ki je vzdignila v Dolini toliko prahu in ogorčenja, so se pričeli za Mino slabi časi. Ljudstvo jo je zasovražilo. V tožbo je zaplela več strank, ki jim je bilo pričevanje skrajno neljubo.
Maščevanje neznanega sovražnika Kdo ve, kdo je zagrešil vse obsodbe vreden zločin nad ubogo ženo. Morda tujec, morda domačin. Med tujci ni imela sovražnikov, treba bo iskati zločinca bližje, gre glas po fari in med ljudstvo. In ljudstvo se najbrže ne motil
hišo živinorejke Mine — V gro-uje Mini nasilno smrt
Mirna in jasna je bila noč od petka na soboto. Nenadoma se je nekako okrog 21. ure pokazal jasen svit na obzorju. Plat zvona je udaril in že so hiteli gasilci iz Mirenske Sevnice na pomoč. Med potjo so zvedeli, da gori pri Teranki v Dolini. Ko so prispeli, niso imeli kaj gasiti, mahoma je požar uničil hišo in gospodarsko poslopje. Na kratko je o tem poročal že včerajšnji »Jugoslovan«.
Kako je nastal požar? Kakor zatrjuje pos. sin Podržaj Alojzij iz Križa, je uničeno gospodarsko poslopje pričelo goreti na več krajih obenem, tako da je bilo takoj vse v plamenih. Požar se je naglo razširil tudi na hišo, kjer je Mina že spala. Zločinski požigalec je ustrelil proti hiši še nekajkrat, nakar je pobegnil. Lastnica in neki starček, ki je stanoval pri njej, sta se po prvih strelih prebudila in z grozo opazila ognjene svite, ki so ju obdajali. Pobegnila sta na prosto, da si rešita golo življenje. Požar pa je upepelil vse: hišo z gospodarskim poslopjem, nad 8.000 kg mrve, mnogo gospodarskega orodja ter ves letošnji poljski pridelek. Zgorela je pa tudi krava — mati monta-fončkova, katere niso mogli rešiti iz gorečega hleva.
Grozilno pismo Predrznost zločinskega požigalca pa kaže tudi pismo, katerega je pred požarom napisal za Mino ter ga obesil na kol in postavil na bližnjo njivo, kjer so ga drugi dan našli. Pismo slove: »Teranka. Tukaj tejast pozdravlem tako kakor je tvoj oče mojega očeta pozdravlel da ga jeobvse pripravil zato sem jast zdej velik revež dase morem posvetu potikati in stradati ti pa prašičim zabeluješ pa reveže odiraš nedaš nobenemu revežu zato se dobro pominjaj da ne boš tukaj ti do danes leto ker bo vse razkopano in sežgano tako da nebo kamen na kamnu tukej več stalo zdej sem tole posvetil drugikrat bom pa še drugo in tako dolgo dokler bo kaj lesenega stalo na tem kraju da bo tako kakor je in gorje tistemu kateri bo kupil od tebe ne bo nikdar pod streho spal ker tukej se more vse razdejati in pokončati babi pa vrat zaviti pa v vodo spustiti da bo konec. Kdor to dobi naj Teranki poroči ker je zanjo to pozdrav da je bo iz te doline pregnov.«
Pismo so shranili orožniki v Trebnjem, ki poizvedujejo za zločincem. Pismo je pisano na črtanem papirju z okorelo roko. Črke so ležeče in trde. Pismo je napisal eden izmed Mininih številnih sovražnikov. V tej smeri se vrši tudi preiskava.
Bratomor v Obrij ah pri Mostah
Kakor smo že včeraj poročali, so našli v Obrijah pri Mostah mrtvega posestnikovega sina Valentina Zajca. V ponedeljek zvečer se je vršila v mrtvašnici v Devici Mariji v Polju obdukcija trupla. Zdravnika dr. Suher in dr. Bohinc sta ugotovila, da je bil Valentin Zajc zadavljen. Zločina je bil še pred obdukcijo osumljen posestnikov brat Stanko, ki pa je trdovratno zanikal krivdo. Danes pa se je Stanko Zajc pod pritiskom raznih indicij vendarle udal in je priznal nadzorniku g. Močniku, da je brata nehote zadavil. Ko sta se namreč vračala domov in je rekel bratu Tinetu, naj gre spat, ga je Tine iznenada udaril z roko po glavi, nato pa ga zagrabil in vrgel na tla. Ležeč na tleh je Stanko napel vse sile, da se je brata otresel. Vinjen, kakor je bil, ni vedel, da je brata davil, in to do smrti. Kaj je storil, se je zavedel šele, ko mu je zjutraj mati začela pripovedovati, da leži Tine mrtev na cesti.
V zvezi z žalostnim dogodkom v Obrijah obvešča policijska uprava v Ljubljani vse gostilničarje na periferiji Ljubljane, da bo za trgatve, veselice in slične prireditve poslala v bodoče na račun gostilničarjev vedno po dva stražnika, če se bodo pa pretepi ponavljali, bo pa sploh prepovedala take prireditve.
Karambol dveh avtomobilov sredi Kamnika
Kamnik, 3. oktobra.
V ponedeljek ob 10. uri zvečer je hotel kamniški avto-podjetnik g. Kregar prepeljati v ljubljansko bolnico žrtev fantovskega pretepa v Tunjicah, o čemer smo poročali na drugem mestu. Z g. Kregarjem je sedel v 5-sedežnem »Fordu« še neki Ljubljančan.* Ko je g. Kregar pripeljal pred šolo in hotel kreniti na Aleksandrov trg, je privozil iz Grabna po trgu g. Prusnik s svojim »Donetom« v katerem so sedeli žena g. Prusnika in g. Urh Pogačar, in ravno na ovinku pred šolo zadel s sprednjim delom svojega avtomobila v zadnji del Kregar-jevega »Forda«. Karambol je bil hud in sta se obe vozili močno poškodovali. »Don.?t« ima zdrobljeno desno kolo in hude motorske poškodbe. »Ford« je bil zadet v desno zdnjo stian in ima zbito levo zadnje kolo. Tudi .tar »serija je nekoliko premaknjena. Potnikom pa se na srečo ničesar ni zgodilo.
Kdo je kriv karambola, se ne da ugotoviti, ker eta vozila oba vozača po levi strani. Akj bi vozil g. Kregar po desni strani, bi se avltuno-bila zadela eden v drugega in v tem "lučaju bi bile človeške žrtve neizogibne. G. Prusnik ie vozil precej hiter tempo in ostro rezal ovinek, trdi pa, da je dajal s hupo znake. Lastnika obeh avtomobilov se bosta najbrž pogovorila, da bo trpel vsak svojo škodo, kar bo pač iiajprimer-nejša rešitev.
Čeprav se je karambol izvršil že po 10. uri ponoči, se je kljub pozni uri zbralo na trgu precej gledalcev, ki so živahno komentirali kar troje senzacij, ki so ta večer razburile Kamnik: medved na Menini planini, fantovski pretep v Tunjicah in karambol dveh znanih avtomobilistov.
Kregarjev avtomobil je i>il za nadaljno vožnjo nesposoben in ranjenega Vrhovšska so morali preložiti v drug avtomohil, ki ga je srečno pripeljal v bolnico.
Preprečen ostuden zločin
Litija, 5. oktobra.
Prošlo sredo zjutraj je šla Z. Marija, stara komaj 14 let, po opravkih iz Sv. Urha v Zagorje. Ko je opravila svoj posel, se je vračala čez Bevško vas. Kmalu iz te vasi jo je dohitel neki moški, ki je Maričko pričel nesramno nadlegovati in jo končno vrgel na tla, hoteč ji storiti ailo. Deklica je pričela na ves glas vpiti — kar jo je rešilo, ker je krike slišala neka ženska, ki je šla po bližnjici iz Trbovelj. Neznanec je takoj pobegnil v hosto, dekle pa nazaj v Za-
forje, kjer je o dogodku obvestila orožnike, »ognali so, da je pohotnež najbrž neki D. Frac, katerega so, videli tedaj v tamošnji okolici. Res so ga prijeli in privedli v litijske zapore. Prišel je šele pred dobrim tednom iz inozemstva, kamor je odšel leta 1924; najbrže zategadelj, da se umakne tri mesečni ječi, Katero kazen mu je naložilo sodišče v Ljubljani radi nekega pretepa.
Pijača jim je vsilila nož v roke
Kamnik, 3. oktobra.
V nedeljo zvečer je sedela v gostilni »Rakef« v Tunjičah pri Kamniku družba 8 do 10 fantov kraj litra vina. Med njimi je bil tudi posestnikov sin Andrej Verhovnik. Letos je sadje v kamniški okolici bogato obrodilo in tudi v Tunjicah skoro pri vsaki hiši kuhajo žganje. Ker smo ravno sedaj v dobi žganjekuhe, ni nič čudnega, da so se tunjski fantje, ki so že po naravi precej vročekrvni, hitro razvneli, da je nastal med njimi prepir. Morda je šlo za kakega dekleta ali pa tudi za prazen nič. Beseda je dala besedo, nastal je obči prepir in obdelovanje s pestmi, naenkrat pa se je zgrudil z glasnim vzklikom Andrej Vrhovnik, zaboden z nožem. Fantje so se nato razšli.
Spočetka je izgledalo, da rane, ki jih je prejel Verhovnik, niso nevarne, ali pa jih je Verhovnik skušal utajiti. Ker pa je končno krvavel, so ga v ponedeljek zvečer prinesli na nosilih k zdravniku dr. Polcu v Kamnik. G. dr. Polec je ugotovil, da je Verhovnik dobil nevaren ubod v levo polovico pljuč, poleg tega pa ima še 3 rane na glavi. Zdravnik je takoj odredil prevoz y bolnico
Vzroki sedanje mednarodne finančne krize
Kratkoročna posojila
Pred vojno M Je prelivanje mednarodnega kapitala omejevalo predvpem na dolgoročne skadence. Izmenjava kapitala med posameznimi gospodarstvi je bila v takratnih časih javna, vsakomur dostopna tako za soudeležbo, kakor tudi v kontrolo; vršila pa se je ta izmenjava v obilikl nakupa tujih vrednostnih papirjev, ali pa v najrazličnejših oblikah stalne udeležbe na podjetjih tuje države. Kratkoročna posojila, razen normalnih finansiranj zunanje trgovine, v mednarodnem finančnem poslovanju, skoro ni bilo. V glavnem so kratkoročna posojila služila zgolj mednarodni plačilni službi pri obrestovanju in amortizaciji investicijskih dolgoročnih dolgov, nekaj malega tudi v mednarodni efektni in valutni spekulaciji, medtem ko so se devizne zaloge emisijskih bank omejevale na razmeroma majhne količine.
Vse to se je strahovito predrugačilo. Sem in tja vihrajoča kratkoročna sredstva so postala v zadnjem desetletju odločilnega pomena v mednarodnih plačilnih odnošajih. Finančniki svetovnega slovesa cenijo višino teh kratkoročnih posojil na 12'5 milijard dolarjev.
Analiza te ogromne višine išče po vzrokih, ki so dovedli mednarodno kreditno gospodarstvo do teh nomadiziranih kratkoročnih plačilnih sredstev. Vzroki so kaj različni in imajo svojo osnovo v žalostnem poglavju posledic svetovnega pokolja. Glavni vzrok bo pač v prehodu večine emisijskih zavodov od čiste zlate veljave k takozvani Gold Exchange Standard, ki Je doprinesla, da emisijski zavodi danes s povsem drugačno intenzivnostjo urejajo devizni promet, kakor pa se je to dogajalo v prejšnjih časih. Takrat je bilo samo zlato kot edino zakonito sredstvo, pripuščeno za kritje obtoka bankovcev, medtem ko danes prevladuje sistem mešanega zlatega in deviznega (zlatega) kritja.
Sedaj pa spadajo v pretežni večini emisijskih bank, poleg zlata v palicah in novca, tudi
Gospodarske vesti
X Ustavitev deviznega prometa v Italiji. Fa-
Sistovska vlada je podvzela najostrejše ukrepe za uravnovešenje proračuna. V koliko bodo ti ukrepi doprinesli k zboljšanju položaja, je seveda povsem nedogledno. V zadnjem času se pojavlja v Maliji tendenca po begu kapitala, ki beži v severno stner v Švico. Prvi ukrepi oviranja tega pobega italijanskega kapitala so bili storjeni z zvišanjem diskontne mere s strani Italijanske banke. Na drugi strani pa se je finančni minister pooblastil, da lahko podvzaine vse korake, ki bi bili potrebni, da se odtok deviz prepreči. S tein je svoboda deviznega prometa, ki je bila vpostavljena šele pred kratkim, na novo ukinjena.
X Avstrijsko-jugoslovanska trgovinska zbornica. Na Dunaju je bila ustanovljena avstrijsko-jugoelovanska trgovinska zbornica. Ustanovitev se je izvršila v poslopju našega poslaništva na Dunaju. Za častna predsednika sta bila izvoljena avstrijski trgovinski minister Heinl in naš trgovinski minister dr. Kosta Kumanudi. Dejanski predsednik je princ Edvard Lichtenstein, podpredsednika pa gen. ravnatelj Stierling iz Avstrije in gen. rav. Hartmann iz Subotice.
X Kuponi begovskih obveznic. Ker 1. novembra t. 1. zastara pravica do izplačila za kupon št. 9 i% obveznic za finančno likvidacijo agrarnih oclnošajev v Bosni in Hercegovini z 1. 1921., opozarja oddelek za državne dolgove in državni kredit ministrstva financ vse banke in denarne zavode, ki vršijo službo tega posojala, da od 20. oktobra t. 1. ustavijo nadaljna izplačila kupona št. 9 gornjega posojila, katerega rok zastarelosli je 1 novembra ter da vse izplačane kupone št. 9 pošljejo najdalje do 31. oktobra t. 1. oddelku za državne dolgove. Kupone, za katere se ugotovi, da so bili poslani po 31. oktobru, bo oddelek za državne dolgove in državni kredit vrnil nelikvidirane. Lastniki kuponov št. 9, ki bi predložili do 31. oktobra t. 1. kupone v izplačilo, naj se zglasijo pri blagajnah davčnih uprav, ki bodo vršile izplačevanje do vključno 31. oktobra t. 1. V krajih, kjer obstojajo filijale Narodne banke ter banke in denarni zavodi, ki so pooblaščeni za izplačevanje kuponov tega posojila, se morejo predložiti kuponi št. 9 tudi tem v izplačilo do 31. oktobra
Dobave.
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 1600 komadov nalučnii-kov, 90 kg motvoza, 1000 komadov sirkovih metel in 500 komadov krtaič za ribanje. (Pogoji so na vpogled pr istem oddelku).
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 12. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg riža.
Direkcija državnega rudnika Velenje »prejema do 12. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave dvokrilnih železnih vrat; do 19. oktobra t. 1. pa glede dobave ventilov.
Direkoija državne železarne Vareš sprejema do 14. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg »aksen« olja, 500 kg židnikov in 1000 komadov spojk.
Direkcija državniiih železnic Subotica sprejema do 15. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 35.000 komadov kuvert.
Direkoija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 15. t. I. ponudbe glede dobave vodoka-zov in ventilov.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 20. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg svinjske masti, 2000 kg kave, 4000 kg riža in 1500 kg olja.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani Interesentom na vpogled).
Dne 20. oktobra t. 1. se bo vršila pri Iotenda-turi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 21.850 kg svinjske masti. (Ogla« je na vpogled v pisarni Zbornice sa TOI v Ljubljani).
še zlate devize kot varnostno sredstvo nacionalne veljave. 30. junija 1931 so znašale zaloge emisijskih zavodov na deviznih zalogah nič manj kakor 2'2 milijardi dolarjev, med tem ko so te zaloge leta 1914 znašale jedva 200 milijonov dolarjev.
Zlati devizni standard nosi tudi krivdo, da je padec angleškega funta imel tako učinkovit upliv in je tudi dejansko takoj ogrožal obstoj in stabilnost drugih veljav. Funt je kot svetovna deviza zavzemal poleg dolarja vodilno mesto v deviznih zalogah posameznih notnih bank.
Potujoči mednarodni kratkoročni kapital je svoječasno finansiral divjo spekulacijsko hausse v Združenih državah ameriških in se tudi nemškemu gospodarstvu preveč širokogrudno stavil na razpolago. V Ameriki je doživel popoln polom. Nemčija pa je z njim špekulirala ln ga spreminjala po mili volji v dolgoročna posojila.
Tudi sedanja katastrofa mednarodnega gospodarstva ima svoje izhodišče v kratkoročnem potujočem kapitalu. Dunaj je prvi zabrenkal na to struno, Nemčija je sekundirala v mesecu juniju, ko so bili radi njenega labilnega gospodarstva in dvomljive politike, nenadoma odpoklicana vsa kratkoročna posojila domov. Nemčija se Je rešila na račun svojih upnikov s Hooverjevim moratorijem. S tem pa je bil London, ki je z Ameriko stal na čelu kratkoročnih kredltorijev Nemčiji, potegnjen v nezaupanje, kar je Imelo za posledico ustavitev zlatega standarda.
Pojemajoči tečaj funta Je doprinesel splošen val finančne panike, ki je v kratkem objel vse svetovno gospodarstvo. K temu pa prihaja še popolnoma neutemeljen pesimizem borznih institucij, ki se ga je moralo le z izrednimi ukrepi zavirati. Poleg grozeče panike v kratkoročnih obveznostih, pa se Je to neugodje razprostrlo tudi na dolgoročne obveznosti ln povzročilo katastrofalen padec tečajev.
Borzna poročila
dne 6. oktobra 1931.
Devizna tržišča:
Ljubljana, 6. oktobra. Amsterdam 2251-78 do 2258-62, Bruselj 778-46-780-82, Curih 109845 do 1101-75, London 210-76—218-26, Newyork kabel 559918 do 5616-18, Newyork 5591-01 do 5608 01, Pariz 22101-221-67, Praga 160-08 do 166-58, Trst 283-02—289 02.
Zagreb, 6. oktobra. 225178—225862, Bruselj 77846-780-2, London 210-76-21158, Milan 283 02—283-92, Newyork kabel 5609 01-5619 01, Newyork ček 5591.01—5608 01, Pariz 22101 do 221-67, Praga 16608—166-58, Zttrich 109845 do 1101-75.
Dunaj, 6. otkobra. Amsterdam 286-60, Bruselj 99-35, Bukarešta 4-265, London 27'075, Madrid 64-30, Milan 36-35, Newyork 709-95, Pariz 28-05, Praga 21’035, Sofija 5'1445, Stockholm 163-70, Kopenhagen 153-70, Varšava 79'53, Curih 138-95.
Curih, 6. oktobra 1931. Pariz 20-10, London 19-25, Newyork 510—, Bruselj 71-50, Milan 25-80, Madrid 46-—, Amsterdam 205-—, Berlin 115-25, Stockholm 117-—, Oslo 114-—, Kopenhagen 114—, Sofija 3-70, Praga 15-12, Varšava 57-25, Budimpešta 90 02^.
Vrednostni papirji.
Zagreb, 6. oktobra. Drž. p a p.; Vojna škoda ar. 301—306, kasa 300—303, dec. 312—315, 4% ogr. ob v. 36 bi., 7»/» Brer. ar. 5VA, 52‘/j, 52, kasa 50—52, 50, 8°/» Bler. 56—57, 56, 7°/o pos. hipot. b. ar. 56 d., kasa 57—62, begi. 42l/s—45. — Banke: Poljed. 46—47, 46—48 kredit, 121 d., Hrvatska banka 50 d., Praštediona 957 K do 965, 957Vt, Jugosl. Union banka 120 bi., Jugob. 67—68, 67, Obrtna 36 d., Srpska 188—187, 187, Ljubljanska kreditna banka 115—116,	115,
Medjunarodna banka 68 d. — Industrije: Našička 680 bi., Gutmann 110 bi., Šečarana Osijek 160—170, Trboveljska 190—200, 190, Slavonija 200 bi., Vevče 110—115, 110, Slaveks 20—25, 20, Danica 75 bi., Pivo Sarajevo 190 bi., Drava 185 d., Jadranska 450 bi., Ocean. 190 bi.
Dunaj, 6. oktobra, d. Privatni' promet se je razvijal danes mirno. Trbovlje so cenili z 22. Na dunajskem privatnem deviznem tržišču je notiral dolar 840—860, švicarski frank 160, funt sterling 32-5, nemška inarka 167 in češkoslovaška krona 24. Na mednarodnem trgu je bil tečaj funta nekoliko čvrstejši in je notiral napram dolarju od 3'83—3-85. Nordijske devize nespremenjene, nemška marka šibkejša.
Žitna tržišča.
Novi Sad, 6. oktobra. Pšenica: sremska 290 —225 zaklj. Vse ostalo neizpremenjeno. — Tendenca: neizpremenjena. — Promet: 32 vagonov.
Sombor, 6. oktobra. Oves: bački, srein. žel. 132‘/b—135. — Koruza: bačka nova za marc in april 77K—82‘/t, bačka nova, sušena žel. december 771/«—82 J4, bačka nova, sušena žel. za oktober in december 75—80. — Tendenca: neizpremenjena. — Promet: skupno 38 vagonov.
Budimpešta, 6. oktobra. Tendenca: prijazna, za koruzo mirna. — Promet: omejen. — Pšenica: dec. 9 — do 916 (916 do 919), marc 1013-10 32 (10-32-1034). — Rž: dec. 10-50 (10-50—10-52). — Koruza: maj 12-48-12-52 (12-45-12-50).
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet: 1 vagon rezane jelovine.
Brzojav
Došla Je nova PORTUGALKA in tudi g*.ure vino od Knifica. Toči se v gostilni in kavarni »LEON«. — Vsak četrtek in nedeljo divjačina. Se priporočata
Leon in Fani Pogačnik Ljubljana, Kolodvorska uliea štev. M.
Sokolstvo
Zbor župnih načelnikov in načelnic Saveza SKJ
V nedeljo 17. t. m. ob 10. uri dopoldne se vrši v Beogradu v saveznih prostorih na Tera-zijah zbor župnih načelnikov in načelnic, z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo saveznega načelnika, 2. poročilo savezne načelnice, 3. načrt bodočega dela: a) savezna prednjaška šola v letu 1932, b) saveznl tečaj za lahkoatletiko in c) savezni tečaj za vodnike dece in naraščaja v letu 1932. 4. IX. vsesokolski zlet v Pragi 1932, a) proste vaje za članstvo in naraščaj, b) tekme za prvenstvo SSS, c) štafetni tek SSS, d) posebni nastopi žup na zletu v Pragi, 5. župni zleti v letu 1932, 6. plavalne tekme in tekme v odbojki v letu 1932, 7. pokrajinski zleti 1933, 8. predlogi župnih načelnikov, ki pa morajo saveznemu načel-ništvu biti predloženi najkasneje do 10. oktobra t. 1., 9. slučajnosti. Ker Je seja izredne važnosti, se morajo iste udeležiti prav vse župe Saveza SKJ. Zdravo!
Dve pomembni sokolski svečanosti
Zlet sokolske župe v Sarajevu. Sokolska žu-pa »Gavrllo Princip« Je priredila preteklo soboto in nedeljo svoj župni zlet v Sarajevu, na katerem je sodelovalo nad 2500 Sokolstva iz sarajevske sokolske župe. V soboto popoldne so se vršile na zletišču tekme vseh župnih edinic, v nedeljo dopoldne pa je bilo sokolsko zborovanje, kateremu so prisostvovali ban Va-limir Popovič, armijski general Belič, general Miloradovlč, zastopniki sokolske župe Sarajevo, ter zastopniki vseh župnih društev in čet. Zborovanju je prisostvovalo tudi pet kol selskih Sokolic, prvih v naši državi. Zborovanje je otvoril župni starešina brat dr. Voja Besarovič s toplimi pozdravi Nj. Vel. kralju Aleksandru In starosti Saveza SKJ prestolonasledniku Petru. Po zborovanju je bila v Narodnem gledališču svečana telovadna akademija, nato sokolska povorka po mestu, burno pozdravljena od občinstva, popoldne pa velika Javna telovadba, ki je vsestransko uspela.
Otvoritev sokolskega doma v Stari Pazovi. Ob priliki 25-letnice tamošnjega Sokola je bil v nedeljo 4. t. m. na zelo svečan način v prisotnosti Nj. Vel. kralja otvorjen in blagoslovljen novi Sokolski dom. V nedeljo zjutraj je bil na kolodvoru sprejem bratskih društev lz teritorija beogradske sokolske župe. Posebno velika udeležba Je bila lz vrst kmečkih Sokolov. Kot zastopnik Nj. Vel. kralja je prispel v Staro Pa-zovo polkovnik Svetomlr Mlrčlč, zastopnik ministra za vojsko in mornarico polkovnik G1I-šič In ministra prosvete dr. Milan Glavinlč. Bana Dunavske banovine je zastopal sreski načelnik Stevanovič, Savez SKJ pa brat Branko Zivkovič, starosta beograjske sokolske župe. Posvetitev novega sokolskega doma sta opravila z lepimi nagovori pravoslavni In protestantov-skl svečenik, oba povdarjajoč veliki pomen Sokolstva za kralja in domovino. Nato so govorili razni govorniki, ki so podčrtavali veliki pomen Sokolstva za Slovanstvo in človečanstvo. Brat Aranlckl je v daljšem govoru orisal trnjevo pot Sokolstva v bivši Avstro-Ogrskl monarhiji, nakar je otvoril novi Sokolski dom, ki nosi ime »Sokolski dom kralja Petra Velikega Osvoboditelja«,	društveni	starosta	brat dr.
Clpčič. Nato so govorili zastopnik Nj. Vel. kralja, ministra vojske in mornarice ter ministra prosvete, med burnimi ovacijami tisoč in tisoč glave množice.	Po	govorih	saveznih	in župnih
funkcijonarjev	se	je vila	povorka	po mestu,
burno pozdravljena od gostih špalirjev občinstva. Popoldne	je bila	velika javna telo-
vadba, kjer so zlasti kmetske sokolske čete s svojim vzornim nastopom zadlvile tisočglavo množico gledalcev. Ljubek je bil nastop učencev in učenk slovaških šol v živobarvnih narodnih krojih. Tudi ostali oddelki so pokazali lep napredek in s tem pokazali, da pravilno pojmujejo Tyrševo Sokolstvo. Zdravo!
Krasen porast sokolskih društev v državi
Savez SKJ je objavil statistične podatke o sokolskih društvih In sokolskih četah v celi državi. Iz teh podatkov je razvidno, da se je število društev ln čet tekom enega leta podvojilo. Zlasti lep napredek Izkazujejo kmetske sokolske čete. Preteklo leto je bilo 651 društvo ln 55 sokolskih čet, tedaj skupno 706 sokolskih edinic. Danes obstoji v Savezu SKJ 1429 sokolskih edlnlc ln sicer 848 društev in 583 sokolskih čet. Posebno razveseljiv je napredek sokolskih čet. Preteklo leto so organizirale kmetske sokolske čete samo župe Maribor, Mostar, Osijek in Tuzla, danes so kmetske sokolske čete že po vseh sokolskih župah Saveza SKJ. Največje število kmetskih sokolskih čet Ima župa Mostar, največ sokolskih društev pa župa Osijek.
število sokolskih društev po župah je naslednje:
Banjaluka 20, Beograd 35, Bjelovar 42, Celje 48, Cetinje 25, Karlovac 14, Kragujevac 15, Kranj 28, Ljubljana 50, Maribor 54, Mostar 27, Niš 33, Novi Sad 55, Novo mesto 14, Osijek 62, Sarajevo 19, Skoplje 38, Split 35, Sušak-Rljeka 35, fiibenlk-Zadar 21, Tuzla 23, Užice 10, Varaždin 25, Veliki Bečkerek 68, Zagreb 50.
število kmetskih sokolskih čet pa je tole:
Banjaluka 20 čet, Beograd 9, Bjelovar 27, Celje 7, Cetinje 35, Karlovac 6, Kragujevac 10, Kranj 4, Ljubljana 15, Maribor 31, Mostar 73, Niš 58, Novi Sad 3, Novo mesto 1, Osijek 63, Sarajevo 12, Skoplje 56, Split 6, Sušak-Rijeka 7, glbenlk-Zadar 17, Tuzla 31, Užice 9, Varaždin 30, Veliki Bečkerek 3 in Zagreb 45.
Nekatere župe izkazujejo manjše število čet, dasi Je pri njih Sokolstvo močno razvito. Te župe imajo kompletna sokolska društva z vsemi oddelki telovadečlh.
Razširjajte Jugoslovana!
Vrele '™
nakup in prodaja Aloji Grebenc
Ljubljana, Dunajska cesta 36
Nogavice, roka* vice, volna in bombaž t
aajoeneje ln v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska lilicfl iu $hui trg
Go'ko Pipenbacher
konoes. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. Zahtevajte informaoije.
Irobenrfe
rogove
(Blechinstrumente) izdeluje ln popravlja strokovnjaško in ceno tvrdka Alfonz Breanik, Aleksandrova c. 7.
2156
E
vseh vrst izdeluje, vse uniformske potrebščine in dežne plašče v zalogi Simon Kllma-nek, Ljubljana, fielen-burgova ul. 6.	2198
Pe
Cl sisiema
llliz
In emajlirane napisne, nad- 1645 pisne table vseh velikosti. —
Pasje znamke Najsolidnejši izdelki in najnižje cene le pri
ivrdki Golob Alojz
Ljubljana, Puharjeva ulica 5
Najboljši
nakup
za
zimo
nogavic in rokavic za moške, ženske in otroke, pletenin, maj, jumperjev in puloverjev, žepnih robcev, kravat, srajc, gumbov, čipk in vezenin, volne in bombaža, ročnih torbic, aktovk, dežnikov, vseh potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in tapetnike
samo pri	2200
los. Peteline, Ljubljana
ZA VODO
MOC CVETLIC
1911
1931
Cvetličnjak Hillegom Holandska
Naše občeznano podjetje, ki slovi radi svojo sijajne kulture cvetlic in svojih Izložb v Ant-werpnu, Londonu in Parizu, nudi letos ob priliki svojega 20-letnega obstoja, cenjenim odjemalcem jubilejno zbirko
BOGATO v BARVAH
in MILO v VONJII
Nihče naj ne pozabi še danes naročiti. Tudi ljubitelji ln ljubiteljice cvetlic vljudno vabim, da se seznanijo z našo jubilejno zbirko. Kdor enkrat poskusi — postane stalen odjemalec. Naša zbirka vsebuje sledeče barvne krasote: rdečo, belo, modro, rumeno, rožnato, vijoletno, vijoličasto-modro in črno.
Posamezno v ovojih z Imeni:
40 tulipanov (enojne) ln 40 (dvojne), v 4 barvah; zelo lepe.
10 hljacint (enojne) in 10 (dvojne), v 4 barvah; zelo lepe.
Edinstvene v barvah z zelo nežnim vonjem.
15 narcis (enojne) in 15 (dvojne) v 4 barvah, 25 krokusov ali zimskih kraljic,
25 holandskih irisov,
25 muskarius cvetlic (zelo ljubkih),
30 zvončkov,
10 Madona-lilij,
25 Scilla Siberica in
50 prepariranih čebulčkov: t. J. od nas sestavljena sobna kultura sestoječa iz hijacint, tulipanov, narcis in krokusov.
Preprosto ravnanje, ki je razloženo v naših navodilih v nemščini, francoščini in angleščini Pogoji: Proti plačUu v naprej — cena 12 nemških mark, po povzetju dostavljeno na dom — 13 nemških mark. Pošljemo nemudoma po pošti. Dvojna zbirka 22 nemških mark.
Za preprodajalce posebni pogoji.
Vsakemu naročilu priložimo brezplačno 10 cvetlic »Pola-Negri«.	2133