GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Lit. 25.- VIDEM, 16. - 31. MAJA 1954. Leto V. — Štev. 89 UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina: letna 500— lir, 6 mesečna 300 — lir. Dajte avtonomijo našemu ljudstvu x8t»ii kongres Oemoliraličiie IrnnlE Slnventev » Italiji Preimenovanje organizacije v Socialistično fronto Slovencev v Italiji Dne 2. maja se je vršil v Gorici drugi kongres DFS, kjer se ja ".bra’o 12'i delegatov iz vseh krajev Italijanske Slovenije. Prišla je tudi delegacija OF iz Trsta ter zastopniki koroških Slovencev. Prišli so tudi slovenski in italijanski novinarji ter fotoreporterji. Poslopje, v katerem je kongresna dvorana, je bilo že ra vsezgodai mečno zastraženo cd policije, vendar pa ves čas trajanja kongresa ni prišlo do kakšnih incidentov. Dvorana je imela resen videz in je že na zunaj pokazala, da se zbirajo v njej zastopniki zamejskih Slovencev na resen pomenek. Kongres je otvoril dosedanji predsed-Uik DFS ar. Lambert Mermolja, ki je že colgo let v središču politične in kulturne borbe goriških Slovencev. V kratkem nagovoru se je najprej spomnil pokojnih članov Izvršilnega odbora DFS, ki so jih Vsi prisotni počastili z enominutnim molkom. Dr. Mermolja je nato poudaril, da: r.Cas hiti in se tudi razmere spremi-hjajo. Že na predkongresnih sestankih se je pokazala potreba pc sodelovanju z italijanskimi socialističnimi silami za ustvaritev socialističnih družbenih odnosov. Spoznali smo, da bomo samo po tej poti prišli do vaših najosnovnejših Pravic in do prave enakopravnosti naše narodne manjšine. V tem smislu želim eli!o uspeha današnjemu drugemu kon-Sresu.a Delegati so s ploskanjem pozdravili Predsednikove besede in sprejeli tudi njegov predlog za petčlansko delovno Predsedstvo, ki mu je načeloval občinski Odbornik Tomšič Andrej iz Sovodenj. Po imenovanju verifikacijske komisije in zapisnikarjev je predsednik kongresa Podal besedo političnemu tajniku DFS Viljemu Nanutu, ki je v izčrpnem referatu podal pregled preteklega in perspektive bodočega dela. Po tem poročilu je prinesel pozdrave br. Franci Z witter za Slovensko Korc- Pri diskusiji na politično in organizacijsko poročilo se je na drugem kongresu DFS oglasil tudi zastopnik beneških Slovencev, Tedoldi Vojmir. Da bo naš drugi kongres, je dejal Te-boldi, bolj uspešen in da to napravil kc-vistne zaključke, se moramo ozreti tudi ha Beneško Slovenijo, kjer živi skoraj tisoč naših bratov. Orisal je težak polcžaj leneškth Slo-'encev, kjer je vsakdo, ki se postavi v i-'an narodnih pravic, proglašen za Mirotidržavnega elementa«, za »izdajalcu domovine« itd. Tam Slovenci še vedati nimajo šol v materinem jeziku in bad 6 tisoč naših otrok mora obiskovati Julijanske šole. Ko so beneški Slovenci *ačen javno in v okviru DFS terjati svoje narodne pravice in se politično Udejstvovati, so se oblasti še silneje Vrgle na raznarodovanje naše mladine J' sedaj skoraj ni vasi, ki ne bi imela Julijanskega otroškega vrtca. Matere Pošiljajo svoje otroke v to ul a nove z&-radi kosila, ki ga tam dobijo, medtem bi ga doma dostikrat no imeli. Vsi dobro vemo, da lakota ne pozna meja. Vojmir Tedoldi je omenil kako v zadnjem času iz;> okopavajo šovinisti z raznimi sredstvi tudi duhovno moč cei-da bi prej raznarodili beneške 31o-Vt>nce. Pri tem izvajajo hud pritisk tudi r,a slovenske duhovnike ali pa jih nadomeščajo z italijanskimi. Vsi vemo tudi, da je obstoj nekega tl°roda odvisen predvsem od njegovi ji sko. Za njim je prinesel pozdrave v imenu tržaških Slovencev predsednik eržar ške OF, Franc Štoka. Sledila je obsežna diskusija na politično in organizacijsko poročilo tajnika Viljema Nanuta, v kateri je občinski svetnik iz Gorice Bogomil Pavlin govoril o borbi DFS na gospdamltem polju, o prosti coni, davkih, pomenu deželne avtonomije in zapostavljanju Slovencev. Za njim je Tedoldi Vojmir govoril o gospodarskem ir. kulturnem položaju v Beneški Sloveniji, Ivo Marinčič pa j» govoril > važnosti slovenskega tiska, Dorica Makuc je govorila o gospodarski borbi slovenskega delavstva v Tržiču (Monfalcone) in o borbi briških kmečkih najemnikov ter o sindikalnem vprar šanju. Kot zadnji se je oglasil v diskusiji Cerne Miladin, ki je govoril o velikem pumenu prosvetnega dela za zamejske Slovence. Nato je predsednik kongresa Andrej Tomšič pozval prisotne delegate naj se izjavijo, če so za preimenovanje Demokratične fronte Slovencev v Socialistično fronto Slovencev v Italiji. Vsi delegati so predlog soglasno sprejeli. Sledile so volitve novega glavnega odbora, za katerega je bilo predlaganih 50 delegatov, ki so bili vsi izvoljeni in mnogi izmed njih celo soglasno, kakor je pozneje ugotovila vo ilna komisija, ki je povedala, da je bilo odda-,ih 122 veljavnih glasov. V glavni odbor je bilo izvoljenih tudi pet beneških Slovencev. Nato je bila orečitana zaključna resolucija kongresa, ki so jo vsi navzoči soglasno sprejeli. Pred zaključkom kongresnega dela, ki je trajalo tri in noi ure, je članica delovnega predsedstva, Malka Mikluž iz Pevme pri Gorici predlagala enominutni molk v počastitev spomina vseh tistih partizanskih borcev, ki so prav na te dni pred devetimi leti padli v berbi za našo osvoboditev. gospodarstva. Narod, ki je gospodarsko trden, je mnogo bolj odporen proti raznarodovalnim spletkam, kot pa narod, ki ;je gospodarsko na tleh Naše gospo-carstvo pa je izredno slabo. Večina naših ljudi lahko zasluži košček kruha samo v inozemstvu. Beda narašča iz leta v leto in za’o se ljudje izseljujejo. V po-vo/vih letih je odšla v tujino za stalno ali začasno skoraj ena tretjina naših ljudi iz Beneške Slovenije. Razumeli Francoski poslanec Pierre Schnaiter, ki je bil po nalogu Evropskega sveta r.a študijskem potovanju v Italiji, da bi tu proučil probleme preobljurlenosti, je nn neki tiskovni konferenci govoril o rezultatih svojega poizvedovanja. Te re-zullate bo v posebnem poročilu javil Evropskemu svetu, kateri to podvzel potrebne mere za TPŠitev tega problema. Schnaiter se je sestal z italijanskimi ministri Medici, Vigcrelli, Campilli in s podtajnikom ca iz-eljeništvo Dominedo-jem. Razgovarjal se je tudi z visokimi vladnimi funkcionarji, ter obiskal nekatere predele Italije, zlasti južne pokrajine. Ko se je prepričal o cedi, ki vlada v Italiji, je Schnaiter izjavil, da je potreba izdelati poseben načrt za evropsko izseljevanje in je v tem smislu stavil Evropskemu svetu svoje predloge, po moramo torej, da, če se beneški Slovenci ne udeležujejo v večji meri boibe za priznanje svojih narodnostnih pravic, ie to predvsem posledica njihovega katastro-jalnega gospodarskega položaja, ker nikakor ne morejo postaviti borbe za manjšinske pravice pred borbo za vsakdanji kruh. Državne oblasti bi morale priti na pomoč našemu ljudstvu z olajšavami pri nakupu živine, z znižanjem davkov in z ukrepi za zavarovanje poljedelcev, z ustanovitvijo kakšne industrije, ki ol dala našim ljudem dopolnilni zaslužek. Ko je bila Beneška Slovenija leta 1866 priključena k Italiji, je imela cvetoče gospodarstvo in čeprav takrat ni bilo cest, telefona, električne luči ter prometnih sredstev, se je prebivalstvo stalno množilo. Takrat je le malo naših ljudi odhajalo v inozemstvo, danes pa morajo v tujino celo naše žene. Iz zgoraj navedenega je jasno razvidno, je zaključil Vojmir Tedoldi, da se pri nas razmere ne bodo izboljšale, dokler bodo v Rimu in v Vi imu na oblasti listi, ki so odgovorni za našo krizo. Izboljšanje bo lahko prišlo le, kadar bo tudi v Italiji zmagal socializem, ki bo po vsej državi in tudi pri nas začel izvajati socialistični program za gospodarski in kulturni dvig ljudstvi v splošni enakopravnosti. Art. 38. Nella Valle d’Aosta la lingua francese è parificata a quella italiana. Gli atti pubblici possono essere redatti nell’una e nell’altra lingua, eccettuati i provvedimenti dell’autorità giudiziaria, i quaii sono redatti in lingua italiana. Le amministrazioni statali assumono in servizio nella Valle possibilmente funzionari originari cella Regione o che conoscano la lingua francese. Art. 39. Nelle scuole di ogni ordine f grado, dipendenti dalla Regione, all’insegnamento della lingua francese è dedicato un numero di ore settimanali pari a quello della lingua italiana. L'insegnamento di alcune materie può essere impartito in lingua francese. Art. 10. L’insegnamento delle varie materie è disciplinato dalle norme e dai programmi in vigore nello Stato, con gli opportuni adattare enti alle necessità locali Tali adattamenti, nonché le materie katerih naj bi razdelili po manj gosto naseljenih evropskih deželah in ki imajo večje gospodarske možnosti, dobršen ciel odvišnega italijanskega prebivalstva. Isti problem, je dejal Schnaiter se bo pojavil v bližnji prihodnosti tudi v drugih evropskih deželah, zlasti na Holandskem, kjer je prebivalstvo v stalnem porastu. Italija, je nadalje izjavil visoki francoski parlamentarec, je dolžna poskrbeti za profesionalno kvalifikacijo .svojih izseljencev. Pri tem delu pa bo možno organizirati tudi neke vrste podporo od sii ani Evropskega sveta in organizmov, ki se jih bo v ta r i men organiziralo. Tako delo je potrrtmo predvsem pri m edini. Potrebno bi bilo tudi ustanoviti I ( seben bančni zavod, ki naj bi zajamčil finansiranje izseljeniškega programa Prebivalstvo Beneške Slovenije odločno nasprotuje kakršni koli obliki centralizacije. če je imela beneška republika v naših prednikih zveste državljane, se mora zahvaliti, kot smo že večkrat ugotovili, predvsem avtonomni ureditvi, ki jim jo je pustila na vseh področjih. Beneški Slovenci so sovražili Avstrijo, ne morda zaradi kakšne posebne naklonjenosti do Italije, ampak predvsem zato, ker jim Avstrija ni hotela priznati njihove avtonomije, ker ni hotela juri-dično priznati njihovih sesedenj, katere je r posebnim, odlokom celo razpustila. V ltaiiji so naši ljudje videli povratek teh svojih starih privilegijev, videli so povratek beneške republike m nič drugega. To je bil eden izmed glavnih vzrokov, ki je vplival leta 1866 na naše ljudi, da so se soglasno pri plebiscitu odločili za Italijo. Pri rem pa so se temeljito ušteli Se tisto malo kar' je Avstrija pustila, je prejšnja in sedanja Italija na vse načine skušrJa odvzeti. Tipičen primer je odprava slovenskih pridig in pouka ve-ronauka v materinskem jeziku skoraj po vseh naših vaseh. Italijanska vlada bi ne smela pozabiti, da so jezikovne pravice rekaj svetega za vsak narod. Zanikati to travico našemu ljudstvu, ki je bilo vedno tako zvesto italijanski državi, pomeni poleg drugega tudi postaviti se proti naši demokratični ustavi, pomeni ustvariti sum-njo pri drugih narodnih manjšinah, ki eno possono essere insegnate in lingua f rancese, sono approvati e resi esecutivi, sentite le Commissioni miste composte dai rappresentanti del Ministero delli pubblica istruzione, di rappresentanti del Consiglio della Valle e di rappresentanti degli insegnanti. Po slovensko se ti členi glasijo: (•len 38. V dolini Aosta je francoski jezik enakopraven z italijanskim. Javne listine so lat ko izdelane v enem ali drugem jeziku, razen odlokov sodnih oblasti, ki morajo biti pisani v italijanščini. Državni upravni uradi morajo prevzeti v službo v Dolini po možnosti uradnike iz te dežele, ali ki poznajo francoski jezik. člen 39. V šolah vseh vrst in stopenj, ki so odvisne od Dežele, je treba posvetiti pouku francoskega jezika enako število ur na teden, kot pouku italijanskega jezika. Pouk nekaterih predmetov se lahko izvršuje v francoskem jeziku. Clen 40. Pouk posameznih predmetov je urejen po pravilih in programih, ki so veljavni v državi, s prilagoditvami, ki jih narekujejo krajevne potrebe. Take prilagoditve, kakor tudi učna snov, ki se jo lahko poučuje v francoščini, se odobrijo in se jih lahko izvede potem, ko so se o tem izrekle mešane ko-tn.sije sestavljene iz zastopnikov ministrstva za šolstvo, zastopnikov deželnega sveta Doline in zastopnikov učiteljstva. Taki predpisi bi veljali tudi pri nas, če bi bila izvedena deželna avtonomiji ket so jo aplicirali v Valdaosti. Po našia uradih, v naših šolah, bi ne bilo več ne uradnikov, ne učiteljev iz Južne Halite, ampak bi bili tu zaposleni domačini. Ce t’i se tega zavedali intelektualci in zlasti ria stotim naših brezposelnih učiteljev, ki se tako krčevito branijo podpreti našo borbo za dosego jezikovnih pra-i u bi se marsikaj spremenilo. sivijo v sklopu italijanske republike. Ni brez pomena če vidimo na Južnem Tirolskem znake separatizma. Ner.ško prebivalstvo dotične dežele, ki >e prav kakor mi okusilo 25 let fašistične vladavine, vidi da se dela v našem primeru veliko krivico, ki bi jo lahko enkrat pozneje raztegnili tuoi ra njihovo deželo, katera danes uživa precej obsežno avtonomijo in številne jezikovne pravice. Inska zaskrbljenost vlada tudi med Francozi v Valdaosti. Jezikovne pravice so zajamčene v ust ar vi za vse narodne manjšine Italije, brez kakršne koli raziike. V našem primeru pa ti predpisi niso bili izvedeni. Zakaj? Morda zato, ker pri nas še ni težnje po separatizmu, kot se pojavlja med Nemci v Južnem Tirolu in v Valdaosti. Toda ne smete pozabiti, da se separatizem pojavi prav todaj, ko se nekemu narodu zanikajo njegove jezikovne pravice in tipičen prxmer, odnosno dokaz, nudi za to prav naše ljudstvo, ki se je uprlo Avstriji zaradi tega vzroka. Dajte nam tcrej tisto, do česar imamo pravico. Ne zanikajte narodu, ki je vedno tako zvesto shižil državi in izpolnjeval njene zakone, pravico do avtonomije, ki mu je bila rekoč po Avstriji odvzeta. Pustite, da svobodno razvija sve-jo kulturo in covo ite mu pouk v materinščini po njegovih šolah, če hočete da r.e bodo tudi druge manjšinske skupine začele sumiti in se bati, da se kaj takega jutri ne zgodi tudi z njimi. Rudarji z neurejenim položajem v Belgiji Vodstvo nekaterih rudnikov v Belgiji je vzelo na delo nekatere delavce iz naših krajev, ki so prišli tja s turističnim petnim listom, često izdanim na pova-l ile tistega rudnika, v katerem so dotič-ni izseljenci že prej delali, ali pa je v njem zaposlen kakšen njihov sorodnik ali prijatelj, ki je dal njihove naslove rudniški upravi. Vodstvo rudnika je reguliralo položaj delavca, ki je prišel tja kot tvrist, poslužujoč se pri tem tako imenovanega nujnega postopka Tak način izseljevanja je precej škodljiv delavcu izseljencu, ker ne spada v okvir sporazumov, ki so bili sklenjeni med dvema državama in ga postavlja v neomejeno odv’snost tujega podjetnika, ki ga vsaj za eno leto ne vežejo dolžnosti delovne pogodbe. 2 ato naj zainteresirani ne nasedajo take vrste vabilom in naj ne pozabijo, da je nereden izseljenec vedno in povsod podvržen težkim neprilikam, razočaranjem in raznovrstnim več ali manj očitnim oblikam izkoriščanja. Pripravljalni zavod za izseljence v Parizu UNESCO je v Parizu organizirala mednarodni zaved za vzgojo delavcev, številna priporočila glede na pripravo in izvežbanje izseljencev so bila tu izdelana in so jih poslali na Mednarodni urad za delo. Ta priporočila polagajo veliko važnost v psihološko pripravo, tako izseljencev samih, kot prebivalstva pri katerih naj bi ti našli zaposlitev in poudarjajo njeno potrebo. še posebno predlagajo, da ko se bodo skupir.e delavcev preselilo iz ene dežele v drugo, da bi jih zaposlili v nekem že naprej določenem kra-iu, naj Mednarodni urad za delo vsaki-krat o tem obvesti sindikate dežele, ki jih bo sprojela in naj jim predoči važnost predhodne priprave ne samo za izseljence, ampak tudi za prebivalstvo, ki jih bo sprejelo. Poročilo zastopnika beneških Slovencev pri diskusiji Iz posebnega statuta za Valdaosta lezik in šolska ureditev lilililil.l lililililil l lililil l lilililil l lilililiiil lililil 11milililil lHHlililililtlililil l!l lilililil lililililiCl l lilil 11 liimiil i H i l l l lllilililtlillll lilililllilililllllllililll Novi načrt za izseljeništvo ' r/'-i.''." . ' •' '■ i--'.- j .V . . n. -fiijraftrw.r. IZ NAŠIH VASI “w NEME NASILNI SIN PRED TRIBUNALOM Naši ljudje so po Laškem označeni, de se radi kueštjonajo an kaužajo, posebno kar to lira za razdeliti roubo. Učasih to pride zavoj tega do velikih baruf an do velikega odja med bi atre. Ejtako te to-čale tud u fameji Flcrjanut iz Nem poteklega mjesca febraija, kar so tjeli raz-dejiti hišo an zemjo. Peter Florjanut e močno otouku bralra Antona an Ivana an kar ne paršla na pomuoč njih mati Marija Pikonja, stara 86 Ijet, e joj sin Peter groziu, de jo bo ubóu. Zavoj pre-tepa an groženj e se rr.uoru Peter Florjanut zagovarjat pred tribunalom, kier S" mu dali tri mjesce an desat dni Pandora z usemi olajšavami (benefici delil legge). GORJANI AUTOBUS GORJANI - HUMIN -VIDEM Lansko ljeto so na prošnjo naših judi ere ložli korjero, ki iz Gorjan na vozi trikrat po tjedne u Videm an u H.unir. U resnici judje so tjeli, ki na usaki dan vezi, zak’ usaki dan to je bizunjo beti povezan s centrom, posebno u tjelih lje-tbl,, ki zavoj velike burokracje to ko-veida za usako neč jeti u Videm an Humin. Ospodar od korjere e povjedu, ki u ne more več kuj trikrat po tjedne voziti, zak u ne stoji notre s spežami an itako mi ve rnuoremo simpri štantati. Ker to je druzih dit, ki no bi tjele vo ziti usaki dan, bal ne mjele končesjon od linije, zakuó dita, ki na jo darži na ne pusti tjelem Mi ne moremo jeti takole indavant. A še no druo ve muoremo povjedati. Kako te tuo, ki pred kratkem so prježihe od korjere aumentali. Od O er jan u Humin, ki u je delčč kuj 5 kilometre so aumentali 30 lir za usaki bi-Ijet ; od Gorjan u Ratinj, ki so kuj 2 kilometra pa 20 lir an od Gorjan u Vidom ki so 24 hilometre pa 45 lir. A to nje ne kontrole ta na prježehe od bi-Ijete? Autoritat na mà videti tole rječ an ker to je druzih dit, ki no čč to linijo tztti za voziti usuki dan an za buojši kup, naj jo njim da. ; , BRDO DRUE MOŽE TA NA KUMUN To e simpri judi, k’ no se lamentajo’ k to e mizerja, k’ to nje djela. k’ tuo e kolpa zavuj tea, k’ par nas zemja na e boa an itako indavant. Malo to jih je, k no vjedó u resnici zakuó ve muoremo štantati. Mizerje to e par nas, tuó to e rjes. Djela to nje, ma kea to e kolpa. iele ve muoremo jeti ledat, zak u resnici naša zemja r.a e boata, kuj to ma znati jo šfrutati. Par nas ve marnò velike možnosti za razviti gozdarstvo, ve marnò vede za eletrifikati našo dolino an električni tok ga prodajati planuri, ve mamo nazadnje naše ore, ki no so bogate mir.jer. Bal te bó no mar več it.icijative u naših poglaufu jih, to bi tje-lu dosti reči kambjati, pred ur« m tjeh poglauàrjeu, ki so ta na kumun;e. A no se tezjelé interesajo kej za rišolviti naše ekonomske probleme? A no vjedó, Ki par nas to more dosti reči npr diti? Ne, fio se ne interesajo, zavuj tea, ki no n.iemajo majedne kompeteneje za rnje-Sat: kumun Ce ve mi jim naredemo cservacjon, ki no njeso kapam, no dje-jo, ki ve tuó djehuno za našo propagando za slovejsko propagando, kudoč <’ s teim ve marnò kuj.sei Kuó tu lavi. Zatuó to koventé, ki judje no se ne naajta mješati več o tjeh judi an kar na pride okažjon za nou konsej nominati naj se pošje ta na kumun nove može, take može, ki nc vjedó kuó so interesa judi an kuó to mà r.arditi za jim pomati. • — Tin Zavaršan — FOJDA Naši gorski kraji no nudijo dosti možnosti za razvit turizem par nas Posebno Ji'c si ki imamo dograjeno ejesto, ki vozi do d e ne bo! e an do Sv. Antona pod lurcom. Sevjeda bi bluó potrjetmo rardit malo propagande an domači eftjerji bi muorli modernizirat njih lokale. Ce pride kajšan u naše gorske vasi ne vje niti kam iti spat. Preteklo licde-jo je paršla skupina tržaških izletnikou. 2)o so hualil naše kraje an so jal, Ki bi paršli večkrat, če bi bluó uiejeno tud za kam jih dat spat. Poljete bi hodile cjcle družine na počitnice ar. tuo bi nam prineslo sigurno koristi GRMEK KADAJ BOJO PLAČAL DIELUCE, KI SO DJELAL NA CJEST I? Kot je našim brali em že znano, smo ?p enkrat pisali tuó kar sada čemo prinest r.ašim oblastnikom pred očmi. l'isti djelauci, ki so djelali ejesto, ki bi niorala pe.iati na -Gorenje an Dolenje Brdo an Platac, zaman čakajo že mj»sce an mjesce, de bi jim plačali tuó kar so zaslužili. Tisti ki se vozijo z automobiiom, ki so siti usegà an ki imajo zn.jeram oufo pouno pod iiosàm al se ne zmislijo na lačne ljudi, ki jim Jouh raste po buti-giih. Prau bi bluó an ne samo orau, am- Odkar obstoja špjetarska fara pa do časa ku je paršu na komando fašizem, jt biu par ras nimar slovenski famo-štar. Zadnji slovenski famoštar u Spie-tru je biu msgr. Pctričič, ki je biu potlé za časa fašističnega režima pošjan u C i dad pni zavoj tega, ki je biu Slo/e-nec Na njegovo mjesto je paršu msgr, E utoni, ki nje dougo od tud. de je umni. Ta nje pozmi jezika svojih fara-rcu an se ga tud ni teu naučit, četud je živu skoraj 20 Ijet u špjetru an je imeu oprauka samo s slovenskimi vjer-niki. TJ špjetru smo saoà brez famoštra, ker po smarti rancega msgr. Bertom;a še njeso imenoval novega. Cjerkvom cbJasti bi se muorale sada zavjedat po-ljzaia Nediške doline, ker tle živi slovi m ko ljudstvo an zatuó je trieba imeni.v at u š,->ietru slovenskega famošha. K tjem ne bi ble samo popravljene cri-vice, ki jih je naprtvu par nas fašizem d» smo bli tarkaj Ijet brez slovenskega dušnega pastjerja, ampa bi zadovoljil use ljudi, predusem stare an otroké, ki -astopijo italijansko. Ce cerkveni ( ! J asti ne bojo imenovale slovenskega famoštra pomen, de se postora s Slov n- Na letošnjih pomladanskih folklornih nastopih, ki so se vršili v Vidmu, kjer so nastopalo furlanske in koroške folklorne skupine, so nastopili tudi Režij a-ru v svojih na rednih nošah. Zeli so obilo uspehov. Občinstvo se je še prav posebno navduševalo za naš ples »Režij an-koif, ki ga plešemo ob igranju na »citare«. Do sedaj je bila naša folklorna skupina samostojna, sedaj pa je stopila v ENAL v Vidmu in so ji nadeli ime »Fol-klcrna skupina Kanin« (Gruppo Fol-kliristico Monte Kanin). Tako bodo Rezijani na prihodnjiti folklornih nastopih ki bodo v Celovcu, nastopili skupno s E urlani. NESREČA PRI DELU Pietekli teden se je ponesrečil v gozdu 23 letni Bufolo Robert iz Osojan, medtem ko je pomagal pri vzpenjači, ko pa bi bla tud doužnost oblastnikou našega kamuna, de bi buj branil interese naših ljudi an de bi ne pustil brusit r.aših djelauceu od videmskih modri-janou! GRMEK — U pet-ak 7. maja se je za večno ločiu tega sveta naš vaščan dva-inosemdesetljetni Jožef Rutar, po domače Brežan. Pogreb je biu u Ljesah u nedejo pu-pudne. 2VERINAC — Tud u naši vasi je smartna kosa pobrala svojo žrteu. U :ie-deic 9. maja je za večno zaparla oči naša par ljubljena vaščanka Bukovac M-m-juta - Simanova, stara 72 Ijet. Pogreb je biu 11. maja u Ljesah. Družini naj gre naše iskreno sožalje! c: slabše ku z Afiikanci, ker njih uč'jr, vjero u domačem jeziku. Obenem bi tuó tud potardilo, de imajo videmske ojer-kvene oblasti ’dnake nam.jene kot politične, an tuó je, de bi znacionaliziral buj hiro našo daželo u katjeri živijo izključno Slovenci. Ljetošnjo pomlad je »Corsorzio Agrario Provinciale« (Pokrajinski agrarni konzorcij) razdeliu med kmete u našem kamunu 150 kuintalou krompirja za sje-me ardeče suorte. Zagotovil so jim, de je tist krompir iz Kanalske doline (iz okuolice Svetih Višarjev) an zatuó zlo dotar za sjeme, an takuó so napravili kmetje s konzorcijem kontrat. Kmotie fceju muorli u jesen varnit konzorciju !2u kil krompirja za usak kuintal, ki so ga čobil. Ceglih kupčija nje bla tarkaj dobra, so kmetje usedno sparjel kontrat an se obvezal, de boju vari.il krompir z 20 parstuotnim interesom. su pošiljali drva v dolino. Ko je vlekel žico se je ta nenadoma zataknila in ga potem močni udarila po desni roki. Na pomoč so mu takoj priskočili delavci, ki so delali v njegovi bližini in poskrbeli zi prevoz v huminsko bolnico. Zdravniki sn ugotovili, de ima zlomljeno roko in se bo moral zdraviti najmanj mesec dni. TRGOVEC IZSLEDIL TATU Fred dnevi sta jrišla v pozni nočr.i uri v hišo trgovca Siega Odcriko v Njivi dva moža in ga prosila naj jima preda nekaj jestvin. Trgovec je šel takoj v trgovino in ju zadovoljil. Toda drugo jutro je r.a nemajhno presenečenje ugotovil, da mu je nekdo ukiadel iz predala S2.(.C0 lir. Siega je takoj začel iskati tatu in ga je res kmalu izsledil. V nečem baru v Rezjuti je spozial nenavadnega nočnega kupca in ea izročil orožnikom. Pri njem so dol ili v žepu ves ukradeni d «nar. TA MOR J AN 3( MJLIJONOU LIR ZA VODOVOD Nje dougo od tega. ki so oblasti pooblastile naš kamun, de lahko nardi dan mutuo za trideset milijonou lir za zgradit vodovod za vasi Mentina, Ronke, It jan an Skrila. Djelo boju začel drug mjtsac an beju zaposlil 60 djelouceu za ejelo ljeto. PODBONESEC NAŠ KAMUN JE ZAŠU’ TUE LJETOS U DOUH > Cassa Depositi e Prestiti« iz Rima je sklenila, de bo dala našemu kamunu en milijon lir posojila za kriti deficit ri-lance, ki ga je nardiu lansko ljeto. I'ar nas ljudje zlo kumrajo, ker tuó r e parvikrat, de je zašU camini u doiih an je muorau prosit za post jilo. Do.ih je sevjeda trjeba plačat donàs al jutri an če bo šlo tuó takuó naprej, bo douh nimar tuj narašču an potlé katìuó ga bo piuču. Naj ne misli kamun, de bo povi-šu nam dauke za plačat dougove, mi plačuvamo že preveč visoke. Ce ne muore priti skuoz naj da daržava podpuoro, takuó kot jo daja drugim kamunem dol pc Laškem. Potlé kar so kmetje sadil krompir so ugotovil, de prejeti krompir nje paršu ir Kanalske doline, ampa iz Furlanske raunine. Prejeti krompir je biu zlo debù an kar so ga rjezal za ga sadit, so se pokazal usi znaki, ki jih ima samo krompir, ki raste na ravnini, kjer gnojijo z guanom. Krompir, ki raste par Svetih Višarjih je buj droban an tam gnojijo samo s hljeuskim enojem, kakor u naših krajih. Ce bi zamenju krompir z nami kajšen privati :k bi še moučali, a ker gre u tjem primjeru za konzorcij, nam ne preostaja druzega, de razkrinkamo tisto početje. Usjem je znano, de krompir iz raunine kešta 1500 lir kuintal, medtjem ku ko-šta iz Dreke od 4 do 5 taužent li.r Tatuò bo konzorcij u jesen dobiu oii nas j81 kuintalou dobrega krompirja, ki oo vcjù trikrat več ku tisti, ki so nam ga dal za sjeme. Tuó zavoj tega, ki konzorcij bo prodau krompir, ki ga muoramo varnit, za parvovarstni semenski krom-I». Naš kamun leži visoko u hribih an krompir iz tajšnili krajeu je zlo drag an iskan na usjeh ta-gih. Konzorcij je napravu zlo dobro kupčijo u Dreki, saj bo zaslužu u šestih mjescih kar 300% na kapital, ki nam ga je dau. Al muoremo rejčt lepi ó za taj-fno dejanje? Al nam takuó pomagajo organi za povečanji produktiunosti u gi rskih krajih? Kaj škode lomo tarpici zavoj tega! Ljetos bojo kmetje, ki so sa-ci' tisti krompir, imjel zlo slab pardje-lik, ker tisti krompir nje primjeren za sjrme u naših krajih. SAMI SI MUORAMO POSTROJIT CJESTO Nje dougo od tega, kar je začeu gradii u Trušnjem svojo hišo Trušnjak Aguštin - Toncin. Vas Trušnje je povezana z ejesto, ki vodi iz Hlcdiča, a ta je tatuò slaba, de se r.e more po njej voziti s težkimi kamioni. Trušnjak, ki Tlela i ovo hišo, je muoru vozit material za zidanje, a za tuo tarditi je muoru sam r.a svoje stroške postrojit ejesto od Tn šnjega do Hlodiča. Tuó je sevieda Tiušnjaka zlo dost koštalo še več ku kajšen je teu popravit svojo hišo, a je rd mogu pr ru zavoj tega, ki kamioni njeso mogli vozit po c j usti. Kamun bi umoru videt tole iječ, saj ljudje placu-ji ;i radost visoke dauae za imjet pravi-c. do popravljene ejeste. T ale je ena velika sramota, de si privatniki muorajo sami postrojit ejesto, če čejč vozit po njej. Taišne reči se višno r.e dogajajo u drugih kamunih, ki so 1 uj reuni ku naš. SOVODNJF AL BOJO ODPARLI MINO ERO PAR NAS? že več časa neka skupina inženirjev raziskuje naše kraje, de bi odkrili ležišča rudnin, ki pravijo de obstojajo u Matajurju an u okuolici C'šnje blizu Sv. Lenarta. Pravijo, de so na Matajurju ležišča živeta srebra an pirita (želje-zoi, u Cišnj.ah pa, de je samo pirit. Inženirji raziskujejo povjedane kraje sami, brez pomoči domačirou an pravijo, de so poslani od velikega industrijskega trista »Montecatini«, ki ima u rokah skoraj use italijanske minjere. Do donàs ne vjemo do kojšnega zaključka so paršli inženirji trošlamo pa se, de bo kaj dobrega. En inžinir je povjedu, de so u več kariih rjes ušafal rudo an de boju še naprej raziskoval. TAJPANA 12 MILIJCNOU ZA BRJE6KT AN VTŠKORŠKI VODOVOD Po dougem čakanju e se governo de-cidu dati našemu kumunu posojilo za ncuditi vedovod u Brezjah un Viškorši. Posojilo u znaša 12 milijonou lir, djelo nu če začeti u jeseni. Od tjeh 12 milijo-rou lir, 8 so dodeljeni za brješki vodovod, 4 pa za viškorški. U kratkem u če naš kumun dati djelo r.a licitacijo (ašto). Zatuó to bi tjelo beti dobro, k' no to ašto batita domači ljudje, saj na je usjem odperta. ša jjeuše to bi jelo bed, k’ no se naši ljudje spravita tu no djeicusko koperativo. ZA MLEKARNO U PROSNIDE To njo dougo od tega, k’ so se u Pre-snide spravili usi hišni možje skupaj an razpravljali o potrjebi zgraditve mlekarne u vasi, ki manjka. Na žalost pa nje-si> se ložli dakordo an takuó boju muor-ii še sjerit po hišah mljeko. Ne moremo zastopit kakuó je tuó, de u Prosniie je še tajšnih, de nejčejo mlekarne. Vas je zadost velika an tud živine imajo pouno, zatuó je velika škoda še čakat, posebno sada, k’ je tud en lec, ki pravi, da pomaga či&ržava s 75% p,ar stroškah. Mlekarna ne do dost Iroštala, saj imamo tle par nas ves material za jo zgradit. Ka-manje, pjesak an japno ga imamo u vasi. Tud djelouna sila ne manjka, sa; je ni hiše, de bi ne imjela kajšnega brez djela. Tuó kar bo koštalo je impreštari-ja, a tej ki smo povjedali, za jo kupit pride ds.ržava na pomuoč. Zatuó ne stuojmo čakat an pojmó usi oakordo an nardimo mlekarno, ker tuó je use za naš interes. Poglejta Brezje, ki so pred C'imi Ijeti nardil mlekarno. Tista vas, črt Jih je buj majhna ku naša, je uardila svojo mlekarno an jo skoraj tud plačila. Ljudje u tisti vasi sadà dobijo ljepe sonde za njih mljeko, ker ser an maslo, k' predjelavajo iz njega, velja cesti več ku tisti, ki se doma predjelava. Pcvarh tega, se ne stracà nič mljeka. Uzomita torej za uzgled Brezje! A BO »BREDA« ZARJES POSTAVILA FABRIKO PAR NAS? Zadnjič smo pisali u našim žornalju 0 rovi električni centrali u Karnahti, c'onàs pa marnò povjedati, de so prežeti zn povjedano djelo že nareti an zatuó djela bi morala u kiatkeni začeti. Ustanovna se je že »Hidroelektrična draž.ia Karnahta« '.Società Idroelettrica Cor-nappo). Delničarji (azionisti) te družbe so Del Fabbro iz Taržizma an še nekateri druzji iz Vidma. 2 a narditi novo električno centralo to té beti bizunjo dosti djelouceu, saj to se govori o čentenarje milijone lir za tc djelo, k’ to bi muorlo beti končano entro dvje ljeti. Zadnje čase to se dosti govori o rešitvi prot’ema dižokupacjoni. Zatuó ljudje so zlo kontenti. Posebno kontenti so o novici, ki se je pred dnevi razširila par nas glede fabrike, ki namerava družba »Breda« zgraditi u P-be-lefu. Saj prou zavoj te fabrike no če začeti preco djelati novo električno centralo u Karnahti. Mi usi z velikim naudušenjem pozdravljamo to iniciativo, zak’ smo sigurni, k’ samo s postavljanjem industrije se bo morló par nas jeti von iz eri-ze u katjero smo padli. A ne bi tjeli, k’ ta za to iniejativo to se skrivej kej druzega, kak škopo politik, še r.a Južnem Tirolu so »Montecatini« an drugi veliki italijanski trusti nardiu velike indr-strijalske objekte, a za keha. Ne za domače ljudi. Nardile so je za ljudi iz druzih provinc Italije, de ti poplavil To leske, k’ no cafjé žive. Ne bi tjeli zat'A 1 to deventéi ’dnako tle par nas. XvEZIJANSKA FOLKLORNA SKUPINA SV. PETER SLOVENOV Hočemo slovenskega famoštra REZIJA Naša folklorna skupina stopila v ENAL DREKA Agrarni kinzorci] an venski krompir fr'te v. 89 MATAJUR Stran 3 ZA NAŠE DELO Djelo u sadounjaku L' sadounjaku muorate pregledat, če so se cepiči ujel. Začnite z zelenim obrje-zovanjem an vršičkanjem mladih po-gankou. Večkrat šlropite hruške, jabla-he an čerješnje s svinčenim arzeniatom (arseniato di piombo) al pa z 1,5% azo-lom, ki ga dodaste bordoški brozgi. Preča kar re pokažejo na breskvah listne uši, jih dobro poškropite z 1,5% nico-lom. an savor mule. Ce pa vino zlo diši po mufi mu dodajte eponita (na 1 hektoliter ICO do 250 gramu), pctlé vino filtrirajte. Mufovo vino re tud lahko popravi, če ga še er k rat prevre te. Tu6 se nardi takuó, de .se viro ulije ra frišne grozdujene tropine, katjerih njeste dobro stisnili. Vino urame iz tropin ostanke cukerja, potlé ga je trjeba prevret z dodatkom čistih vinskih kvasnic. C e ste vino preveč močno zažveplali se čuti žveplo u njim. Tajšno vino stor glavo boljet, pa tud ven metat. Delikatni lllllllllll!lll!lllllll!l!lll!lllllllllllllllllllllllllllllllllll!lll!l!l!lll!lllilll!llll|ll!lll!llllllllllllll Ušivost par ...na polju Na polju je trjeba tale r.ijesac okopavat an osuvat. Ne buoste pa imjel nič dobička (profita), če ne buoste tistega djela nardil lepuó. Velika razlika je med njivo, ki je dobro okopana, an med tisto, ki je samo postargana an popraskana. Kar okopavate lahko gnojite z nitratom, Posebno tiste njive, ki imajo slabo, pusto (magro) zemjo an njeso zadost pognojene s hljeuskim gnojem, škropite z lakreno-japneno brozgo paradižnike (po-rnodorje), an če je potrjebno, tud krom-P», de ga varjete pred jeronosporo. ...na vrtu 'Iala mjesac presadite paiadižnike an drugo zelenjavo, pruot koncu mjesca pa lahko sejete karfjolo (cavalfiore), špinačo an radič. Za špinačo je narbuojš, de sejete u sjerčne kraje. Sejte u varstah takuó, de bo 'dna od druge delčč 20 do 21 cm. Kar zraste špinači 4 do 5 listou it) je trjeba razredčit takuó, de je 'dna Špinača delčč od druge ne več ku 6 centimetru. Med časom ku raste, jo je trjata najmanj enkrat dobro okopat an večkrat opljet. Za posjat 10 kuairatnih metru se poru ca 250 gramu. Prej ku sejete dobro pognojite zemljo s hljeuskim gnojem. ...u senožeti Dobri gospodarji boju u tjelem mjesca, čet'ih imajo posjeit de dost djela, stopiti' tud u senožet an jo lepuó očedil. Nepotrjebno garmovje je trjeba posje-kat, pobrat use kartine. če bo tale dje-lo lepuó nareto bo košnja dosti buj lahkà. Kako odpravit napake par vinu Vino ušafa mufou (plesniu) savor an duh, če je bluó parpravlieno iz zlo mu-ir.vega gruzduja an se mošt pred vrenjem 't' očistiu al pa je paršlo vino u mufou Eod. Tiste napake nar vinu se zdravijo takuole : če ima vir.o le malo mufovega duha savorja, ga pretočite u malo zažve-War; sod an par tjem močr.o zračite, se-Vjeda u dobro prezračeni kljtti s frišnim Srakom, če tuó ne pomaga, čistite vino 2 želatino, ker želatina potegne nase duh Usaka živau ima svoje, posebne sorte uši. Uši djelajo nemjerne živali, ker lazijo (hodijo) an zbadajo. Tiste sorte uši, ki sesajo kri, spuščajo u kožo tud 'dan strup, ki djela srbenje (stor praskat). Na splošno diferer.cjamo dve skupini uši: prave uši, ki sesajo kri, an uši dla-karice, ki se hranijo s kožo an z dlako. Use vrste uši položijo r-a dlako jajčka, ki jim pravimo gnide. Z lepljivim sokom jih močno pritrdijo na dlake, takuó de ne morejo odpasti. Iz gnid se razvijajo zametki an potlé u dveh tjednih dorastejo uši. Uši narbuj pogosto ušufajo krave an kokoši, malokrat pa ouce. Zaredijo se tud na prašičih, konjih an psih. Največkrat ušafaio uši teleta, ki so pozimi u hljevu. Par kravah se uši zadaržujejo narbuj rade na tilniku (Siji), okuol rogou an tud par repu. Konjske uši se ušafa-jo največkrat na vratu an na glavi, prašičje pa na trebuhu an med nr gami. Če se zaredi dosti uši, se raznesejo po usem telesu. U tajšnem primjeru živini spada proč dlaka, se praska an liže. Konji tou-čejo z nogami, posebno ponoč. Uši par kekošah razjedajo perje an sesajo kri. Kar se napijejo 1 aivi, ratajo ardeče farbe. če se uši ne odprav prtca, se takuó razmnožijo, de škodujejo reji an zdravju živali. Krave an konji hujšajo, krave da-jajo manj mlieka, kokoši p.a manj nesejo. Piščeta lahko pa tud krepajo. Za uničit uši je trjeba u parvi varsti skarbjet za čistočo u hljevu an kokoši/jaku. Živali je trjeba tud cobro fuotrat, ker se uši prej zaredijo na suhih živalih, ki njemajo takuó mastne kože. Krave an konje je trjeba posebno pozimi usak dan štrgljat an kartačit. Kokoši se muorajo vajat po drobnem pjesku al u ejestnem prahu. Večkrat pa se uši zaredijo tud par dobro fuolrani živini an tam kjer so hlje-vr čisti. Za uničit uši u tajšnem prim jeni je dosti preparate u. Zlo dobar je gar-macid, ki uničuje tud muhe, mojé, komarje (zanzare), bouhe, mravlje an stenice (loščacč). Ta preparat se ušafa u prahu, u kkuìr’u an u palčkah, ki se j tržgane kadi:o. Likuid garmacida je piuci se zlo radi lamentajo zavoj žveplanega vina. Zavoj tega naj se ne prodaja tajšnega vina, ki je preveč za žveplan, dokler ima tist savor u sebi. Pra-stor nad vinom u sodu se ne smije žveplat, ampak naj se dajo rta pipo majhni sodi, al pa naj se nuca aparat za dat u sod oglikovo kislino. Vino, ki je bluó pretočeno an žveplaro, raj se r.e da šobit na pipo an naj se ga ne začne točit, ker je zavoj tiste manipulacije tud ubite. Vino naj počiva a manj dva do tri t.jedne. immillimi iillllllllllilllin ninnili v • • • živini tijeba razrjedčit z vodo (1 part garmar cida an 9 parti vode). Tuó je trjeba dobro premješat an potlé s tjem poškropit al namazat ušive živali. Za kokoši se nuca garmacid u prahu an se ga posuje med perje. Kar uničujete uši par živini, muorate tud izkidat ves gnoj an m el j o zažgat. Za uničit kokošje pršice (polini) je trjeba nucat garmacid u palčkah, ki jih paržgete, de se kadijo. Kckoši spustite ven iz kokošnjaka, potlé dobro zamašite use odpartine an zažgite palčke. Goreče palčke razvijajo hud dim, ki gre u use skrivališča an uniči poline. Ker se ne more uničit jajc od uši, je trjeba mazanje al prašenje živali ponovit čez 10 do 15 dni Pru takuó je trjeba tud kokošnjak še enkrat zakadit. Peronospora je narbuj nagobama an it)buj huda boljezen vinjike Naprda ust njene zelene parti, narbuj pa liste an grozde. Tista boljezen pride narbuj pomladi an poljete rc caževju. Boljezen pnde u notranjost lista an jagode an jih uničuje. Kar se je peronospora par-kazala, vidimo najprej ra zguornjem kiaju lista armene oljr.ate lise (magie). ( ez nekaj dni se parkaže na spuodnjem kraju lista ojelkasta prevleka. Sčasom se tisto mjesto lista posuši. Če je listje i:a vinjiki močno poškodovala peronospora, ne moie zazdrjeljeti riti grezdu-je niti les. Na zelenih jagodah prodiera boljezen u notranjost povečini na mjestu, kjer sedi jagoda na jagodnem peclju. Jagoda začne od zunaj arjavjeti, se naguba, posuši an potlé odpade. Narbuojši prepaiat pruot peronospori je zmjes raztopine modre galice (solfato od rarra) an japna. ž adost je 1 do 2 parstuotna raztopina (na 100 litru vode 1 do 2 kg modre galice), kat j eri dodaste na usak kilogram do 1,5 kg ugasnjenega japna. Za vjedat kulku japna je potr-jebno nucajte bjeli fenolft-ilinou papjer. I-.ar dodaste galici zadost japna, se po- Saditeu fižola Ponavad se sadi fižou u parvi polovici mjesca maja, kadar nje več nagobarno-sti slane. Kaduor ga še nje usadu, naj tisto djelo hitro nardi. Par usaki rakli usadite 6 do 12 fižolou Fižou potrebuje oporo, tuó so rakle. Rakle muorajo bit douge najmanj dva metra an pu, de se rouora fižou dobro an do visokega ovijat. Fižou se narljeuš ovija po tajšnih raklah, ki so raskave (bropove), kot na primer so ljeskove, gabiove al smrjeko-ve. če so rakle preveč debele, se fižou ne more okuol njih ovijat, zatuó ne nu-cajte rakle, ki so debele več ku 3 do •i cm. Rakle upičite u varsti an naj boju deleč ena od druge 60 do 80 cm. Upi-čijo se lahko prej ku se sadi fižou al pa šele takrat, kar je fižou že 'dno kuar-to visok. Rakle je trjeba zmjeram globc-kó upičit u zemljo, de jih ne muore iz-rut vjetar. Kar buoste okopaval fižou gledejte, de ne poškodujete mladih rastlin. če je suša, je dobro, de fižou zalivate z vodo. Frišan ajar - a ne prepih U hljevu naj bo nimar dobar ajar. Pozimi tega učasih rjes se ne muore nardit posebno ne tam, kjer so slabi hljevi. Kadar je gorkuó pa bi lahko usak svoj hljeu tarkaj prezračiu (ajar menjat), da živina ne bo tarpjela, ampak de bo zdrava an de se bo u hljevu dobro počutila. Saj ni trjeba drugega kakor odperjati okna an ur ata. Usedno pa muorate par tjem gledat, de u hljevu ne bo prepiha. Ta je živini nagobaren, prau posebno pa še, če je potna al ugrjeta. Odperjate lahko okna an urata samo na 'dnim kraju bijeva, ne pa l.a obeh naspruotnih, ker drugače piha. farba tist papjer močno arčeče, če ga j omočite u raztopino. De se galica (solfato) buojš ujame na listje an grozduje se rakomancià, de se par mješanju uliva modro galico (soh fato od rama) u razrjedčeno japno. S škropljenjem z modro galico se .13 more boljezen uničit, ampak se samo nastop Doljezni brani, ker kadar je pero-respora že u notranjosti lista an jagode se ne more več pomagat. Zatuó je polrjebno škropit prej ku se boljezen parkaže. Parvikrat se škropi pred cvetenjem, kar so mladike douge kajšnih 25 centimetru, tuó je pruot koncu maja, z 1 par-stuotno raztopino močre galice; drugkrat kajšnih deset do dvanajst dni po par-vim škroljenju z 1,5 parstuotno raztopino, tretjikrat z 'dnaka raztopino kajšne tri tjedne no drugem škropljenju; četrti-kiat po notrjebi spet kajšne tri tjedne po tretjem škropljenju. Škropiti se muora tud med cvetenjem. Poškropit se rouora listje ne samo na zguornjem, ampak tud od spuodnjem kiaju an tud grozduje. Nucajte samo dobre škropilke (numpe), de pada raztopina modre galice na listje an grozduje kot meglà. Kup na debelo ŽIVINA ZA ZAKOL Po kg. Ki ave L. 210 do 230 Voli » 230 » 250 Jenice » 225 » 245 Teleta » 360 » 380 Ovce » 150 » 180 Jagnjeta » 325 » 355 Kozliči » 370 » 390 Prešiči (100 do 150 kg) » 400 » 420 ŽIVINA ZA REJO Po glavi Krave mlekarice L. 143000 do 191000 Jerice breje » 133000 » 165000 Prešiči do 20 kg » 11250 » 15250 PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA Po kg. Kokoši L. 550 do 600 I iščanci » 800 » 850 Race » 450 » 500 Purani (dindje) » 500 » 550 Zajci » 265 » 280 Jajca (usako) » 21 » 22 ŽITARICE Po kuintalu Pšenica L. 7200 do 7300 Sjerak » 4100 » 4300 Išenična moka (Q) » 9650 » 9800 Sjerkova moka » 4900 » 5100 Otrobi » 2200 » 2350 GRADBENI LES Po kubičnem m Bukovi hlcdi L. lfOOO do 17000 Cb jehovi hiodl » 18500 » 21500 čtrješnjovi hlodi » 17500 » 19000 Smrekovi hlodi » 18000 » 18500 Jesenovi hlodi » 19000 » 20500 DRVA IN OGLJE Po kuintalu Bukova suhe L. 720 do 800 Liruga mehka drva » 510 » 590 Oglje » 2900 » 3000 SADJE IN ZELENJAVA Po kg. Jabolka L. 55 do 70 Krompir » 30 » 40 Solata » 120 » 250 Radič » 50 » 130 SER AN MASLO Po kg. £ir do 2 mjesca star L 445 do 500 Sir čez 2 mjesca star » 640 » 700 M lekarniško maslo » 915 » 950 Doma izdelano maslo i » 800 » 850 MENJAVA DENARJA Zlata Sterlina L. 6045 Napoleon » 4660 Dolar » 535 šttrlina kaita » 1668 švicarski frai.k » 143 Belgijski frark » 12 Francoski frank » 1,70 Avstrijski šiling » 23 Kis (ažejd) u gospodarstvu Kis (ažejd) se nuca za čiščenje bakrenih (ramovih) reči. Tuó se čisti takuó, de se mehko cunjo namoči u kis a fraja. Madeže (magie) od japna pomočite s kisom, potlé jih z lahkoto proč spravite. Farbano blaguó ne izgubi farbe, če ga polijete z vročo vodo, katjeri ste dodal 'dno četartino kisa. Lasje se boju svetili, če zadnjih vodi parlijete malo kisa. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ll'liMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIIIIIIIIII Peronospora fRance bevk: -8. PASTIRCI iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin XI. Preteklo je nekaj minut. Lenart se Je Potegnil izza poslednjega grma, sedel v breg in se oddahnil. Tako mu je bilo 2a trenutek, kakor da je s tem nekaj ^brisal za seboj. In vendar ni bilo zapisano. stalo je pred njim in raslo, ^elo se mu je> d a mu zakriva še pogled, Pcrjanč je sedel po turško in jedel r°nipir. Ni se oziral ne na desno ne na v°. kakor da mu ves svet ni mar. Te-je grizla medenko, ki mu jo je bi-a Prej ponudila. Tudi Lenart bi bil rad jedel, da bi se a tiru zamotil. Pa ni občutil lakote. Obšel .'e iznenada tak občutek, neka mrzli- ca, Ri hio !*lu oči neprestano uhaiale prav na to 8jiša. čia bi že žvižgati ne mogel ne peti. uiogel V3č prestajati na mestu. Ni ®ei gledati Ferjanča. In vendar so Poiskal je svojo čredo in jo je odgnal proti lazom. Ti so bili za obronkom. On njih ni bilo videti k Ferjanču niti k Terezki. In tudi ne do plota h gugalnici. Ovce so se pasle, a Lenart je sedel na skalo. Občutek nemira ga še vedno ni zapustil, čas se mu je vlekel neznansko počasi. Pretekla je morda ura, a on je mislil, da mora biti že večer. Da bi se zamotil, se je razgledoval okoli sebe. Gledal je ovce. še nikoli mu ni prišlo na misel, da so to prav za prav čudne živali. Zdaj se mu je tako zdelo. Zakaj, tega res ni vedel. Nato je štel kole v plotu sosednjega laza. Dvakrat se je po-motil. Opazoval je posamezne rjave liste, ki jih je nosil veter preko pobočja, štel je debla ob robu gozda. Bilo jih je nemogoče prešteti. Nazadn e se je čudil oblakom na nebu. Imeli ;jo najraznovrst-nejše podobe. Ozrl se je po soncu. Še zmeraj je bilo visoko. Če bi bil imel vžigalice, bi bil zakuril ogenj. Pa saj tisti dan ni imel krompirja, da bi ga pekel. Spravil se je nad kruh in nad hruške. Jedel je počasi, želel je, da bi bila po poslednjem grižljaju že noč. Nato so mu roke obvisele čez kolena, kakor da so brez moči. Tisto »nekaj«, kar je narahlo občutil že pri gugalnici, se je vedno močneje oglašalo v njem. Pričakoval je rečesa, kar bi se prav za prav ne smelo zgoditi. Obšlo ga je sramovanje, ki je bilo drugačno od sramovanja zaradi golega telesa. Potem je zopet izginilo v čudni omotici. Vedno večja teža mu je legala na srce. Tako se mu je zdelo, da bo zdaj pa zdaj zaslišal krik. In da bo že v naslednjem trenutku nekdo pritekel po stezi. Ni zaslišal krika, bilo je vse tiho. Ta pa tam je zašumelo le listje, da se je L -r.art ves stresnil in .-:e ozrl. Nihče ni p i-tekel po stezi. Bil je sam, čisto sam. To mu je bilo v olajšanje. To mu je tudi težko delo. Nazadnje je bil talco izmučen, kakor da ga je nekdo ves dan z bičem podil no gmajni. Mrzel pot mu je stopal na čelo. Bilo je že proti večeru, ko ni mogel več prestajati. Dvignil se je in je hot sl oditi. Sam, brez ovc. Zdelo se mu je, da mora nekaj storiti. Kaj, tega v tistem trenutku ni vedel. Tedaj je pritekla Terezka. Bila je vsa zardela v obraz, v rokah je vihtela šibo, krilce ji je opletalo okrog nog. Lenarta je spreletel mraz od glave do peta, Terezka se je ustavila in ga je gledala plaho, s svetlimi očmi. »Po kaj si prišla?« »Strah me je.« Lenart ni umaknil pogleda od nje. »Kaj ni Ferjanča?« mu je zastajal glas v grlu. »Ni ga. Nič ne vem, kam je šel.« Pastircu so se zašibila kolena. Za mrazom ga je obšla vročina po vsem telesu. Za trenutek ga je objela taka groza, tak strah, da se je brez moči sesedel na skalo. Podprl si je glavo in vzdihnil. Terezka je počenila k njemu. Nekaj časa ga je zvedavo pogledovala. »Ferjanč je hudoben, ne?« Lenart jo je pogledal. Kazalo je, da ji je hvalažen za to besedo, kakor da ga z njo opravičuje. Zopet se je živo spomnil dogodkov prejšnjega dne. Izginila mu je omotica. Zdaj mu je bilo prijetno, da je Terezka v bližini. Samega bi bilo strah. Pastirica bi se bila rada raztovarjali). Lenart je bil redkih besed. Slednjič je utihnila. Preko gmajne je legla senca. »Domov bom gnala,« se je dvignila Terezka. »Le daj!« In je odšla. Tudi Lenartu ni bilo več obstanka. Mrak, ki se je dvigal iz grape, je dobival podobo nečesa grdega, temnega. Priganjal je ovce, kakor da beži pred volkovi. Prignal je nad gmajno, od koder se mu je nudil širok razgled. Postal je in se oziral okrog. Res, Ferjanča ni bilo. Drevje, grmovje, skale, a Ferjanča nikjer. Le njegova čreda je vsa zbegana blejala na pobočju. Ko je uzrla Lenartove ovce, se je sama, brez pastirja pomikala navkreber. Lenart je stežka pridrževal trepet. Z dlanmi je napravil trobento. »Ferjanč !« Comu bi ga klical? Morda je Ferjani zaspal pod kakim grmom. Ali pa se potepa po lisičji grapi. Nič. Vse tiho. Slišati je bilo le odmev. »Fer-ja-a-anč !« Zopet nič. Pologarjeve so dosegle njegovo čredo. Živali so čutile, da se bliža noč in da je treba domov. (Nadaljevanje na 4. Urani) Za naše mlade bralce UŠTRIHJANI SIN Mati ne sina uštrihjala, k’ e diventóu rit. Sin rič pa e džau : »Anjelé čo:i jeti po svjetu.« »Paršou e tah nekemu kontadinu an ga takoJé proeóu : »Dejte mi, k’ bom go-iiču prasce past. Usako ljeto čon dan tòt je parpejati ta hiši; čent čete mi jih dati an čent več čon jih parpejati ta hiši.« — »Ti te ne moreš pasti, zak’ si rič!« o rišpondš kontadin. Rič o pa ej tekaj dougo prosi, k’ e mu jih je nazadnje kontadin dau. Med Jjetom paj e parfóu u host mož, k’ o nje znóu jeti iz boste an e džau: »Svinje so tle, pastjerja paj to nje, k’ pruot hiši, kje rič e tóu se oženiti; konj e začeu rezgetati, petelin paj kikirikati. Judje an domači so se uprašuali ki o parhaja, k’ tu je na ejtaka rječ, oča paj e džau : »Snubači no bredó.« Hčere pa uštičane..., Paršli so u hišo an uprašal’. Ta buj stara hči ne ožela : »Nejčem te, rajšej ri špondA, »Ki o mà te uzeti?« — »Cete vidati, k’ na me čč\« An so šli. Zat o rečč rič: »Ja čon sedjeti na petelinu, vi naj na konju« Ejtako so šli Sv. Miklavž je usako jutro zguoda ust a ju an se umivu u irarzli vodici, de so mu ble oči an glava bistre. Ob parvi zeri je sedéu pred hišo, gledu okuol sebe an potlé je šii na ejelo. Enkrat se ie ocločii, de gre gledat kos lesa za nardit barko; na ramo zadene sekjero an gre po rauni poti za hišo. Po poti pride u bost, kjer so rastli stuoljetni krivi hrasti. Tle se ie zbrau sv. Miklavž lesu krivega an raunega, dok ni ušaiu ta pravega, za se nardit bat ko Usjeku je hrast en ga obdjelavu, dok rje bla pred njim barka nareta, ki jo :e pctlé nesu do morja. Že jo je spustu i ve do, kar stopi h njemu zluodej an mu cbteži tisto Ijepo barko. Miklavž tud vil an ga pudi: »Pobei se, zluodej, iz barke! Al pa te bom ns-učiu atecé! Potegnu te bom za lase an vargu u morje!« Zluodej pa je Miklavža lepuó prosu, naj ga uzame sabo u barko. Sv. Miklavž pa takuó guori: »Kaduor ne zna molit, se ne mere z mano vozit.« Zluodej se potuhne an reče: »Oj, tud jest znam molit.« Sv. Miklavž uprašuje: »No, zluodej, če znaš rjes molit, pa reci: Oče nas!« Zluodej: »Miklavž je raš!« Sv. Miklavž še reče: »Zluodej, reci: »češčena Marija!« Zluodej: »Barigla! de bi bla pouna vina, de bi ga z Miklavžem pila, de bi buj lahkó barko vozila notar u lašo zemjó!« Sv. Miklavž je fciu že hud, a usegliu še reče: »Zluodej, reci: Amen!« Zluodej pa pravi: »Kamen! Bomo se z Miklavžem liamanjal an se za barko potegoval.« Sada je bluó sv. Miklavžu zadost; zluodeja ujame za lasje ar. ga varže u morje, sam pa gre po sveji poti. PAS AN MAČEK Pas e uprašu mačku: »A t’ vješ za-kuč ve se mi dua cdjamo?« Pas rišponda: »Ne vjem. A t’ vješ r.i''< Maček o pravi: »še jà ne!« Pas pravi: »No, potem se odjajm) še i.iuavant !« Od ne vejo e se oglasu 'dan tič an jim t?hu: »Norci, rajšej bodita znanci, če ve ne vjesca zakuó ve se odjata!« Pas e zalaju, se zapodu u mačka, maček e skoéóu na vejo an spudi i pame :-neea tiča. Zdaj je maj Zdaj je maj — slavčki pojo; Marijini rokavčki in laski cveto... Slak je v klobučki; Petrovi ključki, k srčkom na obiske gredo... Na stežaj v ta raj srce odpri — da s slavčki Marijinimi i okavčki in z vrs.o vseh lepih dni, se srce razgovori.... šuoštariu i Enkrat j c šivu u njekem mjestu ubo-g šuoštar. Kar je podnevi zaslužu, tuo jc ponoči z ženo an otroki pojedu. Ni-v,ar je biu veseu. Kar je šil na. djdo, je prepjevu pjesmi, kar se je vraču damu jc uganju komedje. An takuó je živu an nje poznù gorja. U tistem mjestu pa je tokrat komandiru furbast an hud car. Dnegà dne je tist car sklenu, de bo šu pogledat, kakuó živijo njegovi podložniki. Obljeku se je u slabo tbljeko an kar je paršli nucč, je začti hodit po cjtstah. Gledu je skuoz okna, poslušu pur vratih, a nikuodar nje vidu nič čudnega. U ’dnem kraju so se ljudje krega1 :< drugem je 'dan joku zavoj izgube, ’dan sc je touku z ženo an takuó naprej. 7,2 i ’dni l.iši je bluó use vesjelo an je car ču samo smjeh an petje. Car se je zl > začudu, ker je vidu takuó vesele ljudi. Potarku je. Odparli so mu an ga po-v Mi h večerji Na mizi nje bluó dobre jedače, a vesejà je bluó veliko. Car je scàéu za mizo, jedu je, più vino, a biu je skurjóuzan kaj za ’dni ljudje so tisti, kei so takuó veseli. »Oprostite,« je jau car, »zlo rad bi vjedu, kaduó si an kaj si, de se usak dan do jutra veseliš an ješ, kakor bi liu huód.« »Jest sem navaden ubuoh šueštar,« je jau šuoštar. »Na placu imam bank. Kadar pride kajšen, mu popravim obuvalo, lodnevi djelam, ponoči pa z družino jim. Zaki bi čaku na huód? Sa so usi Or, evi ’dnako dobri.« »Kaj bi pa djelu, če bi ti bank uzeu?« »Oh, zaki pa tuo praviš? Lačan bi liu!« -;e jau šuoštar. »Zaki naj bi mislv, na tuo? Kaduó je takuó hudoban, de bi mi ukradu bank?« Car je še malo časa biu par šucš’irju an patii je šu, proč. Zjutraj je car ukua-zu svojim kurirjem, de r.aj poberejo use tanke iz targa, de ne bo nobedan djelu, kadar bo on počivu. Ljudstvo nje moglo zastopit, kajšen zluodej je obsjedu carja Usi so hodil okuol brez djela, ker so sc usi bal ne ubogati carja. Kar je paršla nuoč, je car spet ŠU h šuoštarju, de bi vidu, če je veseu. vO pozdravljen, parjatu! Sedni!« je veselo juu šuoštar, kar je vidu moža. »Kakor vidim, se še nimar veseliš,« je jau car. »Kje si pa zaslužu sudi'; Al si prelomu larjou ukaz?« »Naj bo preklet, tist naš car!« je jau šuoštar. »A zavoj njegà usednó njesevi liu lačen, šu sem na ejesto, tjemu -em jarnesu vode, drugemu darvà nasjeku. tretjemu se n pomacu kaj nest. pa sem si le tarkaj zaslužu, de imamo huód.« Car je še malo časa sedéu an potlé št, damu. Drugo jutro je paršil h Šv.o-št or ju carjou kurjer an odpejii ubuc.šca na carjcu dvor. Tam so mu dal tcž'co šublo an ga postavit pred carjeva vrata ar, mu jal, de ne smije iti nikamar an de muora vahtat svojo šol lo. Ves dan je ibuogi šuoštar stau na vahti. Zvečer pa jc parsù damu, uzéu palco, pjeu ’dno p;esem ar. stargu palco. H ar je palco ostargu na obeh krajih, jo je na ’dnim koncu ošpičii, na drugi konàc pa dau ročaj, de je bla podobna šabli. Leseno šablo je šuoštar dau u fodero, a željezno je prodau bližnjemu, de se jc potlé s tistim denarjem vkupu kruha, vina an meta, de je tezkuó nesu damù. »Uzami, žena,« je jau, »pa huali carji za bogate darove!« A car je spet paršli ga giedat, de bi vidu, če je šuoštar usednó vešču, šueštar jc biu pru takuó vtséu, ra mizi je bluó ja še več dobrih reči, ku druge dneve. 1N0 žena,« je jau, »pokaži naše-nu jarjatelju, kajšna je moja šabla!« »žena je parnesla leseno šablo. Usi. so sc posmejal, se najedli, pcpil vino .in car je šii proč. Drugo jutro pa je puišU -.pet h šuo-štarju carjou kurjer an ja peju na vahto. šuoštar je vahtu an daržil leseno šablo ob nogàh. Potlé je car poklicu h sebi svojega kasjerja an jau; »Gaj if. tat, razbuojnik! Iz moje kase si ukradu suče! pokličite vahto! Preča naj mu odsjeka glavo!« An parpejal so šuoštar-ja h carju. Car je potegnu krono pru do oči, z roko pokriu obrez, de ga šuoštar ne bi ipoznv. an je jau; »Odsječi glavo tistemu gujufu! Ukradu je sude iz moje kase!« »Milostni car, nadoužen sem, preštej še enkrat kaso,« je prosu kasjer. »Nič ne oom preštevu nič te ne bom i o sl uš v. Vahtar, odsječi mu glavo!« je i kuazu car. šuoštar nje vjedu kakuó bi paršii iz tiste zadrege. Nji mu lluó huduò zavoj kasjerja, a bau se je za svojo glavo, ker jc prodau željezno šablo. lačeu je prosi, carja vaj se usmil kasjerja, a car ga nje teu poslušat. »Pravim ti, odsječi mu g. avo — če ,ie — bo še tebi odljetela !.c je ukuazu car. šuoštar je rogledu pruot nebu; »O Pvoh, če je tist človek r adoužen, stor čudež an naj se željezo spremeni u les! Mene rješi umora, ijigi pa smarti!« Potlé je potegnu šablo iz federe. Usi so vidli, de je bla šabla lesena! Cer se je nasmjehnu: »No, tebi nje-sam kos Čegllh si me ogaju 1Ù, te 'e tijeba pohualit, k er si takuó bistre pa-veti.« šuoštarju je dau dosti zlata an srena an ga poSjù danil. An šuoštar je živu ku prej; Podnevi je djelu, por,oči pa je pjcu. Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmir Tiska: Tiskarn« L. Lucchesi - Oorios PASTIRCI rNadaljevanje s 3. strani) Na razpotju jih je Lenart navmil v klanec, ki je držal proti Pologarju. XII. Bolj ko se je Lenart bližal domu, huje je podil ovce. Imel je občutek, da mu nekaj nevidnega sledi za petami. Zagnal je čredo v hlev, odšel v izbo ir-, se pomaknil v kot na peč. stresal ga je mraz. V glavi mu je šumelo kot v gozdu v jesenskih nočeh. »Večerjat!« ga je poklicala gospodinja. Rekel je, da ni lačen in da ne bo večerjal. Res ni čutil lakote. Čutil je le žtjo, a se ni upal v vežo, da bi se napil vede. Zdelo se mu je tudi, da bi pri mizi sede ne mogel gledati ljudem v obraz. Niso ga silili k večerji. Med molitvijo je nenadoma tako globoko in težko vzdihnil, da ga je bilo slišati po vsej izbi. Vsi so se ozrli vanj. »Kaj po stokaš kot pes pred vrati?« ga je vprašal hlapec, ko se je pokrižal. Zasmejali so se. Lenart je stiskal ustnice, od sramovanja je gledal v peč. Toda to sramovanje ni bilo nič v primeri s črno zmedo, ki jo je nosil v prsih. Nato je prišla Pologarjeva Polona. Bila je okrogla, živahna in se je rada smejala. Sedla je na klop ob peči, jezik ji je tekel ko voda v brzici. »Kje pa imate pastirja?« je vprašala nazadnje. »Na peči je.« »Saj res, nisem ga opazila,« se je ozrla. »Našega Ferjanča nocoj ni domov. Ovce so se kar same vrnile, a njega ni od nikoder.« Lenarta je prebudilo iz zmedenih misli in občutkov, stresnilo ga je od temena do peta. Tako mu je bilo, da bi bil na ves glas zakričal. Najrajši bi se bil poguznil s peči in pobegnil. Toda obsedel je na mestu, kot da je olesenel, in ni rekel besede. »Ali nista bila skupaj?« ga je vprašala gospodinja. Tedaj je moral odgovoriti. »Dopoldne sem ga videl,« je izjecljal s tako težavo, da so mu oči lezle iz glave. »Samo dopoldne, a potem nič več. Pasel sam ob lazih.« »Tudi Brdarjeva Terezka tako pravi,« je rekla Polona. »Da se mu ni kaj pripetilo,« je menila Kolkarica. »Pa menda ne. Najbrže je utekel. Naš oče ga je sinoči nekoliko birmoval. To se mu je menda hudo zamerilo.« »Hm. Pa zakaj ga je?« »Hrhi!« je Poloni ušel smeh, pri tem je hudomušno pogledala Lenarta. »Hlapec je povedal, da je bil Lenartu naredil neko prav.... no, kako bi že rekla?« Lenart je gorel, kakor da stoji sredi grmade. Dekle je prosil s pogledom, naj molči, a ona ga gotovo ni razumela. Vse je omahnilo v njem. »Zato je bil že sinoči tak,« je rekla gospodinja »Otroci nikoli ne naredijo prave. Kaj pa je bilo?« »Lenart naj pove,« so se Poloni v smehu bliskale oči. Družina je gledala vanj in odpirala usta. Bili so pripravljeni sprejeti novico in se na vse grlo zasmejati. Fe j, kar ko grdi so ljudje! Tega Lenart ni mogel prenesti. Bilo mu je, da bi bil zajokal na ves glas. Potegnil se je s peči in izginil skozi vrata. Prišel je pred hišo, a ni zajokal. Tudi ni pobegnil na hlev, ni se skril v naj gostejšo temo. Postal je in napeto prisluhnil. Zdaj bo Polona gotovo vse poveda- la. Ras, govorila je, govorila, toda ni mogel razločiti besed. Zasmejali so se. Ta smeh je zadel Lenarta, kakor da se mu je zadrl trn v srce. Dvignil je pest in potresel proti oknu. XIII. Ni se več vrnil v izbo. Z opotekajočimi se koraki je odšel na hlev in se zakopal v seno. In tedaj se mu je zdelo, kakor da se v temi, proč od ljudi, iznenada vse iz-preminja. Polagoma se mu je jasnila temna zmeda v glavi. Misli so mu bile čiste, lahko je ločil eno od druge. Tudi z občutki je bilo drugače kot prej. Tisto »nekaj«, kar ga je od početka pri gugalnici vos čas preganjalo, je ra&io. S čar som je bilo tako mogočno, da je zagrnilo sramoto. Zadoščenje, ki ga je občutil zaradi maščevanja, se je umikalo t.itnkemu, grdemu občutku greha. O, ne, saj Lenart ni bil hudoben deček. Je že res, da je bil kdaj pa kdaj nagel, ako ga je hudo razjezilo tudi hudoben, prav kot vsi dečki. Toda imel je tudi dobre lastnosti. Nikoli ni trajalo dolgo, da se mu je prebudilo srce in vest. Vest! In strahotne podobe! V temi je razločno videl hudička pred seboj. To ni lila samo ccmišljjja, sicer bi ga ne videl tako zelo jasno. Bil je črn, imel je rožičke in kosmat rep. PraV tak je bil kot tisti, ki leži pod svetim Mihaelom na oltarju farne cerkve, že od prejšnjega večera ga je čutil ob sebi, le da ga ni videl tako jasro. Zdaj je čepel ob njem in mu je držal črno zrcalce. »Glej,« mu je rekel. In Lenart so :ri inogel premagati, da je pogledal. V zrcalcu je videl samega sebe. kako v krat-k. srajci lota po gmajni. Ferjanč pa skaklja pred njim, nosi njegove hlače na palici in se krohota. In vse okrog je polno ljudi, ki s prstom kažejo, nanj-Kohoho 1 Tedaj se je podoba izpremenila. Neka svetla roka je zgrabila škratljenka in ga je zagnala v kot. Udaril je z glavo deske ha zacvilil. Ob Lenartu je čepel angel. Dolgo, belo oblačku mu je segal'-? do peta, iz hrbta so mu rasle zlate pereti. Ni ga bilo težko spoznati. Imel je ž®' lt sten t braz in še žaJostnejše oči rudi on mu je držal zrcalce, le da je bilo belo. »Poglej,« mu je ìekel. Prizor, ki g8 je videl Lenart, je bil drugačen od prej' šnjega. Zdaj ni več gledal samega sebe v sramoti. (Se nadaljuje)