VRHNIKA 
G E O G R A F S K A M O N O G R A F I J A M A N J Š E G A M E S T A 
P E T E R H A B I Č 
Uvod 
V različnih geografskih delih j e Vrhnika večkrat omenjena 
(Melik 1935/36, 1959), vendar samostojne geografske razprave o n j e j 
še nimamo. Več j e geomorfodoških, hidrografskih, zgodovinskih, 
arheoloških in drugih razprav ter d rob ne j šili knj iževnih virov, v 
kater ih j e obravnavana Vrhnika in n j e n a okolica bodisi zaradi pri-
rodnih in zgodovinskih posebnosti ali pa zaradi n jenega položaja 
v prostoru, k i ga posamezna razprava za jema. Pregled prirodnega 
dela j e navezan predvsem na dosedanja dognan ja o reliefu, hidro-
gra f i j i in klimi v vrhniški okolici. Iz razprav o reliefu, geološki 
zgradbi in nas tanku L jub l j anskega b a r j a in okolice si lahko na-
pravimo približno sliko o naravnem obl ikovanju površ ja v vrhniški 
okolici. (Melik 1928, 1946, 1953; J. Rakovec 1955; J. Rus 1925). O 
vodnih razmerah l ahko izvemo n e k a j iz opisov hidrografskih zvez 
L jub l j an ice s ponikalnicami na Notranjskem (A. Šerko 1946, 1951; 
N. Cadež 1952; F. Habe 1936; S. Ilešič 1947). Tudi o klimi Vrhnike 
nimamo posebne razprave* navezani smo na splošne preglede in pri-
m e r j a v e podnebja v Sloveniji (V. Manohin 1941; D. Fur lan 1959). 
Dragocen pregled meteoroloških elementov d a j e j o tudi statistični 
podatki meteorološke pos ta je n a Vrhniki. 
Za kul turno geografski del nam j e na razpolago n e k a j zgodo-
vinskih virov, iiz ka ter ih si moremo napravi t i površno sliko o prvotni 
naselbinski zasnovi in nada l j n j em razvoju nase l ja (S. Brodar 1955; 
F. Habe 1945; S. Ru/tar 1892, 1899; F. Stare; J .Korošec 1955; J. Vrho-
vec 1895; B. Grafe na uer 1955; J-Klemene 1955 in drugi). Sedanjo 
podobo Vrhnike, n j e n e funkci je , prebivalstvo in gospodarstvo sem 
obdelal na osnovi načrtov in ka r t ter raznih statističnih in drugih 
podatkov. 
Prometno geografska lega in kratek geografski opis 
N a j k r a j š i in najzložnejš i prehod iz L jub l j anske kotline čez 
not ranjske kraške gozdnate planote prot i m o r j u j e že v davnih 
časih zvabil človeka, da si j e utrl pot skozi ne preveč pr i j azno po-
kra j ino . Na tej poti, po ka te r i j e potoval j a n t a r s severnih obal proti 
južnemu m o r j u (16 — str. 3) in po kater i j e prodiral rimski legionar 
in osvajal n a j vzhodne j še p o k r a j i n e takra tnega imperi ja , se j e moral 
tudi Slovan pozneje spopri jet i z močvirnim svetom Ljub l janskega 
b a r j a in s kamnit imi klanci gozdnate Notranjske . 
Prav tam, k j e r se ob t e j poti neha jo klanci in k j e r se odpre 
plan svet, po katerem teče reka, k i v mogočnih izvirih pr ivre izpod 
strmih kraških stein, j e zraisla na predrimskih in rimskih sledovih 
srednjeveška Vrhnika. Po zlati dobi svojega trškega ž iv l jenja , se 
j e morala spoprijet i kasne je z m a n j ugodnimi časi, dokler ni doča-
Sl. 1. Vrhnika z okolico leta 1934 
Lepo se vidijo posamezni deli naselja. Na vzhodnem vznožju Trojice (hribček 
s cerkvijo v sredini) je strnjeno trško središče na Bregu. Proti zahodu stoje 
hiše ob Stari cesti, ki na Vasi zaokrene proti jugu v Hrib (okrog farne cerkve 
na levi). Ob Novi cesti stoji tovarna usnja in ob n j e j Nova vas. Na levi 
spreda j so Mirke s poljem ob Ljubljanici . Lazi obsegajo nižje obronke 
vzpetin, višje prevladuje gozd. V ozadju je hribovje med Podlipsko, Horjulsko 
in Poljansko dolino Foto I. Tischler 
kala sedanje preobrazbe v novi socialistični Jugoslaviji . Še do polo-
vice preteklega s tolet ja j e živela Vrhnika v glavnem od prometa 
in z n j im povezanega gospodarskega udejs tvovanja . S propadom 
tovorništva, prevozništva in plovbe po L jub l jan ic i j e zajela trg 
gospodarska kriza, k i jo j e ž iv l jen je premagalo zares šele v n a j -
novejši dobi. 
Današn ja Vrhnika ima več industr i jskih pod j e t i j in obratov, 
razvita j e obrtna in komunalna dejavnost , k a r d a j e Vrhniki skupa j 
s kul turnimi in upravnimi funkc i jami znača j lokalnega gravi taci j -
skega in funkci j skega centra. Od tod se širi urbanizaci ja v na j -
bl iž ja naselja, s pr i tegovanjem delovne sile pa vpliva mesto tudi na 
bol j oddal jena agrarna naselja. Število prebivalstva se j e šele v 
zadnj ih dvajset ih letiih znatno povečalo in danes lahko naštejemo 
v mestu in v na jb l i ž j ih močno urbaniziranih nasel j ih že okrog 6.000 
prebivalcev. Od tega j ih živi sko ra j dve t re t j in i v samem mestu. 
Ugodne prometne zveze z okrog 20 km oddal jeno L jub l j ano so 
odraz prometne lege nasel ja in ga obenem tesno povezuje jo z višjim 
upravnim, kul turnim in gospodarskim centrom. 
SI. 2. Pogled na Vrhniko z JV iznad Kamnoloma nad Verdom leta 1960 
Vrhnika se je razširila v ravnini okoli Trojice. Nova tovarna je zamenjala 
staro in številne enostanovanjske hiše so zelo povečale obseg mesta 
Foto M. M a r k e l j 
Prirodno geografske osnove 
Morfološke značilnosti 
Južni obod L jub l janskega b a r j a j e strm in gozdnat. Kraški svet 
se vzpenja neposredno iznad močvirne ravnine do nadmorskih višin 
600 in celo do 1000 m. Na jv i š j e se vzpne v Krimu (1107 m), proti za-
hodu se obod polagoma znižuje. V sk ra jnem severozahodnem pre-
delu med Ljub l jansk im vrhom (813 m) in Ulako-Planino (800 m) j e 
prehod z B a r j a proti zahodu najzložnejš i in na jn iž j i . To vrzel j e 
že v davnih časih izkoristil človek, k i j e potoval proti m o r j u ali od 
mor j a v notranjost . Tu skozi j e p r iha ja l na plani svet L jub l janskega 
Ba r j a in ko se j e vračali, mu ni bilo t reba posebno visoko v breg, 
ker j e čez Notranjsko podolje skora j po ravnem dosegel Postojnska 
vrata. 
Med Borovniško in Podlipsko dolino j e barski obod skora j pre-
močrten, le ob zgornjem toku Ljub l jan ice sega ravnima še ob reki 
navzgor, na jbo l j v obeh zatrepnih dolinah v Retovju in Močiilniku 
in še ob potoku Beili ter med Staro Vrhniko in Čelom. Geološko, 
morfološko in geografsko j e ta reliefno razčlenjeni obod zelo za-
nimiv. P r a v -nič ne zaostaja v zanimivosti tudi v gospodarskem in 
kultu.mogeograf skem pogledu. Že na prv i pogled lahko vsakdo opazi 
razliko med enolično gozdnato rebri jo , k i se razprostira med Borov-
nico in Verdom, in razgibano ter gosteje nasel jeno pokra j ino od 
Verda mimo Mirk do Vrhnike in Stare Vrhnike. 
V neposredni bližini Vrhnike poteka važna geološka meja med 
alpskim in dinarskim zgradb enim sistemom (23 — str. 76, 16 str. 17). 
Na tej me j i se stika d v o j e različnih rel iefnih enot in ob n j e j j e 
zasnovano tektonsko grezanje L jub l janskega b a r j a . 
Južno od Vrhnike p rev l adu je jo k red ni in j u r s k i apnenci, k i se 
ob prelomu med Logatcem in Vrhniko n a s l a n j a j o na glavni dolomit 
s rednjega triasa. Severno in severovzhodno od Vrhnike j e opaziti 
v razgibanem površ ju s ta re jše tr iasne kamenine, k i tvor i jo v geo-
loški l i teratur i znane Pol jansko-vrhniške nize (23 — str. 76), Barsko 
dno j e zapolnjeno' z mlajš imi sedimenti, predvsem pleistocenskimi 
in holocenskimi (14 - str. 56; 23 — str. 47). Vse s ta re j še kamenine so 
tektonsko p rece j pretr te , s a j so v neposredni bližini Vrhnike ugotov-
l jen i pomembnejši prelomi. Ob n j ih se ponekod u v e l j a v l j a j o petro-
grafske meje, drugod so ti prelomi pr ispeval i k neposrednemu 
obl ikovanju površja in n a n j e j e p r i Mirkah vezan tudi termalni 
vrelec s stalno temperaturo okrog 20° C (5 — str. 60). 
Na apnencih j e svet planotast in močno zakrasel. Na površ ju ni 
tekočih voda in z zakraisevanjein so nastaile številne manjše in večje 
vrtače, ki v drobnem močno r azč l en ju j e jo relief. V pre t r tem dolo-
mitu p rev ladu je površinsko od tekan je vode, zato j e v t e j kamenini 
oblikovan normalen relief, vendar ne preveč intenzivno, ker se tudi 
del površ ja v dolomitu podzemsko odmaka. Mlajši rečni in jezerski 
nanosi ses tav l ja jo plosko dno, k i j e bo l j sušno le v obrobnih pre-
delih, ob vodotokih navzdol pa j e vse b o l j vlažno in počasi p r eha j a 
v pravo barsko ravan. 
V vrhniškem kotu se tore j s t ika jo t r i j e geološko zigradbeni in 
rel iefni elementi, k i d a j e j o na jpomembnejš i izgled naravni in kul-
turni oblikovitosti površ ja . Na apnencih južno od Vrhnike p rev ladu je 
planotast svet, ves porasel z gozdom, brez površinsko tekočih voda, 
neugoden za agrarno izkoriščanje in zato tudi neposeljen. Nasel ja 
v tem predelu so pomakn jena na me jo z m a n j zakraselim površ jem 
n. pr.: na Pokojiišču in t j a , k j e r se uve l j av l j a normalna površinska 
hidrografska mreža kot v Logatcu, ali celo na prava kraška pol ja , 
k j e r so Laze, Planina in Cerknica. Na jv i š j i vrhovi v tem predelu 
ne segajo dosti čeiz 800 m in pr ipada jo v glavnem s redn je pliocenski 
uravnavi (23 — str. 93, 94). Tak j e L jub l j ansk i vrh (813 m), ki se 
dviga skora j neposredno nad izviri L jub l jan ice južno od Vrhnike. 
Proti vzhodu od n jega se širi Pokoj iška planota, k i j e razčlenjena 
v posamezne k opast e vrhove z višinami nad 700 in 800 m, vmes so 
oh ran jene niž je police in zakrasele suhe doline, kater ih dna ne 
segajo dosti pod 600 m. Na vzhodu se Pokoj iška planota strmo spušča 
proti L jub l j anskemu b a r j u , prot i zahodu pa postopoma p reha ja v 
Not ran jsko podolje z na jn i ž jo Logaško planoto v višinah okrog 
500 m. V to planoto sta pli tvo in na široko vrezani dve suhi dolini, 
k i obvisita skora j 200 m nad barsk im dnom n a vsaki strani Raskovca 
(655 m), in p rav po n j i h j e prehod na B a r j e najzložnejš i . Pr i Vrhniki 
se Pokoj iška in Logaška planota postopoma spuščata proti barski 
ravnini in tu lahko zasledujemo celo vrsto nivojev od na jv iš jega 
z višinami okrog 800 m navzdol do višin 700 m 530—500 m, 440 do 
430 m, 350 m, 320 m. Ti nivoji so se izoblikovali vzporedno z rela-
tivnim dviganjem oboda a l i grezanjem L jub l j anskega b a r j a ter 
vzporedno z ostalimi morfogenetskimi procesi od srednjega pliocena 
dal je Mlajša morfogenetska doga jan ja so tako nastalo^ površ je še 
preoblikovala. V neposrednem zaledju kraških izvirov Ljubl jan ice 
so nastale številne iidorne vrtače, kot so Meletova dolina, Grogar j ev 
in Bab j i dol ter poleg ostalih tudi P a u k a r j e v a dolina, v kater i j e 
prostora za celo kmeti jo. Ob izvirih L jub l j an ice so se izoblikovale 
zatrepne doline Re tov ja in Močil nika s strmimi ali celo prepadnimi 
apneniškimi stenami, k i zap i ra jo dolino navzgor. Na mej i alpske in 
d inarske zgradbene enote j e vrezana v robno kraško uravnavo z vi-
šinami med 350 in 500 m ozka in samo n e k a j kilometrov dolga dolina 
Bele. Vodo dobiva iz dolomitnega sveta okrog Zaplane in jugo-
zahod nih pobočij Planine (733 m). 
Med dolino Bele in Podlipsko dolino p r e h a j a barski obod po-
stopoma od ravnega aluvialnega dna čez 50m višjo apniško Troj ico 
in Zadnje doline in čeiz dolomitni Blatni dol, Storžev grič (440 m) in 
Kuren (534 m), v s trmo reber p rav tako dolomitne Planine (733 m). 
Od Ulovke (800 m) proti zahodu se n a d a l j u j e reliefno še bo l j raz-
giban, vendar še planotast svet zaplaninskih Rovt. Tudi v tem pre-
delu so ohran jen i posamezni nivoji, vendar j e v razliko s kraškim ta 
svet b o l j razrezan z grapami in dolinami. Petrografske razlike so 
bol j pesitre iin za obdelavo ter agrarno izrabo j e površ je ugodnejše 
kot na zakraselih apnencih. Ves predel j e naseljen, vendar večjih 
s t rn jenih naseli j ni. V tem hribovitem svetu p rev ladu je jo manjš i 
zaselki in samotne kmet i j e rovtarskega tipa. 
Zaplaninski hr ibi se na severni strani strimo spuščajo proti Pod-
l.ipski dolini, ki p reds tav l j a ozek za tok barske ravnine proti zahodu. 
Onstran n j e se svet stopn jema vzpenja v hrbet , k i loči L jub l j ansko 
b a r j e od Hor ju l ske doline. To sleme j e zgra jeno po večini iz ne-
propustnih triasnih, deloma celo perujskih plasti. Vode se od teka jo 
površinsko na obe strani prot i Hor ju l sk i dolini in prot i Bar ju . Pr i 
ž a ž a r j u in Drenovem griču j e tudi n e k a j k r p apnenca, ki ga pri 
Lesnem i) rd u lomijo kot gradbeni kamen in marmor. Tudi ta svet. j e 
bo l j ugoden za agrarno izrabo in -tu so že zgodaj nastala s t rn jena 
agra rna naiselja, kot so Mala in Velika Ligojna ter žažar. Vmes 
samevajo posamezne kmet i je , kot so Mavsar jeva in Pa j sa r j eva , v 
Kotih ter druge. V zgornjem delu Podlipske doline stoji s t rn jena vas 
Podlipa. 
T re t j i pokra j insk i element, ki se st ika pri Vrhniki z rovtarskim 
in kraškim, j e L jub l j ansko b a r j e z osamelci. Barska kotl ina j e na-
s ta ja la s postopnim grezanjem ob prelomih, ki na jb rž še t r a j a v 
geološko sedanjost. Nas ta ja jočo depresijo' so zalivale vode in jo 
počasi zasipale. Ugotovljenih j e več ojezeri tvenih faz in zadnja je 
segala še v prazgodovinsko dobo. Poslednje j e bilo tako imenovano 
Mostiščarsko jezero, na ka terem j e živelo po lesenih mostiščih in 
v kočah na koleh prazgodovinsko mostišč a rs k o prebivalstvo. (14). 
Dediščina zadnjega jezera j e debelejša plast sivkaste glinasto 
peščene jezerske polžarice. Ponekod j e prekr i ta s kul turno mo-
stiščarsko plast jo, ki j i sledi na različnih k r a j i h različno debela plast 
šote, v večjem obsegu pa jo prekr iva prava barska črnica. Ob vodo-
tokih j e naplavl jena r j avkas ta ilovica. Ob vznožju osamelcev in 
skalnatega kraškega oboda se meša črnica z deluvialnimi glinami in 
preperelino, sprano s pobočij . Vse to predstavl ja osnovo različnim 
tipom barskih in t rdinskih prsti. Ravnina okoli Vrhnike j e v višini 
med 290 irn 300m, na jn iž j i so predeli vzhodno in severovzhodno od 
Vrhnike ob Ljubl jan ic i med Sinjo Gorico in Podgoro. Proti obodu 
j e ravnina rahlo napeta. 
Vlažne in večkrat poplavl jene ravnine se j e človek ogibal. Na-
selil j e le obrobne b o l j sušne predele in posamezne osamelce — 
gorice, ki mole kot otoki kakšnih 20 do 30 m iznad močvirne ravnine. 
Tudi prometna pota si j e sorazmerno kasno zgradil čez ta svet, 
sprva j ih j e speljal le po obrobju (30). Ves čas se j e boril s prirodo, 
da bi si pridobil vsa j na tem ravninskem svetu čim več in čim ugod-
ne jše površine za agra rno gospodarstvo, če j e že ni mogel iztrgati 
skalnatemu kraškemu površ ju v sosedstvu. Vrhniškim k r a j e m n a j -
bl iž ja agrarna nasel ja so zrasla na osamelcih Sinje Gorice, Blatne 
Brezovice, Bevk in ostalih. 
Na stičnem prostoru vseh t reh različnih pokra j insk ih enot se j e 
razvila zanimiva urbanska celica. Na levem bregu Ljubl jan ice ob 
vznožju Trojice, na prvih terasah Raskovca in na prodnem vrša ju 
Bele j e zrasla Vrhnika. Na desni strani Ljubl janice , pot isnjen na 
vznožje Javorča, prerašča Verd svojo agrarno zasnovo in z razvi ja-
jočo se industr i jo krepi gospodarsko moč Vrhnike. Severozahodno od 
tega že s k o r a j s t rn j eno nasel jenega področja vz t ra ja Stara Vrhnika 
na nizki apneniško dolomitu i terasi v višini 320 m še močno pri svoji 
agrarni zasnovi. Njena na jugodnejša obdelovalna površina j e na-
vezana na tenko plaist rdeče prsti, ki j e siprana s sosednjih strmin 
v plitvo suho dolino. 
Hidrografija 
1L obsežnega kraškega za ledja se vode podzemeljsko s t eka jo 
proti L jub l j anskemu b a r j u . Najpomembnejš i so izviri Ljubl janice , 
L jub i j e in Bistre, ki dobivajo vodo prav iz Notranjskega Snežnika 
in Pivške kotline. Z b a r v a n j e m ponikalnic so deloma že ugotovljene 
hidrografske zveze izvirov s posameznimi kraškimi vodotoki, vendar 
celotno področje L jub l jan ice še ni točno določeno. V Bistri in deloma 
v L jub i j i izvirajo vode, ki j ih požira kraški svet na Cerkniškem 
polju. Glavne vodne množine pa se s teka jo iz Cerkniške doline in 
Pivške kotline preko Planinskega pol ja in pr ivre jo na dan v sliko-
vitih zatrepnih dolinah Retovja in Močilnika (34 — str. 125). Pod-
zemsko se odtmakajo proti zahodnemu delu Ba r j a tudi vode z 
Logaškega polja, Rovt in Petkovca (2), ki se podzemno pr idruž i jo 
ostalim in izvirajo s k u p a j z Ljubl janico, poleg tega pa n a p a j a j o 
Hribski potok, ki izvira zahodno od Vrhnike. L j u b i j a odvaja vodo 
z izvirov, k i so potisnjeni ob vznožju Javorča. Od Velike L jub l j a -
nice jo loči skalni hrbet , na ka terem stoji osrednj i del Verda. Največ 
vode pr ivre na dan v Retovju, p rece j pa j e priteče tudi po Mali 
Ljubl janic i iz Močilnika, kater i se pr idruži še Hribski potok z Belo. 
Tako j za sotočjem teh voda zaokrene združena Ljub l jan ica narav-
nost proti severu in se n a j b o l j približa skalnemu bregu na levi 
strani pri Trojici ter šele nato zaokrene v obsežnem loku proti 
vzhodu in da l je čez L jub l j ansko bar je . 
Hidrografska mreža vodotokov Bele, Hribskega potoka, Male 
ter Velike Ljubl jan ice in L jub i j e j e vplivala na razvrsti tev nasel i j 
in tudi s e d a j ni brez pomena pr i š i r j en ju zazidane mestne površine. 
Med izviri L jub i j e in L jub l j an ice se živosikalni hrbet polagoma iz-
gub l ja pod naplavl jeno ilovico, vendar ostane svet napet še več kot 
kilometer proti severu. Ob več metrov debeli ilovnati naplavini, ki 
prekr iva spodnje sive, povečini pleistocenske gline, j e zavila L jub-
l janica od sotočja da l je prot i severu, da jo obkroži, medtem ko si 
j e L j u b i j a izbrala k r a j š o pot proti Ba r ju . L jub i j a si je zaradi 
majhnega strmca izoblikovala v glinasti naplavini številne meandre, 
ki j ih pri Ljubl janic i ni opaziti. 
Nedaleč od izvirov v Močilniku se s t eka jo v Malo Ljubl jan ico 
vode Hribskega potoka in Bele. Hribski potok izvira na zahodni 
strani Vrhnike in teče ob južnem robu prodnatega vrš ja , ki ga j e 
nasula Bela. Prav ta naplavina j e potisnila Hribski potok ob vznožje 
Hriba in Gradišča. Vodo Hribskega potoka j e človek uporabl ja l za 
prehrano in napa j an j e , za s t r o j en j e kož, za žaganje lesa in mle t je 
žita. Nekoliko pred sotočjem z Ljubl jan ico pri teče van jo Bela, Iti 
jo na Vasi okrepi še kraška voda iz Primčevega in Bečkajevega 
studenca. Bela zbira vode po grapah med Strmnieo in Za,pla no, samo 
izvir Lintvern j e krašk i in b r u h a vodo v časovnih presledkih (23). 
Struga Bele je večkrat suha, k e r izgine voda v prodnata tla. Skozi 
Vas in čez Klis teče poleti le voda, ki izvira na jugozahodnem 
vznožju Trojice. Kraška izvira Primčev in Bečkajev studenec imata 
skozi vse loto s k o r a j enakomerno množino vode in tudi n j u n a tem-
pera tu ra ne koleba veliko (5 — str. 55). Pov i r j e teh dveh izvirov 
obsega pobočja Planine in Kurena, del Storževega griča, Butanjeve 
in Korita nad Staro Vrhniko. V Koritih med Planino in Kurenom 
teče manjš i potok le k ra tek čais po površju . Ko pr ide iz dolomitnega 
na apneniški svet, ponikne in voda pr ide spet na površ je v ome-
n jen ih kraških izvirih. Z ba rvan jem ta zveza še ni ugotovljena. 
Povprečni mesečni in letni pretok Ljubljanice pri Vrhniki 
v mVsek za dobo 1925—1940 
„ Letni 
J F M A M J J A S O N D p o v r p . 
24,7 19,0 38,4 29,6 32,8 24,0 12,0 11,0 20,3 43,0 52,2 33,4 28,3 
Povprečne mesečne in letne temperature Ljubljanice na Vrhniki leta 1953 
„ _ Letni J F M A M J J A S O N D p 0 v p r . 
4,3 5,7 7,0 8,7 10,6 12,8 13,8 12,9 11,8 11,0 7,6 7,4 9,4 
Rezultati dolgoletnih opazovanj kažejo, da ima Ljubl jan ica 
na jveč vode novembra meseca, ko znaša n j en povprečni pretok 
52,2 mVsek., n a j m a n j pa avgusta, ko teče v n jen i strugi povprečno 
le 11 m3/sek. Poleg jesenskih visokih voda se pogosto u v e l j a v l j a j o 
tudi pomladanske. Februa r ska snežna retinenca prispeva k visokim 
vodam v marcu, nas lednj i višek v m a j u pa pos redu je jo že večje po-
mladanske padavine. Vodni režim Ljub l j an ice je pluvialnega zna-
ča j a z zmerno mediteransko var ianto (11 — str . 81). 
M e r j e n j e tempera tur vode v izvirih L jub l j an ice j e pokazalo 
zanimive razlike med posameznimi skupinami izvirov. Tempera ture 
se z letnimi časi in vodnimi množinami spreminja jo . Pozimi so izviri 
hladnejši , kol ikor bo l j leže prot i vzhodu, poleti pa so izviri hladnejši 
v .smeri proti zahodu. Amjplitude med januarsk im minimumom in 
ju l i j sk im maksimumom znaša jo od 6 do 9° C, ekstremno dosežejo 
tudi več kot 10° C. V deževni dobi spomladi in zlasti jeseni pa se 
temperature v izvirih izenačijo na 10—11° C (5 — str. 59). 
Struge Ljub l jan ice in L jub i j e so globoko vrezane v aluvialne 
in diluvialne ilovice. Ob bregovih so porasle pretežno z vrbovim 
grmovjem. Voda na več mestih izpodjeda bregove in na ok l juk ih j e 
erozi ja tolikšna, da tudi s piloti u t r j en i bregovi ne vzdržijo dolgo. 
Vode j e v strugi L jub l jan ice in L j u b i j e vedno dovol j in tudi v suši 
j e v nekater ih k o t a n j a h po več metrov globoka, n i k j e r pa ni t ako 
plitva, da bi se dala prebresti . Zato so bile glavne poti, dokler ni bilo 
mostov, spel jane okoli izvirov skozi Hrib v Verd. Visoke vode na-
polnijo strugo do vrha in ob izrednih nalivih na nekaterih mestih 
celo pres topi jo bregove. Ob zelo visoki vodi1 poplavi L jub l jan ica 
pot čez Ložico pri mostu v Verdu. Hribska voda in Bela ne poplav-
l ja ta . Le vode, ki se s teka jo iz Podlipske doline, so na prehodu 
v barsko ravan rade prestopale bregove, dokler niso napravil i do-
vol j goste mreže prekopov in j a rkov . 
Nivo ta lne vode se ob d e ž j u »zelo dvigne, k a r neugodno vpliva 
na zgradbe in g r a d n j o v bližini vodotokov. Prav zaradi talne vode 
j e svet ob Ljubl jan ic i med Verdom in Vrhniko še malo pozidan. 
P rece j b o l j sušen j e prodni v r š a j Bele, ina ka terem j e bila od n e k d a j 
ugodna n j ivska površina, ki j o j e človek varoval pred zazidavo. 
Šele novi urbanistični načrt j e vključi l tudi KI is, kot se imenuje 
najobsežnejši del tega v r ša ja med Staro cesto, Hribom in Tržaško 
cesto, v ožj i gradbeni okoliš. Na tem prostoru n a j b i nastalo novo 
središče Vrhnike. 
Skozi s to le t ja j e človek različno izkoriščal vodo in n jeno ener-
gijo. Tudi v okolici Vrhnike so vode različno služile prebivalstvu 
in gospodarstvu. Plovna Ljub l jan ica j e dolgo časa prenašala čolne, 
na tovor jene z naj raz l ičnejš im blagom. Ob izvirih j e n jena vodna 
energ i ja poganjala žage, ki so rezale les iz sosednjih kraških gozdov. 
Ob Hribskem potoku se j e poleg žag in mlinov nastanila s t ro jarska 
obrt, k i j e potrebovala prece j vode p r i s t ro jen ju kož. Za prehrano 
so uporabl ja l i na Vrhniki sprva talno vodo, ki so jo zajemali v iz-
kopanih vodnjakih, p a tudi Hribska voda, izviri v Malem Močilniku 
ter k raška studenca pod Trojico so prišli p rav za vodno oskrbo. 
V novejši dobi so napel ja l i vodovod iiz b ruha ln ika Lintverna in stu-
denca v Sta jah pod Planino. Z naraščajočimi potrebami so zajezili 
tudi Primčev studenec, od koder č rpa jo vodo v rezervar na Trojici . 
Sosednji Verd še s eda j nima vodovoda, k e r j e vode dovolj s k o r a j 
pr i vsaki hiši. Z a j e m a j o jo v L jub i j i in Ljubl janic i , v manjš ih k ra -
ških studencih pod Javorčem, pa tudi v domačih vodnjakih. K l jub 
temu bo moral Verd kmalu dobiti vodovod. Seda j ni niti v eni hiši 
tekoče vode, k a r prav gotovo ni znak sodobnega urbaniziranega na-
selja. Na Stari Vrhniki j e za je t za vodovod potok v Koritih, v načrtu 
pa j e povezava z vrhniškim vodovodom. 
Topli izvir na desnem bregu Male L jub l jan ice nedaleč od so-
točja s Hribskim potokom so poznali in izkoriščali ver je tno že 
Rimljani . Sedaj j e naprav l jen tam manjš i plavalni bazen in iz Fur-
lanovih toplic č r p a j o vodo v kopal iški sezoni tudi za večji športni 
bazen v središču Vrhnike. Poleg tega j e v dolini Bele, v grapi, po 
ka ter i pri teče voda iz Lintverna, naprav l jen jez in ob n jem j e ure-
jeno kopališče v Starem mlinu. Hidrografske razmere v okolici 
Vrhnike so ugodne za vodno oskrbo prebivalstva in dovol j j e vode 
za potrebe indiustrije in ostalega gospodarstva. Edino talna voda 
v bližini L jub l jan ice in drugih potokov ni posebno koristna pri 
g radn j i in š i r j e n j u mesta. Stoječe vode v nekdan j ih opekarniških 
j amah bi l ahko bo l je izkoristili v ribiške ali turistične namene. 
Podnebje 
Za karakter is t iko (podnebja na Vrhniki so na jp r imerne j š i meteo-
rološki podatki 32-letne opazovalne dobe od 1925 do 1956 (39). 
Srednje mesečne in letne temperature od 1925 do 1956 
J F M A M J J A S G N D p ^ . 
Vrhnika -1,4 0,2 4,5 9,6 13,9 17,6 19,4 18,5 15,4 9,7 5,0 0,4 9,4 
L jub l j ana-
Bežigrad -1,7 0,2 4,8 9,8 14,2 17,9 19,7 18,8 15,6 9,8 4,8 0,0 9,5 
Aerodrom -2,1 -0,6 4,1 9,1 13,6 17,2 19,1 18,1 15,1 9,3 4,4 -0,3 8,9 
Planina pri 
Rakeku -1,2 0,6 4,9 8,8 13,1 16,7 18,6 17,9 15,1 9,6 5,2 0,8 9,1 
Srednja letna temperatura v t e j dobi znaša 9,4° C in se ne raz-
l iku je veliko od s redn je letne tempera ture pr i meteorološki postaji 
za Bežigradom v L jub l jan i , k j e r znaša povprečje 9,5° C. Tudi v 
dolgoletnih s redn j ih mesečnih tempera turah ni velikih razlik med 
L jub l j ano in Vrhniko. Najh ladnejš i mesec j e januar , na Vrhniki 
— 1,4° C in v L j u b l j a n i —1,7° C. V f e b r u a r j u je povpreček enak 
v obeh kra j ih , v naslednj ih mesecih pa se v L jub l j an i zrak nekoliko 
bo l j segreje, tako da doseže v na j tople jšem mesecu j u l i j u 19,7° C, 
na Vrhniki pa v povprečku le 19,4° C. O h l a j a n j e j e spet v L jub l j an i 
za spoznanje hi trejše, s a j sta tam november in december hladnejša 
kot na Vrhniki. V hladnejš i polovici leta se zrak na Vrhniki neko-
liko m a n j ohladi, poleti pa tudi n e k a j m a n j segreje. Amplituda med 
na jh ladnejš im in na j top le j š im mesecem znaša na Vrhniki 20,8° C, 
v L jub l j an i pa 21,4° C. Vrhnika j e pot isnjena ob k r a j L jub l janskega 
ba r j a , medtem ko s toj i L j u b l j a n a bo l j v osredju celotne L j u b l j a n -
ske kotline. Poletno segrevanje zadržu je na Vrhniki višje gozdno 
zaledje. V hladnejši polovici leta, ko> se uve l j av l j a v kotlini izrazita 
temperaturna inverzi ja , k i jo pogosto spreml ja megla, j e Vrhnika 
s svojo periferno lego spet na ugodnejšem. Temperaturni obrat ni 
tako ekstrenien, pozneje nastopa in se h i t re je poruši. Južni in jugo-
zahodni veter postopoma odriva meglo proti severu in severovzhodu. 
Večkrat se tudi (zgodi, da s i je v zgodnjih j u t r a n j i h urah na Vrhniki 
sonce, medtem ko j e v L jub l j an i še gosta megla. Ta se raztegne na 
Vrhniko šele v dopoldanskih urah in ne t r a j a tako dolgo čez dan. 
Ekstremne temperature v zimskem času so k l j u b temu lahko na 
Vrhniki nižje kot v L jub l jan i , poletni absolutni ekstremi pa so 
sko ra j vedno za .spoznan je nižj i na Vrhniki. 
Temperaturne značilnosti n a j dopolnimo še s padavinskimi raz-
merami. Tudi tu si bomo pomagali s podatki 32-'letne opazovalne 
dobe. Množina padavin se severovzhodno od alpsko dinarske pre-
g r a j e in kraških planot postopoma zmanjšu je . To zmanjšan je mno-
žine padavin je prav lepo opaziti ravno ob stiku visokega kraškega 
sveta z nižj im Ljub l j ansk im bar jem. V Gorenjem Logatcu pade 
povprečno letno 1794 mm, na Vrhniki 1576 mm in v L jub l j an i samo 
še 1420 mm padavin. 
Srednje mesečne in letne množine padavin za dobo 1925—1956 
J F M A M J J A S O N D ^ p , . 
G.Logatec 125 114 123 124 151 180 123 138 179 188 201 148 1794 
L j u b l j a n a 86 83 84 104 127 138 112 133 154 153 141 105 1420 
Vrhnika 101 97 104 111 138 146 117 136 172 170 166 118 1576 
Planina 126 116 126 128 159 158 137 141 170 202 194 145 1802 
Borovnica 98 92 100 110 133 146 112 135 149 167 161 118 1521 
Iz teh podatkov j e razvidna razmeroma prece j šn ja razlika med 
Logatcem in Vrhniko, medtem ko prot i L jub l j an i množina padavin 
že bo l j zmerno pojema. Razporeditev padavin čez leto je v ome-
n jen ih k r a j i h precej enaka. Največ dežja pade septembra in oktobra 
pa tudi še novembra. Poleti j e le k ra tka suha doba, ker j e še j u n i j a 
sekundarni višek padavin. N a j m a n j padavin imamo pozimi, zlasti 
v j a n u a r j u , na pomlad pa je vedno več dežja in padavine narašča jo 
skozi ves marec, apri l in m a j prav do jun i j a . V padavinskem režimu 
se odraža modificirano mediteransko podnebje, medtem ko tempera-
ture že b o l j spominja jo na no t ran je slovenske modificirane srednje-
evropske poteze (3). 
V mikroklimatskem pogledu j e opaziti na Vrhniki nekoliko bol j 
ugodno prisojno in zatišno lego Vasi, ki jo nizki hrbet v podal j šku 
Storževega griča, Zadnj ih dolin, Tičnice in Troj ice va ru j e pred ne-
posrednimi severnimi in severovzhodnimi vetrovi. Hladno b u r j o ob-
čut i jo predvsem severovzhodni predeli naselja, pozna se tudi ob 
Novi cesti in na Kliisu. Na jvečkra t se pojavi v hladni polovici leta, 
včasih prinese jasno in hladno vreme, drugič pa jo spremlja sneg, 
ki ga nanese v man j še žamete. Severozahodni veter ima med Pla-
nino in L jub l jansk im vrhom prosto pot ob vstopu na Bar je in se 
posebno rad uve l jav l ja ob ciklonski vremenski si tuacij i . Po navadi 
j e topel in vlažen ter naznanja deževje. V zimski polovici leta k a j 
rad napravi poledico po cestah in žled po drev ju , ko prodira od 
toplejšega mor j a v ohlajeno notranjost . Poledica j e zlasti nevarna 
med Vrhniko in Logatcem in j e zakrivi la že več prometnih nesreč. 
Včasih j e severozahodni veter, podsončnik imenovan, tudi fenskega 
značaja. V zgodnji pomladi pobira sneg po prisojnih in proti zahodu 
obrn jen ih straneh. V poletni dobi podsončnik k a j rad napravi sušo. 
Slana se n a j p r e j in n a j b o l j pogosto po jav i na barski ravnini 
vzhodno in severozahodno od Vrhnike, medtem ko v reliefno raz-
členjenem vrhniškem kotu ni tako ekstremna. Spomladi t r a j a ne-
varnost slane še do konca maja , jeseni pa se lahko pojavi že proti 
koncu septembra, bo l j pogosto pa v prv i polovici oktobra. Nevihte 
2 Geografsk i zbornik 17 
redko močneje pr izadenejo Vrhniko, tudi toča bo l j pogosto pustoši 
po l ja le v pasu med Drenovim gričem in Brezovico. 
V celoti j e podnebje Vrhnike še sorazmerno ugodno. Zatišna 
lega ima svoje prednosti v posameznih vremenskih si tuacijah in 
tako bi bil za nada l jn j i razvoj nase l ja kl imatsko na jugodnejš i pro-
stor na sušni ravnini zahodno od Trojice. 
Prst in rastje 
Na ravnini, k j e r p rev ladu je pleistocenski in holocenski ilovnati, 
glinasti in peščeni matični substrat, so prs t i bo l j globoke, vendar 
različne s t ruk tu re in kvali tete. Med najslabšimi in na j t an j š imi je 
barska črnica. Maška zemlja, kot j o imenuje jo domačini, ni posebno 
rodovitna in suša se na n j e j n a j h i t r e j e pozna. Ugodnejše so t rdinske 
prsti na ilovnatih naplavinah in še posebno, če so na bo l j sušnih 
višjih predelih. Na teh prsteh j e na jveč n j ivske površine, le ob Pod-
lipščici ter v ravnini med Čelom in Hruševico p rev ladu je jo travniki . 
Okoli osameilcev in na n j i h so rodovitne prsti nastale na avtohtoni 
preperelini, k i j e ponekod sprana s poboči j v ravnino. Dobra prst 
j e nastala tudi na rdeči k rašk i ilovici, k i j o j e na jveč okoli Stare 
Vrhnike. Po kraškem svetu p r e v l a d u j e j o r j avkas t e globoke prsti 
le v dnu kraških vrtač in drugih plitvih ko tan jah . Po strmih po-
bočjih j e take prsti b o l j malo in povečini p r e h a j a v rendzinam po-
dobne skeletne prsti. 
Pr i rodna vegetacija j e v okolici naseli j močno spremenjena. 
Gozd se j e v bližini Vrhnike umaknil t ravniški in n j ivski površini. 
Po prvih obronkih kraškega in dolomitnega področja se širi jo lazi,1 
ki j ih zasledujemo nekako do 400 m izohipse. Na m a n j ugodnih 
reliefnih oblikah, na k rašk ih grbinah in po bo l j strmih robovih se 
tudi v teh višinah u v e l j a v l j a listnato d rev je in različno grmovje. 
Lazi so ogra jeni s skalnatimi ogradami, ki j ih obrašča leskovo 
grmovje. Dolomit na Planina in n jene reb r i so .porasle z listnatim 
drevjem, k j e r se z b u k v i j o mešata hrast in gaber. Na apniških tleh 
v Raskovcu, na L jub l j anskem vrhu in na Javorču p rev ladu je mešan 
in čist iglasti gozd. Bolj sušni nižinski svet j e v večini obdelan. Na 
slabših tleh p rev l adu je t ravniška in pašniška površina. Ob j a rk ih 
in vodah rastejo posamezna drevesa ter vrbovo in drugo grmovje. 
Nastanek in razvoj kulturne pokrajine 
Naselitev in prvotne funkcije naselja 
Prve sledove človeka v vrhniškem kotu so arheologi zasledili 
na rogovju severnega jelena, ki so ga izkopali v j ami bivše Petri-
čeve opekarne. P r i ogledovanju rogovja so opazili na njegovi zu-
nan j i s t rani zareze, k i j ih p r ip i su je jo človeku. Sklepajo, da je bilo 
to delo izvršeno' v mla jš i paieolitski dobi (1 — str. 225). Od t eda j 
dal je , t j a do mostišč a rskili naselbin na L jub l j anskem b a r j u , ni člo-
veških sledov. Na jb l i ž j e do seda j znano mostišče je stalo jugo-
zahodno' pod Blatno Brezovico med osamelcem in Ljubl janico. 
To mostišče pr iš tevajo po zadnj ih raziskavah v bronasto dobo 
(9 — str. 243). 
Na osnovi nekater ih izkopanin sklepajo , da je bilo ozemlje da-
našnje Vrhnike naseljeno že pred prihodom Rimljanov (33 — str. 100). 
Delno' uvrščajo te p redmete v dobo na jveč jega razcveta haltstatske 
kul ture v s tare jš i železni dobi, delno pa v mla jšo železno dobo'. Iz 
teh časov n a j bi izviralo Gradišče pri Vrhniki (4 — str. 216). Teda j 
so prebivali tod Noriki, ki so se pozneje morali umaknit i Rimlja-
nom. Iz te predrimske dobe ne vemo veliko o nasel j ih in nj ihovih 
prebivalcih v okolici današnje Vrhnike. Na osnovi nekater ih zgo-
dovinskih poročil sklepamo, da je bilo že prvotno ž iv l jen je in na-
se l je vezano na promet, k i j e šel po kopnem čez Kras in po vodi čez 
Bar je . Rimljani so še v dobi pred našim š te t jem zgradili v bližini 
s tarega nasel ja svoj Nauportus, ki je imel sprva menda še pomemb-
nejšo vlogo kot t ak ra tno nasel je ob spodnjem toku Ljubl janice . 
Emona j e šele kasneje prevzela vodilno mesto v t e j pokra j in i , ker 
j e bila pos tavl jena na ugodnejše križišče prometnih poti. Grški pisec 
Strabo omenja Nauportus kot mesto, k j e r se prek lada blago, k i j e 
prispelo preko Hriušice po kopnem na vodno pot po Ljubl jan ic i in 
da l j e v Savo in Dravo. Po m n e n j u nekater ih zgodovinarjev so že 
Rimljani regulirali L jub l j an ico in s tem olajšali plovbo. Z izravnavo 
Ljub l jan ice so pot od Nauportusa do Emone skrčili nemara ne dosti 
m a n j kot za polovico (14 — str. 113, 114). Promet skozi naše k r a j e se 
j e v rimski dobi zelo povečal. Rimljani so gradili prve ceste, mo-
stove in prekope. Cesta preko Hrušice in Logatca do Nauportusa in 
napre j do Emone n a j bi bila zgra jena za cesar ja Auguista (15. do 
9. leta p. n. š.). Tudi rimski zgodovinar Tacit poroča, da so bili po-
slani v Nauportus vojaški oddelki gradit ceste, mostove in prekope 
(6 — str. 19). Municipiiun Nauportus j e stal na desnem bregu Ljub-
l janice sko ra j 2 km severno od izvirov v Retovju, prav tam, k j e r 
zavi je s t ruga L jub l j an ice sko ra j v pravem kotu od severa proti 
vzhodu. Čez Ljubl jan ico j e bil zgrajen most in z levega brega j e 
vodila pot od pristanišča proti Gradišču v Hrib, k j e r je bila po-
membna s t ra teška postojanka. Ob cesti med pTistaniščem m Hribom 
so se naselili trgovci s svojimi družinami. Na prvih policah nad 
ravnino j e stal vojaški tabor mutatio. ki j e obvladoval prehod proti 
jugu. Tudi na nizkem osamelcu Hruševici v neposredni bližini Nau-
portusa kažejo arheološke na jdbe na važno strateško postojanko. 
Toda glavno obrambno l ini jo j e predstavl ja l veliki zaporni zid ime-
novan Claustra Alpis Iuliae, k i j e bil zgra jen v 3. stoletju n. št. Še 
danes so ohranjeni sledovi tega »Ajdovskega zidu«, ki se j e začenjal 
ob izvirih L j u b i j e v Verdu, se vzpenjal pod L jub l j ansk i vrh, prečkal 
suho dolino, po kater i j e bi la spel jana cesta, in j e v nada l j evan ju 
2" 19 
čez Raskovec dosegel Stražo (708 m) nad sedanj im zaselkom Prezid 
na Je rimo vem griču. Ta zid j e bil nad 10 km dolg, 1 m širok in 
2 do 3 m visok, vmes pa je bilo še več obrambnih stolpov (6 — 
str. 20, 21). Arheološka odkr i t j a so še zelo nepopolna, pa vendar 
kaže jo na pomembno vlogo vrhniškega kota v rimski dobi. Kl jub 
ugodni strateški legi Claustra Alpis Iuliae ni vzdržala prit iska šte-
vilnih plemen, k i so navalila na razpadajoči rimski imperi j v dobi 
p rese l j evan ja narodov. 
Kako so nas ta ja la posamezna naselbinska j ed ra na Vrhniki, še 
ni pojasnjeno. V srednjem veku se razv i ja jo t r i j e samostojni deli. 
Na prvih terasah ob vznožju Raskovca na sledovih Gradišča j e 
zraslo nasel je Hrib s fa rno cerkvijo, okoli katere se je zbralo neka j 
malih kmetov in b a j t a r j e v . Kmečka Vas ob vznožju Trojice in trški 
Breg ob Ljubl janic i sta bila last deželnega kneza. V starih listinah 
se omen ja jo tudi vrhniški gospodje, kater ih grad n a j bi stal po 
l judskem izročilu sredi »Ulake planine« nad Zgornjo Vrhniko (21 — 
str. 2). Fevdalna doba j e s svojo politično, gospodarsko in socialno 
vezjo oklepala še daleč v 18. s tolet je vse ž iv l jen je in delo prebival-
Sl. 4. Trške hiše na Bregu med Ljubljanico in Staro cesto v začetku 20. stoletja 
Na levi pri mostu je zgradba stare pošte in ob Novi cesti, ki gre prečno 
skozi trg. stoji gostilna Mantova. Na desni spredaj je del starega pristana, 
ob njeni gostilna in trgovina. Za njo je Črni orel in nasproti Mantove Kali-
nova hiša z občino in drugimi uradi. Na koncu glavne ulice je cerkev 
sv. Lenarta in za njo stoje na Klancu hiše ba j tar jev in malih obrtnikov. 
Vrli v ozadju je Planina F o t o , T i s c h l e r 
cev. K d a j so bile pr iznane Vrhniki trške pravice, ni znano in ker je 
t rški arhiv v celoti uničen, j e izgubljenih obilo dragocenih zgodo-
vinskih podatkov. Kl jub temu nam jasno izstopa glavna funkci ja , 
ki jo j e imela Vrhnika skozi ves s rednj i vek in še nap re j p rav do 
srede preteklega stolet ja . Ne samo v antiki in p re j , ampak tudi 
v tem času j e za nasel je odločilna lega ob pomembni prometni poti. 
Tu j e v dobi primit ivnih prometnih sredstev konec poti po kopnem 
in začetek prevažanja pO' vodi. Nasel je j e zraslo tore j na mestu, 
k j e r se j e prekladalo blago iz enega prometnega sredstva na drugo 
(16 — str. 603). Vrhnika j e nastala in živela od prometa. Tovor jen je 
in prevažanje po cestah ter p rek ladan je blaga in prevoz po L jub-
l janici j e osnovno gonilo še za vrsto ostalih gospodarskih in uprav-
nih funkci j , ki j ih ima takra tna Vrhnika. S povečanjem tranzitnega 
prometa j e rasla n j ena gospodarska moč. Ker pa vrhniška okolica 
ni bi la gosto naseljena, se trg v tem času ni mnogo povečal. Kmečka 
gospodarstva so živela bo l j sama zase, zato se na Vrhniko ni stekalo 
veliko blaga iz revnih okoliških k r a j e v ; t rgovanje je bilo navezano 
le na blago, ki j e potovalo skozi Vrhniko. 
Vrhnika v dobi iovorjenja, prevozništva in plovbe po Ljubljanici 
Ko se je t rgovanje v s redn jem veku spet obnovilo, je šel ves 
promet od L jub l j ane do Vrhnike po vodni poti p reko Ljubl janskega 
ba r j a . Regulacija L jub l janč ine struge v antiki j e brez dvoma močno 
pripomogla k uspešnemu razvoju plovbe v s redn jem veku in tudi 
pozneje (14 — str. 113). B roda r j en j e na Ljubl jan ic i ni bilo tako na-
porno kot po drugih naših rekah, ker teče voda bo l j počasi čez L jub-
l jansko ba r j e . Nekoliko težje j e bilo ob poplavah in ob vetrovnem 
vremenu. Ob bregovih L jub l jan ice so rasli mogočni hrasti, ki so 
dajal i zavet je in nakazovali smer čolnarjem. Ti so bili združeni 
v cehu in v plovbi po Ljubl jan ic i so imeli odmer jene pravice. Živeli 
so v ma jhn ih lesenih hišah na Klancu nad trgom. V ravnini med 
trško gospodo ni bilo prostora zanje. Na griču Košaci, k j e r so 
leta 1640 postavili Vrhničani cerkev sv. Trojice — po n j e j se hribček 
tudi imenuje — so si l j u d j e s Klanca uredili v kraškem gozdu ma jhne 
laze. Leta 1765 j e bilo v okolici Vrhnike ka r 11 takih lazov, k j e r 
so bile po vrtačah posamezne n j ive siromakov. Le m a j h n i del Vrhni-
čanov je kmetoval, večina j e tovorila, colnarila in pre tovar ja la 
blago iz skladišča na čolne in obratno (21 — str. 4). 
Na sledovih rimske poti j e bila od pristanišča zgra jena cesta, 
ki j e vodila skozi trg in ob vznožju Troj ice proti Vasi. Tu se je 
obrnila naravnost proti jugu skozi Hrib in v Klance. Med L jub l j an -
skim vrhom in Raskovcem se j e prevalila čez 517 m visoki preval 
na Logaško polje. Na Vasi se j e ločila od n j e pot, ki j e vodila čez 
Jerinov grič in Ceste ter p reko Medvedjega brda in Veharš v Idri jo. 
Po t e j poti je pr iha ja lo idri jsko živo srebro in t a m k a j š n j i rudnik 
j e imel na Vrhniki veliko skladišče. Vse te ceste so bile sprva slabo-
izdelane, z naraščanjem prometa pa j ih je bilo t reba izpopolnjevati. 
Na Vrhniki je bilo v deževnem vremenu po cestah polno blata, zato 
so Staro cesto nasipali. V osnovi cestišča lahko še danes vidimo skal-
nate plošče, s kater imi je bila n e k d a j t lakovana Stara cesta. Na 
nekater ih mestih prot i Logatcu je imela Stara cesta precejšen vzpon, 
ki j e dosegel ponekod tudi od 16 do 20 %. Ko tovor j en je čez Kras 
ni moglo več opraviti vsega prometa in se j e vedno bo l j uve l jav l ja lo 
SI. 5. Na Vasi ob potoku 
Na levi strani je stara strojarska Rogljeva hiša, na desni je tipična kmečka 
hiša z napuščem. Na tem mestu je prečkala stara cesta Vaški potok, predno 
je bil zgrajen most pri Habetovem mlinu 
prevozništvo', so bile postopoma izboljšane s tare poti ter u re jene 
za prevoz z vedno težjimi vozovi. 
Živahen promet j e prikl ical k ž iv l j en ju še celo vrsto obrtnih 
dejavnosti , ki so prispevale k gospodarskemu razcvetu Vrhnike v 
17.. 18. in začetku 19. s tolet ja . Za prevoz po Ljubl jan ic i je bilo treba 
vedno več čolnov, ki so j ih izdelovali tesar j i . Z razvojem prevoz-
ništva se /poveča delo kovačev, ko la r j ev in sedlarjev. Eno na jpo -
membnejših obrtnih dejavnost i t edanje Vrhnike pa je strojarstvo. 
Usn je niso potrebovali samo za izdelavo obutve, ampak tudi v druge 
namene. Sedlar j i so ga rabili za izdelavo opreme za kon j sko vprego 
iin s s t rojenimi kožami so zavarovali občutl j ivo blago pred dežjem 
in vlago na vozovih in čolnih. S t ro jarne so se vrstile ob Hribskem 
potoku druga za druigo. Ta voda j e za s t ro jen je posebno ugodna, 
ker ne vsebuje toliko kalci jevih soli; pr i teka namreč iz dolomitnega 
sveta. 
Žito j e bilo že od n e k d a j na jpomembnejše blago, ki j e potovalo 
skozi Vrhniko. Zato ni čudno, da zraste v t e j dobi ob vodi več 
mlinov, k i me l j e jo ogrsko žito. Do Vrhnike j e prispelo' po vodni 
poti in tu j e bilo ob ugodni energetski osnovi primerno mesto za 
predelavo, preden j e nadal jevalo pot p reko klancev proti Trstu. 
SI. 6. Nekdanji kartuzijanski samostan v Bistri 
Sedaj je v njem lovski, gozdarski in tehnični muzej. V ozadju je železniški 
viadukt v Borovnici, ki je bil porušen med drugo svetovno vojno 
Foio I. Tischler 
V vsem takratnem ž iv l jen ju Vrhnike so imeli na jvažnejšo vlogo 
trgovci, ki so tako rekoč posredovali vse delo. Nj ihov položaj j e bil 
zelo ugoden, sa j se stalno označuje jo kot t rška gospoda. Za n j imi 
niso mnogo zaostajali k rčmar j i , s a j j e bil promet skozi Vrhniko kot 
nalašč za nj ihovo uspevanje. Na Vrhniki je imelo že fevdalno 
»Dedno točajstvo« pomembno posest, ki j e obsegala eno t re t j ino 
kmet i je in 11 domeev. Gostilne so imeli tudi župnik, sodnik in 
župan, vino so tihotapili in k a j neradi plačevali vinski dac (21 — 
str. 4). Pomembno vlogo v srednjeveški Vrhniki j e imela tudi cer-
kvena gosposka. Ravninski svet na desnem bregu Ljubl jan ice j e 
bil s k o r a j v celoti v posesti kartuizijatnskega samostana v Bistri. 
Meniška posest j e obsegala zahodni del Bar ja , večino gozdov na 
Pokoj iški planoti in posamezna posestva na Koprskem in v Vipavski 
dolini. Menihi so prvi začeli uispešno obdelovati Ba r j e in na Mahu 
okoli Bistre j e še danes prece j n j ivske površine (10 — str. 269). 
Ob koncu 18. s tolet ja j e bilo na Vrhniki 240 hiš. Samo 45 gospo-
d a r j e v j e bilo kmetov. Ostalih 195 pa j e bilo poddružnikov in b a j -
ta r jev . Samo 5 kmetov j e imelo cele kmeti je , dve petini pa je bilo 
če t r tn jakov. Kmet je so imeli v lasti vse n j ive in travnike, poddruž-
niki pa poleg svoje b a j t e le ma jhen vrtiček in n e k a j lazov, k j e r so 
lahko k a j malega posejali (21 -— str. 4). Kmet je na Vasi so bili zdru-
ženi v cehu izposojevalcev konj . V laž je vozove je bil vprežen le 
en par k o n j ali volov, v klance pa j e bilo treba pripregati . Za tež je 
vozove s 60 q tovora, ki so vozili naravnost s severa na Trst in 
obratno^ j e bilo t reba v klancih Stare ceste še štiri pare k o n j ali 
volov. Vaški kme t j e so potrebovali prece j t ravniške površine, za 
ka r je Bar j e sorazmerno ugodno. Ker sami lastniki niso zmogli vsega 
dela, se j e naselil na Vasi kmečki proletariat , ki je delal za svojega 
posestnika doma ali pa j e šel z vozom na pot. 
Za promet s težkimi vozovi neprikladna Stara cesta j e izgubila 
svojo več stoletno vlogo z zgradi tvi jo nove ceste med Vrhniko in 
Planino v prvem deset le t ju 19. s tolet ja . V tem času j e šlo iz Trsta 
povprečno na leto okrog 300.000 q in v Trst okrog 200.000 q blaga. 
Da bi izboljšali in pocenili promet, j e bila leta 1802 odobrena grad-
nja nove ceste od Planine do Vrhnike. V prvi polovici 18. s tolet ja 
so izboljšali cesto in ponekod popravili traso čez Bar j e od L j u b l j a n e 
do Vrhnike. Z dograditvi jo ceste od Vrhnike do Planine leta 1806 j e 
doživelo prevozništvo na cesarski cesti Dunaj—Trs t nov vzpon. Sprva 
j e bila določena prece j visoka mitnina, ki je prizadela predvsem 
male prevoznike, medtem ko j e bilo za velike prevoznike po novi 
cesti ugodnejše. Po novi poti j e plačal voznik z velikim tovorom 
le toliko, kot j e p r e j dal za priprege. Mali vrhniški prevozniki pa 
so bili s tem dvakrat prizadeti. Vedno m a n j blaga j e pr iha ja lo po 
vodni poti in vedno m a n j j e bilo zaslužka s p rek ladan jem v pri-
stanišču. Nekda j so s pripregami zaslužili lepe denarce, seda j j e bilo 
živine preveč. Nova cesta p reko Ljubl janskega b a r j a je odvzela 
prece j prometa Ljubl jan ic i in zlatim časom vrhniškega čolnarsfva 
j e bil zadan prvi udarec. Ves tovor j e sicer še šel skozi Vrhniko, 
izostala pa j e osnovna gospodarska funkc i ja s p rek ladan jem ob 
menjavi prometnih sredstev. Colnarstvo je počasi izumiralo, na po-
menu pa j e pridobilo prevozništvo na večje razdal je . Vrhniški fu r -
mani so vozili prot i severu do Miirzzuschlaga in proti jugu do 
Mantue v severni I tali j i , na k a r spominja še ime gostilne Mantove 
na današnjem Cankar j evem trgu. V zunanj i podobi nasel ja napravi 
nova cesta prece jšnjo spremembo. Speljana j e po novi trasi prečno 
skozi trg in v velikem loku zavi je skozi Hr ib ter v številnih serpen-
tinah doseže preval Vrh (484 m) med Raskovcem (652 m) i n Strmico 
(626 m). 
Okrepi tev prometa po novi cesti j e za kra tek čas pospešila 
gospodarski razvoj Vrhnike. Prevozništvo j e doseglo svoj višek. 
P o j e m a n j e b r o d a r j e n j a po Ljubl janic i j e sprostilo prece j delovne 
sile, ki j i ni preostalo drugega, kot da se vkl juči v cestni promet 
ali pa v obrtno dejavnost. Splošna gospodarska usmerjenost v t e j 
dobi sicer pospešuje obrt, toda osamljena lega Vrhnike na k r a j u 
redko naseljenega Ba r j a in na vznožju prav tako skora j neposelje-
nih kraških gozdnih planot, ni pr imerna za pomembnejši razmah 
nasel ja ter njegovega gospodarstva. Pr i rodne osnove na takra tni 
stopnji gospodarskega izkoriščainja so v celoti izrabljene. Kmeti jska 
površina lahko skromno preživl ja le manjš i del prebivalstva. Velika 
večina j e posredno ali neposredno navezana na tranzitni promet in 
ostale neagrarne dejavnost i t rškega naselja. 
Z graditev Južne železnice in nadaljni gospodarski razvoj Vrhnike 
Sredi 19. s tolet ja se naenkra t spremeni vloga Vrhnike v prometu 
blaga na daljavo. Z dograditvi jo železnice iz D u n a j a do L jub l j ane 
in iz L j u b l j a n e leta 1857 do Trsta se preusmeri ves cestni in še pre-
ostali vodni promet na železnico. Od L j u b l j a n e je spel jana ob južni 
strani Ba r j a in se pr i Borovnici začne vzpenjat i v barski obod, obide 
v velikem loku Vrhniko in izkoristi prav isti zložni prehod med 
Kask ovce m in Strmico proti Logaškemu pol ju kot nedolgo pred tem 
zgrajena Tržaška cesta. Tako je skoncentr i ran ves promet preko 
nizkega prehoda nad Vrhniko tudi z modernimi prometnimi sredstvi 
(glej si. 3). Vrhnika pa ostane ob strani, nič več ni udeležena v tran-
zitu blaga, z železnico je izgubila osnovno gospodarsko dejavnost, 
ki j e bila odločilna za nastanek nasel ja in ves njegov nadal jn i raz-
cvet skozi s rednj i vek vse do tedaj . Sprememba v načinu prometa 
ni prišla sama od sebe, ampak so jo povzročile širše ekonomske 
spremembe, ki -so vedno globlje zajemale vse ž iv l jen je v tem delu 
Evrope. Vzporedno s tem j e zajela Vrhniko gospodarska kriza, iz 
katere si j e le počasi pomagala z novimi gospodarskimi panogami. 
Obr tna dejavnost počasi propada, ke r jo un iču je kapital, ki 
vedno bo l j prodira na tedanj i trg. Število obrtnikov, ki se j e po-
večalo z opustitvijo p rek l adan ja in p revažanja po Ljubl janici , se 
hi tro menja , menja pa se tudi vrsta in s t ruk tura obrti. Vedno bol j 
propadajo, s t ro ja r j i , č ev l j a r j i in drugi. Tudi kovači in ko la r j i ni-
majo pravega dela. V te j dobi se za kra tek čas poveča število žga-
n j a r n in pivovaren. Vedno več j e krojačev, ki delajo že konfekci jo 
za trg izven Vrhnike. Narašča tudi vloga gozda in lesa in ob močnih 
kraških izvirih v Re tov ju in Močilniku ni bilo nikoli p r e j ne pozneje 
toliko žag kot ravno proti koncu 19. stoletja. 
S prodi ran jem kapitalizma na podeželje j e dobivala Vrhnika 
nove poteze v zunanj i podobi in v gospodarski s t ruktur i . V te j 
dobi začne z delom v bližini Vrhnike več opekarn, v Verdu nastane 
parketarna , na Vrhniki pa tovarna usnja in tovarna mesnih konzerv. 
Razvoj industr i jske dejavnost i zahteva ugodnejšo prometno zvezo 
z L jub l jano . Leta 1899 j e zgra jena lokalna proga, ki se odcepi na 
Brezovici od Južne železnice in j e spel jana ob severnem obrobju 
B a r j a vzporedno z glavno cesto. 
Vse te spremembe v gospodarstvu vpl ivajo na s t rukturo pre-
bivalstva in na zunanjo podobo naselja. Nas ta ja joče tovarne ne pri-
vabi jo mnogo tu j e delovne sile, toda k l j ub temu število prebivalstva 
narašča, v zvezi s tem pa se širi tudi naselje. Dolgoletna razdeljenost 
SI. 7. Pogled na Vrhniko z jugozahodne strani leta 1959 
Na Klisu med glavno cesto, Vasjo in Hribom je zraslo več enostanovanjskili 
zgradb. Tržaška cesta je najpomembnejša mestna žila, ob n je j stoji tudi 
tovarna usnja 
Foto M. M a r k e l j 
Vrhnike na tr i naselitvena j ed ra se počasi ublažuje . V nezazidanem 
prostoru ob cestah med Hribom in Vasjo, ined Hribom in Bregom 
in ob drugih pol jskih poteh g rad i jo domačini nove hiše. Ob tovarni 
usnja se pojavi novo naselitveno jedro. Nova vas j e tipično delavsko 
nasel je enodružinskih hišic, zgra jeno po letu 1900. V tem času pa 
se po jav i v t ločrtu Vrhnike še n e k a j drugih ulic s s tanovanjskimi 
hišami. Kl jub novemu vetru, k i j e zavel pred drugo svetovno vojno 
v razvoju naselja, ostane gospodarstvo Vrhnike še vedno v zatišju, 
brez p rave ž iv l jen jske sile. Nehvaležna dediščina iz preteklega sto-
le t ja , k i se j e odrazila tudi v konservativnosti odločujočih lokalnih 
fak tor jev , ovira hi t rejš i razvoj. Šele po vojn i doživi Vrhnika novo 
sprostitev skri t ih moči, k i j ih j e vsebovalo nasel je v svojem pri-
rodnem in kul turnogeografskem okolju. 
Prebivalstvo 
Populacijski razvoj 
Na osnovi popisov prebivalstva od 1857 da l je (40, 41, 42, 43, 44) 
lahko zasledujemo populaci jski razvoj v posameznih naseljih. Pri-
mer java populaci je Vrhnike s populacijskim procesom v na jb l iž j ih 
naseljih, kot so Verd, Stara Vrhnika in Mirke, nam bo osvetlila med-
sebojno zaviistnost v razvoju in pokazala glavne populaci jske ka rak -
teristike v teh naselj ih. 
Ob popisu leta 1869 j e bilo v vseh štirih nasel j ih 2990 pre-
bivalcev. Na Vrhniki skupa j s Hribom, ki se je takra t štel kot 
samostojno naselje, j e bi lo t e d a j 1943 l judi , v Verdu 483, na Stari 
Vrhniki 454 in na Mirkah 50. Večja polovica prebivalstva j e to re j 
skoncentr irana v takra tnem trškem nasel ju, h ka teremu spadajo 
Breg, Vas in Hrib. Katastrska občina Vrhnika je bila v pr imer jav i 
s katastrsko občino Verd in katastrsko občino Stara Vrhnika na j -
gosteje naseljena. Na 1 km2 j e prišlo v katas t rski občini Vrhnika 
130 prebivalcev, v katas t rski občini Verd samo 27 in v katastrski 
občini Stara Vrhnika 60. Aritmetična gostota za vse tri katastrske 
občine s k u p a j je znašala 61,5 prebivalca na 1 km2. 
Število prebivalstva j e naraslo do leta 1961 v obravnavanih 
štirih nasel j ih s k u p a j na 5562 l judi. Od tega j e bilo ob koncu 
marca 1961 na Vrhniki 3904 l judi , v Verdu 1025. na Stari Vrhniki 539 
in na Mirkah 94 prebivalcev. Relativni prirastek za vsa tri nasel ja 
s k u p a j znaša 86 %>, po posameznih nasel j ih pa v 98-letni dobi za 
Vrhniko 101 %, za Verd 89 %,, za Mirke 88 % in Staro Vrhniko 19 %. 
Na Vrhniki se j e tore j prebivalstvo v t e j dobi več kot podvojilo. 
Tudi Verd in Mirke so doživele znaten populacijski razvoj, medtem 
ko Stara Vrhnika v sko ra j 100 letih ni napredovala niti za petino 
svojega prebivalstva. Aritmetična gostota se j e dvignila v celotnem 
obsegu za 56 prebivalcev na 1 km2 in 1961. leta pride 116 l judi na 
1 km2. Razumlj ivo je , da v gostoti prednjači Vrhnika z 207,6 pre-
bivalcev na 1 km2 in da j e Verd k l j ub prece jšn jemu porastu pre-
bivalstva, toda zaradi izredno velikega deleža neposeljene gozdne 
površine v katastrski občini, še vedno sorazmerno redko nasel jen 
Na Stari Vrhniki j e aritmetična gostota podobna slovenskemu po-
vprečju. Seveda nam vse te gostote ne pokažejo slike o r azmer ju 
prebivalstva do površine, na katerem j e naseljeno. Velik del po-
vršja v vseh katastrskih občinah j e pokrit z gozdom in samo del 
tega j e v posesti domačega prebivalstva. Če si ogledamo razmer je 
prebivalstva na zazidano površino, vidimo, da pride na Stari Vrhniki 
še vedno n e k a j več prebivalcev na enoto zazidane površine kot v 
Verdu. Na Vrhniki pride na 1 km2 zazidane površine polovico več 
l jud i kot v sosednjih vaških naselj ih. Toda to še vseeno ni veliko, 
ker Vrhnika v zunanj i podobi še vedno nima pravega mestnega 
značaja. Na 1 ha zazidane površine pr ide na Vrhniki 151 l judi , v 
Verdu 116 in na Stari Vrhniki 117 l judi . 
Število prebivalstva po letih popisa od 1857 do 1961 
Nasel je 1857 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 
Mirke . . . . 58 50 49 64 60 86 81 81 102 94 
Stara Vrhnika . 350 454 448 479 454 442 465 530 518 539 
Verd . . . . 483 543 537 607 639 593 640 829 880 1025 
Vrhnika . . . 2211 1943 2110 2328 2292 2366 2280 2882 3347 3904 
Skupa j . . . . 3102 2990 3144 3478 3445 3487 3466 4322 4847 5562 
Prebivalstvo na Vrhniki in v sosednjih nasel j ih v zadnjem sto-
le t ju ni enakomerno naraščalo. Za podrobnejšo analizo populacije 
imamo premalo podatkov. M a n j k a j o nam predvsem podatki o rod-
nosti in umrljivosti , da bi lahko spoznali tudi vlogo migraci j v po-
sameznih naselj ih in v celoti. Iz podatkov o prebivalstvu iz leta 1857» 
in 1869 j e razvidno, kakšne posledice j e sprožila Južna železnica, 
ki j e bila prav v tem času zgrajena iz L jub l j ane do Trsta. Na 
Vrhniki j e zamrlo prevozništvo in tudi trgovini ter nekater im 
obrtem j e bil zadan hud udarec. Nasel ja ob cesti niso bila več de-
ležna zaslužka ob prevozu blaga, ki je potovalo iz Trsta proti Du-
n a j u in obratno. Prebivalstvo se je začelo izseljevati in v dobrih 
10 letih j e odšlo iz Vrhnike več kot 12 % takratnega prebivalstva, 
l akega nazadovanja Vrhnika ni doživela nikoli pozneje in ver je tno 
tudi nikoli poprej . Podobno kot Vrhnika so nazadovale v tem času 
tudi Mirke, k j e r j e relativno nazadovanje še za spoznanje večje. 
V naspro t ju z omenjenima nasel jema pa prebivalstvo narašča v 
Verdu in na Stari Vrhniki. Naraščanje prebivalstva v Verdu je 
ver je tno povezano z g rad i tv i jo železnice, ki j e Vrhniko tako pri-
zadela. Delavci so dobili zaslužek pr i g radn j i proge in so se že 
tedaj ali pozneje naselili v bližini. Vasi ob železnici so se povečale 
in ponekod so nastala v bližini samostojna delavska naselja. 
V osemdesetih in devetdesetih letih preteklega stoletja se j e 
število prebivalstva na Vrhniki povečalo v deset let ju za 8—10 %. 
Tudi na Mirkah, v Verdu in na Stari Vrhniki j e v tem času pre-
bivalstvo n a j p r e j naraščalo, toda v naspro t ju z Vrhniko se pojavi 
v teh nasel j ih že pred letom 1890 znaten zastoj in nazadovanje. 
A stagnacija je le začasna, ker se število prebivalstva od 1880 do 1890 
poveča na Stari Vrhniki za 8%, v Verdu za 13'% in na Mirkah za 30%* 
Po letu 1890 se pojavi v vseh naselj ih s tagnaci ja prebivalstva in celo 
nazadovanje do 7 %, k a r t r a j a na Vrhniki, Stari Vrhniki in Mirkah 
vse do konca druge svetovne vojne. Edino v Verdu se že uvel javi 
znatnejši porast po letu 1910, j e pa zato v deset le t ju p r e j tam na j -
večje nazadovanje. Tako imamo v razdobju od 1890 do 1931 na 
Vrhniki nazadovanje za 2 na Stari Vrhniki za 3 %•>, le v Verdu je 
število prebivalstva naraslo za 5 %. Na Mirkah j e ta prirastek še 
nekoliko večji, sa j se j e od leta 1900 do 1910 takra tni zaselek po 
številu hiš sko ra j še enkra t povečal. V tem času je obratovala na 
Vrhniki Pollakova tovarna usn ja in n e k a j delavcev si je postavilo 
hiše na Mirkah in v Retovju. 
Nov tempo v razvoju populacije se začne v tridesetih letih 20. sto-
let ja, ki ga pa znatno zavre 2. svetovna vojna. V razdobju od 1931 
do 1948 se število prebivalstva na Vrhniki poveča za 26 %, v Verdu 
skora j za 30 %•, na Mirkah pa j e zabeležena v tem času popolna 
stagnacija. Skora j povprečno rast zabeleži v tem obdobju tudi Stara 
1 2 3 4 
pr»b. 
/ h iie 
/ f , 
J S 
/ / 
/ 
/ 
preb. 
- • - t ' / / 
/ h iie 
— 
. . . V " " 
I 
1900 1910 1921 13 31 l94B 1953 l96< 
SI. 8. Rast števila prebivalstva in hiš na Vrhniki in 
v okolici od 185? — 1961 
1. Prebivalstvo v naseljih Vrhnika, Verd, Stara Vrhnika 
in Mirke; 2. Prebivalstvo na Vrhniki; 3. Hiše na Vrh-
niki z okolico; 4. Hiše na Vrhniki 
Vrhnika, ki sicer ni preveč aktivna v populacij i razvoja vrhniške 
okolice, s a j se že v naslednj ih petih letih zmanjša število n jenega 
prebivalstva za dobra 2 Od leta 1948 do 1953 na jh i t r e j e narašča 
prebivalstvo na Vrhniki in na Mirkah, medtem ko v Verdu počasneje 
napreduje . Na Mirkah gre nadpovprečen pr irastek na račun Doma 
onemoglih, ki j e tam teda j le začasno nastanjen. V naslednjih letih 
se ta ustanova namreč preseli na Vrhniko in zato j e v statistiki pre-
bivalstva zabeležen na Mirkah v dobi od 1953 do 1961 padec za 8 %. 
Rast števila prebivalstva po obdobjih 
Obdob je S k u p a j Vrhnika Verd Stara Vrhnika Mirke 
1857—1869 . . . . —3,7 — 12.2 12.4 29,7 — 13,7 
1869—1880 . . . . 5,1 8,6 — 1,1 — 1,4 — 2,0 
1880—1890 . . . . 10,6 10,3 13,0 6.9 30,6 
Obdob je S k u p a j Vrhnika Verd Stara Vrhn ika Mirke 
1890—1900 . . . . — 1,0 — 1,6 5,2 — 5,3 — 6,3 
1900—1910 . . . . 1,2 3,2 — 7,2 — 2,6 43,4 
1910—1931 . . . . — 0,7 — 3,7 7,9 5,2 — 5,9 
1931—1948 . . . . 24,6 26,4 29,5 13,9 0,0 
1948—1953 . . . . 12,1 16,1 6,1 — 2,3 25,3 
1953—1961 . . . . 14,1 16,6 16,4 4,8 — 7,9 
1869—1890 . . . . 16,3 19,8 11,7 5,6 28,7 
1890—1931 . . . . 0.4 — 2,1 5,4 — 2,7 26,5 
1931—1961 . . . . 60,4 71,2 60,1 15,9 16,0 
1948—1961 . . . . 28,6 35.4 23,3 1,7 16,0 
1910—1961 . . . . 69,5 65,0 72,5 21,9 9,3 
1869—1961 . . . . 86,0 100.9 88,8 18,7 88,0 
V tem zadnjem dese t le t ju nap redu je prebivalstvo na Vrhniki za 
dobrih 16%'. Podoben relativni prirastek je dosegel v dobi 1953 
do 1961 tudi Verd, medtem ko na Stari Vrhniki prebivalstvo sko ra j 
stagnira, s a j ne doseže niti 5 % porasta. V vseh štirih nasel j ih s k u p a j 
se poveča število prebivalstva od leta 1953 do 1961 za 14 %„ v celotni 
vrhniški občini pa samo za 7!%i. Vrhnika in Verd v zadnj i dobi h i t re je 
naraščata kot ostala sosednja naselja. Število prebivalstva se j e na 
Vrhniki in Verdu v zadnj ih tridesetih letih š t i r ikrat h i t re je povečalo 
kot na sosednjih Mirkah in na Stari Vrhniki. K temu napredku j e 
prispevala največ industr i ja , k i j e sprožila intenzivno urbanizaci jo 
v n e k d a j agrarnem Verdu, na Vrhniki pa prispeva k naglemu na-
p redku indust r i je še cela vrsta ostalih gospodarskih in upravnih 
f u n k c i j mestnega naselja. 
Da j e prav industr i ja največ prispevala k povečanju števila 
prebivalstva, lahko sklepamo tudi iz rasti nasel i j v tem obdobju. 
V dobi od 1910 do 1961 se j e n a j b o l j povečalo število prebivalstva v 
Verdu, in sicer za 72,5 k j e r je bilo v tem času več manjš ih tovarn, 
na Vrhniki pa se j e povečalo- le za 65 %„ ker se j e tam začela prava 
industr i ja šele po 2. svetovni vojni. Stara Vrhnika se j e povečala le 
za 22 %, ke r j e ostala p r i svojem agrarnem gospodarstvu, višek 
delovne sile pa se j e odseljeval drugam. Tudi Mirke so zaostale v 
tem razvoju, sa j so dosegle koma j 9 % prirastka. 
Število hiš v letih od 1857 do 1961 
Nasel je 1857 1869 1890 1900 1910 1931 1953 1961 
Mirke . . . . 10 9 8 8 15 13 14 16 
Stara Vrhnika . . 67 75 82 82 87 90 98 111 
Verd . . . . 63 76 93 98 112 125 146 197 
Vrhnika . . . . . 287 305 324 343 385 426 483 675 
Skupa j . . . . 427 465 507 531 599 654 781 999 
Preden na k ra tko pregledamo celotno populaci jsko sliko Vrh-
nike, Verda, Stare Vrhnike in Mirk, si oglejmo še statistiko hiš po 
popisih od 1857 dal je . Število hiš od leta 1857 da l je v vseh obravna-
vanih nasel j ih narašča. To naraščanje ni enakomerno, pa tudi ne v 
vseh nasel j ih enako intenzivno. Od leta 1900 nap re j n a j h i t r e j e na-
rašča Verd in prekaša celo Vrhniko, v p r imer j av i z ostalimi pa se 
ta dva nasel ja t r ikra t h i t re je razvi jata kot Stara Vrhnika in Mirke. 
Na jveč j i razvoj j e opaziti prav v zadnjem deset le t ju , ko se j e število 
hiš povečalo na Vrhniki za 40 %, v Verdu iza 34 %, na Mirkah za 14 % 
in na Stari Vrhniki samo za 13i%i. Na Vrhniki j e bilo v t e j dobi 
dograjenih na leto povprečno 24 hiš, v Verdu 6,4, na Stari Vrhniki 1,6, 
le na Mirkah sta zrasli v vseh osmih letih samo dve hiši. 
Rast števila hiš po obdobjih 
Obdob j e S k u p a j Vrhn ika Verd Stara Vrhnika Mirke 
1857—1869 . . . . 9,0 6.2 20,6 11,9 — 10 
1869—1890 . . . . 9,0 6,6 22,3 9,3 — 11,2 
1890—1900 . . . . 4,5 5,9 5,3 0,0 0.0 
1900—1910 . . . . 12,6 12,6 14,3 6,9 87,6 
1910—1931 . . . . 9,0 10.6 11,6 3,4 — 13,4 
1931—1953 . . . . 19 13,4 16,8 8,8 7,7 
1953—1961 . . . . 27,8 39,9 33,9 13,3 14.2 
1890—1931 . . . . 28,9 31,4 34,5 9,7 62,3 
1931—1961 . . . . 52,7 58,4 57,6 23,4 39,4 
1910—1961 . . . . 66,7 75,6 65,8 27,5 6,6 
1869—1961 . . . . 114,8 121,3 159,3 48.0 77,6 
V skladu z razvojem prebivalstva in z večanjem števila hiš 
spreminja povprečno' število l jud i na hišo. 
Povprečno število ljudi na hišo 
1857 1869 1890 1900 1910 1931 1951 1961 
Mirke . . . . 5,8 5,5 8 7,5 5,7 6,2 7,0 6 
Stara Vrhnika . 5,2 6 5,8 5,5 5 5,1 5,2 4,9 
Verd . . . . 7,6 7 6,5 6,8 5,3 5,1 6,0 5,2 
Vrhnika . . . . 7,6 6,3 7,2 6,7 6,1 5,3 6,9 5,7 
S k u p a j . . . . 7,1 6,4 6,8 6.4 5,8 5,3 6,2 5,5 
Še n a j v e č j e j e to število za vsa nasel ja s k u p a j v letu 1857, ko 
j e prišlo na eno hišo 7,1 prebivalcev. Pozneje, ko j e števila hiš ves 
čas naraščalo-, prebivalstvo pa se ni znatno množilo, j e prišlo po-
vprečno' na eno hišo vedno m a n j prebivalcev. Pred 2. svetovno vojno 
j e bilo v eni hiši povprečno n a j m a n j l judi na Vrhniki 5,3, v Verdu 
in na Stari Vrhniki 5,1. Po vojni se j e z naglim povečanjem števila 
prebivalstva po hišah spet zgostilo in tako j e prišlo leta 1953 na 
Vrhniki in na Mirkah 7 prebivalcev na hišo, v Verdu 6, na Stari 
Vrhniki pa j e ostalo pr i starem. S povečano izgradnjo se j e do 
leta 1961 povpreček na hišo spet znižal, na Vrhniki povprečno celo 
več kot za enega prebivalca, drugod pa n e k a j m a n j in spet j e ta 
razlika na jman j ša na Stari Vrhniki. Veliko novih hiš še ni popol-
noma izdelanih, so pa v glavnem enostanovanjske, in ker si gradi jo 
hiše na jveč mladi l j ud j e , k i n imajo velikih družin, j e razumljivo, 
z aka j pride celo v mestnem nasel ju na eno hišo razmeroma malo 
stanovalcev. 
Povprečno število 
gospodinjs tev na hišo 
Število gospodinjs tev 1953 1961 Indeks 1953 1961 
Mirke 28 28 100 1,8 1,8 
Stara Vrhnika . . . . 122 145 118,8 1,2 1,3 
Verd 244 303 124,5 1,7 1,5 
Vrhnika 1104 1238 112,2 2,3 1 £ 
Skupa j 1498 1714 114,4 1,9 1,7 
Stanovanjske zgradbe so se razbremenile vk l jub znatnemu po-
večanju števila gospodinjstev v letih 1953—1961. To povečanje je 
na jveč je v Verdu in znaša 24,5 %. Na Stari Vrhniki se j e število 
gospodinjstev povečalo za 19%, na Vrhniki pa le za 12 %. Povprečno 
pride na eno hišo leta 1953 za vsa nasel ja s k u p a j 1.9 gospodinjstev, 
leta 1961 pa le 1,7. Vrhnika sama je imela leta 1953 povprečno 2,3 
gospodinjstva na hišo, do leta 1961 pa se j e prav zaradi številnih 
novih enostanovanjskih zgradb to število zmanjšalo na 1,8. Edino 
na Stari Vrhniki j e leta 1961 nekoliko večje povprečno število gospo-
dinjstev na hišo kot 1953. Toda k l j u b temu ima to nasel je še na jbo l j 
vaški značaj , s a j pride na eno hišo le 1.2—1.3 gospodinjstev. 
Populaci jski razvoj v posameznih nasel j ih j e povezan z ostalimi 
doga jan j i v določenem okol ju in obdobju. Gospodarske spremembe 
so na Vrhniki in v okolici odločilno vplivale na g ibanje prebivalstva 
v zadnj ih sto letih. Spremembe v prometni in gospodarski funkci j i 
Vrhnike so da l j časa zadrževale naraščanje prebivalstva in nasel ja . 
Ker je Vrhnika ostala vse do konca 2. svetovne vojne nekako v za-
t išju in ni bila deležna tu jega kapitala, k i bi povečal gospodarsko 
moč mesta in okolice, kot se j e to zgodilo v drugih večjih mestih pri 
nas, j e število prebivalstva stagniralo. Marsikdo je v tem času odšel 
v svet s trebuhom za kruhom. Prebivalci z Vrhnike in iz okolice so 
odhaja l i v bl ižnja večja mesta, v L jub l j ano in v Trst, veliko pa j ih 
je odšlo tudi v Zahodno Evropo in v Ameriko. V kolikor so se doma 
izboljšale razmere, za toliko se j e povečalo število hiš. Toda višek 
prebivalstva j e še vedno odhaja l zdoma. Šele v dobi nove Jugoslavije 
se j e razvoj populaci je bistveno spremenil. Stopnjevana industriali-
zacija j e pritegovala na Vrhniko vedno več prebivalstva iz okolice 
pa tudi od daleč. Več kot polovico dejanskega pr i ras tka prebival-
stva j e šlo na račun pr i se l jevan ja od drugod in že v n e k a j letih j e 
dalo pr isel jeno prebivalstvo mestu nov značaj . 
Prebivalstvo po panogah dejavnosti in po položaju v poklicu 
Spremenjene gospodarske razmere, k i se odražajo v povečani 
industr i jski in obrtni dejavnosti ter v okrepitvi urbanskega nasel ja 
kot središča, ne vpl iva jo samo na povečanje števila prebi-
valstva in hiš, ampak povzročajo tudi vedno večje spremembe v 
poklicni s t ruktur i prebivalstva. Delež kmečkega prebivalstva po na-
sel j ih nam delno pokaže s topnjo urbanizacije, ki so jo dosegla po-
samezna na/selja. Iz zman j šan ja števila kmečkega prebivalstva od 
leta 1953 do 1961 lahko sklepamo na intenzivnost urbanizaci je v 
obravnavanih k ra j ih . 
Pr imarna skupina dejavnosti , kamor prištevamo kmeti js tvo ii: 
gozdarstvo, je obsegala leta 1953 v vseh štirih naselj ih skupa j 18,5 % 
vsega aktivnega prebivalstva. Na sekundarno skupino, ki združuje 
ostale produkt ivne dejavnosti , j e odpadlo dobrih 50 %, v vseh ostalih 
oblikah človeškega ude js tvovanja pa j e bilo zaposlenega 31 % aktiv-
nega prebivalstva. Na Vrhniki in v Verdu j e bilo več kot polovica 
prebivalstva zaposlenega v neagrarnih produktivnih panogah, kot so 
industr i ja , obrt in gradbeništvo. Celo ma jhne Mirke, ki so bile vedno 
pretežno agrarne, so se v statistiki poklicne s t rukture postavljale z 
na jv i š j im deležem prebivalstva, zaposlenega v sekundarnih de jav-
nostih. Res j e bila tudi pr imarna skupina še močna, vendar j e bila 
leta 1953 šibkejša kot v Verdu, k j e r j e bilo sko ra j 30% aktivnega 
prebivalstva zaposlenega v kmet i j s tvu in gozdarstvu. Na jmanjš i 
delež sekundarnih dejavnost i j e imela Stara Vrhnika, k j e r j e bilo še 
vedno 52 % aktivnega prebivalstva zaposlenega v kmeti js tvu. 
Odstotek aktivnega prebivalstva v primarnih, sekundarnih in terciarnih 
panogah dejavnosti (44) 
I II III 
Nase l j e 
1953 
% 
1961 
% 
1953 
% 
1961 
% 
1953 
% 
1961 
% 
Mirke . . . . . 27,0 20,8 56,7 52,3 16,2 26,9 
— 6,2 — 4,4 10,7 
Stara Vrhnika . 51,8 34,1 29,2 42,6 18,8 23,3 
- 17,7 13,4 4,5 
Verd . 29,6 17,9 50,4 49,4 20,0 32,7 
- 11,7 — 1,0 12,7 
Vrhnika . . . . 9,4 3,9 54,2 49,7 36,3 46,4 
— 5,5 — 4,5 10,1 
Skupa j . . . . . 18,5 9,9 50,5 48,8 30,8 41,3 
— 8,6 — 1,7 10,5 
I — Kmet i j s tvo , gozdarstvo, 
n — Indus t r i j a , obrt , gradbeniš tvo. 
III — Promet , t rgovina, s tor i tve, državni organi , svobodni poklici, izven de javnos t i . 
3 Geografski zbornik 
Od leta 1953 do 1961 se j e zmanjšal odstotek primarnih de jav-
nosti v vseh štirih nasel j ih s k u p a j s k o r a j za polovico. Zmanjšal se j e 
tudi odstotek zaposlenih v neagrarnih produktivnih dejavnostih. Za 
dobrih 10% se j e povečal delež zaposlenih v terciarni skupini de jav-
nosti, kar j e povezano z dvigom živ l jenjske ravni in priča o okre-
pitvi urbanskih funkc i j v nasel ju. 
Na Vrhniki se v zadnjem desetlet ju zmanjša delež kmečkega 
prebivalstva za več kot polovico in znaša leta 1961 le 4 % vsega aktiv-
Sl. 9. Poklicna struktura prebivalstva leta 1961 na Vrhniki in v sosednjih 
naseljih vrhniške občine 
nega prebivalstva. Nekoliko oslabi tudi sekundarna skupina de jav-
nosti, ki obsega dobrih 46 %, vsega aktivnega prebivalstva. V indu-
s t r i j i j e zaposlenih n e k a j nad 34 % vseh aktivnih. Ta delež pa se j e 
v pr imer jav i z letom 1953 znižal za 4.3 %, čeprav se j e število v 
industr i j i zaposlenega prebivalstva povečalo za 200. Na drugem 
mestu j e skupina, ki obsega 21.5 % prebivalstva izven dejavnosti in 
se j e v zadnjem dese t le t ju povečala kar za 17 %. T re t j e mesto po 
deležu aktivnega prebivalstva za j ema jo državni organi z 12%, n j i -
hov delež se je od leta 1953 zmanjšal za 7 %. Sledijo ostale skupine, 
med katerimi obsega obr t 10,8 %, trgovina 6,3 %, gradbeništvo 4,5 % 
in promet 4,4 % aktivnega prebivalstva. Poleg tega odpade še na 
kmeti js tvo in gozdarstvo 4 % aktivnih, na storitve 2 % in koma j 
0,5 % na svobodne poklice, kater ih delež se v zadnjem deset le t ju ni 
bistven spremenil. 
V Verdu j e delež industr i jskega prebivalstva še nekoliko večji 
kot na Vrhniki; obsega namreč 42 % vsega aktivnega prebivalstva 
in se j e od leta 1953 povečal za 6 %-. Na drugem mestu je agrarna 
skupina z 18 %i aktivnega prebivalstva, medtem ko so ostale de jav-
nosti v p r imer jav i z Vrhniko slabše zastopane. Vidnejšo vlogo- za-
vzemata edino obrt in promet, ka r da j e poseben pečat celotni po-
klicni s t ruktur i prebivalstva. V Verdu p rev ladu je jo t o r e j neagrarne 
produkt ivne dejavnosti , ki obsegajo 49,4 %, vsega aktivnega prebi-
valstva. Na drugem mestu so neprodukt ivne panoge z 32,7 %, ki so se 
okrepile po letu 1953 za 13 %, in k a ž e j o z zmanj šan jem deleža agrar -
nih dejavnosti na višjo stopnjo- v urbanizaci j i nasel ja . Verd pred-
s tavl ja zanimivo fafto v razvoju iz agrarnega v urbanizirano indu-
str i jsko naselje, ki samo ne prevzema ostalih utrbanskih funkci j , ker 
j ih ima že bl ižnja mestna Vrhnika. 
Odstotek aktivnega prebivalstva po panogah dejavnosti 
S k u p a j Vrhn ika Verd Stara Vrhnika Mirke 
1953 1961 1935 1961 1953 1961 1953 1961 1953 1961 
Indus t r i j a . . . 34,8 34,6 38,7 34,4 36,0 41,7 15,6 22,8 27,2 33,4 
—' 0,2 — 4,3 5,7 7,2 6,2 
Kmeti js tvo . 17,7 9,4 8,7 3,5 28,5 17,0 51,4 33,8 24,4 18,8 
— 8,3 — 5,2 - 11,5 - 17,6 — 5,6 
Gozdarstvo . 0,8 0,5 0,8 0,4 1,1 0,9 0,4 0,3 2,7 2,0 
— 0,3 — 0,4 — 0,2 — 0,1 — 0,7 
Gradbeniš tvo . 4,5 4,0 5,4 4,5 1,1 U . 4,1 4,6 5,4 10,5 
— 0,5 — 0,9 0,6 0,5 5,1 
Promet . . . . 4,7 4,3 4,4 4,0 8,8 6,5 1,2 2,3 — — 
— 0,4 — 0,4 — 2,3 1,1 
Trgovina . . . 5,1 5,0 6,0 6,3 2,4 2,9 4,5 3,0 — 2,0 
— 0,1 — 0,3 0,5 — 1,5 2,0 
Obr t . . . . 11,4 10,2 10,7 10,8 13,4 6,0 9,5 15,2 24,4 8,4 
— 1,2 0,1 — 7,4 5,7 - 16,0 
Storitve . . . . 2,0 1,9 2,4 2,0 1,3 0,6 — 3,0 8,1 — 
— 0,1 — 0,4 — 0,7 3,0 — 8,1 
Drž. organi . 14,7 10,0 19,2 11,9 4,5 4,7 6,0 7,0 8,1 8,4 
— 4,7 — 7,3 0,2 1,0 0,3 
Svob. poklici . — 0,4 — 0,5 — 0,3 — — — 2,0 
0,4 0,5 0,3 — 2,0 
Delež aktiv. 41,9 54,7 41,1 54,0 42,6 57,1 46,9 56,2 36,3 51,1 
od vseh . . 12,8 12,9 14,5 9,3 14,8 
Indeks . . . 150,0 150,5 156,0 124,3 129,7 
Svojevrstno- obliko poklicne s t ruk ture lahko zasledujemo na 
Mirkah. Tudi v tem n e k d a j čisto agra rnem nasel ju zavzema vedno 
važnejšo vlogo industr i ja , v ka ter i j e zaposlenega že 33,4 % akt iv-
nega prebivalstva. Delež v kmet i j s tvu zaposlenih se j e zmanjšal 
3* 35 
od 24,4 na 18,8 %. Razmeroma močno je zastopano gradbeništvo, in 
sicer z 10,5%. ter obr t z 8,4 %>. Medtem ko obsegajo državni organi 
8,4 %l, j e delež prebivalstva izven dejavnosti p rece j večji in znaša 
k a r 15%. To razmer je j e pri ma jhnem nasel ju nekoliko varl j ivo, 
če ne upoštevamo p r i p r imer jav i še velikosti nasel ja po številu pre-
bivalstva. Na Mirkah ni niti enega obrata in razen v kmet i j sk ih 
gospodarstvih j e vsa delovna sila zaposlena izven naselja. Leta 1953 
j e bilo sko ra j 57 % vseh aktivnih zaposlenih v neagrarnih produk-
tivnih panogah. Ta delež se j e do leta 1961 zmanjšal na 52,2 %, skora j 
za 7 % pa se j e zmanjšal tudi delež v kmet i j s tvu in gozdarstvu za-
poslenih. Skupina neproduktivnih panog se je v tem času okrepila 
od 16,2 na 26,9 %. V glavnem j e sprememba v s t ruktur i prebivalstva 
podobna oni v Verdu, vendar urbaniizacijski proces še ni dosegel 
enake stopnje. 
Stara Vrhnika ima v p r imer j av i z ostalimi tremi naselj i na jveč 
kmečkega prebivalstva. Od leta 1953 se je ta odstotek znatno znižal, 
in sicer od 51,4 na 33,8 %l v letu 1961. V tem razdobju se je znatno 
povečal delež v industr i j i in obrti zaposlenih. Celotna neagrarna 
produkt ivna skupina dejavnost i se j e povečala od 29,2 % na 42,6 %. 
N a j m a n j se j e spremenil delež neproduktivnih dejavnosti , kar kaže 
svojstveno obliko urbanizaci je v pr imer jav i z ostalimi naselj i v 
okolici Vrhnike. 
Prebivalstvo po položaju in poklicu v letu 1961 
S k u p a j Vrhnika Verd Stara Vrhnika Mirke 
• % % % % % 
Delavci . . . 4028 72,4 2849 73,0 778 75,9 335 62,2 66 70,2 
d a n kmeč. 
zadruge . . 10 0,2 5 0,1 5 0,5 — — 
Samostojni . . 373 6,7 167 4,3 61 5,9 130 24,1 15 16 
Delodaja lc i . . 26 0,5 25 0,6 1 0,1 — 
Pom. druž. člani 58 1,0 14 0,3 9 0,9 33 6,1 2 2 
Vajenci . . . 83 1,5 53 1.4 11 1 19 3,5 
Z last. doh . . 984 17,6 787 20,2 164 15,6 22 4,1 11 11 
S k u p a j . . . 5562 3904 1025 539 94 
Aktivno prebivalstvo po položaju in poklicu v letu 1961 
S k u p a j 
% 
Delavci . . . 2205 72,4 
% akt. od vsega 54,7 
Član kmeč. 
zadruge • . 7 0,2 
% akt. od vsega 70 
Samostojni . . 156 5,1 
% akt. od vsega 41,8 
Vrhnika 
% 
1558 73,9 
54,7 
2 
40 
61 
36,6 
0,1 
2,9 
Verd 
% 
437 74,7 
55,0 
5 
100 
26 
42,6 
0,9 
4,4 
Stara Vrhn ika 
% 
177 58.6 
52,8 
63 20,9 
48,5 
Mirke 
% 
33 
50 
68,8 
6 12,6 
20,0 
S k u p a j Vrhnika Verd Stara Vrhnika Mirke 
% % % % % 
Delodajalc i . . 9 0,3 9 0,4 — — -
% akt. od vsega 34,7 36 — 
Poni. druž. člani 52 1,7 12 0,6 5 0,9 33 10,2 2 4.2 
% akt. od vsega 89,6 85,7 55,5 100 100 
Vajenci . . . 51 1,7 32 1,5 8 1.4 11 3,6 — 
% akt. od vsega 61,4 60,3 72,8 57,8 — 
Z last. doh. . . 563 18,6 434 20.6 104 17,7 18 6,0 7 14,6 
% akt. od vsega 57,4 55,1 65,9 81,8 63,7 
S k u p a j . . . 3043 100 2108 100 585 100 302 100 48 100 
% akt. od vsega 54,7 53,9 57,0 56,0 51,0 
Spremenjene gospodarske razmere zahtevajo povečanje aktiv-
nosti celotnega prebivalstva. V vseh štirih nasel j ih se j e povečalo 
število prebivalstva za 14 %v število aktivnega prebivalstva pa se j e 
v istem razdobju povečalo za 50%. To povečanje deleža aktivnega 
prebivalstva ni v vseh naselj ih enako. N a j b o l j se je povečalo v 
Verdu, in sicer za 56 %., na Vrhniki za dobrih 50 %, na Mirkah za 
30% in na Stari Vrhniki le za 24 %,. Če smemo to povečanje aktiv-
nosti prebivalstva šteti za ugodnejšo obliko socialnega položaja, jo 
lahko pr imer jamo s povečanjem deleža aktivnega prebivalstva, za-
poslenega v neproduktivnih panogah, kar j e pravzaprav tudi odraz 
višje ž iv l jenjske ravni. Ravno ta pr imer java pokaže zanimivo sklad-
nost obeh pojavov v posameznih naselj ih. V Verdu, k j e r se znatno 
poveča delež aktivnega prebivalstva, j e opaziti na jveč j i porast zapo-
slenosti v terciarnih panogah, podobno je tudi na Mirkah. Na Vrhniki 
j e intenzivnost v tem procesu nekoliko manjša , ker je prebivalstvo 
že prešlo to fazo v razvoju. V omenjenih treh nasel j ih se zmanjša 
delež v produktivnih panogah zaposlenih, edino na Stari Vrhniki se 
j e povečal ta odstotek za 13,4%,, k a r gre predvsem na račun zmanj-
šanja aktivnosti v kmeti js tvu. Stara Vrhnika j e s eda j v oni fazi 
razvoja iz čisto agrarnega v urbanizirano naselje, ko delež kmečkega 
prebivalstva izredno nazadu je na račun zaposlenosti v neagrarnih 
produkt ivnih panogah izven naselja. To j e t ip kmečke vasi v bližini 
mesta brez upravnih funkc i j in tudi brez industr i jskih in obrtnih 
podje t i j . Vsa neagrarna in deloma tudi agrarna dejavnost j e pove-
zana z bl ižnj im mestom. Njena geografska lega j e ugodna za dnevno 
potovanje delovne sile, nima pa posebnih prednosti za tesnejšo teri-
torialno povezavo z mestnim naseljem. Leži vstran od glavne pro-
metne žile, j e brez lokalne energetske in surovinske osnove in brez 
t radici je v obrtni dejavnosti . 
Drugače j e v Verdu. V staro agrarno nasel je se j e že zgodaj 
naselila industr i ja , vendar ni prevzela t a k o j vodilne funkc i j e v go-
spodarstvu. Močnejša agrarna gospodarstva so se obdržala k l j u b 
počasni proletar iazaci j i vaškega ž ivl jenja . Šele v zadnjem času je 
razvoj industr i je odločilno posegel v zunanjo podobo nasel ja in v 
poklicno s t ruk turo prebivalstva. Ker pa j e sosednja Vrhnika ohra-
nila vse funkc i je centralnega nasel ja , j e ostal Verd le industrializi-
rana vas, k i se vedno b o l j spreminja v industr i jsko delavsko nasel je 
in vedno b o l j postaja del Vrhnike. Delež kmečkega prebivalstva j e 
za takšno s topnjo prolctarizaci je nekoliko previsok; všteto je namreč 
delavstvo, zaposleno v družbenem kmet i j skem posestvu. Verd se od-
l i k u j e z na jv iš j im deležem delavskega in uslužbenskega prebival-
stva. Skora j 76 %| vsega prebivalstva j e delavskega in uslužbenskega, 
medtem ko j e tega na Vrhniki 73 %, na Mirkah 70 %, na Stari Vrhniki 
pa tudi že 62,2 !%|. V vseh štirih naselj ih s k u p a j j e že sko ra j tri 
četr t ine vsega prebivalstva delavskega in uslužbenskega, medtem ko 
j e kmečkega samo še dobrih 7!%i. 
Pregled prebivalstva po panogah dejavnost i in spremembah v 
poklicni s t ruktur i nam j e pokazal, da se na Vrhniki in v bl ižnjih 
nasel j ih hitro zman j šu j e delež kmečkega prebivalstva. K l jub pove-
čani zaposlenosti in aktivnosti odstotek v industr i j i zaposlenega pre-
bivalstva ne narašča razen na Stari Vrhniki. Na Vrhniki, v Verdu in 
na Mirkah se povečuje odstotek aktivnega prebivalstva v terciarnih 
panogah dejavnosti , ki obsegajo promet in trgovino, usluge, organe 
državne uprave in skupino izven dejavnosti . Ravno ta se v vseh na-
sel j ih izredno poveča od 1953 napre j . Na osnovi statistike aktivnega 
prebivalstva po panogah dejavnosti in po položaju v poklicu smo 
spoznali razlike med posameznimi naselji . Te razlike so odraz ne-
enakih gospodarskih osnov iin različne s topnje v urbanizaci j i . 
Dnevne migracije delovne sile 
Na Vrhniki j e ^koncentrirano na jveč p o d j e t i j in ustanov in v 
n j ih j e zaposlenih n e k a j nad 1500 delavcev im uslužbencev. Od tega 
prebiva na Vrhniki 63,5 !%i, medtem ko ostala delovna sila p r i h a j a 
vsak da;n na delo iz okoliških k ra j ev . Iz Verda in Mirk p r iha j a vsak 
dan na delo 8%\, iz Stare Vrhnike pa s k o r a j 5 % vseh zaposlenih na 
Vrhniki. Dobrih 20'%! delovne sile p r iha ja na Vrhniko še iz drugih 
desetih naselij , preostalih 3 ,2% pa p r iha ja iz nada l jn ih osemnajst ih 
k ra jev . Iz enaintridesetih različno oddal jenih k r a j e v p r iha ja dnevno 
na Vrhniko 652 ali 36,5 %• delavcev in uslužbencev. P o d j e t j a in obrati 
v Verdu p r i t egu je jo dnevno 40!%! delavstva iz okoliških k ra j ev . Na j -
več j ih p r iha j a iz Vrhnike, 26,7 %, iz Podlipe 3 %-, iz Stare Vrhnike 
2,8'%,, iz S inje Gorice 1,81%! te r iz Bistre, Velike Ligojne in še iz 
petih drugih k r a j e v dobrih 6 %>. Z Vrhnike odha ja v Verd na delo 
več delavcev in uslužbencev, kot j ih p r iha ja iz Verda na Vrhniko. 
Poleg tega po tu je skozi Vrhniko v Verd tudi delovna sila iz Sinje 
Gorice, Podlipe in Velike Ligojne. To p rep le tan je delovne sile pa 
SI. 10. Delavci in uslužbenci zaposleni v domačem kraju, na Vrhniki in 
v Ljubljani (aprila 1961) 
j e samo nov dokaz, da sta Verd in Vrhnika enoten industr i jski 
kompleks. V industr i jska in obrtna p o d j e t j a Vrhnike in Verda pri-
h a j a na jveč delovne sile iz Podlipske in Hor ju l ske doline ter vmes-
nega hribovitega sveta. Iz teh razmeroma precej oddal jenih k r a j e v 
se delavci povečini vozijo na delo s kolesi. Ker pa j e Industr i ja 
uisnja morala že vsa leta po vojni črpati delovno silo iz zelo odda-
l jenih naselij , j e organizirala sprva kamionski in kasne je avtobusni 
prevoz svoj ih delavcev. Iz naseli j , ki leže na osamelcih in ob severni 
strani L jub l janskega b a r j a , p r i h a j a na Vrhniko okrog 40 % delovne 
sile. Ta nasel ja leže bliže glavni cesti in lokalni železnici, kar je 
ugodnejše za dnevno potovanje na delo, toda ne samo proti Vrh-
niki, temveč tudi proti L jub l jan i . Gravi taci jski vpliv Vrhnike se v 
Smrtčjt 
Si Vrhniko 26 
Blatna Brtzovjca 
!S 
SI. 12. Dnevno potovanje delovne sile z Vrhnike in iz sosednjih vasi z vlakom 
v Ljubljano (april 1961) 
t e j smeri že kmalu križa s privlačnostjo L jub l j ane , sa j je že sam 
lokalni center v gravi taci jski sferi slovenskega republiškega središča. 
Čeprav p r iha ja na Vrhniko in v Verd prece j delovne sile iz 
okoliških k ra j ev , se vozi iz teh dveh naseli j v L jub l j ano na delo 244 
delavcev ali 12 %• domačih akt ivnih moči. T j a odhaja vsak dan tudi 
p rece j delavcev iz ostalih naselij , iz kater ih p r iha ja delovna sila na 
Vrhniko in v Verd. Iz celotne vrhniške občine se vozi v L jub l j ano 
na delo 24,4 % vseh delavcev in uslužbencev. Od tega samo po vrh-
niški progi 920 l judi ali 82,6%. Na vrhniški posta j i vstopa 344 delav-
cev in uslužbencev, na Drenovem griču 169, na Logu 263 in na Luko-
vici 173. Odtok v L j u b l j a n o prev ladu je že iz Male Ligojne, Dreno-
vega griča, Bevk in celo iz Zaplane. Odtok delovne sile proti Vrhniki 
p rev l adu je predvsem v bl ižnj ih naselj ih, kot so Stara Vrhnika, 
Velika Ligojna, Sinja Gorica, Blatna Brezovica in Mirke, ali pa iz 
tistih naselij , ki so bo l j oddal jena od železnice. Iz Podlipe in iz 
Smrečja ter Bistre p r iha j a na Vrhniko sko ra j vse delavsko prebi-
valstvo. 
Gospodarske osnove današnje Vrhnike 
K pospešenemu gospodarskemu razvoju Vrhnike in bl ižnjih na-
seli j so n a j več prispevala na novo zgra jena ali obnovl jena indu-
s t r i j ska pod je t j a . Tako j za industr i jo j e na vrsti obrtna, zlasti 
gradbena, lesno predelovalna in komunalna dejavnost. Razmeroma 
ma jhno vlogo zavzema promet, medtem ko je trgovska in gostinska 
dejavnost nekako v ko raku z vsakdanj imi potrebami in precej pri-
speva k gospodarskim funkc i jam Vrhnike. Vloga kmeti js tva v urban-
skem naselju se vedno bol j zmanjšuje , pa tudi gozdarstvo ni posebno 
v ospredju, čeprav j e v bližini prece j gozda. Med negospodarskimi 
panogami zavzema pomembno mesto upravna in kul turnoprosvetna 
dejavnost, s a j j e Vrhnika središče manjše regi je s pr ipadajočimi 
funkc i jami centralnega naselja. 
Razvoj industrijske dejavnosti in njena vloga v sedanjem 
gospodarstvu 
Proti koncu 19. s tolet ja se vedno bol j krepi domači kapital . 
Sprva se to odraža le v naraščajoči posesti dveh ali t reh posestnikov, 
k i si okrepi jo z nakupovanjem gozda in zemlje le svoje položaje. 
Vzporedno s koncentraci jo velike posesti prevzemajo ti kapitalisti 
odločilno vlogo v razvoju gospodarstva in naselja. V obrambi lastnih 
interesov se up i ra jo vplivom tujega kapitala, ki vedno bolj prodira 
v takra tno slovensko gospodarstvo. 
Na osnovi domačega kapitala nastanejo prve tovarne, ki so na-
vezane na domačo delovno silo in skušajo obenem izkoristiti tudi 
razpoložljive energetske osnove. Med prvimi pod je t j i iz te dobe 
moramo omeniti Jelovškovo in Kotnikovo opekarno ob Ljubl janic i . 
Opekarni sta nastali v dobi vedno večje potrebe po opeki. Pr imerne 
gline j e bilo dovolj na razpolago ob ugodni prometni poti in opeko 
so prevažali po Ljubl jan ic i proti L jub l j an i še sko ra j do 2. svetovne 
vojne. Na zamirajoči t rad ic i j i s t ro jarske obrti v bližini starih že 
sko ra j propadlih s t ro ja rn je za neka j časa zaživela Pollakova to-
varna usnja , ki pa j e med obema vojnama prenehala z delom. Poleg 
opekarne je vzt ra ja la skozi dobo svetovne gospodarske krize lesno 
predelovalna industr i ja . Ob nekdanj i Lenaršičevi žagi v Verdu je že 
v začetku druge polovice 19. stoletja začela obratovati pa rke ta rna , 
ki je slonela na domači surovinski in energetski osnovi. Glino, 
bogato gozdno zaledje, domačo delovno silo in ugodno vodno ener-
gi jo je izkoriščal le domači kapital v dveh opekarnah, v parketarni 
in na žagah ter v mlinih. V dobi, ko prodira v ostala slovenska mesta 
t u j i kapital , ki okrepi t amka j šn j e gospodarske osnove in pospeši 
razvoj naselij , vz t ra ja Vrhnika samo pri svojih lastnih močeh in 
tako zaostaja v razvoju. 
Novo revolucionarno obdobje v gospodarskem razvoju nasel ja 
se začne po drugi svetovni vojni. Opekarne , žage in parke ta rna niso 
več edina industr i jska dejavnost . Vodilno mesto prevzame na novo 
zgra jena tovarna usnja , ki j e postavl jena na prostoru porušene Pol-
lakove tovarne ob spodnjem delu Hribskega potoka. Ta lokacija, ki 
so jo narekovale predvsem t radic i ja ter posestne in vodne razmere, 
ima tudi svoje slabe strani. Vse surovine, izdelke in premog je treba 
prevažati z železniške pos ta je skozi vse mesto po glavni, že tako 
dovolj prometni cesti. Ta cesta j e še posebno obremenjena v ju t ra -
n j ih in dopoldanskih urah ob pr ihodu in odhodu delavcev v tovarne. 
Druga slaba s tran sedanje namesti tve »Industr i je usn ja Vrhnika« pa 
je povezana z odva jan jem industr i jskih odplak. Zelo nepr i je tno vpli-
va jo na okolico čistilni bazeni, ki širi jo smrad ravno ob poti v 
Močilnik, k i j e n a j b o l j p r i l j ub l j eno sprehajal išče in najpomembnejša 
turistična privlačnost v neposredni bližini Vrhnike. 
Industr i jo u sn j a j e začel gradi t i tovarnar Kalin, ki j e preselil 
del svoje tovarne iz Mokronoga na Dolenjskem. Od tam j e prišlo 
tudi prece j delavcev, ki so se preselili za Kalinovim usnjarskim pod-
je t j em. Po nacionalizaciji se j e tovarna usn ja še povečala in pro-
izvodnja j e po letu 1946 naglo naraščala. Tovarna prede lu je pred-
vsem svinjske kože Izdeluje več vrst ga lanter i j skega usn ja za indu-
s t r i jo pohištva in tapetništvo pa tudi za čevl jarsko industr i jo in 
konfekci jo . Po gospodarski moči in številu zaposlenih j e Industr i ja 
u s n j a Vrhnika na jveč j e gospodarsko pod je t j e v mestu in tudi v 
občini. Obsega pravzaprav tri obrate: vegetabilnega, kromovega in 
obrat za sor t i ranje ščetin. Ta j e nastal v zvezi z racionalnejšim 
izkoriščanjem odpadkov in po rekonstrukci j i nekdan je Verbičeve 
usn ja rne na Sapu. V vseh treh obratih j e zaposlenih okrog 650 de-
lavcev in uslužbencev. Število zaposlenih j e naraslo od 120 v letu 1946 
na 383 leta 1947, nas ledn je leto j e bilo že 524 zaposlenih. Največ 
zaposlenih j e bilo leta 1950, od t eda j dal je pa se j e to število spre-
min ja lo zaradi povečanja storilnosti dela in različne dobave surovin. 
Tovarna j e zelo navezana na uvoz svinjskih kož iz Slovenije in 
bl ižnje Hrvatske, ke r pa teh surovin ni dovolj, j ih mora uvažati 
tudi iz inozemstva. Večina n jenih izdelkov gre preko naših meja . 
Njeno tržišče obsega evropske in izvenevropske države. Slaba s tran 
te vodilne vrhniške industr i je j e v n j e n i popolni odvisnosti od t u j i h 
surovin in zelo občutlj ivega svetovnega trga. Razmere na domačem 
in t u j e m tržišču s i l i jo tovarno k stalnemu izpopolnjevanju proizvod-
nega procesa in k i skan ju novih oblik končnih izdelkov. 
Nastanek in razvoj tovarne j e pritegnil na Vrhniko prece j de-
lovne sile. Pr i g radn j i tovarniških objektov j e sodelovala v glavnem 
sezonska delovna sila iz severovzhodnih predelov Slovenije. Tudi iz 
okoliških, zlasti hribovskih nase l i j j e p r iha ja lo v tovarno prece j de-
lavcev. Stanovanjska izgradnja ni uispela sproti zadovoljevati vseh 
potreb, veliko delavcev j e dnevno pr iha ja lo na delo tudi iz zelo od-
dal jenih k r a j e v okoli Logatca, Zaplane in Rovt. Tovarna je organi-
zirala lasten prevoz delavcev sprva s kamioni, pozneje pa tudi z 
avtobusi. Čeprav j e bilo v zadnj ih letih zgrajenih prece j s tanovanj , 
pr iha j a še danes sko ra j 40% delovne sile od zunaj . Iz bl ižnj ih k r a j e v 
se vozijo delavci s kolesi, iz ostalih k r a j e v pa j ih prevaža jo tovar-
niški avtobusi. P rav gotovo ni na jugodne j še niti za tovarno nit i za 
delavce, da p r i h a j a j o na delo kar iiz 27 različno oddal jenih naselij . 
Drugo mesto v vrhniškem gospodarstvu zavzema Lesno prede-
lovalna industr i ja in pa rke ta rna Verd. Bogato gozdno zaledje in 
ugodna vodna energi ja ob močnih k rašk ih izvirih Ljubl jan ice in 
L j u b i j e j e že zgodaj vabila k žagarstvu in predelavi lesa. Pozneje 
so žage v Retovju in Močilniku propadle, ker j ih j e uničila konku-
renca parnega s t ro ja in koncentraci ja kapi tala; n j ihova lega pa tudi 
sitcer ni bila na jbo l j pr imerna za nemoteno delo čez vse leto, ker 
poleti ob teh izvirih ni bilo dovolj vode. V drugi polovici 19. stoletja 
j e začela v Verdu pr i Lenaršičevi žagi z obratovanjem tudi parke-
tarna. Prvotni n jeni izdelki so bile furn i rane parke tne plošče, ki so 
j ih p roda ja l i celo v Trst in na D u n a j . Zaradi velikega povpraševanja 
po teh izdelkih je postala vodna poganska sila prešibka, zato so si 
pomagali n a j p r e j s parnim strojem in pozneje z lastno elektrarno. 
Proizvodnjo so preusmerili v cenejše pa rke tne deščice. V zadnjem 
času ®o parke ta rno povečali in modernizirali . V p o d j e t j u je zapo-
slenih n e k a j nad 300 delavcev in od teh j e iz Verda le dobrih 40 %, 
prav toliko j ih p r i h a j a iz Vrhnike, ostali pa p r i h a j a j o iz bližnjih 
naselij . Čeprav j e zrasla tovarna v glavnem na domačih surovinah, 
dobiva danes večino lesa od drugod, predvsem iz sosednje Hrvatske, 
od koder uvaža jo predvsem hrast. Na leto p rede la jo nad 10.000 m3 
lesa, izdelki pa gredo na trg po vsej državi pa tudi izven naših meja , 
zlasti v obmorske k r a j e Bližnjega Vzhoda. 
K lesno predelovalni industr i j i n a j pr iš te jemo še zadružno žago 
»Ljubl janski vrh«, k i j e bi la postavl jena leta 1927 na teraso nad 
izviri v Retovju. Hlodovine j e bilo dovolj na razpolago, za pogon 
so postavili pa rn i s t roj , ki ga ku r i j o samo :z odpadki pr i žaganju lesa. 
Zadružna žaga odkupu je les v okolici Vrhnike, svoje izdelke pa pro-
d a j a na domačem in t u j em trgu. Prece j rezanega lesa gre v Itali jo, 
Anglijo, Egipt in Franci jo . Letna proizvodnja znaša okrog 6000 m3, 
zaposlenih pa j e n e k a j čeiz 40 delavcev, na jveč iz Verda in Vrhnike. 
Industr i jo gradbenega materiala sta predstavl ja la še pred k ra t -
kim dva obra ta Vrhniških opekarn. Leta 1960 je p o d j e t j e opustilo 
opekarno na levi s t rani L jub l j an ice in moderniziralo ter preuredilo 
le opekarno na desnem bregu. Obe nekdan j i opekarni sta nastali že 
proti koncu 19. s tolet ja , še p r e j pa so obratovale v bližini d ruge 
manjše opekarne, k i so pozneje prenehale z delom. V opekarnah je 
bila zaposlena domača sezonska delovna sila. Prav do zadnjega časa 
so lahko izdelovali opeko le v poletnem času in čez zimo so samo 
kopali glino. V sezo-ni j e bilo v obeh opekarnah zaposlenih okrog 
150 delavcev in delavk, čez zimo pa polovico manj . V opekarnah se 
j e delovna sila stalno menjava la . V zadnj ih letih se j e v celoti izme-
n ja la in ostalo je le malo starih delavcev »ceglarjev«. Ker so bili 
mesečni p re jemki v t e j industr i jski panogi zelo nizki, so delali v 
opekarni samo tisti, ki niso našli n ik j e r d rugje zaposlitve. Z opusti-
tv i jo sezonskega dela in rekons t rukci jo opekarne se bodo tudi te 
razmere uredile in z izgradnjo novih sušilnih naprav se bo čas obra-
tovanja raztegnil čez vse leto. Proizvodnja se j e od leta 1946. ko j e 
bilo izdelanih 4 mili jone zidakov in strešnikov, povečala do leta 1960 
na 6 mil i jonov kosov. Opekarništvo, k i ima že lepo tradicijo, se bo 
lahko ugodno razvijalo, ke r je v bližini na razpolago dovolj surovin. 
Poleg omenjenih industr i jskih pod je t i j j e na Vrhniki še nekaj 
obratov, ki pr ipadajo pod je t j em izven Vrhnike. Ob izvirih Hrib-
Sl. 12 a. Pogled na Vas ob vznožju Trojice, spredaj industrijski mlin 
skega potoka, na mestu nekdanjega Kožuhovega mlina, j e zrasel 
moderno ure jen industr i jski mlin, ki predela dnevno okrog 20 ton 
žita. Nekoliko manjš i mlin obra tu je cib izvirih Bistre, k j e r je nastala 
med obema vojnama tudi manjša elektrarna. Oba mlina sta precej 
odmaknjena od glavnih prometnih žil, vendar predelu je ta povečini 
le žito, ki p r iha j a do Vrhnike po železnici in ga nato razvozijo s 
kamioni. Moko in druge zmlete izdelke razvažajo potrošnikom s svo-
jimi vozili in zalagajo trg na Vrhniki in v okolici. 
Leta 1960 j e postavila tovarna »Sava« iz Kran j a svoj obrat za 
izdelavo drobnejših gumijast ih izdelkov. Surovine in polizdelke do-
važajo iz Kran ja . V obratu, ki ima okrog 60 zaposlenih, dela povečini 
ženska delovna sila z Vrhnike in bl ižnj ih vasi. Predvideno je, da se 
bo obrat tovarne »Sava« še povečal in osamosvojil, preselil pa bi se 
v opuščena skladišča pod Hruševico ob železnici med obema po-
sta jama. 
V severovzhodnem delu Vrhnike stoji t ransformatorska razde-
lilna postaja za Notranjsko. V tem obratu DES je zaposlenih nad 
100 l judi. 
V pobočju Javorča pr i železniški posta j i nad Verdom obra tu j e 
velik kamnolom, ki ga uprav l ja P o d j e t j e za obnovo prog, V n jem j e 
zaposlenih n e k a j nad 100 delavcev, povečini so iz drugih republik. 
Proizvodnja zdrobljenega apnenca stalno narašča in ves kamen po-
rabi p o d j e t j e za vzdrževanje železniških prog. 
Gradbeništvo in obrt 
Živahna gradbena dejavnost v povojni dobi j e omogočila hitro 
povečanje mestnega nasel ja . Pred vojno je delalo na Vrhniki le 
n e k a j privatnih zidarjev, po vojni pa domače Gradbeno pod je t j e 
»Remont« ni zmoglo vseh gradbenih del. Pr i rekonst rukci j i Tržaške 
ceste in izgradnj i tovarn, s tanovanjskih zgradb, športnih in drugih 
naprav j e sodelovala t u j a delovna sila in poleg domačega so gradila 
zlasti večje objekte gradbena pod je t j a od drugod. Tudi v sedanjem 
času j e gradbena dejavnost zelo živahna. Poleg domačega pod je t j a 
gradi na Vrhniki še Dolenjsko gradbeno p o d j e t j e iz Grosupl jega pa 
tudi Obrtno komunalno pod je t j e opravl ja razna gradbena in vzdrže-
valna dela. V teh pod je t j i h j e zaposlenih več kot 200 delavcev in med 
nj imi precej sezoncev, predvsem iz Hrvatske in BiH. 
V lesno predelovalni obrti j e najpomembnejše Splošno mizarstvo 
Vrhnika, v katerem j e zaposlenih n e k a j nad 80 delavcev. Poleg 
omenjenega pod je t j a j e na Vrhniki še več manjš ih mizarskih in 
drugih lesno predelovalnih delavnic, ki dela jo za domače potrebe. 
Sredi Vrhnike se uspešno razvija Kovinarska in mehanična 
delavnica, k i si stalno dopo ln ju je svoje delovne prostore. V zadnjem 
času uspeva zlasti s popravili težj ih cestnih vozil in z izdelavo 
kovinskih predmetov. V zadnj ih petih letih se j e p o d j e t j e več kot 
enkrat povečalo. Leta 1960 j e bilo v n jem zaposlenih že čez 40 de-
lavcev. 
Pregled obrtne dejavnosti 
O b r t n a de javnos t 
Stev. 
drnž. s 
obratov 
zaseb.*s. 
Zapo-
sleni 
Štev. obra-
tov na 
Štev. zapo 
slenih na 
100« preb . 1000 p reb 
Predelava kovin . . . 1 5 75 1,1 13,6 
Elek. tehn. obrt . . t 21 0,2 3,8 
Kemična obrt . . . . 1 1 8 0.4 1,4 
Gradbena obrt . . . . . 2 1 140 0,6 26,3 
Predelava lesa . . . . 1 9 100 2 18,1 
Predelava tekstila . . t 4 36 1 6,5 
Predelava usnja . . . 1 1 12 0,4 2,1 
Prel i ranbena obrt . . . 3 3 30 1,1 5,4 
Obrt i oseb. stor. . . . 4 10 45 2,5 8,1 
Druge obrti 5 6 1 0,9 
Skupa j . . . . . . 15 39 473 7 86 
V elektrotehnični stroki j e na jpomembnejše obrtno pod je t j e 
»Elektron«, ki ima lepe perspekt ive za nadal jn i razvoj. Zaposluje 
okrog 20 delavcev, ki izdeluje jo predvsem televizijske antene in 
nekatere električne merilne instrumente, poprav l j a jo pa tudi vse 
vrste električnih aparatov. 
Ostala obrtna dejavnost obsega še različne predelovalne obrti, 
obrti osebnih storitev, prehrambeno obrt in ostalo. Pomembnejša 
p o d j e t j a so: Splošno kro jaš tvo in šiviljstvo-, Dest i laci ja .eteričnih 
ol j »Jelka« ter v prehrambeni s troki Zadružna mlekarna, Pekarna 
in Mestna klavnica. 
Leta 1960 j e bilo na Vrhniki 15 družbenih obrtnih p o d j e t i j in 
v n j i h j e delalo 22.5 •% vseh zaposlenih v družbenih gospodarskih 
organizacijah. Poleg tega j e bilo še 25 zasebnih obrtnih delavnic. 
Med n j imi j e na jveč obrti osebnih storitev, slede mizarske in druge 
predelovalne, lesne, kovinarske, mehanične in ostale delavnice pri-
vatnih obrtnikov. 
P r imer j ava števila obrtnih obratov in zaposlenih na 1000 pre-
bivalcev med Vrhniko in L jub l j ano pokaže, da j e nekoliko na 
ugodnejšem Vrhnika v kovinski, elektrotehnični, kemični in lesno 
predelovalni stroki, tudi obr t i osebnih storitev ne zaos ta ja jo v 
p r imer jav i z Ljubl jano . Vrhnika ima sicer relativno m a n j obratov, 
toda s k o r a j v vsaki panogi j e po eno večje p o d j e t j e z večjim šte-
vilom zaposlenih. Ta obrtna p o d j e t j a ne k r i j e j o samo domačih 
potreb, ampak rastejo celo preko lokalnih meja. Nj ihova dejavnost 
j e pr i lagojena le nekaterim potrebam potrošnje, p r i m a n j k u j e pa 
različnih specialnih obrtnih podje t i j , ki j ih srečamo navadno le v 
večjih mestnih aglomeracijah. 
Kmetijstvo in gozdarstvo 
D r u ž b e n a k m e t i j s k a p o s e s t v a 
V neagrarn i družbeni gospodarski dejavnosti j e zaposleno 92.4 % 
delavcev iz vseh družbenih gospodarskih organizaci j in v letu 1960 
j im j e pr ipadal prav tolikšen odstotek celotne realizacije družbenih 
gospodarskih dejavnosti. Na kmet i j ska in gozdarska družbena go-
spodarstva j e odpadlo 7.6 % delovne sile in prav toliko celotnega 
dohodka. Na jveč j i delež v t e j panogi je prispevala Kmeti jska 
zadruga Vrhnika, sledi j i Kmeti jsko posestvo B a r j e z obratom v 
Verdu in Gozdno gospodarstvo Bistra. 
Obra t Kmeti jskega posestva »Barje« v Verdu ima skora j 400 ha 
kmet i j ske površine. Od tega odpade samo dobrih 15 % na orno 
zemljo, čez 80 % pa je ba r j ansk ih t ravnikov in pašnikov. Večji del 
te posesti j e pripadalo pred agrarno reformo velikim posestnikom 
v Verdu in Bistri, v zadnjem času pa j e pr idobi lo posestvo prece j 
zemlje od posameznih kmetov, ki so dali svojo zemljo v zakup. 
Na petih deloviščih tega kmet i j skega obrata in sicer v Verdu, 
v Bistri, na Plešiivici, v Razoru in na Ceširku, j e zaposlenih nad 
100 delavcev. Od tega j e 70',%' stalnih, 30 % pa sezonskih. Kmečka 
sezonska delovna sila p r i h a j a predvsem iz P r e k m u r j a in Medji-
m u r j a . Kmeti jska pro izvodnja j e usmer jena v živinorejo in v pro-
izvodnjo' mleka. Število živine se j e znatno- povečalo z izgradnjo 
odprtih hlevov. Samo v Verdu, v Bistri in v Razoru imajo več kot 
200 krav in nad 100 telet. Tudi hlevi Kmeti jske zadruge Vrhnika v 
Dragomeru lahko s p r e j m e j o okrog 200 glav goveje živine. Z melio-
raci jami in modernimi agrotehničnimi ukrepi se bor i jo za krmno 
bazo v neposredni okolici teh novo nas ta ja jočih kmet i j sk ih tovarn 
mesa in mleka. Del n j ivskih površin na Vrhniki in v Verdu je 
ure jenih tudi za proizvodnjo zelenjave, ki jo konsumirata vrhniški 
in l jub l j ansk i trg. 
K m e t i j s k e p o v r š i n e , z a s e b n a k m e t i j s k a 
g o s p o d a r s t v a i n n j i h o v a s t r u k t u r a 
Katastrske občine Vrhnika, Verd in Stara Vrhnika obsegajo 
s k u p a j 4857 ha. Od tega j e na jveč gozdne površine, s a j segajo ka-
tastrske občine daleč na sosednje k raške planote. Manjši del tega 
površ ja se razprostira v nižinskem svetu in zavzema prehodne terase 
v kraškem obodu na zahodni s trani L jub l janskega b a r j a in del 
barske ravnine. 
Gozda j e bilo leta 1960 64.2'%. Po velikosti površine mu sledi 
t ravnik z 16,8%, n j ivske površine z vrtovi in sadovnjaki j e 10,5%, 
pašnika 3,6 % in nerodovitnega 5%. Če p r imer j amo to razmer je 
površin s s tanjem okrog leta 1900, lahko ugotovimo, da se j e znižal 
odstotek nj iv , t ravnikov in pašnikov, povečale pa so se površine 
gozda in nerodovitnega zemljišča. Z razšir i tvi jo zazidane površine 
j e postalo nerodovitnih s k o r a j 80 ha n j iv in le dobrih 15 ha n j iv j e 
pre tvor jen ih v vrtove. Orna površina se j e zmanjšala v pr imer jav i 
z letom 1900 za 13 %K Del t ravniške in pašniške površine j e po-
gozdene, sa j se j e gozd razširil po letu 1900 za več kot 100 ha., 
medtem ko se j e nerodovitna površina povečala skupa j za polovico. 
Gospodarske spremembe v preteklih šestdesetih letih so sproti (nare-
kovale spremembe v gospodarski izrabi zemljišča. Z uve l j av l j an j em 
mlečne živinoreje, k i j o j e v začetku 20. s tolet ja začela pospeševati 
Zadružna mlekarna, se j e zlasti povečala t ravniška in pašniška 
površina. To povečanje j e šlo deloma na račun gozda, deloma pa na 
škodo nj iv. Tudi poljedelstvo se j e usmerilo v pr idobivanje k rme za 
živino (36 — str. 44). 
Površine katastrskih občin — stanje leta 1960 
Vrhnika Ver d Stara Vrhnika S k u p a j 
ha % ha % ha % ha % 
Njive . . . . . 169,6 8 ,9 181,3 8 , 2 103 ,1 15,7 4 5 6 , 8 
Vrtovi in 
sadovnjaki . . 29,9 1,6 14 ,0 0 ,6 13.0 1,7 57 
Travniki . . . 345 ,5 18,3 2 6 9 , 1 12,2 2 1 6 , 8 28 .8 8 2 9 , 3 16,8 
Pašniki . . . . 74 ,3 3 ,9 4 9 , 4 2 ,2 52 ,5 7,0 176,9 3 ,6 
Gozdovi . . . . 1150,2 6 1 . 0 1615 ,5 72 ,7 3 4 2 . 9 45 ,5 3118 ,1 64 ,2 
Nerodovitno . . 114 ,0 6 , 0 90 ,8 4 . 0 20 .8 2 ,8 2 2 9 , 0 5 ,0 
S k u p a j . . . . 1883 ,4 2 2 2 0 , 2 753 ,6 4 8 5 7 , J 
Stavbišče . . . 2 5 , 6 9 , 6 4 ,6 29 ,8 
Obdelovalne . . 544 ,9 29 ,9 4 6 4 , 4 20 ,9 332 ,9 4 4 , 3 1342,2 27 ,6 
Živinorejske . . 4 2 0 , 7 2 2 , 3 338 ,6 15,2 3 0 0 , 3 4 0 . 0 1059,6 21 ,8 
Površine katastrskih občin — stanje leta 1900 
Vrhnika Ve rd Stara Vrhn ika S k u p a j 
ha % ha % ha % ha % 
Njive . . 2 5 3 10,4 181 8 ,1 111 14,7 5 4 5 11.2 
Vrtovi . . 15 0 , 7 13 0 . 6 13 1,7 4 1 0 , 8 
Travnik i 3 2 3 17,1 2 7 9 12 ,6 2 2 5 29 ,8 8 2 7 17,0 
Pašniki . . 72 3 ,8 7 0 3 ,2 6 7 8 ,9 2 0 9 4 . 3 
Gozdovi 1146 60 ,7 1617 72 ,8 3 1 6 4 1 , 8 3 0 7 9 6 3 , 3 
Nerodovitno 72 3 ,8 6 1 2 ,7 2 3 3 ,1 1 5 6 3 , 3 
Skupa j . . 1885 2 2 2 1 7 5 5 4 8 6 1 
V vojnem času j e bilo oskrbovanje mestnega nasel ja s poljskimi 
pridelki od drugod zelo skromno, zato j e bila t eda j obdelana na 
Vrhniki sko ra j vsaka k rpa zemlje. Ugodnejše gospodarske razmere 
po vojni in pospešena rast nasel ja j e preusmerila velik del prebi-
valstva v neagrarne gospodarske panoge. Opuščajo se tudi m a n j 
pr ik ladne in slabše nj ivske površine, gozd vedno bol j prerašča 
oddal jene laze na višjem grintavem kraškem svetu. 
Še mnogo bo l j kot v zemljiških kategor i jah se poznajo spre-
membe v s t ruk tur i kmečkih gospodarstev in v zaposlenosti nj ihovih 
članov. Število kmečkih gospodarstev na Vrhniki in v Verdu se 
vedno bo l j zmanjšu je . Še posebno hitro pa se zman j šu je število 
kmečkega prebivalstva v teh dveh naselj ih. V vseh štirih naseljih 
vrhniškega kota j e po popisu iz leta 1960 še vedno dobra četrtina 
vseh gospodinjstev kmečkih. Ta kmečka gospodarstva imajo t re t j ino 
vsega prebivalstva, dve t re t j in i prebivalstva pa živi v delavskih, 
uslužbenskih in drugih gospodinjstvih. Toda od skupnega števila 
članov kmečkih družin j e nad 30 % zaposlenih izven domačega 
gospodarstva. Pravega kmečkega prebivalstva j e t o r e j samo še 5,5 % 
vseh aktivnih v teh naseljih. Razlike med posameznimi naselj i niso 
posebno velike. Na jveč j i delež kmečkih gospodarstev in kmečkega 
prebivalstva ima Stara Vrhnika, k j e r j e relativno n a j m a n j članov 
kmečkih gospodarstev zaposlenih v neagrarnih panogah. Tudi za-
selek Mirke med Vrhniko in Verdom ima še prece j kmečki značaj . 
Drugače j e v Verdu in na Vrhniki, vendar j e v teh sko ra j urbanskih 
naselj ih še vedno ena t re t j ina do ene četr t ine gospodinjstev kmeč-
kega porekla. V n j ih živi še sorazmerno več prebivalstva kot v 
neagrarnih gospodinjstvih, j e pa (znatnejši del tega prebivalstva 
zaposlenega izven domačega gospodarstva. Zato j e delež pravega 
kmečkega prebivalstva že sko ra j neznaten. Na Vrhniki obsega le 
3,5 %, v Verdu pa 9 % vseh aktivnih. Povprečno pride na eno kmečko 
gospodarstvo na Stari Vrhniki 1,9, na Mirkah 1,8, v Verdu 1,4 in na 
Vrhniki 1,3 aktivnih kmečkih prebivalcev. 
Struktura kmečkega prebivalstva na osnovi popisov 1960—1961 
S k u p a j Vrhnika Verd Stara Vrhnika Mirke 
Vsa gospodinjstva . . . 1714 1238 303 145 28 
Kmečka gospodarstva . . 487 287 98 91 11 
od vseh 28,4 23 32,3 61 39 
Število prebivalstva . . 5562 3904 1025 539 94 
Člani kmečkega gospod. . 1831 965 415 393 58 
% članov kmečkih gospod. 32,9 24,7 40,5 73,4 59,5 
Člani zaposleni izven 
kmečkega gospod. . . . 1294 724 270 267 33 
% članov izven 
kmečkega gospod. . . 70,7 75,0 65,3 68,8 56,8 
Kmečko prebivalstvo . . . 306 139 92 158 17 
% kmečkega prebivalstva 
od vsega 5,5 3,5 9,0 29,3 18,0 
Akt. kmečko prebivalstvo . 220 62 56 95 7 
% akt. kmečkega preb. 
od vsega akt. preb. . . . 9,4 3,5 17,0 29,3 18,3 
Struktura kmečkih gospodarstev 
S k u p a j Vrhnika 
Stara 
Vrhnika Verd Mirke 
Štev. članov na 1 gospodarstvo . . 3,3 3,3 4,3 4,2 5,3 
Štev. akt. kmečkih preb. na 1 gosp. 1,5 1,3 1,9 •1,4 1,7 
Povprečna velikost posestev . . . 5,52 4,04 8,10 6,50 13,80 
Povprečna velikost obdel. površine 
na 1 gospodarstvo 1,71 1,28 2.54 2,02 3,11 
Povpr. štev k o n j na 1 gospodarstvo 0.46 0,26 0,81 0,66 0,73 
Povpr. štev. govedi na 1 gospod. . . 1,56 1,03 2.48 2,20 2,54 
Povpr. štev. prašičev na 1 gospod. . 1,60 0,91 2,71 1,56 2,18 
Poleg ostalega nas že te številke lahko opozorijo na značaj in 
s t rukturo kmeti jskega gospodar jenja . V dopolnilo pa si oglejmo še 
4 Geografsk i zbornik 49 
razpredelnico, ki nam pr ikazu je povprečno velikost površin in šte-
vilo živine na eno gospodarstvo. Povprečno pride na jveč kmet i j ske 
površine na eno gospodarstvo na Mirkah in to kar 13,8 ha vse zemlje, 
od tega je povprečno 3,1 ha obdelovalne površine. Mirke so ma jhno 
nasel je , k j e r p rev ladu je jo velike kmeti je , k i so usmer jene predvsem 
v mlečno živinorejo, zato pride na Mirkah na jveč goveje živine na 
eno kmečko gospodarstvo. 
Večja Stara Vrhnika ima tudi več manjših posestnikov, k a r 
zman j šu je povprečno velikost celotne obdelovalne površine na eno 
kmetijo. Še man j še so kmečke posesti v močno industrializiranem 
Verdu in na jman j še na Vrhniki. V tem vrstnem redil se zman j šu j e 
tudi povprečno število živine in število v enem gospodastvu aktivno 
zaposlenih kmečkih delavcev. Kmečka gospodarstva imajo na jveč 
t ravniške in pašniške površine. Nj iv j e koma j četrtina, v na jbol j šem 
pr imeru ena t re t j ina celotne obdelovalne površine. Pomemben del 
površ ja zavzema gozd, ki znatno pospešuje gospodarsko moč i« 
trdnost kmet i j . Vsa manjša posestva imajo relativno m a n j gozda in 
veliko j e takih, ki ga sploh nimajo. Agrarna .produkcija teh malih 
kmet i j ni velika in k r i j e le del domačih potreb. To so tipična pol-
kmečka poldelavska gospodinjstva, ki že povsem prev ladu je jo med 
kmečkimi gospodarstvi na Vrhniki in v Verdu, pa tudi na Mirkah 
in na Stari Vrhniki je le še malo pravih kmeti j . 
G o z d a r s t v o 
Čeprav ima Vrhnika bogato in obsežno gozdno zaledje, go-
zdarstvo kot gospodarska dejavnost nima vidnejše vloge. Precejšen 
del gozda je v privatni posesti, ostale gozdne površine pa p r ipada jo 
Gozdnemu gospodarstvu L jub l j ana , ki ima svoj obrat v Bistri. O b 
povečani sečnj i v začetku preteklega stoletja j e šlo iz vrhniških 
gozdov obilo lesa. Pozneje j e racionalnejša izraba gozda omejila 
pret i rano sečnjo in s eda j je ta v skladu s sodobnimi načeli go j en j a 
mešanih 'prebiralnih gozdov. Gozd v privatni posesti d a j e les za 
g r a d n j o in k u r j a v o domačim gospodarstvom, n e k a j pa prispeva tudi 
k surovinski osnovi lesno-predelovalne obrti in industr i je . 
Trgovina, gostinstvo in turizem 
Trgovina j e ena od prvotnih funkc i j naselja. V bližini rimskega 
tabora so se ob pristanišču in ob cesti pod Hribom naselil rimski 
trgovci. Tudi pozneje j e imelo nase l je trgovski značaj , sa j že zgodaj 
zasledimo Vrhniko kot trg. Do s e d a j še ni točno ugotovljeno, k d a j 
j e dobila Vrhnika naslov t rga in z n j im zvezane trške pravice. 
Valvazor sicer omenja, da j e bila Vrhnika že leta 1325. trg in j e 
po njegovem to eden na js ta re j š ih trgov na Kranjskem. V uradnih 
listinah se Vrhnika kot trg omenja prvič leta 1408. (6 — str. 24). 
V dobi na jveč jega prometa po Ljubl janic i in prevozništva po cestah 
j e tudi trgovina na Vrhniki n a j b o l j cvetela. Z razvojem prometnih 
sredstev in s preusmeri tvi jo tranzitnega prometa na železnico je 
trgovina naglo nazadovala. V novejšem času na Vrhniki povsem 
prev ladu je trgovina na drobno, ki o sk rbu je mesto in okolico z na j -
različnejšim blagom in s predmeti za široko potrošnjo. Bližnja okolica 
p re sk rbu je mesto z mesom, mlekom, k rompi r jem in zelenjavo, vse 
ostalo za prehrano mestnega prebivalstva pa j e t reba uvoziti od 
drugod. Najpomembnejše j e Trgovsko pod je t j e Vrhnika, ki ima na 
Vrhniki in v ostalih k r a j i h vrhniške občine 20 poslovalnic in v n j ih 
83 zaposlenih. Od tega j e na Vrhniki v osmih poslovalnicah 64 zapo-
slenih. Poleg tega p o d j e t j a j e na Vrhniki še pet drugih trgovskih 
poslovalnic, med nj imi so tri trgovske podružnice tovarn obutve 
iz Kran ja , Tržiča in Borova. Na Vrhniki je t rgovsko središče sko ra j 
za celotno občino, blagovna izmenjava in preskrba z živili pa sega 
tudi preko občinskih meja . Ugodne prometne zveze z L j u b l j a n o 
omogočajo Vrhničanom neposreden nakup nekater ih predmetov v 
večjem trgovskem središču z različnejšim blagom in ugodnejšo 
izbiro. 
Tudi gostinstvo j e imelo podobno kot trgovina že od n e k d a j 
na Vrhniki pomembno vlogo. Z razcvetom prevozništva se j e po-
večalo število gostiln ob glavni cesti in poleg n j ih so stali veliki 
hlevi za vprežno živino. Tu se j e ustavl jal prevoznik, popil polič 
vina, pospravil dobršen zalogaj hrane, nakrmil in napoji l živino, 
včasih prenočil ali pa odpel jal da l j e (22 — str. 55, 56). V gostilnah 
so bila v tem času pomembna shajal išča različnih obrtniških 
združenj . V n j ih so imeli stalne prostore s t ro j a r j i , čolnar j i , čev l j a r j i 
in drugi obrtniki, združeni v posamezne bratovščine (6 — str. 35). 
Večina starih gostilniških zgradb in hlevov je seda j predelanih 
v s tanovanjske hiše in druge gospodarske prostore. 
Današn je gostinstvo nekoliko zaostaja za splošnim razvojem 
nasel ja in sedanj imi družbenimi potrebami. Gostinskih lokalov j e 
na Vrhniki, v Verdu in na Stari Vrhniki 19 in po večini so majhn ih 
kapacitet . Na Vrhniki p r i m a n j k u j e večji obrat družbene prehrane 
in manjš i hotel. Vsa leta po vojni nima Vrhnika niti ene t u j ske sobe 
na razpolago. Najpomembnejš i gostinski obrat j e stara gostilna 
Mantova na Canka r j evem trgu, k j e r se us tav l j a jo moderni pre-
vozniki. Poleg n j e j e v g r a d n j i nova restavracija , ki bo imela n e k a j 
prenočišč. P o m a n j k a n j e prenočišč j e toliko bo l j pereče, ker ima 
Vrhnika ugodne pr i rodne osnove za razvoj turizma. 
Bližina L j u b l j a n e in lega ob glavni prometni poti, po kateri 
po tu je domači in t u j i turist, zraven pa še vrsta pr i rodnih in kul turno 
zgodovinskih znamenitosti zahteva sodobnejšo ureditev Vrhnike. 
Kraški izviri L jub l jan ice in zatrepne doline Retovja in Močilnika 
z lepim prirodnim okol jem, razgled išče na Planini, smučišče na 
Ulaki in v Zaplani, plavalni bazen z vodo iz Furlanovih toplic in 
4* 51 
kopališče v Starem mlinu pod periodičnim bruhalnikom Lintvernom 
ter vrsta zgodovinskih in ku l tu rn ih spomenikov kot. so Ajdovski zid, 
arheološki ostanki Nauportusa ter Bistriški samostan p reure jen v 
tehnični, lovski in gozdarski muzej pa Canka r j eva rojstna hiša in 
d ruge pomembne turistične privlačnosti bi bilo t reba urediti in go-
spodarsko izkoristiti. 
Trgovska in gostinska dejavnost obsega 5,5 % delovne sile vseh 
družbenih gospodarskih organizaci j na Vrhniki, pr ipada pa j i ka r 
15,4 %. celotnega družbenega prometa. Po us tvar jenem celotnem do-
hodku je to druga gospodarska panoga, sa j prekaša celo obrt in 
kmetijstvo. Z nadal jn im razvojem gospodarstva in družbenega stan-
darda se bo vloga trgovine, gostinstva in turizma v mestnem nasel ju 
še znatno povečala. 
Promet 
Ogledali smo si že prometno vlogo Vrhnike do zgraditve želez-
nice Dunaj—Trst . Spoznali smo tudi posledice, ki so nastale s spre-
membo prometnih sredstev. Gospodarski razvoj v naslednj i dobi pa 
j e zahteval tudi za lokalni promet ugodnejših zvez z L jub l j ano in 
ostalim svetom. Leta 1899 j e bila zgra jena lokalna železnica L jub-
l jana—Vrhnika, ki j e veliko pr ispevala k industr i j skemu razvoju 
Vrhnike. Tovorni in potniški promet po železnici j e naraščal vse do 
zadnjega časa, ko se vedno b o l j uve l j av l j a avtobusna in kamionska 
konkurenca. Tudi Južna železnica j e prispevala k blagovni iz-
menjavi v vrhniški okolici. Čeprav spočetka ni bilo postaje med 
Borovnico in Logatcem, so poznejše potrebe direktne povezave vrhni-
škega gospodarskega prostora z glavno tranzitno progo narekovale 
zgraditev pos ta je nad Verdom. Tam se je zbiral les z gozdov okoli 
L jub l j anskega vrha in Pokoj iške planote. Malo pred vojno je začel 
delovati ob postaj i velik kamnolom, ki j e v zadnj ih letih prevzel 
vodilno vlogo v tovornem prometu na železniški postaj i Verd. 
Tovorni promet na železniških postajah Vrhnika in Verd 
Vrhnika S k u p a j Pr ispelo Odposlano 
Leto tone tone % tone % 
1937 . • . . . 20 625 9 607 46 11 018 54 
1938 . . . . . 23 141 8 718 35 16 423 65 
1949 . . . . . 59 826 27 726 46 32 100 54 
1950 . . . . . 31516 23 759 75 7 721 25 
1951 . . . . . 49 683 25 098 51 24 585 49 
1952 . . . 44 129 26 733 61 17 396 39 
1955 . . . . . 54040 40 667 88 13 373 12 
1957 . . . . . 41357 31 522 76 9 835 24 
1959 . . . . . 41345 32 304 80 9 041 20 
1960 . . . . . 36 994 30173 82 6 821 18 
Verd 
Leto tone tone % tone % 
1 9 3 ? . , 6 9 2 6 1 6 5 0 2 4 5 2 7 6 76 
1938 9 0 6 0 2 6 1 8 2 8 6 4 4 2 72 
1949 . . . . . 7 3 7 5 5 3 8 3 3 5 69 9 2 2 95 
1 9 5 0 . . . . . . 5 7 9 5 9 2 1 1 1 4 55 8 4 8 96 
1951 6 3 9 8 5 1 5 % 3 62 3 8 9 9 7 
1952 6 9 7 2 0 1 7 4 7 3 67 9 7 3 97 
1955 . . . . 103 3 8 7 9 5 8 8 9 9 3 8 9 9 91 
1957 146 2 4 5 8 127 6 138 118 9 4 
1959 . . . . . 1 5 5 7 4 5 13 135 8 142 6 1 0 92 
1960 . . . . . 146 0 3 8 168 6 4 13 129 1 7 4 87 
Statistika tovornega prometa na obeh železniških posta jah (45) 
nam pokaže zanimivo sliko gospodarskih razmer in blagovne izme-
n j ave v naselj ih vrhniške okolice. Za podrobno analizo nimamo na 
razpolago vseh podatkov, vendar nam že razmer je med prispelim in 
odposlanim blagom pokaže spremembo, ki jo j e doživela Vrhnika v 
povojnem gospodarstvu. Še do leta 1949 j e prevladovala na želez-
niški pos ta j i Vrhnika teža odposlanega blaga, od t e d a j dal je pa 
p rev ladu je teža prispelega tovora. Skupna teža prepel janega blaga 
v prvih povojnih letih se j e znatno povečala. To j e bila doba obnove 
naselij , modernizacije ceste in g radn je tovarn. Prece j j e "prispeval 
k povečanemu tovoru tudi les, ki ga j e ob povečani sečnj i Vrhnika 
obilo izvažala. Pozneje se je blagovni promet po železnici znatno 
zmanjšal . Vedno večjo vlogo prevzema avtomobilski in cesti promet. 
Železnica prevaža le še razne surovine, medtem ko gredo končni 
industr i jski izdelki z Vrhnike na jveč po cesti. Po t e j poti p r i ha j a 
na Vrhniko tudi razno prehranbeno blago in blago za široko po-
trošnjo. Največ j i delež v teži po železnici prepel janega blaga 
zavzema premog, sledi mu gradbeni material, neobdelan les za 
Parketarno v Verdu in žito za industr i jski mlin na Vrhniki in 
v Bistri. V teži odposlanega blaga prev laduje les, pomembno vlogo 
pa ima tudi opeka. 
Na Verdu je v skupnem tovornem prometu najpomembnejš i 
kamen, ki prispeva 90 %• k teži odposlanega blaga. V nasprot ju z 
Vrhniko na Verdu promet vsa povojna leta narašča, ka r gre pred-
vsem na račun povečane produkci je v kamnolomu. 
V ž iv l j en ju Vrhnike in v vedno močnejši povezavi z višjim 
gospodarskim in kul turnim središčem ima vse vidnejšo vlogo pot-
niški promet po železnici in z avtobusi. Pred vojno je vstopilo na 
železniški postaji Vrhnika in Vrhnika trg letno okrog 120.000 pot-
nikov, medtem ko se j e to število v zadnj ih letih sko ra j t r ikrat 
povečalo. Leta 1960 j e vstopilo na obeh pos ta jah več kot 336.000 oseb. 
Težje j e oceniti število z avtobusom prepel janih potnikov. Dnevno 
pe l j e skozi Vrhniko 40 avtobusov v eno in prav toliko v drugo smer. 
Pr i tem so všteti, seveda le tisti, ki se na Vrhniki tudi ustavijo. 
bodisi na poti v L jub l j ano ali pa naza j grede. Leta 1959 j e začel 
voziti od L j u b l j a n e do- Vrhnike in Logatca lokalni avtobus, ki ima 
vmes več postaj , kar j e zelo ugodno za prebivalce obcestnih naselij 
med L jub l j ano in Vrhniko. Konkurenco ugodnejšega in hi trejšega 
avtobusnega prevoza z železnico zadržu je jo le višje cene na avto-
busu in o la jšave na železnici z znižanimi mesečnimi kartami. Te 
ugodnosti so zlasti pomembne za delavce, d i j ake in študente, ki se 
redno vozijo v Ljubljano- na delo in v šolo. Samo iz občine je teh 
/ 
/ 
/ / / 
— 
/ 
/ 
p. 
- " -
1 
1952 1953 1954 1955 1956 1957 I95S 1959 I9B0 1961 
SI. 13. Povprečna dnevna obremenitev Tržaške ceste 
skozi Vrhniko 
vsakodnevnih potnikov več kot 1000, od tega s k o r a j polovica iz 
vrhniških naselij . 
V zvezi z razvojem motorizacije in z izgradnjo koprskega pri-
stanišča, od koder gre v notranjost blagovni promet edino po cesti, 
se j e cestni tranzitni promet skozi Vrhniko zelo povečal. Dnevna 
obremenitev" ceste v letih 1948—1952 j e znašala okrog 1260 ton, ta pa 
se j e že od leta 1957 več kot enkra t povečala in do leta 1960 se j e 
indeks povprečne dnevne obremenitve v p r imer jav i z letom 1952 
dvignil na 522. Tako nagel porast cestnega tranzitnega prometa še 
ni zapustil posebnih posledic v gospodarstvu in zunanj i podobi na-
selja. Pričakovati pa je, da bo naraščajoči promet skozi Vrhniko 
zahteval nove funkc i j ske prilagoditve v nasel ju. Predvideno j e 
povečanje parkirnega prostora in g radn ja bencinske črpalke, ki j e 
do sedaj Vrhnika še nima, obenem pa se po jav l j a potreba po ureditvi 
t ranzitne postaje za velike kamionske vlake. Povečan cestni promet 
zahteva tudi razbremenitev glavne ceste in preusmeri tev lokalnega 
in mestnega prometa na ostale poti. S tem v zvezi pa j e tudi vpra-
šan je urbanistične rešitve novega središča mesta. 
Z modernizacijo 1806. leta zgra jene Tržaške ceste so začeli že 
I ta l i jani za časa okupaci je v letih 1941 do 1943. Njihovo delo j e 
ostalo nedokončano. Po vojni j e bila začrtana nova trasa predvsem 
v »Ridah« pod Vrhom med Vrhniko in Logatcem. Prerezala j e nedo-
delane i ta l i janske vseke, k i so le deloma izravnali številne serpen-
tine, v kater ih se j e vila prvotna Tržaška cesta proti Vrhu. Skozi 
Vrhniko in v klancih j e nova cesta razš i r jena in t lakovana z gra-
nitnimi kockami. Na C a n k a r j e v e m trgu j e križišče lokalnih poti 
z glavno tranzi tno cesto. Čez Ljub l jan ico je spel jana cesta v Borov-
nico in od n j e se v Verdu odcepi cesta n a železniško postajo Verd 
in še napre j proti Pokojišču. Okoli Troj ice in Košac vodi cesta 
proti Stari Vrhniki in v Podlipsko dolino z odcepom na Ligojno in 
H o r j u l in čez Kuren v Zaplano in Rovte. Po teh cestah p r i h a j a j o 
delavci in uslužbenci iz okoliških k r a j e v na Vrhniko. Po n j ih gre 
tudi ves ostali k r a j evn i promet. Stara cesta j e od Hriba do Brega 
asfal t i rana in služi no t ran jemu prometu, s a j j e ob n j e j na jveč 
trgovinskih in drugih lokalov. Od Raskovca nap re j proti Logatcu 
se uporabl ja Stara cesta le še kot kamionska gozdna pot in po n j e j 
gre le malo vozil prot i Logatcu. Nekdan ja Idr i j ska cesta, ki je bila 
v s rednjem veku in še pozneje druga na jpomembnejša pot z Vrh-
nike proti zahodu, je popolnoma zapuščena. Čez Planino v Zaplano, 
proti Rovtam in Logatcu so spel jane avtomobilske ceste, ki imajo 
poleg lokalnega še turistični pomen. Po n j ih j e na jugodnejš i dostop 
do razglednih postojank in smučarskih predelov v okolici Zaplane in 
Ulake. 
Zaključno poglavje o gospodarstvu 
V dosedanjem gospodarstvu Vrhnike zavzema industr i ja na jpo-
membnejše mesto. Poleg manjših predelovalnih in prehranbenih 
obratov j e na jpomembnejša indust r i ja usnja . Lesno predelovalna 
industr i ja j e na drugem mestu v gospodarstvu in j e poleg industr i je 
gradbenega mater ia la edina gospodarska panoga, ki j e vsa j delno 
osnovana na domačih surovinah. K celotnemu gospodarstvu v občini 
prispeva vrhniška indus t r i ja n e k a j več kot polovico. Od vseh za-
poslenih v družbenih gospodarskih pod je t j i h na Vrhniki dela v 
industr i j i s k o r a j 65 %• in tudi v celotnem dohodku teh pod je t i j 
zavzema industr i ja podoben delež. Te vrednosti so še vedno pre-
majhne in v nadal jnem gospodarskem razvoju Vrhnike se bo morala 
industr i jska dejavnost še povečati. Perspektivni razvoj industr i je j e 
vezan na izpopolnjenje proizvodnih procesov v sedanj ih pod je t j ih 
in u v a j a n j e novih industr i jskih panog, ki bi izkoristile ugodno 
prometno lego in razpoložljivo delovno silo. S tem bi se okrepila 
gospodarska osnova mesta in omogočila zaposlitev povečanemu šte-
vilu prebivalstva v mestu in bl ižnj ih naseljih. 
Gradbena, obrtna in komunalna dejavnost obsega 22,5 %- vseh ~ 
zaposlenih v družbenem gospodarstvu na Vrhniki in prispeva 11,3% 
k celotnemu dohodku. Vrednost, ki jo u s tva r j a jo ta pod je t j a , j e 
p remajhna za takšen delež zaposlenih. Gradbena in zlasti komunalna 
dejavnost ni v skladu z naglim razvojem mesta in za u r e j a n j e na-
sel ja bo potrebno še veliko- sredstev in zato- tudi bol jša organizacija 
in povečana storilnost v teh pod je t j i h ne bo odveč. 
Proizvodna obrt j e sorazmerno- dobro zastopana z lesno -predelo-
valno, kovinsko in elektrotehnično stroko. Te obrtne dejavnosti so 
že prerasle domače potrebe in bodo v nadal jnem razvoju vedno bol j 
navezane na tržišče izven Vrhnike. Ob postopni urbanizaci j i okolice 
in v nadal jnem razvoju -mestnega gospodarstva se mora povečati 
vloga uslužnostne obriti, da bo lahko sproti zadostila vsem potrebam. 
Kmeti jsko gospodarstvo v družbenem sek to r ju obsega 7,6 % 
delovne sile in prispeva p r a v tolikšen odstotek k celotnemu dohodku. 
Racionalna izraba priro-dnih osnov za kmeti js tvo n a r e k u j e usmer-
jenost v živinorejo. Obdelovalne površine v okolici lahko z moder-
nimi agrotehničnimi posegi in v preure jen ih posestnih razmerah še 
veliko več pr ispevajo k p reskrb i mesta z živili. 
Trgovina in gostinstvo o-bse-gata seda j samo 5,5-% zaposlenih, 
pr ispevata pa 15,4 %- k celotnemu dohodku družbenih gospodarstev. 
Vloga teh dejavnosti v modernem mestnem nasel ju narašča in tudii 
na Vrhniki pridobiva na pomenu. Turizem j e še popolnoma brez 
gospodarskega vpliva v nasel ju in v občini, vendar ima ugodne 
pogoje za razvoj, m a n j k a le osnovne turistične nadgradnje . Promet, 
ki j e predstavljal nekda j važno gospodarsko panogo, s eda j ne pri-
speva veliko k gospodarstvu kot samostojna dejavnost. Domačih 
prevozniških pod je t i j ni in čeprav gre skozi Vrhniko vedno več 
prometa, se to v gospodarski moči naselja ne pozna. Promet blaga 
v domačem gospodarstvu pa je za je t v obravnavanih gospodarskih 
podje t j ih . 
Gospodarstvo Vrhnike j e v glavnem odvisno od industr i je in 
obrti, trgovine in gostinstva ter kmeti js tva. Poleg domačih pod je t i j 
so za prebivalstvo Vrhnike in okolice pomembna gospodarska pod-
j e t j a v Ljubl jani , kamor se vozi na -delo 12 % delavcev in usluž-
bencev z Vrhnike, Verda, Stare Vrhnike in Mirk. Za celotno 
vrhniško občino imajo gospodarska pod je t j a in ustanove v L jub l j an i 
še pomembnejšo vlogo, s a j j e v n j ih zaposlenega 24,4 % vsega delav-
skega in uslužbensikega prebivalstva v občini. 
Teritorialni razvoj, fiziognomija in funkcionalnost posameznih 
mestnih predelov 
Do seda j znani na j s t a re j š i načrt Vrhnike je ohran jen iz d ruge 
polovice 18. stoletja. P r ikazu je nam naselje ob glavni cesarski cesti 
že po prvi uradni rekonstrukci j i trase L jub l j ana Vrhnika, ki je bila 
izvršena po letu 1746. (20 — str. 75). Središče takra tne Vrhnike j e 
bilo na Bregu med Ljubljanico' in Trojico. Ob cesti, ki je vodila 
od pristanišča prati griču, iso stale na jpomembnejše t rške hiše. Ne-
kako v sredi med Ljubljanico' in Staro cesto, ki j e vodila ob vznožju 
hr iba pro t i zahodu, j e bil obsežen tržni prostor, na ka te rem je stal 
sramotni steber kot vidni znak trških pravic. Na koncu glavne t rške 
ulice j e stala cerkev, pa tudi svoje pokopališče j e imel takratni Breg. 
Ob vznožju griča s cerkvi jo sv. Trojice j e bila Stara cesta na obeh 
straneh skora j s t rnjeno zazidana. Ta s trnjenost j e pojemala proti 
Vasi, k j e r so bili domovi kmetov. Ob poteh, k i so vodile po griču 
navzgor, so stale posamezne b a j t e koča r j ev in domcev. Na ravnini 
med Vasjo in Hribom ni bilo' nobene zgradbe. Šele onstran Hribskega 
potoka,, ko se vzpine Stara cesta na prve živoskalne terase, so stale 
hiše takratnega Hriba. Večina teh j e bila postavl jena ob cesti pod 
farno cerkvi jo in v Gradišču, skozi katerega j e vodila pot v Verd. 
N e k a j koča r j ev j e imelo hiše' še višje ob Stari cesti v klancih proti 
Raskovcn. Na Vrhniki j e bilo dvo je pristanišč s kamnitim tlakom. 
Niž je ob Ljubl jan ic i j e bilo glavno tovorno pristanišče z velikimi 
skladišči, nedaleč s tran ob cesti pa j e bila mitnica z rampo. Pri 
pristanišču na Bregu j e imela veliko posestvo Pošta in ob n j e j j e 
stalo več lesenih poslopij. Čez Ljubl jan ico ni bilo nobenega mostu. 
Vse površ je med Vasjo, Hribom in Ljubl jan ico j e bilo v nj ivah. 
Teh j e bilo veliko tudi na obeh straneh ceste od spodnjega pristana 
proti L jub l jan i . 
Naslednj i pomembnejši poseg v zunan jo podobo Vrhnike po-
meni zgraditev nove Tržaške ceste na začetku 19. s tolet ja . Speljana 
j e bila od pristaniških skladišč p o novi trasi skozi sredino trškega 
Brega, nada l je j e prerezala pol je na Klisu in se v velikem loku 
povzpela v klance nad Hribom. Do leta 1823 sta zrasla ob n j e j samo 
dva večja prevozniška domova in n e k a j hiš v K u r j i vasi zahodno od 
Hriba. Do t eda j j e bilo zgra jenih še n e k a j hiiš na Vasi in v Klancih 
nad Bregom. V Hribu so zrasle hiše ob Stari cesti proti Raskovcu in 
zahodno od farne cerkve. Tudi Gradišče se j e povečalo za n e k a j hiš. 
Pristanišče na Bregu ni bilo več v ospred ju in čez Ljubl jan ico j e 
postavljen most, od koder j e spe l jana cesta v Verd. 
Skozi 19. s tolet je se obseg Vrhnike ni veliko povečal. Z drob-
l j en j em posesti in proletar izaci jo prebivalstva se j e povečalo le 
število b a j t a r j e v , ki so si postavili hiše na skalnatem svetu nad 
Hribom, Vasjo in Bregom. Tako se je v fiziognomiji nasel ja še 
povečala socialno' posestna in funkci j ska diferenciacija. Za to ob-
dobje so značilna Klanci, naselitvena j ed ra revnega in proletarizi-
ranega obrtniškega prebivalstva. S Klanca nad Bregom je izšel 
pisatel j Ivan Cankar in tega se j e v svoj ih delih živo spominjal. 
Klanec mu j e postal simbol revščine v naspro t ju z gosposko ravnino. 
Šele po letu 1900, k o se začuti vpliv industr i je in nove železniške 
zveze z Ljubl jano, se pojavijo' težnje p o teritorialni razširitvi na-
sel ja v ravnini. Ob tovarni usn ja pri sotočju Hribskega potoka ion 
Ljubl jan ice zraste delavska Novo vas, t ako j onstran Ljubl jan ice ob 
cesti z Brega v Verd pa pretežno' obrtniška Janezova vas. Tudi na 
Novi cesti zraste več zgradb, vendar j e med nj imi le malo stano-
vanjskih . Od križišča prot i tedanj i Poliakovi tovarni stoje: Kmečka 
posojilnica in poleg n j e nova šola, nato sledijo Telovadni dom, 
Rokodelski dom. Prosvetni dom ter Zadružna mlekarna. Med obema 
vojnama se še nekoliko povečata Nova in Janezova vas, več hiš 
zraste ob Stari cesti med Vasjo in Hribom in Vasjo ter Bregom. 
V tem obdobju se po jav i jo tudi p rve hiše na Klisu. Na zahodni s t rani 
Vrhnike, ob Idr i jski cesti in pod Trojico nas ta ja proletarizirana 
Kačja vas. Na severni strani se razširi Vrhnika ob Podlipski cesti 
in ob novi železniški postajL Med Staro postajo in Tržaško cesto 
zraste skupina s tanovanjskih hiš, ki j ih pr ivabi predvsem bližina 
železnice, pa tudi več skladišč se pojavi v bližini. 
Pravo revolucionarno obdobje v razvoju Vrhnike se začne po 
letu 1945. Na prostoru že s k o r a j porušene Pollakove tovarne usn ja 
zraste najobsežnejše tovarniško poslopje na Vrhniki. Razvoj indu-
s t r i j e po t rebu je vedno več delovne sile, za naglo- naraščanje števila 
prebivalstva pa so> potrebni novi s tanovanjski prostori. N a j p r e j 
zgradi tovarna n e k a j s tanovanjskih blokov, pozneje pa p rev ladu je 
individualna g radn ja enostanovanjskih hiš v parkovni razporeditvi. 
Na ta način se izredno poveča obseg zazidane površine in to še 
posebej zato, ker nas ta ja hkra t i k a r šest delavskih naseli j na raznih 
s traneh Vrhnike. Eno od teh se širi na južni strani med Novo vasjo 
in Ljubljanico'. Na jveč j e nasel je enostanovanjskih hiš zraste se-
verno od križišča med železnico in PodlApsko cesto. Med glavno cesto 
in železnico' j e vedno več hiš v Sivkini ulici. Vzhodno od tod in 
severno od nekdanjega pristanišča nas ta ja p rav tako obsežno na-
selje. Na ruševinah nekdan je tovarne konzerv »Inpeks« so posta-
vili obrait gumijast ih izdelkov »Sava« K r a j in tod se j e že p r e j 
naselilo n e k a j obrtnih podje t i j . Tudi pri Janezovi Vasi onstran L jub-
l janice se po jav i jo številne delavske hiše, s kater imi se Vrhnika 
širi v Verd. To naselje onstran Ljubl jan ice j e organsko povezano 
z Vrhniko in od Verda, h ka teremu uradno pripada, ga loči obsežna 
nezazidana n j ivska površina. 
Vsa do seda j omenjena s tanovanjska nasel ja so razporejena 
po zunanj ih predel ih Vrhnike. Na Klisu, v' teri torialnem središču 
mesta, se j e razmeroma dolgo ohranila nezazidana n j ivska po-
vršina, Ker j e urbanist ični načrt predvidel na tem mestu bodoče 
središče Vrhnike, j e ta svet rezerviran za večje s tanovanjske 
in upravne zgradbe. Ob novi magistrali, ki j e povezala križišče 
Stare in Idr i j ske ceste na Vasi s Tržaško cesto, n a j bi nastal 
novi t rg in okrog n j e g a bi se zbrale vse tiste ustanove, ki n a j 
j ih ima središče mesta. Severna polovica Klisa je že precej po-
zidana, na južni s trani pa s toj i samo n e k a j s tanovanjskih zgradb. 
Omenjena magistrala bi v podal jšku mimo Nove vasi in čez L jub-
l janico povezovala Vrhniko z Verdom. S tem bi se prestavilo glavno 
križišče z Brega proti Klisu in Verd bi se prece j približal središču 
mesta. 
Teri torialni razvoj Vrhnike obsega tr i faze. Prvotno nasel je j e 
sestavljeno iz treh ločenih naselitvenih enot ob Stari cesti. V tem 
času se širi vsako nasel je zase ob pol jskih gozdnih poteh, ki vodijo 
z ravnine v bl ižnje laze na griču. Nova faza v teri torialnem razvojn 
Vrhnike sledi zgraditvi Tržaške ceste in obsega še prve poskuse 
SI. 15. Vrhnika z zahodne strani leta 1959 
V ospredju Hrib, levo od njega je na Klisu več novih enostanovanjskih hiš, 
na desni je Nova vas z Industr i jo usnja. V ozadju Ljubl jansko bar je 
z naselji na osamelcih „ 
' Foto M. M a r k e l j 
industrializacije. Prvotno naselitveno osnovo razbi je Nova cesta in 
nedaleč od n j e zrastejo prvi tovarniški objekti . Nan je se počasi pre-
usmeri jo gravi taci jske silnice v ž iv l jen ju naselja. Ob novi cesti se 
naselijo upravnopolit ične in kul turnoprosvetne ustanove. Tudi Nova 
vas, kot četrto naselitveno jedro, zraste ob n j e j in ob tovarni usnja . 
Vzporedno s tem se z a p o l n j u j e j o nezazidani prostori med starimi 
deli naselja in celotni teritorialni obseg Vrhnike povečuje jo še po-
samezne zgradbe ali skupine hiš ob poteh na obrobju. Zadnja faza 
obsegm povojno izgradnjo Vrhnike, za katero je značilno izredno 
povečanje mestnega nasel ja na račun posameznih skupin enostano-
vanjskih pritličnih hiš na obrobju starega dela Vrhnike. Počasi se 
zapo ln ju je tudi osrednj i nezazidani prostor, v katerem n a j bi nastalo 
novo funkci j sko središče Vrhnike. 
V zunanj i podobi nasel ja se meša s (aro in novo. Na Vasi in 
v Hr ibu p r e v l a d u j e j o nizke enostanovanjske hiše kmečkega in ba j -
tarskega značaja . Le n e k a j j e večjih kmečkih domov z gospodar-
skimi poslopji v gruči ali v eni vrsti. Pr i teh domovih so še vidne 
posebnosti, ki spominja jo na nekdan je prevozništvo, vendar te zna-\ 
čilnosti v .zadnjem času hi t ro i zg in ja jo zaradi rekons t rukci j in 
modernizacij s tanovanjskih prostorov. Ob Stari cesti in na Bregu 
p rev ladu je jo višje hiše bo l j mestnega značaja . V tem delu so na j -
večje in na jznači lne jše t r ške hiše, ki so med na js ta re jš imi na Vrh-
niki. N e k a j je starih nad 200 let. Znamenita Kalinova hiša, v kater i 
j e bilo dolgo časa trškoi sodišče in pozneje sedež občine in hranilnice, 
ima nad portalom kamnito ploščo. z letnico 1554. Zda j je v n j e j Zavod 
za socialno zavarovanje , Narodna in Komunalna banka in n e k a j 
drugih uradov. Ena od na jveč j ih zgradb na Vrhniki j e s tari Črni 
orel, ki s toj i na Canka r j evem trgu. V njem j e bil n e k d a j hotel, 
pozneje pa so ga preuredi l i za s tanovanja ; v zadnjem času j e vzel 
pod streho pisarne raznih organizacij, ustanov in podje t i j . Na Bregu 
tik ob Ljubl jan ic i stoji Lavrenčičeva hiša, k i j e zelo podobna stavbi 
iz Valvazorjevega bakroreza Vrhnike na istem mestu. V novejših 
delih mesta so poleg s tanovanjskih še kulturnoprosvetne, upravne 
in industr i jske zgradbe. V obrobnih delavskih nasel j ih s toje raz-
maknjeno druga od druge in obdane z zelenjavnimi vrtovi povečini 
pritlične enostanovanjske hiše. Večina teh j e še neometanih in tudi 
ulice med nj imi še niso do konca urejene. Na Klisu stoje eno in 
dvonadstropni sodobni s tanovanjski bloki, ki podobno kot nova šola 
na Tržaški cesti in ostale sodobnejše stavbe d a j e j o mestu nov izgled. 
V vert ikalnem profi lu mesta p r ev l adu je jo pritlične zgradbe, ki 
j ih je sko ra j 80 %i To r azmer j e med višjimi in pritl ičnimi hišami 
se je po vojni še povečalo v korist s lednj ih p rav zaradi številnih 
novih delavskih hiš. Višje zgradbe so s k o r a j vse na vzhodnem delu 
Stare ceste, na Bregu, ob Tržaški cesti in novejše na Klisu. To so 
predvsem s tanovanjske hiše, tovarniške in druge javne zgradbe 
upravnega in kul turnoprosvetnega značaja. Edino na Vasi in v 
Hribu j e tudi n e k a j večjih kmečkih hiš. V tem delu nasel ja je poleg 
stanovanjskih še več gospodarskih zgradb. Med kmečkimi gospodar-
skimi poslopji prevladujejo ' hlevi za živino-, včasih je bilo na Vrh-
niki tudi več kozolcev, ki j ih je moderna doba izločila iz mestnega 
predela. Med najs tare jš imi kmečkimi gospodarskimi zgradbami je 
še n e k a j starih s t rojarn, nekdan j ih skladišč in rokodelskih delavnic. 
Večina teh zgradb je danes že predelanih in v n j ih so ure jen i pro-
stori za nove obrtne delavnice ali pa celo za s tanovanja. Tudi v mar-
sikaterem starem furmanskem hlevu j e danes eno ali več s tanovanj . 
Med novejšimi gospodarskimi poslopj i zavzemajo na jveč je za-
zidane površine tovarniški in nekater i drugi objekt i . Glavno tovar-
niško področje j e na jugu Vrhnike, k j e r stoj i tovarna usnja , ostali 
industr i jski objekt i pa so- v Verdu in na severni strani mesta. Po-
samezna obrtna p o d j e t j a so si uredila delovne prostore v starejšem 
delu mesta, k j e r so za svoje potrebe preuredil i stare zgradbe ali pa 
na nj ihovem mesto postavili nove delavnice. 
Trgovskih, gostinskih in drugih poslovalnic j e na jveč na Stari 
cesti in na Cankar j evem trgu. V novejših s tanovanjskih delih ni 
drugih podobnih prostorov. Sedež uprave in oblasti ter raznih mno-
žičnih in političnih organizacij j e v neposredni okolici Cankar jevega 
trga. Funkci j sko središče Vrhnike j e povezano z glavnim križiščem 
na Canka r j evem trgu, k j e r se s t ika jo s Staro in Tržaško cesto poti 
iz Podlipske in Hor ju l ske doline, iz Verda in Borovnice. V tem pro-
metno geografskem križišču j e stal srednjeveški trg in to mesto j e 
ohranilo svojo privlačnost tudi v moderni dobi. Ob Tržaški cestf so 
razvrščene kul turnoprosvetne, športne in zdravstvene organizaci je 
ter ustanove. Cesta od Cankar jevega trga do tovarne usnja pred-
s tav l ja zaenkrat glavno mestno magistralo in obenem edino tran-
zitno žilo skozi Vrhniko. Zaradi izrednega naraščanja cestnega 
prometa po t rebuje Vrhnika ali novo tranzitno pot ali pa bo t reba 
prestaviti osrednje mestne funkc i j e stran od Tržaške ceste. Nobena 
od teh rešitev ni enostavna. Za novo traso avtoceste izven naselja 
ni ugodnih prirodnih pogojev, preusmeri tev mestnega prometa pa 
j e povezana z drugimi funkci jskimi spremembami zno t r a j nasel ja , 
ki bi zahtevale revolucionarne posege v sedanjo urbanistično ure-
ditev. 
Upravno središče in ostale funkcije mesta 
Vrhnika j e že zgodaj imela posebno vlogo kot političnoupravno 
in kulturnoprosvetno središče (22 -— str. 110). Površje, ki je pri-
padalo cerkvenoupravnemu in političnemu središču na Vrhniki, ni 
bilo ves čas enako. Sredi 19. s tolet ja je spadal pod vrhniško občino 
ves predel od Medvedjega Brda in Žibrš čez Rovte, Smrečje, Št. Jošt 
in Hor ju l t j a do Polhovega Gradca. Na L jub l j anskem b a r j u je po-
tekala meja t ak ra tne občine med Drenovim gričem, Logom, Podpečjo 
in za jemala ves zahodni del Krima z Rakitno, Borovnico in Poko-
jiščem. To j e bila na jveč ja regija, k i j e kda jko l i funkci jsko bila 
navezana na Vrhniko. V gospodarskih razmerah po zgraditvi Južne 
železnice j e gravi taci ja prot i Vrhniki oslabela. Upravna razdelitev 
dodeli Vrhniki le b l ižn jo hribovsko in ravninsko okolico. Od teda j 
da l je poteka občinska me ja še vedno med Logom in Drenovim 
gričem ter za jema na hor ju l sk i strani vas Lesno Brdo in se drži nato 
slemena proti Zažar ju in Podlipi, nada l j e vk l j uču j e še del Smrečja 
in Zaplano. Med Logatcem in Vrhniko ostane meja ves čas nespre-
menjena, proti Borovnici poteka skozi Bistro in za jema del Bar j a 
z Blatno Brezovico in Bevkami. Leta 1959 se j e vrhniška mestna 
občina združila z borovniško in tako j e v novi komuni združen ves 
zahodni del B a r j a od Lukovice do Brega pri Borovnici in od Po-
kojišča do Smrečja. Funkci j sk i vpliv se j e razširil nekoliko ob cesti 
proti L jub l j an i in le še del hribovskega sveta Hor ju l ske in Polho-
g r a j s k e doline je ostal izven upravnega prostora, k i j e pripadal 
Vrhniki pred dobrimi sto leti. 
V na jpomembnejšem upravnem organu na Občinskem l judskem 
odboru in v ostalih organih državne uprave na Vrhniki je zaposlenih 
s k o r a j 50 uslužbencev. K upravnopolitičnim funkc i j am Vrhnike mo-
ramo prišteti še različne občinske komiteje in odbore političnih in 
drugih osnovnih organizacij . Med ustanovami za socialno skrbstvo 
in zdravstvo so- na jpomembnejš i Zavod za socialno zavarovanje , 
Zdravstveni dom s splošno ambulanto, prot i tuberkuloznim dispan-
zer jem, zobnim in drugimi oddelki. Za zdravstvo j e pomembna tudi 
lekarna. Važna socialna ustanova pa j e Dom onemoglih. 
Tudi kulturnoproisvetne funkc i j e si je Vrhnika že zgodaj pri-
dobila. Stara šola j e bila v Hribu, leta 1904 j e bila zgra jena nova 
šola ob Tržaški cesti (19 — str. 46). V zadnj ih letih j e postala tudi 
ta zgradba p r e m a j h n a in leta 1960 j e bi la odpr ta še ena osnovna šola 
v novi zgradbi v bližini novonastaja jočega središča na Klisu. Na-
sproti n j e j e otroški vrtec za predšolsko mladino. Višje gimnazije 
in drugih srednj ih šol ni na Vrhniki, zato se vozijo d i j ak i v L jub-
l jano v šolo. 
V prosvetni dejavnost i j e pomembno Delavsko prosvetno dru-
štvo Svoboda, v ka te rem de lu je več sekci j . Vrhnika ima gleda-
liško dvorano v C a n k a r j e v e m domu, k j e r gos tu je kino, poleg n j e 
pa j e še manjša dvorana za razne prireditve in razstave. Mestna 
knj ižnica j e nas tanjena v lesenem provizori ju poleg menze Indu-
s t r i je u sn j a Vrhnika. V Canka r j ev i rojstni hiši na Klancu je muzej. 
Tudi v nekdanjem samostanu Bistra j e več razstavnih prostorov 
lovskega, gozdarskega in tehničnega muzeja . 
Telovadne in športne organizacije upo rab l j a j o telovadni dom, 
veliko odprto kopališče, športna igrišča in ostale naprave med 
Tržaško cesto in Ljubl janico. 
Za zunanjo podobo nasel ja in turistično uredi tev okolice skrbi 
Turistično olepševalno društvo-, k i ima na Vrhniki že lepo tradicijo. 
Olepševalno društvo j e uredilo C a n k a r j e v g a j na Trojici in več 
drugih zelenih površin v mestu. V Močilniku je u re jena pomembna 
izletniška točka in tudi kopališče v Starem mlinu ter razgledni stolp 
na Planini j e plod društvenega dela. 
Negospodarske funkc i j e Vrhnike pr ispevajo pomemben delež 
k ž iv l j en ju nasel ja in mu d a j e j o mestni ter upravni značaj . Njihova 
vloga narašča z večanjem nase l ja in števila prebivalstva in tako 
posta ja Vrhnika vedno bo l j pr ivlačno urbansko naselje. 
Zaključek 
Na stiku treh različnih pr i rodnih enot j e ob važni prometni poti 
že zgodaj nastalo neagrarno naselje. Na sledovih predrimske in rim-
ske dobe se j e naselilo slovensko prebivalstvo. Obnovl jene prometne 
zveze so omogočile nastanek in razvoj trga. Različne gospodarske 
funkc i j e so narekovale difereciacijo v naselitvi in tako zasledimo 
v s rednjem veku t r i naseli tvena j ed ra : cerkvenoupravni in obrtniški 
Hr ib s farno cerkvijo, prevozniško in kmečko Vas ter politično-
upravni, obrtniški^ čolnarski in trgovski Breg. Z naraščajočo vlogo 
cestnega prometa se izbol j šu je jo gospodarske osnove nasel ja . S pre-
usmeri tvi jo cestnega prometa na železnico izgubi nasel je važno 
gospod ar sk o f unkcijo. 
V populacij i se po jav i zastoj. Tudi v zunanj i podobi nasel ja j e 
opaziti gospodarsko krizo, k i jo preživl ja prebivalstvo. Upravno-
politične in kul t urnop ros vet ne funkc i j e d a j e j o trškemu nasel ju zna-
ča j lokalnega središča, ki pa j e brez pravih gospodarskih silnic. 
Šele prva industr i jska p o d j e t j a na osnovi domačega kapitala spet 
pospešijo razvoj. Toda brez pri l iva kapitala od z u n a j nasel je ne 
more v korak z ostalimi mesti na Slovenskem. Iz okoliških agrarnih 
naseli j odha ja prebivalstvo drugam, ker ga na jb l iž j i upravni center 
ne more zaposliti. Tudi del domačega prebivalstva odha ja v sosednjo 
L jub l j ano in druga mesta. Prva idustr i jska pod je t j a , ki se pre-
tolčejo skozi gospodarsko kr izo v tridesetih letih 20. stolet ja, so na-
meščena v agrarnem Verdu, k j e r se t eda j že začenja prva faza v 
urbanizaci j i agrarnega naselja. Neuspeli poskusi industrializacije na 
Vrhniki pa vendarle zapusti jo n e k a j pozitivnih sledov. Tudi zgra-
ditev lokalne železnice j e povezana z njimi. K prvotnim trem na-
selitvenim jedrom se pr idruži četrto, to j e Nova vas, ki zraste poleg 
stare tovarne usnja. 
Izreden populaci jski in teritorialni razvoj se začne z novimi 
gospodarskimi pridobitvami po letu 1945. Na Vrhniki se razvi ja vo-
dilna u sn j a r ska industr i ja , povečajo se tudi ostala industr i jska pod-
j e t j a , ki so povečini v Verdu in tako preras te Vrhnika trški okvir. 
Nasel je se naglo povečuje in nove gospodarske, poli t ičnoupravne 
in kulturnoproisvetne funkc i j e mu d a j e j o mestni značaj . Vse te spre-
membe se odraža jo v s t ruk tu r i prebivalstva pa tudi v zunan j i podobi 
mesta. Ne omeje pa svojega vpliva samo na mesto, temveč posežejo 
v s t ruk tu ro prebivalstva še daleč naokrog. Najmočneje za jame ur-
banizaci ja na jb l i ž j i Verd. ki postaja tipično urbanizirano agrarno 
nasel je v bližini industr i jsko upravnega središča in se že sko ra j 
zrašča z nj im. Nekoliko bo l j se upira urbanizaci j i Stara Vrhnika, 
ki bi jo lahko šteli k polagrarnim naseljem. Po oddaljenosti od in-
dustr i jskega središča bi morala doseči že značaj polurbaniziranega 
agrarnega naselja, toda urbanizaci jo so zadrževale ugodnejše po-
sestne razmere. Drob l j en j e posesti ni bilo t ako intenzivno zaradi 
stalnega odsel jevanja . Šele v zadn jem času se čuti na Stari Vrhniki 
vpliv intenzivnejše urbanizaci je , ki se zaenkrat odraža šele v spre-
menjen i poklicni s t ruk tur i prebivalstva. Urbanski vpliv Vrhnike pa 
sega še v b o l j oddal jena ag ra rna naselja, s a j p r iha j a od tam dnevno 
sko ra j vse delavsko prebivalstvo. V smeri proti L jub l j an i se križa 
vpliv indust r i j skoupravnega submezocentra (38 — str . 116) s pri-
vlačnostjo republiškega makrocentra. 
V r h n i k a j e v s v o j e m d o s e d a n j e m g o s p o d a r s k e m , f u n k c i j s k e m 
iin d e m o g r a f s k e m r a z v o j u d o s e g l a v logo i n d u s t r i j s k o u p r a v n e g a cen -
t r a l n e g a n a s e l j a . O d n e g o s p o d a r s k i h f u n k c i j j i po K l e m e n č i č e v i 
s h e m i c e n t r a l n i h k r a j e v (38 — s t r . 116) p r i m a n j k u j e za s u b m e z o -
c e n t e r le o k r a j n o s o d i š č e i n k a t a s t r s k i u r a d . T o d a n a V r h n i k i že p r i -
p r a v l j a j o p r o s t o r , d a s e p r e s e l i t a d v a u r a d a iz o k r a j n e g a v o b č i n s k o 
s r ed i š če . 
Vse os t a l e znač i lnos t i ' so v s k l a d u z o m e n j e n o s h e m o . V e n d a r j e 
v p r i m e r j a v i z e n a k i m i r e g i o n a l n i m i s red i šč i , k o t so na p r i m e r 
Š k o f j a L o k a , Trž ič , S l o v e n s k a B i s t r i ca , g o s p o d a r s k o V r h n i k a n a j -
š i b k e j š a in k o m a j d o s e g a p o s t a v l j e n e m e r e . Za n a d a l j n j i r a z v o j 
n a s e l j a se m o r a o k r e p i t i p r e d v s e m i n d u s t r i j s k a d e j a v n o s t , k i b i s lo-
n e l a na r azpo lož l j i v i ' d e l o v n i s i l i t e r n a u g o d n i h v o d n i h in p r o m e t -
n ih r a z m e r a h . 
KNJIŽEVNOST IN VIRI 
1. S r e č k o B r o d a r : Ledenodobni človek na L jub l j ansk ih tleh. 
Zgodovina L jub l j ane I, L j u b l j a n a 1955, str. 223, 224. 
2. N a d a Č a d e ž : Poročilo o b a r v a n j u Logaščice. G. V. XXIV, Ljub-
l j ana 1952, str. 177—190. 
3. D a n i 1 o F u r l a n : Klimatska razmeji tev Slovenije. G. V. XXXII, 
L jub l j ana 1960, str. 45—47. 
4. B o g o G r a f e n a u e r : Uvodni pregled zgodovine L jub l janskega 
okoliša. Zgodovina L jub l j ane I, L j u b l j a n a 1955, str. 211—220. 
5. F r a n c e H a b e : Toplinski odnošaji na izvirih Ljubl janice . 
G. V. XII—XIII, Ljubl jana 1936/37, str. 53—60. 
6. F r a n c e H a b e : Kratek oris zgodovine Vrhnike in n jene okolice. 
Ob 50 letnem jubi le ju vrhniške šole, 1954, str. 18—41 
7. S v e t o z a r I l e š i č : Rečni režim v Jugoslaviji . G. V. XIX, Ljub-
l j ana 1947. 
8. J o s i p K l e m e n e : Zgodovina Emone. Zgodovina L jub l j ane I, 
str. 331—361. 
9. J o s i p K o r o š e c : Oris predzgodovine Ljub l jane . Zgodovina 
L jub l j ane I, str. 243—282, 
10. M i l k o K o s : Stari t rg in sorodna k r a j e v n a imena. G. V. V—VI. 
L jub l j ana 1929/30, str. 160—173. 
10 a. M i 1 k o K o s : Zgodovina Slovencev od naselitve do petna jstega 
stoletja. Slovenska Matica. Ljubl jana 1955. 
11. V i t a l M a n o h i n : Podneb je L jub l j ane . Posebni odtis iz 
G. V. XVTI. L jub l j ana 1941. 
12. A n t o n M e l i k : Posavska Slovenija II/3. L jub l j ana 1959. 
13. A n t o n M e l i k : Zasnova Ljubi janič inega porečja. Geografski 
zbornik I, SAZU, Liubl iana 1952. str. 5—30'. 
14. A n t o n M e l i k : L jub l j ansko mostiščarsko jezero in dediščina 
po n jem. SAZU, Prvi razred. Dela 5. L jub l j ana 1946. 
15. A n t o n M e l i k : O mestih in trgih na Slovenskem. Glasnik mu-
zejskega društva Slovenije, L j u b l j a n a 1939. str. 333—343. 
16. A n t o n M e l i k : Slovenija I. 1. in 2. zvezek, L jub l j ana 1935/36. 
17. A n t o n M e l i k : Razvoj L jub l j ane . G. V. V—VI, 1929/30. str. 93 
do 135. 
18. A n t o n M e l i k : Pliocensko porečje Ljubl janice . G. V. IV, Ljub-
l j ana 1928, str. 46—55. 
19. G r e g o r N o v a k : Ob petdesetletnem jubi leju vrhniške šole 
1904—1954. 
20. R a f a e l O g r i n : Nova cesta od Vrhnike do Planine. Kronika, 
Cas. za slovensko k r a j e v n o zgodovino, Leto VII, L jub l j ana 1959, št. 2, str. 74 
do 76. 
21. R a f a e l O g r i n : Iz vrhniške preteklosti. Kronika IX, Ljub-
l j ana 1961, št. 1, str. 1—4. 
22. F r"a n P e t r e : Rod in mladost Ivana Canka r j a . Pogledi 11/4, 
L j u b l j a n a 1947. 
23. W. P u t i c k : Die Lindvernquel le bei Oberlaibach. Sonderabdr. a. d. 
Erdbebenwarte 1903/04. 
24. I v a n R a k o v e c : Geološka zgodovina L jub l j ansk ih tal. Zgodo-
vina L j u b l j a n e I, str. 11—158. 
25. I v a n R a k o v e c : K nastanku L jub l j anskega ba r j a . G. V. XIV, 
L j u b l j a n a 1938, str. 3—45. 
io. I v a n R a k o v e c : Novi prispevki k geologiji južnega dela Ljub-
l jane. G. V. IX, L jub l j ana 1933, str. 118—129. 
27. I v a n R a k o v e c : H geologiji L jub l j ane in n j ene okolice. 
G. V. VIII, L jub l j ana 1932, str. 38—70. 
28. J o ž e R u s : Prometnogeografska dinamika gorn jega Jadrana s 
posebnim ozirom na Jadranska vrata in Trst. Narodna starina, zv. 21, str. 10 
do 18. 
29. J o ž e R u s : Morfogenetske skice iz notranjskih strani. G. V. I, 
L jub l j ana 1925, str. 29—32 in 105—122. 
30. S i m o n R u t a r : Zur Schiffahr t auf der Laibach. Mitteilungen 
des Musealvereines fiir Krain, Laibach 1892. 
31. S i m o n R u t a r : Cesta iz Nauportusa v Emono. Izvest ja muzej-
skega društva za Kranjsko, letnik IX, 1894, str. 161—162. 
32. B. S a r i a : Slovenija v starem veku. Naša Slovenačka, Glasnik 
Jugoslovanskega profesorskega društva XI, str. 507. 
33. F r a n c e S t a r e : Pomemben zaklad z Vrhnike (Nauportus). 
Arheološki vestnik, SAZU, L jub l j ana 1953. 
34. A 1 f r e d Š e r k o : L jub l jan ica — geološki in kraški opis. G. V. 
XXIII, L j u b l j a n a 1951, str. 3—16. 
35. A l f r e d Š e r k o : Barvan je ponikalnic. G. V. XVIII. Ljub-
l j ana 1946, str. 125—138. 
36. V l a d o V a 1 e n č i č : 50 let mlekarstva na Vrhniki. L jub l j ana 1954. 
37. I v a n V r h o v e c : Čolnar j i in brodniki na Ljubl jan ic i in Savi. 
Zabavna knjižica Matice Slovenske, Ljubl jana 1895. 
38. V l a d i m i r K l e m e n č i č : Problemi gospodarsko geografske 
klas i f ikaci je slovenskih nasel i j . G. V. XXXII, L jub l j ana 1960, str. 11)—130. 
39. Podatki Hidrometeorološkega zavoda v Ljubljani . 
40. Spezial Ortsrepertorium der im Osterreichischen Reichsrathe ver-
t re tenen Konigreiche und Lander (VI. Krain). Auf Grund der Ergebnisse 
der Volkszahlung von 31. Dezember 1869. Herausgegeben von der K. K. Sta-
tistischen Central-Cominission in Wien. Wien 1873. Podobne repertorije je 
izdala Centralna komisija tudi za popise 1880, 1890, 1900 in 1910. 
41. Deželni vladni list za Kran j sko vojvodino. D u n a j 1857. 
42. Splošni pregled Dravske banovine za popis leta 1931. 
43. Konačni rezultati popisa stanovništva od 15. marta 1948. godine, 
knjiga 1. Stanovništvo po polu i doinačinstvu. Beograd 1951. 
44. Podatki Zavoda za statistiko v Ljubl jan i . 
45. Podatki Železniškega t ransportnega pod je t j a L jub l jana . 
46. Podatki Katastrskega u rada Ljub l jana . 
47. Podatki pod je t i j in ustanov na Vrhniki in v Verdu. 
48. Podatki ObLO' Vrhnika. 
49. Idejni zazidalni načrt ing. Bohinca. 
5 Geografsk i zbornik 65 
VRHNIKA 
MONOGRAPHIE GfiOGRAPHIEQUE D U N E PETITE VILLE 
R e s u m e 
Dans un rayon de 20 a 30 kms de la capitale de la Slovenie il y a 
plusieurs petites villes qui se sont developpees d'anciens bourgs. Les fac teurs 
geographiques et les voies de communication fu ren t de premiere impor-
tance pour leur formation. L'artisanat et plus tard 1'industrie accelererent 
leur croissance. 
On compte parmi ces villes Vrhnika, qui est situee dans la par t ie 
ouest du L jub l j ansko b a r j e (marais de Ljubl jana) le long de la tres impor-
tante voie de communication qui relie 1'Europe Centra le et les pays du 
Danube a l 'Adriatique et 1'Italie du Nord en passant par la vallee de Ljub-
l j ana et t raversant la chaine de montaques Dinaro-Alpique. 
Au sud et a l'ouest, Vrhnika est entouree de terrains montagneux 
tandis que vers le nord s'ouvre la plaine du Ljubljansko barje. Le plateau 
karstique du sud est couvert de forets de coniferes et n'est pas habite. 
Dans les terrains montagneux subalpines de l'ouest et du nord est ce 
sont les fermes solitaires et les petits hameaux qui predominent. La 
plaine marecageuse de la Ljubljanica, riviere qui prend ses sources typi-
quement karstiques pres de Vrhnika et qui coide a travers le Ljubl jansko 
ba r j e , n'est pas favorable pour une agglomeration dense. Les villages se 
situent seulement sur les bords du marais et sur les collines isolees dans 
le Bar je . 
C e s t precisement a 1'endroit ou se croiserent ces trois differents uni tes 
geographiques que se formale bourg medieval qui vivait des t ranspor ts 
soutiers a t ravers le Karst et de la batel lerie sur la Ljubl janica . Le t rans-
port routier et la batel ler ie e ' taient lies a d 'autres branches art isanales. 
Le long des aff luents carstiques de la Ljubljanica de nombreuses tanneries 
et meuneries f irent leurs apparit ions. Le commerce aussi jouait un role 
important dans ce bourg. Le bourg, qui s 'etendait le long de la rue prin-
cipale, etait compose de trois part ies differentes. Ent re le port sur la L jub -
ljanica et la rue Stara cesta se forma le centre eommercial Breg (Rive); 
au pied ouest de la colline Troj ica se trouvait Vas (Village) dont les 
habitants vivaient d 'agricul ture et de t ransport ; sur les premieres terrasses 
kars t iques s'eleva Hrib (Tertre), centre ecclesiastique et art isanal. 
Lors du t ransfer t du t ransport par route en t re Vienne et Trieste a la 
voie fe r ree Vrhnika perdit sa plus importante base economique. Dans la 
decade qui suivit 1857 plus de 12 % de sa population emigrerent . Ce ne sont 
que les premieres entreprises industrielles qui s 'etablirent vers la fin 
du 19'eme siecle a la base du capital du pays qui mirent fin a ce declin. 
Vrhnika obint un chemin de fer local qui rendit possible 1'entretien des 
rappor ts economiques etroits avec L jub l j ana et d 'autres pays. 
L'accroissement de la population, de 1'economie et du terri toire, que 
l'on remarque a Vrhnika pendant les dernieres annees, est du aux chan-
gements economique et sociaux de la nouvelle Yugoslavie socialiste. On 
y construisit une usine de cuir qui devint le plus grand et le plus impor-
tant etablisseinent economique de la ville et de la commune. La seconde 
branche d ' industrie qui contr ibue a la force economique de la ville, est 
industrie du bois fondee sur la richesse des bois de 1'arriere pays et sur 
les nombreuses anciennes scieries. L'industrie des mater iaux de construction 
fabr ique des briques avec 1'argile pleistocene. Les briqueteries e ta ient 
parmi les premieres entreprises industrielles de Vrhnika, mais dans 1'eco-
nomie actuelle ont un role relativement petit. Dans 1'artisanat, les bran-
ches predominantes sont celles travaillant le fer et le bois. Dans les 
nouvelles conditions economiques et avec 1'accroissement rapide de la 
population les entreprises de construction y gagnent de 1'importance, de 
meme que le commerce et les autres fonctions economiques et admini-
stratives. 
Dans les dernieres annees la ville s 'etendit considerablement. Sur les 
bords de la ville se construisent des groupes de petites maisons ouvrieres; 
sur la partie entre Vas, Hrib, Breg et Tržaška qui jusqu'a present etait 
vide l'on voit appara i t re le nouveau centre de la ville. L'urbanisation a 
d e j a at teint les villages voisins Verd est presque uni a Vrhnika. II possede 
plusieurs entreprises industrielles, ses habitants sont en majori te des 
ouvriers. Stara Vrhnika, par contre, garde son aspect agraire . Elle n'a ni 
industr ie ni ateliers d'artisans. C e s t pourquoi toute sa main — d'oeuvre 
non agrai re est employee en dehors du village. 
Quoique Vrhnika puise plus de 40 % de sa main d'oeuvre dans les 
villages voisins, plus de 10 % de sa population sont employes a Ljubl jana. 
Ses voies de communication avec le centre administratif et economique de 
Ljubl jana sont tres bonnes. En plus de son chemin de fer local, elle a a sa 
disposition un grand nombre d autobus qui, pa r tan t de L jub l j ana , passent 
par Vrhnika pour aller au Littoral et aux autres parties occidentales de la 
Slovenie. Comme la circulation de passage s'accroit rapidement, la pr incipale 
rue de la ville, qui en meme temps fait partie de la grande route nationale, 
ne peut presque plus remplir sa double fonction. 
En 1961 Vrhnika compte seul presque 4000 habitants si 1'on ajoute les 
villages les plus proches qui sont economiquement de ja lies avec la ville, 
elle a 5500 habitants. La population agraire nombreuse avant l ' industriali-
sation, est tombe a 10 %. 48,8 % de sa population active sont employes dans 
1'industrie. Le reste vit du commerce, de l 'hotellerie de Fartisanat, des 
service publiques et des fonctions administratives et municipiales. Pa r 
rappor t a d 'autres centres industriels et administrat ivs des petites regions 
au tour de la capitale Vrhnika n e s t pas grande. Elle a moins den t r ep r i se s 
industriel les et meme celles-ci fu ren t baties plus tard que dans les aut res 
centres industriels autour de L jub l j ana . 
5 67 
KAZALO 
Uvod 7 
Prometno geografska lega in kratek geografski opis 7 
Prirod.no geografske osnooe 9 
Morfološke značilnosti 9 
Hidrografi ja 13 
Podnebje 16 
Prst in rastje 18 
Nastanek in razvoj kulturne pokrajine 18 
Naselitev in prvotne funkci je naselja 18 
Vrhnika v dobi tovorjenja, prevozništva in plovbe po Ljubljanici 21 
Zgraditev Južne železnice in nadaljni gospodarski razvoj Vrhnike 25 
Prebivalstvo 27 
Populacijski razvoj 27 
Prebivalstvo po panogah dejavnosti in po položaju v poklicu . . . . 33 
Dnevne migracije delovne sile 38 
Gospodarske osnove današnje Vrhnike 41 
Razvoj industrijske dejavnosti in njena vloga v sedanjem gospo-
darstvu 41 
Gradbeništvo in obrt 45 
Kmetijstvo in gozdarstvo 46 
Družbena kmetijska posestva 46 
Kmetijske površine, zasebna kmetijska gospodarstva in njihova 
s truktura 47 
Gozdarstvo 50 
Trgovina, gostinstvo in turizem 50 
Promet 52 
Zaključno poglavje o gospodarstvu 55 
Teritorialni razvoj, fiziognomija in funkcionalnost posameznih mestnih 
predelov 56 
Upravno središče in ostale funkcije mesta 61 
Zaključek 62 
1IG0JNJ iRENOV GR/C 
Frtica 
Razor 
urerf Hruševica 
SINJA GORICA 'ST. VRHNIKA 
BLATNA BREZOV/iA 
VRHNIKA 
lovec 
VERD, 5riUska 
'ISTRA 
laskovec. 
D. LOGATEC 
SI. 3. Naselja, prometna pota in relief okoli Vrhnike 
1 Glavna tranzitna cesta, 2 in 3 okrajne in občinske ceste za lokalni promet, 4 Stara cesta skozi Vrhniko iz Raskovca proti Logatca, 
5 opuščeni del Idrijske ceste, 6 lokalna železnica Ljubljana—Vrhnika, 7 železnica Ljubljana—Trst, 8 naselja, 9 samotne kmetije, 10 ope-
karniške jame ob Ljubljanici, 11 kamnolom nad Verdom, 12 peskolomi na Stari Vrhniki in v Stajah, 13 udorne vrtače, 14 zatrepne 
doline Retovja in Močilnika. 15 vseki ob cesti in železnici 
SI 14. Načrt Vrhnike iz druge polovice 18. stoletja. (Das, Cesta Planina Vrhnika, mapa XTTT/2) 
ItITI-HT 
I — I - r f i | -L i -Tj-̂ rn 
- l - l -
I —i — 
I T ' 
I 
— i — i-l—• — i — i — i —• — i—• — i—U 
1 
l j . 7 1 7 1 7 ' 7 ' 7 1 T I T 1 ~ I - [ ' K o š a t , • , 
-I—I — I—1—1 — 1 — I—I —I—I—1—1 - I - l - 1-— 1 —1 —1 —1 —i-l —1 —1—1—1—1 —1 -Pli I-I - I . -1 —1 — 1 — 1 — 1—1 — 1 — 1 — 1—1—1 — 1 — 1—1 — — 1—1 f i - i —1 — 1 — 1 — 1 —1—1—I-i-h-h —1 —171 ifi 171 tir1 71 7 ,. , J— I — 1— I— 1 — I — I — I — I — I— — — 1- — 1- 1 - I - 1 - I- '^r - 1 - 1 - K • C 'i — i —1 — 1 —r -i-i — 1 —t — i—i — 1-1-1-1-141-1-1-17VI7I717I00T 
-1—1—1 — 1 — 1 — 1—1 — 1 — t-!-1 _!_ i_L,_L,_ (_L 1 1 _L 1 _L,_ ta - i - i f i 
7 - 7 - 7 - 7 - 7 - 7 - 7 - J - J - T ^ 
' - 1 7 1 7 1 7 1 7 1 7 1 7 1 7 4 7 ^ 1 7 1 7 1 7 ^ 1 ^ ^ ^ 0 ^ ^ 
it— — -rl —I—I—I— — —I —1-I-1-I — 1 — T\T — ' - I , i\— 1 —  t — I — I — | — I — | — 1 —  I — I — I — | — 1 —f- * — 1 — ' i 71 — 171 — 1 ~1 i l - l - l - l - l - I - l - - - I - I - I - I 7 — | - I - 1 XI — 1 — I — 
/ 
I -?o„. . 
• p: 
.0° 
"ITI7IT-7I7I7ITITI7I7I7I7 
7171717171717171717171717' - 1 - 1 - - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 - 1 -
s t r n e m - , 
T l 7 l 7 l 7 l 7 l 7 l 7 l 7 l T l 7 i 7 l 7 l T " r 1 
7 1 7 1 7 1 7 1 7 1 7 1 7 1 7 ^ ^ ^ 7 1 7 , 
* 
T i T l i ? 
1 — . — I — I — 1 — | — I — I — 1 — I- I - I — I — I - 1- 1 — * oooVooooocS-
T l 7 l } l T l T l 7 l 7 l 7 l 7 l T l 7 l 7 l 7 l T l 7 l 7 - r f k 0 g g t l - l : l 7 l T l T l 7 l 7 l 7 l 7 i 7 l 7 l r l T l r f 7 f T l 7 i 7 l 8 ° | g l »OS1 1 - I — I — t — I — | — I — I - l - l - l - | - I-l -1 - Tnjj 
^ ^ " J T - T i j - T i T - T - T - T - T i T ^ - T - T - r l " - 1 o Š •V o . j - i - 1 — I - I - i - I - I - I 
i I P K j - i - 1 - 1 - 1 - /o ; ^ 
Katja j 
6 0 0 0 0 0 0 O OOOO O 
d o l 
. ^ 7 1 7 1 7 1 7 1 7 1 ^ 
••0.0 
.00. 
vos 
T: / 
/ib 
Oo-
mam 
r i ^ f i T T r i - I T 1 T' r ' f i f 1 
1 71 zk-K<"i' »"'A 
7l~6° 
I S i 
r ' n r 1 r i T i r i r 1 
1 7 1 7 1 7 ^ ^ ; - Pfii 
-̂ 1 — I — I I Ti --O d" 0,o C 
r -L"-'O .0 ..C 
/ 7 1 7 1 7 1 7 1 7 1 7 1 7 1 7 ^ 1 7 1 7 1 7 1 1 ^ - 1 , 
t l 7 l 7 l 7 l 7 l 7 l 7 l 7 l 7 l 7 l 7 i 7 l 7 l 7 l 7 l 7 l 7 l " , , 
7 I 7 I 7 I 7 I 7 I 7 I 7 I 7 I 7 I 7 I 7 I 7 I 7 I 7 I 7 I 7 I 7 I 
7 I 7 I 7 I 7 I T I 7 I 7 I 7 I 7 I 7 I 7 I 7 I 7 I 7 I 7 I 7 I 7 I / 
•^-ij&iK-ia^sfiTiii^ 
' T l T l T l T l r l T ' T l T l r ' r l T l 7 l 7 l 7 ' T ' r l 7 U 
- I 7 I 7 I 7 
milili / . v / . ' / / ; / / / / . / / / / . 
I 
- 5 » 
0000000 0000000 0000000 
CnD00°0. 
O O O 0 O 
•"-/j.;:.'/ 
IIP 
I I 
ti'/'//. 
I- l 
- I -
l - l -
v ^ / 
I7I7I71 I l l l l i l 
- i - i - i -1-11\ r„ I — I — I — I — I — I -v> , _ ̂  P^fif ififijiTiî  
I T l 7 l # : 7 l 7 # l 7 l 7 l 7 f # 4 7 } ^ 
I - l 
M E R I L O 
3o D 114711- r 
I7 I7 I7 I7 , 
SI. 16. Izraba tal in funkcija zgradb: 
1 parki, 2 njive, 3 vrtovi v ravnini, 4 vrtovi na kraških tleh, 5 travniki, 6 lazi — krčevine na kraških vzpetinah, 7 iglasti in mešani gozd, 8 dvorišča, 
igrišča in nerodovitno, 9 trgovine in druge prodajalnice, 10 gostišča, 11 gospodarske zgradbe, 12 večja obrtna podjet ja, 13 industrijske zgradbe, 13 stano-
vanjske zgradbe 
i STARA VRHNIKA 
5>Qro postaja 
KOŠA Cl Opekarsko ul 
KAČJA WS 
JANEZOVA 
aVAS 
Klanec 
Idrijska c 
KURJA VAS 
Gradišče 
Grilc o v 
Klanec 
MIRKE 
Raskovec 
VERD 
Z G R A J E N O PO 1 9 4 5 Pavkarjeva 
dolina 
Si. 17. Teritorijalni razvoj Vrhnike