fili prsti in drugim ilustrativnim gradivom (kartami, vegetacijskim i profili in fotografijami), ki je dobro izbrano in bogato, kn jiga nazorno predstavlja rastlinsko odejo kot zelo značilen člen pokrajine. F. Lovrenčak Struk tu ry i procesy osadnieze. Prača zbiorowa pod redakej^ Stefana Golacliowskiego. Region Opolski, tom II. Instytut Šl^ski w Opolu. Opole— Wroclaw 1971. Strani 378. Že ob dosedanjih naših stikih z družbenogeografsko katedro Geografske­ ga inštitu ta univerze v Wroclawu, ki jo vodi prof. St. G o l a c h o w s k i , smo imeli priliko spoznati, da nas druži mnogo podobnih družbenogeograf- skih raziskovalnih aspektov. Čeprav je Spodnja Šlezija s prik ljučitv ijo k Poljski po zadnji vojni doživela bistvenejše populacijske spremembe kakor Slovenija, je vendar med njim a mnogo zgodovinskih in družbenogeografskih podobnosti. To so predvsem naglo napredujoča industrializacija, deagrari- zacija in urbanizacija podeželja (suburbanizacija) te r potreba po smotrnem oblikovanju ustreznega urbanega sistema oziroma om režja naselij sploh, od regionalnih središč prek središč srednje stopnje do lokalnih centrov. To velja še posebej za t. im. Opolsko Šlezijo, k a teri je posvečena knjiga, ki o n je j poročamo in ki dokazuje sistematično sodelovanje wroclawskih geografov pri proučevanju tega predela. Razen knjige o naselbinskih struk tu rah in procesih sta o opolski regiji predvideni še dve, ena o fizični geografiji te r druga o fak torjih in smereh družbenogospodarskega razvoja. Knjiga je za nas zelo zanimiva, ne samo zaradi že omenjene, naši po­ dobne problem atike, temveč tudi zaradi podobnih metodoloških prijemov. Čeprav gre namreč za timsko delo (»prača zbiorowa«), poudarja prof. Gola­ chowski že v uvodu, da ne gre za enostavno vsoto specialnih proučitev posa­ meznih avtorjev, temveč za kompleksen sintetični prikaz problem atike na­ selbinskega omrežja. Močan poudarek je na m atematičnih metodah, k je r skuša delo, zlasti razprava, k i jo je napisal B. K o s t r u b i e c , slediti po­ budi P. H aggetta za matematične, modelske analize regionalnih sistemov. Ostali prispevki obravnavajo prostorsko struk turo transportnega om režja (M. S l e n c z e k ) , naselja kot linijske pojave, ki se s stopnjevano suburba- nizacijo širijo vzdolž cest (B. M i s z e w s k a ) , lokalne naselbinske skupine (E. J a k u b o w i c z ) , funkcijsko struk turo mest (J. K r o s z e l) , demograf­ sko problem atiko v razdobju 1950—1970 (R. R a u z i n s k i ) , področja u r­ banizacije (Z. M i k o 1 a j e w i c z), označena sintetično na podlagi predhod­ ne analize z gospodarskega, demografskega, prostorskega in sociološkega vidika te r končno morfologijo naselij (A. Z a g o ž d ž o n ) , k je r se — kakor pri nas — bogata trad icija morfološko-genetskih proučevanj naselij nadalju ­ je in dopolnjuje s proučevanji novejših morfoloških preoblikovanj. Skratka, vsebinski in metodološki problemi, ki so nam močno domači. Svetozar Ilešič Im re Bencze — T ajti V. Erszebet, Budapest, An Industrial-Geographical Approach, Studies in Geography in Hungary, 10, Geographical Research In­ stitute, Hungarian Academy of Science, Akademiai Kiado, Budapest, 1972, str. 1—168. V zvezi z organizacijo evropske regionalne geografske konference v Bu­ dimpešti so m adžarski geografi pripravili več fizično in družbenogeografskih prikazov svoje domovine, večidel napisanih v angleščini. V sklop teh študij sodi tudi industrijskogeografski prikaz Budimpešte, k i ga sestavljata dva raz­ lična prispevka. v prvi razpravi I. B e n c z e prikazuje potek industrijskega razvoja Budimpešte in s tem v veliki m eri razvoj m adžarske industrializacije nasploh, k a jti k ljub velikim naporom za prem estitev tovarn iz mesta, je ostal delež prestolnice še vedno prevladujoč (pred vojno 62%, 1. 1969 43 % vseh v indu­ striji zaposlenih). Nadpovprečni pomen Budimpešte je še posebno značilen ob prim erjavah s prestolnicam i sosednjih držav, razviden pa je tudi iz nako- pičenosti nekaterih industrijskih dejavnosti v mestu. Tako je npr. v Bu­ dimpešti k a r 53,6 % vseh zaposlenih v kovinski, 43,5 % v tekstilni, 45,9 % v kemični in 22,4 % v živilski industriji. V drugem delu prikazuje avtor prostorsko razm estitev industrije po budim peštanskih mestnih četrtih. O bstajajo tri industrijska območja: dve sta ob Donavi, na severu in jugu Velike Budimpešte, tre tje pa na vzhodu Pešte, v ravnini. R azprava glede metodologije sicer ne prinaša veliko novega, je pa ven­ dar zanimiv in podroben prikaz industrijske s truk tu re velikega mesta. H krati nam podaja pregled industrializacije ogrske polovice nekdanje dvojne mo­ narhije, o čemer m anj vemo. D ruga razprava T. V. E r s z e b e t a obravnava Budimpešto kot središče delovne sile. Zaradi izjem nega položaja in nakopičenosti industrije je mesto privabljalo veliko število doseljencev in se vse do 1. 1949 eksplozijsko širilo. Za prim erjavo: 1. 1820 je imelo 78.000, 1. 1970 pa 1,280.000 prebivalcev. Se sedaj odpade na Budimpešto 18,8% vsega m adžarskega prebivalstva. Večina doseljencev se je zaposlovala v industriji in javnih službah, naselila pa se je v obsežnih budim peštanskih predm estjih. Čez 70 % doseljencev je prišlo iz velike ravnice in južnih pokrajin in samo 30 % iz Transdanubije, k a r se nam zdi presenetljivo malo. Izboljšanje prom eta je v povojni dobi omogočilo izreden porast in razširitev cone dnevne m igracije delovne sile te r p reple­ tan je z bližnjim i industrijskim i mesti. Prostor ne dovoljuje, da bi o te j za­ nimivi in dobro dokum entirani študiji, k i med drugim tudi p rikazuje popu­ lacijski razvoj in m igracijska gibanja znotraj Budimpešte, podrobneje po­ ročali. Želeti bi bilo le, da bi tudi za Slovenijo dobili znanstveno dokumen­ tirane prikaze, ki bi našo domovino dostojno prezentirali v tujini, kakor so to storili m adžarski geografi. I. Vrišer