0
PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 35 lir____________________
t^UOpNjO SOBOTO SEJA MINISTRSKEGA SVETA
Predsednik vlade Fanfani Vnanji minister «ad interim»
Leto XVIII. - St. 109 (5193)
TRST, sreda 9. maja 1962

pjni' je včeraj odpotoval na Sardinijo, danes pa se vrne v Rim *il° Kd «11 Popolo» zatrjuje, da se bo politika levega centra
'jevala, program vlade pa dosledno uresničil
g	(Od našega dopisnika)
JftotoT, Novoizvoljeni predsednik republike Segni je da-donoirf1 2 letalom na Sardinijo, v Rim pa se bo vrnil že ane- Ob prihodu na letališče Alghero-Feroilia ga je fcjJoilijJ Jožica prebivalstva, oblasti pa so mu izrekle do-u Na poti do Sassarija se je Segni moral večkrat ji^iia nf je prebivalstvo zasedlo cesto, da bi se pozdravilo (o^la v r^ednikom republike. Tudi pred domačo hišo ga s«3o<itiiu ka množica ljudi, tako da se je s težavo prebil vrat. Popoldne------------------
_ * vrat. Popoldne je „4, L»,eželne in krajevne We Vmh ,mentarce in kra-«> } <CUelJe KD. Segni je f/ m‘vke inS, Prejel številne br-kl^le tn?titke iz notranjo-$ »dh h iz inozemstva.
•S. todal m ca Sardinijo je iT)ega * ,°?tavko na položaj 1k| jVojiJ;lnistra, Gronchi pa '"ija odlokom imenoval
N	Panfniega mlniS.tra
?v»rat sn» .n»am je v večerili." Prora^ejel ministra za dr-
?C8a Podta* La Malfo in dr_ S » ^Ussa Jnika za zunanje SiPa ia a’, ,.Za prihodnjo so-skbeal sejo ministr-
^'i^oLl^vnik «New York prav”tlra izvolitev Se-CH l'' med drugim: «V S1' iii?, je ,rtS? opremljale izvo-
Stiv^^zira* °i da g°sP°d Se’ Mt.isti ■ a, sde socialne kon->« ti,rt- sno krilo KD, li-S»? drUEi 1 cekatere neofaši-S 0l>Vezai ati Pa se )e Par'
Jv, 6 boli*:•_ nedvomno zahteva V0'abi,cno svestnih Italija-5 ti briteHnf,° lata' d® bi pre-p: J leve socialiste,
*5
S!
! fStni danl^-r,-1^' ki
fS®£?«>C danes
je^jj-^dsednik
k KS-|
« &>,£SS!SA
"{‘"•ffi »
v
.
y
y
4
%
podpirajo v vlade odlo-naj
pristno parla-
korist
1^ J%1* 'ajhiv0 izpod peresa po-'ifV^j^Mora, in v
* ft M*
■J Sl ,i data. ne morda zalil (JH i'tak0rZa8otovila monopol
ES ?> «r_ata. ne morda za |	^K.^enp11 J-0 .“odraz stroge
»°l.!^ea~ie0rbix°..zatrjuje KPI),
Ifilh'*1*'	1..	ov.ufsc
ifi j k Ib J^Sebn.’ kl je narekovala ifi lilV'(i* *Qtrin« trenutku pobu-P *{>>, v-0!1, stranke relativ-L,N>ie mogla pomiriti
J1« .ib ?AaJ. am
fefter
J-lato iežav^01 smo se na’ 4'(Vn^OUda?* Poti»- Uvodni-., vH!*11 v l,a, da se moti, V« )L Po odločenost KD, da A bNav^°.<loka^ani Poti- ker
& gLdoslednna z dejanj'' da
^ kat” Uresničiti pro-X1 C k i * ost^rega so se spo-A	b,>a plmi strankami le-
d™	ij^ bi *„ ~o-sk’*	....
Š2.............
veno spremenili ampak da bi ga ali; ni ustre-. .. . . n- ■ ampak čutu ,NlliVs* rirtd8?' ki postopno
It., 'tvrtfi. sp^kus voditeljev blS tvi pri«o zadržanja KD
‘SoV-Pfitegnlu državnega
državnega Irat^^Bnui socialiste, i.’,Vrtrtfr°htn 'n republikance .p JC^lČa-0.fr°ti KD, ime-i*^biin^Di 4<Ja ov° upanje«. Si^ ki ®araSat pa pravi
-iS>;
v^i
daar}^i-nega glasila
V	Bft	.	16 nPAiivl/MTnnel
Dolini? Protislovnost *'°‘itičnega življenja
odvisna v kritičnih trenutkih od šibkosti socialdemokratov; ta protislovnost pa bo obstajala vse dotlej, dokler ne bomo imeli v Italiji močne demokratične socialistične stranke. Saragat sicer izraža prepričanje, da se bo politika levega centra nadaljevala tudi kljub .(reakcionarnim krogom, zapoznelim centristom in kratkovidnim demokratom. Perspektive so ugodne, tudi če bo borba trda«, V okviru predvolilne kampanje za bližnje upravne volitve je glavni urednik «Unita» Alicata govoril danes v Rimu in zatrjeval med drugim, da je KD vedno pripravljena zapustiti svoje zaveznike, kadar gre za to, da si zagotovi svoj politični monopol. V Rimu, Neaplju, Bariju, Foggi in drugih krajih, ki predstavljajo tradicionalne centre zavezništva KD z desnico, se je treba po mnenju Alicate, boriti «ne da bi o-stvarili pogoje za neko abstraktno formulo levega centra, ampak za to, da bi ostvarili pogoje za dejanski preobrat v levo, kar
vključuje odločen poraz KD in desnice ter okrepitev KPI, ki je ponovno potrdila, da je najdo-sle inejša in najenotnejša sila celotne levice«. Ob zaključku je A-licata izrazil upanje, da bodo «o-stale stranke levice, predvsem pa tovariši socialisti, potegnili iz tega, kar se je zgodilo pri izvolitvi predsednika republike, ustrezen pouk, o načinu, kako si je treba zamisliti in nadaljevati borbo, da bi vnesli kakšno pozitivno spremembo v italijansko politično življenje«. Skratka; tudi Alicata, ki ga smatrajo za novega človeka, ponovno predlaga politiko, ki je v prvih povojnih letih razklala I-talijo v dva nasproti si stoječa tabora — kakor da bi se od takrat nič ne zgodilo, in kakor da bi bil proces politične diferenciacije med KPI in PSI quantite ne. gligeable, če že ne osebna samovolja Nennija in avtonomistične struje PSI!
A. P•
Poziv U Tanta razvitim državam
KOPENHAGEN, 8. — V govoru, ki ga je imel v združenju, tukajšnjih študentov, je tajnik OZN D Tant pozval vse gospodarsko razvite države sveta, naj določijo del svojega bogastva v desetletju
iiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiimiiniiiiiimiimiiiiiHiiiiiimiiifniuiHimiiiiiMiiiimiMiiiiiiiimmiiimHmiiiiiit
RAZOROŽITVENA KONFERENCA
Ožji odbor bo razpravljal o prvi fazi razorožitve
Včeraj nova ameriška eksplozija na Božičnih otokih - SZ napoveduje obnovitev poizkusov
ŽENEVA, 8. — Na današnji seji i Mac Millan na vprašanje laburl-razorožitvene konference so nada-1 stičnih poslancev odgovoril, da je
ljevali primerjanje sovjetskega in ameriškega načrta glede prve faze splošne in popolne razorožitve. Oglasilo se je sedem govornikov, ki so v glavnem govorili o odpravi vozil za prevažanje atomskega orožja in o ukinitvi oporišč.
Sporazumeli so se, da bodo zadevo prepustili ožjemu odboru, ki se bo prvikrat sestal pojutrišnjem. Naloga odbora bo, iskati morebitni kompromis med ameriškim in sovjetskim načrtom. Delo ožjega odbora bo tajno.
Omeniti je treba še, da je kanadski delegat predložil konferenci dokument, v katerem so označene točke, glede katerih je sporazum mogoč, in točke, kjer vlada popolno nesoglasje.
Jutri bodo nadaljevali razpravo o spomenici osmih izvenblokov-skih držav glede prekinitve jedrskih poizkusov.
Na Božičnih otokih je eksplodirala danes nova ameriška atomska bomba, ki so jo spustili iz
letala. Moskovski radio pa je v svoji oddaji, namenjeni Japonski, govoril o morebitni obnovitvi sovjetskih jedrskih poizkusov zaradi sedanjih ameriških poizkusov. Komentator je izjavil, da je naravno, da Sovjetska zveza ne more pustiti brez odgovora »napadalne akcije« ZDA.
V londonski spodnji zbornici je
pred-
pomoč-
?	IV.«-
i>	Za i? haslednika v
^8 |V,i Cu.'n Pa v*"*1* zadeve-
M
,»»V5“"EHIE
M Pa sika„ Russa. Po
Sva vSi n^VOrl' da ^
> «tJ?š cudl >rt5evze* — vsaj
SSic»H d?u?anJe ministr-
kvea“*« struje KD et^«ntra imajo
F
?V 11
A
%
4
e J
v
,jš'
.o ^ K1
/
/j

danes
*>r«oej opogum-
&S v .
Doudaria‘ti
if 0 tk?*ttokra?*n k»t važ-1 thji' do ,p|ozji aln° ameriško S -*1, 1!? kai. 'J« na
' J it PbukjWere . "a Božičnih ,(f fevite*-1*1 s0 v*. Prišlo tudi
t 8, tlji "S.1, v demonstracije i,' «t>ontl‘bau fdr'du, da se tef i!1 na Pudroč-1» d*l-rr San
San Sebastia-
^ .čete zakonite
n,«-,—•- zakonite est« Nam Ta,
ali kot zatrjuje tamkajšnja vlada — »mesto »o zasedle izključno kitajske in severnovietnam-ske čete*.
V Ženevi so se vendarle zopet sporazumeli o neki »majhni malenkosti«, da bodo namreč razpravo o prvi fazi razorožitve prepustili ožjemu odboru, ki bo začel Jutri delo, da bi našel kompromis. Hkrati pa Je moskovski radio v svoji oddaji za Japonsko govoril o morebitni obnovitvi sovjetskih Jedrskih poizkusov ter poudaril, da je naravno, da »SZ ne more pustiti brez odgovora napadalne akcije ZDA«. Danes bodo v Ženevi nadaljevali razpravo o spomenici osmih izvenblokovskih držav glede prekinitve poizkusov, kar spričo takih novic ne vzbuja nikakršnega upanja na uspeh.
Glede berlinskega vprašanja se ZDA in Velika Britanija vedno bolj strinjata ob vedno manjšem navdušenju Bonna. Svoje negativno stališče do tega Je ponovil Adenauer tudi včeraj, njegov zunanji minister pa Je še bolj razločno podčrtal svoje dvome, ki Jih goji do končnega Izida •
Za zaključek že vsakodnevna bilanca fašističnih zločinov v Alžiriji:	samo do poldne 25
mrtvih v Alžlru, 7 pa v Oranu če ne omenjamo dolge vrste a-tentatov. Tudi včeraj Je alžirska uradna tiskovna agencija zaman ponovno poudarila ,da imajo v nekaterih francoskih upravah, zlasti pa v policijski upravi zločinci OAS veliko število sodelavcev in da prav zaradi tega mo-rivci nekaznovano nadaljujejo svoja zločinska dejanja.
odgovornost za napovedane ameriške jedrske poizkuse v veliki višini izključno ameriška, in da ti poizkusi ne spadajo v sporazum za uporabljanje Božičnih otokov. Mac Millan je dodal, da so poizkusi v veliki višini velike važnosti s stališča vojaške obrambe Zahoda. Namen znanstvenikov je, ugotoviti, v kolikšni meri eksplozija v stratosferi lahko moti delovanje radarske mreže in radiofonske komunikacije, na katerih do neke mere temelji zahodni obrambni sistem.
Mac Millan Je tudi izjavil, da ne nasprotuje sestanku med ameriškimi znanstveniki in britanskim znanstvenikom Lovellom še pred eksplozijo v veliki višini. Laburistični poslanci so namreč predlagali ta sestanek, ker je Lovell izjavil, da bodo omenjeni poizkusi povzročili velike motnje v magnetnem polju Zemlje in v tako imenovanem Van Allenovem pasu, ki obkroža Zemljo.
Izjave Deana Ruska na konferenci v Cankrri
OANBEiRiRA, 8. — Ob priliki zasedanja ANZUS (vojaške zveze med ZDA, Novo Zelandijo in Avstralijo) v Canberri, je imel ameriški zunanji minister Ru«k tiskovno konferenco, na kateri je podčrtal med drugim, da ZDA podpirajo evropsko integracijo, ki ima ^globok zgodovinski pomen«; upajo, da bodo pogajanja z Anglijo, za njen pristop k evropski skupnosti, rodila uspeh, kar naj »utrdi enotnost in življenjsko sposobnost te skupnosti«, hkrati pa naj »upošteva potrebo po razvoju mednarodna trgovine«. Rusk je poudaril tradicionalno nasprotovanje ZDA vsakršni obliki trgovinskih omejitev in dejal, da je interes tako ZDA kot evropskega skupnega tržišča zagotoviti pristop «k razširjeni gospodarski skupnosti za proizvode vseh držav nečlanic, brez vsakršne diskriminacije«. Ko je dejal, da se bodo na podlagi Kennedyjevega načrta za razvoj trgovine mogli pogoditi s skupnim tržiščem glede ukrepov za »tarifno razorožitev«, je Rusk nadaljeval; »Integracija Zahodne Evrope bo zahtevala od nas vseh vrsto revizij. Mi gledamo mimo težkoč, na katere utegnemo naleteti v prehodnem razdobju, preden bomo mogli izgraditi še bolj cvetočo svetovno skupnost svobodnih držav.«
Glede Berlina je Rusk dejal, da ni bilo napredka v bistvenih plateh tega vprašanja, po njegovem mnenju pa se bodo pogajanja nadaljevala; glede razorožitve je dejal, da bodo perspektive pesimistične, če bo še nadalje obstajalo negativno stališče SZ glede pogajanj o jedrskih poskusih; glede Zahodnega Iriana je dejal, da bi Indonezija in Nizozemska morali obnoviti pogajanja za miroljubno rešitev tega vprašanja na podlagi kompromisnih predlogov ameriškega poslanika Bunkerja, hkrati pa da je treba upoštevati želje krajevnega' prebivalstva Papua. Pritok sovjetskega orožja v Indonezijo skrbi ZDA, Nova Zelandija in Avstralija pa moreta računati s popolno solidarnostjo ZDA v primeru, da bi dogodki v Indoneziji ogrozili njuno varnost.
razvoja, ki se začenja, v korist nezadostno razvitih dežel, zato da se lahko začnejo razvijati ali pa da bode lahko same dokončale razvojni proces.
U Tant je dodal, da bogate države sveta danes lahko določijo ka-pitale, ki so potrebni za ta razvoj. «Niso več bogastva tista, ki ovirajo odločitve, je izjavil U Tant, temveč so odločitve, ki prevajajo boigastvo. To je temeljna in revolucionarna sprememba in morda najbolj revolucionarna, kar jih je človeštvo kdaj poznalo.
V	prihodnjih desetih letih bodo Združenj narodi ter njihove specializirane in pridružene ageneje mobilizirale vse izkušnje iz preteklosti in bodo organizirale svo-sedanje napore za splošen napad na stoletne sovražnike človeštva, ki so; bolezni, glad, nevednost in revščina.«
U Tant bo ostal v Kopenhagenu dva dni. V soboto je prispel v Stockholm. V nedeljo je odšel v Uppsalo, kjer je obiskal grob Hammarskjoelda in je nato govo-vil na tamkajšnji univerzi. Včeraj se je sestal s predsednikom švedske vlade Erlanderjem. Pozneje ga je sprejel kralj Gustav Adolf.
V	Stockholmu je U Tant na tiskovni ikonferenci izjavil, da je revizija listine OZN prvi pogoj za okrepitev Združenih narodov. Izjavil je tudi, da bi bilo treba Varnostni svet reorganizirati, ni pa nič povedal, kakšno je njegovo mnenje glede revizije. Dalje je izjavil, da bo po njegovem mnenju sporazum o prepovedi jedrskih poizkusov mogoč, ko bodo Američani končali svoje sedanje poizkuse, Sovjetska zveza pa svoje, ki jih ima v načrtu. Poudaril pa je, da je to samo njegovo osebno mnenje.
K. Popovič v Braziliji
RIO DE JIANEIRO, 8. —. Državnega tajnika za zunanje zadeve Jugoslavije Kočo Popoviča, ki je prispel danes dopoldne na uraden obisk v Brazilijo, so na letališču Goleon pozdravili brazilski zunanji minister Santiago Dantas, visoki funkcionarji ministrstva, general letalstva Mortinio in jugoslovanski veleposlanik Marjan Ba-riš z osebjem veleposlaništva.
Danes popoldne so se v Rio de Janeiru začeli jugoslovansko-bra-zilski politični razgovori med Kočo Popovičem in Dantasom in z njunimi sodelavci. Po programu petdnevnega bivanja Koče Popoviča v Braziliji se bodo razgovori nadaljevali tudi jutri dopoldne in popoldne.
Vojaške dobave SZ Indoneziji
MOSKVA, 8. — Sovjetska zveza in Indonezija sta podpisali danes nov sporazum, na podlagi katerega bo SZ nudila Indoneziji precejšnjo pomoč v orožju in vojaški opremi. Indonezijski zunanji minister Subandrio je izjavil, da ta pomoč ni določena v napadalne namene, temveč bo služila samo za osvoboditev Zahodne Nove Gvineje.
Podpredsednik sovjetske vlade Kosigin pa je poudaril, da Sovjetska zveza v celoti podpira zakonite zahteve Indonezije po Zahod-
MGLEŠKO-AMEMŠKA REAKCIJA NA A8ENATOVE IZJAVE
VVashington in London poudarjata da se bodo stiki s SZ nadaljevali
Adenauer pa je včeraj ponovil, da ne verjame v sporazum - Zaskrbljenost v Londonu zaradi kanclerjevih izjav o skupnem tržišču
WASHINGTON, 8. — Predstavnik državnega departmaja je danes ponovil, da nameravajo ZDA nadaljevati poizvedovalne
razgovore s Sovjetsko zvezo v ma o Berlinu.
V zvezi z včerajšnjimi izjavami Adenauerja v Berlinu, češ da bodo ti razgovori brezuspešni, je predstavnik državnega departmaja izjavil, da so ZDA še vedno prepričane, da je njih politika, ki se tiče nadaljevanja razgovorov, dobra, in bodo zaradi tega nadaljevale razgovore s Sovjetsko zvezo in se podrobno posvetovale s svojimi zahodnimi zavezniki.
Predstavnik je izjavil, da ni utemeljeno kanclerjevo mnenje, čes da je ameriški predlog o mednarodni nadzorstveni oblasti glede Berlina neizvedljiv. Predstavnik je izrekel mnenje, da je ta predlog dobra podlaga za razgovore. Dalje je dejal, da je amerišlka vlada vedno pripravljena poslušati
upanju, da pride do sporazu-
ni Novi Gvineji. Danes je Hru- mnenje svojih zaveznikov in pro-ščev sprejel indonezijsko delega- učiti morebitne nove predloge, cijo, ki jo vodi Subandrio.	1 V Londonu pa je predstavnik
Foreign officea ponovil, da britanska vlada podpira ameriški načrt o «modus vivendi« glede Berlina, o katerem je Adenauer včeraj izjavil, da je neizvedljiv.
Predstavnik ni hotel komentirati Adenauerjevih izjav in je pripomnil:	»Bilj smo vprašani na
mnenje glede stališča, ki ga namerava Dean Rusk zavzeti med razgovori s poslanikom Dobrininom, in se povsem strinjamo g tem »tališčem.«
Na drugo vprašanje je predstavnik dodal, da ni njegova naloga, komentirati odnose med Washing-toaom in Bonnom v zvezi z odpoklicem nemškega poslanika v shingtonu Greweja.
Dalje je predstavnik izjavil, da mu ni nič znanega o kakem Mac Millanovem načrtu za razgovore z Adenauerjem za rešitev spora med zahodnimi zavezniki.
V Londonu »o presenečeni zara-
iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiimiiimiiiiiimiiiMiiMiiimimiiiiHiiimiimimiiiiimiiiiiiiiiMiiimiiiiiMiiiiiiMimiiiniitiniiiiiiimitiiiiniiiMiiKiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
Demonstracije in spopadi v Lizboni Demonstracije in stavke v Španiji
t
Do poznega večera se je v Lizboni slišalo streljanje - Mnogo demonstrantov ranjenih Stavke v Španiji se nadaljujejo
Načrti o Palestini
KAIRO, 8. — Kairska revija «Rosa ei Jusef« piše v zvezi z nedavnim potovanjem delegata nadzorstvene komisije OZN za Palestino Johnsona po arabskih deželah med drugim: »Med ZDA, Veliko' Britanijo in Francijo so bili tajni stiki, da bi revidirali sklepe Združenih narodov iz leta 1947 za razdelitev Palestine, z namenom, da te sklepe temeljito spremenijo. ZDA menijo, da bi lahko u-stanovill palestinsko-arabsko državo, ki bi zajela vsa področja Palestine pod arabskim nadzorstvom in del Negeva, da poveže sektor Gaze z zahodnim bregom Jordana.«
Revija govori o možnosti »mednarodne izjave, ki bi jo podprle Velika Britanija, Francija, ZDA in številni njihovi zavezniki«.
«Te države, dodaja revija, bi jamčile varnost nove arabske dr-žave, kjer bi bila stalno nameščena mednarodna sila. Nova arabska država v Palestini bi zbrala vse palestinske begunce. Določili bi prost prehod do Sredozemlja. Izrael pa bi s svoje strani napovedal ukinitev židovskega priseljevanja v Palestino, v zameno pa bi se izvedel načrt za uporabljanje vode iz reke Jordan za nekatera puščavska področja. Vendar bi bil ta načrt podrejen odobritvi odgovornih arabskih oblasti.«
«Nova arabska država, dodaja revija, bi bila pod nadzorstvom Združenih narodov, od katerih bi morala dobivati tehnično in gospodarstvo pomoč, dokler ne bi bila zagotovljena njena finančna stabilnost.«
LIZBONA, 8. — V Lizboni so bile danes protivladne demonstracije, med katerimi so se demonstranti spopadli s policijo. Okoli 18.30 je policija evakuirala središče prestolnice, kjer je ves promet prepovedan. Vojska je zavzela položaje na križiščih. Okoli 19. ure je policija streljala na skupine demonstrantov. Tudi v Oportu so v središču mesta prepovedali vsak promet.
V Coimbri pa so demonstrirali študentje, ker je prosvetni
minister izdal ukaz, naj se odstavijo nekateri voditelji tamkajšnjega študentovskega združenja. Spor med združenjem študentov in rektorjem tamkajšnje univerze je nastal v zvezi z nedavnim praznovanjem študentovskega dne, ki so ga oblasti prepovedale.
Policija je odredila v Lizboni in Oportu stroge policijske ukrepe zaradi letakov, ki so poudarjali, da bo »dan zmage« prav tako kakor prvi maj dan protivladnih demonstracij. Dejansko so nocoj bile v trgovinskem središču Lirbone enake demonstracije, kakor so bile 1. maja v Lizboni. O-portu in v drugih industrijskih sre. diščih. med katerimi je policij« ubila 1 demonstranta, 38 pa jih ranila.
Ze sinoči so vladne oblasti od-redile varnostne ukrepe v središču Lizbone, ker so pričakovale demonstracije portugalskih delavcev na dan proslave obletnice konca druge svetovne vojne. Letuki, ki so jih trosili 1. maja, so imeli gesla: «Kruh, svobodo in konec kolonialne vojne v Angoli«.
Nocoj Je policija evakuirala trgovinsko središče v Lizboni in prepovedala promet. Ob 20.30 se je še vedno slišalo streljanje, ki se je ponovilo ob 20.45. Ob 20.30 so se še vedno slišali posamezni streli, prenehalo pa je streljanje strojnic. Zaradi pomanjkanja po-
ročil ni moč vedeti za podrobnosti. V bolnišnico pa so pripeljali več ranjenih.
MADRID, 8. — Študentje raznih fakultet v Madridu so za danes organizirali novo demonstracijo v središču mesta. Demonstra-
SALAZAR
iiiiiiii ii 111111111 im tiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m um iiiiiiiii ii •iIiiiiiiiiiIIiii,,iIIiiiiiiiI,iiiiiiiiiIi,ii,iiiIIi,iiiiIiIIIIiiiIIIIIiII1i,IIIIiiI„i„ii,,Iiii,iIIiI|IIIiiIIIII
KOMENTAR ALŽIRSKE TISKOVNE AGENCIJE
Sabotaža francoske uprave onemogoča naglo likvidacijo
v Alžiriji oasovcev
Tudi včeraj so fašisti ubili veliko število domačinov v Alžiru in Oranu
ALŽIR, 8. — Današnji dan se je začel v Alžiru s še povečanim fašističnim terorizmom. Navsezgodaj je prišlo do streljanj in številnih atentatov: ti so si sledili, tako da je bil vsakih deset minut en atentat.
Samo dopoldne so fašisti izvršili v Alžiru 25 atentatov, od
katerih dva s plastičnim eksplozivom. Do tedaj so ubili 16 Aižircev in enega Francoza, ra nili pa so 15 Aižircev in enega Francoza. Večina žrtev so alžirski težaki, prodajalci zelenjave, cvetja, nameščenci pri bencinskih črpalkah; v središču mesta so fašisti ubili 24-letno Al-žirko. Ob 17.45 je bilo stanje naslednje: 25 mrtvih (od katerih dva Francoza in dve Alžir-ki) in 19 ranjenih (od katerih en Francoz).
Tudi v Oranu so se nadaljevali danes spopadi in atentati. Med sinočnjim streljanjem v Oranu je bilo 7 mrtvih. Okoli 21. ure je eksplodiral miniran avtomobil v bližini kasarne orožnikov. Tej eksploziji so sledili številni napadi na raznih krajih mesta, ki so jih izvršile skupine oasovcev po 100 in 150 mož. Te skupine so napadle z orožjem in z ročnimi bombami novo prefekturo. Davi je v Oranu prišlo do streljanja pred policijsko prefekturo. Okoli 10. ure je prišlo v središču Orana' do novega spopada med fašisti in vojsko. Varnostne sile na-
daljujejo preiskave v raznih krajih mesta. V Rocher Noiru je tiskovni urad francoskega visokega komisarja sporočil, da so v zadnjih 48 urah aretirali 50 ljudi ter da so zaplenili mnogo orožja.
V vse| Alžiriji so fašisti ubili danes 43 ljudi (med katerimi 39 Aižircev), 27 pa ranili (od katerih 22 Aižircev). V Alžiru so izvršili osem atentatov s plastičnimi bombami, enega v Orleansvil-lu, nad 30 pa v Oranu.
Medtem pa se vidno slabša gospodarski položaj. Trgovinska dejavnost se manjša vsak dan bolj. V trgovinah primanjkuje blaga in trgovci se pritožujejo, da ne dobivajo več blaga, ki so ga naročili v Franciji.
Sestanek izvršilnega sveta, ki je imel biti danes, je bil znova odložen na jutri popoldne. To pa zaradi odsotnosti delegata za splošne zadeve Mostefaija, ki se je prejšnji teden udeležil seje alžirske vlade v Tunisu in se ni še vrnil v Rocher Noir.
Alžirska tiskovna agencija je v zvezi s položajem v Alžiriji objavila poseben komentar pod naslovom: «Sabotaža francoske uprave v Alžiriji«. V komentarju poudarja, da ne gre samo za ločene
cija jim je le deloma usipela, ker je policija zvedela že prej zanjo in je mobilizirala veliko število agentov, ki so zastražili vse dohode na kraje, kjer so se začeli študentje zbirati. Aretirali so več študentov.
Medtem pa »e stavka v Asturiji nadaljuje. Po nepotrjenih informacijah so se nekateri delavci včeraj in danes vrnili na delo. Iz Ovieda pa poročajo, da se je več delavcev, ki so se včeraj vrnili na delo, danes znova pridružilo stavki.
V	Biskaliji pa se položaj ni izboljšal. Po zadnjih podatkih se je število stavkajočih v tej pokrajini zvišalo od 31 na 35.000. Baje se sindikalni voditelji posvetujejo z delodajalci, toda do sedaj brez uspeha.
V	Bilbau nadaljuje stavko okoli 20.000 industrijskih delavcev. Stavka je ohromila številne važne to-varne tamkajšnjega področja. Stav. ka se je danes razširila na druge sektorje. Kakor poročajo, se misli jutri pridružiti stavki 11.000 delavcev v jeklarni »Altos Hor-nos«.
Podobna poročila prihajajo iz Barcelone, kjer se za ponedeljek napoveduje starka v rudnikih Su-ria blizu mesta. Prav tako se pri-pravlja stavka v tovarni tovorni' kov »Pegaso«.
Na področju San Sebastiana je prišlo davi do incidentov, ko je policija napadla stavkajoče delavce. Iz protesta so stopilj v stavko tudi delavci, ki niso se stavkali.
Neuspel poizkus z raketo «Ccntaur»
CAPE OANAVBRAL. 8 — Danes so poizkušali izstreliti raketo «Ontaur», poizkus pa ni uspel. Riketa, ki uporablja kot pogonsko silo tekoči vodik, je eksplodirala 60 sekund po izstrelitvi Današnji poizkus je bil prvi raketo te vrste. Tehniki so upali da bo raketa zaradi uporabe tekočega vodika čez kako leto ponesla poldrugo tono aparatov na Lino. Zato pomeni današnji ne uspeh hud udarec za zadevne črte.
«
Izvestija» o NATO
sankcije, temveč da je treba začeti v Alžiriji dejansko čistko v vsej upravi na vseh ravneh, da se Alžirija osvobodi vseh, ki sodelujejo s fašističnimi banditi.
»Nagla nadomestitev teh funkcionarjev z Alžirci, in v primeru, da to tehnično ni mogoče, s francoskimi funkcionarji, bo omogočila, da bo fašistična organizacija zgubila svoje vohune in svoje saboterje, ter bo omogočila njeno likvidacijo.«
«Med francoskimi višjimi oblastmi se je sodelovanje z začasno izvršilno oblastjo na splošno začelo v zelo ugodnem ozračju, toda to je predvsem omejeno na francoske funkcionarje, ki so malo časa v Alžiriji. Številni njihovi kolegi, sodelavci in podrejeni pa žalujejo po kolonialnem razdobju in se nočejo prilagoditi novemu položaju, ki so ga ustvarili evianski sporazumi. V nekaterih upravah, zlasti pa v policijski upravi imajo zločinci OAS veliko število sodelavcev. Zaradi podpore, ki jo uživajo v francoskem upravnem aparatu, fašisti in njihovi morilci lahko nekaznovano nadaljujejo svoja zločinska dejanje.«
V Parizu so danes aretirali nekega generala, ki je baje glavni upravitelj OAS v Franciji. V u-radnih krogih so glede tega zelo rezervirani, ker se preiskava v zvezi s to aretacijo nadaljnje.
MOSKVA, 8. — Članek, ki ga objavljajo «lzvestija», piše, da obveznost ZDA na konferenci NATO v Atenah, da ne bodo umaknile jedrskega orožja iz katere koli države NATO brez privolitve te države, pomeni odločitev, ki bo imela hude posledice za stvar miru v Evropi.
List dodaja, da so vodilni krogi Zahodne Nemčije pritiskali na VVashington, naj bi se obvezal, da bo za vedno imel ameriško jedi^ sko orožje v Nemčiji. Dosegli so, kir so hoteli. S tem so Strauss in njegovi tovariši ujeli dve muhi hkrati: predvsem skušajo preprečiti sporazum o neatomskem pjdročju v Srednji Evropi in so do neke mere uspeli; kar pa je važnejše, je to, da je bonnska vlada odslej pridobila nekatere pravice nad atomskim orožjem v Zahodni Nemčiji, kar ji daje možnost, da se vedno bolj približuje nadzorstvu in uporabljanju tega orožja.
di nepričakovanega napada Adenauerja na ameriški načrt glede Berlina. Toda v Londonu je izzva-nezadovoljstvo še neko drugo dejstvo. Adenauer je namreč izjavil, da »ni potrebno, da skupno tržišče postane preveliko, ker bi drugače lahko zgubilo svojo funkcionalnost«. V Londonu so zelo zaskrbljeni zaradi te izjave, zlasti v zvezi z bližnjim zasedanjem sveta ministrov Skupnega tržišča, ki se bo začelo v petek v Bruslju. Angleži se bojijo, da se bodo Nemci povezali s Francozi in zahtevali še višjo ceno za britansko vključitev v skupno tržišče.
Kancler Adenauer pa je dane« na tiskovni konferenci v zahodnem Berlinu potrdil, kar je izjavil včeraj, da ne verjame v pozitiven rezultat razgovorov o Berlinu. Kar se tiče spora med Zahodno Nemčijo in ZDA, je dejal, da je vse, kar je bilo glede tega rečeno, »samo fantazija in izmišljotina«. O sedanjem mednarodnem položaju je dejal, da je »rahlo drugačen, kakor pa kaže optimizem iz drugih virov«.
Glede Berlina Je dalje dejal, da ni nobenega jasnega dokumenta in tudi ne delovnih dokumentov. Glede nadzorstvene komisije je dejal, da bi v njej bilo pet predstavnikov Vzhoda in pet Zahoda ter trije nevtralci. Praktično bi torej odločali trije nevtralci. Zato ne verjame, da bi nevtralne države hotele prevzeti tako odgovornost.
Glede morebitne »pavze« v sporu med Vzhodom in Zahodom o Berlinu je kancler izjavil, da ni moč misliti, da bi po neuspehu razgovorov ne sledila kriza. Prav tako pa tudi neskončno nadaljevanje razgovoiov vsebuje vzroke za krizo. Zanikal je vsak sporazum med Bonnom in Parizom za zaviranje ameriško-sovjetskih razgovorih o Berlinu in da »obžaluje, ker francoska vlada ne sodeluje pri razgovorih«.
Na vprašanje, ali je naklonjen nenapadalni pogodbi med državami NATO in varšavskega pakta, je kancler odgovoril, da je NATO obrambni pakt in da ne vidi vzro-ka’	na> W to ponovili v
pogodbi.
V Bonnu je zahodnonemški zunanji minister Schroeder pred parlamentarno skupino demokrist-janske zveze in krščansko-social-ne zveze izjavil, da mora Zahodna Nemčija voditi »realistično, toda prav tako tudi elastično poli-ti-ko«. «Ne da bi se niti za milimeter oddaljili od naših stališč, je dodal minister, moramo vendarle iti po poti, ki naj ne pripelje do zaostritve krize«. Zatem je dejal, da vodi bonnska vlada «odločno politiko, vendar pa ne opušča nobenega diplomatskega sredstva«.
Zatem je Schroeder izjavil, da je naklonjen nadaljevanju sondiranja glede Berlina, vendar je prav tako kakor Adenauer izjavil, da je zelo skeptičen glede končnega izida.
Schroeder je dalje izjavil, da je
SZ sprejela ameriški predlog / zanimanjem, samo kolikor se to lahko tolmači v korist sovjetske teze za spremembo zahodnega Berlina v svobodno in demilitarizirano mesto. Ostala vprašanja načrta in tudi vprašanje sestave nadzorstvene oblasti, ali naj bo ta sestavljena iz predstavnikov štirih velesil, ali treh ali pa predstavnikov trinajstih držav, so še vedno odprta
Dalje je minister izjavil, da predvideva ameriški načrt za u-rejanje «tehničnh» stikov med o-bema Nemčijama ustanovitev trei odborov, ki bi bili sestavljeni 'z predstavnikov Zahodne in Vzhot-ne Nemčije. Ti odbori bi bili; e-den za gospodarski sektor, drugi za urejanje svobodnega gibanja o-seb in svobodnega prometa na vsem nemškem ozemlju, tretji pa zi proučevanje vprašanj, ki so povezana s pripravo skupnega vo-lilnega zakona. Schroeder je pripomnil, da bo Sit gotovo naspro. tovala ustanovitvi zadnjih dveh olborov, glede katerih p3 izreka tudi bonnska vlada naj večje pridržke.
Posvetovanja o Laosu
MOSKVA, 8. — Predstavnik britanskega poslaništva v Moskvi je sporočil, da se je britanski poslanik Frank Roberts sestal danes s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Govorila sta o Laosu in o napredovanju čet zakonite vlade, ki so včeraj zavzele mesto Nam Ta. Pozneje je Gromiko sprejel tudi ameriškega poslanika Thompsona.
V Vientianu je tamkajšnja vla. da včeraj uradno potrdila, da je mesto Nam Ta padlo v roke čet zakonite vlade. Kakor vedno ob takih priložnostih, trdi vientian-ska vlada, da so mesto zasedle izključno kitajske in severnoviet-namske čete.
BEOGRAD, 8. — Član vrhovnega sveta republike Sudana general Hasan Besir Nasr se je danes popoldne, po obisku podjetij »Tito« in «Zrak» v Sarajevu vrnil v Beograd.
LONDON, 8. — Mac Millan je v spodnji zbornici izrazil upanje, da se bodo pogajanja med Veliko Britanijo :n skupnim tržiščem zaključila poleti.
Nevtralne države EFTA in skupno tržišče
STOCKHOLM, 8. — Ministri za industrijo Švedske, Švice in Avstrije so danes objavili skupno poročilo, v katerem je rečeno, da so proučili stališče teh treh nev. traluih držav, vključenih v EFTA, v zvezi z evropsko gospodarsko integracijo ter so poudarili namen svojih vlad, da bodo iskal« udeležbo v evropski gospodarski skupnosti v smislu zahtev, ki so jih postavile decembra 1961.
Poročilo dodaja, da so ministri prepričani, da je mogoča zadovoljiva rešitev v skladu z nevtralnostjo njihovih držav in ki ne bi škodovala glavnim smotrom evropske gospodarske skupnosti.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 23. najnižja 14.5, ob 19. url 20; zračni tlak 101721, veter 3 km se-verozahodnlk, vlage 65 odst., ne. bo 4/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15.8 stopinje.	Tržaški	dnevnik	Danes, SREDA, 9- a,l> Gregorij	, Sonce vzide ob 4.42 ln z9‘ y 19.21. Dolžina dneva vzide ob 9.14 in zatone Jutri, ČETRTEK, 1»- * Izidor		^
IM i »Pirmrif rr VHVnun n er nvvuvvvtui enrCTVU	v »IM mrrv n »ann »ur a urrmininn nrarn m* iždi			
Šest mesecev po objavi zakona še niso izdali odredb o izvajanju
K reševanju vprašanj slovenskega šolstva je treba pritegniti
predstavnike slovenske manjšine
Dne 9. aprila t. 1. je preteklo Seat mesecev, ko je bil objavljen v Uradnem listu zakon o slovenskem šolstvu.
Člena 1 in 4 imenovanega zakona vežeta ministrstvo za javno šolstvo, da pripravi zadevne predloge k njima, ki naj izidejo k zakonu kot posebne odredbe, ki jih podpiše predsednik republike.
Člen 9 veže ministrstvo za javno šolstvo, da določi v roku šest mesecev število stalnih mest za vse osebje na slovenskih šolah.
Ker pa je uredba o določitvi stalnih mest nujno povezana z uredbama o učnem načrtu in predmetnikih, ki ju predvideva člen 4, bi morali ti dve uredbi iziti vsaj ob istem času kot uredba o stalnih mestih. Zakaj tako? Na slovenskih srednjih šolah obstaja že od leta 1955 borba; da se ponovno uvede kot obvezni predmet tuj jezik v vse slovenske srednje in strokovne šole in to z istim številom učnih ur na teden, kot je danes v italijanskih šolah, da slovenska mladina ne bo prikrajšana v svoji izobrazbi. Zato morajo določbe o tujem jeziku priti i v učni načrt i v predmetnike za posamezne srednje in strokovne šole in na tej osnovi je treba tudi za ta predmet določiti na teh šolah stalna mesta.
Sindikat slovenske šole v Trstu se je večkrat zanimal pri šol-
skih oblasteh področja glede posameznih uredb, ki jih zakon za slovensko šolstvo predvideva, in je vedno izražal željo, da se zaslišijo njegovi zastopniki, preden bi se pristopilo k zaključni fazi reševanja problemov, ki so življenjsko pomembni za osebje slovenskih šol. V tem pogledu je tudi izročal in pošiljal pisma na Ravnateljstvo za javno šolstvo v Trstu, da se ne bi pozabilo na izjavo, ki je bila dana zastopnikom sindikata že v oktobru leta 1961, da bodo sedaj potrebni pogostejši stiki med sindikatom in šolskimi oblastmi zaradi predvidenih uredb. Danes mine že šest mesecev po 'objavi zakona za slovensko šolstvo, o imenovanih u-redbah pa ni ne sluha ne duha. Sicer se je' izvedelo, da se pripravlja nekaj v posebnih šolskih komisijah, ki so nastale iz ukinjenega urada za obmejna področja v Rimu, vendar se ne ve nič zanesljivega, kaj se kuha. Morda se je že tudi kaj pripravilo in lezi na ministrstvu za javno šolstvo in čaka na podpis predsednika republike, vso slovensko manjšino pa zopet postavlja pred jutrišnje izvršeno dejstvo. Ali je potrebno, da se draži slovenska manjšina s predlogi in uredbami, s katerimi ni zadovoljna? Ali je prav, da se
je prav, da se ne pokličejo njeni zastopniki niti k posvetu, da bi lahko sodelovali s svojimi pripombami in morebitnimi predlogi za jutrišnje uredbe? Vemo, da vpraša ministrstvo za javno šolstvo Višji šolski svet v Rimu za mnenje v vsakem vprašanju, ki se tiče šolstva. Torej je vprašalo ali bo vprašalo tudi takrat, ko gre za slovensko šolstvo. Kako naj se da neko mnenje v prid slovenskemu šolstvu, ko ni v tem Višjem šolskem svetu nobenega zastopnika slovenske manjšine? Kako naj se odloča potem tako, da bo slovenska manjšina zadovoljna? Od tod izvira potreba, da se takrat, ko gre za reševanje problemov v slovenskem šolstvu, pritegne nekdo kot zastopnik slovenske manjšine bodisi v ta organ bodisi v kak drug organ, v katerem se posvetujejo in dajejo predloge za bodočo ureditev slo-
venskega šolstva. S tem bi se izognili vsaki nepotrebni kritiki in odklonitvi uredb in odredb, ki bodo izšle na osnovi posameznih členov zakona. S tem bi tudi preprečili napetost slovenske manjšine do odgovornih oblasti in nezadovoljstvo, ki narašča zaradi nepotrebnega zavlačevanja pri izdajanju uredb k zakonu za slovensko šolstvo. Veliko nezadovoljstvo vlada zlasti med celotnim osebjem slovenskih šol, ker je večji del po skoraj 17-letnem ponovnem obstoju slovenskih šol v začetnem položaju. Nič čudnega ni tedaj, če se slišijo glasovi, da bo v tem svojem nezadovoljstvu in v borbi seglo po skrajnem sredstvu za dosego svojih pravic, če se ne bodo v najkrajšem času začeli izvajati v njegov prid in njegovo popolno zadovoljstvo posamezni členi zakona o slovenskem šolstvu.
Večina tržaških študentov zagovarja deželno avtonomijo
Stališče socialdemokratov do deželne ureditve je sorodno stališču demokristjanov
Snoči se je na sedežu federacije KRI zaključila razprava o deželni avtonomiji, na kateri so tako snoči kot na preteklih razpravah, govorili tudi predstavniki drugih strank.
Po kratkem uvodu odv. Pogas-sija je prosil za besedo inž. Buf-faro, ki je govoril o temi: »Univerza in avtonomna deželam Govornik je zelo konkretno prikazal možnosti razvoja tržaške univerze v okviru deželne avtonomije zlasti v zvezi z novimi pogoji zaposlitve, ki se bodo ostva-rili v Trstu in drugih središčih dežele z deželno samoupravo.
Inž. Buffaro je poudaril, da se sedaj v Trstu občuti veliko pomanjkanje študentov tehničnih ved. Temu je vzrok dejstvo, da tržaška mladina odhaja na druge univerze zlasti v Milan, kjer je gotova, da bo po končanem študiju našla tudi zaposlitev. V Trstu pa te gotovosti nima prav zaradi pomanjkanja ustreznih gospodarskih ukrepov*, ki bi omogočili mestu industrijski in splošni gospodarski napredek. Se posebno pa je poudaril dejstvo, da je o-
gromna večina tržaških univerzitetnih študentov za avtonomno deželo, l$er vidi v tej rešitvi tudi rešitev mnogih vprašanj univerze, ki so tesno posezane z deželno samoupravo. V tej zvezi je navedel konkretne ukrepe, ki jih je sprejela deželna uprava na Siciliji v korist univerz in sploh študentov. Tako so na Siciliji in Sardiniji uvedli tako imenovano honorarno posojilo revnim univerzitetnim študentom, da lahko nadaljujejo študij in dokončajo univerzo. Ze dejstvo, da uživajo univerze posebno avtonomijo na svojem področju in dejstvo, da je zlasti sicilska deželna uprava določila precejšnje vsote denarja za napredek univerz, nam jamči, da bo znala tudi naša dežela pravilno in pravično reševati vprašanja tržaške univerze v korist študentov in skupnosti.
v videmski pokrajini.
Diskusijo sta zaključila pokra-
jinski svetovalec KPI Colli in občinski svetovalec KPI odv. Eo-gassi.
Seja občinskega odbora
Za njim je govorila Jole Bur-lo, ki je poudarila predvsem vprašanje gradnje ljudskih stanovanj
iiiiiiiniiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiii
USPEŠEN ZAKLJUČEK TRADICIONALNEGA PRAZNIKA
Hkrati pa se bo v okviru avtonomne dežele lahko mnogo bolj razvijala zadružna dejavnost, ki lahko mnogo pripomore pri zbijanju cen v prodaji na drobno.
Sinoči so t Dolini podrli mlaj in zaključili Tinsko razstavo
Sinoči se je v Dolini zaključil tradicionalni dolinski praznik, ki se je začel v nedeljo s plesom pod mlajem in ki je trajal vse do včeraj popoldne, ko so mlaj podrli. Očitno je, da je glas o dolinskem pramiku prešel ne samo meje dolinske občine in tržaške okolice, saj smo med stotinami obiskovav-cav videli nemalo Tržačanov, ki so prišli v Dolino zato, da vidijo, kako se bo vaška otročad zapodila v krošnjo s kolači in pomarančami obložene češnje.
V krošnji češnje je bilo kor 580 kg pomaranč, tako da so prišli otroci na svoj račun
iz zadnje pletenke. Tu moramo še
prezre slovenska manjšina, ko odloča o šolskih vprašanjih, ki
Ze dosti pred napovedano uro je bil dolinski trg poln ljudi, ki so se ustavljali predvsem pred kioskom, v katerem so vinogradniki dolinske občine razstavili svoja vina. Poudariti moramo, da je vino, ki je bilo namenjeno za razstavo, v glavnem pošlo že predvčerajšnjim, toda organizatorji razstave so poskrbeli, da so tudi zadnji udeleženci dolinskega praznika prišli na svoj račun. In tako smo v kiosku lahko pokušali še odlično Bolčičevo črnino, belo vino Josipa Sancina in Še nekatera druga vina ki so šla vsem ljubiteljem domače kapljice zelo v slast. Tako da je vina kmalu zmanjkalo in je bilo treba poskrbeti za nove, polne pletenke. A žejnim grlom je bilo kaj lahko ugoditi in tako so še pred napovedano uro iztočili zadnjo kapljo
poudariti, da so vsi kmetovavci, ki so ob dolinsk
dolinskem prazniku odprli osmice, razpečali svoj pridelek, kar nam spet dokazuje, da ljudje cenijo predvsem pristno domačo kapljico in ne gledajo, če je nekaj lir dražja od »magacin-skegan vina. Bili smo priče, kako so nekateri Tržačani prinesli s seboj po več steklenic, ki so jih v kiosku napolnili in jih potem odnesli domov.
Toda povrnimo se na sinočnjo ceremonijo, ki je bila združena s podiranjem mlaja. Eden izmed dolinskih fantov, ki ga odlikujejo akrobatske sposobnosti, je splezal v krošnjo češnje in iz nje pobral električno napeljavo ter žarnice, ki so skozi dve noči opozarjale okoličane, da je v Dolini praznik. Ko je bilo to delo opravljeno, so se fantje porazgubili in točno ob 19. uri so v povorki prikorakali pod mlaj. Vaška godba je igrala koračnice, fantje pa so se zgrnili okoli mlaja in zapeli tradicionalno «Eno drevce...«. Ko so pesem odpeli in napravili še obvezno spominsko fotografijo, so stekli k vrvem, s katerimi je bil mlaj pritrjen, in jih začeli odvezovati. Ljudje na trgu — bilo jih je prav gotovo čez tisoč — so se pomaknili čim bliže, da jim ja ne bi ušel nadvse zanimiv prizor.
«Ena, dva, tri!» Fantje so potegnili in mlaj je z zamolklim truščem priletel na tla. Pomaranče v češnjevi krošnji so odfrčale visoko v zrak in v naslednjem trenutku se je vaška otročad zakadila v krošnjo drevesa, na katerem je bilo točno 580 kg pomaranč in citron. Ni minilo pet minut, pa je bila češnja do zadnjega oskubljena, predvsem zaradi tega, ker so se v boj za pomaranče spustili tudi nekateri odrasli »otroci«.
Im s tem je bil dolinski praznik zaključen. Toda fantje so še imeli polne roke dela. saj je bilo treba ločiti češnjo od smrekovega deMa, poskrbeti je bilo treba za dražbo, očistiti so morali trg in opraviti še toliko drugih manjših de’. Bila je že tema, ko so svoje delo končali in takrat se je spet začula pesem dolinskih fantov...
Ljudje so se spet zgrnili okoli kioska, v katerem so točili zadnje kaplje domačega vina in vaški gostilni sta se tudi na mah napolnili. In čeprav se je praznik
življenjskega pomena zanjo? Ali
_______—.........................Hill...iiu.imiun.iiini.il..................................n..........
ZARADI NEUPRAVIČENIH ODPUSTOV
Izredna zaostritev v podjetju Mervich
Včeraj je enotno stavkalo 350 uslužbencev tržaške
spora
oblačilne industrije
Sindikalni spor v podjetju Mer-vich. ki razstavlja stare ladje, se izredno zaostruje in dobiva člo-veško-tragično noto. V tem podjetju je namreč prišlo do neupravičenega odpusta z dela, zaradi česar je obupani delavec Vene-rando Crevatin iz Zgornjega Kja-dina izvršil samomor. Prizadetega delavca je podjetje odpustilo 17. aprila z izgovorom, da ne ustreza in zaradi osebnih razlogov. Ti izgovori so po mnenju vseh v podjetju zaposlenih delavcev iz trte izviti, saj je bil pokojni Crevatin vesten delavec, ki se mu ni nikoli pripetila nobena nesreča na delu.
Prav v tej zvezi so tudi vsi delavci podjetja zahtevali bistveno izboljšanje delovnih pogojev m med drugim tudi. da izvolijo notranjo komisijo, ki je v tem podjetju še ni bilo. Pripravili so celo seznam petih kandidatov, izmed katerih naj bi na volitvah izvolili svoje zastopnike. Uprava podjetja pa se je temu uprla, češ da sedaj parlament razpravlja o zakonu, s katerim naj se uredi poslovanje notranjih komisij in da do takrat ne bodo dopustili obstoja delavskega predstavništva.
Vse kaže, da se stališče podjetja ni omejilo zgolj na opisano načelno stališče. 2. marca so namreč odpustili še enega delavca, ki bil na listi za volitve v notra-
njo komisijo. Njegovo odpustitev so prav tako neprepričljivo utemeljili, češ da je neupravičeno zapuščal delo, pa čeprav omenjeni delavec ni manjkal z dela vse od božiča. Zadnji ostri ukrep pa ie uprava skušala izvesti včeraj, ko je postavila še enemu kandidatu ultimativno zahtevo, da mora prihajati na delo zgodaj zjutraj (omenjeni delavec stanuje daleč in je leto in pol prihajal ob 8. uri zjutraj, ker nima primernih prometnih zvez), drugače pa da ga odpuste.
Delavci podjetja Mervich so se naveličali takega ravnanja in ni: kakor ne nameravajo popustiti tako glede splošnih zahtev glede povišanja prejemkov kot. tudi glede odnosov do prizadetih de, lovnih tovarišev, Zato so včeraj na enotni skupščini ob prisotnosti obeh sindikalnih predstavnikov sklenili, da bodo danes ob 8. uri pričeli z enotno stavko za nedoločen čas, v kolikor omenjeni delavec ne bo mogel redno opravljati delo, kot je to delal že leto In pol.
« #•
Včeraj so enotno stavkali delavci in delavke oblačilne indu-atrije v okviru vsedržavne stav-
ke, ki je bila proglašena za 24 ur. Na našem področju je stavka v celoti uspela, saj so stavkali vsi uslužbenci podjetij Beltrame, Ge-nel, Salvador, in Radiči. Skupno gre za 350 uslužbencev.
Do stavke je prišlo, ker so se v Milanu razbila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe, med katerimi so delodajalci predlagali glede nekaterih vprašanj celo poslabšanje sedanjega stanja. Na pogajanjih so sindikalne organizacije postavile naslednje ultimativne zahteve: znižanje delovnega urnika na 46 delovnih ur na teden, medtem ko ostane plača za 48 ur, povišanje plač za 15 odst., povišanje mezde za akordno delo za 10 odstotkov, uveljavitev starostne doklade, ureditev plač za mlade delavce in nekatere druge izboljšave normativnega značaja.
Praznik policije
Včeraj so agenti javne varnosti praznovali svojega patrona sv. Mihaela. Na dvorišču vojašnice «Be-
teno« je bil postrojen bataljon, kateremu je poveljeval polkovnik
«	i_ ____:__A—:________ ~ w;i ; trči
Bozzola, prisotni pa so bili vsi oficirji, podoficirji, agenti ter članice ženske policije, katerim je poveljevala inšpektorica dr. An-namaria Bolgari. Ceremonije so se udeležili tudi polkovnik Barbara, tržaški kvestor dr. Pace, načelnik kabineta dr. Bartolim, vicekvestor dr, Marsulli ter drugi funkcionarji. Vladni generalni komisar, ki ga je sprejel dr. Pace, je pregledal častno četo, nato pa je skupno z oficirji in funkcionarji prisostvoval maši. Po maši sta vladni generalni komisar in kvestor razdelila nagrade nekaterim podoficirjem javne var. nosti, ki so bili odlikovani za svoje delo.
V torek seja pokrajinskega sveta
ni, bodo prisotni najvišji predstavniki trgovinskih zbornic iz Vidma, Gorice in Trsta in druge osebnosti. Kot smo že poročali, bo sodelovalo na tem novem pomembnem sejipu večje število tržaških, gorišklh in videmskih podjetij.
Končane volitve
na univerzi
Snoči so se zaključile volitve za obnovitev reprezentativnega organa na tržaški univerzi. Fašisti so tudi- tokrat skušali volitve razbiti in je volilna komisija ugotovila, da je okoli 15 fašistov glasovalo večkrat.
Zanimiv je bil tudi poseg člana vodstva tržaške PSDI Giorgia Ce-sareja, ki je povedal stališče njegove stranke do deželne avtonomije. Dejal je, da bo vprašanje ustanovitve avtonomne dežele prišlo na dnevni red v parlamentu baje že v prihodnjih tednih. Sedanja večina v parlamentu, je poudaril Cesare, je prepričana, da ;e prišel čas. da se uveljavijo tudi ustavna določila o ustanovitvi avtonomnih dežel z navadnim statutom. Nato je ugotovil, da se v Furlaniji mnogo bolj zanimajo za avtonomno deželo kot pa v Trstu in to predvsem zaradi položaja. v katerem je bil Trst v povojnih letih. Zatem je dejal, da njegova stranka ni predložila nobenega zakonskega osnutka o ustanovitvi avtonomne dežele, ker je mnenja, da mora zadevni zakonski osnutek sestaviti vlada. Po njegovem mnenju bo avtonomna dežela enotna. Trst ne bo užival nobene posebne avtonomije, ampak se bo lahko razvijal le v okviru celotne dežele. Glede posebnih vladnih ukrepov za naše mesto pa je dejal, da bi morala vlada z zakonom ustanoviti posebno javno ustanovo, ki naj bi združevala trgovsko in industrijsko pristanišče. Ta javna ustanova, v kateri naj bi bili v večini zastopani predstavniki občinske in pokrajinske uprave, naj bi upravljala tud' rotacijski sklad, ki predstavlja najvažnejše sredstvo zlasti za razvoj industrijskega pristanišča. Z ustanovitvijo avtonom. dežele, je dejal Cesare, bo
komaj končal, smo že slišali, kako so se fantje pogovarjali, da bi
za prihodnje leto poskrbeli za kaj novega, za kakšno novo »atrakcijo« ki bi v Dolino pritegnila še več ljudi. Kljub temu, da se je tako v nedeljo kot v ponedeljek v Dolini trlo ljudi iz Trsta in okolice, ki so s svojo prisotnostjo prispevali, da je letošnji dolinski praznik tako odlično uspel.
Ivan Regent obiskal Milje in Sv. Barbaro
Ivan Regent je včeraj v spremstvu poslanca Vidalija obiskal miljsko sekcijo KRI in se z njenimi člani zadržal v daljšem razgovoru. Kasneje sta obiskala Sv. Barbaro, kjer je bila v Ljudskem domu večerja, potem pa se je Ivan Regent razgovarjal z domačini, med katerimi so bili tudi funkcionarji KPI miljske sekcije.
Pouk na šolah 11. maja
Ministrstvo za prosveto je odredilo, naj šole 11. maja, ko bo predsednik republike Segni prisegel pred parlamentom zvestobo republiki, omejijo pouk na dopoldanske ure, kar pomeni, da bodo u-čenci in dijaki popoldne prosti.
Od 11. do 13. maja bodo na vseh javtnih poslopjih izobesili zastave. 11. maja bo veljal tudi v vseh javni uradih omejeni urnik.
iiimiiiiitfiitiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiniHiumiiiiiiitiiiiiimimiiiiiiiiMiiiiiimmmiiui
DA NE BI POVOZIL LAMBRETISTA
V'
Šofer avtobusa zavrl tri ženske ranjene
Ženske so se peljale s Kolonkovca v mesto
Prihodnji torek ob 18.30 bo redna seja tržaškega pokrajinskega sveta. Prejšnjemu dnevnemu redu so bile dodane še nekatere točke navadnega upravnega značaja.
Predstavniki zbornic na sejmu Alpe-Adria
Na otvoritvi sejma Alpe-Adria ki bo v petek dopoldne v Ljublja-
Z avtobusom podjetja «Astar» se je včeraj dopoldne peljala po Ulici Costalunga v mesto 66-letna Rosa Zagaria por. Narducci iz Ul. Fonda 68. Ker je šofer naglo pritisni) na zavore, da ne bi trčil ob lam-breto, ki jo je z nasprotne strani privozil 42-letni Eugenio Massa-ro iz Ul. Acque 44 je ženska padla. Pri tem se je pobila in ranila po čelu ter je zgubila spomin, zaradi česar so jo sprejeli na I. kirurški oddelek in se bo morala zdraviti 8 dni.
Kmalu nato sta prišli v bolnišnico, kjer so jima nudili prvo zdravniško pomoč, 25-letna Ama-lia Gardossj por. Vislntin iz Ul. Costalunga 314 in 38-letna France-sca Hrevatin por. Belli od Spodnje Magdalene 74, ki sta tudi padli v omenjenem avtobusu in se nekoliko pebilj po glavi, zaradi česar se bosta morali zdraviti nekaj dni.
stanuje v istem nadstropju nasproti stanovanja Košutove, poklical rešilni avto, ker je zavohal plin, ki je uhajal iz sosednega stanovanja. Osebje RK je hotelo odpreti vrata, ki pa so bila zaklenjena. Zaradi tega so skozi Bernardinijevo stanovanje prišli na teraso, od koder so prišli Košutovo stanovanje.
V kuhinji so našli na tleh že mrtvo žensko. Zenska si je vzela življenje iz družinskih razlogov,
Samomor mlade žene
Sinoči so pripeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice truplo 29-letne Vere Lovbekovič por. Košuta iz Ul, Giacinti 16, ki se je zastrupila š plinom. Nekoliko pred 17. uro je Luigi Bernardini, ki
iz sklada deželnega proračuna.
Trst postal središče področja, ki bo imelo 1.300.000 prebivalcev in bo končno našel novo nacionalno zaledje.
Njegovo stališče se v bistvu ne razlikuje od stališča tajnika tržaške KD Belcija, ki je prav tako proti posebni avtonomiji Trsta v okviru dežele in ki prav tako kot Cesare išče za Trst novo zaledje
Na včerajšnji seji tržaškega občinskega odbora jfe odbornik za osebje dr. Venier predložil odboru sklep, po katerem bodo občinskim uslužbencem izplačali 10.000 lir predujma na bodoče poviške za april. Ta predujem bodo izplačali, tudi če so bo zavlekla njegova odobritev v občinskem svetu Kakor hitro pa bodo izplačali uslužbencem notranjega ministrstva dopolnilno doklado, ki jo predvideva zakon, bo občinski odbor predlagal občinskemu svetu, naj se to izplačilo takoj raztegne tudi na občinske uslužbence v Trstu.
Nadalje so sklenili, da bodo popravili kopališče na Opčinah ter razširili tako imenovano »napoleonsko« cesto na križišču z glavno cesto na Proseku. Končno so sprejel) sklep o najetju 150 milijonov posojila za nakup zemljišča za novim poslopjem liceja «Petrar-ca», kjer bodo sezidali nižjo strokovno šolo «F. Savio« in občinski otroški vrtec. Razen tega bodo najeli tudi posojilo za razširitev Ul. Catullo.
Slovensko gledališče v Trstu
DANES 9. maja ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
Graham Greene
«UVIDEVNI LJUBIMEC»
Komedija v dveh dejanjih Prevod: M. Miheličeva Scenograf: Sveta Jovanovič Kostumi: Inž. arh. Milena Matulova
OSEBE: Viktot Rhodes - Rado Na-krst, William Howard - Modest Sancin, Clive Root . Stanislav Starešinič. Ann Hovvardova - Mi-
Nazlonale 16.00 «N1Ccv“ap0n5»

randa Caharija, Margaret Ho-vvardova - Ziata Rodoškova, Marj: Rhodes Mira Sardočeva, Robin Rhodes Livio Bogateč, dr. van Droog . Edvard Martinuzzi, hotelski sluga - Alojz Milič.
Režiser: Jože Babič
Umrl je Peter Primožič
V Cezarjih pri Kopru je umrl po dolgi in mučni bolezni Peter
Primožič, eden najstarejših komunistov koprskega področja, saj so ga sprejeli v Komunistično partijo leta 1925.
Primožič je bil med prvimi organizatorji protifašističnih akcij v Slovenski Istri. Med drugim je sodeloval v znanem marežganskem uporu leta 1927; ob obletnici oktobrske revolucije pa je med tistimi, ki so na najvišjem poslopju v Cezarjih izobesili rdečo zastavo.
Zaradi preganjanja fašističnih oblasti je moral dvakrat zbežati v Jugoslavijo. Po letu 1927 se je v Jugoslaviji povezal z Ivanom Regentom in z drugimi političnim: delavci Primorske. Ker pa mu tudi v Jugoslaviji niso dali miru, je pobegnil v Francijo skupaj z nekaterimi drugimi preganjanimi komunisti. Iz Francije je odšel v Belgijo, kjer se je zaposlil kot rudar.
Primožič jč vseskozi aktivno delal v vrstah Komunistične partije in je bil med drugim organizator Rdeče pomoči. V rojstni kraj se je vrnil ves izčrpan leta 1947, vendar je kljub temu nadaljeval svoje plodno delo za stvar delovnih ljudi nacionalno in socialno osvobojene domovine.
Slovenska Istra bo neizprosnega borca za pravice delovnih ljudi ohranila v trajnem spominu.
■....m.it.i.m.i............... i....).......>i..i............m...i...imi.........i.........l>.ii..i>..i....iiiiii....i..iili....
W®E®S®®®H@®®®®®®B®S®®®
VERDI
V sredo ob 21. uri bo šesti koncert orkestra Tržaške filharmonije, ki ga bo vodil Julius Rudel ob sodelovanju pianistke Jerome Ro:e. Na sporedu so skladbe Glinke, Hovvarda Hanse na, Brahmsa in De Falle. Danes se prične pri gledališki blagajni prodaja vstop-
TEATRO NUOVO
Igralka Paola Borboni nastopi s svojim recitalom jutri ob 21. uri za abonma A; v petek ob 21. uri za abonma B in C; v soboto ob 21. uri za abonma E in F; v nedeljo ob 17. uri za abonma D in DD; v ponedeljek ob 21. uri za abonma G in H, v torek ob 21. uri za abonma I in L.
Rezerviranje mest in prodaja vstopnic pri gledališki blagajni in pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. telefon 38-372.
straccio dl gloria).	,
Teohnicolor.	«•
Fenice 16.00 »Položaj « ' (Aren B 2 Attaocol).	V
Excelsior 16.00 »Horni«® pre? forbett, Patriota B«51'10, damo mladini.	j,,
Grattacielo 16.00 «podl'	H*1’1'
».ime sporehe). Laur*"1ml#1 Oaipucine. prepovedano	,,
Arcobaleno 16.00 «W0V^an,(U 9 ni ruggenti). Nino M*0 Cervi.	|„	r
Superclnema 15.30	/
(Estate e fumo). Tech®1* p>(t, renče Harwey, GeraM"1 Prepovedano mladini.	. v
Alabarda 16.00 »Štirje JP $•/ kalipse« (I 4 cavaller' ^ lisse). Technicolor.
grid Thulin. Zadnji dan' Aurora 16.00 »Pasji svet«
ne). Prepovedano mladin^0> f* Cristallo 16.00 .cBoccaCCio.^, nlcolor. Prepovedano	,
Garibaldi 16.30 «Slssi, ca% P ijenka« (Sissi la !a p* zar). Technicolor.	,
Jean Claude Pascal. ^ Capital 15.30 »Nekaj,
Troy Donaque. Tretji uspeh. Zadnje predsta • Impero 16.00 »Razporokaj* j sko« (Divorzio ali K*
Italla 16.00 »Adam in^*' &
Razna obvestila
SLOVENSKI FOTOKLUB V
obvešča člane, da je danes
TRSTU
ob 20.
Lit, uc jt unuta	i«.
url v Ulici Montecohi 6.IIH. redni sestanek. Obiskovalcem tečaja priporočamo točnost.
Pisma uredništvu
V nedelj o ho na gradu nastopilo tisoč malih pevcev, to je o-trok .31 osnovnih Sol iz Rima. Gre za gojenec centra za umetniško vzgojo rimskega Šolskega skrbniš-
ti) i.
Stvar sama na sebi je zelo simpatična, saj gre za otroke, ki s svojim petjem razveselijo vsako nežno čuteče srce. Toda «odrasli» morajo vedno kaj ponečediti. Zato so jih namenoma naučili tudi pesmi «L asse pur...», ki pomeni hujskanje proti samorodnim Slovencem, ki ne bi smeli govoriti v Trstu svojega materinega jezika. Tako početje ne pomeni drugega: kot zastrupljanje nedolžnih otrok.
Toda nesramnost določenih ljudi gre še dalje: na nastop tega zbora so povabili tudi 25 slovenskih učencev. S kakSnimi občutki bodo poslušali sramotenje svoje materinščine?
Vaš čitatelj
IZPRED SODISCA
Begunci so kradli denar iz avtomatskih aparatov
Gre za tri goste begunskega taborišča pri Sv. Soboti, ki so jih sodniki «zašili» za 17 mesecev vsakega
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Visalli, zapisnikar Rachelli, obramba Sca-ramuizza) so se morali zagovarjati trije jugoslovanski begunci, ki živijo v begunskem taborišču pri Sv, Soboti. Josip Vujakovič, star 20 let, Novica Zužič, star 19 let ter Vlado Jurak, star 20 let, so bili obtoženi, da šo med 30. decembrom lani in 3. januarjem letos nasilno odprli več avtomatskih aparatov za prodajo žvečilnega gumija, iz katerih so u-kradli skupno približno 10.000 lir. Poleg tega so jih obdolžili tudi poskusa tatvine v, noči med 1. in 2. januarjem letos, ko so, poskušali razbiti avtomatski aparat pri baru Franca na Trgu sv. Jakoba. Ta poskus pa se jim je izjalovil, kar jih je zasačil nočni čuvaj, ki jih je zasledoval. Mladeničem pa se je posrečilo, da so zbežali.
Policija jih je prijela en dan pozneje, in sicer v Ul. Cesare Bat-'tisti. Pozno ponoči je neka policijska avtomobilska patrulja opazila v omenjeni ulici tri mladeniče, kt so se sumljivo obnašali. Eden izmed njih je celo skril pod neki avto sveženj, ki ga je nosil s seboj. Policisti so takoj priskočili ter jih ustavili. Našli so tudi sveženj, v katerem je bila torba s 500 kovanci po 10 lir. Trojica pa je imela pri sebi še 79 kovancev po 100 lir ter 38 kovancev po 10 lir. Mladeniči so izjavili, da so kradli, ker so hoteli priti do denarja, da bi se lahko izselili v Francijo.
Sodniki so jih spoznali za krive ter so obsodili vsakega na 1 leto in 5 mesecev zapora ter 58.000 lir globe.
Nezgoda kolesarja
Poskusa samomora
Zaradi duševne potrtosti sl je včeraj hotela vzeti življenje 33-let-na Santina Segali iz Ul. Šale 6, ki s. je v ta namen prerezala zapestja. Pravočasno so jo zapazili in poklicali rešilni avto, da so odpeljali v bolnišnico, kjer so sprejeli na opazovalni oddelek Zdraviti se bo morala dober teden.
Prav tako si je hotela vzeti življenje 48-letna Concetta Murolo por. Radivo iz Ul. Molino a ven-to 78, ki je v ta namen zaužila večjo količino uspavalnih sredstev. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo s pridržano prognozo sprejeli na 2. medicinski oddelek.
Iz Repna se je včeraj popoldne peljal s kolesom proti domu 55-letni Alojz Guštin s Kontovela št. 163, \z neznanih vzrokov pa je zgubil ravnotežje in se prevrnil. Pri tem se je precej ranil v levo roko in se pobil po kolenu leve noge, Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral tri tedne.
Pridržana prognoza zaradi udarca vrat
ga med delom v restavraciji «Rio-sa» v Drevoredu 20. septembra predsinočnjim udarila po glavi vrata shrambe za hrano. Skraja je mislil, da ne bo hudega, toda včeraj ga je glava vedno bolj bolela in je bruhal, ker je dobil pretres možganov. Kljub bolečinam je sam prišel v bolnišnico, ker ni mogel več prenašati bolečin.
Tri avte so ukradli
Na komisariatu javne varnosti je 61-letni Marco Rozda iz Ul. Ri-gutti 3 prijavil, da so mu neznanci ukradli avto, ki ga je parkiral v Ul. Eremo. Giordano Kermac iz Ul. Ronchetto 69 je prijavil, da mu je nekdo ukradel avto, ki ga je parkiral na cesti blizu svojega doma. Giuseppina Svagel por. Tam-burus iz Ul. Negrelli 24 pa se je pritožila, da so ji ukradli avto, ki ga je parkirala blizu svojega doma.
Z motociklom v avto
Včeraj popoldne se je 48-letni Vladimir Vidmar iz Ul. Cologna št. 62 peljal z vespo v Sežano, na obmejnem bloku pri Fernetičih pa je trčil ob avto, ki ga je izpred ■nekega tovornika privozil 27-let-ni švicarski državljan Josef Leu-tegger. Pr. tem se je motorist po. bil in ranil po levi roki in levi nogi, zarad česar se bo moral zdraviti dober teden.
Pešci niso varni niti na zebrastih črtah
Ko je včeraj okrog poldne 13-letna Sonja Sedmak lz Križa št. 18 šla na železniško postajo, jo je na zebrastih črtah za pešce povozil z motorjem 20-letni Franco Salvador, iz Ul Ronchetto 71. Sonja se je pobila in ranila po nogah, zaradi česar so jo sprejeli na opazovalni oddelek in se bo morala zdraviti 4 dni. Tudi motorist je zletel na tla in se pobil ter o-praskal po levi roki in kolenu le' ve noge, zaradi česar se bo moral zdraviti nekaj dni.
Podlegla je poškodbam
Na nevrološki oddelek «o noč. sprejeli s pridržano geo io 58-letnega Maria Mm '>■>))	i-<
Ul. Ualleria 14. Povedal je, da so
Na ortopedskem oddelku je včeraj dopoldne umrla 87-letna Cate^ rina Beliemi vd, Farnguna iz Ul. Mnntorsino 7 l<i te 18. aprila ne' rodno nad!a v svojem stanovanju in si pri tem zlomila levo nogo.
* Na delu v podjetju «Snia VI-scosa v industrijskem pristanišču se je včeraj ponesrečila 24-letna Maria Blasutto iz Žavelj, ki si je poškodovala prst na desni roki. Sama je šla v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo zdravniško pomoč, Zdraviti	'	'
color. Christiane Boena.	(C» j
Massimo 16.00 «Neizprosn' ^ pr aorabilii). Technicolor. ster, Audrey Hepburn' Moderno 16.30 «Krog naS'«[[(j ivhio delta vlolenza\'„Aini' ter. Prepovedano n’^J Astoria 17.30 «JezdeC *a v>lK ji ne« (11 cavaliere d« 3 yd». taria). Technicolor, A**	.
Heflln.	i(1 til”
Astra 16.00 «Zlodej v rdeC, r0s»)' (lil dlavolo in calzor«1” M Vittorlo Veneto Giledali®**^ (II Ideale 16,00 »Zakonski
< Si
#*iki
rito). Alberto *>rdi- . Marconi 16.00 »Dekle j^io).
ragazza sotto 11 1"1„eilo. rrhiori RsimondO »lai 1^
Ohiari, Raimondo ,VI iSKa V Abbazia 16.00 «PrlfUMad<11' (Fronte del porto).
do.	vd«na» J
Odeon 16.00 »Dolina le dell’Eden). TecHn*
Dean.	\
Skedenj 16.00 «Hiša se“lctli). (La časa del sette Taylor, Linda Ohristia
Prispel je NOVI SbOj
PRAVOPIS. Vsi n^jd
lahko dobijo v gami. Ul. sv. pra

Slike, ki jih je gajna na izletu v. „?iearoli ogled v Tržaški mu1** Frančiška 20.
S'
bo morala
KINO PROSEK-K
predvaja danes 9' t,,n' film:
OTROCI z
Z ZAIR
fanciulli
predvaja danes 9. t. m. začetkom ob 18. uri Euro nal barvni film:
Rififi med ženska
P
Od
Zad
N
»bi kl «a )« že
‘»lotij
matij,
la
N
“"»o,
N
Nil,
Hsj;
«eje,
“'Ive,
Ni,
H
Oj
H
t
i
•i
V Al
S
s
\a
M
Sb
Io,
S
Si
S
K
J
<V'
> t,
N
S
s
S
Sj
v
H
h
Igrajo: NADJA TILLER, ROBERT HOSEIN, FORT in EDDIE CONSTANTINE
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 8. maja 1962 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 6 oseb, UMRLI SO: 59_letna Maddalena Bu-IJetta por. Donadl, 76-letna Caterina Gomezeli por. Godnič, 74-letni Ma. rlo Paulin, 77->letna Margiherita Soldati. 51-letni Carlo Rovan, 76-letna Giuseppina Zurnin vd. Sumberesi-Sotte.
NOČNA SLUŽBA LEKARN IiNAM Al Gamello Drevored 20. septembra 4; Godina, Šentjakobski trg 1; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10; Vielmettl, Borzni trg 12.
4S'
SPOT priredi , v	\ fV'
v®1
let na Vremščico
JurJe"ke-narcise) s ^vjai'c' na ražnju. Prijave	V
Geppa 9-11.	A, l»Ji'Ai
rLTw,,.p;l;rt i*
n«,4nk*w.nm la j *,\ •“ - —	ll
z avtobusom k
Krn. Skupina za vita po želji iz H oba goje
niče in Vršna, ali peno.
Darovi in prispe

V počastitev
ne Godnič daruje f’ p šič 2000 lir za DiJaA«0
Sj|
>1*1

Za vedno nas je zapustila naša draga mati
o"9
KATARINA GOMISEL vdova G
gostilničarka
ODl^

Žalostno vest sporočajo sin OSKAR, hčere	rit
iv a	.mn	___u_ _____■ „„iolo s° ,|lr Ea
VIDKA in ANICA, zetje, snaha, vnuki In ostal® Pogreb bo danes dne 9. t. m. ob 18. uri na P°
v Barkovljah.
Ai
S.
A
Nit
K
S
K
S
'h

Trst, 9. maja 1962.
SW
tu/
$
pr^"
J*',,
H*1’
a#1,
S‘*
OKRATIZACIJA sveta gre svojo pot
Vstopno odpadanje biserov
z britanske krone
Od /. r¥h
l946 je že trinajst bivših britanskih kolonij doseglo neodvisnost dvajset pred tem, da postanejo samostojne - Velika Britanija pametnejša od Francije
PosIm6’ da vržemo samo be-?f bi m0„nna ze®ljepisno karto, .' Sa Brj, 1 peniti obseg umika, k ie Vr ,ancb Postopno opravlja-fiikovijj 0 let. Gre za umik z _ *oloPialniK Vsem svetu posejanih I*1 u Nini , 02enielj na njihov
r^hko rx 1 otok*- Ta P°SaV
, ‘°nant ecem°> naravnost im-
V
lot,
pa!*'
etijjiti
srt
lOt^11
^0,ptn„j,b,VeIika Britanija Na ?e°lnim' dvajsetimi 1
n ***
A
c»' ”

*,ai
:r«r
A
<<
A
j
itl,Nra’vv astavim°, 0d Franciji; NotNiki) 3 teren
V
«?<
&
Posebno če pomi-še leti
v oajvečje imperialne je zg°dovini, oziroma, toč-'*jve{ja a°slej nedvomno bila .**} žive??36 v okviru njenih Novelt, domala četrtina vse-Od slva.
,	,bivSih kolonij je
,>i,n0!( , 1946 doseglo svojo IndiLkSr 13 dežel, in si-
C"19 in Mal»PakiStan’ Cejlon'
li,N Nigerfi a.v Az‘ii; Sudan, »*’ Sierr 3a> Kamerun, Soma-u^dki- p.eone in Tanganjika iNu. ’n,,‘Pcr na Srednjem 1 *'b jj-j uSlh dvajset njenih N Jalnih posesti, med
SfiSi K6nija’ Zanzibar’
(Js^°n'iura'] ; Brltanska Gvaja-in t dsmajka, Trinidad,
C Pribo?fa ta’. Pa 3<? na poti’
nJNre * 1 svojo neodvisnost. Nnej. v lem letu, ostale post Prihodnjem.
HjSle Pran°i’ toda nezadržno od-kH biserkar omenjenih kolo-h,S ob ča°7 - ‘aka so jih !j'Ske Tajn° imenovali - z
lo?1 Vsekako?6 je’ resnici na ! išijpi u Povezano z rano-e to nri^rci *n bolečinami, s Francijo. An-največjim zado-vsake-
tp„'’njih v	ua oni v odnosih
Pr, * 'adolti«°nii niso imeli pri-t(g, sta j; *n*j, ali Alžirije, če-?. ,ae skri,C'.Per in Kenija — .Nje te*Vajo — povzročila
kNJave in skrbi-
(k.19. velikn * ,_bi,a Velika Bri-, 'b kolon- bo]i taktična od iJj^i Dar?3 n'b velesil, kakor deje, „_etne-ie ravnala ter
Ni Primer
.
i! Ncu v.Pf'P°Vedujejo Ubojih’ ?k° da oni v
(v eni ali za svojo nadaljnjo blvših kolonijah.
,, bata
^i?*ktbl1ii?ataja neka določe-k9'110 Ar?? samo v zvezi s Vkotalka Rk°’ kjer bi doslejš-Hfy°r bi °ya helenskega — W,° Pstvari? ne spremenila — o , °loniain la nevarno žarišče Sj fcS h ne b°rbe.
'ojTdc l(or!n6nienib kolonij, ki .J A fig? Prihodnjega leta ■ 10 držav:
'yt
est)
y
\
^ ‘ i* d0j‘”, aržavno samostoj-1 ®rita„a iasno, da se bo •9terih i3a umaknila tudi „ }' ki s.druSih manjših o-
p, l. ibrej Te‘" ko bo skupina
*	let' bosta amalke in Trinida-*t«l4 °81 v jr Postala neodvisna ,lvetaiV°bodn?ribskem morju po-,*k * 6orn„ ' ^n prav tako so X ^Brunej in Sara-
na ; 31 ot°ki v bližini Se?3® m6He?amu zamišljene
nSLCh.^alai°in sin«a-
*	pt??s Pahaia1 otok Bahamas K blizu ? V stanju, ki je S ?»ti , lastne nacionalne
ko Fidži v Ti-itnat? .,v Indijskem O-S?vbti?r,ve. in določeno obliko
dosa va bi sv°i° ne_
fS j. s,1S jn 1 Bečuanaland,
1 H AfHuVazBand na skraj-!. VPr*dvide?’ 3e kot najdalj-S ‘b je * h Pet let-/'šIm 9iv«č „ e 33 ozemelj, med piov-Nznih zem,iepisni karti iavnn °tokov> o katerih ij0® PikoliSt . do danes brž-■>o “ .slišala, ki pa °a bi zcl1’ nobenega u-•st !stPo n ai kdaj ustvarila 'tis/Plph ni?Visn° življenje, 'tlc? PtOrdg ° naseljeni, dru-cI?Nvi, • Edino Po nekaj sto pre-VS ?otok0v P otektorat Salo-«b'()JNe 0. v zahodnem Pa->, sk°?og U5.000 blen0 jkuPno 50
, ?. ,ve Jo ,šii
še
duš. otokom
0ti 220Coooekaterlmi’ ne
n.Nvo
'Cn.N*’ da
prebivalcev, Britanci upa-

l."?v^?ernu se PriPada Spani-
!9|'kaa'n Gle^ a"e bo nikoli
> S .! tritoni- Aclena pa se *®U „sJ9 aicer odloči-l *o ra PrihortnPove' toda šele n?zC?no*ti. Očitno je, « >,‘s 9 -* izm„ V omenjenih & ' <t V,liita2akaj, na,n° strateškega
flC*4	Okt .** R»:, ^VZlln tnM.. J«
sKS,«l-..
S&S-KS £
CNl.,..razV0io Pfocesu
p#
H Vf ko,;Jaiakt ie ^.NH?dov Pialnega
zgodo-določil sistema, zoperstaviti, ^ Privaja dej-jd iill11 p'tB(?sU	v relativno
P , v h Nftitekb vei P0Vedati vsej
Ws !,?9va>r p0s? lcini in se po ? Pt?’, skromnn° sPreminjati fllai. ltAi?Jkor,e ^ne evropsko dr-
'b. ^d9r'ie0vratn0
' ' K" X
°bdriat?^ botela' s tem,
r;, gN
Vn-<lokaj11 vnekatera’ danes W h %^aikem i?na oporišča,
V "fislu še !nem tUdi ’ dok)er ? npkaj pome-
i
y
KS
,	—"J
K ?•	y nikakor nima
k° jeP?„stoViliIn’
nost ter izstopila iz Francoske skupnosti, ko so, namreč, deželo docela prepustili sami sebi, pa odnesli s sabo vse, celo telefonske aparate iz maloštevilnih uradov, kaj takega bi si Britanci nikdar ne dovolili. Nasprotn«,, britanski strokovnjaki ne gredo nikamor iz svojih bivših kolonij, britanski kapital pa trdno ostaja na pozicijah, ki si jih je tu o-svojil.
Sam razvoj novoustanovljenih držav pa navzlic vsemu nemi-novno vodi do slabljenja britanskega vpliva. Do nedavnega uzakonjeni ekonomski privilegiji se ne morejo večno ohranjevati, razen v primeru, ko bi v spremenjeni obliki utegnili hkrati izražati, in to, verjetno, samo za določen čas, tudi interese novoustanovljene mlade države, njihove biyše kolonije.
Izguba ekonomskih pozicij v bivših kolonijah vsekakor ni vselej in povsod povzročila večjih bolečin, dasiravno ni vedno bila, kot bi Britanci hoteli to večkrat prikazati, povsem brez njih. To je zelo jasno izrazil tudi lord Home s svojim napadom na Združene narode pred kakimi štirimi meseci. Njegova »kriza zaupanja* v omenjeno svetovno organizacijo v resnici ni bila nič le težko prenašajo krizo njihovih kolonialnih interesov. In igra Ve-
like Britanije v zvezi s Katan-go, ki so jo mnogi imenovali tudi »pravcato politično komedijo*, je samo še enkrat potrdila, kako krčevito se veliki kapital opleta v borbi za obrambo lastnih nemajhnih interesov. Vsekakor pa je to razumljivo, zakaj, braneč separatizem Katange, Velika Britanija brani obenem tudi svoje interese v Centralni Afriki sami. drugega kot dokaz, da določeni krogi Velike Britanije dejansko Torej, sklepajoč iz vsega, bi ne mogli reči, da se ena največjih kolonialnih sil zgodovine, Velika Britanija, svojim stoletnim pravicam, ki so ji obenem na domala vseh kontinentih sveta zagotavljale neslutene dohodke, odpoveduje docela hladnokrvno, ne da bi se temu, kolikor se le da, upirala, stremeč za tem, da bi agonijo svoje imperialne veličine čim dlje zavlekla. Toda, o-čitno je po drugi strani, da pa se vodilni razred in nosilec družbene ureditve, na osnovi katere se je v teku razvoja edinole mogel izgraditi kolonialni sistem, kakršnemu ni primere v sobodni zgodovini, konec konca vendar le zaveda, da bi kakršnokoli nasprotovanje nadaljnji demokratizaciji sveta v obliki čez mero nasilnih in krvavih dejanj v širšem merilu samo pospešilo njegovo dokončno uničenje.
Miha Baloh v „Fra Diavolu“
V filmu «Fra Diavolon, ki ga režiser Savona snema v Lipici, igra tu«ii Miha Baloh in sicer vlogo Tiz-zona. Baloh igra že v drugem filmu, ki ga režira Savona
PRVE SLOVENSKE ORGANIZACIJE V ZDA
Koliko Slovencev
v* • i	•! *o
živi v Amenki i
Najprej so se čez «lužo» odpravili Belo-krajnci, ki so si v Calumctu ustanovili prvo kolonijo - Delo v rudnikih in gozdovih Prva podporna organizacija

NE GRE LE ZA CENO MUHASTE LIZ,
Z dosedanjimi stroški «Kleopatre» bi imeli 6 prekomornikov
Ze nekaj časa sem se zelo veliko piše o Elizabeth Taylor, o njenem možu Fisherju in o njeni novi ljubezni Burtonu. O tem najnovejšem zakonskem ((trikotu« se je že toliko pisalo, da ne veš komu dati krivdo, ali zelo muhavi Liz, ali morda tudi brezvestnemu propagandnemu aparatu filmskega podjetja, ki izkorir, šča tudi tuja čustva, da pripravi občinstvo k temu, da bb" nk-polnilo kinodvorane, ko se bo začel v njih vrteti novi ameriški kolos ((Kleopatra«. O vsej tej zadevi se je veliko pisalo. Bilo je tu veliko utemeljenega in ne malo izmišljenega. Tu bomo skušali strniti nekaj podatkov, ki zadajajo upravičene skrbi nekaterim ameriškim finančnikom, ki so se z Liz spustili v tvegano finančno pustolovščino. Pravzaprav ne bomo dali in ne smemo pripisati vse krivde Liz... Sicer pa prepustimo besedo dogodkom samim, ki so dovolj zgovorni.
Ko so si v Hollywoodu omislili film ((Kleopatra«, so določili tudi okvirni proračun, ki naj bi znašal od pet do šest milijard lir, kar je vsekakor čedna vsota, pa čeprav je prav tako velik ameriški film «Ben Hur« stal osem milijard lir. Za filma «Ben Hur« in »Kleopatro« pravimo, da sta ameriška, toda tako prvega, kot drugega so snemali odnosno snemajo v Italiji, z ameriškim denarjem, zato sta oba filma ameriška. Okvir petih ali šestih milijard pa se je tako razlezel, da že dosedanji, torej ne dokončni stroški znašajo okoli 30 milijard. Do konca snemanja bo še veliko stroškov, z reklamo vred verjetno polnih 35 milijard, kolikor so znašali stroški vseh 168 v povprečju dobrih filmov, kolikor jih je italijanska filmska industrija izdelala v letu 1960.
Od kod tolikšni stroški za »Kleopatro«?
Film ((Kleopatra« sp je rodil pod nesrečno zvezdo. Najprej so v angleškem mestu Pinevvoodu pripravili vse, kar je bilo potrebno za veliki film. Tu je nastalo egipčansko mesto Aleksandrija z vsemi ustreznimi zgradbami, s pristaniščem in kakimi dvajsetimi rimskimi ladjami v njem. Izdelano je bilo tudi veliko oblek za statiste, za samo Liz — Kleopatro pa 6o krasnih oblek, za katere je napravil načrte znani kostumist Oliver Mes-sel, ki je prebrodil pol Azije, da bi našel ustrezno svilo in prebil v britanskem muzeju tri mesece, da bi proučil «modo», ki je v dobi Kleopatre vladala na egipčanskem dvoru. Toda ko je bilo teh 60 dragocenih oblek dokončanih, je Liz odločila, naj jih
dado statistkam. Za njo so bile preveč enostavne. In v tem času je Liz zbolela.
Ne bomo pisali o zelo mučni njeni bolezni in požrtvovalnosti cele vrste zdravnikov, ki so jo negovali. Dejstvo je, da je družba odslovila 1500 statistov in 500 tehnikov in delavcev ter nad »Kleopatro« na Angleškem napravila križ, kajti Elizabeth Tay-lor je pristala, da bo film snemala edinole v kraju z bolj blago klimo. Po stroških, ki so že tedaj znašali okoli pet milijard, so se odločili za Rim. Pravzaprav se je za Rim odločila Liz, ki ga je bila malo prej obiskala.
Od leta 1960 do danes je mi-
V
Film se je rodil pod nesrečno zvezdo - Ze na Angleškem zapravljenih 5 milijard - Kleopatrin dvorec v Nettunu stane milijardo lir - Črnski statisti so zelo dragi
kaj muhasto igralko, ima dovolj izgovorov, da potrebnim stroškom doda tudi manj ali celo nepotrebne. Nekaj podatkov:
Ko so začeli film delati v Pi-newoodu, so najeli 1500 statistov. V Rimu pa se je teh nabralo že na 8000, tako da je pri snemanju filma zaposleno že majhno mestece. Osem tisoč ljudi se že toliko časa vsak dan ((spreminja«
Elizabeth Taylor, lei ji pripisujejo marsikaj. Tudi več kot zasluži, pa čeprav je zares muhasta
nilo skoraj poldrugo leto in v tej dobi se je nanizalo toliko novih stroškov, tako da bo skupna »cena« filma zares rekordna. Temu pa ni kriva več sama Elizabeth Taylor, pač pa tudi glavni režiser filma Mankiewicz, ki hoče prekositi samega sebe ne toliko v režiji kot v grandiozno-
iz navadnih Zemljanov v nekdanje plebejce, senatorje, bojevnike, sužnje, Rimljane in Egipčane. Med temi je dve sto črncev in to s treh celin izbranih črncev, kajti vsi morajo biti visoki in lepo grajeni. In čeprav so ti črnci v začetku pristali na 5000 lir plače na dan, so se njihove zahteve in plače počasi
res?iciP°,P?nega p0‘ t*0ra2 ludi ne gre
i prvi , akai> tako ali
«J* -
V <0( Vellk:rst‘ Pa gospo-Si«01o1i??a v večin?1®”13® še
X Xki »o« 1 svojih biv‘
XX s«. £ p"š,e d°
ta
izbral
kar so v Gvineji, a neodvis-
sti. Ker pa ima opravka z do-
........................mm......................................................
ce. Lepo razumevanje z ljubljeno o-sebo. Zdravje zelo dobro.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.)
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Znaten uspeh v delu, ki Je za vas povsem novo. Iskreno razumevanje v družini. Omejite se v kajenju,
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Uporabite kar se da inteligentno možnosti, ki se vam nudijo. Ogrnite se osebam, ki izkoriščajo vašo dobroto. Zdravje zelo dobro.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Trenutek ugodnega denarnega poslovanja. Ne bodite brez potrebe in neutemeljeno ljubosumni. Nadzorujte zdravje.
RAK (Od 23. 6. do 22. 7.) Cas Je, da ukrepate dosledno in odlot' o. Popol' a harmonija z osebo, ki jo lju. bi.e. Zdiavje odi c. o LEV (od 23. 7. do 22 8.) Uspeh nekega prijatelja vas bo spodbudil
k boljši dejavnosti. Glede čustev zaupajte v bodočnost. Zdravje zelo dobro.
DEVICA (od 23. 8 do 22. 9.) Bodil-te oprezni, če hočete uspešno opraviti delikatno nalogo. Manjši nesporazum z ljubljeno osebo. Pazite na zdravje.
TEHTNICA (Od 23. 9. do 22. 10.) Ne pozabite nasvetov, ki so vam jih dale od vas bolj izkušene osebe Ne popuščajte vašemu srdu In nes1 rpnosti. Nervoznost,
SKOHPIJON ((><1 23 10, do 22. 11.) Prenodne težave za svobodne pokll-
V	vašem poslovanju ne bodite preveč drzni, sreča to pot ni na vaši strani. Ne bodite krivični do nekega prijatelja. Utrujenost.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.)
V	vašem delu dopustite, da se stvari razvijejo od sebe. Odločiti boste morali v zvezi z nekim potovanjem, ali vabilom. Zdravje zelo dobro.
VODNAR (od 21. 1. do 18. 2.) Nek-do bo do vas izpolnil obljubo, ki vam jo Je dal ie pred časom. Uspeli boste uveljaviti! vaše zamisli, zdravje dobro.
RIBI (od 20. 2. do 20. S.) Skušajte člmprej popraviti napako vašega sodelavca. Pričakujte obisk, oziroma prijetno srečanje. Zdravje odlično.
dvignile najprej na 10, nato na 15 in sedaj že na 22.000 lir na dan.
Konkretno delo na filmu ((Kleopatra« se je začelo lani julija in od tedaj je vseh 14 dvoran Cine-citta zasedenih samo za ta film. Toda že prej, že med pripravami, je film požrl ogromno denarja. Ladjedelnica v La Spezii je zgradila za film dve stari e-gipčanski ladji, ki sta stali 140 milijonov lir, 28 drugih manjših ladij pa so zgradli v Neaplju. Rimske krojačnice so morale za statiste in igralce izdelati 60.000 posebnih oblek, rimski obrtniki in industrija so morali izdelati 15.000 lokov, ščitov in mečev. K temu je treba prišteti še na tisoče in tisoče posebnih starih obuval, 8000 lasulj in še marsikaj ((drobnega«.
Omenjeni »drobiž« pa je dejansko le drobiž, če vzamemo v poštev stroške za gradnjo stare egiptovske Aleksandrije in starega Rima, ki so ju samo za ta film postavili. Na stotine centov barve, cele gore pravega pravcatega marmorja, 4400 kub. metrov desk, 800o kv. metrov lesonita, 655 km kovinskih cevi in še marsikaj, vse to spada med »surovine«, med material, ki so ga porabili za gradnjo »kulis« za ta film. Nad eno milijardo lir pa so porabili samo za to, da bi na obali pri Nettunu zgradili dvor lepe cesarice Kleopatre. Polne štiri mesece je bilo tu zaposlenih okoli 6000 delavcev, da bi izsušili močvirje, ga zravnali, izruli grmičevje. Po vsem tem delu, po vseh teh stroških pa so morali napraviti ogromno cementno ploščo, ki je desetkrat večja od Trga sv. Petra v Rimu, kajti močvirni'teren pri Nettunu se je sesedal.
Kaže, da so v Hollywoodu, pri podjetju, ki si je prevzelo ta tvegan posel, saj gre za posel in ne umetnost, sklenili iti do konca. Noben strošek se jim ne zdi preveč, pa čeprav so med angleškim Pinevvoodom in italijanskimi Ci-necittS, Anziom in Nettunom porabili že trideset milijard.
Problem za sebe pa je še vedno Elizabeth Taylor, ki je, kot smo že prikazali, stroške pošteno zvišala. Toda režiser Mankie-wicz je zadnjo ljubavno pustolovščino, ki se pripisuje glavni junakinji, ki pa bi se mogla skuhati tudi v propagandnem biroju podjetja samega, komentiral takole: »Liz naj se zaljubi v kogar hoče, tudi v samega Maoce-tunga, toda naj mi dovoli, naj mi omogoči, da film pripeljem do kraja.«
Dvomimo, da bi Elizabeth Tay-lor smela vse, kar se ji zljubi. Res je bogata, toda tudi za njo veljajo zakonski predpisi in pogodba, ki jo je podpisala. Toda dejstvo je, da je za svojo vlogo dobila 650 milijonov lir, kar je najvišji dosedanji honorar za neko vlogo, hkrati P* zatrjujejo, da je podjetje, ki dela film ((Kleopatra«, porabilo nadaljnjih 700 milijonov lir samo za to, da bi odstranilo iz Rima Eddija Fi-sherja in ženo Richarda Burtona.
Seveda je to v zvezi z resnično ali manj resnično ljubezensko pustolovščino, ki se pripišuje E-lizabeth Taylor in Richardu Burtonu, toda tudi teh 700 milijonov je .reba prišteti k skupnim stroškom, ki bodo tolikšni, da se postavlja v nevarnost sam finančni obstoj ameriškega podjetja, ki je sklenilo prekositi vse dosedanje rekorde. Znano je, da bi podjetje ne moglo tako razmetavati milijonov in milijard, če bi ne dobilo ogromnih sredstev od naftnih vrelcev, ki so v zadnjih letih nastali na njegovih posestvih v Ameriki, zato mečejo milijarde, da bi se rešili, ali pa tudi propadli.
Morda pa vse to služi le za reklamo, tako da bo človek tako rekoč primoran ogledati si film «Kieopatra», ko bo ta v bližnji bodočnosti prišel pred občinstvo.
Za konec bomo le za primerjavo dodali, da bi s sredstvi, ki jih bo stal ta film, mogli zgraditi šest prekooceanskih ladij ali pa novo mestece, v katerem bi živelo nekaj deset tisočev ljudi. Milijoni obiskovalcev kinematografov bodo pač plačali tudi to, med temi bodo tudi taki, ki sami stanujejo v neznosnih stanovanjskih razmerah rimskih predmestij, kjer se te milijarde razmetavajo.
Letošnje leto slave naši izseljenci v Ameriki pomemben druž-beno-gospodarski jubilej:	osem-
desetletnico organiziranega sistema podpornih organizacij. Tej panogi bratske samopomoči pra. vij o v Ameriki fraternalizem, od latinske besede frater, ki pomeni brat.
Seveda pa ni ta obletnica (leta 1882) začetek izseljevanja slovenskih rojakov v Ameriko. Izseljevanje se je začelo že mnogo prej.
Kdo je bil prvi popotnik, ki je iz pasivnih slovenskih predelov mahnil na pot preko Velikega oceana, je težko reči. Prav tako je težko ugotoviti, koliko je danes naših ljudi v Ameriki. Eni sodijo, da jih je kakih četrt milijona, po drugih sporočilih pa menijo, da je v Ameriki zdaj kakih 350.000 slovenskih izseljen, cev in njihovih otrok. Vseh Jugoslovanov, ki žive v ameriških državah, pa da je zdaj okrog poldrugi milijon.
Med prvimi Slovenci, ki so se izselili iz obubožane Slovenije, predvsem Bele krajine, so bili Metličani, Črnomaljci in drugi Belokrajnei. Revna belokrajnska zemlja je dajala takrat le malo kruha. Ko je sredi preteklega stoletja kmet postal svoboden in se je rešil grajske tlake in desetine mnogi ni strpel več v domovini, ker mu je osvoboditev odprla pot v tiste dežele, ki so bolje plačale moč njegovih mišic in njegovo delo kakor doma. Pri nas, na Slovenskem, še ni bilo razvite obrti, še manj pa je bilo industrije, ki bi zaposlila vse te odvečne ljudi. Zdaj po osvoboditvi, ni treba nobenemu Belokrajn. cu s torbo na rami v svet, da bi si tam poiskal dela in kruha, saj je zdaj priložnosti za zaslužek kar doma, v idilični deželi belih brez v krajih, ki so jih opevali mnogi pisatelji in pesniki, kot n. pr. Oton Župančič, Engelbert Gangl, pa Ivan Molek (izseljenec v Ameriki, ki je umrl prav zdaj, star 80 let), pa pisatelj Lojze Zupanc in tudi ravnatelj metliškega muzeja Jože Dular, pesnik Miran Jarc i.dr. Dolga je veriga kulturnih delavcev, ki nam jih je dala Bela krajina in tistih, ki so jo — zasluženo — opevali in slavili.
Prvi Belokrajnei so si izbrali v Ameriki za svoj cilj mesto Calu-met v državi Michigan. V tem kraju so odprli takrat bogate bakrene rudnike, zlasti je slovel rov v Hancocku, ki je oddaljen od Calumeta kakih 13 milj. Prvi belokrajnski rudarji so prišli v Calumet že okrog leta 1864. Tedaj je divjala v Ameriki vojna, in sicer takb imenovana državljanska ali »civilna* vojna. Vsaka vojna pa zahteva orožje in rudarji imajo takrat mnogo prilike za zaslužek.
Prvi belokrajnski priseljenci so sporočali domov, v deželico pod Gorjanci, da so našli v novem svetu dobro namestitev in kar ugodne življenjske razmere. Trika pisma so bila največja pobuda tudi drugim za pot preko velike luže v Novi svet, ki je nudil ljudem zaslužka in ugodnejšega življenja, kakor jim ga je nudila takrat skopa domača rodna gruda
Pred osemdesetimi leti — leta 1882 — je štela belokrajnska naselbina v Calumetu že kakih ti-
soč ljudi, bili so iz raznih krajev metliške in črnomaljske okolice.
Med tako veliko množico belo-krajnskih rojakov je dozorela misel, da bi si ustanovili podporno organizacijo. Do tedaj take še niso imeli v nobeni slovenski koloniji širom po Ameriki. Manjše slovenske kolonije so zrasle nam* reč tudi po drugih krajih Amerike, kjer so našli naši ljudje delo kot drvarji v širnih ameriških gozdovih ali v podzemeljskih rovih kot rudarji, pozneje kot obrtniki in trgovci. Za kake druge bolj donosne službe še m so bili sposobni, saj so odhajali v svet najprej naši preprosti ljudje, nevešči angleškega govora in pisave. Mnogi izseljenci so bili nevešči celo slovenskega pisanja, torej so bili sposobni le za težka ročna dela.
Misel za ustanovitev podpornega društva je zorela in dozorela v jeseni leta 1882. V septembru pred 80 leti so se zbrali usta. novni člani in so ustanovili prvo slovensko podporno društvo v Ameriki in mu vzdeli ime: Društvo sv. Jožefa v Calumetu. Tedanji živelj je bil pač pod močnim verskim vplivom in svetec Jožef je bil v tistih časih črno-žolte Avstrije deželni patron Kranjske.
H Kranjski pa je bila prišteta tedaj tudi Bela krajina. Ta deželica je bila od vseh kulturnih središč najbolj oddaljena in potisnjena na skrajni rob slovenskih krajev. Imela je zvezo le z bližnjim Novim mestom in to samo s konjsko vprego in poštnim vozom, preko Gorjancev in mimo znane furmanske postojanke pri Petru Badovincu na Luži pod gorjanskim vrhom. Tam je bil previs med dolenjskim predelom, Novim mestom in ostalo Belo krajino.
Poznal sem tudi črnomaljskega nadučitelja Franca Šetinca, ki je bil moj prvi nadučitelj. Tudi ia mož je imel nekaj besede v zgodovini naših izseljencev. Franc Šetinc se je vključil v zgodovino prvih ameriških izseljencev zato, ker jim je sestavil prva pravila za njihovo podporno društvo sv. Jožefa v Calumetu.
Tiste čase naši rojaki v Ameriki, ki imajo danes nekaj kar močnih organizacij, še niso imeli ne slovenskega lista, ne tiskarne. Zato so dali tiskati svoja prva pravila, Setinčeva pravila, v n i. vomeški tiskarni pri Krajcu, ki je imel že tiste čase lastno tiskarsko podjetje in je izdani tudi dolenjsko glasilo »Dolenjske novice*, ki so začele izhajati si-cer tri leta po ustanovitvi prve belokranjske izseljenske organizacije v Calumetu Tiskarnar Josip Krajec je bil tudi prvi urednia »Dolenjskih novic*.
Prvo slovensko društvo bel > kranjskih izseljencev je bilo temeljna zgodovinska družbena --e. lica za poznejšo veliko mrežo podpornih organizacij naših rojakov v Ameriki. Društvo sv. Jožefa je obstajalo le nekaj '*>t. Kot druga enota je bilo ustamv-ljeno društvo slovenskih izseljencev v Chicagu, kjer je danes sedež velike slovenske narodna jednote; ta šteje 65.000 članov in izdaja tudi dva lista. V letih med 1882 in 1962, so naši rojaki v Ameriki zabeležili velikanski napredek.
JOŽE ZUPANČIČ
N/
ž v/ss//Afa
m**
9. VSSS/S'
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Vrtiljak; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Harmonija zvokov in glasov; 17.00 Duo Russo-Safred; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Slovenščina za Slovence; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Italijanski operni pevci; «Tito Scftlpa«; 19 15 Glasbeni kaleidoskop; 20.00 Šport; 20.30 »Neoporečen gospod«, radijska igra, nato Lepi spomini preteklosti: 22.15 Prokofjev: Koncert za klavir in orkester; 22.40 Orkestra Slatkln in Santo.
12.25 Tretja stran; 14.20 Prijatelj cvetja; 14.30 Masseneiova opera »Ma-non« — I. dejanje; 15.05 Trio Tržaškega jazzovskega krožka; 15.20 Dantejev »Pekel« — I. spev; 15.30 C. Pacchiorl in njegov orkester.
Kreda. ». maja 1SMUS
nadaljevanje Omnibusa; 12.00 Najnovejše pesmi- 12.20 Glasbeni album;
13.30	Neapeljske pesmi; 15.30 Tečaj nemškega jezika; 15.55 Vreme na ital. morjih; 16.00 Program za najw mlajše; 16.45 Mednarodna univerza Marconj; 17.20 Koncertni program; 18.15 Radijski odvetnik; 18.30 Enotni razred; 18.45 Poje Fio Saodon’s;
19.30	Upodabljajoča umetnost; 20.00 Glasbeni album; 21.05 Politična tribuna; 22.50 Tedenski pregled slovstva in umetnosti.
//. program
9.00 Jutranje vesti; 10.00 New York-Rlm-New York; 11.00 Glasba za vas, kj delate: 15.00 Plošče; 15.15 Italijanske narodne popevke; 16.00 Pro-gram ob štirih; 17.30 W S. Mau-gham:	»Preslikana zavesa«; 18.20
Spomin na Romola Balzaci ja; 18.35 Za vas Izbrani motivi; 20.30 Pesmi za Evropo; 21.45 Simfonični koncert.
Koper
6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.115 Glasba za dobro Jutro;
8.00	Prenos RL; 12.00 Opoldanski cocktail; 12.45 Operne skladbe; 13.15 Kultura In umetnost; 13.40 Zabavni ritmi; 14.00 Odmevi iz Jugoslavije;
14.30	Za oddih in razvedrilo; 15.30 Zbor učiteljišča iz Kopra; 16.00 O-troškl kotiček; 16.30 Simfonični koncert; 17.40 Češki in slovaški pevci;
18.00	Prenos RL; 19 00 Stari motivi;
19.30	Prenos RL; 22.15 Artte Shav. igra za vas; 22.35 Stojanovičeva Se tenada za flavto in orkester; 23.00 Prenos RL.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8 30 Omnibus; 10.30 Radijska šola, nato
III. program
17.00 Simfonični koncert, na programu Bach, Caldara, Roussel in Haydn; 18 20 Pregled angleške kulture; 18 50 Szymanowski: Sonata št. 9; 19 15 Ital. periodični tisk; 20.00 Vsakcvečerni koncert; 21.30 Glusep pe Desi: «L’uomo al punto«.
Slovenija
5.00 Dobro jutro!, 8 05 Ir Wolf-Eerrar Jrvlh »Grobijanov« 8.35 Dvaj set vedrih minut; 8.55 pisani svti pravljic; 9.25 Plesna orkestra Wen-de in Halletz; 9.45 Iz folklornih zapiskov; 10.15 Orkestralne podobe. 11.00 Orkester Norrie Paramor; 11.15 Človek In zdravje- 11.25 Popevke in ritmi; 12.05 Veseli hribovci; 12.15
Kmetijski nasveti; 1225 Melodije, 13.15 Obvestila; 13.30 lz Puccinijeve «Manon Lescaut«; 14.05 Radijska šola; 14.35 Vaša melodija; 15 20 Lhot-ka: Slepčeva za violino in klavir; 15.30 Basist Ivan Petrov; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Šoferjem na pot; 17.50 Orkester Raphaele; 16.00 Aktualnosti doma in v svetu; 18.10 In-termezzo z godali; 18 45 Ljudski parlament; 19.05 Zabavni orkestri; 20.00 Iz naših radijskih postaj; 20.30 Štiri sto let klavirske glasbe; 21. Pojoči mozaik: 22.15 »Pianisti boogle-woo-gieja«; 22.45 Glasbena medigra; 22 50 Literarni nokturno; 23.05 M adim ple. salcem; 23 45 Romantične melodije.
Ital. televizija
8 30, 14,00 in 15.05 Sola; 17 30 Program za najmlajše; 18.30 Dnevnik; 18 45 Neapelj Salvatora Dl Giaro-ma; 20.20 Šport; 20.30 Dnevnik; 21 05 Politična tribuna; 22.05 »Bonsoir Catherine«; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.10 «30 let filma«; 22.40 Dnevnik.
Jug. televizija
RTV Ljubljana 18 00 V deželi sanj
—	oddaja za otroke; 18 20 Risani film; 18.40 Ribolov 11. — dokumentarni film; 19 05 Sodobna kirurgija
—	VII; Operacije srca; RTV Beo-grad 18.00 En-Den-Dinus — oddaja za najmlajše; 18.30 Džungla — film; RTV Zagreb 18.45 Otroški magazin;
19.00	Jim iz. džungle — film; RTV Ljubljana 19 30 TV obzornik; .IRT
20.00	TV dnevnik: RTV Zagreb 20 20 Propagandna oddaja; 20.30 TV magazin — zabavno-glasbena oddaja; RTV Beograd 21.30 Loto; JRT 21 40 TV dnevnik.
PONEDELJSKA OBČINSKA SEJA SE JE ZAVLEKLA ČEZ POLNOČ
Začetek proučevanja pravilnika doma onemoglih v Ločniku
Demokristjanska večina zavrnila predlog svelovavca Zulianifa, naj se spor glede komasacije reši z neposrednimi pogajanji
Po premoru, ki je trajal skoraj eno uro, se je v ponedeljek nekaj pred 22. uro nadaljevala seja goriškega občinskega sveta, ki je potem trajala do 24.10. Takoj v začetku drugega dela seje so glasovali o delno popravljeni demo-kristjanski resoluciji, naj se občinski odbor pobriga pri vladi, da se doseže pravična odškodnina za zemljo italijanskih državljanov v jugoslovanskem obmejnem pasu, ki je podvržena komasaciji. Za predlog je glasovalo 23 svetovav-cev KD, PSDI, PLI in MSI, vzdržali pa so se trije svetovavci PSI in KFI.
Svetovavec Zuliani je predložil svojo resolucijo, v kateri zahteva od krajevnih oblasti, naj z neposrednimi stiki s predstavniki oblasti v Novi Gorici skuša doseči pravično rešitev tega vprašanja. Zanjo so glasovali trije svetovavci PSI in KPI, vzdržalo se je 6 svetovavcev SiDZ in PSDI, proti pa je glasovalo 16 svetovavcev KD in MSI.
Najprej je o zadevi govoril dr. Culot, ki je dejal, da se razlasti-
tev zemlje v Rožni dolini in na drugih področji/h obmejnega pasu, kjer je v načrtu komasacija, tiče okoli 800 neposrednih kmetovalcev, ki razpolagajo z okoli 2.100 ha zemlje,
K besedi se je najiprej oglasil od v. Sfiligoj, ki je dejal, da spada komasacija v okvir določene kmetijske politike na podlagi zakonov, ki jih je uvedel jugoslovanski socialistični sistem in da se morajo z naše strani ti zakoni upoštevati. Na izvajanja svetovav-ca Culota, ki je govoril o zemlji, ki jo imajo jugoslovanski državljani v Italiji, je odv. Sfiligoj dejal, da, na primer, kmetje iz jugoslovanskih Brd niso imeli pravice glasovanja za izvolitev vodstva konzorcija na Prevalu in da so tudi doberdobskim kmetom vzeli zemljo za vojaške usluge, ne da bi imeli kakršno koli izbiro. Pojasnil je, kako je z izvajanjem jugoslovansko-italijanske-ga sporazuma glede izplačila odškodnine za razlaščene nepremičnine ter predlagal županu, naj poskrbi, da se bodo izplačevala sredstva iz sklada, ki je bil u-stvarjen s tem sporazumom.
Dr. Battello je zavrnil trditev svetovavca Culota, da bo s komasacijo prizadetih 800 kmetovav-cev. Po podatkih, ki so jih zbrali sindikalisti, se je komasacija tikala samo 47 kmetov, od katerih
			
jih je 18 podpisalo pogodbo, da oddajo zemljo v zakup za 30 let, 15 pa jih je pristalo na zamenjavo. Ostalo je samo še 14 kmetov, ki so lastniki okoli 7 ha zemlje in se še niso odločili za ureditev vprašanja na eden izmed treh načinov:	s prodajo, zamenjavo
zemlje ali oddajo njiv v zakup.
Zuliani je zavrnil demagogijo, s katero je KD načela vprašanje, ter dejal, da ima vlada sedaj dosti drugih važnejših vprašanj, ki jih mora reševati. Predlagal je ustanovitev komisije, ki 'naj na kraju samem, predvsem pa s predstavniki kmetov, uredi zadevo v interesu prizadetih.
Po izglasovanju resolucije so
svetovavci odobrili gradnjo kanalizacije v neki goriški ulici; proti koncu seje pa so se lotili proučevanja pravilnika o poslovanju doma onemoglih v Ločniku «Angelo Culot]..
Cepljenje otrok v Sovodnjah
V soboto so v zdravniškem am-bulatoriju v Sovodnjah cepili proti kozam 20 otrok, proti otroški paralizi pa 23. Otroci, ki so bili cepljeni proti kozam, se bodo morali zglasiti pri zdravniku 9. junija, da ugotov', če so se prijele.
V NEDELJO, 13. MAJA
Mladinski izlet v Brda
Mladinskega izleta v Brda, ki se bo vršil v nedeljo, 13. maja v Vipolžah v Brdih in katerega se bo udeležila mladina iz Avstrije, Italije in Jugoslavije, se bo udeležila tudi mladina z Goriškega. Vpisujejo;
Vrh — Severin Cotič Poljane — Bruno Lavrenčič Doberdob — Janko Gergolet (zadruga)
in Genko Peric (gostilna) Doi — Ivan Berlot (prosvetno društvo)
Gabrje — zadruga Sovodnje — Branko Kuzmin Standrež — Livia Volčič in Karlič Nanut Steverjan — Ivan Klanjšček Oslavje — Silvan Primožič Pevma — Nadja Sošol Gorica — SPZ, Ul. Ascoil 1-1 Vožnja z avtobusom tn kosilo 600 lir.
Podrobnejše informacije pri vpisu.
Ker je le še malo časa na razpolago, priporočamo tistim, ki se nameravajo udeležiti tega izleta, naj se prijavijo čim prej.
Hiiiiiimiiiiimiimiiniiimrfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Vdrl je v župniKovo spalnico, Kjer ga je presenetila Kuharica
Vlomilec obsojen na dva meseca in 20 dni zapora, trije soobtoženci pa so bili oproščeni
Bilo je pred letom dni, ali točneje dne 4. maja 1961 zvečer. V Marianu na trgu so se zbrali štirje mladeniči: 20-letni Paolo Tofful. iz Mariana, Ul. Manzon[ 116, 24-letni Lucio Cosolo iz iste ulice št. 44, dalje 21-letni Eno Fabris iz Romansa, Ul. del Torre 10-1 ter 20-letni Erminio Silvestri iz Mariana, Ul. Cavour 6. Kot so pozneje izjavili karabinjerjem, ki so jih zaslišali, so se namenili, da bi eden od njih splezal v župnišče in odnesel od tam denar, ki naj bi si ga potem razdelili, ker so bili vsi štirje »na suhem«.
Za to dejanje je bij določen Tof-ful, ki si je pri Silvestriju izposodil kos železa, s katerim si je pomagal pri vlomu, Silvestri in Fabris pa naj bi bila medtem za stražo, da bi ga opozorila, če bi pretila nevarnost. Tofful je res splezal po odtočni vodni cevi do prvega nadstropja, tu z železom odprl ključavnico in talko skozi okno splezal v spalnico domačega župnika Nicodema Pleta, kjer je
upal, da dobi denar. Bilo je okrog 20. ure zvečer, ko ga je župnikova nečakinja 62-letna Eleonora Brandolin, ki gospodinji pri stricu in ki je prišla takrat v župnikovo spalnico, opazila, kako se je stiskal za vrati. Sprva se je ustrašila, ko pa ga je spoznala, ga je zagrabila in potegnila .na hodnik ter na stopnice.
Vsa zadeva je prišla potem na uho karabinjerjem, ki so uvedli preiskavo in mladeniče prijavili sodniji. Včeraj je bila pred okrožnim sodiščem v Gorici razprava, pr; kateri je Tofful priznal, da je vlomil v župnišče, da pa ni odnesel ničesar in se je takoj skesal. Tudi župnik je povedal, da ga je Tofful še istega večera počakal pred cerkvijo, mu priznal dejanje
in ga prosil odpuščanja. Cosolo, o katerem je bilo rečeno, da ga je Toffuj vprašal za razpored prostorov v župnišču, je zanikal, da bi imel kakršno koli zvezo z vlomom In pravtako Fabris in Silvestri.
Zaslišali so tudi župnika, ki je med drugim povedal, da je Tofful iz dobre družine in da je često prihajal v župnišče:	tudi Cosolo
da se je vedno lepo obnašal. Dodal je, da je Tofful že povrnil škodo, ki je bila minimalna.
Sodišče je nato obsodilo Toffula na dva meseca in 20 dni zapora, 4000 lir globe in plačilo sodnih stroškov, vse pogojno in brez vpisa v kazenski list. Cosola so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, ostala dva pa ker da nista zakrivila kaznivega dejanja.
Obtožence sta branila odv. Pa-scoli in Pedronl.
Drž. tožilec: dr. Delfino; preds sod. dr. Cenisi; zapis. Pretti.
Globe mestnih stražnikov
PRED SODNO PALAČO JE UKRADEL AVTO
COKSO. 17.00: «Vodnjak im nihalo« (II pozzo e il pendolo), V. Priče in J. Kerr. Ameriški črno-beli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
VERDI. 17.00: «Pandora», A. Gard-ner in J. Masom. Ameriški barvni film.
V nočnem lovu pri Červinjann je policija dohitela tata
Tržiču je pri bencinski črpalki ponudil kolo za bencin
V
rezervno
V sredo 2. t. m. se je sodni sluga Ignazio Leban iz Gorice, Ul. T. Grossi, pripeljal kot po na-
VITTORIA. 17.00:	»Vojni lov« 1 vadi v službo s .svojim novim av
(Caccia di guerra), J. Saxon in tomobilom Fiat 600. Zapeljal R. Redford. Ameriški črnobeli
ga
film.
CENTRALE. 16.30: ((Planeti proti nam« (I pianeti contro di noi). M. Lemoine in M. Pia Luzzi. I-talijansko-francoski črnobeli film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO. Korzo Verdi št. 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 25 stopinj ob 13.40, najnižjo 8 stopinj ob 3.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 58 odst.
je na parkirni prostor pred sodno palačo v Ul. Sauro ter odšel na delo. Nemalo pa se je začudil, ko se je okrog poldne hotel odpeljati, pa ni bilo njegovega avta nikjer. Takrat se je spomnil, da je pustil vozilo nezaklenjeno in celo ključe v njem. To je seveda izkoristil neznani tat, ki je vozilo odpeljal.
Takoj je bila izdana policijska tiralica za tatom. Izvedelo se je, da je nekdo krožil z avtom, ki je nosil prijavljeno evidenčno številko, po Goriškem in še istega dne ponudil pri neki bencinski črpalki v Tržiču rezervno kolo v zameno za bencin, ker zanj
ni imel denarja. Bencina mu je zmanjkalo, čeprav ga je bilo v rezervoarju ob tatvini še kakih 20 litrov.
Pozneje je izginila vsaka sled za vozilom in tatom, dokler ni včeraj zjutraj policija iz Cervi-gnana sporočila, da so v noči od 7. do 8. maja opazili na cesti blizu tega mesta sumljivo vozilo Ker se na dano znamenje šofer ni hotel ustaviti, so s policijskim avtom dirjali za njim, dokler ga niso dohiteli in ugotovili, da gre v resnici za avto, ki je bil ukraden Ignaziu Lebanu v Gorici. Takoj so sporočili lastniku, naj pride po svoj avto, tata pa so od-premili v goriške zapore. Podatki o njem še niso bili objavljeni, vendar je znano, da gre za nekoga iz spodnjega Posočja, ki j» že imel opravka s sodnijo.
V preteklem mesecu aprilu so mestni stražniki v Gorici naložili 572 denarnih glob, ki so bile takole razdeljene:
Za prekrške proti cestnemu pravilniku 514, proti mestnemu pravilniku 9, proti tržnemu pravilniku 12, proti pravilniku za malo prodajo 26, proti pravilniku za reklamo 2, proti poljskemu pravilniku 7 in proti pravilniku za pse 2.
Menični protesti
V prvi polovici meseca aprila je bilo na Goriškem 725 meničnih protestov. Od teh jih je bilo 343 v Gorici, 185 v Tržiču, 51 v Gra-dežu, 33 v Ronkah, 27 v Krminu. 28 v Gradiški, 1Q v Škocjanu, 8 v Starancanu, 7 v Romansu, 7 v Foglianu, 5 v Moši, 5 v Zagraju. 3 v Fari, 3 v Turjaku, 2 v St. Petru ob Soči, v Doberdobu, Dolenjah, Marianu, Medeji, Moraru. Slovrencu in Villessah pa po en menični protest.
Izlet na Kras
Slovensko planinsko društvo v Gorici, priredi v nedeljo, 13. maja enodnevni izlet z vlakom na Kras. Zbirališče ob 8.30 na glavnem trgu v Šempetru. Odhod z vlakom do Štanjela na Krasu od tu pa peš v bližnjo okolico. Povratek okrog 20. ure zvečer. Kosilo iz nahrbtnika.
TRETJE JADRALSKO TEKMOVANJE ZA «POKAL NOHDIO»
29 «zvezd» iz 8 držav pripravljenih za start
Predvideva se dvoboj med italijanskimi in jugoslovanskimi jadrnicami • Prva regata danes ob 11. uri
V vodah Tržaškega zaliva približno 7 milj od obale, se bo danes dopoldne ob 11. uri začelo tretje mednarodno tekmovanje jadrnic vrste »Zvezda« za «Pokal Nordlo«. Včeraj ob 18. uri so se na sedežu kluba Adriatico zaključile zadnje priprave in formalnosti kakor tudi tehtanje in registriranje jadrnic in jader vseh prijavljenih čolnov, ki jih je letos 29 iz osmih evropskih držav.
Na programu je skupno 5 voženj, start za prvo pa bo dan,
za prvo pa bo pod pogojem seveda, če bodo vremenske prilike za jadranje povoljne, ob 11. uri.
Obvezni favoriti te prve večje letošnje mednarodne jadralske regate so seveda italijanski čoln oz. italijanski jadralci kot so Cosen-tino, Cavallo, Rolandi, Danelon in drugi, njihovi najresnejši tekmeci pa bodo po vsej verjetnosti jugoslovanski jadralci, predvsem Fa-fangel-Kosmina in Marušič-Roja s čolni «Cha-cha III.» in «Podgorka», ki so že lani predstavljali posebno privlačnost druge izdaje tega tekmovanja.
Poleg 10 italijanskih in 5 jugoslovanskih jadrnic, je prijavljenih tudi 5 avstrijskih, 4 nemške, dve švicarski ter po ena grška, švedska in monakovska. Mnoge od teh predstavljajo za sedaj še neznanke, ker letos prvič tekmujejo v tej konkurenci, v kateri veljajo Italijani in tudi Jugoslovani že za »veterane«.
dneh bo trening še bolj intenziven, vendar pa bo odpadla običajna trening tekma na dvoje vrat, ker je trener Radio mnenja, da je nedeljska tekma s SAICI povsem zadostovala.
Skupno z ostalimi igralci je treniral tudi Trevisan, katerega zdravstveno stanje je skoraj že povsem normalno, vendar pa bodo šele treningi v teh dneh pokazali, če ga bo že mogoče vključiti v nedeljsko enajstorico.
Inter-Saarbriicken
Trening
Triestine
Triestina je tudi včeraj nadaljevala s pripravami za nedeljsko prvenstveno srečanje s Savono na tržaškem stadionu. Trenirali so vsi igralci vključno z Mantovanijem, ki je v ponedeljek počival. V teh
MILAN, 8. — Enajstorica Inter-ja bo jutri zvečer odigrala prijateljsko tekmo z enajstorico Saar-bruecken. Ob tej priložnosti bo In-ter preizkusil južnoameriškega napadalca Moyana. Za tekmo s Češkoslovaško 16 maja, si bo Inter izposodil od španske Valencie i-gralca Walda in Ribellesa.
Tekmo Inter-Saarbruecken bo sodil Campanati.
Interjev predsednik Moratti je danes podal doikončno ostavko na svoj položaj.
Tenis v Rimu
RIM, 8.
V drugem turnusu
mednarodnega teniškega prvenstva Italije v Rimu sta bila izločeno
Italijana Meric in Tacchini. Važnejši rezultati: Davidson-Pi-
lllllll■llllllll^llllllllllllllllllllll^lllllllllll■llullllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||f||||||||||||||||||MIlllHllllllll
PRIPRAVE ITALIJANSKIH NOGOMETAŠEV
B v petek, A v nedeljo proti Madžarski in Belgiji
mental 4:6, 6:2, 6:0, 6:1, Emerson-Neely (ZDA) 6:0, 6:0, 6:4, Buding (Nem.) - Kendall (Avst.) 6:3, 6:3, 6:4, Pietrangeli - Hedman (Fin.) 6:2, 6:1, 6:2, Sirola 1 Kock (VB) 6:2, 4:6,	6:2, 0:6,	6:1, Rubinoff
(ZDA) - Merlo 8:6, 6:1, 7:5, Jovanovič (Jug.) - Aguirre (Čile) 6:1, 6:4, 6:1, Stolle (Avst.) - Tacchini 3:6, 6:4, 6:4, 6:1, .1. Fraser (Avst.-Lund-quist (Šved.) 10:8, 6:2, 5:7 (prek. zaradi teme), Newcombe (Avst.)-Pilič (Jug. 6:3, 6:3, 3:6, 5:5 (prek. zaradi teme.
Stirling Moss delno paraliz*1^
LONDON, 8. nišnice. v 'katerj
— Zdra v«|jV
se -ga
aprila letos, so izdah^2^,#
angleški avtomobilski di il
ling Moss, ki se j®
poročilo v pacientovern s katerem pravijo, da ot>» nost. da bo slavni dirka j-
0
no paraliziran P° vseJ.uf
ni telesa. Poročilo _Pr? ff;
Mossovo stanje P°^a*pažajo
!Sf a
___jas
ve naj bi bile v zvezi
iC'
izboljšuje, da pa se «r- ^ ve pri delovanju desne
elovanju o«*	^
nogo ter desnega dela pf( r
nogo (er uesnes"
kor tudi pri izgovarja • golf-
skimi poškodbami. u0jli .
Ta vest je močno angleške in svetovne a ^<1* kroge. Vendar pa sai™ n0(tl
tudi me izključujejo
se bo Moss vendarle -jlilj
mogel, da se bo lahko **j
dirkalni inštruktor — kake avtomobilistične r* . (fr nikakor ne bo več n’°®ol0(jt^
..»"<'

in morda niti voziti avt01"
PRED SVETOVNIM NOGOMETNIM PRVEW
Program Jugoslovanov do odhoda v file
Lovrič: «Jugoslavija se bo uvrstila v Četi,tfit><1
10
BEOGRAD, 8. — Najboljši jugoslovanski nogometa**’ „ f je zvezna komisija izbrala za reprezentanco za	#
venstvo v Čilu, so od 5. t.m. zbrani v zveznem *PortiJ,od»a dišču na Košutnjaku, kjer bodo trenirali vse do od”iSi]r pot 17. maja. Priprave reprezentance vodijo člani er -njeno sestavo Lovrič, Ruševljanin in Mihajlovič, tr!oVii-. rič, kondicijski trener Opavski in zdravnik dr. Obra«^/ Dosedanji trening je bil po-___________________ —
Postavi za obe tekmi bosta objavljeni danes
RIM, 8. — Program italijansko nogometne B in A reprezentance, ki bosta nastopili v petek v Bariju proti reprezentanci Madžarsko oz. v nedeljo v Bruslju proti reprezentanci Belgije, je naslednjo:
B reprezentanca, 'ki se bo pomerila v petek v Bariju z madžarsko selekcijo, bo odpotovala iz San Pellegrina v četrtek in prispela še isti dan v Bari z letalom. Iz Barija se bo povrnila zvečer po tekmi v Milan in od tam spet v San Pellegrino. V moštvu bo 15 igralcev.
A reprezentanca, v kateri bo 13 igralcev in katerim se bodo naknadno pridružili še Castelletti, Milani in Petris. katerim so dovolili odhod s Fiorentino v Giasgow za finalno srečanje za poikal pokalov. Reprezentanca bo odpotovala v Bruselj v petek in dopotovala v belgijsko prestolnico še isti dan. Povratek je predviden za H. maja. 15. maja bodo imeli igralci prosto, 16. maja pa se bodo ponovno zbrali v Milanu.
Postavi oben enajstoric bosta u-radno sporočeni jutri, v sredo ob 19.30.
Srečanje med Italijo B In Madžarsko bo sodil grški sodnik Or-kidis s pomočjo italijanskih sodnikov Annoscie in Tonna. Tekma se bo začela ob 16. uri.
Madžarsko moštvo se bo podalo na pot v Čile preko Italije z na-slednjimi 21 igralci:	vratarji —
Grosics, 11'ku, Szentimihaly; branilci — Matrai, Ihasz, Meszoly, Sovari, Sarosi; krilci — Solymosi, Nagy, Sipos, Menczel; napadalci
— Sandog, Gorocs, Albert, Rakosi, Tichy, Kuharszky, Farkaš, Feny-vesi, Monostori.
###
LONDON, 8. — Angleška nogometna reprezentanca bo v nedeljo odigrala svojo zadnjo tekmo pred odhodom v Čile. Njen nasprotnik bo reprezentanca Švice, s katero se bo tokrat pomerila že osmič. Doslej so 5 tekem zmagali Angleži in dve Švicarji
Angleško moštvo bo igralo v postavi: Springett; Armfield, Wil-son; Robson, Swan, Flovvers; Con-nelly Greaves, Hitchens, Haynes, Charlton.
Švicarska reprezentanca bo nastopila z mnogimi rezervami, ker so mnogi njeni čiani poškodovani. Zdi se celo, da bodo v moštvu samo trije ali štirje standardni člani reprezentance. Predvidena je naslednja postava:
Permanian; Roesch, Tacchella; Grobety, Schneider, Weber; Ante-nen, Eschmann, Vonlanthen, Pot-tier, Alleman.
# # #
PRAGA, 8.
svečen predvsem vzdrževanju telesne kondicije, pa seveda tudi individualnemu ter kolektivnemu tehničnemu izpopolnjevanju z žogo.
Selektorji so danes sklenili poklicati na skupne priprave igralca zagrebškega »Dinama« Matuša, namesto poškodovanega čebinca. Problematična je tudi udeležba Vasoviča.
Na jutrišnji prvi trening tekmi v Kikindi bo A moštvo verjetno nastopilo v postavi: šoškič; Dur-kovič, Jusufi; Radakovič, Karko-vič, Popovič: Ankovič, Kovačevič, Jerkovič, Galič, Mujič.
Prvo trening tekmo bo reprezentanca odigrala jutri, 9. t. m. v Kikindi proti mestni reprezentanci. Z ozirom na to, da je to prva tekma, je bil izbran lažji nasprotnik. V načrtu je bila tekma z reprezentanco Indonezije, ki pa je odpovedala svoj prihod. Tako bo to srečanje odpadlo, pač pa bo reprezentanca 11. t. m. igrala proti OFK Beogradu, 16. maja pa z reprezentanco Nemčije. Po tej tekmi se bo reprezentanca Jugoslavije podala na pot, mimogrede pa bo 19. marca odigrala v Milanu tekmo z novim italjanskim državnim prvakom Milanom. 20. maja bodo reprezentanti imeli lahek kondicijski trening v Parizu, od koder bodo še isti večer odpotovali z letalom v Arico v Čile, kamor bodo prispeli 21. maja. Do prvega srečanja s Sovjetsko zvezo bo reprezentanca trenirala v Arici.
Član pripravljalne komisije Lovrič, ki si je ogledal zadnje nastope reprezentanc SZ in Urugvaja,
V okviru priprav za svetovno prvenstvo v Čilu, je
češkoslovaška nogometna reprezentanca premagala danes angleško moštvo 2. lige Hunddersfield z 1:0. Tekma je bila počasna in nezanimiva. Cehoslovaki so bili boljši na sredini igrišča, vendar pa svoje premoči niso znali primerno izkoristiti. Edini gol je dosegel v 33’ drugega polčasa srednji napadalec Molnar iz gneče. Pred tem je Adamek zastre-ljal 11-metrovko.
je takole ocenil jugoslovanske možnosti na svetovnem prvenstvu:
«Na osnovi iger reprezentanc SZ in Urugvaja, ki sem Jih gledal, sem prepričan, da Jih naša reprezentanca z določeno igro in taktiko lahko premaga. Naša reprezentanca s« bo uvrstila v četrtfinale«.
DIRKA PO
spaN*j1
Bono zmag°va
v 12. etapi
LOGRONO, 8. - V *m V j lesarske dirke po lid-Logrono, dolgi 2»
,BO
Ju
JV
Ni
S
\ki
A
Ni
N
J* t\
N!
in c
S
IS
h
uS
N»
		

gal
(z odbitkom e.io ** ^e, pred Van Meenenom, '(,10,, in Pinero ter pred Sj® tigom na čelu s ias°„0 Splošni vrstni red pj4.53’ji je naslednji: 1. E*M,il Altig 54.54’02”, 3.	L
in 41", 4. Stollker 54-5» pe(" quetil 54.58'23”,	18,
55.14’21”.
PRAGA,
sarske dirke Berlln-Pj8<pf< od Karlovih Varov f J«, j zmagal Francoz Pelllf,BeU^' vanski kolesarji so	„
v veliki skupini z >S,V juri zmagovalec 4.14’33 • ... r ,„V|
zmagovalec Boltežar je zaradi na cilju za 6’.
N
to
Juventus proti W in proti Madžar^
.0 JES; fn Ca.v<e%: nie, bosta pojačala srečanja v okviru * skega pokala«. r V soboto se bo 3U
egt»'
v suuotu se uu - , „.1 p- ji vem srečanju v Tu2in pvu zagrebškim Dinamom- v c bodo prispeli v Turbino ob 16.47, vrnili pa ** deljo ob 14.40. M 51 15. maja zvečer
proti Juventusu	se
metna reprezentanca,
čala iz Barija.

,00 RINGA DO RlUOL'
TIJUANA, 8. — Svetovni prvak srednjetežke kat. Archie Moore je premagal s k. o. po 1f'>
15’ borbe Hoje bila že 134.
warda Kinga. To Moorova zmaga s k. o.
NEW YORK. 8. — Ameriški boksar srednje kat. Ted Wright je premagaj po točkah v 10 rundah Kelvina Cotta s Trinidada.
CAGLIARI, 8. — Evropski prvak Petelinje kat. Piero Rollo ne bo branil svojega Italijanskega
KirCbS.rAvsi;
Petelinje kat. Franco ^
'e MILAN, 8. - Dvoboj jjj<lj|'
sko "	‘	*
nom Mastellarom, bo p, 1
stadionu Flaminio. P*’g/rJ, ločen, če Lamperti jJfiijjV gov uradni izzivale«■	.
vak peresne kat. How
IVO ANDRIČ h*™**™^
Travniška kronika
rurjvA	KONZULSKI ČASI wwv
Fratra sta jedla veliko in molče, včasih za hip v zadregi pred neznanimi jedmi in drobnimi žlicami iz dunajskega srebra, ki so v njunih medvedjih šapah izginjale kot igrača. Ana Marija se je često obrnila k njima, ju nagovarjala in hrabrila, mahljala z rokami, stresala lase in bliskala z očmi, samostanca pa sta si brisala	goste	kmečke	brke in zrla v
to vihravo belo žensko z	isto	mimo	zadrego	kot v neznane
jedi. Des Fossčsu ni ušla naravna dostojanstvenost obeh preprostih mož, njuna pozornost, zadržanost in mirna odločnost, s katero sta zavračala jedi in pijače, ki jih nista bila vajena ali jima niso teknile. Celo njuna okornost v uporabljanju vilic in nožev in strah, s katerim sta se lotila posameznih jedil, nista bila nič smešnega in neokusnega, temveč prej dostojanstvena in ganljiva.
Razgovor je postajal čedalje bolj živ in glasan in se je razvijal v nekaj jezikih.	Na	koncu	sta se	samostanca od-
ločno odpovedala sladkarijam in južnemu sadju. Ana Marija je pobledela, toda zadeva Je bila naglo spet v pravih kolesnicah, ko sta prišla	na	vrsto	kava in	tobak, kar sta
tudi fratra sprejela z nezatajeno dobro voljo — kot nagrado za vse, kar sta morala doslej prestati.
Moški so se umaknili kadit. Po naključju nista kadila ne Daville ne des Fossčs, zato pa sta von Mitterer in fra Julijan puhala goste oblake dima; fra Ivo je nosljal njuhanec in si t veliko modro ruto brisal brke in pordeli podbradek.
To se je zgodilo prvič, da je von Mitterer povabil obenem svojega nasprotnika in svoje prijatelje in da sta se konzula
sešla v navzočnosti fratrov. Kakor da je božič prinesel dneve nekakšnega slovesnega pomirja in da je smrt Davidovega sinka ublažila ali vsaj preložila sovražnost in nataknjenost med njima. Von Mitterer je bil vesel, ker jo on omogočil, da so se lahko uveljavili tako plemeniti občutki.
Ta božična gostija je bila hkrati dobra priložnost za vsakega udeleženca, da z vedenjem pokaže svojo »politiko« in osebo v čim lepši luči. Von Mitter je prikladno in umerjeno poudarjal pred Francozom svoj velik vpliv na fratre in njihove ovčice, samostanci pa so z vedenjem in besedami potrjevali. Daville je po službeni dolžnosti in iz osebne trme privzel vedenje Napoleonovega predstavnika; ta ((imperialna« drža, ki je bila kaj malo izraz njegovega pravega značaja, mu le dajala grobijanski videz in postavila vso njegovo osebnost v neprimerno luč. Edini, ki se je vedel in govoril sproščeno in neprisiljeno, je bil des Fossčs. Toda kot najmlajši je največ molčal.
Fratra, kolikor sta sploh govorila, sta se pritoževala zoper Turke in globe, preganjanje in tok zgodovine, zoper svojo usodo in po malem na ves svet s tisto čudno in tipično slastjo, s katero vsak Bosanec tako rad govori o težkih in brezupnih stvareh.
V taki družbi, kjer je vsak hotel povedati le tisto, kar Je želel, da se razve in raznese naprej, in skrbel, da sliši samo tisto, kar mu je potrebno in kar drugi skrivajo, se pogovor seveda ni mogel razplesti in poteči sproščeno in prisrčno.
Kot dober in taktičen gostitelj von Mitterer ni pustil, da bi pogovor prešel na stvari, ki bi lahko sprožile spor. Samo fra Julijan in des Fossčs sta se izločila in kot stara znanca razpravljala malo živahneje.
Bosenski frater in mladi Francoz sta si očitno ohranila simpatije in spoštovanje še od prvega srečanja na Kupresu. Poznejša shajanja na Guči gori so ju še bolj zbližala. Oba mlada, vedra in zdrava moža sta načenjala pomenek pa tudi prijateljsko prepiranje z zadovoljstvom, brez zahrbtnih misli in osebne nečimrnosti.
Malo sta se odmaknila, gledala skozi motno okno gola drevesa, posuta s prhkim snegom, in se pomenkovala o Bosni in Bosancih. Des Fossčs je prosil podatkov in pojasnil o kato-
VS« ^
liškem življu in delu fratrov. Potem je pa tudi sam povedal da je njih napredek mogoč samo v njeno škod o. mirno in iskreno svoje dosedanje vtise in skušnje.	postavile nestrpnost za največlo vrlino vsaka si °°
Frater je takoj sprevidel, da «mladi konzul« v Travniku —- -	-	’
ni prespal časa, temveč nabral veliko podatkov o deželi in ljudeh, pa tudi o katoličanih in delu fratrov.
Oba sta soglašala, da je življenje v Bosni izredno mučno, ljudje vseh ver pa bedni in zaostali v vsakem pogledu. Iščoč vzrokov in razlag takemu stanju, je frater obtožil turško oblast in trdil, da sploh ni misliti na zboljšanje, dokler se dežela ne reši turške sile in dokler turške oblasti ne zamenja krščanska. Des Fossčs se ni maral zadovoljiti s tako razlago, temveč je iskal vzrokov tudi v kristjanih samih. Turška vladavina, je trdil, je ustvarila pri svojih krščanskih podložnikih posebne karakteristične lastnosti, kot so potuhnjenost, trma, nezaupanje, miselna lenoba in strah pred vsako novostjo, vsakim delom in gibanjem. Te lastnosti so dozorele v stoletjih neenakih bojev in večne obrambe, prešle v naravo tukajšnjega človeka in postale trajne poteze njegovega značaja. Porojene
pozna stvari in m potrebno, da svoje znanje preveuj* Očitno odločen, da mu po vsej sili ugovarja, Je, „ njegovo ljudstvo v razmerah, kakršne so, lahko
J -5 *^ ijuu.oi.vu v cazmeran, Kaarsne so, ohrani samo tako, kot je, če se noče izroditi, ^ f propasti.
Des Fossčs mu je odgovoril, da narodu, akO _ jji ^ bolj zdravo in pametno, zato še ni treba zapustiti ve -yj)9 svetinj. Po njegovi misli bi se mogli in morali J prizadevati za napredek.	fotjl Sj'
»Eh, ljubi gospod,« je rekel fra Julijan koketno 0 f"j V ki brani zastarela mnenja, »eh, vi lahko govor*«® gm J)|„(
mflt.prialnarrn	---Vi f 0.1 S A* La *|f Mflis
v sili in pod pritiskom, so danes in bodo tudi poslej huda ovira napredku, slaba dediščina težke preteklosti in velika napaka,
„ ,	---, VI lčlIllvU &v/’r ,evi /p.
materialnega napredka, o zdravih vplivih in kitaJs*:9(« A toda ko bi bili mi manj trmoglavi in bi odpirali * pr |At ,zdravim vplivom’, bi se danes moja farana Pero * j y«s
IIOV81I&	‘Iti TJiioa m	Jflr® I
ki jo je treba izruvati.
Des Fossčs ni tajil, kako je presenečen spričo trdovratnosti, s katero se v Bosni ne le Turki, temveč tudi ljudje drugih ver otepajo vsakega vpliva, celo najboljšega, se upirajo vsaki novosti, vsakemu napredku, tudi takemu, ki je v sedanjih okoliščinah mogoč in odvisen samo od njih. Dokazoval Je veliko škodljivost te kitajske okostenelosti, takega ograjevanja pred življenjem.
»Kako je mogoče,« je vprašal des Fossčs, »da bi se ta dežela umirila, uredila in sprejela vsaj toliko civilizacije, kot jo imajo njeni najbližji sosedi, če je ljudstvo v njej razdvojeno kakor nikjer v Evropi? štiri vere živijo na tej ozki, gorati in revni zaplati zemlje. Vsaka od njih je samasvoja in strogo ločena od drugih, čeprav vi vsi živite pod istim nebom in od iste zemlje, ima vsaka vera središče svojega duhovnega življenja daleč v tujem svetu — v Rimu, Moskvi, Carigradu, Meki, Jeruzalemu in bogve kje povsod, samo ne tam, kjer se ljudje rode in umirajo. In vsaka je prepričana, da je pogoj njeni blaginji in koristi v škodi in nazadovanju drugih treh ver in
rala Mujo in Huso.«	Angl»’\ \ V;
»Dovolite, saj ni treba zaiti v skrajnost in tjn ® VJ »Kaj hočete! Bošnjaki imamo trde butice. f *-T pozna in po tem slovimo,« je odgovoril fra JUUJ samovšečnostjo.
ovšečnostjo.	. gt« / C‘t
»Toda, ne zamerite: kaj je vam mar, kaKSj* ,0 »Ju drugih ljudi in kaj se o vas misli in ve? Kakor 0». Jv P te Važno je le, koliko človek od življenja ima, kaj J napravi iz sebe, svojega okolja in potomstva.« je r t «Mi čuvamo svoj položaj in nihče se ne 111 J da nas je prisilil, da smo ga spremenili.«	$ rJ
«Toda, oče Julijan, ni važen položaj, tern^ jfvlj A položaj je v službi življenja. In kje imate tulffvgd* T< Jl»J Fra Julijan je ravno zinil, da bi kot po h® H
rra juujan je ravno zimi, aa di koi po	11
kak citat, ko jima je gostitelj zmotil pomenek-vfSt>, j JV vstal. Rdeč od dobrega obeda se je z vsemi Pd 50P^ P sko rokoval s svojo gorjansko tolsto roko in tež*
davo uverjal, da je zunaj mraz in metež, doj^otf1
zato morata na pot, če hočeta priti še pred
«iMladi konzul« in frater sta "se le nerada
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 letna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-628, tekoči račun pri Narodni banki v

IN 94-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-Il, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 Ur uZS- V 20 din. mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din -*• Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ:	pri
T	’	v _	____________ r	_ .	...	... atnl nfl* •	«nn m 1 -- *   ________1 (CA ..   1_J.. 1 OA It.   Moll nnlnet Of\ II. kaearln — \7at artlnei co n8rOC“
~ „,cscvllu „„„	_________ __________ ________________ ____ _	Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374
Ljubljani'eOM^!W76 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, flnančno-upravnl 150, osmrtnice 120 Ur. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Udaj« in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	______
k I
$
&
v

1
4 s
r,»
S
c
'lij
s,
1?!
I
!»
N