Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA |||| JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
21. nos.	V	LJUBLJANI,	dne	26.	marca 1931.	Letnik	II.
V S E B
125.	Pravilnik za izvršenje popisa prebivalstva, kmetijskih i gospodarstev in- domače živine v kraljevini Jugoslaviji dne 31. marca 1931. leta.
Uredbe osrednje vlade.
125.
Na temelju § 14. zakona o popisu prebivalstva, kmetijskih gospodarstev in domače živine z dne 31. jamarja 1931. leta predpisujem sledeči
Pravilnik
za izvršenje popisa prebivalstva, kmetijskih gospodarstev in domače živine v kraljevini Jugoslaviji dne 31. marca 1931. leta.*
A.	Pravila za izvršenje popisa.
I.	Splošna določila.
Člen 1.
Po zakonu o popisu od 31. januarja 1931. (»Službe-Re novine od 9. februarja 1931. — »Službeni list banske uprave Dravske banovine« z dne 21. februarja 1931., št. 1/13.) se bo izvršilo popisovanje prebivalstva, kmetij-• uh gospodarstev in domače živine na celokupnem ozemlju kraljevine Jugoslavije po stanju o polnoči med l- ni»rcem in 1. aprilom 1931.
?„°P*S VCK*‘ oddelek splošne državne statistike pred-iiisitva ministrskega sveta in sicer za banovine: Do-avsko, Moravsko, Vardarsko in Zetsko ter za področje ^Piave mesta Beograda neposredno, a za banovine: y1 a'vsko, Savsko in Primorsko po statističnem uradu v -agrebu ter za banovini: Vrbasko in Drinsko po statičnem uradu v Sarajevu (§ 3. zakona o popisu).
okr ^ Popisa nadzirajo banski popisni odbori,
ozm inšpektorati in sreska načelstva (§ 4. zakona o Popisu).
9 :>^lužbene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4 marca 1931^ ŠL 52/XV£)4.
I N A :
126.	Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931.
Organi za izvedbo popisa samo so: občinska oblastva, občinski popisni odbori in popisovalci (§ 5. zakona o popisu).
Člen 2.
Za vpisovanje podatkov o prebivalstvu, kmetijskih gospodarstvih in domači živini, a v mestih tudi o zgradbah, se uporabljajo obrazci, natisnjeni na koncu tega pravilnika, in sicer:
1. Družinski list, obrazec 1, za popisovanje vseh trajno in začasno prisotnih in začasno odsotnih oseb po družinah;
2. Popisnica, obrazec 2, za individualno popisovanje prisotnega prebivalstva;
3. List za kmetijska gospodarstva, obrazec 3, za popis vseh kmetijskih, vrtnarskih in vinogradniških gospodarstev;
4. List o domači živini, obrazec 4, za popis živine, perotnine, čebelnih panjev in proizvodov domačih živali za one lastnike, ki nimajo kmetijskih gospodarstev;
5. List za zgradbe v mestih, obrazec 5;
6. Kontrolni spisek, obrazec 6;
7. Sumarni pregled za popisni krog, obrazec 7;
8. Sumarni pregled za občino, obrazec 8;
9. Poročilo o izvršenem popisu, obrazec 9;
10.	Legitimacija za popisovalce (obrazec brez številke).
Te obrazce bo splošna državna statistika brezplačno dostavila popisnim organom po sreskih načelstvih oziroma po samoupravnih mestnih občinah.
Predsednik ministrskega sveta lahko na obrazloženo prošnjo, naslovljeno na oddelek splošne državne statistike predsedništva ministrskega sveta, dovoli posameznim mestnim občinam, da za svoje svrhe uporabijo poleg gornjih obrazcev tudi še druge obrazce radi poizvedb gotovih krajevnih razmer. Stroški za take poizvedbe gredo na račun dotičnih občin.
II.	Banski popisni odbori, okrožni inšpektorati In sreska načelstva.
Člen 3.
V vsaki banovini imenuje ban takoj po prejemu tega pravilnika banaki popisni wiboa'z kalečemu bo on nače-
loval (§ 4. zakona o popisu). Ta banski popisni odbor bo Sestavljen iz 10 do 15 članov, kateri se bodo izbrali iz vrst upravnih in cerkvenih predstavnikov in zastopnikov pridobitnih in kulturnih ustanov in med katerimi mara biti po eden strokovnjak medicinsko-socialne statistike in poljedelstva.
Banski popisni odbori so dolžni, da se redno obveščajo po okrožnih inšpektoratih in sreskih odnosno mestnih načelstvih o pravilnem teku popisovanja in da pri tem skrbijo, da bo popis pravočasno izvršen v vseh podrejenih občinah.
Sreska načelstva bodo razdelila popisne obrazce občinam in neposredno nadzorovala delo občin ter o tem poročala banskim popisnim odborom.
Banski popisni odbori kakor tudi sreska načelstva bodo dajali vsa potrebna pojasnila, ki jih bodo od njih zaprosile osebe ali oblastva, ki sodelujejo pri popisovanju, in jim bodo v vsakem oziru kolikor mogoče olajševali popisovanje.
Člen 4.
Banski popisni odbori bodo pravočasno pred popisovanjem z javnimi oglasi in drugimi primernimi objavami na primeren način ljudstvu razglasni važnost popisa tako za državno in občinsko upravo, kakor tudi za znanost in splošno dobro, in je pozvali — opozarjajoč ga na kazenske odredbe § 11. zakona o popisu — da bodi pri popisovanju popisovalcem v vsakem oziru uslužno in da s svojimi vestnimi in resničnimi izjavami pripomore zbrati najtočnejše podatke. Stroški za tiskanje omenjenih oglasov gredo na breme proračuna splošne državne statistike.
Banski popisni odbori bodo skrbeli, da tudi sreska in občinska oblastva poučijo prebivalstvo pred samim po-četkom popisa o tem splošno koristnem delu in je prepričajo, da se popis ne vršd radi obdavčenja ali kakršnekoli obremenitve ljudstva, temveč da se bodo vsi individualni podatki, t. j. podatki, ki se nanašajo na posamezne osebe, družine ali gospodarstva, varovali kot uradna tajnost, ter da se bo kršenje te tajnosti strogo kznovalo po zakonu o popisu (§§ 10. in 12.).
Člen 5.
Banski popisni odbori bodo izposlovali, da bodo vsii javni nameščenci in vse ostale osebe, ki jim bo poverjeno izvršenje tega važnega državnega posla, za dobo popisovanja oproščeni svojih rednih dolžnosti, kakor tudi, da se v času popisovanja po mogočnosti ne vršijo velike prireditve (shodi, svečanosti, sejmi in druga zborovanja), da bodo poglavarji družin za časa popisovanja mogli biti doma.
. Člen 6.
Na področju uprave mesta Beograda bo vršil vse funkcije banskega popisnega odbora popisni odbor, katerega bo postavil in mu načeloval upravnik mesta Beograda (drugi odstavek § 4. zakona o popisu).
t
Člen 7.
Funkcije banskih popisnih odborov prenehajo, čim prejmejo od vseh mestnih občin in sreskih načelstev svoje banovine poročila, da je popisno gradivo odposlano splošni državni statistiki v Beogradu oziroma statičnima uradom X Zagrebu iu SarajetU Jelen 0L),
III.	Občinska oblastva in občinski popisni odbori.
Člen 8.
Da bo mogoče izvršiti popis pravočasno in čim točneje, bodo občinska oblastva takoj po prejema tega pravilnika sestavila občinske popisne odbore.
Občinski popisni odbor naj bo sestavljen iz 8 do 7 članov, od katerili enega bo občinsko oblastvo imenovalo za predsednika. Člani tega odbora se bodo izbrali iz vrst občinskih predstavnikov in drugih uglednih in za ta posel sposobnih občanov. Med člani naj bo najmanj eden član občinskega poljedelskega odbora. Tako sestavljenemu občinskemu popisnemu odboru bo občinsko oblastvo poverilo izvedbo celega popisnega posla in mu dčdelilo še potrebno število pomožnega osebja.
Člen 9.
Občinski popisni odbori bodo s pomočjo mape in drugih pomožnih sredstev najprej pregledali meje občinskega ozemlja, kakor tudi meje vsakega kraja posebej, ako je občina sestavljena iz več krajev.
Občinski popisni odbor mora upoštevati meje ozemlja svoje občine in tudi vsakega kraja posebej, da se ne bi dogodilo, da občina popiše to, kar pripada sosedni občini in narobe, ali pa da ne bi kak del prebivalstva kmetijskih gospodarstev in domače živine ostal sploh nepopisan. Ako so meje sosednih občin na kakem mestu sporne, tedaj bo pristojni sreski načelnik odločil, katera od njih bo sporno zemljišče s prebivalstvom, kmetijskimi gospodarstvi in domačo živino popisala; v nobenem primeru pa ne sme biti neki del prebivalstva, kmetijskih gospodarstev in domače živine popisan od ene in druge strani, ali ostati sploh nepopisan.
Člen 10.
Nato bo občinski popisni odbor takoj razdelil celo občino v manjše popisne enote: popisne kroge.
V večjih mestih je pri razdelitvi občine na popisne kroge potrebno, držati se tudi mej posameznih administrativnih delov (mestnih okrajev) radi tega, da se predhodni posli in popisovanje samo olajšajo, drugič pa zato, da se popisno gradivo lažje uredi po upravni razdelitvi mesta.
En popisni krog naj obsega približno 250 prebivalcev ali približno 50 družin. Pri določitvi popisnih krogov bodo odbori upoštevali, koliko so hiše oddaljene druga od druge, pa tudi terenske in vse druge razmere, ki olajšujejo ali otežujejo popisovanje, in bodo z ozirom na te razmere lahko vzeli v en popisni krog več ali manj prebivalcev ali družin, kakor pa je zgoraj omenjeno, t. j. toliko, za kolikor se lahko zanesljivo pričakuje, da jih bo mogel popisovalec pravilno popisati. V vsakem primeru morajo biti popisni krogi točno določeni, tako da se n® dogodi, da ostane kaka hiša nepopisana ali da se dvakrat popiše.
Popisni krog ne sme bili z enim svojim delom v eni vasi ali delu mesta (mestnem okraju), a z drugim delom v drugi vasi ali drugem delu mesta (mestnem okraju)-
Člen 11.
Vojašnice, vojne ladje in druge ustanove vojske i® mornarice, kakor tudi železniške postaje s pripadajoči®® zgradbami j jjudzočju ene občine ae smatrajo kot
ni popisni krogi in za njih veljajo posebna določila (členi 51.—54.).
Clen 12.
lJo razdelitvi občine v popisne kroge bo občinski popisni odbor dal vsakemu popisnemu krogu redno številko in vpisal vse potrebne podatke v zaglavje pod naslovom »Kontrolnega spiska«, ki ga dobi popisovalec za do-tični popisni krog. Redne številke popisnih krogov gredo od 1 in nadalje v celi tej občini, tako da popisni krogi, omenjeni v členu 11., dobijo poslednje redne številke.
Clen 13.
V večjih mestih se v primeru potrebe radi olajšanja popisnega posla obrazujejo popisni rajoni (okoliši) iz nekoliko popisnih krogov (člen IG.).
Clen 14.
Da bodo občinski popisni odbori lahko pravilno izvršili razdelitev občine v popisne kroge, naj vzamejo za Podlago občinski »Spisek naseljenih krajev« in »Spisek Posestev-hiš«, sestavljen za celo področje občine oziroma mesta — po posameznih krajih oziroma krajevnih delih m po ulicah — v katerem so naznačene vse redne številke posestev-hiš po členu 20. in 23. zakona od 18. februarja 1930. leta o imenih krajev in ulic in obeleževanju hiš s številkami.
Občinska oblastva bodo morala ta »Spisek posestev-mš« dotične občine pregledati in, kjer bo potrebno, izpopolniti in popraviti eventuelno tudi na licu mesta, od-b°sno, ako še ni gotov, v sporazumu z občinskim odbojni svrhe popisa, takoj, a najkesneje do 10. marca izgotoviti.
Občinski popisni odbor bo iz tega spiska vpisaval v *egitimacije popisovalcev (člen 21.) točne meje njihovih Popisnih krogov z navedbo vseh posameznih hiš z njiho-vuni hišnimi številkami in, kolikor mu je poznano, tudi Vsa druga ljudska prebivališča, ki jih ni v tem spisku 'kolibe brez hišne številke, pečine, šotori, ladje itd.), da te bi nobeno ljudsko prebivališče izostalo od popisa.
Clen 15.
Za hiše, ki se nahajajo na periferiji ( v okolici) *®®st, raztresene brez reda in na velikem prostoru, kakor na Pr. letovišča v vinogradih, opekarne, tvornice, čuvaj-
(stražnice) itd. bo občinski popisni odbor napravil * lCo in jih natančneje opisal z znanim nazivom ali ime-om lastnika, da se bodo popisovalci in kontrolni organi z.je orientirali. Te skice naj izkazujejo vsaj eno bolj Hano ulico, ki vodi do teh naselij.
Clen 16.
ral s° v večjih mestnih občinah obrazovani popisni m (Blen 13.), bo občinski popisni odbor v tem pri-_^,ru ^Inen°val za vsak popisni rajon poseben rajonski Dr ? r: a enega člana tega pododbora bo imenoval čin ,8e^n^0In- Rajonski pododbor je pomožni organ ob-Po »* P°P*snega odbora za dajanje navodil in objasnil Pon!8°ValCem ‘n za nad7°rovanje njihovega dela za časa 3te^1.*|?van.Jtt> Popisni rajoni se obeležujejo z rimskimi D * kami, tako da bo na pr. popisni rajon I. obsegal ^ 26—5QIO,{e	P°P^sn*	rajon II. popisne kroge
Pri določevanju mej popisnih rajonov se mora strogo držati upravne razdelitve, ako taka v mestu že obstoji, in vsak tak okraj mesta se mora po njegovi velikosti, odnosno po številu prebivalstva dalje razdeliti v enega ali več popisnih rajonov, oziroma dva ali več takih mestnih okrajev združiti v en rajon. Popisni rajon, pa tudi popisni krog, se ne sme nahajati z enim svojim delom v enem, a z drugim delom v drugem mestnem okra? ju, a i stot a ko ne sme biti popisni krog z enim delom v enem ali z drugim delom v drugem popisnem rajonu.
V občinah, katere bodo ra/.deljerie v rajone, so občinski popisni odbori dolžni, da vsakega popisovalca točno poučijo, v kateri rajon spada njegov popisni krog in kje se bo za časa popisovanja nahajal rajonski pododbor tega rajona.
Clen 17.	......
Kadar se končajo ti predhodni posli, bodo občinska oblastva po številu popisnih krogov takoj določila potrebno število popisovalcev t. j. oseb, ki bodo vršile popisovanje po hišah. Pri tem naj se pazi na to, da se izbere večje število ljudi, kakor je popisnih krogov, da pride na vsak popisni krog, izvzemši one iz člena 11., po en popisovalec, a da poleg tega ostane za vso občino še neko število namestnikov, ki bi v primeru potrebe zamenjali upravičeno zadržane popisovalce.
Clen 18.
Za popisovalce naj se predvsem jemljejo javni nameščenci, ki službujejo in stanujejo v občini popisa. Zato je potrebno, da si odbor o pravem času v samem začetku predhodnih del preskrbi za popis spisek vseh teh javnih nameščencev (državnih, banovinskih in občinskih uradnikov, učiteljev itd.).
V drugi vrsti je upoštevati kot popisovalce, posebno v vaseh, duhovnike, ki stanujejo v občini popisa.
Naposled bo vzelo občinsko oblastvo iz vrst ostalih odraslih pismenih občanov svoje občine za popisovanje sposobne osebe, ki popolnoma obvladajo državni jezik.
Pri dodeljevanju popisnih krogov posameznim popisovalcem naj se pazi na to, da določena oseba po možnosti dobi popisni krog v neposredni okolici, kjer stanuje.
Clen 19.
Ako občinsko oblastvo ne bi moglo na ta način najti zadostnega števila popisovalcev v svoji občini, se bo najdalj do 15. marca obrnilo na sresko načelstvo in zahtevalo, da preskrbi in pravočasno upoti v to občino število popisovalcev, ki primanjkuje. 0 odreditvi teh popisovalcev bo sresko načelstvo občino takoj obvestilo.
Clen 20.
Vsa do tukaj navedena predhodna dela morajo biti končana in popisovalci ter njihovi namestniki odrejeni v celi državi najkesneje do 20. marca.
v
Clen 21.
Ko se tako za vso občino odredijo popisovalci in njihovi namestniki, bo občinsko oblastvo takoj obvestilo vsako izbrano osebo o imenovanju in ji izročilo legitima? cijo ter en izvod tega pravilnika, a poleg tega v mestih po možnosti skico njegovega popisnega kroga, da se
popisovalec popolnoma seznani s svojimi dolžnostmi in s svojim popisnim krogom.
Člen 22.
Čim bodo vsi dosedaj navedeni predhodni posli gotovi, morajo občinski popisni odbori poslati pristojnim sre-skim načelstvom poročilo, v katerem javljajo, da so vsa predhodna dela za popis v tej občini izvršena in popisovalci določeni.
Sreska načelstva so dolžna, da o tem takoj obvestijo pristojni banski popisni odbor.
Mestni popisni odbori bodo poslali takšno poročilo neposredno banskemu popisnemu odboru.
Banski popisni odbori bodo brzojavno poročali splošni državni statistiki v Beogradu oziroma statističnima uradoma v Zagrebu in Sarajevu (drugi odstavek čl. 1.) o izvršitvi predhodnih del v posameznih srezih in mestih svoje banovine.
Člen 23.
Občinski popisni odbori in v večjih mestnih občinah tudi rajonski pododbori bodo v času popisovanja vršili kontrolo in nadzirali delo popisovalcev in jim dajali vsa potrebna objasnila.
Na dan 27. marca se bodo sestali člani občinskih popisnih odborov v občinski hiši ali pa v kakem drugem pripravnem prostoru, a istotako člani rajonskih pododborov v njim odrejenih prostorih ter si bodo razdelili med seboj popisne kroge, tako da bo vsak izmed njih dobil določeno število popisnih krogov, v katerih bo kot revizor vršil kontrolo nad delom popisovalcev. V občinah, v katerih bo postavljeno večje število popisovalcev, popisni odbor lahko imenuje za revizorje tudi druge osebe, ki niso člani občinskega popisnega odbora, odnosno rajon-skih pododborov.
Vsakemu revizorju morajo biti dobro poznane krajevne razmere onih popisnih krogov, v katerih bo vršil kontrolo.
IV.	Dolžnosti in pravice popisovalcev in revizorjev.
Člen 24.
Popisovalci morajo biti v občinah, za katere so odrejeni, dne 28. marca, da bodo mogli pravočasno dobiti od občinskih popisnih odborov vse popisne obrazce in pisalne potrebščine, kakor tudi vsa še eventualno potrebna pojasnila.
Člen 25.
Po § 7. zakona o popisu morajo občinska oblastva preskrbeti, da popisovalci v primeru potrebe dobijo brezplačna prevozila in prenočišče.
Občinska oblastva se bodo sploh potrudila, da bo ljudstvo v vsakem oziru uslužno napram popisovalcem in drugim popisnim organom, ki vršijo tako važno in splošno koristno delo.
Postopek za izplačevanje voznih stroškov za odhod in vrnitev popisovalcev, ki ne popisujejo v občini, v kateri stalno prebivajo (drugi odstavek § 7. zakona o popisu), se bo uredil s posebno naredbo.
Člen 26.
V smislu § 9. zakona o popisu se popisovalci in Čtnni popisnih odborov smatrajo pri izvrševanju popisnih del za javne uslužbence, in jih zbog tega ščitijo vsi zakonski
predpisi, ki veljajo za jaVne uslužbence pri izvrševanju njihove službene dolžnosti.
Oni imajo pravico, da na svojem popisnem področju pri izvrševanju svoje popisne dolžnosti vstopijo v vsako hišo in vsako stanovanje iin da pregledajo vsako kmetijsko gospodarstvo.
Popisovalec je dolžan, da pri izvrševanju popisa pokaže svojo legitimacijo, v kateri je točno opisano njegovo popisno področje (člen 14.)
člen 27.
Ako bi popisovalec pri popisovanju naletel na kakšno zapreke s strani hišnega posestnika, poglavarja dru- 1 žine ali posameznikov, ki jih mora popisati, bo o teni takoj obvestil občinski popisni odbor in zahteval, da se te zapreke odstranijo, kar je odbor dolžen takoj storiti.
Tok popisovanja.
Člen 28.
Za izvrševanje popisa bo vsak popisovalec dobil od občinskega popisnega odbora potrebno število sledečih obrazcev: »Družinski list« (obrazec 1), »Popisnica« (obrazec 2), »List za kmetijska gospodarstva« (obrazec 3), »List o domači živini za lastnike, ki nimajo kmetijskega gospodarstva« (obrazec 4), »Kontrolni spisek» (obrazec 6) in »Sumarni pregled za popisni krog« (obrazec 7).
V mestih bo popisovalec dobil razen tega tudi »List za zgradbe« (obrazec 5).
1.	Raznašanje in delno izpolnjevanje popisnih, obrazcev.
Člen 29.
Da bodo popisovalci mogli izvršiti popis točno in o pravem času, bodo takoj, ko prejmejo potrebne popisne obrazce in ko se dobro seznanijo s tem pravilnikom, kakor tudi s svojim popisnim krogom in sploh s poslom, katerega morajo izvršiti, že 29. marca začeli raznašati in deloma izpolnjevati popisne obrazce št. 1 (»Družinski list«), št. 2 (»Popisnica :), št. 3 (»List za kmetijska gospodarstva«), št. 4 (»List o domači živini«) in št. 6 (»Kontrolni spisek«).
Člen 30.
Popisovanje prebivalstva se bo vršilo po družinah.
Pod družino se razume vsaka obitelj, ki živi kot sa-mostnojna hišna zajednica in vodi svoje posebno gospodinjstvo. Tuje osebe brez svojega gospodinjstva, katero živijo pri kaki obitelji skupno v stanovanju, se smatrajo kot člani te družine. Sluge, kočijaži, podnajemniki, gostjo in sorodniki, ki so na stanovanju pri kaki obitelji, 60 štejejo v to družino.
Podnajemniki z lastnim gospodinjstvom, ki živijo samostojno in oddeljeno v svojem posebnem stanovanju (kot najemniki ali podnajemniki s posebnimi prostori), 80 smatrajo kot posebne družine.
V dvomljivih primerih, kjer popisovalec ne bi vedel, ali naj kako osebo vzame kot posebno družino ali naj i° vpiše kot člana kake druge družine, se lahko svobodno odloči za to, kor smatra, da bolj odgovarja razmeram **
osebe, toda v nobenem primeru se ne sme dogoditi, da bi taka oseba sploh ostala nepopisana.
Ako je v istem stanovanju več družin, se mora za vsako od teh družin izpolniti poseben »Družinski list«.
, Clen 31.
Bolnice, dijaški internati, kazenski zavodi, zapori, kakor tudi hoteli (prenočišča) se smatrajo kakor ena družina.
Upravitelji in predstojniki takih zavodov in ustanov, kakor tudi vsi uradniki, nadzorniki, hotelirji in vsi drugi, ki stanujejo v takih zavodskih družinah, se vpisujejo kol Člani teh zavodskih družin, ako ne živijo oddeljeno s svojo obiteljo v posebnem stanovanju. V tem drugem primeru, to je, ako živijo oddeljeno, se bodo smatrali kot posebne družine in bodo dobili svojo posebno redno številko v »Kontrolnem spisku« (člen 38.).
Izpolnjevanje ■ »Popisnic« za vse osebe, ki stanujejo v zavodskih družinah, vršijo predstojniki oziroma upravitelji in direktorji teh zavodov in ustanov, katerim bodo popisovalci izročili potrebno število »Popisnic«, ravnajoč se v vsakem oziru tudi tukaj kakor pri navadnih družinah (čl. 33. do 41. in 44. do 50.).
Člani teh zavodskih družin razen predstojnikov in službenega osebja se smatrajo kot začasno prisotne osebe (člen 35.).
Člen 32.
Dne 29., 30. in 31. marca bo šel vsak popisovalec po legitimaciji od hiše do hiše, ako se pod eno hišno številko nahaja več zgradb, v katerih se stanuje, iz ene zgradbe v drugo, da ne bi nobeno prebivališče izostalo od popisa. Po vseh zgradbah bo šel popisovalec iz enega stanovanja v drugo ter od družine do družine, upoštevajoč, da so v enem stanovanju lahko dve ali več družin.
Člen 33.
\
Glavni posel, katerega mora popisovalec izvršiti ob Priliki razdajanja popisnih obrazcev po posameznih hi-sab in stanovanjih, obstoji v izpolnjevanju njegovega ^Kontrolnega spiska« (glej: navodila).
Popisovalec bo predvsem za vsako hišno številko svojega popisnega kroga izpolnjeval rubrike 1., 2. in d. v svojem »Kontrolnem spisku«.
Ako je pod to hišno številko samo ena zgradba, tedaj bo popisovalec izpolnil istočasno tudi rubrike 4. in 4. (odnosno 5.). Nato bo za vsako družino, katero najde v dotični hiši, v rubriko 8. »Kontrolnega spiska« vpisal priimek in ime poglavarja te družine. Ko bo popisovalec Pod isto hišno številko, bo pod njimi potegnil črto, da jih nu ta način loči od družin prihodnje hišne številke.
Ako je pod eno hišno številko več zgradb, v katerih Se stanuje, bo popisovalec ravnotako predvsem izpolnil rubrike 1., 2. in 6., a nato za vsako zgradbo posebej rubrike 3. in 4. (odnosno 5.) in bo vpisal po vrsti v rubriko 8- priimek in ime vseh poglavarjev posameznih družin, katere stanujejo v vsaki teh zgradb. Ko vpiše vse druži-d« iz vseh zgradb te hišne številke, tedaj bo potegnil pod njimi črto, da jih na ta način loči od družin prihodnje bišne številke.
Člen 34.
Redne številke družin v rubriki 7. »Kontrolnega spiska« tečejo od 1 dalje, dokler ni ves popisni krog izčrpan, tako da poslednja redna številka v tej rubriki izka-
zuje tudi skupno število vseh družin v tem popisnem krogu. Vsaka družina dobi svojo redno številko. Ako je bilo n. pr. pod prvo hišno številko popisnega kroga 6 družin, bo prva družina pod sledečo hišno številko imela številko 7 itd.
Redne številke zgradb v rubriki 3. Kontrolnega spiska« se nanašajo samo na zgradbe pod isto hišno številko. Vsaka nova hišna številka se začenja z 1, tako da te redne številke izkazujejo, koliko zgradb se nahaja pod eno hišno številko. Ako se pod to hišno številko nahaja samo ena zgradba, se vpiše v rubriko 3. samo številka 1, a v rubriko 8. se vpisujejo vse družine te zgradbe, odnosno te hišne številke in nato se potegne črta pod njimi. Ako se pod isto hišno številko nahaja več zgradb, a je v neki zgradbi več družin, tedaj bo popisovalec redno številko te zgradbe vpisal samo enkrat v isto vrsto, kjer je vpisal prvo družino iz te zgradbe, a redno številko sledeče zgradbe iste hišne številke bo vpisal šele takrat, ko bo popisal vse družine iz prejšnje zgradbe itd., dokler ne popiše vseh družin iz vseh zgradb te hišne številke, in tedaj bo potegnil pod njimi črto.
Člen 35.
V vsaki družini se bo popisovalec obrnil na poglavarja družine ali njegovega namestnika in bo od njega zahteval, da mu prijavi za popis vse člane njegove družine (člane obitelji, služinčad, podnajemnike, pomočnike, vajence i. t. d.).
Kakor je zgoraj omenjeno (čl. 33.), se mora vsaka družina vpisati v rubriko 8. »Kontrolnega spiska« in s tem dobi vsaka družina tudi svojo redno številko (rubrika 7.). Ko popisovalec vpiše priimek in ime poglavarja te družine v rubriko 8. »Kontrolnega spiska« bo tedaj za njegovo družino ostavil en »Družinski list « v katerega bo takoj vpisal tekočo številko te družine iz : Kontrolnega spiska« in številko svojega popisnega kroga, in nato bo na drugi strani Družinskega lista v rubriko 2. vpisal samo priime* ... ime poglavarja in vsakega člana te družine po navodilih za izpolnjevanje tega obrazca: pod I. trajno prisotne osebe, pod II. začasno prisotne in pod III. začasno odsotne osebe; ostale rubrike pa bo izpolnil, ko se vrne po 1. aprilu.
Kolikor prisotnih oseb (pod 1. in II.) je popisovalec vpisal v »Družinski list«, toliko »Popisnic« bo ostavil poglavarju te družine skupno z »Družinskim listom« in vpisal na vsako »Popisnico isto redno številko, pod katero je ta družina navedena v Kontrolnem spisku« in katero je že vpisal tudi na »Družinski list ter bo v rubriko 9. »Kontrolnega spiska« vpisal, koliko je vseh »Popisnic: ostavil v tej družini.
Člen 36.
Vsakega poglavarja družine mora popisovalec vprašati, ali ima on ali kak član njegove družine kako kmetijsko gospodarstvo, ki ga obdeluje za svoj račun ali ga upravlja. Za vsako samostojno kmetijsko gospodarstvo bo popisovalec ostavil poglavarju družine po en »Lisi za kmetijska gospodarstva«, katerega bo popisovalec sam izpolnil, ko se vrne po 1. aprilu, a v rubriko 10. »Kontrolnega spiska« bo vpisal, koliko teh obrazcev je ostavil v tej družini.
Pod kmetijskim gospodarstvom se razume vsako tudi najmanjše zemljiško posestvo z živim ali mrtvim inventarjem, katero se kot ena pridobitna celota kmetijsko iakorišcuje za poljedelstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo
— 40*2 —
iii vinogradništvo. Iz tega je razvidno, da obsega popis predvem vsa kmetijska posestva, potem vsa poljedelska posestva drugih privatnih oseb, kakor tudi državna, banovinska, občinska, samostanska i. t. d. Tudi posestvo, obstoječe iz samo enega vinograda ali sadovnjaka i. t. d. predstavlja eno kmetijsko gospodarstvo. Vrtovi pa, ki so okrog same hiše in služijo samo za osebne potrebe ali razvedrilo, t. j. niso vir dohodkov, se ne smatrajo za kmetijska gospodarstva in za nje ni treba izpolnjevati »Lista za kmetijska gospodarstva«.
Zemljišča, ki tvorijo eno kmetijsko gospodarstvo, ni treba, da so vsa skupaj na istem mestu, temveč lahko ležijo tudi ločena drugo od drugega; ker pa tvorijo eno pridobitno celoto, se za nje ne bodo izpolnili posebni »Listi za kmetijska gospodarstva«, temveč se bo za to celo gospodarstvo izpolnit samo en takšen list in sicer tam, kjer je sedišče tega gospodarstva, t. j. tam, kjer se nahajala družina onega, ki to gospodarstvo obdeluje ali ga upravlja.
Zemljišča, ki pripadajo enemu kmetijskemu gospodarstvu, lahko ležijo v isti občini ali deloma v drugi občini ali na državni meji, celo tudi na ozemlju tuje države. Tudi v teh primerih pridejo vsa ta zemljišča v »List za kmetijska gospodarstva«.
Člen 37.
Ravno tako bo popisovalec vprašal vsakega poglavarja družine, ali ima on ali kak član njegove družine domačo živino.
Ako ima oseba, ki ima domačo živino, tudi kmetijsko gospodarstvo, za katero mu je popisovalec že izročil »List za kmetijska gospodarstva«, tedaj se bodo podatki o domači živini, ki pripada dotičnemu kmetijskemu gospodarstvu, vpisali samo v »List za kmetijska gospodarstva« (obrazec 3., četrta stran), in poseben »List o domači živini« ni potreben. »List za kmetijska gospodarstva« bo popisovalec izpolnil, ko se vrne po 1. aprilu.
Ako pa oseba, ki ima domačo živino, nima kmetijskega gospodarstva, tedaj se morajo podatki o njeni živini vpisati samo v za to določeni obrazec št. 4. »List o domači živini za lastnike, kateri nimajo kmetijskega gospodarstva« n. pr. domača živina in perutnina pri živinorejcih in gojiteljih perutnine, ki ne obdelujejo zemlje, živina za klanje pri mesarjih, konji in druga živina v industriji in prometu, živina v vojski, krave, koze, svinje, perutnina, čebelniii panji pri osebah, ki niso poljedelci
i.	t. d. V ta namen bo popisovalec oslavil poglavarju te družine samo »List o domači živini za lastnike, kateri nimajo kmetijskega gospodarstva« (obrazec 4), katerega naj izpolni istotako, ko se vrne po 1. aprilu, a v rubriko 11. »Kontrolnega spiska« vpiše, koliko teh obrazcev je ostavil v tej družini.
Člen 38.
Ako mora popisovalec v tej družini ostaviti »List za kmetijska gospodarstva« ali pa »List o domači živini za lastnike, kateri nimajo kmetijskega gospodarstva«, bo predhodno tudi na te obrazce vpisal ono isto redno številko družine iz »Kontrolnega spiska« in številko svojega popisnega kroga ter jih bo skupno z »Družinskim listom« in »Popisnicami« dal shranili poglavarju družine ali njegovemu zastopniku.
Člen 39.
Za državna, banovinska in občinska posestva ter poljedelska posestva prjvatnopravnih oseb bo popiso-
valec ostavil »List za kmetijska gospodarstva« njihovim upraviteljem, da ga oni sami izpolnijo do 1. aprila in izpolnjenega predajo popisovalcu, ko se vrne. Popisovalec jih bo opozoril, da naj zahtevajo od občinskega popisnega odbora en izvod tega pravilnik'
Člen 40.
Ako je poglavar ali kak član njegove družine dovolj pismen, je dolžan izpolniti po eno ostavljenih mu »Popis-nic« do 1. aprila za vsako osebo, ki jo je popisovalec kot trajno ali začasno prisotno vpisal pod I. ali II. v »Družinski list«. Izpolnjevanje popisnic se mora vršiti samo s črnilom.
Popisovalec mora poglavarju prepovedati, da bi karkoli vpisoval v »Družinski list« in v »List za kmetijska gospodarstva« oziroma v »List o domači živini«, toda poglavar mora proučiti predane mu obrazce, da bo mogel na dana vprašanja točno odgovoriti, ko pride popisovalec po 1. aprilu, da jih izpolni.
Člen 41.
Ako stranke radi nezadostne pismenosti ne bi mogle »Popisnic« same izpolniti, jih bo popisovalec vendarle ostavil pri dotični stranki neizpolnjene skupno z »Družinskim listom« in »Listom za kmetijska gospodarstva«, oziroma »Listom o domači živini«, s priporočilom, da naj poglavar do njegovega ponovnega prihoda vse predaue obrazce skrbno varuje, da se ne bi izgubili ali poškodovali.
Popisovalcem je strogo prepovedano zahtevati izpolnjevanje »Popisnic« od poglavarjev, ki niso dovolj pismeni, ali katerih rokopisi so nejasni ali nečitljivi, kakor tudi od onih, od katerih se ne more pričakovati, da bi jih pravilno izpolnili.
Člen 42.
Ako popisovalec naleti na kako hišo, ki v legitimaciji ni navedena, bodisi da je pogrešno izpuščena, bodisi da je nedavno zgrajena, jo bo vpisal v svoj »Kontrolni spisek« in dodal v rubriko 13. opombo »izpuščena« ali nova hiša«. Ravnotako bo postopal tudi v primeru, kadar naleti na kako drugo ljudsko stanovališče, kakor na kolibo, šotor, ladjo ali temu podobno, ki ni navedeno v legitimaciji, t. j. vpisal ga bo v »Kontrolni spisek« v rubriko 13. z označbo, kakšno je to stanovališče, ter bo v vsem postopal, kakor je določeno v prejšnjih členih.
2.	Odstopanje od prejšnjih predpisov (čl. 29. do 42.).
Člen 43.
Postopek za popisovanje s predhodnim razdajanjem popisnih obrazcev, določen v prejšnjih členih (čl. ‘29. do 42.) je obvezen za vse popisovalce v mestih in trgih.
Po vaseh pa, kjer večina prebivalcev ni dovolj pi®' mena, ali ako so hiše zelo raztresene na velikem pro* štoru, lahko občinski popisni odbori popisovalcem dovolijo, da jim ni treba predhodno razdajati popisnih obraz* cev pred 1. aprilom in jih izpolnjevati in pobirati p®
1.	aprilu (čl. 44. do 49.), temveč, da vse to spojijo i® obenem izvršijo izpolnjevanje vseh popisnih obrazcev, počenši svoje popisno delo s 1. aprilom. Te popisovale« bodo občinski popisni odbori obvestili, da naj se na svoj posel javijo 31. marca zjutraj,
Sicer pa vse ostale odredbe o načinu samega popisovanja, navedene v členih 30. do 42., veljajo tud* v tem primeru.
3.	Izpolnjevanje in pobiranje popisnih 'brazcev.
Člen 44.
Izpolnjevanje in pobiranje popisnih obrazcev,' ostav-ljenih pri poglavarjih družin, se bo pričelo 1. aprila 1931. leta. Popisovalec bo v svojem popisnem krogu šel tega dne iznova od hiše do hiše, oziroma od družine do družine radi pobiranja in izpolnjevanja ostavljenih popisnih obrazcev.
Za vsak primor ponese popisovalec s seboj kot rezervo nekoliko popisnih obrazcev št. 1, 2, 3 in 4, posebno Pa obrazcev št. 2 (»Popisnica«).
Clen 45.
V vsaki družini bo popisovalec primerjal število vpisanih oseb v »Družinskem listu« s stvarnim stanjem, ki je bilo o polnoči med 31. marcem in 1. aprilom 1931. leta, in ako so nastale kake izpremembe, bo te izpremembe naiprej izvedel v »Družinskem listu«. Ako je n. pr. kaka oseba, prej vpisana v »Družinskem listu«, umrla pred to Polnočjo,, se bo njeuo ime v »Družinskem listu« izbrisalo 'n za njo ustavljena »Dopisnica« (izpolnjena ali ne) se mora uničiti. Ako se je pa kako dete rodilo pred dotično Polnočjo, se bo njegovo ime naknadno vpisalo v »Družinski lisk.
Popisuje se torej samo oni, ki je živel o polnoči med 31. marcem in 1. aprilom 1931. leta, a ne popisuje se °ui, ki je umrl, četudi samo malo pred to polnočjo, ali 8e rodil samo malo po tej polnoči.
Celn 46.
Čim je popisovalec na ta način ugotovil pravo stanje Popisanih oseb, bo za vsako osebo, ki je vpisana v »Družinski list« kot trajno ali začasno prisotna, izpolnil po fno »Popisnico« po izjavi poglavarja te družine; ako pa jo poglavar družine sam izpolnil ostavljene mu »Popis-mce«, se bo popisovalec prepričal, ali je v izpolnjenih dopisnicah« pravilno odgovorjeno na vsa vprašanja.
Nato bo popisovalec vpisal iz »Popisnic« v »Družinski list« v rubrike 3. do 15. za vse prisotne osebe I. in U-) vse podatke, ki se tam zahtevajo. Popisovalec se opozarja na to, da se odgovor na vprašanje o domovinski občini iz rubrike 11. »Družinskega lista« ne nahaja v dopisnici«, in da mora na ta podatek vprašati poglavarja družine, oziroma njegovega namestnika.
Za začasno odsotne osebe (pod III.), za katere se dopisnice« ne izpolnjujejo, bo popisovalec za vse podnt-
ki se zahtevajo v »Družinskem listu«, vprašal poglavarja družine oziroma njegovega namestnika.
Na to bo popisovalec vse izpolnjene »Popisnice« uredil po vrsti, kakor so v njih popisane osebe navedene ha drugi strani »Družinskega lista«, in vpisal vse potrebne podatke na prvi strani tega lista. Naposled bo pregledal in, ako je potrebno, popravil podatek o številu izpolnjenih popisnic v rubriki 9. svojega 'Kontrolnega spiska«.
člen 47.
Ko dovrši popisovalec v tej družini izpolnjevanje °zwoma pregled »Popisnic« in »Družinskih listov«, bo
iz rubrike 10. in 11. »Kontrolnega spiska« videl, ali je poleg omenjenih popisnih obrazcev ostavil v tej družini bodisi »List za kmetijska gospodarstva« bodisi »List o domači živink.
Clen 48.
Ako je popisovalec v tej družini ostavil »List za kmetijska gospodarstva« (čl. 36.), ga bo sedaj izpolnil po navodilih za izpolnjevanje tega obrazca.
Podatke o kmetijskem gospodarstvu daje sam gospodar, ki obdeluje zemljo, a v primeru njegove odsotnosti njegov zastopnik (njegova soproga ali kak drug odrasli član obitelji, upravitelj posestva i. t. d.).
Clen 49.
Ako je popisovalec v tej družini ostavil »List o domači živini za lastnike, kateri nimajo kmetijskega gospodarstva« (čl. 37.), ga bo sedaj izpolnil po izjavi poglavarja družine ali njegovega namestnika.
Člen 50.
List za zgradbe v mestih.
Popisovalci v mestih bodo naposled izpolnjevali za vsako hišno številko v svojem popisnem krogu po en »List za zgradbe« (obrazec 5), in sicer po izjavi hišnega posestnika ali njegovega zastopnika, ako kdo od njih stanuje v tej zgradbi, odnosno upravitelja (hišnika) ali najemnikov, kakor tudi po lastnem opažanju.
Ker popisovalci o priliki razdajanja ostalih popisnih obrazcev niso tega »Lista za zgradbe: nikomur ustavili, so dolžni sedaj po izpolnjevanju tega obrazca vpisati v rubriko 12. »Kontrolnega spiska« številko 1 poleg vsake hišne številke svojega popisnega kroga, za katero ta obrazec izpolnijo.
V. Posebne odredbe.
Člen 51.
V vsaki občini bodo vojake stalnega kadra in mornarice, obmejne trupe in žandarmerijo popisala sama vojna oblastva, katerim bo dal občinski popisni odbor en izvod Pravilnika in potrebno količino vseh popisnih obrazcev, kakor jih dobiva popisovalec (čl. 28).
člen 52
Predstojniki vojnih uradov, poveljstev, ustanov in zavodov bodo popisali vse osebe, ki se nahajajo pri teh poveljstvih, ustanovah in zavodih, na enak način, kakor se popisuje ostalo prebivalstvo. Vojaki na odslužen ju svojega roka, kateri garnizonirajo v kraju popisa, se morajo smatrati zh začasno prisotne osebe. Druge vojaške osebe se smatrajo za trajno prisotne osebe. Ako vojaki niso »na licu« v komandi, ampak se nahajajo v bolnici ali pa so odkomandirani, se bodo popisali pri oni komandi, kjer se bodo nahajali v času popisovanja.
Člen 53.
Oficirji in oženjeni podoficirji, ki stanujejo zunaj vojašnic, bodo popisani v svojih domovih, kakor ostali meščani. Oni bodo izpolnili »Popisnice« zase in za svojo družino, ako jo imajo, v oni občini, kjer se nahajajo.
Oficirji, ki živijo pri svojih stariših kot samski podnajemniki, bodo tudi popisani kakor ostali meščani.
Člen 54.
Železniško osebje: uradnik©, premikače, čuvaje in druge delavce na železniški progo, kakor tudi restavra-terje in ostale privatne osebe, ako stanujejo v zgradbah, ki pripadajo železniški direkciji, bo popisal v svojem področju šef železniške postaje, kateremu bo občinski popisni odbor dal en izvod tega pravilnika, kakor tudi potrebno količino popisnih obrazcev.
YI. Sklepne odredbe.
Člen 55.
Po končanem popisovanju bo popisovalec ves popisni material, kakor pri vsaki posamezni družini, tako tudi v vsem popisnem krogu uredil na sledeči način:
Pri vsaki posamezni družini bo vzel najprej »Dru-žinski list«. Ako ta list sestoji iz več izvodov, ki se nadaljujejo, bo prvo nadaljevanje vložil v početni list, drugo nadaljevanje v prvo nadaljevanje i. t. d. Na to bo v »Družinski liste vložil vse »Popisnice«, in sicer po vrsti, po kateri sledijo imena članov v »Družinskem listu«, poleg njih pa — ako bodo — »List za kmetijska gospodarstva« ali »List o domači živini«. Na ta način se bodo v »Družinskem listu« nahajali vsi izpolnjeni popisni obrazci, ki se nanašajo na to družino, a število teh izpolnjenih obrazcev bo popisovalec vpisal v odgovarjajoče rubrike na prvi strani »Družinskega lista«.
Pri tem urejevanju naj se pazi na to, da se vloženi obrazci ne smejo previjati, niti vlepiti, niti sešiti, ampak se morajo samo vložiti.
»Listi za zgradbe«, ki se izpolnjujejo samo v mestih, se bodo zložili drug za drugim v posebno skupino, in sicer po vrsti, po kateri sledijo popisane hiše v rubriki
2.	»Kontrolnega spiska«.
Na ta način bo imel popisovalec v eni skupini vse »Družinske liste« in v vsakem od njih vse »Popisnice«, »List za kmetijska gospodarstva«, ali »List o domači živini«, ki pripadajo tej družini, v drugi skupini pa vse »Liste za zgradbe«.
Ko je popisovalec po končanem popisovanju vse tako uredil, naj še enkrat vse točno pregleda, da vidi, ali ni kje kaj pozabil in ali so vsi obrazci pravilno izpolnjeni in polnoštevilni, da se na ta način doseže kar največja zanesljivost podatkov ter olajša in pospeši revizija po čl. 57. tega pravilnika.
Ko se bo prepričal, da je popisni material njegovega popisnega kroga popolnoma v redu, bo izpolnil »Sumar-ni pregled za popisni krog« (obrazec 7.) po navodilih za izpolnjevanje tega obrazca.
Člen 56.
Ves zbrani material, zložen in urejen na način, označen v prejšnjem členu, bo popisovalec skupno s »Kontrolnim spiskom« in »Sumarnim pregledom za popisni krog«, kakor tudi neporabljene popisne obrazce takoj, a najdalj do 20. aprila predal občinskemu popisnemu odboru (§1. zakona o popisu).
V občinah, ki bodo razdeljene na rajone (čl. 13. in 16.), bodo popisovalci predali popisni material s »Kontrolnim spiskom« in »Sumarnim pregledom« za svoj popisni krog rajonskemu pododboru, a on jih bo pregledal
in sestavil rajonski sumarni pregled, in vse to predal občinskemu popisnemu odboru.
Člen 57.
Ko občinski popisni odbori prejmejo od popisovalcev vse obrazce, po katerih je izvršeno popisovanje, skupno s »Kontrolnim spiskom« in s »Sumarnim pregledom za popisni krog«, bodo odrejeni revizorji skupno s popisovalcem takoj pregledali popisni material dotičnega popisnega kroga.
Revizorji morajo posebno paziti na to, da li je v ' Kontrolni spisek« vpisan vsak kraj (naselje) oziroma vsaka hiša po občinskem »Spisku naseljenih krajev« in »Spisku posestev-hiš« (čl.14.), da se prepričajo, da nobeno naselje in nobena hiša tega popisnega kroga ni ostala nepopisana.
Pri reviziji se je treba prepričati, ali so popisane vse družine in ali je izpolnjeno toliko »Popisnic«, kolikor prisotnih oseb je vpisanih v »Družinske liste«, nadalje, ali so popisana vsa kmetijska gospodarstva, ki pripadajo dotičnim družinam, ali je popisana vsa živina onih lastnikov, ki nimajo kmetijskih gospodarstev.
V mestih se mora tudi pregledati, ali je za vsako hišo s pripadajočimi zgradbami izpolnjen po en »Lisi za zgradbe«.
Posebno pažnjo bodo revizorji posvetili onim hišam, ki so na meji dveh popisnih krogov, ker se tu prav lahko dogodi, da bo kaka hiša popisana v obeh popisnih krogih, ali pa v nobenem.
Ako se v popisnem gradivu najdejo kakršnekoli pogreške, se morajo takoj popraviti in popravki izvesti na vseh obrazcih in pregledih.
Pri reviziji popisnega materiala naj se strogo pazi na to, da ostane ves material v istem redu, kakor ga je popisovalec izročil (čl. 55.).
Člen 58.
Po končanem pregledu vseh popisnih krogov in po izvršenju potrebnih popravkov bo občinski popisni odbor sestavil »Sumarni pregled za občino« na temelju sumar-nih pregledov vseh popisnih krogov svoje občine.
Po izročitvi celokupnega popisnega gradiva občinskemu oblastvu prenehajo funkcije občinskega popisnega odbora.
Člen 59.
Občinska oblastva so dolžna, da takoj po izvršenem pregledu vsakega popisnega kroga napravijo prepis vseh Družinskih listov« dotičnega popisnega kroga tako, da imajo na koncu revizije popisnega gradiva, to je najdalj do 10. maja 1931. leta, prepise vseh »Družinskih listov« vse svoje občine. Ti prepisi bodo občinam služili za sestavo predpisanih spiskov (popisnih knjig) njihovega prebivalstva. V ta namen je občinam dostavljeno dvojno število obrazca 1. (»Družinski list«),
O priliki prepisovanja »Družinskih listov« se mora strogo paziti na to, da ostane popisni material v istem redu, kakor je to predpisano v členu 55.
Člen 60.
Ko bo izpolnjen obrazec 8. »Sumarni pregled za občino«, bo občinsko oblastvo sestavilo »Poročilo« o izvršenem popisu po obrazcu 0. Nato bo popisni material,
\
žen po popisnih krogih, zavilo (zamotalo) in vse to skupaj s »Poročilom« odposlalo in sicer:
Mestne občine naj pošljejo svoje popisno gradivo najdalj do 10. maja 1931. leta neposredno splošni državni statistiki v Beogradu (iz področja. Donavske, Moravske, Vardarske, Zetske banovine in uprave mesta Beograda), odnosno statističnemu uradu v Zagrebu (iz področja Dravske, Savsko in Primorske banovine) in statističnemu uradu v Sarajevu (iz področja Vrbaske in Brinške banovine).
Selške občine so dolžne, do istega roka predati svoje popisno gradivo pristojnemu sreskemu načelstvu, katero bo vse gradivo vsega sreza skupno takoj odposlalo splošni državni statistiki v Beogradu, odnosno statističnima uradoma v Zagrebu in Sarajevu, z ozirom na to, v kateri banovini se pač dotični srezi nahajajo.
Neporabljene popisne obrazce bodo vse občine odposlale istočasno s popisnim gradivom, toda v posebnem zavoju.
Clen 61.
0 tem, da je vse popisno gradivo odposlano splošni državni statistiki, odnosno pristojnima statičnima uradoma, bodo mestre občine obvestile svoje pristojno sresko načelstvo, a sreska načelstva in mestne občine, ki niso Podrejene sreskim načelstvom, bodo nato obvestile banski popisni odbor, Čigar funkcije prenehajo po prejemu teh poročil (čl. 7.).
B.	Navodila za izpolnjevanje posameznih popisnih obrazcev.
1.	Družinski list, obrazec 1.
Ta obrazec izpolnjuje popisovalec sam, razen prime-r°v, omenjenih v čl. 51. (vojaške ustanove) in čl. 54. (železniške postaje s pripadajočimi zgradbami), in sicer Po en list za vsako družino.
Pri izpolnjevanju tega obrazca naj se upoštevajo odredbe iz čl. 30., 31., 35., 45., 46. in 55 Posamezni podatki vpisujejo v la obrazec po vrsti, ki je označena v omenjenih členih.
Na prvi strani tega lista se mora zabeležiti številka Popisnega kroga in redna številka dotične družine iz ^Kontrolnega spiska«, nato ime banovine, sreza, občine rn kraja, ulica in hišna številka, a v mestih tudi ime mestnega okraja. Ako je kak kraj zaselek, tedaj se mo. a poleg imena zaselka vselej zapisati tudi ime vasi, kateri pripada ta zašel. Pod gornja obležja so vpisuje pri-rtnek, ime in poklic poglavarja družine. Pri zavodskih družinah se vpisuje tudi vrsta in naziv (naslov) dotične-ga zavoda.
Na vprašanja, ki se nahajajo v okviru na prvi strani, se vpisuje, koliko j._ za to družino izpolnjenih: 1. »Po-Pisnic«, 2. »Listov za kmetijska gospodarstva« in 3. »Listov o domači žimrii za lastnik©, ki nimajo kmetijskega gospodarstva« (čl. 55.).
Na drugi strani »Družinskega lista« — pregled vseh članov družine — bo popisovalec v rubriko 2. vpisal Pod posebnimi rednimi številkami vse člane družine imenoma in sicer pod I. vse trajno prisotne osebe, pod 1L vse začasno prisotne osebe, a pod III. vse začasno odsotne osebe.
Kot trajno prisotne osebe se vpisujejo one prisotne osebe, ki stanujejo stalno v kraju, kjer se vrši popisovanje.
Kot začasno prisotne osebe se smatrajo one osebe, ki ne stanujejo stalno v kraju popisa, temveč se nahajajo samo začasno in nimajo namena v tem kraju stalno ostati, n. pr. gostje, potniki, dijaki na šolanju v kraju popisa, gojenci v raznih zavodih, vojaki na odsluženju svojega roka, bolniki v bolnicah, obsojenci in kaznjenci v kazenskih zavodili in zaporih itd.
Kot začasno odsotne osebe se vpisujejo (in sicer samo v »Družinski list«) one osebe, ki stanujejo stalno v kraju popisa, pa se v času popisa nahajajo zunaj svojega stalnega bivališča (za te osebe se »Popisnice« ne izpolnjujejo — čl. 35. in 46.), n. pr. člani dotične družine, ki so odšli v kak drug kraj v goste, dijaki na šolanju, gojenci v raznih zavodih, vojaki na odsluženju svojega roka, bolniki v bolnicah, obsojenci in kaznjenci v kazenskih zavodih in zaporih itd.
Na prvem mestu bo popisovalec v rubriko 2. vpisal priimek in ime poglavarja družine, a nato imena ostalih domačinov (žene, otrok, sorodnikov, služinčadi, vajencev itd.)
V rubriko 3. ali 4. bo popisovalec vpisal enojko (1) in sicer po tem, ali je dotična oseba moška ali ženska ter bo nato seštel vse trajno prisotne moške, odnosno ženske osebe v vsoto pod I., vse začasno prisotne moške, odnosno ženske v vsoto pod II. in naposled vpisal skupno vsoto vseh prisotnih moških in ženskih oseb pod
I.	+ II. Začasno odsotne osebe bo posebej'seštel in vpisal vsoto pod III.
Ko bo popisovalec podatke za vse rubrike od 3. do
15.	(razen rubrike 11. »domovinska občina«) vzel iz »Po-pisnic«, bo vpisal te podatke šele tedaj, ko zbere in eventualno popravi izpolnjene »Popisnice«, odnosno čin sam izpolni te »Popisnice« (čl. '46.).
Za podatke v rubriki 11. se bo moral popisovalec obrniti na poglavarja družine (drugi odstavek člena 46.).
Tudi podatke za začasno odsotne osebe, za katere se »Popisnice« ne izpolnjujejo, bo popisovalec vpisal v rubrike 3. do 15. po izjavi poglavarja družine (tretji odstavek člena 46.).
V družini, v kateri ni moškega poglavarja, se vzame kot poglavar družine ona ženska oseba (n. pr. vdova), katera dejanski upravlja družino.
Ako je v kaki družini toliko članov, da se ne bi mogli vsi vpisati na enem obrazcu »Družinskega lista ;, n. pr. v zavodskih družinah, vojnih ustanovah itd., se bosta vzela dva, trije ali več izvodov tega obrazca. V tem primeru pa je potrebno, da se na prvi strani desno zgoraj poleg »Redne številke Družinskega lista« naznači, ali je to prvi, drugi, tretji ali kak nadaljnji list tega obrazca. Na prvem listu bo n. pr. 76/1, na drugem 76/2, na tretjem 76/3 itd. Razen tega naj se spodaj na tretji strani napišeta na vsak list, kateremu sledi nadaljevanje, besedi »nadaljuje se«.
2.	Dopisnica, obrazec 2.
Poglavar družine ali njegov namestnik izpolni, ako je dobro pismen, sam popisnice za sebe in za vsakega člana svoje družine. Samo v primeru, ako nista družinski poglavar ali njegov namestnik dovolj pismena, izpolni popisnico popisovalec.
Po ©na popisnica se mora izpolniti za vsako trajno ali začasno prisotno osebo (moško ali žensko, staro ali mlado, domačo ali tujo, vojaško ali civilno osebo), katera se nahaja v kraju popisa pri tej družini o ponoči med 31. marcem in 1. aprilom 1931., bodisi da je ona podanik naše ali katere tuje države. Popiše naj se le oni. ki je
bil živ ob tej polnoči, a ne n. pr. dete, ki se je rodilo po tej polnoči, tudi ne oni, ki je bil še živ na dan lil. marca, a je umrl pred to polnočjo. Tako se bo v primeru predhodnega razdajanja in izpolnjevanja popisnih obrazcev razveljavila ona popisnica, katera je bila izpolnjena za nekoga, ki je umrl pred to polnočjo ali ki se je rodil po njej; nasprotno je treba naknadno izpolniti popisnico za dete, ki se tedaj še ni rodilo, a se je rodilo pred polnočjo od 31. marca do 1. aprlia. One osebe, katere bi v noči od 31. marca do 1. aprila 1931. potovale ali bi se nahajale v tujem stanovanju, a bi se vrnile do 1. aprila 1931. ali sledečih dni v svoje stalno stanovanje, je treba popisati v njihovem rednem stalnem stanovanju, ako že nišo bile popisane tam, kjer so se dejanski nahajale.
Vsak odgovor na vprašanja v popisnici mora biti jasen in čitljivo ter v državnem jeziku napisan. Na mnoga vprašanja ne bo tudi brez posebnih navodil težko odgovoriti, zato se bodo tu navodila omejila le na sledeča vprašanja:
Na 2. vprašanje se vpiše: moški, odnosno ženski.
Na 3. vprašanje se vpiše: neoženjen ali neomožena, oženjen ali omožena, vdovec ali vdova, zakonsko razpo-ročen (ločen) ali razporočena (ločena).
Na 4. vprašanje se vpiše: za družinskega poglavarja beseda »poglavar«, za vse ostale osebe v družini razmerje teh oseb do družinskega poglavarja, n. pr.: žena, sin, hči, vnuk, brat, zet, sluga, sobarica, šofer, podnajemnik (samec), gost itd.
Na 5. vprašanje (kdaj je bila popisana oseba rojena) se vpiše dan, mesec in leto po novem koledarju.
Na 7. vprašanje treba odgovoriti samo takrat, kadar prisotna oseba, dasi je stalno nastanjena v kraju popisa, ne živi tu od svojega rojstva, temveč se je kesneje od nekod doselila. Pod 1) treba navesti leto, v katerem se je doselila v kraj popisa, a pod 2) odkod se je doselila v kraj popisa. Ako se je oseba doselila iz Jugoslavije, se navede kraj, občina, srez in banovina, ako pa iz inozemstva, se navede samo država.
Ako je neka oseba, rojena v kraju popisa, prebila gotov čas v drugem krdju v izučenju obrti, šolanju, vojaški službi, sezonskih delili, bolnicah, poboljševalnicah ali zaporih, pa se je vrnila v svoj rojstni kraj, se ne smatra, da se je doselila, temveč da živi stalno od svojega rojstva v kraju popisa.
Na 8. vprašanje treba za vsako prisotno osebo odgovoriti, ali je v kraju popisa trajno ali začasno prisotna. Za vsako osebo, ki je v kraju popisa samo začasno prisotna in ne namerava tu trajno ostati, treba dalje odgovoriti, kje je v tem primeru njeno stalno (redno) bivališče in se tu, ako je njeno stalno bivališče v Jugoslaviji, navede kraj, občina, srez in banovina, ako je pa v inozemstvu, se navede samo država.
Na 9. vprašanje se vpiše državljanstvo naše države z besedo »jugoslovensko«, a pri tujcih treba čitljivo izpisati ime države, kateri pripadajo; za begunce treba prejšnji državi dodati besedo »emigrant«.
Na 10. vprašanje treba točno označiti veroizpoved vsake osebe brez ozira na to, ali je priznana ali ne. Ker se nekatere veroizpovedi dele na razne cerkve, konfesije, obrede, treba zato vedno naznačiti tudi cerkev, konfesijo ali obred dotične veroizpovedi, na pr.: rimsko-katoliška, grško-katoliška, staro-katoliška, evangeljska avgsburške veroizpovedi (a. v.), reformirana, baptistična, metodistična itd.
Na 11. in 12. vprašanje se vpisuje rs.roduost, kateri dotična oseba pripada (jugoslovanska ali druga); ako
narodnost ni jugoslovanska, treba točno označiti ono narodnost, kateri ta oseba pripada, n. pr.: nemška, madžarska, turška i. t. d. Vsaka oseba sme svobodno izjaviti, kakšne narodnosti je in kakšen je njen materni jezik, in popisni organi ne smejo vršiti v tem pogledu nobenega pritiska. Za otroke, ki še ne govore, in za gluhoneme se vpisuje narodnost in materni jezik njihovih starišev.
Na 15. vprašanje (Glavni poklic):
Pod a), vrsta poklica, treba čim točneje vpisati ono vrsto poklica, s katero se kaka oseba v glavnem bavi in v kateri ima edini zaslužek ali največji del zaslužka za svoje vzdrževanje. Pri tem beleženju se je treba izogibati splošnih nazivov kakor: trgovec, uradnik, tvorničar, delavec i. t. d., temveč se mora vedno točno označiti vrsta kmetijstva, industrije, obrti, trgovine, bankarstva, službe in vobče dela, s katerimi se popisana oseba bavi, n. pr.: kmetovalec, poljedelec, živinorejec, vinogradnik, ribič, čebelar, vrtnar, mizar, ključavničar, kovač, tvorničar cementa, tvorničar kože, trgovec z manufakturami blagom, trgovec z mešanim blagom, trgovec s kožo, trgovec s stekleno robo, državni uradnik, odvetnik, zdravnik i. t. d. Vrste poklica, ki nimajo svojega posebnega naziva, naj se s par besedami čim točneje opišejo, n. pr.: ima dijake na stanovanju in hrani«, »oddaja sobe v najem« i. t. d.
Pod b), stopnja v poklicu, treba točno označiti stopnjo (položaj), v katerem se dotična oseba nahaja v pod a) navedeni vrsti poklica. Pri poljedelcih n. pr. treba označiti, ali je lastnik zemlje, zakupnik, napoličar (zakupnik, ki obdeluje zemljo na l/a pridelka), hlapec, pastir ali dninar. Pri osebah, zaposlenih v industriji, obrti, trgovini, prometu i. t. d. treba naznačiti, ali so samostojne, v svojem poklicu kot delodajalci, podjetniki, mojstri ali so podrejene kot upravitelji, ravnatelji, poslovodje, pomočniki, vajenci, hlapci, delavci, dninarji i. t. d. Pri dninarjih treba vedno vpisati vrsto dela, s katero se črez vse leto največ bavijo. Za javne in druge intelektualne delavce treba vedno izrečno naznačiti poklic in stroko, n. pr.: tajnik ministrstva prosvete, inženjer direkcije , železnic, občinski geometer, profesor trgovske akademije, blagajnik Jugoslovenske banke, odvetniški pripravnik i. t. d., i. t. d.
Domači in hišni posli, katere vršijo člani družine v svoji hiši, se ne smatrajo kot poseben poklic. Ako pa kakšen član družine redno pomaga poglavarju v njegovem delu (n. pr. sin, ki stalno pomaga očetu v poljedelstvu, trgovini ali obrti i. t. d.), se mu bo to delo smatralo kot glavni poklic in so mu bo vpisala dotična vrsta dela kot njegov glavni poklic, a pri vprašanju o položaju v poklicu, se bosta vpisali besedi: »pomaga poglavarju,c.
Na 16. vprašanje o postranskem zaslužku se vpisuje oni poklic, katerega nekdo vrši poleg svojega glavnega poklica in kateri mu ne donaša glavnega zaslužka za njegovo vzdrževanje, n. pr.: ako se nekdo poleg trgovine bavi z obdelovanjem zemlje. Tudi osebe, ki nimajo posebnega glavnega poklica, temveč vršijo domače posle, n. pr. gospodinja ali kateri drugi član družine, imajo lahko postranski poklic, ako jim neko postransko delo donaša zaslužek: vezenje, tkanje, pletenje i. t. d. kot domača obrt.
Na 17. vprašanje treba za osebe, ki so brez pokli®8 ali imajo poklic, ki jim ne donaša zaslužka, ali ki živijo od tuje pomoči, točno zabeležiti poklic njihovega vzdrževalca tako, kakor se to zahteva pri vprašanju 15; a) in b), oziroma treba navesti ono ustanovo, ki vzdržuje tako osebo,
3.	List za kmetijska gospodarstva, obrazec 3.
Ta obrazec izpolnjuje popisovalec sam (čl. 48), razen v primerih, ki so predvideni v členu 39. (državna, banovinska, občinska posestva i. t. d.).
Kaj naj se razume pod kmetijskim gospodarstvom, je določeno v Členu 36.
Za vsako samostojno kmetijsko gospodarstvo naj s« izpolni po en »List za kmetijska gospodarstva« brez ozira na to, ali je oni, ki obdeluje to gospodarstvo (sam ali po drugi osebi) lastnik, zakupnik ali uživalec tega posestva.
Ako je kdo dal en del svojega lastnega posestva v zakup, a drugi del obdeluje sam ali po drugi osebi za svoj račun, se bo pri njem vpisal v »List za kmetijska gospodarstva« samo oni del posestva, ki ga obdeluje sam aii po drugi osebi. Oni del posestva pa, katerega je dal v zakup, pripada kmetijskemu gospodarstvu zakupnika lr> se bo pri njem popisal.
Glede odgovorov na posamezna vprašanja v »Listu za kmetijska gospodarstva« se popisovalec opozarja na sledeče:
Predvsem naj se odgovori na vprašanje: »Ali je to kmetijsko gospodarstvo kmetska hišna zadruga :, z besedo »da« ali »ne«.
Osebna podatki pod I se morajo vpisati za ono osebo, Za račun katere se to gospodarstvo obdeluje, bodisi da je oseba lastnik, zakupnik ali uživalec tega gospodarstva, *te nanašajo se pa na onega, kateri to gospodarstvo samo ^Pravlja za račun te osebe.
Na vprašanje 2 »njegov poklic« naj se odgovori, ali k* kmetijstvo njegov glavni poklic ali samo postranski. ■Ako mu je kmetijstvo edini poklic, tedaj se za besedama '‘Postranski poklic« nič ne vpisuje. Ako pa ima razen kmetijstva kot glavni poklic tudi kak postranski poklic, nai se za besedama »glavni poklic« točno označi, kake vrste je njegov glavni poklic; pri tem se mora držati na-vodil za izpolnjevanje »Popisnic«, kolikor se tičejo odgovora na vprašanje o poklicu.
Pri odgovorih na vprašanja pod II o površini kmetijskega gospodarstva se mora vpoštevati sledeče:
A)	Na levi strani pod A naj se navedejo površine zemljišč po pravnih naslovih, po katerih se izkoriščajo Posamezna zemljišča tega gospodarstva: lastna zemlji-s^‘a, zemljišča vzeta v zakup po vrsti zakupa, uživana zemljišča, in druga. Razume se, da ni treba, da bi v 'sakem gospodarstvu bile zastopane vse zgaraj navedene pravne vrste posestva.
Hazlikujoč posamezna zemljišča gospodarstva po Pravnem naslovu, po katerem spadajo v dotično gospodarstvo, bodo popisovalci uvrstili v rubriko 1. »Lastna zemljišča« one površine, ki so last dotičnega kmeta; y rubriko 2. »Zemljišča vzeta v zakup« površine, ki jih niia v zakupu, a v rubriko 3. »Uživana zemljišča« površne, ki jih samo uživa. Glede razvrstitve površin po Pravnem naslovu posestva se pripominja še sledeče:
V rubriki 1. »Lastna zemljišča« naj se izkažejo samo lastne površine, ki jih kmet obdeluje sam za
sv°j lačun. Ona lastna zemljišča, ki jib je dal v zakup, ne bodo štela v »Lastna zemljišča«, ker jih ne obde-
on sam, ampak zakupnik.
V rubriki 2. »Zemljišča vzeta v zakup« se mora razlikovati, ali so posamezna zemljišča vzeta v zakup *a dogovorjeno vsoto denarja, ali pa za dogovorjen del
.venega pridelka, n. pr. za >4, XA ali J4, v tem drugem Primeru pa samo takrat, ako kmet na tako v zakup Vz*tem delu zemljišča gospodari nekako samostojno, a.
pr. ako daje sam seme, ako uporablja svoje gospodarsko orodje in naprave i. t. d.
V rubriki 3. »Uživana zemljišča« naj se vpišejo uživana (pristojbena) zemljišča, t. j. zemljišča, Katerih uživanje je spojeno s služim n. pr. župnika, učitelja ali pa izvira iz kake druge pravice na uživanje (n. pr. p.eužitek vdove), a seveda samo tedaj, ako jih uživalec obdeluje sam za svoj račun. Ako pa je uživalec dal zemljo, katero naj bi užival, celo ali samo deloma v zakup, tedaj zemljišče, ki ga je dal v zakup, ne spada v kmetijsko gospodarstvo uživalca.
B)	Na desni strani pod B naj se v odgovarjajoče rubrike 1. do 10. vpišejo površine zemljišč po vrstah zemlje.
Pri točki 5. »Vinogradi« naj se vpiše površina plodnih in neplodnih vinogradov.
V nerodovitno zemljo (točka 10.) naj se vpišejo samo one površine, ki niso porabljive za poljedelstvo (ki ne dajejo rastlinskih proizvodov, ki bi se izkoriščali) in ki jih ne obsegajo točke 1. do 9., n. pr. kamnolomi, pota, jarki itd.
Površine plodne zemlje, ki so v 1930. letu ostale neobdelane in radi tega niso dale izkoriščenih rastlinskih proizvodov, ne spadajo v nerodovitno zemljo.
Skupna površina pod A (po pravnem naslovu obdelovanja) se mora ujemati s skupno vršino pod B (po vrstah zemlje).
Za odgovore na vprašanja pod III »Površina in žetveni pridelek posevkov« se mora poizvedeti, kolika po-skein letu 1929/30 s posameznimi posevki, navedenimi v točkah 1. do 41. (ali s kakimi drugimi posevki), in koliko točkah 1. do 41. (ali s kakimi drugimi posevki) in koliko je bilo ledine, in ti podatki naj se vpišejo v odgovarjajoče rubrike. Istočasno naj se za vsako vrsto posevka vpiše žetveni pridelek, ki ga je la zasejana površina dala v
1930.	letu.
Pri vprašanju IV. »Površina in pridelek vinogradov« naj se vpiše površina še nerodovitnih (neplodnih) in rodovitnih (plodnih) vinogradov, a skupna površina teh dveh vrst vinogradov se mora ujemati s površino vinogradov, izkazano pod II B točka 5.
Podatki o površini pri vprašanju II, III in IV naj se vpišejo v hektarih in arih. Ako to ni mogoče, se lahko porabi tudi stara mera kakor jutro, joh, oral in sli.no. V vsakemu primeru se mora v za to odrejeno prazno rubriko vpisati, na katero mero se podatki nanašajo. Popisovalec mora vedno vprašati, v kateri meri mu gospodar ali njegov namestnik daje podatke o površin’ svojega gospodarstva, da se ne bi dogodilo, da gospodar javlja površine v jutrih, johih, oralih itd., a popisovalec jih vpisuje pogrešno kot hektare in are.
Preračunavanje starih mer v hektare in are se bo izvršilo v statističnih uradih pri obdelavi teh podatkov.
Za vprašanje V—IX niso potrebna podrobna objasnila, temveč samo pazljiva ugotovitev in vestno vpisovanje podatkov.
Pripominja se samo, da se v vprašanja pod IX Število domače živine na kmetijskem gospodarstvu« šteje v dotično kmetijsko gospodarstvo tudi ona živina, ki se je v času popisa odgnala morebiti že na pašo.
4.	List o domači živini za lastnike, kateri nimajo kmetijskega gospodarstva, obrazec 4..
Ta list naj se izpolni samo v primeru, kadar kak lastnik živine nima kmetijskega gospodarstva, zato ker se podatki o domači živini, ki pripada kmetijskemu gospo-
daratvu, vpisu jejo samo v »List za kmetijska gospodarstva« (obrazec 3, četrta stran), in torej za to živino na kmetijskem gospodarstvu v nobenem primeru ni treba izpolniti posebnega »Lista o domači živini« (obrazec 4).
V ta obrazec se n. pr. vpisuje živina in perutnina p*i živinorejcih in gojiteljih perutnine, ki ne obdelujejo zemlje, živina za klanje pri mesarjih, konji in druga Živina v industriji in prometu, živina v vojski, krave, ovce, koze, svinje, perutnina, čebelni panji itd. pri osebah, ki niso poljedelci.
5.	List za zgradbe v mestih, obrazec 5.
V »List za zgradbe« v mestih se vpisujejo podatki o viseh hišah za stanovanje in o vseh ostalih zgradbah in drugih nepremičnih stainovališčih, v katerih v času popisa kdo stanuje (šupe, barake, kolibe itd.). Za vse zgradbe in stanovališča, ki pripadajo isti hišni številki, se izpolnjuje samo en »List za zgradbe«.
»List za zgradbe« izpolnjujejo popisovalci po izjavi hišnega posestnika, ako ta ali njegov zastopnik stanuje v zgradbi, oziroma po izjavi najemnikov stanovanj, kakor tudi po lastnem opažanju. Glede izpolnjevanja posameznih rubrik tega obrazca se pripominja sledeče:
Osebni podatki o lastniku: Ako je več solastnikov izkazanih zgradb, se vpisuje ime in osebni podatki samo za prvega ali glavnega solastnika. Poklic hišnega posestnika se ne sme označiti samo s »hišni posestnik«, temveč se mora navesti njegov pridobitni poklic; le tedaj, ako živi samo od dohodkov hiše, se vpisuje oznaka »rentijer —i hišni posestnik«.
Pri pravnih osebah se vpisuje samo točen naziv pravne osebe kot lastnika, n. pr. država, banska uprava, ime občine, cerkve, samostana, banke, zapuščine, ustanove L t. d.
Na prvi strani pod »I. Zgradbe« se vpišejo vse hiše za stanovanje in, druge nastanjene zgradbe in stanovališča, ki pripadajo isti hišni številki, in sicer vsak objekt y posebno vrsto.
V rubriki 2. naj se označi prvotni namen dolične nastanjene zgradbe, n. pr. hiša za stanovanje, šola, bolnica, vojašnica, tovarna, hotel, trgovsko skladišče, garaža i. t. d. Ako so pod isto hišno številko razen hiš za stanovanje tudi druge nastanjene zgradbe in stanovališča, se morajo najprej vpisati hiše za stanovanje, in sicer najprej ulične hiše, nato dvoriščne, a po vpisanih hišah za stanovanje šele ostale nastanjene zgradbe po vrsti njihove važnosti in velikosti.
V rubriko 3. se vpisuje, koliko nadstropij ima vsaka posamezna zgradba: suteren, prizemlje, mezauin, 1, 2, 3, 4, 5 nadstropij in mansarda. Posamezna nadstropja se morajo tako imenovati, kakor so v dotični hiši označena ali kakor jih stanovalci imenujejo.
V 4. ali 5. rubriko se vpisuje kot odgovor beseda »da«. Merodajno je leto prvega zidanja hiše (zgradbe); poznejše dozidave ali prizidave in adaptacije se ne upoštevajo.
V 6. in 7. rubriki se odgovarja z »da«, oziroma z »ne«. Ako je več zgradb pod isto hišno številko, se morata za vsako posamezno zgradbo izpolniti rubriki 6. in 7.
V rubriki 8., ako v sami zgradbi ni priključka na vodovod, se odgovori n. pr.: vodovod v dvorišču, vodovod pri sosedu, javni studenec, vodnjak v dvorišču, vodnjak pri sosedu, studenec (izvir), potok i, t, d,
Rubrike 9. do 12. se izpolnjujejo po podatkih z druge strani tega »Lista za zgradbe«.
Na drugi strani pod II. »Stanovanja in število popisanih oseb«, se vpisujejo vsa nastanjena in prazna stanovanja, bodisi privatna bodisi zavodska (kolektivna) in vsi drugi nastanjeni prostori, ki se nahajajo v zgradbah (in drugih objektih). Stanovanja naj se navedejo po isti vrsti, kakor so na prvi strani navedene zgradbe, v katerih se nahajajo ta stanovanja. Stanovanja posameznih zgradb se vpisujejo po vrsti svojega položaja od najnižjega do najvišjega in za vsako stanovanje naj se porabi po ena vrsta.
Ako V prizemlju ali v kakem nadstropju stanovanjske hiše ni stanovanj, ker so prostori zavzeli od trgovskih ali obrtnili poslovalnic, delavnic, uradov i. t. d., v katerih nihče ne stanuje (spi), naj se za dotično nadstropje vpiše v posebno vrsto, zakaj ni stanovanj n. pr.: v prizemlju samo trgovine, v I. nadstropju čitalniški prostori i. t. d. Ko so vpisana vsa stanovanja prve zgradbe, se vpisuje redna številka sledeče zgradbe s prve strani tega lista, nato vsa stanovanja v tej zgradbi. Tako se mora nadaljevati, dokler ne bodo vpisana vsa stanovanja zgradb in drugih objektov, vpisanih na prvi strani lista. Stanovanja, ki so v času popisa prazna, se tudi vpisujejo, ravnotako drugi prostori onih zgradb in objektov, v katerih pravzaprav ni pravih stanovanj, pa v času popisa vendarle kdo v njih stanuje.
Rubrike 3. in 4. se izpolnjujejo za vsa stanovanja in druge nastanjene prostore. Ako so pa privatna stanovanja prazna, se vpisuje beseda »prazno«.
Rubrike 5. do 20. se izpolnjujejo samo za privatna stanovanja, katerih glavni namen v času popisa je stanovanje.
P*d stanovanjem se razumejo vsi prostori, ki tvorijo eno celoto za stanovanje, pa tudi takrat, ako obsegajo eno ali več nadstropij, kakor se to češče dogaja pri hišah za eno družino (vila). V poslednjem primeru naj se to primerno poudari v rubriki »Opomba«. Ako isti stanovalci porabljajo v namene stanovanja tudi še prostore v kaki drugi zgradbi pod isto hišno številko, se bodo ti prostori navedli v posebni vrsti pri dolični drugi zgradbi, a v rubriki »Opomba« naj se ta pripadnost označi z besedami »spada k stanovanju red. št....«. Stanovanjski prostori podnajemnikov se ne izkazujejo kot posebna stanovanja, temveč se prostori, dani njim v najem, štejejo v stanovanje najemnika, pa tudi v primeru, ako podnajemniki tvorijo svojo posebno družino.
V rubrike 8. do 12. se v primeru pritrdilnega odgovora vpisuje številka 1, v primeru zanikalnega odgovora se pa vstavi vodoravna črtica.
Sobe, namenjene za služinčad (rubrika 15.), se izkazujejo kol take tudi takrat, ako v njih ne stanuje (spi) služinčad.
V rubriki 17. se kot kopalnica izkazuje samo oni posebni prostor z instalirano pripravo za kopanje, nikakor pa ne, ako je banja postavljenh v kuhinjo ali na kako drugo mesto.
V rubriki 18. se izkazujejo vsi ostali prostori, k* pripadajo dotičnemu stanovanju, a niso že prej navedeni, ako se v njih redno prebiva ali spi, kakor n. pr.: predsobe, v katerih se prebiva ali spi, zaprte verande, uporabljene kot sobe, izbice, uporabljene za spanje itd.
V rubriko 21. se pri zavodskih (kolektivnih) stanovanjih, t. j. stanovanjih zavodskih družin (n. pr.: internatov, bolnic, vojašnic, hotelov, penzionatov itd.), vpisuj® samo šlevilo onih sob, ki služijo članom do ličnega za-
voda za stanovanje in spanje, a podrobne rubrike 5. do 20. in 25. do 28. se za taka stanovanja ne izpolnjujejo. Privatna stanovanja lastnika, direktorja, upravitelja in drugega osebja zavoda se ne vpisujejo v rubriko 21., ampak se izkazujejo kot posebna privatna stanovanja.
V rubrike 22. do 24. se vpisuje število takih stanovanj (prostorov), ki sicer služijo izključno pridobitnim, poslovnim ali pisarniškim namenom, ako kdo prenočuje v njih. Tudi za taka stanovanja (prostore) ni treba izpolniti rubrik 5. do 20. in 25. do 28.
Rubrike 25. do 28. se bodo izpolnile samo pri vsakem privatnem stanovanju po vsotah iž »Družinskih listov«.
Podatke, ki so vpisani v rubrikah 8. do 28. popisovalcem ni treba seštevati pod »Vsega«; to bodo napravili statistični uradi.
V kolikor ne bi bil za vpisovanje vseh zgradb ali stanovanj ene hišne številke zadosti en »List za zgradbe«, se bodo porabili nadaljnji »Listi« in vložili v prvega. Na vse vložne liste naj se napišejo splošne označbe, kakor priimek in ime lastnika, in naj se naznači, ali je k) II., III., »nadaljevanje« itd.
6.	Kontrolni spisek, obrazec 6.
Ta obrazec izpolnjuje sam popisovalec za svoj popisni krog ob priliki razdajanja in pobiranja, oziroma Izpolnjevanja popisnih obrazcev, gredoč od hiše do hiše 1*i od družine do družine (čl. 33. do 50.).
Vsak popisovalec bo dobil po dva izvoda »Kontrolna spiska«, katerih prvi mu bo služil za koncept, a drugega bo izpolnil kot čistopis po izvršenem popisovanju, ko bo že pregledal svoje popisne podatke.
V rubriko 1. se v vaseh vpisuje ime kraja ali dela kraja (zaselka, naselja), a v mestih ime ulice ali trga.
V rubriko 2. se vpisuje hišna številka, s katero je hiša obeležena, in sicer za vsako hišo' samo enkrat. Ako kaka hiša nima številke, tedaj se v rubriko 2. vpiše beseda »brez«, a v opombi (rubrika 13.) se mora naznačiti, kakšno je to stanovališče.
V rubriko 3. se vpisujejo po vrsti vse zgradbe, ki Se nahajajo pod eno hišno številko. Ako se pod to hišno številko nahaja samo ena zgradba, se vpisuje samo šte-v*lka 1; ako jih je več, tedaj dobi vsaka svojo redno številko, ali pri vsaki hišni številki začenja redna številka zgradb z 1, tako da se bo jasno videlo, koliko zgradb je P°d isto hišno številko (čl. 34., drugi odstavek).
Na vprašanje »Ali je zgradba hiša za stanovanje ali rr.uga zgradba, v kateri kdo stanuje«, naj se v odgovarjajoči rubriki 4. ali 5. vpiše številka 1.
V rubriki G. se beleži ime lastnika hiše.
V rubriki 7. so že tiskane redne številke za vse družine celega popisnega kroga (čl. 34., prvi odstavek).
V rubriko 8. bo popisovalec po vrsti vpisal poleg pripadajoče redne številke (rubrika 7.) priimek in ime Poglavarjev družin, v katerih vrši popis. Ona redna šte-
V.	*z rubrike 7., pod katero je družina vpisana, se napiše na »Družinski list« in na vse druge popisne 0,'iazce dotične družine. Kolikor družin je v kakem popisnem krogu, tolika bo poslednja redna številka v ru-
f Ako je v eni hiši več družin, tedaj popisovalcu |U treba ponavljat pred vsako družino v rubriki 6. priimka in imena lastnika hiše.
j\°’ Popisovalec vpiše imena vseh poglavarjev dru-
ki stanujejo pod isto hišno številko, bo potegnil črto fi°d njimi, da jih ua ta način oddeli od družin drugih hiš.
V rubriko 9. bo popisovalec vpisal število »Popis-nic«, ki jili je oslavil, oziroma sam izpolnil v vsaki posamezni družini.
V rubrikah 10. in 11. bo popisovalec označil, koliko je za dotično družino ostavil, oziroma izpolnil odgovarjajočih obrazcev: »List za kmetijska gospodarstva« (rubrika 10.), »List o domači živini« (rubrika 11.).
Ker mora v mestih popisovalec izpolniti po eden »List za zgradbe« ne za vsako zgradbo, ampak za vsako hišno številko (čl. 50.), bo v rubriko 12. vpisal številko 1 samo takrat, kadar pride v rubriki 2. nova hišna številka, ker je lahko pod isto hišno številko več zgradb, a izpolnjuje se za vse zgradbe pod to hišno številko samo eden list.
V rubriko 13. se vpisujejo opombe, ki so potrebne za objasnilo česarkoli iz rubrik 1. do 12., n. pr. zakaj nima hiša hišne številke: pogorela, nedavno zgrajena; ali šotor, ladja, cirkuški voz itd.
Popisovalci, ki so predhodno razdajali popisne obrazce v vseh družinah (čl. 29.), se bodo ob priliki pobiranja izpolnjenih obrazcev prepričali, ali je vsaka družina predala toliko popisnic, kolikor so jih ostavili z »Družinskim listom«. Ako bi bile kake izpremembe n. pr. radi smrtnih primerov ali porodov, bo izvršil potrebne popravke tudi v »Kontrolnem spisku«.
Ko popisovalec izpolni vse rubrike v svojem »Kontrolnem spisku«, bo seštel podatke v rubrikah 4. in 5.,
9.	do 12. in dobljene vsote vpisal spodaj na »Kontrolnem spisku« pod »Vsega«.
V kolikor popisovalec ne bi mogel vpisati vseh hiš in vseh družin svojega popisnega kroga v en izvod »Kontrolnega spiska«, bo porabil več izvodov, ki jih bo vložil v prvi izvod. Na vse vložene izvode mora vpisati splošne označbe svojega popisnega kroga v naslovu »Kontrolnega spiska« in naznačiti, ali je to I., II., III., »nadajevanje« itd.
7.	Sumarni pregled za popisni krog, obrazec 7.
Sumarni pregled za popisni krog ima namen, točno ugotoviti število prebivalcev dotičnega popisnega kroga po spolu in skupaj.
V rubriko 1. bo popisovalec vpisal vse družine svojega popisnega proga po rednih številkah iz »Kontrolnega spiska«, in sicer po vrsti, kakor so vpisane v »Kontrolnem spisku«.
V rubriki 2. in 3. se vpisuje iz vsakega »Družinskega lista« iz rubrik 3. in 4. število prisotnih moških in ženskih oseb (I + II). Ti dve števili (moških in ženskih prisotnih oseb) se morata sešteti, da se dobi za vsako družino skupno število vseh prisotnih članov te družine.
Ko popisovalec konča vpisovanje družin, bo točno seštel vse te vsote in končni rezultat bo pokazal, koliko je vseh oseb popisanih v njegovem popisnem krogu.
8.	Suiuarni pregled za občino, obrazec 8.
»Sumarni pregled za občino«, ki ni razdeljena na popisne rajone, bo občinski popisni odbor sestavil na temelju vsot iz rubrik 4., 5., 10. in 11., a v mestih tudi 12. »Kontrolnih spiskov« vseh popisnih krogov ter na temelju poslednje redne številke družin iz rubrike 1. in vsot iz rubrik 2, 3. in 4, »Sumaruih pregledov za pp-puog kroge*.
>Sumarni pregled za občino«, ki je razdeljena na popisne rajone, bo sestavil istotako občinski popisni odbor, toda na temelju podatkov iz sumarnih pregledov vseb rajonov, ki tvorijo to občino. Ti sumarni pregledi za popisne rajone se sestavljajo na isti način in na istem obrazcu kakor »Sumarni pregled za občino«, t. j. na temelju podatkov iz »Kontrolnih spiskov« ih »Sumarnih pregledov za popisne kroge«, le da se namesto besed »za občino« piše »za popisni rajon št «
Pri sestavljanju teh sumarnih pregledov morajo kakor občinski tako tudi rajonski popisni odbori posebno paziti, da bodo vsote točno seštete in vpisane, ker se bodo ti sumarni pregledi uporabili za dobivanje prvih rezultatov popisa za celo kraljevino.
9.	Poročilo, obrazec 9.
To »Poročilo« o izvršenem popisu prebivalcev, kmetijskih gospodarstev in domače živine od 31. marca 1931. leta izpolnjuje vsaka občina po izvršitvi celega popisnega posla (čl. GO.).
V Beogradu, ‘24. februarja 1931.
S.	br. 460.
Predsednik ministrskega sveta,
.	.	minister
za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, armijski general Peter živkovič s. r.
m 9^
Banove uredbe.
126.
Objave glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.
Razglas.
o pobiranju občinske trošarine v mestnih občinah Ljubljana in Celje v času od 1. januarja 1931. pa do odobritve proračuna za 1. 1931.
Ministrstvo za finance je odredilo z razpisom z dne
16.	februarja 1931., I. br. 8398, du smeta pobirati mestni občini Ljubljana in Celje v času od 1. januarja 1931. pa do odobritve proračunov občinske trošarine na iste predmete in v isti višini, kakor sta jih pobirali v 1. 1930.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. marca 1931.
II. No. 635/3.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Popravek objave.
Občina Cerklje ob Krki, srez krški, bo pobirala v 1, 1931. občinsko trošarino od špirita, žganja, likerja,
ruma in konjaka po Din 10’— od bi stopnje alkohola in ne po Din 100—, kakor je bilo napačno razglašeno v »Službenem listu« št. 17 z dne 7. marca 1931..
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. marca 1931.
II. No. 2288/2.
. o odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare 3. r.
Popravek objave.
Trg Cerknica, srez Logatec, bo pobiral v letu 1931. občinsko trošarino od vina in vinskega mošta po Din 27— od hi in ne po Din 75— od hi, kot je bilo objavljeno v »Službenem listu« št. 72/10, ex 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. marca 1931.
II. No. 7448/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r
Popravek objave.
V 10. kosu »Službenega lista« z dne 7. februarja 1931. na strani 149. priobčena objava o pobiranju občinskih trošarin v občini Stročja vas je pogrošen a in s« mora pravilno glasiti:
Občina Stročjavas, ljutomersko - radgonski srez, bo pobirala po odloku kraljevske banske uprave II, 107/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	50’
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	50’—,
c) od	100	1	piva Din	50'—,
č) od	hektoliterske stopnje alkohola špirita,, žganja,
likerja, ruma in konjaka Din 3'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. marca 1931.
II. No. 107/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r
Objava
Občina Dolga vas, srez dolnjelendavski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 6081/1 v letu	1931. naslednje občinske	trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	75'—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta	Din	75’-»,
c)	od	100	l	piva Din	60’—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja* ruma in konjaka Din 10’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v
Ljubljani,
dne 17. marca 1981.
II. No. 6081/1.
Po odredbi oana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stard s, t,
Objava.
Občina Pince, srez dolnjelendavski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 7181/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50'—,
b) od 100 1 piva Din 25-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. marca 1931.
tl. No. 7181/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Guštanj, srez dravograjski, bo pobirala v »mislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 7195/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	100'—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta	Din	100—,
c)	od	100	1	piva Din	00 —,
č)	od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. marca 1931.
U. No. 7195/1.
Po odredbi bana načelnik upravnegu oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Skomarje, srez konjiški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 151/8 v letu naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50’—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 25’—,
(?) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, futna in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
Tt	dne	17.	marca	1931.
No. 151/3.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Sv. Kunigunda, srez konjiški, bo pobirala v ;n!£lu °dloka kraljevsko banske uprave II. No. 75/2 u 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100*—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50—.
c) od loo 1 piva Din 5O*—.
Kraljevala banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani, dne 16. marca 19811
«. No. 75^2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Jfc. StM* «. Jfir
Objava.
Občina Jezersko, srez kranjski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 6838/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 2-—.
Kraljevska banska upruva Dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. marca 1931.
II. No. 6838/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina, Naklo, srez kranjski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 655/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina	Din	160-—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din	160*—,
c)	od	100	1	piva	Din	50—,
č)	od	hi stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. marca 1931.
II. No. 655/11
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. jr.
Objava.
Občina Smlednik, srez Kranj, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 198/1 ex 1931. v letu 1931. naslednje občinske trošarine;
a) od	100	1	vina Din	175'—,
b) od	100	1	visnkega	mošta	Din	175’—,
c) od	100	1	piva Din	50‘—,
č) od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja^ lile? rja,
ruma in konjaka Din 10’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. marca 1931.
II. No. 198/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Sv. Jošt, srez kranjski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 3191/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100*-*,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 3—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dna 18. marca 1981.
II. No, 3191*1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Btc, Stare a, je.
Objava.
Občina Št. Jernej, srez krški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 710/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100’—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	100-—,
c) od	100	1	piva Din	100-—,
č) od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 25-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
due 17. marca 1931.
IL No. 710/L
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Bukovica, srez Litija,	bo	pobirala	v	smislu
odloka kraljevske banske	uprave	II.	No. 2487/2	v	letu
1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din	70'—,
b) od 100 1 vinskega	mošta Din	70'—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
II. No. 2487/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
•	Objava.
Občina Stehanja vas, srez Litija, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 48/1 ex 1931. v letu 1931. naslednjo občinsko trošarino:
od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 2'50.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. marca 1931.
II.	No. 48/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Vače, srez litijski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 772/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	.100	1 vina Din	100—,
b) od	100	1 vinskega	mošta Din	25'—,
c) od	100	1 piva Din	25'—,
č) od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja
ruma in konjaka Din —.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani
dne 18. marca 1931.
II.	No. 772/1.
Po odredbi tona načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Tomišelj, srez ljubljanski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1978/2 v letu
1931.	naslednje občinske trošarine:
a) od	100	I	vina	Din	100'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	100'—,
c) od	100	1	piva	Din	50'—,
č) od	hi stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 8'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. marca 1931.
II.	No. 1978/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka; Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Vrhljenje, srez ljubljanski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 67/3 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 piva Din 30'—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 4'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. marca 1931.
II.	No. 67/3.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Ošelj, srez mariborski des. br., bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske upravo II. No. 1003/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	150'—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din 150-—.
Kraljevska	banska uprava	Dravske banovine v Ljubljani,
due 17.	marca 1931.
II.	No. 1003/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Ploderšnica, srez Maribor 1. breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske upravo II. No. 92/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—
Kraljevska banska uprava Dravske banovine V Ljubljani,
dne 17. marca 1931.
II.	No. 92/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. i.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Siska in zalaga: Tiskarna >Merkur< X Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihčlek v Ljubljani,