158. številka, Ljubljana, četrtek 15. julija. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD. feba> vsak dan, teranOl ponedeljke in dneve po praških, Mi ve.ja po poeti pre^man, za avetro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. m. fert lota 4 gold - Za Ljubljano brea pošiljanj* na dom .a celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold 30 kr., za en mesec I gold .10 kr. Za pošiljanj? na 4om 10 kraje, za meaec, 30 kr.J* četrt Leto. - Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. - Za gospode učitelje na ljudskih šolah d,iBjt> vfl'j* cen» m sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pesti prejeman za četrt leta 3 gld. - 2a oznanila ho plačuje od četiri- Btopne petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. 3. V Ljubljani 14. julija. Notranja politika naše vladne ali nem Bko-ustavoverske stranke popolnem miruje. Nij jedne nove misli, tem menj novega čina nij uže več časa. Skupni promčun avstro-ogerski za leto 1876. bode po „P. Naplu" za 21 milijonov višji, nego lanski. Osem milijonov hoče namreč sam vojni minister za kanone. V št t-tm, kjer delavski „štrajk" še vedno traje, bilo bi prišlo 12. t. m. zvečer kmalu do krvavih bojev. Delavci so se zbirali na starem pokopališči, vojaki so prišli dob moškega spola, ki so zbrane nocoj v obilem številu onda v lepej dvorani — in plešoča senca naznanja, da razpravljajo imenitne važne reči, ki jim razgrevajo čelo in prsi. In v resnici, tamkaj na prvem mestu dolzega omizja sloni duša vse družbe — možak resnega , utopljenega obraza. Dolga osivela brada se mu usiplje na omizje, kadar posluša govor Bvojih tovarišev, a ponosno k c mu VBpne visoka močna postava, kadar odgovarja in brani s tajno a gorečo besedo svoje misli in načela. „Torej vi gospod sodnik nočete privoliti v naš svčt, ki je edino mogoč in koristen nam in deželi in ste neizprosljivi," pravi jeden glavnih govornikov iz druščine, možak pri kacih štiridesetih letih, po opravi in vedenji višji častnik, ter meri nekako ponosno svojega nasprotnika na prvem mestu. „Rad bi privolil, prepričujem vas go- in x bajonetom na dvoje podili. Trudu in opominjanju nekaterih pametnih ljudij se je zahvaliti, da se nijso delavci s silo ustav Ijali. Vn»nJ«» države. /Sumim rh-4i skupščina je sprejela in potrdila trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogersko z veliko večino, senat pak0 železniške koncesije isto tako. Bratijano in 10 opozicijonalcev so položili mandate. V Srbiji bodo 15. avgusta volitve v narodno skupščino. ttu*hi car je izdal ukaz na minister stvo za notranje zadeve vs'ed vrnitve 200 000 nnijatov k pravoslavji. Car se zahvaljuje ministerstvu bogočaRtja, ministru za notranje zadeve in varšavskemu guvernerju generalu Kotzebu-u za njih trud pri navračanji nnijatov v naročje pravoslavne vere. Rusija izdaje za svoie diplomatično zastopanje 2 milijona na leto. Poslanici v Berlinu, Beču, Carigradu, Londonu in Pa rizu imajo po 70.000 rubljev na leto. Vseh poslanikov je 21, generalnih konzulov 26, konzulov 44, največ na iztoku. V Avstrji so ruski konzuli v Brody, Dubrovniku, Trstu, Reki, Pešti in Černovici. JMojrkor.rki trgovci so podali vojaškemu ministerstvu prošnjo, da hi en polk carske garde ostal vedno za posadko v Moskvi, da bi mladeniči potrjeni v vojake, izmej trgovskega sveta, mogli služiti v tem polku, ki ne menjaje svoje posadke. Ako se prošnja dovoli, so trgovci pripravljeni, prva tri leta po dohodu tega polka plačati vse stroške za vzdržavanje na vlastne stroške. V fmncosUej narodnoj skupščini je bila 13. julija po hudej debati volitev bona partističnega poslanca Bourgoinga zavržena s 330 proti 310 glasi, ker je volilcem trdil, da je Mac-Mahon za Bonapartista. Pri tej priliki se je posvetilo, da imajo Napoleonovci dobro organizacijo, Bkrivno zaroto in svojo skrivno policijo. r#'#i#•#** so izdali svoj proračun za leto 1875. Prav žalosten je. Letos je turška država 184.000 moŠenj menj dohodkov, pak 758.903 mošenj več stroškov imela, neg« lani. Tako je vsako leto večji deficit, in kadar bo bankerot, tačas je konec Turčije, Če prej ne. Ta financijalni konec, pravijo, da se ne da dolgo let odlagati. Dopisi. ■ z ToliiiiiiMl4<»$?'«i 12. jul. [Izv. dop.] Doba, ko je bil občespoštovani slovenski državni poslanec g. Winkler pri nas okrajni glavar, smela bi se zvati nu'im Slovencem, „zlata doba," kajti tako marljivih in v narodnem slovenskem oziru poštenih uradnikov se malo nahaja. On je vse, čisto spodje, dobro bi bilo to v našem kritičnem položaji — a verujte mi — ne morem. Jaz sem oče, osobne skrbi in družinske razmere me zavračajo — kajti — ko bi nas ukanilo naše delo — kaj po tem?" ..Ne bodite ženska in skrbeč sanjač! Vse nam je mogoče, ako smo jedini in ste tudi vi z nami — vse drugo uredimo pozneje," oglasi se resen tovariš in pregovarja nepremakljivega sodnika. Tudi drugi tovariši, resni možje meščanskega stanu pritrjujejo temu in obetajo iskreno pomoč in možko besedo. „Ali imate gotove novice g. častnik, od vse čete in višjih poveljnikov, da je to resna namera ne samo želja?" meni stari sodnik v ostrej zadregi mej edino besedico: da ali ne, a kdo ve, če ne zanj in vse druŠtvenike osodepolne. — „Čemu tako vprašanje ? Skleneno je uže vse slovensko uradoval. A sedaj je vse drugače, vse slabše. Naš sedanji okrajni glavar g. SchemerI uraduje vse zopet v nemščini ali za nas n e-umščini. Ta mladi gospod, akopram po rodu Kranjec o slovenščini neče ničesar slišati. Županije so dobivale pod g. Winkler;em, vse spise v slovenskem jeziku pisane, a sedaj je malokedo in redkorat tako srečen, da bi dobil slovenski spis, k večjemu kako povabilo, samo ob sebi se razumejo, da je za nje to jako sitno, ker so vendar mej njimi taki, ki nemškega ne umejo ali vsaj popolnem ne. Mislim, da se bodo Črez to krivico vendar pritožili, kajti pri nas je mnogo prav izobraženih županov ter so tudi za narodno stvar jako zavzeti. G. okr. glavarju pa svetujemo, da naj nam bode zanaprej v narodnem oziru bolj pravičen, ter zahtevamo, da se nam v tem oziru krivica ne godi. Drugače pri nas nekakoršuih simpatij ne more dobiti. — Pomislite g. glavar, da bivate mej čisto slovenskim ljudstvom, kajti v tem glavarstvu, pod katerega spadajo sodski okraji Tolmin, Bovec itd. no najdemo niti Lahov niti Nemcev. Sicer pa svetujem županom, da naj bodo možje, naj okr. glavarstvu nemške Bpise kar nazaj vržejo. Zakaj boste take spise-od lenih birokratov sprejemali ? Oni nemško pišejo, ker so slovenski naučiti nečejo, ker so zato pre leni. Cemu so torej postave, ako jih še c. kr. uradniki ne izpolnujejo, a potem se pritožujejo Hočevarji v Ljubljani, da jih zmerjamo! Želim, da bi te vrstice ne bile brez uspeha. Bismarkizma nemškega bogme pri nas nič ne potrebujemo. Davke plačujemo, pa pravico hočemo. V soboto t. j. 10. t. m. po pol dan okolo 4. ure bila je tudi pri nas huda ura. Dež je lil, da je bilo groza. Iz naših hribov jo tekla voda, da smo mislili, da hode povo-denj nastala, v nekaterih je tudi toča mnogo škode napravila. Voda je zemljo hudo raztrgala. Pri nas ljudstvo ne veruje mnogo v vraže, razen kake tercijalke, vendar se pa tu in tam nahaja še kak „babjeverec". Včeraj sva se razgovarjala z nekim kmetom o popisanem slabem vremenu. „Naš fajmošter — je dejal mož — „bi bil lahko točo vstavil." Ko sem ga hotel podučiti, da tudi župnik ne moro zoper to, ker je njega polje ravno tako toča in voda poškodovala nego drugim, se je jel jeziti, da so so morali njegovej neum- pred daljšim časom, a ugodnosti nij bilo za izvedenje in tudi zdaj nij upa, Če nam ne pomorejo zvesti meščanje, oni imajo največ upljiva na vse mesto". nKoliko dnij hoda pa imajo čete do mesta?" poizveduje še bolj utopljen sodnik. „V pol drugem dnevu so pred mestom ako se jim zapove in nij nepričakovanih zaprek," trdi častnik. „V pol drugem dnevi," čaje se mrmranje vse družbe. „Da meščanje pogum, svoboda se vzbuja — kdor ima še iskrico domovinske ljubavi, kvišku! Slavna zmaga je plačilo našemu trudu", povzdigne precej glasno častnik svoj glas, da ga sosed opomni, da je v tujem kraji, kjer čaka vse gotova smrt, Če se ovadi njihov sklep. „Če je tako, ne morem odbijati več," povzame zopet sodnik besedo. — „A denos nosti tndi neki navzoči kmetje posmehovati. rllic Rhodus, hic salta/ — ta je polje za vas duhovne gospode, ker bi bilo tadi vam v prid, drugače znate sami kedaj v zadrego priti. Iz slovanske Koroške 0. jul. flzv. dop.) VeČina šol na slov. Koroškem kakor skoro sploh po vsem Slovenskem se le več v to bedarijo porablja, kako našo nado, našo mladež, ponemčevati, brez ozira, če šolarček zna nekoliko čitati ali ne, Če je prišel še le prvikrat v šolo, ali če uže več zna. Ko pridem enkrat z nekim prijateljem, ki ima še le v prvoletnem tečaji otroka v šoli in kateri je o priliki učitelja vprašal: „za koga tako z nemščino otroke mučite predno domaČe brati in pisati zna?u reče mi, da je dobil za odgovor: „za to, da se več opravi!" Tega se pa prijatelj še domislil ni j, koga se več opravi. Razložim iriu, da torej Kamo v ta namen otroka v š"lo pošilja, da se nauči zaničevati svoj jezik, da najme nemško varučko ali pestunjo, vsaj taki renegatski učitelji tako nijso kaj dru-zega kakor od Rismarka ali njegovih hlapcev, podkupljenih ali prostovoljnih, pestunje najete. Tem pangrmanom ali nemškutarjem je glavna in edina svrha, otroku skozi celih 8 let le nekoliko nemških besedij v glavo vtepsti, za pravi naravni namen šole je ljudem toliko, kot za vlanski sneg. Kjer pa ponemčevanje ne gre tako izpod rok, tam pa nij toliko ležeče, ali je šolo kaj ali je nij. Tako na pr. v Glinjah, kjer je nže tri mesece, odkar so otroci brez šole, ker učiteljevo ozdravljenje gre zelo počasi, nij še tako brž upati, da bode tako zelo od bolezni in posebno na pljučah poškodovani učiti mogel. Vas Rorovlje dalje ima dva učitelja in eno učiteljico. Zakaj ? Za to, ker je gnezdo nemškntarjev. Glinčani so se zanašali na krajni šolski h vet in posebno na g. J. G. župnika v Glinjah, da bo vsaj on kaj storil. A zelo so se motili, temu možu se potrebno zdi, porabiti se dati za mešetarja pri ženitbah, brez ozira na to, če se mešeta-rija posreči in ali bode zakon srečen ali ne. Gotovo to nij pot za g. duhovna. Ob času direktnih volitev v državni sbor, ko narodnjaki v g. župniku nijsmo samo obljubo vernega glasu imeli, marveč še pričakovali agitivno moč, a prišlo je do glasovanja — ali evo vskoka. Kmetje so na mi nij mogoče določiti natančnejše daljnih razmer, v kratkih dneh vam naznanim vsem, kedaj se zopet snidemo in sklenemo do dobrega namere. Rodite prepričani g. častnik o domoljubji mestnega sodnika! Več pismeno !" Pčlunočna ura je uže zdavnaj odbila, ko se razidejo tovariši tiho in skrivaj. Majhena vratica se jim odpro na dvorišče in je izpeljujejo v stransko ulico in od tod dalje po mestu. Kmalu je zopet vse mirno. — Svctilnice so temne, bleda luna sije z oblakov. — Grajski čuvaj kliče potem pozno iz v.šave, po dunajskej cesti pa dirja kakor s^nca temna podoba na iskrenem vrancu in izgine kmalu po strunskem potu V daljavi. Mej nočnim posvetovanjem rednih možakov slonela je v stranskej sobici tik zbornice v temuo zagrinjalo ogrnena ženska podoba. Ko bi jo bil mogel opazovati kdo skozi na ta prizor rekli: zdaj pa uže verjamemo, da res vera peša, ker se tudi duhovnu ne zdi greh neresnico govoriti. Na vprašanje g. župniku, zakaj ste nam tako naredili, je odgovoril: „ker se tudi onim nijsem rad zameril*. Iz Dunaja 11. jal. [Izv. dop.] (Uravnana Donava.) I'že ob času slovesnega otvor jenja uravnane Donave, pri katerem so bile navzočne glavne osobe avstrijske države, mej temi sam cesar, cesarica in Rudolf, mislil sem Čitateljem „Slov. Naroda" nekaj v tej stvari pisati, ker kamor je človek pogledal, vihrale so zastave različnih barv; na tisoče ljudi j udeležilo se je slavnosti. A opustil sem bil to, ker moral bi le slovesnosti se držati, vendar vsaka slovesnost je le nekaj hitro minljivega in pozabijivega. Nepozabljivo pak je delo, katero zdaj vidimo, katero vsak tujec rad obiskuje in občuduje, namreč uravnano Donavo. — Petletno delo je dokle končano, le okolo tak imenovanega državnega mosta vidiš se preganjati marljive delavce. Vsak državljan pripomogel je k temu delu, ako ne duševno, pa materijalno, ker iz žepov vseh davkoplačevalcev so je vzel denar. Mislim, da tudi tedaj davkoplačevalci radi iz izvedo sad svojega neprostovoljnega pripomočka. Dolgost uravnane Donave ob Du-naji je kake dobre ure hoda, od Nussdorfa do Freidenava, kraj za znanim prater-jem, kjer se jezdeci v hitrosti konjev uganjajo. Kdor se je kedaj potrudil na Kah-lenberg nad zgorej omenjeno vasjo, videl je, da se začne tamo dunajski vodotok, po katerem užc dolgo časa plavajo lahke barkice. Tik izliva tega vodotoka se začne nova pretoka, ki je 365 korakov Široka. Strah obide sprehajalca gledajočega urnost tega nevarnega elementa, ki se meče semtertja kot hi bil besen in želeč vse požreti. — Oboje obrežje nove pretoke obdajejo kamneno stene, na katerih se marljivo igrajo modri valovi. Ker tudi ta mati reka nij vedno zadovoljna se svojo posteljo in večkrat pokaže svojo ne-nevidno moč, ter se razlije črez obrežje, vzame v svoje naročje na obrežji ležeče kraje, pokrije jih sč svojo bliŠčobo, zato so tudi ta strah umetniki odstranili s tem, da so na levem obrežji pustili prostornost ukore j enako sirokosti pretoke, kjer se ob času naraščanja lahko razprostre, in tako bližne prebivaloe strahu reši. — Tako rekoč omreženo oknice, ki je peljalo na dvorišče in skozi katero so padali le posamezni lunini žarki, ter oblivali samico z nekako strašljivo Čarobnostjo, videl bi bil, kako vleče na uho vsako besedico iz bližnje zbornice in miga, kakor čudeč se važnemu posvetovanju z glavo in sklopa boječe svoje bele roke. — „Toraj le šo malo dnij in vsemu je konec", vzdahne skrivnostno in zakrije obraz z belim robcem. Kila sem se vedno tega — svarila ga naj se čuva, molila cele noči zanj in posled je vse izgubljeno. In zakaj delam tako, zakaj ne zatrem z vso silo teh gorečih mislij, teh greukih skrbij, ki mi groze uničiti zadnjo nit mladcuiškega veselja. A gorje mi, Če sem izdana, posled osrainotena, oteuinjeun moje ime z zaslužnim zaničevanjem brezsrčne izdajice." Zopet je vse tiho posled in nočna po- na sredini te nove pretoke so pristajališča kjer stoje barke razne velikosti, ena za drugo in vlečne ladije ; na ene se blago nalaga, iz drugih sklada. — Zgoraj tega pristajališča je razpet zgoraj omenjeni državni most, delo, katerega velikost mora se občudovati, da Človeška roka tacega kaj napraviti zna. Vidi se kakor da bi bil vlit; most ob sebi je sicer dovršen, le dohoda nij, kar pak neki do jeseni bode tudi gotovo. K temu mostu se pride po znanoj praterskoj cesti, ki pelje skozi Leopoldstadt mimo „vur-stelpraterja." Ta most je najpoglavitnejši, kar uže ime samo pravi, ta veže mesto z Marchfeldom in severnimi deželami, narejen je za pešce, jezdece iu voze. Mislim, da niJBo pozabili tudi preskrbeti 8 primernimi pripravami, da ga ob času sicer neželene in nepotrebne vojne kakovi centi smodnika v zrak razneso, kar bi bilo zares grehota in škoda. Od tega mostu proti iztoku je stadlauerski most ali državni železni most; proti zapadu od državnega mosta je severo-železnični most, potem Frauc-Josipovi zopet za občinstvo in slednji severo-zapadno-železnični moBt. K vsem mostom se pride iz Leopoldstadta in vsi so razpeti Črez uravnano Donavo. Našteti mosti kažejo prav mojstersko delo, in vredni so, da jih čitatelj pogledaš, ako te posli kedaj primorajo, iti na Dunaj. Eden je lepši od druzega, vsak svojo posebnost, vsak drugače okinčan. — Ta uravnana Donava ima istinito velik pomen za našo državo, še večji pa za Dunaj sam; koliko blaga in Žitka se privaža iz zahoda in zapada; celo od Črnega morja. In koliko ho zopet odvaža iz glavnega mesta naše države. Ta reka pasira kraje, kateri še (kakor naši nekateri slovenski kraji) železne ceste zagledali nijso, katerim nadomestil jejo tedaj vodna pristajališča kolodvore. Poseben pomen pak ima za Dunaj sam, ker zdaj celo blizu mesta drdra ta naravni vodni prevozni element, ki je pred bil skoraj dobro uro oddaljen in zlo slabimi dohodi poskrbljen. Mnogo truda i stroškov je s tem odstranjeno za trgovce i poprek občinstva. Da bi vendar za kako leto čutili uspeh tega velikega dela in toliko miljonov. F. St. Domače stvari. — (Rojanska čitalnica) bode obhajala v nedeljo 18. t. m. sedmo obletnico s doba sloni v kotu kakor zamaknena, in se ne gane. A posvetovanje je končano, moški šum jo predrami. Urno plane tudi ona kvišku, boteč zapustiti sobo, kajti, gorje jej, ko bi jo zasačili možaki v skrivnej sobi, katere ključ ima le gospodar sam v rokah. Ko hiti proti vratom, čuje se obupen krik. Človeška podoba se zgane in izbeži pred njo kričeč: „0 sveta pomočnica, svet Jurij poma-gajta, straši, straši, duhovi me preganjajo strašni duhovi!" A ženska podoba se uc oglasi, bežeč mimo strahopetnega zbledelega kričača, ki nij bil nihče drugi, nego sodnikov sluga Jurij, ter izgine tiho skozi bližnje duri. (Daljo prih.) vojaško godbo, petjem, dram. igro in loterijo. Začetek godbe ob 4 ari, začetek besede ob 7 uri zvečer. Vstopnina za neude 40 kr. K tej svečanosti uljudno vabi vse č. gg. ude in rodoljube: „odbor." — (Iz Črnomlja) se nam piše : V četrtek je bil rekvijem za cesarjem Ferdinandom. Čitalnični pevci so prav lepo peli. C. k. uradniki, nčiteljstvo, občinski predstojnik z odborom in veliko ljudstva je bilo navzočnega. Vsi skupaj so šli k okr. glavarju, kjer je g. okr. sodnik Deu izrazil obžalovanje in sočutje, ki je zadela cesarsko rodovino, in željo izrazil, naj bi se to naznanilo visocemu krogu. — (Iz Gorice) se nam piše: Fevsko društvo je od vlade dovoljeno in dobro na-predoje. Oglasilo se je uže mnogo usta-novnikov, udov in podpornih udov iz Primorskega. Nadejati se je, da postane baŠ to društvo mogočna straža proti oholemu lahonstvu na skrajni meji Slovenije, kajti petje je pravi buditelj narodne zavesti. — (Nevihta.) Iz Gorice se nam piše: Nihče ne pomni pri nas, da bi bilo nebo s tako črno-sivimi strahovitimi oblaki pokrito, kakor ponedeljek po polu dne. Grom in tresk in strašanski piš je prebivalce naše lepe „Nizzeu strašil tako, da je bilo naenkrat vse tiho in zaprto po hišah. Pa hvala bogu, velikansk veter je srečno odgnal točepolne oblake v naše hribe in bojimo se, da je toča našim vrlim hribovcem mnogo škode učinila. — (Umor.) Iz Št. Florjana pri Gorici se nam piše: Nedeljo po noči 12. t. m. je lOletni sin necega premožnega posestnika z nožem umoril 24 let starega sina ubozega kmetica (kolona). Bila sta uže mnogo časa v sovraštvu, v nedeljo sta se v nekej krčmi sprla in umorilec ga zabodt z nožem v srce tako, da je po sprejetji posled. olja dušo izdihnol. Oče je sam dražega dne krvoločnega sina v Gorici sodniji izročil. — (V Sisku) je bil 12. t. m. velik požar. Banka „Slavija" bode imela izplačati 20.000 gold. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Ruvalesciere fln Barry t» Liontloita*. 28 let uže je nij bolezni, ki bi jo no bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prane, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kafielj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajeuje, uespanje, Blabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri noBečih, otožnost, diabet, trganje, shuj sanje, bledičico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svčtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dčdč, Dr. Ure, grofinje Castle-■tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, bo razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričo valov. Spričevalo zdravilnega svčtnika Dr. Wurzerj a, Bonn, 10. j nI. 1852. Revalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a L d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v icalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svčtovalec in čler, mnogo učenih družtev. Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalescičre je ozdravila večletni i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gledč vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shorelaud, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svčtovalca gosp. Dr. Angelsteina. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Revalescičre du Barrv »»OBtransko, najbolje spričevalo. Dr. Ange 1 stein , tajni sanit. svetovalec. M o n t o n a, Istra. Učinki Revalescičre du Barry so izvrstni. Ford. Clausberger, c kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badeusko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalescičre du Barry po polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Št. 80.416. GoBp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „ 1$ e r 1 i n e r Klinische "VVochenschrift" od 9. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica14 (Revalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno olj uvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Revalescičre gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. St. 64.210. Markize de Brehan, bolehaje sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujsanji in hipohondriji. St. 65.715. Gospodični do Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. il. Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledč hrane. v' piuuatitih puiioah po pol funta 1 gold. 50 kr., L fant 2 gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 5 ran tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Revalosoiore-Biscuiten v puiioah 4 2 gold. 50 kr In 4 gold. 50 kr. — Revalesoiere-Ghooolatee v p rab t In v ploščicah za 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v praha za 120 ta* 10 gold., za 288 taa 20 gold., — za 576 tai 36 gold — Prodajo: Barry du Barrv & Comp. na Da najl, WalJSU«kga««e it. 8, v LJnblJaul £d ftfahr, v fciradci bratje Oberanzmeyr, v Ino boroMn Dieohtl & Frank, v Celovei P. Bi m bacher, v Lonil Lndvig MUllor, v Mariboru IL Morič, v nemao J. B. S t o o k h au ■ o o , v Zagreba v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-uovicak pri N. Snirhu, v Oseka pri Jul. Davidu, lekarju, v Gradca pri bratih Oberranz-meyr, v Teuietivaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. J ah nor ju, lekarju, v Varat-dinu pri lekarju dr. A II al ter ju, kakor v vseh mestih pri dobrih lesarjih in ■pt.oerijikih trgovcih', tudi razpošilja duaajtka hiia na vse kraje po poštnih nitka»pioah *\\ oovfcotiih_ jjuuajBJca dotku 14. julija. Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 90 kr. 1860 dri. posojilo.....112 . 50 , Akcije narodne banke . 939 „ — a Kreditne akcije .... 221 , 25 , London........111 »45 h Napol..........8 n 87'/» ,. C. k. cekini.......5 „ 21 Srebro . . ... ICO . 80 U rutino iiMziimiilo. 15. julija 1875. Javne dražbe : Jan. Furlanovo iz Slupa, 1190 gld.r (III. Vipava). — Rotije Judničevo iz Kloštra, 1200 gld., (1. Metlika). — And. Želejevo iz Solc, 1140 gld., — Ant. Čepirlovo s Kala. 690 gld., — Pavel Kranjčevo iz Čepnega in Tone Jankovičovo iz Dolenje Kosano, — Tomaž Želejevo lt Trnja, 1551 gld., vse 16. ju lja (II. Postojna). — Uršo Jajčičove iz Ustja, 46i gld., (II. Vipava). — Neže Švigeljeve iz Dolenje Radulje, 10 gld., — Janez Butarovo iz Cirkej, 623 g!d., obe 16 julija (II. Krško). — Jurij Lončarjevo iz Cerknice, 506 gld., 16. julija (II. Planinu). — Marije Pelanove iz Vrha, 416 gld., 16. jul. II. K'in'vH1_ Dva pridna učenca se takoj ■prejmeta tu v (239—2) J. Vit 'UTVO manufakturno staciino. Od nedeljo Mi. Juliju do nodoljo M. avffittta je kegljanje za dobitke v pivovarnem vrtu na „Vincarjih" v ŠkofJ<*J Loki. Dobitki so: 1 dobitek 3 cekini, 2. dobitek S cekina, 3. dobitek 1 cekin. Dalje v srebru 3, 2 in 1 tolar in končno šaljiv dobitek, serija velja 15 kr. Ker je čisti, dobiček namenjen novoj JMlAM*« nej StrmJH v Šk*»fJi'J Mjoki, vabi podpisani k prav mnogobrojnej udeležbi. (246-1) Avgust Deisinger. Piccolijeva lekarna „k angelju". --o»i©«-- Farmacijske specijalitete Oubriol l»i«*t*oliJii* lekarja v Ljubljani, na duiiajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni prašek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in uiajanje zob, zoper dilteritis ali vnetico grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in ie sploh neprimerljivo sredstvo za či-steuje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu hudo gotovo prednost, vzlic \ snu enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr. Ribje olje, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pulver. Nareja so z čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsih notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino bolezni j, poBebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želodečni likčr. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe iu ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Glycerin-Creme. je posebno izborno Bred-stvo zoper razp okane ustnice in kožo na rokah. 1 tiacou 30 kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi um i valnim i vodami, lepotičjem in lepotica i m sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. Rajževi pulver. izkijučijivo iz vegeta- biličuih tvarin, posebno zdrav za kožo, katorej Sodeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nanju le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Sok iz Tamarinde. Po mrzlih sredstvih iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno iu olajšujoče. 1 stekleniea 40 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lčk uže poskusil sum na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Naročila se izvršujejo vračajočoj se pošto proti poštucuiu povzetju. (132—58) 13. j ulij a: Kvirupa: Gorjup iz Zagreba. — Zeihnor iz Dunaja. — Gerulopulo, Costa iz Trsta. Pri