Ameriška Domovina AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGG ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 10, 1962 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R -sr STEV. LX — VOL. LX Zahod in Vzhod edina o možnosti sporazuma Na 400. seji so zastopniki Zahoda n Vzhoda obža-lovali, da se ne morejo sporazumeti o končanju p r e s k u sanja atomskega crožja. ŽENEVA, Šv. — Tu se raz-govarjajo že skoro štiri leta o sklenitvi dogovora o končanju preskušanja atomskega orožja. Ti razgovori so bili ponovno prekinjeni, pa zopet obnovljeni. Do takega prekinjenja je prišlo lansko poletje, ko so Rusi nenape-i vedano obnovili preskuse atomskega orožja v velikem obsegu. Ruskemu zgledu so siedile ZD. ki ne morejo dovoliti, da bi v tej oboroževalni tekmi zaostale. Izvedle so vrsto preskusov pod zemljo, v ozračju in celo nad tem v vesolju. Svoje preskuse so zaključile v oktobru. Sovjetija je objavila, da bo svojo drugo serijo preskusov, ki je začela letošnjo jesen, končala v novembru, vendar tega še ni storila. Pričakujejo, da bo končanje ruskih preskusov objavil Hruščev z novim letom. Med tem so se sestali tu znova zastopniki Amerike, Anglije in Sovjetije, da se pomenijo o 'možnostih sklenitve dogovora o končanju preskusov. Zahodne sile so voljne pristati na tak dogovor, v kolikor bo obsegal preskuse pod vodo in v ozračju, brez mednarodnega nadzora, za preskuse pod zemljo pa zahtevajo mednarodni nadzor na samem mestu. Sovjetija odklanja vsak nadzor na mestu, češ, da je to le poskus zahodnih sil, spraviti zakonitim potom svoje vohune v Sovjetsko zvezo. Ko so se zastopniki treh atomskih sil pretekli teden sestali že 400-tič, so priznali, da so razgovori v bistvu’tam, kjer so obtičali lani in da trenutno ni nobenih izgledov za sporazum. Salazar je rekonstruiral svojo vlado LIZBONA, Port. — Lizbona je zopet doživela po dolgem času “nekaj politike.” Salazar je izimenjal šest svojih ministrov. Bil je menda nezadovoljen z nekaterimi ministrskimi sodelav-ci) ker so v svojih ministrstvih' gospodarili preveč na svojo roko. Nove ministre javnost presoja kot boljše od njihovih prednikov. Vsaj nekateri med njimi imajo sloves, da so “liberalni,” seveda za portugalske razmere. Politični opazovalci mislijo, da je rekonstrukcija vlada imela tudi namen, da potolaži nekatere nezadovoljne vojaške kroge. V diplomatskih krogih pa prevladuje mnenje; da sedanji Salazar jev korak ne pomeni nobene spremembe smeri v por-tuigalski politiki. Novi grobovi Frank A. Bukovac V četrtek je po dolgi bolezni preminul v Euclid Glenville bolnišnici 67 let stari Frank A. Bukovac z 1108 E. 169 St., doma v Bjelovaru na Hrvaškem, od koder je prišel sem pred 50 leti. Zaposlen je bil pri Grogan Machine Co. kot varilec do leta 1960, ko je stopil v pokoj. Bil je član HBZ št. 99. Zapustil je ženo Roso, roj. Petsche, hčeri Dorothy Urankar in Betty Jen-cen, vnuke in vnukinje, brata Josipa in sestro Ano (zadnja dva v starem kraju). Pogreb je iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. danes ob 9:30 dopoldne v cerkev Marije Vne-bovzete ob desetih pod vodstvom L. Ferfolie. Peter Ster Po dolgi bolezni je preminul v Huron Rd. bolnici Peter Ster, star 58 let, stanujoč na 1871 Rush Rd.. Wickliffe, O. — Tukaj zapušča soprogo Mary, roj. Muhic, hčeri Eleanor Stupica in Lillian Cendrowski, 4 vnuke, sestro Madon Bashel in druge sorodnike. Brat Joseph je umrl leta 1954, sestra Mary Yeraj pa letos v juliju. Rojen je bil v Vodicah nad Ljubljano. Tukaj je bival 42 let. Bil je jako aktiven pri Dra-matskem društvu Verovsek in pri Naši Zvezdi na Recher Ave. Bil je član DruFtva Združeni bratje št. 26 SNPJ, kjer je bT zadnjih 10 let tajnik. Zaposlen je bil pri Fisher Body Co. 31 let. Pogreb bo v sredo zjutraj ob desetih iz Jos. Žele in Sinovi Pogajanja Anglije z Evropsko skupnostjo zopel zašla v krizo Anglija grozi z umikom svoje renske armade iz Nemčije, če Evropska gospodarska skupnost ne bo popustila v pogojih njenega sprejema vanjo. BRUXELLES, Belg. — Pogajanja med Anglijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo so zopet zastala. Evropski ministri so na svojem zadnjem sestanku sklenili, da ne morejo popustiti od svojega stališča, da Anglija ne sme imeti v okviru Skupnosti tudi v začetku nobenih prednosti. Ker ima od prvega dne vse pravice, mora nositi takoj tudi vse obveze. Anglija ne bi torej mogla imeti še svoje posebne poljedelske politike, ki bi favorizirala angleške farmarje. Angleška vlada je radi tega zagrozila, da bo morala revidirati svoje stališče do NATO organizacije, kajti ne more držati v ^Ivropi 51,000 svojih vojakov, ako je Evropa tako nepopustljiva v gospodarskih vprašanjih. V Londonu upajo, da bo tudi Amerika zagrozila s podobnim korakom. Odločno stališče angleške vlade je razumljivo. Smatra zahtevo Skupnosti kot udarec po njenem ugledu. Ako bi bili konservativci prisiljeni, da gredo se- daj na volitve, bi jih najbrže pogreb, zavoda na 458 E. 152. Sj. I zgubili, kajti opozicija bi jim na Knollwood pokopališče. Frances Globočnik Kakor je bilo že poročano, je preminula Frances Globočnik, rojena Molj, stara 80 let, stanujoča na 170 E. 207 St. Do pred 4 leti je družina živela na 426 E. 160 St. Bila je vdoga, soprog Alex je umrl leta 1952. Tukaj zapušča hčeri Louiso Ogrinc in Ann Jerse, 7 vnukov, 3 pravnuke, brata Johna v Kenoshi,Wis., in več drugih sorodnikov. Hči Julia Hokavar je umrla leta 1961. Rojena je bila v Šenčurju pri Kranju, kjer zapušča brata Miha. Tukaj je bivala 49 let in je bila članica Waterloo Grove št. 110 W.C., Zduženi bratje št. 26 SNPJ in Krožek št. 1 Progres. Slovenk. Pogreb je danes zjutraj ob 8:15 iz Jos Žele in Sinovi po- Sv. oče je postavil za vatikanski konci! posebno koordinacijsko komisijo RIM, It. — Sv. oče je ob sklepu prvega zasedanja vatikanskega koncila postavil posebno koordinacijsko komisijo, ki bo urejala delovanje koncilskih komisij, ki bodo zasedalg kar same tja do drugega splošnega zborovanja, ki se bo začelb prihodnjo jesen. Tekom prvega zasedanja se je namreč pokazalo, da delo v komisijah ni dobrh organizirano in da ne gre dosti hitro od rok. Veliko škofov je opozorilo sv. očeta na to pomanjkljivost. Upajo, da bo sedaj delo šlo hitreje izpod rok. Na čelu nove komisije je državni tajnik kardinal Cico-gnani. Ostale člane komisije bc sv. oče še imenoval. Obenem je bil tudi skrčen spisek predmetov, ki naj jih koncil obravnava. Njihovo število je padlo od 70 na 20. Na zadnjem zasedanju so obravnavali samo pet osnutkov dekretov, debato so pa končali samo o enem. Na sedanjem zasedanju je govorilo 587 udeležencev, 524 je pa dalo pismeno svoje pripombe. Pobudo za novo koordinacijsko komisijo je dal milanski kardinal Mbntini. Pravijo, da ie njegov ugled zelo zrastel. Že pred leti so njega šteli med kandidate za papeški prestol. Pokojni pajež Pij XII. ga je imel zelo v časteh. HRUSCEV SNUBI BROZA Josip Broz-Tito se razgovarja s Hruščevem tako v imenu države kot v (imenu partije. Poročilo o razgovorih poudarja prijateljski duh. Napovedujejo razširjenje gospodarskih vezi Jugoslavije s sovjetskim blokom. MOSKVA, ZSSR. — Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je Josipa Broza-Tita in njegovo spremstvo pretekli teden nad vse ljubeznivo in slovesno sprejel. Kljub temu, da je Tito uradno na počitnicah, sta se začela s Hruščevim v Kremlju, kjer se je Tito nastanil, pa tudi v daši Hruščeva izven Moskve razgovarjati o odnosih mcu Ljudsko republiko Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, pa tudi o odnosih med Komunističnima partijama obeh dežel. Hruščev je pri tem priznat! Jugoslavijo za “socialistično” de- | kot kapitalistični Washington, želo kar ji je 31 komunističnih P° komunističnem načelu pa mo- partij leta 1960 v Moskvi javno ™ svoie kapitalistične nasprot očitala, da so zapravili ves ugled Anglije v zunanjem svetu. Na drugi strani se pozna, da je ugled De Gaulla zrastel. Ni namreč dvoma, da danes vodi Francija Evropsko skupnost, kajti Nemčija je v krizi, ki bo trajala tako dolgo, dokler ne prevzame tam oblasti Adenauerjev naslednik. To bo pa verjetno šele enkrat v prihodnjem letu. ------o------ Ni taka sila “Tvoja soproga je že tri mesece bolna: to ti mora povzročiti silne stroške!” “Ni taka sila, ako je zdrava, potrebuje samo za klobuke več!” Albanija in Kitajska bili za atomsko vojno? DUNAJ, Avst. — Na kongresu Češke komunistične partije v Pragi je tajnik Zveze pisateljev Ivan Skala javno obdolžil Albance in Kitajce, da so zahtevali, da Sovjetska zveza nastopi z atomskim orožjem v obrambo Kube. “V času kubanske krize so albanski tovariši zagovarjali a-tomsko vojno proti Zahodu”, je izjavil Skala in nato zatrjeval, da so bili češki pisatelji zapre-paščeni nad tolikšnim pomanjkanjem vsakega ozira na človeštvo. Obžaloval je, da so k.tajski “tovariši” podpirali albansko stališče v tem pogledu, kot je po- odreklo. Doslej vztraja na tej izključitvi Jugoslavije iz “socialističnega tabora” le še Kitajska s svojimi pristaši. Po glavnem razgovoru, na katerem sta bila poleg Tita navzoča od strani Jugoslavije še A. Rankovič in Veselinov, poleg Hruščeva pa Mikojan in Gromi-ko, je bilo izdano poročilo, ki pravi med drugim: “Med odkrito in tovariško izmenjavo mnenj o vprašanju nadaljnjega razvoja bratskih sovjetsko - jugoslovanskih odnosov je bila tudi razprava o sedanjem mednarodnem položaju.” Poročilo pove jasno, da sta se Tito in Hruščev pogovarjala tako kot predstavnika obeh držav, pa tudi kot glavna tajnika obeh partij. Po sodbi zahodnih opazovalcev naj bi sedanji Brozov obisk v Sovjetiji pomagal odstraniti zadnje ostanke spora med Beogradom in Moskvo, ki je privedel junija 1948 do preloma. To naj bi privedlo tudi do tesnej ših in obširnejših gospodarskih odnosov Jugoslavije do sovjet skega bloka, ki prihaja v vedno bolj neroden položaj zaradi gospodarske povezave svobodne Evrope v Skupnem trgu. Večina je mnenja, da bo Broz vsaj jav^ no hotel ohraniti svojo neodvis' nost, ker ta ne samo veča njegov ugled in vpliv v svetu, ampak “prinaša Jugoslaviji tudi gospodarsko pomoč od dveh strani”. nike izrabljati, kjer jih m kolikor jih le more. V državnem tajništvu v Washingtonu komunistične teorije in prakse do tega načela nemara le še niso proučili, zato te resnice kar ne morejo sprejeti in nudijo Brozu še vedno obilno gospodarsko pomoč, ki naj bi >mu omogočila neodvisnost. greb. zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebov- ^ zete ob devetih, nato na Kal-,trdil sam ikitaijski zastopnik Wu varijo. 1 Hsiun Chuan na tem kongresu. Mi nismo o dobrih tovariških odnosih med Brozom in Hruščevim nikdar dosti dvomili. Ko munistu Brozu je komunistična Moskva vedno bližje pri srcu Zadnje vesti Iz Clevelanda in okolice Ulbncht namiguje na novo komunistično politiko do Berlina SNOW ' ^ • . " ♦ , •str*« V remensh prerok j pravi: Oblačno, vetrovno, mrzlo, naletavanje snega. Najvišja temperatura 20. Do večera napovedujejo od 3 do 6 palcev svežega snega, posdhno v vzhodnih in jugovzhodnih predmestjih. CLEVELAND, O. — Politični poglavar Vzhodne Nemčije W. Ulbricht je imel v malem mestu Cottbus govor, ki je takoj padel v oči vsem, ki zasledujejo komunistično politiko do Berlina in Nemčije. Ulbricht je do sedaj zastopal stališče, da komunisti ne smejo ničesar popustiti tako glede Berlina kot glede Nemčije. Sedaj je nepričakovano postal popustljivejši. V svojem govoru v Cottbusu ni namreč več ponovil svoje stare zahteve, da mora Vzhodna Nemčija dobiti svoj poseben mirovni dogovor in da je treba Berlin spremeniti v demilitarizirano “svobodno mesto”. Zagovarjal je idejo mirnega sožitja in poudarjal, da je v ta namen treba popuščati na obeh straneh. Omenjal je, da je mogoče ustvariti med obema Nemčija-ma celo vrsto kompromisov, ki bi končno lahko vodili do konfederacije in preko nje pa do zedinjenja nemškega naroda. To so čisto nove izjave, ki jih iz Ulbrichtovih ust še nismo slišali. Res pa je tudi, da je v svojem govoru ponovil celo vrsto svojih starih zahtev, toda ni jih posebno poudarjal. Prvo vprašanje, ki pade človeku v glavo, je stavljeno Hru-ščevu. Ali je Ulbricht govoril na svojo roko, ali mu je to naročil Hruščev, ali pa je morda kar Moskva sama napisala tak govor? Odgovor na to vprašanje bomo dobili v taktiki, ki jo rnish Hruščev izbrati v berlinski krizi. Ni popolnoma izključeno, da govor pomeni začetek nove komunistične politike do Berlina. Hruščev je uvidel, da žugati zna tudi Kennedy in ameriško žuganje ni kar tja v en dan. Verjetno je spoznal, da v berlinski krizi s silo ne bo opravil ničesar in da je tudi Ulbrichta prepričal, naj ne sili v korake, ki bi pomenili vojno nevarnost. Ulbricht torej ve, da mora ubrati novo pot, ako hoče doseči nek sporazum glede Berlina. Drugi razlog, ki je morda Ulbrichta pripravil do nove taktike, je sedanja vladna kriza v Bonnu Iz vsake vladne kombinacije je že izpadel njegov hud nasprotnik vojni minister Strauss. Morda bo odletel še kdo drugi. Prihodnjo jesen bo zmanjkalo v vladi tudi samega Adenauerja, morda še preje. Treba je misliti, da bo prihodnja nemška vlada brez Adenauerja dostopnejša za razgovore o kompromisu. Ulbrichta goni na spremembo smeri v politiki tudi gospodarsko stanje v Vzhodni Nemčiji, ki je naravnost obupno. Se skoraj ne razlikuje od stanja, za časa zadnje vojne. Kamor pogledaš, vlada samo pomanjkanje. Ulbricht torej krvavo potrebuje ne samo potrošnega blaga iz Adenauerjeve Nemčije, ampak tudi industrijske opreme in industrijskih surovin, povrhu pa še obratnega kapitala. 700 milijonov dolarjev je že dobil iz Bonna, toda to je le kaplja v morje njegovih potreb. Kar išče Zahodni Nemčiji, so bilijoni dolarjev in ne samo milijoni. Pri tem ve, da ima za take zadeve precej smisla tudi sam Adenauer, saj je večkrat izjavil, da mora njegova vlada gledati, kako naj bi pomagala ne morda Ulbrichtovemu režmu, — ampak vzhodnim Nemcem. Vse to ga sili, da skuša nastopiti novo pot do zedinjenja, ki naj bi bilo vsaj v začetku le “stvarna,” brez kakih dogovorjenih pravnih oblik. Zahodni politični krogi so : zanimanjem brali poročilo o Ul brichtovem govoru. Toplo pozdravljajo osnovno idejo govora, toda postavljajo takoj pogoj: Ulbricht mora pokazati dobro voljo z dejanji! Naj poruši berlinski zid! Če je Hruščev lahko odpeljal s Kube svoje rakete in bombnike, zakaj ne bi mogel Ulbricht odpeljati cementne bloke in opeko, ki jih je vtaknil v berlinski zid. WASHINGTON,, D. C. — Pred sednik Kennedy se danes ob devetih dopoldne vrne s svoje poti v Nebrasko, New Mexico, Nevado in Kalifornijo. Njegov tiskovni tajnik Salinger je zanikal poročilo, ki ga je o Stevensonovi aferi prinesel zadnji “Life”. CARMICHAELS, Penna. — Od 37 v premogovniku zajetih rudarjev nedaleč od tod so slej izkopali 6 trupel. Le malo upanja je, da bi kateri izmed ostalih ponesrečencev o-stal živ. Nesreča se je dogodili* preteklo sredo. Reševalne skupine delajo noč in dan, da hi si odprle pot do globoko ’ rudniku zajetih rudarjev. NEW YORK, N. Y. — New York je od sobote brez časopisov. Štrajk je bil oklican proti štirim glavnim, ostalih pet je nato samih ustavilo tiskanje. Napovedujejo, da bo štrajk dolg. NEW DELHI, Ind. — Predsednik vlade Nehru je zavrnil zadnjo kitajsko zahtevo glede indijskega pristanka na premirje in svoje sorojake svaril, da se utegne vojna z rdečo Kitajsko vleči tudi pet let. Napovedal je seveda gotovo indijsko zmago. SINGAPUR. — Angleške čete so prisilile k predaji glavni del nacionalističnih upornikov v sultanatu Brunei na otoku Borneo. -----o------ Za judovsko narodnos! še zmeraj merodajna ver® JERUZALEM, Izrael. — Vrhovno judovsko sodišče je zavrnilo pritožbo brata Daniela, ki je prestopil iz judovske v katoliško vero in postal samostanski brat, potem ko je kot Jud prenašal vse strahote preganjanja tekom druge svetovne vojne. Brat Daniel se je namreč pritožil, da ga izraelske oblasti ne obravnavajo več kot Juda in mu delajo krivico, kajti po rasi in narodnosti je še zmeraj ostal Jud. Sodišče se je postavilo na stališče, da sta pri Judih narodnost in državljanstvo vezana na versko pripadnost. Podobno stališče branijo samo še nekatere države v Aziji in Afriki. Seveda je svet že toliko napredoval, da vsaka država tolerira tudi izjeme, vendar toleranca ni ravno Letna seja— Društvo Danica št. 11 SDZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer letno sejo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Podr. št. 10 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer v navadnih prostorih letno sejo. P., seji bo na razpolago prigrizek ir. zamenjava daril. Vse vabljene. Na obisk— V petek je pripotovala iz Gradca v Avstriji na obisk k svoji hčerki Mrs. Jerry Grajžl na 19608 Tiverton Rd., Cleveland. Mrs. Katherine Gstaltner. — Na obisk v Slovenijo pa je včeraj odpotovala Mildred Kress iz Clevelanda. — Obema je vse potrebno za pot uredila pot. pis. A. Kollander. Še eno do sto!— Rojak Matija Juracic z 116!) E. 58 St. je dopolnil danes 99 'et. Ne visoka starost ne vreme ga ne zadržita, da ne bi prišel skoraj vsak dan v urad po list, katerega z zanimanjem pregleda že kar v uradu. Ljubeznivemu starčku k rojstnemu dnevu iskreno čestitamo in mu želimo, da bi zdrav 'dočakal svojo stoletnico. Bog Te živi, Matija! Tri četrt stoletja— Danes je dopolnil dobro poznani rojak g. Frank Jakšič s 6111 St. Clair Ave. 75 let. Iskreno čestitamo in mu želimo j“ | mnogo zdravih in zadovoljnih let! Časopisni štrajk se nadaljuje — Koncem tedna so napovedovali, da bo Cleveland dobil danes zopet redno svoja dva angleško tiskana dnevnika. Iz vsega ni bilo nič. Unija voznikov (Teamsters), ki je štrajk s koncem preteklega meseca začela, je sklenila tega prekiniti, toda proti prekinitvi štrajka brez podpisa nove pogodbe se je izjavil Newspaper Guild. Razgovori se bodo nocoj nadaljevali. Ropar ustreljen— Včeraj je bil v delikatesni trgovini na Euclid Ave. in E. 30. ustreljen do smrti neki 35 le c stari Maxwell, ki je hotel trgovino oropati, pa mu je policija to preprečila. V isti trgovini jo neki ropar pred štirimi leti pri ropu ustrelil lastnika. Vse ceste razen ene zametene— Poročilo iz Ashtabule, dobrih 60 milj vzhodno od tu ob jezeru Erie, trdi, da so vse važnejše ceste razen zvezne Rt. 20 zametene. širokogrudna. V francoskem parlamentu so bila prva glasovanja PARIZ, Fr. — Francoski parlament se je konsultiral. Izvolil je svojega predsednika in ostale funkcionarje. Parlament je izvolil dosedanjega predsedniki Chabana - Delamasa, ki je dobi! 287 glasov, torej 45 več kot je treba. — Kandidat opozicijskih strank je dobil 114 glasov, komunistični kandidat pa 42, ostali poslanci so se večinoma vzdržali glasovanja ali pa oddali bele glasovnice. De Gaulle je tudi zelo malo spremenil svojo vlado. Njen predsednik je zopet Pompidou, število ministrov je ostalo staro. Med njimi so samo trije novi obrazi. Med ministri je 16 pripadnikov Unije za peto republiko, ostalih deset pa kar na svojo roko simpatizira z De Gaullom. ji: i Ameriška Oomovima sstoep: arSHSSSSfcj /J O Vi* 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec ~ NAROČNINA: Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIpTION rates; United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ^5g^j,,83 No. 237 Monday, Dec. 10j 1962 Tant in Združeni narodi Da je bil Tant izvoljen za stalnega generalnega tajnika Združenih narodov ni nikogar začudilo. Mož je že dalj časa skrbno pripravljal pot za svojo kandidaturo. Obiskal je Kennedya, Hruščeva, Macmillana, De Gaulla in ostale oblastnike sveta, zvezde manjšega kalibra pa je obdelal kar v okviru ZN. Kaj jim je obljubil, da jih je pridobil za svojo kandidaturo, je še tajnost. Kar je marsikoga presenetilo, je hitrica, s katero je potekala volitev tako v Varnostnem svetu kot v generalni skupščini. To je treba pojasniti, kajti okoliščine, ki so dale povod za volivno hitrico so obenem tudi znamenje, kaj so danes ZN in kaj bodo v bodočnosti. Glavna opora novega generalnega tajnika je njegovo poreklo. Je iz Burme, zato ga znani azijsko-afriški blok smatra za “svojega človeka”. Blok ima večino v ZN in povrhu nimata ne svobodni ne komunistični svet prav nobenega povoda, da bi se z blokom prepirala in zgubila njegove simpatije. Tant se je bloku že oddolžil s tem, da je sprejel blokovo filozofijo kot svojo. O tem pozneje. Tant si, je potem zagotovil glasove svobodnega sveta in tako spravil komunistični blok v številčno orezpomemb-no manjšino. Treba mu je bilo samo doseči v Moskvi, da Hruščev ne bo vetiral njegove kandidature. Hruščev je kmalu izračunal, da mu veto ne bi dosti pomagal, kajti imel bi od veta samo politično škodo. Najpreje je hitro izračunal, da ima Tant že kvalificirano večino brez komunistov. Daije je glede tajništva ZN dejansko že dosegel, kar je hotel pred leti doseči s svojo trojko. Posrečilo se mu je, da je obkrožil generalnega tajnika ZN z “glavnimi” svetovalci, ki jih Tant mora l stice, želim že zdaj srečen in 1 temveč tudi prekrške proti vesel Božič! iločilom o prednosti, napačno Pre Ivič. [hitevanje itd. PAVEL HEYSE: Andreja Delfin Vse to se je zdelo, da je docela po željah novega prišleca, tudi to celo, da ga skozi drugo okno, ki je obrnjeno v slepo ulico, ni mogoče videti. Kajti onkraj je bila stena brez oken, ki ni imela drugih lukenj kot nekaj škrbin, rež in kletnih odprtin in ki bi utegnile biti prijetne in pripravne samo za mačke, kune in sove. Iz veže je smuknil v sobo žarek luči, vrata so se odprla' in v sobo je spet stopila s svečo v roki drobna vdova, za njo pa hčerka, ki je morala v naglici ponovno vstati, da bi pomagala pri sprejemu gosta. Postava deklice je bila skoraj še manjša kot materina, vendar se je zdela zaradi velike miline in komaj dozorele vitkosti vseh oblik večja in kot bi plavala po prstih) medtem ko si mogel že na prvi pogled opaziti na obrazu prav isto sličnost in prav isto razliko, ki je šla na račun let. Samo izraza na obeh obrazih, se je zdelo, da si ne bi mogla biti nikdar slična. Med obrvmi gospe Gio-vanne je bila poteza napetosti in zaskrbljenega čakanja, ki se tudi z izkušnjami starosti ne bi mogla za trajno ugnezditi na jasnem Mariettinem čelu. Te oči so se morale vedno smejati, ta usta biti vedno narahlo odprta, da bi mogla slednjo šalo nebrzdano izgovoriti. Neskončno smešno je bilo gledati, jajce. Zmerom bi pela in skakala, kot da ne bi bili tukaj v Benetkah, kjer je prav, da so ribe mutaste, ker bi sicer znale povedati take stvari, da bi se človeku ježili lasje. Pa je bil njen oče tudi tak, Or so Da-niellij prvi delavec v Muranu, kjer izdelujejo tako pisano steklo kot nikoli nikjer na svetu. ,Vedro srce rdeči lica‘, je bil njegov rek. Zaradi tega mi je dejal nekega dne: ,Gio-vanna, tu ne vzdržim, zrak me duši v grlu, včeraj so spet enega zadavili in za cepeti obesili, ker je preveč odkrito govoril proti vladi in Svetu desetih. Veš, kje si se rodil, ne veš, kje boš umrl, in marsikdo misli, da jaha na konju, pa na zemlji sedi. Torej, Giovanma/ je de-jal; ‘v Francijo pojdem: za znanje dobiš priznanje in vinar lovi dinar. Izveden sem v svoji obrti in, če bom tam zunaj kaj primernega staknil, prideš tudi ti z otrokom za mano.‘ — Osem let je bila stara tedaj, gospod Andrea. Smejala se je, ko jo je oče zadnjič poljubil; tudi on se je zaradi tega smejal. Jaz pa sem jokala in tudi on je nato začel, čeprav se je potem ves vesel odpeljal v gondoli in sem ga slišala žvižgati, ko je bil že za vogalom. Tako je preteklo leto. In kaj se je zgodilo? Signor ia je vprašala po njem; nihče iz Murana bi ne smel nesti svojega dela v tujino, da kako se zdaj na tem obrazku ne bi tam začeli posnemati; bojujejo zaspanec, presenečenje, radovednost in prešernost. Ko je vstopila, je nagnila glavo z razpuščenimi in z ozko ruto omotanimi kitami nekoli- morala sem mu pisati, da se pod smrtno kaznijo vrne. Pismu se je smejal; gospodje pri tribunalu pa niso poznali šal. Nekega jutra, ko sva bili še v ko vstran, da bi videla novega postelji, so naju vzeli, otroka hišnega druga. Tudi njen resni obraz in zamolki lasje niso mogli sikriti njene živahnosti. “Mati,” je šepetala, medtem ko je postavljala velik krožnik z gnjatjoj kruhom, svežimi smokvami in na pol polno steklenico vina na mizo, “tako zaskrbljen obraz ima kot nova hiša pozimi, ko ji sneg zamete streho.” “Molči, coprnica grda!” je hitro dejala mati. “Beli lasje so krive priče. Vedij da je bolan in imej obzir do njega, kajti bolezni pridejo jež, gredo pa peš in Bog naju varuj obedve, zakaj bolniki jedo malo, a bolezen vse požre. Tak prinesi no še tisto vode, ki je pri hiši. Zjutraj je treba vstat: zgodaj in kupiti nove vode. Saj sedi tukaj, kot bi spal. Utrujen je od poti, ti pa od sedenja. Tako je pa svet različen.” Med tem polglasnim govorjenjem je tujec sedel ob oknu in si z reko podpiral glavo. Tudi zdaj, ko se je ozrl, se je zdelo, da je komaj opazil pri sotnost lične deklice, ki se mu je prjklonila. “Pridite in malo prigriznite, gesped Andrea,” je dejala vdova. “Kdor zvečer ne je, ga v snu lakota davi. Glejte; smokve so sveže in gnjat rahla in to je ciper,sko vino, ki ga dož boljšega ne pije. Njegov kletar ttru ga je priskrbel: staro poznanstvo, še iz časov mojega moža. Potovali ste, gospod Niste kdaj srečali njega, mojega Orsoja, Orsoja Damelhja?” “Dobra gospa,” je dejal tujec, medtem ko je vlil v kozarec nekaj kapelj vina in razko-sal figo, “nikoli nisem prišel iz Brescije in nikogar ne poznam pod tem imenom.” Marietta je odšla iz sobe in ko je bežala po stopnicah, sta Jo slišala, kako si z jasnim glasom poje pesemco. DECEMBER mm 3 H [51(6117 [8 io ms? as 1718:1? L?« ^25126127 M S? 21 [22 [28 [29 KOLEDAR društvenih prireditev DECEMBER 23.—Baragova prosveta priredi v dvorani pri Sv. Vidu Slovenski božič. Začetek ob 3:30 popoldne. 31.—Silvestrov večer v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Priredi ženski odsek. 31.—Klub društev, gospodinjski odsek in direktorij SDD na Recher Ave. priredijo silvestrovanje v prostorih SDD. 31.—Slov. dom na Holmes prire di v svojih prostorih silvestrovanje s plesom. Igra Tonklijev orkester. JANUAR 5. —Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi družabni večer v novi šolski dvorani pri pogrnjenih mizah. 6. —Dramsko dr. “Naša zvezda” priredi igro “Vaško življenje’ v SDD na Recher Ave. Začetek ob treh popoldne. 12.—Pevski zbor Korotan priredi družabno zabavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Začetek ob osmih zvečer. Za ples igra Tonklijev orkester. FEBRUAR 2.—Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev priredi v Slovenskem domu na Holmes Ave. Predpustno veselico. 17.—Prireditev Slov. odra v Slo' venskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 3:30 popoldne. MAREC 17.—Društvo upokojencev v Euc-lidu ima zabavo v SND na Recher Ave. APRIL 20.—Slov. tel. zveza v Clevelandu priredi telovadno akademijo v veliki šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7:30 zv. MAJ 4.—Društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ obhaja 50-letnico obstoja z banketom v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob šestih zvečer. — Po banketu bo ples v spodnji dvorani. 12.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v nevi šolski dvorani pri Sv. Vidu materinsko proslavo. JUNIJ 23.—Letni Dan Ohio K.S.K.J. v Parku Društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J. JUNIJ 30.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Slovenski pristavi piknik. V Argentini šmaje zepet novo, težko vladno krizo BUENOS AIRES, Arg. — Ar- Alsogaray ima v deželi velik ugled kot gospodarski strokovnjak, toda njegova politika varčevanja in zategovanja pasu v gentina doživlja v zadnjih letih i Argentini ni priljubljena. Mož vedno nove vladne krize. Vo-jje moral, kot trdi sam, na pri- Bolje je sedeti v parlamentu kot v regimentu LONDON, Ang. — Tako misli marsikateri vojak, ki tiči v angleški vojaški suknji, pa bi se je rad znebil. Sedaj so nekateri prebrisanci prišli na posrečeno idejo, ki jo daje angleški zakon. Ta pravi, da lahko vsak vojak kandidira in da se v dobi vo-livnega boja lahko znebi vojaške suknje. Ko so v Angliji imeli pred nekaj tedni nadomestne parlamentarne volitve v petih volivnih okrajih, jo je po tej poti ubralo 8 kandidatov, ki so pri volitvah vsi skupaj dobili komaj 150 glasov. Sedaj bodo imeli v treh mesecih nadomestne volitve v To-tiherhamu. Že sedaj se je pa priglasilo 64 kandidatov, nove kandidature pa še prihajajo vsak dan. Z zadevo se bo pečal tudi angleški parlament. ------o----- Laška komunistična partija je javno obsodila kitajsko RIM, It. — Giancarlo Pajetta, eden od vodnikov italijanske komunistične partije, je na kongresu neposredno obsodil kitajsko partijo. Pri tem se ni posluževal Albancev, kot delajo v Moskvi in drugod, ampak je povedal kitajski delegaciji kar naravnost v obraz, da “obsoja njeno neupravičeno stališče.” Pajetta je govoril potem, ko je kitajski zastopnik že odgovoril na izjave Togliattija, predsednika Laške komunistične partije, in na govor Frola Kozlova, zastopnika Ruske partije. Laški komunisti so povedali jasno, da stoje v sporu Moskve in Peipir,-ga odločno na strani Moskve. in mene, in naju zavlekli pod svinčene strehe; spet sem mu morala pisati, kje sem jaz in najin otrok in da bom ostaia tukaj, dokler me on sam ne zahteva v Benetkah. Ni bilo dolgo in dobila sem njegov odgovor, smeh da mu je prešel in da kar najhitreje prihaja tik za pismom. No, iz dneva v dan sem upala, da se bo to uresničilo. Toda tedni in mesci so prešli in meni je postajalo vedno huje v srcu in bolest-neje v glavi) kajti tam gori je peke^ gosipod Andrea; še Bog, da sem imela otroka, ki ni bil deležen druge hudine kot to, da je slabo jedel in imel čez dan vročico; vendar je kljub temu pel in me navsezadnje le pripravil, da sem zadržala solze. šele v tretjem mesecu so naju vzeli ven; rečeno je bilo, da je pihač stekla Orso Danielu umrl v Milanu za mrzlico in da greva lahko domov. Tudi od drugih strani sem to slišala — toda tega, ki bi to verjel, Signoria n e pozna. Umrl? Kaj umrje človek tudi tedaj, če ve, da mu žena in otrok ječita pod svinčenim: strehami in ju mora rešiti?” ‘Tn kaj menite, da se je zgodilo z vašim možem?” je vprašal tujec. Zrla mu je v obraz s pogledom, ki je pričal, da je uboga žena dolge tedne preživela pod svinčenimi strehami. “N i č pravdanskega,” je rekla. “Marsikateri živi in se vendar ne vrne, marsikateri je pa mrtev in se kljub temu vrne. Pa o tem rajši molčiva, kajti kdo mi jamči, da ne boste šli in pred tribunalom vsega izčen-čali, če vam povem? Zdite se mi galantuomo; toda kdo je dandanes še poštenjak? Od tisočih eden od stotih nobe- 3 den. Brez zamere, gospod An-drea; toda dobro veste, kake jaštvo je pognalo z oblasti predsednika Frondizijaj pa mu n; uspelo dati deželi trdno vlado in ustaliti gospodarstvo. Gospodafski’ minister Alvaro pa gospodar.” Nastal je kratek premor. Tujec je bil ž e davno porinil krožnik od sebe in napeto poslušal vdovo. (Dalje prihodniičl tisk vojaštva odstopiti z vsem: svojimi ožjimi sodelavci, prodno mu je uspelo spraviti argentinsko gospodarstvo vsaj za silo v red. -------O------- — Najbolj vzhodno ležeči kraj v Združenih državah je West Quoddy Head v državi Maine (66 stopinj in 57 minut zah. dolžine). Kanadska letala za ameriške oborožene sile TORONTO, Ont. — De Ha-villand Aircraft of Canada Ltd. je dobila naročilo za 48 Caribou prevoznih letal v skupni vrednosti $28,000,000 od armade ZD. Ta je doslej naročila pri tem podjetju skupno 162 letal. Caribou, ki ga uradno imenujejo CV-2B, je letalo za nagli dvig in pristanek z nosilnostjo štiri tone. ‘Slišite otroka?” je vprašala pravijo v Benetkah: gospa Giovanna. “Človek bi je imel za mojo hčer, čeprav tudi črna kokoš znese belo Z laganjem in zvijačo rešiš se prevar, z zvijačo in laganjem si VLIVANJE ZVONA — Delavec v livarni in zvonarni v Londonu na Angleškem pri vlivanju enega izmed 10 •velikih zvonov za episkopalno katedralo v Washinglonu, D. C. Toplofa iz smeti Vsako leto 700 milijonov ton smeti in odpadkov — Največ težav je v gosto naseljenih industrijskih pokrajinah. Na drugem mednarodnem kongresu za odstranjevanje smeti in odpadkov v Essenu na Nemškem je 750 strokovnjakov iz 22 dežel razpravljajo o pro-blemu; ki postaja iz leta v leto bolj pereč) saj kažejo statistike, da mora človeštvo najti odlagališče za 700 milijonov ton smeti in odpadkov, ki jih je predvsem zaradi naraščajoče proizvodnje pakiranih proizvodov vsako leto za pet odstotkov več. Težave so predvsem na industrijskih področjih: izračunali so, da bi se na primer Porurje v desetih letih dobesedno pogreznilo v smeti in odpadke, če jih ne bi odstranjevali uspešno in kar se le da ekonomično. Neko porensko podjetje že leto dni sežiga smeti; tako pridobljeno toploto spreminjajo v električno energijo. Za začetek so zakurili pod kotlom z zmogljivostjo 400 ton, zdaj pa pripravljajo nadaljnje tri take kotle, pod katerimi bo zgorelo okoli 400 tisoč ton smeti in odpadkov iz Essena in iz sedmih okoliških mest v Porurju. Seveda se talk postopek obnese le v primeru, če je v bližini kalorična centrala, ker sicer ni mogoče koristno uporabiti pridobljene toplote. Za manjša naselja so izde’ali nekaj naprav, v katerih zgori do 70 ton smeti na dan in ki se bodo obnesle predvsem zato, ker ne zastrupljajo zraka v okolici. Na kongresu so obravnavali sežiganje mestnih smeti in industrijskih odpadkov ne glede na njihovo neznatno toplotno vrednost ter o poškusu, da bi s posebnimi magneti odstranjevali iz smeti razne kovine, ki sestavljajo pet odstotkov vseh odpadkov, kar nanese v mestu s 100 tisoč prebivalci okoli 1400 ton na leto. Pepel in žlindro iz peči na sežigališčih bi lahko uporabili kot dodatek pri graditvi ulic in cest. Razpravljali so o možnosti, da bi smeti spuščali skozi drobilce oziroma ne- V blag spomin TRINAJSTE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE SOPROGE, NAŠE MATERE IN STARE MATERE Mary Blatnik ki je zapustila nas in svet, in se preselila v nebeški dom 10. dec. 194.9. Trinajst let Te zemlja krije, žera ljuba, in mamica, zastonj oko Te naše išče, le misli naše k Tebi hite. Duša tam nad zvezdami, veselje rajsko uživa, pa božji klic od tukaj v nebesih bomo se združili. Žalujoči: DOMEN BLATNIK, soprog SINOVI, HČERE, VNUKI, SORODNIKI. Cleveland, O., 10. decembra 1962. kakšne mline ter jih potem odplakovali v reke, vendar bi bilo to sorazmerno drago. Posebej so poudarjali neposredno zvezo med odstranjevanjem in izkoriščanjem smeti ter med kanalizacijo, skrbijo za čisti zrak in vodno gospodarstvo pa splošno. ------o------ Materinščina “No, učenci, zakaj imenuje« mo našo govorico materni jezik?” “Jaz mislim da zato, tovariš učitelj, ker oče sploh ne pride do besede.” DELO DOBIJO Preddelavec - čistilec 6 noči v tednu, 40 ur. Mora govoriti angleško in druge jezike ter imeti avto. Prilika za napredovanje. Zglasite se pri: Advance Window Cleaning Co. 1453 E. 66 St. med 3. in 4. popoldne (238) MALI OGLASI Oddamo Dve prenovljeni, lepi stanovanji, vsako po pet sob, na tretjem nadstropju. Za $60.00 na mesec. Zglasite se na 6218 St. Clair Ave. ali kličite UT 1-5158. _______________________(X> Stanovanje v najem Lepo, 5-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, se odda v šentviški okolici. Pokličite HE 1-5804. —(241) Če želite imeti za božič lepe In čiste domove, pokličite že sedaj TONY KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234 V najem 1209 Norwood Rd., oddamo 5 sob, moderne in na novo deko-rirane, na prvem. Gorkota in vroča voda vključena. Porč, klet. Idealno za zaposleni par. Ključ dobite pri stanovanju št. 3, zgoraj, ali kličite KE 1-1934. (2381 Addison Rd. Med Superior in St. Clair Ave., oddamo 4 sobe in kopalnico. Kličite EX 1-1638 samo med 6. in 8. zv. (237) Stanovanja oddamo 5 stanovanj, vsako 4 sobe, na novo dekorirane, oddamo v bližini St. Clair Ave. in E. 61 St. Kličite 241-6388. (239) IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-8607 Prijatel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212 S GOSTILNA NAPROŠAJ Dobroidoča, na zelo prometnem kraju v sredini mesta Youngstown — licence za pivo, vino in žganje. Prav tako se tam streže hrana gostom. Dober nakup za moža in ženo, k« sta voljna delati. Gostilna se proda radi bolezni. Za informacije kličite RIVERSIDE 3-7580 — 257 East Federal St.. Youngstown, Ohio. ■ sg < OSAMLJENA Major se je živčno zdrznil po vsem telesu, glavo je sunil nazaj, kakor da ga je tadela sablja, in odgovoril: “Da, gospod polkovnik.’’ “Menda celo predmca?” “Zdaj je laizirana.’” “To se razume. Poučuje vaše otroke?” “Ne, gospod polkovnik. Kakor sem že imel čast povedati, vodi samo na sprehod Gvidona, kor je zelo' šibkega zdiravja. Gospa Roinnet ji kdaj pa kdaj izroči tudi hčerko ...” “Po poti pa ju poučuje, kar pride samo od sebe ...” Major je zardel. Vse mišice na obrazu so mu otrdele, da je bil še bolj podoben zgodovinskim maskam Roinnetov. “Če bi vedel, da ju poučuje, gospod polkovnik ...” Utihnil je. Začutil se je tik prepada; da bo zdaj zdaj v čudno luč postavil svojo ženo, svojo skrito vero, svoj lastni zgled, svoj rod. Vsi Roinneti preteklosti so mu šepetali na uho. Kaj nem zatišju; Ugan}ti najprimer-si hotel reči?’ Zbral se je in rekel: nov, pa so si zdaj iskale kruha. Od petih žena, ki so skupaj bivale v hiši na trgu Saint-Pon-tique v Lyonu, je učiteljica postala ena sama: kuharica sestra Leonida. Prednica pa je porabila tistih štirideset frankov, vso odpravnino, ki jo je prejela kot sestra sv. Hildegarde, zdaj pa pri gospe Roinnet prevzela mesto “domače učiteljice in dru-žabnice”. V resnici pa je bila samo sprehajalka in bolniška strežnica. Pa tudi ca naloga se ji ni zdela niti nečastna niti preveč naporna. Morgla je ob lepem vremenu voditi na sprenod fantka z neozdravljivo jetiko, vsega nebogljenega na telesu in na duši, zanj skrbeti in ga tolažiti. Treba je bilo z njim le malo govoriti, a vendar ga zabavati; menjavati sprehode; ogibati se srečanj, kjer bi fantek moral govoriti in bi ga napadel kašelj; o pravem času se ustaviti in izbrati klopco v najbolj brezvetr- “Če bi ju poučevala, gospod polkovnik... bi vam to povedal.” “Prav, gospod. Sicer pa vam samo zato o tem govorim, ker je v vašo korist. Kvišku gledate in po pravici. Zato sem vas moral opozoriti, kaj bi vam utegnilo škoditi.” Častnika sta se pozdravila. Ko je prišel gospod Roinnet čez deset minut domov, je v veži srečal svojo ženo. “Nekaj bi te rad vprašal, Marija.” “Kaj pa? Zelo se mi mudi.” “Upam, da pri skupni mizi nisi dala pogrniti r.a gospo Justino? So pač razlike v vzgoji, v položaju, v vedenju, ki nikakor ne dopuščajo .. Vsak dan je kosil in večerjal pri isti mizi z bivšo prednico in šolsko voditeljico. Gospa Roinnet pa ga je pustila, naj pove do konca: “Nji sami bi se zdelo nerodno, če bi morala biti zraven ...” Gospa Roinnet se je komaj vidno nasmehnila, a že s tem mnogo povedala. “Nisem marala, da bi se Gvi-don preveč utrudil pri večerji”, je odgovorila. “Zato ga ne bo, pa tudi gospe Justine ne bo. Vse je v redu, bodi brez skrbi.” Gospo Justino so v hiši samo trpeli in ta je to dobro vedela. Prišla je semkaj sredi avgusta in že prve tedne spoznala svoj položaj iz številnih dejstev, iz besed, iz molka. Tri tedne je po Lyonu zaman iskala službo; ko bi pa morala prevzeti vodstvo ene izmed šol, ki so jih katoličani skušali vzpostaviti na razvalinah zatrtih šol, se je morala še temu odpovedati. Oblastem je bila prestara. Učnih mest je tudi sicer bilo mnogo manj kakor redovnic, ki so jih izgnali iz šol in samosta- CHICAGO, ILL. nejšo minuto za povratek; ne pozabiti ogrinjače in kavčukovih čevljev; nikoli ne pokazati zaskrbljenosti, pa tudi ne prevelikega sočutja, kadar je prišel napad; ne se bati nalezljive bolezni; na smrt obsojenega prepričevati, da bo prišla pomlad, za njo poletje in prihodnje leto in še mnogo drugih let. Vse te dolžnosti so se zdele tako težke, da bi jim kvečjemu mati bila kos. Gospa Roinnet je to delo tudi poskusila, a njena ljubezen do otroka je bila preveč v skrbeh, premalo je mogla premagovati svojo brdkost, svoje solze in nenadne radosti, pa tudi svetske dolžnosti so ji jemale preveč časa: živeti je morala svetu, karieri, napredovanju g. Roinneta, svoji hčerki, za katero so ji zdravniki svetovali, naj ne bo kaj dosti z Gvidonom skupaj. Sama se je morala torej bolniški strežbi odreči. Za njo pa ji je službo odpovedalo deset hišen zaporedoma, ker je bilo delo pretežko in je vsaki izčrpalo moči, saj niso bile zaposlene samo na sprehodu, ampak ves dan in prav pogosto še ponoči. Zato so CHICAGO, ILL. Give your children MUSIC LESSONS All instruments taught by expert instructors. — Instrument rental,. Accordion, Brass, Guitar, Piano, Violin, etc. WM. P. LAUX MUSIC STUDIO Phone KI 5-3015 4417 N. Melvina Chicago (238' poklicali gospo Justino na pomoč. Ta pa se naporov ni bala. Bila je potrpežljiva in imela potrebni ugled. Tako dobro je opravljala svojo službo, da jo je mrki in zagrenjeni otrok vzljubil. Uspeh je bil še prevelik, kajti postajala je nenadomestljiva in edino zatočišče; bolnik se je vznemirjal in obupaval, kadar so mu povedali, da je gospa Justina odšla v mesto, ker jo bo ob napadu zaman klical in bo ‘sam’, kakor je bridko tožil. Družinski strežaj ali pa spletična nista opustila nobene prilike, da ne bi gospe Justini pokazala, kako je njeno mesto v hiši zgolj začasno in še to zlagano, saj je stara, v duši še zdaj prednica, malo izobražena, s kmetov doma, in da ni dama, ki bi jo morala klicati madame, saj celo gospodarju pravi samo “gospod”, medtem ko ga onadva kličete “gospod baron”. Častniški sluga, vojak pridanič, kot strežaj malo tenkove-sten, ni zaupal jasnovidnosti sprehajalke in je zato širil neumno govorico, ki pa je vendarle našla verna ušesa po kasarnah: da je namreč major zaupal svoje otroke tuji špijonki! Seveda jo je gospa Roinnet zagovarjala in se morala že večkrat upreti, da bi bivšo redovnico odslovila, čeprav so v vojaški družbi po Belfortu govorili: “Veste, tista Justina, ki je pri Roinnetovih — laiziranka je, bila je sestra sv. Hildegarde Gospa Roinnet pa se je morala boriti še zoper celo vrsto drugačnih podlosti. Seveda jo je grozno bolelo, da je njen sin neizogibno’ zgubljen; neprenehoma pa jo je tudi skrbelo, da ne bi prišla služba in napredek njenega moža v nevarnost. Tako bi torej ne imela zadosti moči, da bi še dolgo branila bolniško strežnico svojega sina, če bi prišel še kak nov pritisk, naj jo odslovi. Edini resnični branilec gospe Justine je bil Gvidon. Kadar je bila družba zbrana v salonu ali v obednici, je Gvidon skoraj vsak dan planil pokonci. Dušilo ga je. V obrazu se mu je pokazal strah, prsi so se mu dvigale, roke je sunil od sebe in prsti so se mu krčili. Kazalo je, da bo zdaj zdaj omedlel. Oče je pogledal proč, ker ni mogel prenesti takega prizora, ali pa je še njega napadla nekakšna živčna razdraženost in obupna jeza. Oblastno je zavpil: “Že spet! Saj vendar veš, da takih reči ne maram! Nehaj pri tej priči! Ali pa se izgubi!” Mati je skočila k njemu. Fantkove oči pa so iskale samo gospo Justino. Kakor hitro jo je zagledal, se je pognal k nji, svojo potno glavo naslonil na njeno črno obleko in stresel ga je kašelj, ki se mu je zaman upiral. Sestra ga je podprla in odvedla. IDalie nrihodnjlč 1 MUŠTVENI IMENIK Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. IMENIK RAZNIH DRUŠTEV REAL ESTATE FOR SALE EVANSTON—SKOKIE—By Owner Attractive Exciting — B Rm., 3 Bedroom Home, 2 Baths with large first floor family rm. St. Joan of Are and Evanston Schools. 9313 Spring-field. — OR 3-5637. (240) HELP WANTED — FEMALE WOMAN TO GOOK FOR BANK LUNCH ROOM Hours 10:30 A. M. to 1:30 P. M. 4 days per week steady. Call for Appointment SP 7-8700. THE IRVING BANK 6005 W. Irving Park Rd. Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 2.> KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 1264 E. 59 St., UT 1-3239; zapisnikar John Skrabec; blagajnik Louis Krajc. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Jo- seph J. Nemanich, John Ovsenik; vratar Andrew Zamejc. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesmenit se prične pobirati ob 6:30 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J J. Oman, preds. Louis Simončič, pod-predsed. Ant. Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 80 St., tel. VU 3-6324; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič in Emeric Kor-dan. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St Jos. W. Kovach in John Krofi, zastopnik za SND Maple Hgts., Louis Simončič; zastopniki za atletiko in booster Club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. A. Skur, dr. J. Folin, dr. Val. Meršol in dr. F. Jelercic. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo od rojstva do 60 let ■rtarosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. les Hočevar Sr. in John J. Kaplan; za konferenco Ohio KSKJ League. Anton Škufca in John J. Kaplan. Društveni zdravnik Anthony J. Perko in vsi ostali slovenski zdravniki v Clevelandu. Društvo zboruje vsako prvo (1) nedeljo v mesecu ob 11:00 uri zjutraj v S. N. Domu na E. 80. cesti. Članstvo se sprejema od rojstva pa do 55. leta. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. O-an, predsednica Josephine Mulh, jdpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 .t.; blagajničarka Antonija Debe-k, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastop-■i za SND na 80. St., Frances Jndich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights, Anna Kresevic, astopnici za Ohio KSKJ Boosters a mladinsko dejavnost Josephine /inter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravniki dr. Perko, dr Skur in dr. J. Folin. Seje so vsaki t. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. sednik Eugene Kogovšek, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kožel, blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Louis Mervar in Frank Žnidar. — Vratar James Kastelc. Zdravniki: Dr. Skur, Dr. C. Opaskar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. Sejo se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo. Vsak drugi mesec prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9. do 10. ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu od 6. do 8. zv. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach, pod-predsed. Ludmila Glavan, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina. 1129 Addison Road, Tel. UT 1-4349; blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Ovsenek. Nadzornice: Josephine Weiss, Anna Palčič, Ludmila Glavan. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni Zdravnik Valentin Meršol, 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St. Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane; V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Naj-novejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite de nar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva. V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duh. vodja: Rev. A. Bombač; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik; Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Math Intihar, Helen Troha; zdravnik: dl\ A. Skur; zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. J. Oman, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtell, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Mary Škufca, zapisnikar. Mary Filipovič. Nadzornice: Helen Mirtel, Antonia Stokar in Angela Stražar. 2i-stavonošinja Angela Stražar. Redi teljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Rose Vatovec in Angela Gre gorcic. Poročevalka: Frances Lindič. Zastopnici za Ohio Zvezo: Mary Filipovič, Frances Novak in Frances Lindič. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Pauline Stampfel podpredsednica Stella Koporc, tajnica Vicki Faletič, 1076 E. 72 St. EN 1-4019; blagajničarka Mary Oto nicar; zapisnikarica Dorothy Strni sa, rediteljica Molly Deželan. Nadz. odbor: Angela Virant. Antonia Mihevc in Annie Brancel. Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa 14 dc 55 leta starosti. Asesment se pobi ra v šoli tudi 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bombach oredsednica Terezija Potokar, podpredsednica Barbara Baron, tajnica Lillian Vehovec, 20631 Naumanr Ave., KE 1-0571; blagajnič. Mollj Gregorc. Zapisnikarica Frances Per. me. Redit. Frances Sokach. Nad zorni odbor: Ann Cooke, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torei v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v juliju in avgustu. PODRUŽNICA ŠT. SŽZ Duhovni vodja Rev Matna Ja ger, predsednica Mary Rogel podpredsednica Mary Markel, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewoud Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornice; Mary Cerjak, Rose Strumble in Mary Prelogar Zastopnica za SDD Mary Markel Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na V/aterloo Rd. soba št. 3. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 146 KSKJ Duhovni vodja Rev. Julius Slap-sak; predsednik Anton Škufca, podpredsednik Joseph Kenik Sr., tajnik in zapisnikar John J. Kaplan, 9108 Union Ave., tel. VU 3-1247, blagajnik Louis A. Barle; nadzorniki: Math Zakrajšek. Lawrence Blatnik in Anthony Zupančič; društveni zastopniki: za S. N. Dom E. 80 St., Louis A. Barle in Anthony Zupančič; za S. N. Dom Maple Hts. Char- DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16 do 60 leta Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa po 16 leta. Odbor za letos je sledeč: Duhovni vodja Msgr. Louis Baznik, preds. Mar janca Kuhar, podpredsed. Louise Mlakar; taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Rediteljica Julia Slogan Zastop. za ženske in mladinske aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, Frances Macerol. Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik John Habat, podpred- DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Ulrick Lube, podpredsednica Mary Wolf, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Ave., tel. EX 1-4767; blagajničarka Jean Grčar, 639 E. 102 St, PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Poročevalka v Glasilu Marj' Zupančič. Nadzorni odbor; Frank Sega, John Zupančič in Ivan Rigler. Zastopnik za klub SND in del niških sej: Ulrich Lube in Ray- mond Zakrajšek. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v “Sodality” sobi šole sv. Vida. Slovenska ženska zveza SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z. V OHIO Predsednica Ella Starin, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Mary Iskra, 18814 Mohawk Ave., KE 1-8577; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice; Millie Novak, Nettie Štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, tajnica Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245; blagajničarka Mary Komidar; zapisnikarica Tončka Repič; nadzornice: Amalia Novak, Mary Matoh, Phillis Cermely; vratarica Jennie Koren. Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7 uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednica Tillie Špehar, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Mrs. Pauline Cesar, 20975 Arbor Ave., IV 1-5764; blagajničarka Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Antonia Kostrevec, Antoinette Wichich. Zastop za Klub društev AJC: Josie Cebuly, Josephine Blatnik. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Msgr. J. J. Oman. Častna prednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster, podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., LU 1-4230; bla gajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzor nice: Anne Kresevic, Nettie Bolden, in Stefania Mahnich, zastavonoša Eva Ožbolt, zastopnice za S.N.D. na E. 80th St., so Terezija Bizjak, Antonia Dolinar. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave.: Anna Kresevic, Za skupne podružnice: Jennie Cvelbar, Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 v SDD, 10814 Prince Ave. Slovenska Dobrodelna Zveza DR. SLOVENEC ŠT. 1 SDZ Predsednik John Smuk, podpredsednik Joseph Trebeč, tajnik Joe L. Zab, 13368 Lake Shore Blvd., tel. MU 1-2703, blagajnik Frank Penca. zapisnikar Frank Kačar. Nadzorni odbor: Joe Smole, Frank Smole ml., Ivan Babnik. Upravitelj: Franlj Smole, st. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 0:30 zj. v SND na St. Clair Ave. BBUŠTVO SV. ANE. šl. 4 SDZ Predsednica Jennie Stanonik podpredsednica Angela Kofal, taj niča lennie Suvak, 4208 Blue stone Rd., So. Euclid 21, Ohio; te tV 2-5277, blagajničarka Josephin Oražein-Ambrozic, zapisnikaric; Angela Virant. Nadzornice: Rose I Erste, Rose Holfert in Marie Te lic. Rediteljica Antonija Miheve Mladinski aktivnosti: Angela Kofa Seja se vrši vsako drugo sredo mesecu. Za preiskavo novega član stva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predse»dnik Thomas Kraich, taj. Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr., IV 1-2048; blag. Thomas Kraič, zapisnikar Frank A Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, Frank Šte-fe in Srečko Eržen. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Albina Vesel, 877 E. 185 St., tel. IV 1-0319; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Nadzorni odbor: Predsednica Mary Koljat, Sylvia Banko, Martin Vogrin. Zastopniki za Dom: Rudi Bajt, Louis Godec, A n ge 1 a Barkovich. Zdravniki: Dr. Skur in vsi ostali slov. zdravniki. Seje se vršijo 3. petek v mesecu v Slov. društvenem domu, 20713 Recher Ave. ob 8:00 uri zvečer. DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa. 245 E. 246 St., RE 1-7458, blag. John Borso, zapisnikar Joseph Ponikvar, nadzorniki: Frank Ahlin, John Pestotnik, Bill Hočevar, vratar Anton Zadnik. Zastopnik za klub društev SND: Frank Cesnik. Za mlad. dejavnost: ' Joseph Lausin, John Pestotnik. — Zdravniki: vsi slovenski. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave. ob 9 dop. DANICA ŠT. 11 SDZ Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Mihaela Zakrajšek, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich. 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzornice: Josephine Levstik, Mary Pinculic, Mary Marinček. Društveni zdravniki vsi slovenski. Seje se vršijo vsaki drugi torek v mesecu ob 7:30 zv. v Slov. narod, .domu, staro poslopje št. 3. DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., IV L 2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor Frank Lunder, Silvester Perpv-sek in Carl Smaltz. Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel, zastopnik za AJC v Euclid, O., Louis Lustig in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednik John Zagorc; tajnik in blagajnik Frank Merhar, 1021 £■ 185 St., IV 1-1334; zapisnikar Anion Strniša, 1273 Norwood Rd.; nadzorniki Marie Jean Golder, Anton Levstik in D. Germanovic: Vratar John Adamic, zastopnik SND Ignac Verbič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsnk tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4. COLLINWOODSKH SLOVENKE ŠT. 22 SDZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilj»> podpredsednica Mrs. Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs-Mary Černigoj, nadzorniki: Alič® Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mary Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur in dr. V. Opaskar. Seje so vsako 2. •sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave* v spod. dvorani. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDK Predsednica Agnes Žagar, pod' oredsednica Mary Filipovič, tajni' ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., D* 1-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesec”, ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St- DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 S»/ Predsednica Nettle Zarnlck, podpredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd*i HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša* Vsi slovenski zdravniki. Seja se vr' ši vsaki drugi četrtek v mesecu ot> 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ Predsednik Stanley Pervanje, podpredsednik Theodore Szendel, tajnica in zapisnikarica Jennie Pu" gely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., Lu 1-4230, blagajničarka Antonia Dolinar. Nadz. odbor: preds. Frank Žiberna, Helen Tomažič, Terezija Bizjak. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Frank Skrl. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zv. na 8601 Vineyard Ave. Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik James Kastelic, pod- predsednik Martin Romih, tajnik Frank Perko, 1092 East 174 St., tel. IV 1-5658; blag. Martin Vale-tich, zapisnikar Joseph Hočevar. Nadzorniki: Valentine Kosec, Jo:J' Perušek in John Majerle; zastopnik za klub društev S. D. na Holmes Ave.; James Kastelec. Seje s® vrše vsako 4. nedeljo v mesecu oo 2:00 uri popoldne v Slovenskem do- mu na Holmes Ave., kjer plačat« svoj asesment 25. v mesecu od a* do 8. ure. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever, 1802^ Hillgrove Rd.; podpredsednik FU Cesnik, tajnik in blagajnik Krampel, 961 E. 67 St., tel. Ui 1-8387; zap. Joseph Ponikvar. Nadzor. odbor: Joseph Ponikvar, LpnlS Erste, John Straus. Zastopniki za federacijo, Louis Erste, Malh Zaman. Zastopnik S.N.D. John Sever. P°' družnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu v S.N.D. na St. Clair Ave., staro poslopje, soba št. 4. Tajnik pobira asesment tudi vsakeg 25. v mesecu v S.N.D. PODRUŽNICA ŠT. 17, SMZ Predsednik Anton Tekavec, 2039 Goller Ave., tel. KE 1-2907, P°“' preds. Anton Arko, taj. in blag- L, Drnhnick, 23001 Ivan Ave.. tel. BF 1-7045, zapisnikar Anton Arko. Nadzorni odbor: Frank Jarc, za' stopnika za federacijo: Anton Je' kavec in Frank Drobnick. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Kristine na E. 222 St.