Tiska »Katoliška tiskarna".......' Izdaja »Katoliška bukvama" v Ljubljani. Izhaja začetkom vsakega mesca. Stane za celo leto 1 K 60 vin....... Za Nemčijo 2 K 8 vin. ... ...... Za Ameriko in za vse ostale kraje pa 2 K 60 vin................... Štev. 10. oktober. Domača tvrdka! Domača tvrdka! 2793 (Andr. Rovškov naslednik.) Ivan Pengov podobarski in pozlatarski atelje Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 20 se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim pred-stojništvom v naročila za izvrševanje strogo umetniško v raznih slogih izvršenih oltarjev, kipov in svetniških soh iz marmorja, cementa, gipsa ali lesa itd. = Priznano umetniško dovršena dela! = Priznalna pisma so vedno na razpolago NajsigurnejSa prilika za štedenjel Vzajemno podp. društvo v Ljubljani registrov, zadr. z omejenim poroštvom, Kongresni trg 19 sprejema vsak delavnik od 8.—12. ure dopoldne hranilne vloge ter jih obrestuje po 4 3U°!o - to je: daje za 200 K 9 K 50 h na leto. — Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Rentni davek plača hranilnica sama. Kanonik Kalan Andrej, 1. r., predsednik 2797 Kanonik Sušnik Janez L r., podpredsednik. Svoji k svojim! Svoje cenjene odjemalce opozarjam tem potom, naj se nikar ne dajo prevariti po bahati reklami tuje konkurence, ki večkrat ne izpolni svojih obljub. Naj se torej vsakdo pri nakupu up, verižic in druge zlatnine zaupno obrne na podpisanega in gotovo bo zadovoljen. 2767 Ljubljana. Kopitarjeve ulice 4. L. lfilhar, uran- Haluecla češka turdka»nakupovanje cenesa posteljnega perla! 1 kg novega sivega, skubljenega, dobrega gosjega perja 2 K; 1 kg boljšega 2 K 40 v, polbelega 2 K 80 v, belega 4 K. belega skubljenega 5 K 10 v 1 kg izredno finega snežnobelega, skubljenega 6 K 40 v in 8 K; 1 kg sivega puha __ _ __ 6 K 'n 7 K; 1 kg belega puha 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. - Pri 5 kg se "Binisch ■^m^m^T) P°šl|e {rank°•- Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega, jako —sr&^zz-^zs trpežnega, rdečega, modrega, belega ali rumenega nankingblaga, I pernica 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema blazinama, vsaka 80 cm dolga in 58 cm široka, napolnjena z lepim, mehkim račjim perjem 16 K, z izredno finim polpuhom 20 K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezne p® nameril10 V «K' -4 -Se/i b,aziBelKJ „3 K 50 v, 4 K. - Pošilja proti povzetju, od 12 K više franko S. BENISCH v Desemci 766 Sumava, Češko. - Zamenjava in franko vrnitev dopuščena, za neugaia-2035 joče se vrne denar. — Ceniki na zahtevo zastonj in franko. 15 _j Ravnokar je izšla v založništvu v Ljubljani, 1790 1 pitarjeve ulice št. 6, krasno opremljena — jubilejna Mika za leto 1909. - Cena kot doslej 24 vinarjev izvod. Letošnja „Pratika" presega po svoji krasni opremi in zbrani vsebini vse dosedanje izdaje, ker ima poleg obilice poučnega in zabavnega berila z mnogimi slikami tudi štiri krasno izvršene slike v trobarvnem tisku: Lurške Matere božje, jubilantov papeža Pija X. in cesarja Franca Jožefa I. ter izložbo „Katoliške Bukvarne" v Ljubljani. Katol. Slov. ljudstvo! Ta jubilejna „Pratika" je edina naša pratika ! Sezite pridno po njej; naj jo pozna vsaka še tako oddaljena slovenska hiša! — Zahtevajte pri trgovcih ,,Družinsko Pratiko" in ne dajte si usiliti nobene druge! Kupujte in priporočajte le našo pratiko! Glavno zalogo imajo: ,Kat. Bukvama4, Prodajalna ,Kat. tisk. društva*, Anton Krisper, Vaso Petričič, A. Korenčan in Ivan Kordik, trgovci v Ljubljani. Cena za razprodajalce pri naročilu do 100 kom. 17 vinarjev izvod, nad 100 kom. pa po 16 vinarjev. Spisi, dopisi In darovi se pošiljajo: Uredništvu »Bogoljuba" v Zapogah, p. Smlednik, (Kranjsko) Naročnina in inserati pa: Upravništvu „B ogol j u ba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2, : : : : : : : : : Spisi se morajo poslati vsak mesec do 10., dopisi do 15. : : : : : : : : . Vsebina X. zvezka: Stran O II. škofijski sinodi v Ljubljani od 24, do 28. avgusta . . 289 Porcijunkulski odpustki na dan vernih duš.......293 „ Velika" obljuba Jezusovega Srca..........293 Pridi ovčica! (Pesem.).............294 P. Ivan Fiorovič D. J...............295 Jubilejna slavnost goriških dekliških Marijinim družb na Sveti Gori 23. avgusta 1908 ............................297 K zgodovini molka...............299 Slavni možje z molkom v roki ..........299 Krščamska mati........ .......300 Ne sodi po krivem !..............303 Božjepotna cerkev Marije rožnovenske v Tomišlju .... 304 Znamenita tristoletnica..............306 Slovenci v Lurdu...............308 Sveti Mihael, brani nas v boju!..........310 Male tatove obešajo — velike izpuščajo ...... 310 Kako sem potoval v sv. deželo...........311 Cerkveni razgled...............312 Šola sv. pisma..............................317 Drobtine..................318 Odpustki meseca oktobra............319 V molitev se priporočajo ............319 Zahvale za uslišano molitev............320 Darovi...................320 u v »"»'H kazala prava pobožnost, si je pripravila pot do kraljevskih sedežev in vojnih taborov, v sodnijske dvore in davkarska poslopja, v delavnice obrtnikov in na planote pastirjev. « V zapiskih, s katerimi je bil sv. Frančišek povzdignjen v čast cerkvenega učenika, se bere o »Filoteji« ta-le pohvala: »V številu ascetičnih knjig je na prvem mestu »Navod k bogoljubnemu življenju«, ona knjižica, ki je toliko slavljena, ki je donesla že toliko dušne koristi, da bi že na podlagi nje same sveti škof zaslužil naslov »cerkveni učenik«. Kardinal Chigi, poznejši papež Aleksander VIL, piše: »Filoteji škofa Šaleškega, ki je najboljša voditeljica na stezi čednosti, se imam zahvaliti za poboljšanje svojega življenja. Že dvajset let jo prebiram in se trudim da bi v dejanju izvrševal nje navodila; a nisem se je naveličal, marveč še tem ljubša mi je, čim večkrat jo berem. Če je kaj hval-' nega v mojem življenju, se imam zahvaliti tej knjigi. Vedno se mi zdi nova, ker zmiraj kaj več dobim v nji, kadar mi zopet pride pred oči.« Sv. Frančiška Šantalska, ki je pač najbolje umevala mišljenje svetniko-vo, je pisala, da se mora reči, da je le Duh božji svetniku narekoval to knjigo. Ta svetnica pričuje, da si je velika množica oseb iz te knjige zajemala bogoljubnost. General kartuzijancev, DomBruno d' Affrinques eden najučenejših in najčednostnejših mož onega stoletja, je svetoval pisatelju, naj nikar nič več ne piše, ker je dosegel vrhunec v tem delu. Ravno nasprotno pa je zahteval Peter Villarski, nadškof v Vieni: Frančišek naj piše še veliko več, da bode še več koristil sv. cerkvi. Bossuet piše o nji: »Pred sv. Frančiškom Šaleškim je bil duh pobožnosti pri svetnih ljudeh že skoro popolnoma nepoznan. Mislilo se je, da je notranje in duhovno življenje le za samostane in da je preostro za dvor in za svet. Frančišek Šaleški je bil izvoljen, da ga je privabil iz skrivališča in duhovom odvzel pogubno in krivo mišljenje. Zopet je uvedel pobožnost med svet; pa ne mislite, da jo je preoblekel, da bi bila prijetnejša očem svetnih ljudi. Predstavil jo je v njenem naravnem oblačilu, z njenim križem, njenim trnjem, njenim zatajevanjem in trpljenjem. V tej podobi, v kateri nam jo predstavlja ta častivredni škof in v kakršni se nam kaže v njegovem »navo-du k bogoljubnemu življenju« ji najstrožji redovnik in najbolj razvajen dvorjan, če ji že ni naklonjen, vsaj ne more odreči svojega spoštovanja.« In vprav to je posebna vrlina te knjige, da loči pravo pobožnost od one mračne strogosti, ki človeka plaši in mu jemlje pogum, ob enem pa vendar zahteva ono opravičeno strogost, ki je v soglasju z resnico; kaže nam, da se pobožnost jako lepo ujema z vsemi dolžnostmi navadnega življenja, z vsakim stanom in vsakim poklicem; kaže nam, kako človek lahko živi med svetom, ne da bi ga omadeževal posvetni duh, kako — razun greha — lahko dela to, kar delajo drugi, kako mora posvečevati svoja dela z dobrim namenom, da bi bil všeč Bogu in bi dosegel svoj večni namen. Filoteje ni treba še posebej priporočati, zakaj po besedah že prej omenjenega nadškofa vienskega leta z lastnimi perutmi: »Posladkana je z lastnim sladkorjem, ozaljšana in okinčana je z lastnimi barvami in z lastnim lepotičjem. Kdor ima dobro vino, ne potrebuje nad vratmi vabilnega kazala.« Ta jubilarna, svetovnoznana in priznana nabožna knjiga je v slovenskem prevodu naprodaj v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani v dvojni izdaji in velja: navadna izdaja trpežno vezana z rdečo obrezo 1 K 80 vin., z zlato obrezo 2 K 40 vin.; dobi se pa tudi fina izdaja lepo vezana z mehkimi vatiranimi platnicami, ki velja 3 K 60 vin Kdor naroča po pošti, naj doda tudi 20 vin. za poštnino. Knjiga ima ob koncu tudi mašne in druge molitve in se lahko rabi mesto mo-litvenika. A. Kr žic. Slovenci v Lurdu. (Piše urednik. — Dalje.) Predarlska nas je malo presenetila. Pričakovali smo visokih strmih gora in ozkih dolin kakor na Tirolskem. A sprva ozka dolina se je začela vedno bolj širiti, da je nazadnje prešla skoro v ravnino. Posebne naravne lepote na Predarl-sketn nismo opazili. Peljali smo se mimo mesteca Bludenca. in prišli v Feldkirch. To je nekako glavno mestece te deželice, dasi ne šteje več kakor kakih 3000 duš. Tu je sedež pomožnega škofa predarlskega (pravi škof je tirolski, briksen-ski), in tu zboruje predarlski deželni zbor. Deželni glavar je Rhomberg, mož orjaške postave in kremenitega katoliškega prepričanja. Poznam ga od V. avstrijskega katoliškega shoda na Dunaju, kateremu je predsedoval. Ljudstvo predarlsko je vern-' in pobožno, kakor Tirolci. V Feldkirchu imajo tudi jezuitje velik samostan z imenom »Stella matutina«, ki ga pa romarji večinoma niso videli; le kdor se je ozrl pri nadaljni vožnji nazaj, ga je uzrl. Tukaj v Fledkirchu je bilo naše prvo skupno kosilo. In radovedni smo bili, kako se bo to kaj obneslo: tako veliko množico naenkrat nasititi. No. bilo je dobro, dasiravno tukaj ni bilo najboljše. Kclodvor je bolj maihen, in tudi drugih gostov je bilo precej; gneča je bila, no, pa vendar je šlo. V eni uri smo bili zopet vsi v vlaku, in — naprej je šlo proti Švici. Preden pa smo prišli v Švico, šli smo še skozi eno drugo velikansko državo, — katere pa mnogi naših bravcev najbrž še po imenu ne poznajo. To je samostojna kneževina Lichtenstein (Lihtenštajn). Da pošteno resnico govorim: to je ena najmanjših državic v Evropi. In vendar je samostojna država. Njen vladar, knez Lichtenstein. je suveren, nikomur drugemu podložen. Država ta obsega 159 kvadratnih kilometrov zemlje, prebivavcev Da ima 9000, torej toliko kakor pri nas dve precej veliki župniji skupaj. Kako da je ta košček zemlje ostal sam zase in ni bil priklopljen kaki drugi državi, je res čudno. Pa nekaj takih državic je še. Glavno mesto Vaduz ima 1000 prebivavcev. Država je ustavna, to se pravi: voli tudi poslance. Pa nje državni zbor ne more biti večji kakor pri nas kak večji občinski odbor. Vladar se imenuje Janez II. Lichtenstein, rojen leta 1840.. in vlada že od leta 1858. Rodbina Lichtenstein slovi kot dobro krščanksa. Stanuje pa vladar ne v svoji državi, ampak na Dunaju. Posebnost te države je še ta, da prebivavci menda ne plačujejo nobenega davka; vse vzdržuje knez sam. Denar imajo avstrijski. Marsikdo izmed naših čislanih davkoplačevavcev si bo najbrž želel, da bi prebival v srečni deželi lihtenštajn ski . . . Po teru popisu si lahko mislite, da se prav dolgo ravno po tej državi nismo vozili. Postajo ima eno samo: Schaan-Vaduz. Kmalu smo se približali reki Reni, jo ubrali čez in bili — v Švici. Švica je republika, nima vladarja, ampak predsednika, ki se voli na določeno število let; zvezna država je: več samostojnih okrajev se je združilo v eno državico. Prebivavcev šteje nekaj nad tri milijone; torej toliko kot šest kranjskih dežel; nekaj Nemcev, nekaj Francozov ter nekaj Italijanov. Švica slovi po svoiiH visokih gorah in mnogoštevilnih jezerih, sploh po naravni lepoti. Zato jo bogati tujci poleti močno obiskujejo. Tudi mi smo se prepričali o tej lepoti Švice. Prva postaja v Švici je Buchs. Tu je colnin-ski urad; plačati je treba eolnino od večine vseh predmetov, ki se nesejo v tujo državo. A švicarski eolninarji so bili z nami jako milostni; pustili so nas popolnoma v miru. Prenesli smo svojo robo samo v druge švicarske vagone, ki so bili dosti lepši od naših, in tudi sami smo se vanje posedli. — Na postaji smo opazili slovenski in hrvaški napis, namenjen našim izseljencem, ki skoz potujejo. Kakor kaže, poznajo Švicarji več pravičnosti, kakor marsikje na slovenski zemlji, kjer zastonj iščeš slovenskega napisa poleg nemškega. Naiprvo smo šli kratko progo proti jugu. Koi tukaj so se nam jeli odpirati lepi prizori. Pri postaji Sargans se obrne železnica proti severozahodu. Kmalu smo pri valenstetskem jezeru. Romarji hite k oknom, da gledajo krasno prirod-no sliko. Železnica gre ob spodnji plati po ozki črti med jezerom in goro. komaj da se prerije skoz. na več krajih je bilo treba skalno sfterio prebiti, da se je našel prehod. Jezero je dolgo in ozko. na njega severni plati pa se vzdigajo strme i skalne stene, raz katerih vsipa več krasnih sla-1 pov svoje peneče vodovje v globino. Ti leni prizori trajajo dokaj dolgo, zakaj jezero je dolgo nekaj ur peš-hoda. — Ko se peljemo od jezera nekaj časa dalje, se kmalu prikaže drugo še večje: ciriško (Ziirich) jezero. To se razprostira mnogo ur v daljavo. Mesta Ciriha, po katerem j se jezero imenuje, nismo videli, ker je na nasprotnem severnem koncil mesta. Pri postaji Pfaffikon se od glavne železniške črte loči stranska proga, ki nas vodi na kraj, kamor smo imeli ta večer dospeti, v Einsiedeln (Ajnzideln, Marija v Puščavi). Železnica ima tukaj zelo strmo pot, da je vlak le počasi in s težavo pihal kvišku. Einsiedeln stoji na vzvišenem svetu, pa vendar zopet samo zase leži v malem kotliču. Einsiedeln je sloveča božja pot, ki ima čudežen začetek. Na leto pride sem menda do 200.000 romarjev. Je pa Einsiedeln mesto, ki mora imeti nekaj tisočev prebivavcev. Seveda drugega posebnega ni tukaj, kakor cerkev s samostanom. Ker pride veliko tujcev, ima mesto veliko hotelov in prodajaln. Pred cerkvijo je velik, širok, lep trg, na katerem stoji kamenit vodnjak. Trg pa ni raven, ampak se precej vzdiga proti cerkvi; višje gori vodijo stopnjice v cerkev. Cerkev ima dva zvonika ter je velika, mogočna, lepa stavba. Poleg cerkve Furvijer v Lijonu je to največja cerkev, kar smo jih videli. Zunaj še ni videti, da je tolika. Ko človek vanjo stopi, ga preseneti s svojo prostornostjo, z mogočnimi oboki, mnogimi kapelami in oltarji, katerih je blizu 30. Glavna reč v tej cerkvi pa je milostna kapela, kakor pri nas na Brezjah. A ta kapela stoji v cerkvi na sredi kmalu pri cekvenem vhodu. Vhod v kapelico je navadno zaprt in zamrežen. Za spo-vedovanje imajo posebno kapelo, lepo in dolgo, v kateri stoje spovednice druga pri drugi. To je kaj pripravno; vidi se, da se da tukaj prav mirno na spoved pripraviti. Sprejeti pa romarji v Einsiedelnu nismo bili tako prijazno kakor v Inomostu. Pisali smo jim, kakor v Inomost, da nas pride 600 s škofom vred, pa ni bilo nikogar nasproti. Menda ker imajo toliko romarjev, jim ne skazujejo toliko pozornosti. Zbrali smo se pri vodnjaku sredi trga in z zastavo na čelu šli pojoč in moleč v cerkev, kjer smo obstali pred milostno kapelo. Zastava, ki smo jo tukaj prvič razvili, je bila mlaceniške Marijine družbe in izobraževalnega društva v Mengešu, ki nam jo je z veseljem dala na pot. Mengšani si štejejo v čast, da je bila njih zastava v Lurdu, in ji bodo dali (če že niso) delati trak v spomin na to daljno, pa imenitno pot, na kateri je bila. Ta zastava nam je zlasti v Lurdu zelo dobro služila; nismo je nosili samo za Parado, ampak iz prave potrebe, ker bi se ne bili mogli med veliko množico skupaj dobiti in skupaj ostati, če bi se ne bili zbirali okoli zastave in hodili za njo. Ker so menihi imeli ravno kor, katerega vedno pojejo, kmalu nato pa šmarnice, zato mi nismo mogli opraviti svoje pobožnosti tako, kakor je bila začrtana. Tega bi jim ne bili zamerili, samo da bi nam bil prišel kdo prijazno naprej povedat. Ko smo nekoliko pomolili, šli smo — kar je bilo edino pametno — v hotele večerjat. Večerja je bila — vsaj v hotelu pri »Pavu«, kjer je bil I. in en del II. razreda, izvrstna, skoro preobilna. Šele. ob pol devetih zvečer se je naredil za nas prostor v cerkvi. Šli smo tje in imeli tam prvo pridigo, ki jo je imel č. g. Janez Kociper, stolni vikar v Mariboru. Predmet pridige je bil: »Romamo k svoji Materi«. — Ker je vmes že pozno postalo, smo zapeli eno pesem Marijino, potem šli počivat. Prejšnjo noč smo preživeli v vlaku; toi^ej se je to noč gotovo dobro spalo. Drugo jutro smo pričeli s sv. mašami ob štirih, in do šestih skoro vsi končali. Romarji so bili nekateri pri spovedi, skoro vsi pa pri sv. obhajilu. Zjutraj bi bila po načrtu imela biti še ena pridiga, za katero je bil naprošen č. P. Otokar Aleš iz Novega Mesta, pa ni bilo časa zanjo. K nesreči ali sreči, ne vem kako bi rekel, se je častiti pater tudi tako prehladil, da bi ne bil mogel govoriti. Pridiga, pripravljena je torej morala ostati na vsak način neizgovrjena; kdo ve, ali jo je dobri pater' med tem časom svojim Novome-ščanom ali kakim drugim Dolenjcem povedal, da ni bilo delo popolnoma zastonj . . . Po kratkem zajutreku hajd brž na kolodvor, in kmalu smo jo drdrali naprej skoz Švico proti mestu Lucernu. Tukaj v Švici, pa posebno okoli Einsiedelna, smo opazovali tudi, kako Švicarji svojo zemljo obdelujejo in druge vnanje njih razmere. In videli smo, da so — daleč pred nami. Nekaj časa gledamo, pa si rečemo: Ja, saj ni nikjer nobene njive; sami travniki, ali pravzaprav vrtovi. In res so bili na obeh straneh železniške proge sami travniki, po njih pa polno sadnega drevja, ki je bilo ravno tiste dni v polnem cvetu. Po travnikih se je marsikje pasla živina v visoki travi. Posebno prijetno dene očesu velika snažnost, rednost in ličnost, ki vlada povsod. Gnojnica se ne pretaka po cestah v potokih, kakor pri nas po mnogih vaseh. Švicarski kmet ve, da je gnojnica dragocenost za kmeta; naš kmet tega še vedno ne ve, dasi se mu je že večkrat povedalo. Na več mestih smo videli z gnojnico travnike polivati, dasi bi človek mislil, da ta čas ni več za to. Živinoreja je, ki je švicarsko kmetovanje tako visoko povzdignila, kakor zdaj je. Zato ni čudno, če se hodijo časih naši premožnejši kmetje v Švico učit kmetovat. — Hiše so jako lične in snažno je okoli njih. Pa so te hiše prav marsikje lesene; a ne strgane bajte, marveč enonadstropne in lično izdelane. Beli zastori gledajo pri oknih ven. Lepe so tudi ceste in v dobrem stanu so ograje okoli njih, ne napol podrte, kakor je pri nas še mnogo-kje videti. Kristjani so Švicarji, kar je katoliških, dosti dobri. Mesto Einsiedeln ima vse nekako katoliški značaj, tudi hoteli. Odrasli mladeniči, podobni dijakom, so nas pozdravljali z »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« Tudi prijazni so zelo. Kar ganljivo se mi je zdelo, ko sem gledal, kako so hotelske strežnice ljubeznivo stregle in oblačile bolno dekletce, katero je neka mati peljala s seboj v Lurd. Nisem mogel, da bi se jim ne bil začudil in zahvalil za tako ljubeznivost. To je res prava, krščanska omika. Take krščanske omike našemu ljudstvu še zelo manjka. Moli že, moli; da bi pa dobro storil, za bližnjega srce imel in se zanj celo kaj žrtvoval, tega pa še veliko manjka. Krščanstvo je le preveč vnanje; je premalo prodrlo v srce in ga preobrazilo, požlahtnilo. — Tudi odkrito povem, da sem časih mislil, da če ljudje bolj preprosto, bolj naturno žive, bolje je. Prepričal sem se pa, da ni vselej tako. Tudi v nizki revni bajti domuje večkrat velika nerodnost, da, hudobija, in v lepi hiši stanuje mnogokrat tudi krščanska čednost. Seveda večkrat tudi narobe. A splošno lahko rečemo: omike se nam ni bati, samo zgolj vnanja ne sme biti, posvetna, mesena, ampak krščanska, z verskim duhom prepojena in po-žlahtnena. V taki omiki naj bi le napredovalo naše ljudstvo! Sveti Mihael, brani nas v boju! V prvi dobi krščanstva so sv. Mihaela mnogo bolj častili, kakor dandanes; razkolni Grki in Rusi ga imajo še v visoki časti; tako n. pr. ga Rusi časte kot svojega patro-na; mnogo cerkva na Ruskem je njemu posvečenih. Tem več vzroka imamo mi katoličani, da sv. Mihaela srčno častimo. Saj je on redno nastopal kot pomočnik v krvavih vojskah, ko je bilo katoličanstvo v nevarnosti. Njega je poslala preblažena Devica, kraljica angeljev, na pomoč Konstantinu v borbi proti Maksenciju; njega so poleg pre-blažene Device klicali na pomoč Poljaki v svojih borbah proti Mongolom; on se je prikazal devici Orleanski ter jo podpiral v boju za domovino. Njegov god je bil takrat zapovedan praznik. Tudi dandanes žugajo sveti cerkvi hudi, nevarni časi. Zaupno kličemo na pomoč sv. nadangelja Mihaela. Ponedeljek je posvečen svetim angeljem ter njihovemu poglavarju, sv. Mihaelu; zato naj nas ljubezen ter hvaležnost priganjata, da se radi ob ponedeljkih udeležujemo sv. maše v čast angelom varuhom ter posebno še poglavarju nebeških trum, sv. Mihaelu. Teotim. Male tatove obešajo — velike izpuščajo. Kako priprosto francosko ljudstvo sodi o cerkvenem ropu v lastni deželi, kaže jasno dogodek, ki se je meseca julija lanskega leta zgodil pred sodiščem v Grenoblu. Zatoženec je ukradel pipo od soda ter je stal pred sodnikom. Ko ga je predsednik vprašal, mu-li ni znano, da se ne sme dotakniti tujega imetja, je odgovoril zatoženec: »Saj je pipa samo lastnina nekega samostana.« Sodnik: »Kdo je lastnik, za to se ne gre; pipa ni bila vaša, in postava ter vest vam prepovedu- jeta, prilastovati si tuje imetje.« Zatoženec: »Koiliko komedij delate zaradi ene same pipe, med tem ko tfe vlada cel samostan ukradla in bi morala tu poleg mene sedeti na zatožni klopi. Toda kje so minister Cle-menceau, Briand, Fallieres in cela roparska družba, ki je samostanom in katoliški cerkvi oropala celo milijardo?« Občinstvo se je burno smejalo ter je glasno pritrjevalo resničnim besedam; sodnik pa je prebledel in ni vedel nič odgovoriti. Teotim. Kako sem potoval v sv. deželo. (Dalje.) Drugi dan dopoldne smo hodili po poti, za nas kristjane tako sveti, tako pomembni, po kateri je Kristus nesel križ na Kalvarijo. Vse nas je prevzelo: Doma smo molili križev pot v cerkvi, tu molimo pravega. Začne se na dvorišču turške kosarne in potem gre po ulicah, ki so včasih komaj dva metra široke, navzgor v cerkev božjega groba. Pot je zdaj čisto v mestu, med samimi hišami in umazanimi prodajalnicami. Smejali sc nam niso nikjer, tudi turški vojaki so se vedli dostojno. Takoj so se nam umaknili, da smo opravili premišljevanje. Ko smo začeli hoditi navkreber na Kalvarijo, je bila velika gneča na nekaterih ozkih pasažah. »Via dolorosa«, križev pot, je pretrgan. Hiše, grški zavodi so tam, kjer je bila nekdaj pot, in moramo nazaj, da po ovinkih pridemo v cerkev božjega groba vrh Kalvarije. Prav tisti prostor v cerkvi, kjer je stal križ, je sedaj v rokah Grkov in Rusov. Tu je krasen oltar, ves v srebru, luči gore noč in dan; a za čuvaja je grški duhovnik. Gledamo oltar lahko, maševati na njem ne smemo. Popoldne, ko je ponehala najhujša vročina, smo bili zunaj mesta pri kraljevih grobovih. Cel Jeruzalem je poln romarjev. Mladi in stari berači so vajeni takih ljudij. Zato so nas zabarika-dirali ter prosili bakšiš tako milo, da so tega ali onega premotili. Kraljevi grobovi so precej razdrti in oddaljeni od mestnih vrat. Morali smo s ceste navzdol po razdrapanih stopnicah in gledali minljivost svetne slave. Veliki podzemski prostori se nam odpro, dobimo svečice v roke, da moremo v temi gledati, kako so stari narodi pokopavali mrtvece, kako so jim odločili male celice, v katere so jih položili na kamenito klop; gledali smo, kako so z mogočnimi kameni zaprli vhod; kdo zna danes, katera kraljica si je izmislila zase in za svojo družino to grobišče. Ugibajo, da bi bila ta in ta, a gotovega se ne da nič povedati. Od mrtvecev ni nič ohranjenega. Samo prazni podzemeljski prostori so ostali, da pričajo o nekdanji ime-nitnosti. Nazaj grede se ustavimo pri sv. Štefanu zunaj mestnih vrat, kjer stanujejo dominikanci. Veliko dvorišče je pred cerkvijo z visokimi arkadami. Vstopimo tudi v lepo cerkev, ki je velika, a skoro vedno prazna. Na tem kraju so Judje kamenjali dijakona Štefana. V cerkvi vlada resnoba in sveti mir. Cerkev je vsa iz belega kamena, okna kolikor mogoče zagrnjena, da ne pride vročina notri. Fini francoski dominikanci so narn delili brošurice v nemščini, kjer se pripoveduje zgodovina te cerkve. Prav pred mestnimi vrati, blizu našega francoskega hospica, zidajo nemški hospic. Stavba je velika, pod streho jo je že polovica, drugo polovico dozidajo, kadar dobe potrebnih darov; Bavarci so rekli: Kadar zdaj poromamo v Jeruzalem, stanujemo že lahko v domačem hospicu. Istina je, da se Nemci čutijo prav domače v Jeruzalemu, da se povsod silijo v ospredje. Pozneje smo šli gledat avstrijski hospic; nemški je že zdaj mogočnejši, sestavljen iz ble-do-rumenega, skoro belkastega, lepo obdelanega kamenja, na nekoliko vzvišenem prostoru sezidan, da se ponosno dviguje, dočim se avstrijski čudno skriva. Nemški cesar je dal beurom-skim menihom prostor, kjer že stoji samostan benediktinski in se zida velika cerkev. Torej so Nemci dobro zastopani. Voditelj nas je peljal v cerkev sv. Ane, okolu katere je cel kompleks poslopij in vrtov. V cerkvi sami je vse narejeno za službo božjo po grškem obredu; po stopnicah se gre v nekako kripto, kjer je bila baje rojena Marija. V tej skalnati duplini je sv. maša dan na dan po latinskem obredu. Ko vstopimo skozi vhod na dvorišče, ali pravzaprav na lepo obdelan vrt, zagledamo na visokem podstavku podobo kardinala Lavigerija. Ta imenitni Francoz je ustanovil kongregacijo belih očetov, ki delujejo v Afriki. Pri tej cerkvi sv. Ane je naredil tudi semenišče, kjer se šolajo orientalci, da po svojem obredu kdaj kot duhovniki delujejo med svojci. To je gotovo velika ideja. Težko delo vzgoje in poduka vrše beli očetje. Gledal sem te bogoslovce. Od solnca so obžgani, koščeni, črno sutano imajo prepasano z rdečim cinguloin. Pred oltarjem so se klanjali in križali po grško. V okrožju tega velikega grškega seminarja je Betesda — ostanki nekdanje kopeli, znane iz sv. pisma. Betesda je bila obzidana, in je treba precej globoko iti po stopnicah, da se pride do dna. Vode ni nobene v njej; zakaj da se je posušil studenec, in kedaj, tega nobeden ne ve. Petek je, solnce se je že precej nagnilo. Še nekaj moramo danes videti. Do drugega petka ne mcremo čakati. Voditelj nas hitro vede malo navzgor po ozkih ulicah, potem pa vedno navzdol, tesno med zidovjem po poti, ki je bila tla-kana z oglajenim kamenjem, katerega se je držala nesnaga, da je izpodrsnilo temu ali onemu, Uže srečavamo Jude; na glavi nosijo kapo, ki je obšita z kožuhovino ob orobu. Deli so nase lepo, dolgo suknjo iz žameta, rumene, karminaste, modre barve, v roki drže bukve. Tako se skoraj nervozno bližamo zidu. o katerem smo velikrat brali in slišali. Gledamo sami, kako ob visokem, starem zidu jokajo in molijo, proseč Boga, naj se vrnejo stari časi, naj se pozida zopet tempelj- Zid je iz velikih kamenov narejen, spodaj v višini mošk2 glave je ves popisan z judovskimi bese- dami in stavki. Vanj so obrnjeni Judje, ki molijo v skupinah in eden jim naglo moli naprej molitve. Hodili smo mimo njih, obstali, gledali jih, nobeden se ni zmenil za nas. Naprej so molili iz svojih knjig, glasno odgovarjali in se klanjali z životom. Veliko starejših smo videli, ki so se nemo naslonili z glavo, s čelom ob zid in znabiti goreče prosili Boga. Tu Judje so me spominjali živo na kristjane, ki ljubijo sveto Rešnje Telo in je molijo sklonjeni pred obhajilno mizo in jih v njihovi pobožnosti ne moti in ne zmoti nobeden. Ne eden od nas se ni smejal, ni naredil neumestne opazke, nego dejal je ta in oni: spoštovanja so vredni, če to delajo iz prepričanja. Zamišljeni gremo počasi po ozki ulici navzgor in pridemo v hospic, prevzeti od vsega tega, kar smo ta dan videli. © Cerkveni razgled. © Po svetu. Ponos katoličanov na Nemškem so njihovi katoliški shodi, ki so se zadnja leta tako razvili, da so res prava manifestacija katoliškega življenja in da nasprotniki o njih poročajo le z neko zavistjo in sovraštvom. V Diisseldorfu, kjer so katoliški Nemci že v tretje imeli svoje veliko zborovanje, so postavili velikansko, pa tudi lepo zborovalno lopo iz železa, ki presega po velikosti vse dosedanje. Stroški za stavbo so znašali 65.000 mark. Prostora v lopi je za 12.000 ljudi, dolžina znaša 90, širjava pa 42 metrov. Benečani papežu. 16. septembra je izročilo posebno cdposlanstvo Benečanov sv. očetu Piju X., kot bivšemu patriarhu v Benetkah, krasno izdelan spominski tron (prestol) z običajnim baldahinoin; prestol je namenjen za konsisto-rialno dvorano, kjer sv. oče pogosto sprejemajo tuje goste. Evharistično slavje v Avstriji. Z ozirom na to, da so se takozvani »evharistični kongresi« (velika zborovanja in pobožnosti na čast sv. R. Telesu) vršili že po vseh katoliških in nekato-liških državah, je sklenil zbor duhovnikov, zbranih ob slovesnosti kronanja čudodelne Marijine podobe v Marijinem Celju, nasvetovati, naj bi se vršil enak kongres prihodnje leto, ali pa vsaj čez dve leti, na avstrijskih tleh. Izvolil se je v ta namen odbor, ki bo zadevo priporočil škofovskemu zborovanju, da se čimpreje izvede. Francoski rimski romarji, 800 po številu, so bili sprejeti od sv. očeta na Mali Šmaren. Papež Pij X. so romarje nagovorili s prisrčnimi besedami ter hvalno omenjali pogum in stanovitnost francoske duhovščine ter vnemo dobrih katoličanov. Četrti češki katoliški shod v Pragi od 29. avgusta do 2. septembra je bil sijajen za češke katoličane. Vsi listi, tudi nasprotni, so poročali o mnogobrojni udeležbi in o slovečih govornikih, ki so navduševali navzoče za delo krščansko, za brambo vere, za organizacijo katoličanov. Posebno pozornost je vzbujal prihod Slovakov v pestrih narodnih nošah. Omenjati treba, da je dal praški občinski svet okrasiti z zastavami vse ulice, koder se je pomikal slavnostni sprevod, in da sta prišla na otvoritveni večer tudi dva mestna svetovavca, kar se ob enakih prilikah v Ljubljani ne dogaja. Mnogi govorniki so izražali željo, da bi se priredil v najkrajšem času vseslo-vanski katoliški shod v Pragi, ki naj bi združil vse katoličane Slovane. Prestop v katoliško cerkev. Veliko pozornost v ruskih dvornih krogih je vzbudil knez Konstantin Beloserski, ki je te dni prestopil iz pravoslavne ruske cerkve v katoliško cerkev. Knez Beloserski je bil čez 25 let generalni ad-jutant in povsod sila priljubljen. Bil je oženjen s sestro znanega generala Skobelew-a. Tatvine po cerkvah se strašno množe na Francoskem. V kratkem času so tatovi vlomili do stokrat po raznih cerkvah in odnesli mnogo dragocenih starin in umetnosti. Francoska vlada hoče omejiti tatvine na ta način, da bodo dragocenosti romale v njeno malho, ali pa morda zopet v žepe brezvestnih krivonoscev. Narediti namerava, — tako vsaj se čuje, — postavo, po kateri bi smela državna oblast cerkvene dragocenosti spraviti v muzeje. Tako se dela tam, kjer žive brez Boga in je vest izgubila vsako višjo oporo. Na Francoskem je francoska vlada pobrala tudi ustanove za sv. maše, ki so se opravljale za rajne. Vložile so se pač tožbe zoper to roparsko početje, ali kaj pomaga... Sv. oče Pij X. so obljubili, da bodo opravili vsak mesec eno sveto mašo za duhovnih milosti oropane rajne, obenem so prevzeli 2000 sv. maš ter bodo skrbeli, da jih opravijo drugi duhovniki. — Kolikor časa so bile na Francoskem redne cerkvene razmere, se je preživelo v delavnicah in tvornicah za cerkveno opravo in cerkvene potrebščine več kot 300.000 ljudi. Zdaj, ob času preganjanja, pa je do 400.000 takih delavcev z družinami vred brez kruha. — Tako skrbe brezbožneži za ljudski blagor! V Londonu so imeli javno razpravo in razgovor neki Anglikanec in več katoličanov. Raz-por je bil zlasti v tem, če so veljavne anglikanske maše in anglikansko mašniško posvečanje. Konec razgovora je bil, da je Anglikanec prestopil v katoliško cerkev ter se je iskreno zahvaljeval, da so mu pripomogli do resnice! 55. nemški katoliški shod. Nemci prirejajo leto za letom katoliške shode v velikem obsegu, da pokažejo svojo moč, da se navdušujejo za podrobno delo na polju katoliške organizacije. Letos so katoliški Nemci zborovali v prijaznom, bajnolepem mestu ob Renu: v Diisseldorfu. Udeležencev je bilo zopet toliko, da si mi niti pred-očiti ne moremo te ogromne manifestacije katoliške misli. Na shodu je samo katoliških delavskih društev bilo zastopanih 530 z 48.000 udeleženci. Pri glavnem sprevodu ie igralo 67 različnih godb. Zborovanja so se vršila v 30 dvoranah. Na glavnem zborovališču je bilo prostora za 12.000 oseb. Navdušenje med zborovalci je bilo velikansko. Kraljevi princ Maks Saški, doslej izredni profesor na vseučilišču v Friburgu, je imenovan za rednega profesorja bogoslovja istotam. Nove velikanske spominske orgle nameravajo napraviti v cerkvi sv. Petra v Rimu, tako smo poročali zadnjič. Pripomnimo, da bi te orgle bile le neka posebnost, — stale bi en milijon. — Ni pa treba misliti, da papeževa prestolica nima orgel. V cerkvi sv. Petra je točasno petero orgel, ki se dajo premikati iz enega konca na drugi kraj, kakor je potreba. — Pri papeževi maši se pa samo poje, in se ne smejo nikdar orgle oglasiti, kakor je že od nekdaj običajno. Katoliško gibanje. Štiri velika zborovanja katoličanov ima zaznamovati zgodovina tega leta, namreč: 55. zborovanje nemških katoličanov v Diisseldorfu od 16. do 20. avgusta; sedmi če-ško-nemški katoliški shod v Rumburgu od 5. do 8. septembra, in 4. nižjeavstrijski katoliški shod od 27. do 28. septembra, kakor tudi češki katoliški shod v Pragi koncem avgusta. Katoliški shodi so obrnili pozornost udeležencev pred vsem na naraščaj, na organizacijo mladine, na organizacijo časopisja in šolstva. Veliko delavsko hišo bodo dali sezidati sv. oče v Casteigandolfu in sicer na lastne stroške. Stroški bodo znašali 150.000 frankov. Z delom se je že pričelo. Kardinal Merry del Val bo sam nadzoroval zidavo. Proces za proglasitev blaženstva. Škof vt Neversu na Francoskem je uvedel obravnavo, da bi se proglasila za blaženo lurška Bernardka. Prva seja je bila 20. avgusta in sicer v samostanski kapeli v Neversu, kjer je stanovala kandidatka Bernardka. Vse v to določene osebe so bile zaprisežene. V bližnji bodočnosti bodo zaslišane priče. Sestanek voditeljev Marijinih družb v Ino-rnostu se je prav dobro obnesel. Zborovanja so se vršila v treh oddelkih; navzočih je bilo 132 voditeljev in 1500 drugih udelenžencev. Prihodnji tak sestanek bo na Dunaju. Po domovini. Nove nevarnosti. Našim nasprotnikom, ki se zovejo liberalci, so najbolj napoti naše lepo razvite organizacije, naša društva. Tisti slovenski učitelji, ki bi radi imeli šole brez Boga in brez krščanskega nauka, — so zadnjič zborovali v Gorici; pomenkovali so se ondi tudi, kako bi zbirali našo mladino, ki izstopi iz šole, da bi jo odtujili našim krščanskim društvom in pritegnili za svoje namene. Zato pa je treba, da smo oprez- ni in da smo previdni. Imamo, hvala Bogu, lepo število vrlih učiteljic in učiteljev, ki so člani ta-kozvane »Slomškove zveze«. Tem zaupamo brez skrbi lahko našo mladino, kajti za vzor so si postavili velikega slovenskega vzgojitelja in mladi-noljuba, škofa Slomšeka. Blagor župniji, ki ima takega učitelja ali učiteljico! Drugodi ca pozor! Pa cpczarjamo še na eno nevarnost. »Bogoljub« je že parkrat zvonil plat zvona ter svaril starše, ki šolajo svoje otroke v mestih, naj pazijo, v kakšne družine, na kakšna stanovanja jih dajejo. Strašno je razdejanje med današnjo srednješolsko mladino ozir nravnosti in čednosti ! Zadnji čas pa so imeli slovenski svobodomi-selci v Ljubljani tajni shod, ki so na njem poročali, da se je osnoval poseben odsek dijakov, ki bodo imeli oktobra meseca svoj skrivni sestanek. Ti izgubljeni sinovi slovenske majke bodo skušali še druge privabiti v svoj po framasonstvu dišeči brlog svobodomiselstva. Šolske oblasti bodo morda postale pozorne, toda kaj pomaga to, ako se pa ne izpremeni strupeno ozračje, v katerem živimo, ako ne dobimo šol, ki bi se v njih vzgajala naša mladina po krščansko ! Za zdaj ni druge pomoči, kakor da pazijo starši, da ne izroče svojih sinov in hčera brezvestnim gospodinjam ali gospodarjem, ki so zadovoljni. da dobe plačilo, študentom pa dajo vso prostost, samo, da se jim ne zamerijo. Pomnite starši! Svobodomiselci hočejo to doseči, kar so že deloma dosegli francoski svo-bcdcniiselci, namreč odstraniti hočejo vse, kar spominja na Boga, na posmrtnost. Nevarnost za vaše otroke je velikanska! Pazite, da ne padejo v brloge strupenih volkov! Duhovne vaje so imele gospodične učiteljice začetkom septembra pri čč. ss. uršulinkah v Ljubljani. Udeležilo se jih je 49. Cerkveno-glasbeni poučni tečaj, ki je bil v Ljubljani početkom septembra, je obiskavalo lepo število slovenskih organistov, pa tudi drugih glasbenikov in duhovnikov. Upamo, da se je s tem tečajem še bolj vzbudilo zanimanje in prizadevanje za vzorno-lepo cerkveno petje zlasti, ker so udeleženci prisostvovali tudi sv. maši v frančiškanski cerkvi, pri kateri je krasno, vzorno in nedosežno lepo popeval frančiškanski pevski zbor pod finim vodstvom daleko poznatega glasbenika p. Hugolina. Proizvajala se je L. Ebner-jeva »Missa solemnis op. 23« za mešani zbor tako nežno-lepo, da navzoči niso mogli prehvaliti. Škofijska kronika. Imenovan je bil č. g. Andrej Lavrič za dekana v Vipavi; č. g. Fr. Ju-van, kaplan na Brezovici za župnega upravitelja ondi. Premeščeni so bili čč. gg.: Frančišek Rakovec z Blok (mesto v Ziri) v Semič; Jakob Kalan iz Tržiča v Vreme; A. Pravst iz Vrem v Podbrezje; Ivan Pogačar postane II. kaplan in beneficijat v Šmartnem pri Litiji, kot kaplan isto-tam je nastavljen novomašnik Fr. Krische; Vinko Čibašek, kaplan v Kranjski gori kot župni upravitelj na Šenturško goro; Alojzij Kralj, kaplan na Veliki Dolini, kot kurat na Goče; Ivan Mausser, žup. upravitelj v Poljanico; Feliks Kni-žek, župni upravitelj z Babnega polja na Sv. Goro; Andrej Zgaga, žup. upravitelj s Sv. Gore na Babno polje; č. o. Rajmund Kubinek iz Semiča v Črnomelj. Nameščeni so čč. gg. novomaš-niki: Viktor Kragl v Fari pri Kostelu; Viktor Čadež v Tržiču; Anton Kastelic v Črnem vrhu; Jan. Vodopivec v čemšeniku; Alojzij Vovk na Breznici; Ant. Bukovič za prefekta. v zavodu sv. Stanislava. — Ostanejo še nadalje na svojih mestih čč. gg.: Jan. Miklavčič, župni upravitelj pri Sv. Treh kraljih; Al. Kurent, kaplan v Trebnjem; Fran Šparovic, kaplan v Moravčah. Stalni pokoj je dovoljen č. g. Antonu Korbič, župniku v Železnikih; začasni pokoj pa č. g. L. Raktelju, župniku v Poljanici. Duhovniške spremembe na Štajerskem. Nastavljeni so čč. gospodje novomašniki: Širec Janez kot duhov, pomočnik v Stoprce, Košak Jakob k Sv. Andražu v Slovenskih goricah, Cvetko Jurij v Luče, Jurak Peter v Galicijo pri Celju, Sagaj Marko v Selnico, Božiček Franc v Pilštanj, Gaberc Martin v Rajhenburg, Josip Skvarč k Sv. Kungoti na Pohorju. Prestavljeni so: Cepuder Vladimir iz Rajhenburga k Mariji Snežni, Simon Šimonc iz Selnice v Zibiko, Maks Ocvirk iz Šmartna pri Starem trgu v Vitanje, Farne Leto-nja iz Vitanja v Šmartin pri Starem trgu. — Preč. g. dekan Franc Bohak je imenovan kn. šk. duhovnim svetovavcem. Č. g. dr. Franc Lukman je postal profesor moralke na mariborski bogoslov-nici; na njegovo mesto v Slov. Bistrici pride č. g. Dcberšek. Bolniške strežnice. Nov napredek imamo zaznamovati na Kranjskem; dobili smo 32 domačih, slovenskih Samaritank, ki so se izobrazile v Ljubljani tekom šesttedenskega tečaja za pomočnice in strežnice bolnikov. Pouk so vodili gg. zdravniki dr. Derganc, dr. Dolšak, dr. Levičnik in dr. Plečnik, ki jim gre za požrtvovalno delo vsa čast in hvala. Vsaka udeleženka je dobila s seboj kovčeg z najpotrebnejšimi pripravami za bolniško postrežbo v vrednosti 50 K. Nove Sa-maritanke bodo zdaj izvrševale delo usmiljenih sestra med ljudstvom. Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji. Župnija Vipava je podeljena dozdajnemu kuratu na Gočah, č. g. Andreju Lavriču, ki je obenem imenovati za dekana vipavskega; župnijo Dobo-vec je dobil č. g. Jožef Ocepek. Umrl je dne 24. avgusta na Brezovici pri Ljubljani č. gosp. župnik Anton Žgur. Katoliška tiskarna v Ljubljani stoji popolnoma dodelana ter je kras celemu mestu. V novo palačo so se naselila vsa naša podjetja: Tiskarna, knjigoveznica-in razna uredništva. Upravni-štvo za vse liste je v pritličju ob Kopitarjevih ulicah. Blagoslovili so to veličastno zgradbo presvetli knezoškof ljubljanski ob sklepu sinode dne 27. avgista. Navzočih je bilo okrog 600 gostov, duhovnikov in drugih veljavnih mož, ki stoje v naših vrstah. — Božji blagoslov naj spremlja delo, ki se vrši v okrožju »Katoliškega tiskovnega društva«! Obletnica kronanja čudodelne podobe M. B. na Brezjah se je obhajala dne 30. avgusta. Ko se je čulo, da bo slovesno sv. mašo opravil metro- . polit in nadškof goriški dr. Sedej, je privrelo k Mariji Pomočnici izredno veliko vernega ljudstva. Zbrala se je ondi tudi lepa četa naših »or-lov«-telovadcev, ki so v telovadski obleki pove-ličali slavnost ter tudi pokazali, da jim ni mar le vnanjost, ampak da so zgledni mladeniči, ki streme za višjimi cilji. Pristopilo jih je namreč lepo število k sv. obhajilu, kar je napravilo na navzoče vernike nepopisen vtis. Naj ljuba Marija ščiti te naši junake, pa naj jim potrdi pogum in stanovitnost. »Orli« so prikorakali popoldne tudi na samostanski vrt, kjer je nadškofa nagovoril imenom telovadnih odsekov dr. L. Pogačnik. Odgovoril je tudi nadškof poudarjajoč, da ga veseli, ker vidi toliko nevstrašenih mladeničev, ki jih druži ljubezen do vere in do Brezmadežne. Telovadci so nato vprizorili nekoliko prostih vaj ob navzočnosti duhovščine in številnega občinstva. II. škofijske sinode, ki se je obhajala v Ljubljani od 24. do 27. avgusta, se je udeležilo 350 duhovnikov, ki so pridno zahajali k velikim, slovesnim zborovanjem, poleg teh so bila pa še posebna posvetovanja na štirih krajih. Sv. oče so za to priliko poslali knezoškofu dr. Antonu Bona-ventura lastnoročno pismo, ki se v slovenščini glasi: »Pohvalimo, kakor je prav, Te- be, častiti brat, in Tvojo duhovščino, ker se je odločila obhajati drugo sinodo ljubljansko, ter pričakujemo, da se bodo iz skupnih prizadevanj in sklepov porodili z božjo pomočjo obilni sadovi vsem v blagor. In zato Tebi, Častiti brat, in vsej ljubljeni duhovščini, ljubeče podeljujemo apostolski blagoslov kot znak božje pomoči in pričo naše očetovske naklonjenosti. V Vatikanu, meseca avg. 1908. Pij X.« * * * Zlata maša preč. g. Jožefa Buha v Lučinah. Več kot mesec dni se je širila po Poljanski dolini in sosednih gorskih vasicah vesela novica, da se v kratkem povrne preko Lurda iz Amerike v rojstno župnijo Lučine velečastiti g. Jožef Buh, misijonar, monsignor in generalni vikar, in opravi svojo zlato mašo. Dne 12. t. m. so oznanjali zvonovi na Trati, da se pelje že sivi, a še) f^ednjo čvrsti starček proti župni cerkvi, kjer je takoj počastil Najsvetejše. — Po 2. uri popoludne je zopet donelo ubrano zvonjenje pri podružni cerkvi sv. Urbana in budilo odličnemu gostu mladostne spomine, ko se je odpeljal najpoprej na svoj rojstni dom v »Zakovk«. Dva slavoloka sta mu izročila pozdrave domačinov, predno ga je pred vasjo Lučine nagovorila zastopnica Marijine družbe z iskrenim pozdravom. Dokaj ljudstva iz domače župnije je nato prisostvovalo slovesnim litanijam v cerkvi. Lepi sprejem je pa zaključila večerna bakljada, katere so se udeležili mnogo-brojni domačini z lampijoni in pri kateri je odmevalo v tihe gozdove ubrano petje cerkvenih pevcev s Trate in iz Poljan. — Drugi dan, 13. t. m. je privabila krasna septemberska nedelja blizu 2000 ljudij iz vseh bližnjih in oddaljenih krajev v lično gorsko cerkvico. Bil je izvanreden prizor, ko je odšel zlatomašnik v spremstvu svojih odličnih sorodnikov, sobrata g. Blaznika iz New-Yorka in preč. gg. duhovnikov iz sosednih župnij v cerkev, da opravi sv. daritev. Na čelu sprevoda je šla Marijina družba s svojo krasno zastavo. — V zanimivem, ginljivem govoru je nato preč. g. kancnik Tomaž Kajdiž zlavil zasluge zlato-mašnikove, ki si jih je nabral kot misijonar med Indijanci, kot urednik prvega slovenskega lista v Ameriki, »Amerikanskega Slovenca« in kot največji dobrotnik župne cerkve v Lučinah. Vič. g. Buh menda misli preživeti še nekaj mesecev v Evropi, na kar se povrne v Ameriko, da ondi nadaljuje svoje misijonsko delovanje. Čeprav se je približal zlatomašniku »večer življenja«, vendar upamo in želimo iz vsega srca, da dodeli Vse- mogočni še vedno čilemu starčku še bolj redko milost, učakati svojo biserno mašo. Bog ga blagoslavljaj na vseh njigovih potih! J. F-ič. Ptujska okolica. V vasi Brstje, župnija sv. Petra in Pavla v Ptuju, je bila prenovljena Marijina kapelica in blagoslovljena na praznik Marijinega rojstva. Postaviti sta jo dala Jurij in Marjeta Kuhar pri svoji hiši že leta 1898. kot »jubilejno kapelico« v spomin petdesetletnice cesarja Franca Jožefa I. Letos v spomin treh jubilejev pa je ta kapelica prenovljena. Blagoslovili so jo domači gvardijan č. P. Lenart Vaupotič. V nagovoru so omenili, da je ta jubilejna kapelica kras cele župnije, in posebno prijazne vasi Brstje. Dokaz goreče ljrbezni do Marije je družina, ki je dala to kapelico pc staviti v trajen spomin in Mariji v čast! Iz Sežane. Mnogokrat je bilo žalostno v sežanski cerkvi ob nedeljah predno je bila ustanovljena tu Marijina družba, kajti redko se je opazila med drugimi mladenka pri sv. obhajilu ob navadnih nedeljah. Ali sedaj bodi povedano v čast in spodbudo dekletom: odkar je Marijina družba, se prejema veliko več sv. zakramentov. Nobena nedelja ne mine, da bi ne bilo kake Marijine hčere pri sv. obhajilu, zvrstijo se. da zmirom katera pri Je; ob Marijinih praznikih pa prav v lepem številu pristopajo, kar je zelo častno za naše kraške dekleta, ki morajo še vedno trpeti od nekaterih mladeničev, kateri nimajo pojma, ali ga nočejo imeti o naši družbi. Celo se primeri, ko gredo po cesti, da jih obkladajo s priimki. Do sedaj so bile pogumne, ker se zavedajo, da trpijo za dobro stvar. Dal Bog, da bi ostale vedno stanovitne tudi zanaprej! Iz Višnjegore. Napredujemo še zmiraj dobro. Na glavni družbeni praznik, sv. Alojzija dan, je bilo skupno sv. obhajilo naše dekliške družbe, in zopet je bilo nanovo sprejetih 15 deklet. C. g. voditelj so prigovarjali tudi k družbi treznosti. Nanovo se je vpeljala molitvena ura drugo nedeljo za može in mladeniče, katerih se je udeležilo precej. Dalje je preskrbela in plačala tukajšnja hranilnica za hrano in stanovanje dvema dekletoma, da se izuče za bolniške strežnice. (To je kaj hvalevredno. Ur.) Sv. Tomaž pri Ormožu. Kaj lepo je bilo pri nas 16. avgusta t. 1. Naša župna cerkev, ki po svoji lepoti slovi daleč naokrog, je dobila dva nova, v vsakem oziru umetno izdelana kipa presv. Srca Jezusovega in Marijinega. Vkljub deževnemu vremenu se ze zbralo veličastno število domačinov in tujcev; udje Marijine družbe so nosili družbene znake. Podobi sta bili pred župniščem slovesno blagoslovljeni. Nato se je pomikala rnnogobrojna procesija s kipoma okoli cerkve med svečanim zvonjenjem in streljanjem. Kip presv. Srca Jezusovega so nesli mladeniči Marijine družbe, kip Srca Marijinega pa dekleta družbenice. V cerkvi je bila slovesnosti primerna pridiga č. g. Mih. Kristoviča, kaplana pri Veliki Nedelji. Pridigi je sledila slovesna sv. maša z asistenco. Za omenjena kipa je velikodušno darovala pobožna žena Marija Vrbnjak iz Lahonščaka 200 kron; ostale stroške so poravnali drugi blagi dobrotniki. Na Homcu je bil na god povišanja sv. križa jubilejni shod dekliških Marijinih družb iz vsega kamniškega dekanata jako sijajna in sicer po temle vsporedu: ob pol 9. uri zjutraj dne 14. sept. so se družabnice zbirale večinoma z zastavami sredi homške okrašene vasi, da so šle po štiri in štiri v goro proti cerkvi M. božje ob slovesnem zvonenju glasno moleč sv. rožni venec. V cerkvi je bil pozdravni nagovor pred altarjem po preč. gosp. dekanu, zatem slovesna sv. maša, vmes sv. obhajilo, nato slavnostna pridiga domačega gosp. župnika, potem pete lavretanske litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Nato še ena tiha sv. maša in poslovivni nagovor po preč. g. dekanu. Cerkveno petje je slovesnost izvrstno poveličevalo. — K Mariji Pomočnici na Homec se je na Mali Šmaren k dopoldanski službi božji pripeljalo na ovenčanih vozeh iz Sostrega 118 deklet Mar. družbe pod vodstvom č. g. kaplana dr. Al. Mrhar-ja, ki so se odlikovale zlasti z zložnim izrekanjem posameznih odstavkov pri molitvi. Ob nagovoru obeh gospodov duhovnikov je bilo popoldne sprejetih nekaj deklic v Marijino družbo. Iz Št. Ilja pri Velenju. Dne 19. avgusta se je vršila jubilejna procesija iz cele dekanije »Šaleška dolina« k romarski cerkvi Marijini v Petrov-če. Cerkveni govor so imeli č. g. Maks Goričar šmartinski kaplan, ki so v izbornih besedah slavili trojni letošnji jubilej. Popevali so pevci iz Št. Ilja pod vzornim vodstvom izvrstnega pevca č. g. A. Šolarja, župnika v Št. Ilju. Bilo je zelo veselo. Bog nam daj še več takšnih dni! Gorje. Naša dekliška Marijina družba je napravila dne 1. sept. romanje v Cerngrob. V imenu starološke Marijine družbe nas je prav lepo pozdravila znana Ivana Volgemut. V Cerngrobu smo imeli mašo in pridigo; večina jih je prejela tudi sv. obhajilo. Med sv. mašo je krasno prepeval gorjanski cerkveni zbor. Cez dan smo si ogledali starološko, kapucinsko in mestno farno cerkev in veseli smo se vrnili nazaj v Gorje. Cerklje na Gorenjskem. Marijina družba v Cerkljah sedaj jako napreduje. Na Vel. Šmarna dan je bilo na novo sprejetih 34. Izključena iz družbe je bila celo leto samo ena in tri so stopile v zakonski stan. Zaradi tega napredka gre najbolj hvala preč. gosp. župniku vodniku, ki jako stroge vodijo družbo in nas svare pred nepotrebnim lišpom. Nobena v naši družbi nima las po čelu in nobena ne nosi kakršnihkoli verižic po sebi. Druga hvala za napredek družbe gre pa gospodični učiteljici Pavli Hrušic. Gospodična, izmed vseh družabnic najbolj čislana, ima vsako nedeljo, kadar ni posebnega shoda, predavanje v družbeni sobi za vsako vas posebej. (To je pa res velike hvale vredno! Ur.) Govori zlasti o snagi, kuhi in varčnosti, kar je za nas, mlada dekleta najbolj važno. Trudila se je tudi jako veliko pri učenju iger, katerih je priredila družba v tem letu dve. (Sv. Elizabeta in lurška pastirica.) Lurške slavnosti v Cerngrobu se nas je udeležilo tričetrt vse družbe. Jako nam je dopadla ta slavnost in bile smo zelo zadovoljne in vesele, želeč še večkrat take slavnosti. Fram pri Mariboru. Veličastno slovesnost smo obhajali na praznik prečistega Srca Marijinega. Mil. nadpastir, knezoškof Mihael, so prihiteli k nam ter nam blagoslovili novo zastavo mladeniške Mariiine družbe, kip sv. Družine, novo pokopališče in dva zvonova, največjega in najmanjšega. Zastavo so izdelale čč. šolske sestre ter stane 245 K. katere so zložili samo mladeniči Marijine družbe. Kip sv. Družine v naravni velikosti je prav mojsterski izdelal kipar L. Perko od sv. Trojice v Slov. goricah in stane 600 K- Plačala ga je M. T pšn'k. družbenica Marijine družbe. Novo pokopališče leži na vzvišenem prostoru, obdano z močnim kamenitim zidom in meri čez pol orala, tako, da meri celo pokopališče s starim vred nad en oral. Zvona sta delo J. Gral3mayra v Inomostu in staneta okoli 7000 K. Veliki zvon so kupili vsi farani, mali zvon pa framska mladina, zlasti obe Marijini družbi in nosi podobe Brezmadežne, sv. Alojzija in sv. Neže. Slovesnost se je vršila nad vse sijajno. Nad 150 beloob-lečenih deklet je dajalo slavnosti čaroben sijaj. Ljudstva pa je bilo zbranega od vseh strani okoli 10.000! Veličastna je bila procesija, ki je spremljala nova zvona s kolodvora v Fram. Zvona, voz, konji, jahači, vse je bilo v cvetju, zelenju in vencih in zastavicah; godba, požarna bramba, obe Marijini družbi, štirje duhovniki in nešteta množica veselega ljudstva, vse je poveličavalo slovesnost. Takega dneva še nismo doživeli v Fratnu. Zares, to je bil dan, ki ga je Gospod naredil; zato smo se tako veselili in radovali v njem. Kropa. V nedeljo na praznik sladkega imena Marije Device so imele Marijine družbe deklet iz osen sosednih župnij v Kropi svoj sestanek. Ob tri četrt na 10. uro dopoludne se je začela procesija po prijaznem sprejemu pomikati proti kapelici Matere božje — Matere usmiljenja. Veličastni oddelki z zastavami na čelu so se pomikali med petjem litanij Matere božje na prijazni griček k Mariji nad Kropo. Procesija samih deklet je segala od Krope do kapelice. Veliko duhovno opravilo je imel č. g. katehet Ažman, navdušeno je govoril č. g. J. Seigerschmied, župnik leški. Pri obedu so se družbe med seboj spoznavale in prijazno pogovarjale ter slišale lepe nagovore. Popoldne jim je govoril dobrav-ski župnik č. g. J. Vrankar. Govor je poslušala z velikim zanimanjem množica vernih poslušalcev, ki je napolnjevala cerkev do zadnjega kotička. Smelo upamo in trdimo, da so se družbe s svojimi voditelji dušno zadovoljne vrnile domu. Mi pa vam kličemo: Pridite zopet kmalu! Sola sv. pisma. V. = vprašanje, O. = odgovor. Odgovori na vprašanja 6. naloge. Nekoliko novih reševalcev se ie oglasilo tudi pri tej nalogi; splošno pa se kaže lep napredek v razlaganju. Na vsa vprašanja prav so odgovorili: A. Dolinar, Škofja Loka; J. Gale, pavnobrdo; Mar. Kastelic, Ljubljana; Mana Kristane, Moše; Mar. Križanič, Sv. Križ pri Ljutomeru; Mar. Peško ml., Vrblje; Mar. Plohi, Koračiče; Fr. Vinc. Podgoršek; Marijina družba v Tržiču; Andr. Vehovec, Mengeš; Neimenovana; F. Biček, Moškrin; J. Caf, Zavrh; Mar. Hafner, Stara Loka; Kat. in Ton. Jane, Vrblje; F. K. iti Mar. M., Sv. Križ pri Litiji; Iv. Mekinda, Cir- knica; Fr. Prime; Paradišče; M. Pustišek, Zdo-le; Fr. Šolar, Bled; Mar. Šnajder in Iv. Wolge-mut, Stara Loka. Ker je več podobnih odgovorov, tako da je sodba o najboljšem težka, ker ima sleherni svoje prednosti, bomo dotičnim reševalcem svoje mnenje v pismu povedali. Prepozno za zadnji list je prišel odgovor Alojzije Uršič iz Središča, ki je pa sicer! prav dober. 7. naloga. Ko pa Jezus zagleda množico, gre na goro, in ko se vsede, pristopijo k njemu njegovi učenci. in odpre svoja usta in jih uči, rekoč: »Blagor ubogim v duhu, ker njihovo je nebeško kraljestvo«. (Mat. 9, 1 in si.) V. 1. Kako se imenuje ta gora in kje stoji? Kaj posebnega se je malo prej na tej gori zgodilo? V. 2. Kakšne poslušavce je imel Jezus; odkod so bili prišli, kaj so iskali? V. 3. Kaj so »blagri«; koliko jih našteje evangelist; zakaj jih je ravno osem? V. 4. Razložite nakratko, pa jasno prvi »blagor«! Drobtine. Blagoslov sv. očeta. Priprostost in šegavost papeža Pija X. je znana. Nedavno je obiskal sv. očeta lastnik neke benečanske banke, po veri Izraelit. Pogovor se je sukal tudi o zdravstvenem stanju nekega papeževega prijatelja, ki je glava katoliške stranke v Benetkah. Po končanem razgovoru vprašajo sv. oče obiskovalca, kdaj se namerava vrniti domu. »Jutri ali drugi dan,« odgovori ta. »Prosim vas torej, storite mi to uslugo in ponesite bolnemu prijatelju moj blagoslov!« Judovski bankir je bil nekoliko v zadregi, češ, to naročilo pa ni prav primerno zame. Sv. oče so spoznali takoj to presenečenje in so pristavili: »Morda se vam zdi neprimerno, da sem vas odločil za sporočitelja papeževega blagoslova. Le izvršite brez skrbi to nalogo! Četudi bi utegnil kdo reči, da je zavitek slab, toda blagojepadobro!« Mesto Betlehem v Palestini ima komaj 9000 katoličanov, vendar pride tam na vsakih 14 dni 2000 obhajancev. To je pač častno število za kraj, kjer vlada Mohamedov častilec. Duhovnik, ki je to sporočil, navaja kot vzrok tako lepo razvitega krščanskega življenja tudi dejstvo, da v Betlehemu ni nobenega slabega časopisa. Francija. Zdajna šola brez verouka ima žalostne posledice. Manjša se število šolskih otrok, množe se pa mladi zlikovci in hudodelci. V petih okrajih je bilo leta 1906./07. več kot štiri tisoč manj šolskih otrok, nego prejšnje leto. V Parizu je šolskih beguncev čimdalje več: vsi taki šolo-mrzniki pa se zbirajo v šoli zla in hudobije. Sod-nija in sodne dvorane kažejo žalostno sliko mladostne izprijenosti — znamenje, kam vodi mlade ljudi šola brez verouka in brez Boga. In vendar je taka šola ideal, to je vzor novodobnih osreče-valcev (?) človeštva ! Če pridejo socialisti do časti . . . Francoski list »Journal des Debats« poroča, da si privoščijo demokraški ministri in državniki za svojo osebo neverjetno razkošno in potratno gospodarstvo. Ako potujejo, se vozijo v posebnih vlakih, obdani od nebroj služabnikov in uradnikov. Stara Evropa ima skromne vladarje, Francozi se postavljajo s potratno in razkošno demokracijo! Važen izum za železnice. Kapucin o. Ludvik Lozako iz Karbonare pri Bari v Italiji je izumil stroj, s katerim bo možno preprečiti, da ne trčita dva vlakka skupaj. Izumel je ta stroj iz ljubezni do bližnjega, videč toliko nesreč, ki se zgode v tem oziru. — Torej, redovniki vendar niso samo za lenobo pasti, kakor nasprotniki tako radi kriče. Dobro se je preskrbela za pot v večnost! — Večletna postrežnica Slogine šole »Šolski Dom« Marija H u m a r je 8. svečana t. 1. v Gorici mirno v Gospodu zaspala. S svojo pridnostjo si je bila prihranila precejšnjo svoto. Malo pred svojo smrtjo je odpovedala svojo službo, ker jo je že starost tlačila. Kakor da bi svoj bližnji konec slutila, je šla v skrbi za svojo dušo dva dni pred smrtjo osebno ter naročila zase in za duše v vicah 500 sv. maš, češ bolje da človek naprej kaj pošlje v večnost, kakor da bi na negotovo pomoč drugih čakal po smrti. In res, dobro jo je pogodila! Takoj drugi dan je tako močno oslabela, da so jo morali prevideti s svetimi zakramenti. Napravila je na to oporoko svoje zapuščine. Malo pred smrtjo je še ukazala svojim domačim, naj hitro naznanijo duhovnikom, kjer je svete maše najela, da bo precej umrla. Predno je sel odšel, se je njena duša že preselila v večnost. — Rajnica je bila vpisana v tretji red. Ce je le mogla, je šla popoldan v cerkev piočastit sv. Rešnje Telo, posebno če je bil blagoslov. — Da bi pač vsak kristjan hotel naprej skrbeti za večnost, ker sorodniki prav hitro pozabijo nanj! Kapelico v železniškem vozu si je omislila v zadnjem času gospa Ryan, soproga bogatega Amerikanca Tomaža Ryan. Na ožji strani voza se nahaja majhen, lepo okrašen altar, ostali del pa je prirejen za obiskovalce božje službe in opremljen s stoli. Ker gospa Ryan mnogo potuje, ima navadno s seboj duhovnika, ki opravi večkrat v tednu in ob nedeljah sveto mašo; ako pa tega ni, pa pozove kakega duhovnika blizu postaje, da opravi sv. daritev. Dobro mu je zasolil. Župnik I. je prišel po opravkih v večjo družbo. Med navzočimi je bil tudi naprednjak N., ki se je javno hvalil s tako-zvano »prosvetljenostjo«. Menil je, da bo župnika spravil v zadrego in ga je dražil z nepotrebno vsiljivostjo hvaleč se, da ne potrebuje spovedi. »Jaz se ne zavedam nobenega greha, zato ne hodim k izpovedi.« Župnik odgovori: »Jaz vam nato ne rečem drugega, kakor to, da pravi sv. Janez vsakemu lažnivec, kdor trdi, da nima greha. Pristavim pa,« nadaljuje župnik, »da moramo izmed navadnih Zemljanov izločiti dvoje vrste ljudi, ki pač ne greše.« Vsiljivi pro-stomislec je bil sedaj zvedav, kdo in kateri so te nenavadne izjeme, kajti dosledno je moral skle- Odpustki meseca oktobra 1908. 1. Četrtek, prvi v mesecu. Popolni odpustek: udom brat. presv. R. Telesa v bratovski cerkvi; če te ne morejo brez velike težave obiskati, pa v farni cerkvi. 2. Petek, prvi v mesecu. Popolni odpustek vsem vernikom, ki gredo vsak mesec k izpovedi in sv. obhajilu in nekoliko premišljujejo dobrot-ljivost presv. Srca in molijo v namen sv. očeta; udje bratovščine presv. Srca Jezusovega dobe popolni odpustek proti navadnim pogojem, če se tega odpustka niso udeležili prvo nedeljo. 4. Nedelja, prva v mesecu. Sv.. Frančišek Serafinski. Praznik sv. rožnega venca. Od včeraj popoldne pa do danes zvečer dobe v cerkvah, v katerih je ustanovljena bratovščina sv. rožnega venca, vsi verniki popolni odpustek pod navadnimi pogoji, in sicer tolikokrat, kolikorkrat obiščejo cerkev ali kapelo in tam molijo v namen sv. cčeta. — Udje brat. presv. Srca Jezusovega dobe popolni odp. proti navadnim pogojem, danes ali prvi petek. Popolni odpustek tretjerednikom. pati, da mora pač tudi on mednje spadati. »Če hočete ravno vedeti, vam pa povem,« pravi župnik: »Tisti, ki ne morejo grešiti in Boga žaliti so o t r o c i, ki nimajo še razuma, in norci, ki so razum izgubili.« v Velikonočna spoved v Bosni. Mnogokje v Bosni so tako obsežne in raztegnjene župnije, da je ljudem prav težko priti do župnijske cerkve. Ko pride čas velikonočne spovedi, zajašejo patri frančiškani konjiče, pa obiskujejo selo za selom, vas za vasjo. V hiši kakega premožnejšega se-ljaka napravijo za silo oltar, kjer se opravi sveta maša, potem pa skličejo ljudi skupaj, — začne se spovedovanje. KOečavnika Bošnjak ne potrebuje, tudi se ne briga, kje se mu je spovedati; da le dobi spovednika, pa je zadovoljen. En pater se stisne v kot, drugi se vsede pod drevo na prostem, tretji gre na vaško pokopališče, grobišče mu je za stol. Ko so vsi spovedani pridejo vsi k skupnemu sv. obhajilu. — Na ta način je seveda ljudem sila ustreženo, in redkokdaj se zgodi, da bi ,kdo izostal in ne opravil velikonočne dolžnosti. Štorklja rešila vprašanje. Rodbina nekega rudokopa v Recklinghausen na Nemškem bi se imela na praznik sv. treh Kraljev pomnožiti za eno glavo. Ugibali so, kakšno ime bi dali novorojenčku. Iz zadrege jih je rešila štorklja, ki je privlekla hkrati kar trojčke, tako da je za vsakega izmed treh kraljev bil določen en fantiček, in so novi državljani pri sv. krstu prijeli imena: Gašpar, Melhijor in Baltazar. 7. Sreda. Materinstvo prečiste Device Marije. Popolni odpustek udom bratovščine naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi. 13. Torek. Sv. Danijel in tovariši, mučenci 'I. reda. Tretjerednikom popolni odp. 15. Četrtek. Sv. Terezija, a) Popolni odp. vsem vernikom v karmelitskih cerkvah, udom škapulirske bratovščine karmelske Matere božje tudi v farnih cerkvah, če ne morejo obiskati redovne cerkve; b; onim, ki nosijo višnjevi ška-pulir; c) udom brat. sv. R. Telesa. 19. Pondeljek. Sv. Peter Alkantarski. Tretjerednikom popolni odpustek kakor 13. t. m. 23. Petek. Sv. Janez Kapistran. Tretjerednikom popolni odp. kakor 13. t. m. 25. Zadnja nedelja v mesecu. Popolni odpustek vsem, ki trikrat na teden skupno z drugimi molijo sv. rožni venec. V molitev se priporočajo: Javne zadeve: Sveti oče-zlatomašnik. — Da bi se vse v Kristusu prenovilo. •— Katoliško gibanje na Goriškem in Tržaškem. — Mla- dina po srednjih šolah. — Treznostno gibanje. — Da bi Bog vse nepripravljene varoval nagle smrti. — Pogostno sv. obhajilo. — Misijoni. Zasebne zadeve: Nanovo vpeljana Marijna družba na P. — Neki mladenič v veliki nevarnosti, da bi ne zašel na kriva pota. — Neka mati za blagoslov božji. — Neki hudo bolan in veliko trpeč duhovnik. — Več let bolna mati. — Nekdo za srečno premagovanje skušnjav. Zahvale za uslišano molitev: Za razne od Boga prejete dobrote se zahvaljujejo: J. L. iz Železnikov. Družina Lundro-va na Raki, M. S. z Dobrove, M. P. iz P., B. F. iz Ljubljane, F. Turk z Vrhnike, M. Vajda iz Ra-dovič lurški Materi božji za ozdravljenje po opravljeni devetdnevnici. Darovi: Za »Dejanje sv. Detinstva«: Č. g. duhovni svetnik J. Ažrnan, župnik v Gorjah 26 K; e. g. kaplan M. Ježek. Mokronog 13 K 17 vin.; č. g. J. Molj, župnik v Sostrem 34 K: č. g. Fr. Kralj, beneficijat, Šmartno pri Litiji 13 K 50 vin.; gosp. Martin Presker, Prelesko na Štajerskem 10 K: družina Goetzova v Ljubljani 2 K; P- n. Katarina Starman iz Preske 14 K 88 vin. Za cerkev presv. Srca Jezusovega v Sočrgi: Kristan Marija 2 K: Ulčar Jera 2 K: Baloh Marija 2 K: Zupan Katarina 2 K; Pečar Mariia 2 K; Dolžan Mariia 1 K: Torkar Johana 50 v.; Triplat Frančiška 40 v.; M. H. F. 80 v.; Zupan Neža 20 v.: Pogačnik Mina 40 v.: Zileh Marija 20 v.; Zupan Urša 30 v.: Anton Pivk 20 K; Ana Hru-šič 6 K. — Bog povrni! Tomaj. -— Za zavod »EHzabetišče« so darovali: P. n. gg.: J. Tavčar, župnik pri Sv. Trojici 50 K. — Peter Dolmassi. trerovec v Trstu, 35 K. — Neimenovani v Gorici. 30 K. — Matija Sila, kanonik-dekan v Tomajti 20 K. — Henrik Šonc, vodja semenišča v Trstu 20 K. — Vojni minister na Dunaiu 20 K. —. Pihard Smolej, kaplan v Železnikih 17 K. — Anton Koruza, župnik 15 K. — Anton Košir, župnik v Tin-ianu 15 K. — J. Kalan, župnik v Zapogah 13 K. — Magda Babnik 8 K- Po 10 K: Ivan Tiringer, kaplan v Tomaiu. — Josip Grašič, župnik v Beramu. — Josip Krančič, župnik na Repentabru. — Simon Žužek, župnik v Vodicah. — Anton Kocijančič, župnik v Mirni 25 K. — Anton Rebek. okrajni glavar v Sežani. — Leopold Orel, posestnik v Sepuliah. Po 6 K: Anton Poljšak, župnik v Bevkah. — Vaclav Vandrašek. župnik v Ambrusu. — Tomaž Kaj-diž, stolni kanonik v Ljubljani. Po S K: Anton Klodič, pl. Sabladolski v Gorici. — Franc Javšovec v Ljubljani. — Dr. Albert Rumer. notar v Sežani. — Janez Karlin, žuDnik v pokoju. — Ignacij Šalehar. župnik v ookoju 15 K. — Nikolaj Križaj. župnik v Ovsišu. — Josip Golmajer, župnik v Vačah. — Karol Lenasi. župnik v Košani. — J. Janežič, profesor v Ljubljani. Po 4 K: Dr. Avgust Gregorič, zdravnik v Sežani. — Janez Pfajfar, župnik v Javorjab. — Franc Gornik, dekan. — Franc Brulec, župnik v Vel. Dolini. — Ljudmila Zmitek, poštarica v Kropi. Po 3 K: Anton Križmann, kaplan v Sežani. — Evgen Trbunovič, župnik v Vel. Loki. — Štefan Jenko, župnik v Podgrajah. — Julij Zbarto, župnik v Bazovici. — Franc Schweiger, župnik v Leskovcu. Po 2 K: Franc Sever, župnik pri Sv. Lenartu.— Alojzij Kumer, dekan v Stari Loki. — Josip Zelnik, župnik v Cemšeniku. — Gregor Jakelj, župnik pri Sv Petru. — Karol Kuk, kaplan na Jesenicah. — Anton Verbajs, župnik v pokoju v Ljubljani. — Josip Knavs, kurat v Koprivi. — Josip Pfluger, stolni kapitular na Dunaju. — Valentin Bergant, župnik v Kandiji. — Jožef Laznik, župnik v Slavini. J. Lavrič, župnik v Logatcu. — Jakob Mrak, župnik v Naklem. — Matej Rihar, dekan v Šmartnem. — Matija Kadunc, župnik v Preloki. — Benedetič Sigismund in Sfelegoj Alojzij vojaka. Po 1 K: Jernej Kline, župnik v Javoriah. — Ivan Nož, kaplan v Št. Janžu. — Franc Krhne, kaplan v Toplicah. — Jakob Ukmar, kaplan v Trstu. Bog povrni stotero vsem blagim dobrotnikom! — V spomin jubileja Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Franca Josipa I. se otvori letos 1. novembra tudi nova gospodinjska šola v našem zavodu, ki je za domače gospodinjstvo velike važnosti, kajti dosedaj na Primorskem še n ibilo take šole. Predstojništvo se iskreno priporoča vsem plemenitim rodoljubom, da tudi v prihodnje blagovole podpirati zavod, ki se je moral vsled nove zgradbe zopet obremeniti. Za preblage dobrotnike se moli vsaki dan z nedolžnimi otročiči ter se bere vsaki prvi petek sv. maša v čast presvetega Srca Jezusovega v domači kapelici, da jim Isto povrne njihovo dobroto. Tomaj, 13. avgusta 1908. Predstojništvo »Elizabetišča«. LISTNICA UREDNIŠTVA. Došlo nam je nekaj pritožb, zakaj so »Odpustki« že dva meseca izostali. Priznamo, da to ni prav, in skrbeli bomo, da se to ne bo več zgodilo. Vzrok pa je največ ta. ker urednik urejuje list iz daljave, kar je združeno z dokaj velikimi težavami. To je krivo, da časih ni vse tako, kakor bi imelo biti, ker urednik ne more biti vedno zraven. To naj bo nekoliko v opraviče-nje! Da nas opomnite na pomanjkljivosti, to je čisto prav. Ni Pa prav lepo zaradi takih malenkosti ko i groziti: ne bomo več lista naročili. — Odpustki so res dobri, — ponižnost in potrpežljivost pa tudi. Več dopisnikom : Dopisi, v katerih se izreka zahvala odišlim duhovnikom, se na splošno željo duhovščine ne sprejemajo, kakor je bilo že enkrat povedano. Torej, oprostite, ne moremo, in v prihodnje nikar takih dopisov. — Dopisnici iz M-e: Za dopise ni treba nič plačati, samo pravilno morajo biti pisani in preveč malenkostne vsakdanje reči ne smejo biti. Sicer ste pa m-e dekleta prav pridne! To številko Boqoljuba smo ustavili vsem, ki doslej še niso poslali naročnine. Urejuje: Janez Ev, Kalan. — Oblastem odgovoren; Ivan^Rakovec. Mesečni koledar za oktober 1908. Dan Godovi Celodnev. češč. pr. R. T. Raz. slovesnosti ljublj. škof. lavant. škof. 1 2 1 3 Četrtek Petek Sobota Remigij, Škof Julijan, mučenec. Kandid, mučenec. Ljublj lazaristi Dovje. Tomišelj. Laško. Loka. Sv. Jak. v Dol. 4 5 6 7 8 9 10 Ned. Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 17. po bink. Rožn. Mati božja. Placid in tovariši, mučenci. Bruno, spoz.; Fida, dev. muč. Justina, dev. mučenica Brigita, vdova. Dionizij in t. m.; Abraham očak. Fr. Borgia, škof; Oereon in tov. Kamnik, franč. Logatec. '/j J ošt n. Kr., Va Kan dija. Bloke. Rovte n. Logat. Polom. Šmihel p. Žužemb. Sv. Rupert. Sv. Jedert. Razbor. ^Trbovlje. Sv. Miklavž. Sv. Marjeta. 11 12 13 14 15 16 17 Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 18. po bink. Nikazij, škof. Maksimilijan, škof. Edvard, kralj. Kalikst, papež. Terezija, devica. Gal, opat; Maksima, devica. Hedvika, kr.; Margareta Alakok. Erzelj. Sv. Gora. Rob. Prežganje. Ljublj. Leoninum. Boh. Bela. Podkraj. Sv. Lenart. Širje. Jurklošter. Jvidem. J Brežice. 18 10 20 21 22 23 24 Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 19. po bink. Posvet, cerkva. Peter Alkantara, spoznavalec. Janez Kancijan, spoznavalec. Uršula in tovarišice, mučenice. Kordula, dev. mučenica. Severin, škof. Rafael, nadangelj; Kristina, muč. Horjul. Golo. Zagorje n. Pivki. Ljublj. uršulinke Budanje. Šmihel p. Košani. Dol. J Frančiškani, j Bolnišnica. jRajhenburg. jTrapisti. [Sevnica. JPišece. Bizeljsko. Dobova. 25 26 27 28 29 30 31 Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 20 po bink. Bonifacij, papež. Evarist, papež, mučenik. Sabina, mučenica. Simon in Juda, apostola. Narcis, škof; Hijacint, mučenik. Klavdij, mučenik. f Volfang, škof. Sp. Bernik. Trnovo, Notr. k- Črnuče. Rudnik. Matenja vas Radoljica. \.....tart^tl* Liei!im!!i!!!0 r0D' i št. 2, i. nadstr. I 1907 čez 64 milj. K. Lastna glavnioa K 354.645-15. Najboljša in najsigufnejša prilika za štedenjel Ljudska posojilnica 41 da brez kakega odbitka, tako, 9 Ia sprejme vložnik od vsacib vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto. sprejema hranilne vloge vsak delav nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po poldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 30 junija 1908: K 14,225.902 59 - Denarni promet v letu 1907: K 64,812.603 92. Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so poštnohranilniine poloinice na raipolago, V Ljubljani, dne 30. junija 1908. Dr. Ivan Suateri/e, predsednik. Jo«Ip Slika, stolni kanonik podpredsednik Odbopniklt Anton Belec, Fran Povše, po«., podjetnik in trg. » St. Vidu n. Ljublj vodja, graščak, dež. odbornik, drž. in dež. pos! itd. Anton Kobl, Karol Kauachegg, Matija Kolar, Ivan Krecar, pos. in trgovec Breg pri B. veleposeitnik v Ljubljani, stolni dekan v Ljubljani, svet. trg in obrt. zb. v Ljubljani, Franfllek Leskovlc, Ivan Pollak mL, Karol Pollak, Greg. Sllbar, iiiSni po«, in blag Lj. po«. tovarnar. tovarn, in po« v Ljubljani. župnik na Rudniku. J r Ivan Kregar pasar in izdelovatej cerkve-= nega orodja in posode = Ljubljano, Poljanska cesta l\. 15 (blizu A1 o j z e v i š č a), se priporoča v izdelovanje vsakovrstne cerkvene posode in orodja iz zanesljive kovine po uzorcih ali lastnem načrtu v poljubnem slogu. — Staro posodo popravi in prenovi, posrebri in pozlati; v ognju pozlatuje tudi strelo-vodne osti, vse po priznano najnižji ceni. Po naročilu veleč. gosp. Andreja Č eb a š e k a izvršil je za stolno cerkev ljubljansko krasen, bogato pozlačen in ornamenliran lestenec v renesančnem slogu. 2796 Kako naj praznujejo Marijine družbe papežev in lurški jubilej? 1. Po družbah naj se oznanijo vse prireditve (romanja, zborovanja, cerkvene slovesnosti), ki se tičejo obeh petdesetletnic, da se člani bolj zavedajo obeh izrednih dogodkov in se po možnosti prireditev tudi sami udeležujejo. 2. Cerkvenih in izvencerkvenih slovesnosti, ki se vrše v posameznih krajih v proslavo zlate maše, naj se Marijini otroci skupno udeležujejo. 3. Marsikatera družba bo sama v svojem delokrogu poskrbela za primerno cerkveno ali iz-vcncerkveno proslavo omenjenih 50 letnic. 4. Častiti gg. voditelji zamorejo v svojih družbenih govorih obojen dogodek primerno razložiti in opisati n. pr. zgodovino ter pomen Lur-da, katoliško cerkev, papeštvo, življenje Pijevo, potrebo papeževega novčiča itd. 5. Enkrat tekom tega leta naj bi vsaka družba napravila zbirko za papežev novčič. 6. Članice dekliških Marijinih družb naj bi sodelovale pri nabavi cerkvenega oblačila, ki se bo darovalo revnim cerkvam celega sveta. 7. V vsaki Marijini družbi naj bi se predstoj-ništvo posvetovalo, če je možno v spomin dvojne petdesetletnice ukreniti kaj posebnega, oskrbeti kaj trajnega; n. pr. kelih za domačo cerkev, svečnike, za družbeno kapelo Marijino sliko ali podobo za družbeno cerkev itd. i A. Lukič LJubljano, Pred škofijo it. 19. Priporoča svojo bogato zalogo narejenih oblek za gospode, dame, dečke in deklice. Blago le iz prvih tovarn. Cene nizke. J® Parnmente \J je mogoče kupiti po ceni in ugodno le ^ direktno pri firmi 2691 ia Josip Neškudla protokolirana veletrgovina in tovarna v Olomuou (Morava). Priporoča po zelo nizkih cenah bogato vezane paramente v vseh barvah in slogih: kazule, pluvijale, dalmatike, vela, nebesa, bandera, zastave, preproge, pregrinjala, albe, roKete itd. pod jamstvom trpežnosti: nadalje v lastnih delavnicah narejese kelihe. ciborije, monštrance, svečnike, lestence itd. s krasno opravo strogo po cerkvenih predpisih. Navodila zavoda. Podpisani zavod nima nobenega zastopnika, ki hi podražil solidno blago za 80%, t. j. za petino prvotne cene; radi tega se dobe predmeti potom direktnega naročila v Olomucu ceneje, kakor jih ponujajo v svojih cenikih konkurenčne češke in nemške firme. Ilustrirani ceniki zastonj In franko. Plačilni pogoji ugodni. Paramentl se pošiljajo na ogled franko. 7ibtflirQitfl brezplačno dopošiljatev mojega ilustr. LdlllCVdJlG cenika z nad 1000 slikami. - Jamstvo več let. Vsako nepo-polno blago se vzame nazaj ^^"fagl^^ za popolni znesek Slika poj navadne velikosti. Št. 365. Srebrna damska rem. gid. 3-50. i^illli 322. Srebrna moška rem. (m^^^^ gid. 3-50. Št. 337. Srebrna s sidro 15 kam-nov 5"-. dvojni plašč gid. 6-50. Št. 341. Srebrna s sidro dvojni jpP^g^^j^SS plašč 15 kamnov, posebno močna gld. 7-9*50. Anton Kiffmann največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Maribor L. 8. 1208 Štajersko. Ucditelj u srečne ueene^t. Molitvenik. Spisal A. M , duhovnik ljubljanske škofije. To je ličen molitvenik, pravi „vade-mecum" za preproste kakor za olikane kroge. Razdeljen je v dva dela: prvi del obsega v jedrnatih stavkih najvažnejše verske resnice v obliki premišljevanj; drugi pa najpotrebnejše cerkvene molitve, prirejene po novem obredniku. Kdor hoče priročno elegantno mašno knjižico, naj si omisli ta hvalevredni molitvenik. Prodaja „KatoI. Bukvama" v Ljubljani. — Cene v šagrin-vezanem molitveniku z zlato obrezo in pregibljivimi platnicami so: 2 K 50 v., 3 K 40 v., v isto usnje z zlato obrezo in vatiranimi platnicami pa po 2 K 65 v., 3 K in 3 K 50 vin. ~ - Bogata zaloga 2777^^ šivalnih strojev j koles, pisalnih strojev j f-JM. JQ!U sin s Ljubljana, - Dunajska cesta 1= »Katoliška Tiskarna" priporoča vizitke, kuverte in druga dela. Gričar & Mejne Ljubljana, Prenove ulice 9 priporočata svojo največjo zaalogo zgctculjenil} eblek za gc^pede, deč^e io etre-Re io ncucsti u kenfe^- ■ I i ^ mm ml am ia a. >tPH soincu" za vodo | Priporočam prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo najboljših umetnih cvetic, šopkov za cerkveno in domačo porabo, nagrobnih vencev s trakovi, ter venčkov in šopkov za neveste. — Istotam so v zalogi vse potrebščine za krojače in šivilje, dalje rokavice, nogavice in kravate najboljših vrst, različne srajce, mnogo belega perila itd. Vezanje cvetlic in šopkov točno in po najnižjih cenah. Za kupčevalce na debelo najnižje cene. Za obila naročila se priporočam 150 Katinka Widmayer „pr! soincu" za vodo v meščanski palači. Prečastiti gg. novomašniki znižane cene. Točna postrežba. Nizke cene. »Katoliška Bukvama" v Ljubljani priporoča sledeče molitvenike za darila s birmancem in prvoobhajavtcem. : rvlif trcknilr P° katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Oregorij OUlbKl iriUlllVCIUK pečjak, katehet v Ljubljani. Trpežna vezava z rdečo obrezo...............K —'80 . , zlato , ........•........ 1-20 ickriick Molitvenik. Spisal dr. Oregorij Pečjak, doktor bogo-V Cl/llU L\ V1JC11JC. slovja, gimn. katehet v Ljubljani. Ta molitvenik je namenjen bolj odrasli, posebno srednješolski mladini. \ Cene: trpežna vezava z rdečo obrezo............K 1-20 » zlato , .............. 1-60 T Pnf^lf RrtCfll Molitvenik za odrasle. Molitve in pesmi iz Večnega življenja in 17 *J l R DUgU. Cerkvenega molitvenika. To je najpopolnejši molitvenik, ki je tudi sestavljen strogo po novem cerkvenem besedilu. Namenjen |'e za splošfio porafeo. in ima prav priročno obliko. Cena z rdečo obrezo . . . ...........K 1 20 . . zlato „ ............. 1-60 Bogu kar je božjega, s^i žuPnik Fr. s nnžgar Vezava št. 1 : navadne Srne platnice, rdeča obreza........K 1" — „ ,2: umetno usnje, vatirane platnice........... 180 „ „3: šagreno usnje, zlata obreza...........»2 20 „ „ 4: fina teletnina, „ „ ............ 3'— „ „ 5: najnoveja vezava v najfinejšem usnju in raznih barvah, s posebno krasnimi najmodernejšimi utisi. Na teh vezavah je neka posebna, rekli bi nedosežna ličnost in finesa. Okoli 20 različnih vezav te vrste je na izbero, vse ' imajo približno enako, v primeri z ličnostjo zelo nizko ceno , 4'80 „ „6: nova fina vezava za dame z verižico, listnico in zapono; najmodernejša vezba............... 4 60 Voditelj v srečno večnost. duhovnik Zelo popoln, jako dober molitvenik z novim cerkvenim besedilom v mali obliki. Umetno usnje, mehke vatirane platnice............K 2'- Šagrin-usnje, upogljive aH mehko vatirane platnice......... 2'( 0 Nadalje priporoča za cerkvene zbore, Marijine družile itd.: Sattner P. Hugolin, Op. 2., Caric vene pesmi v čast sv. R^šnjemu Teltsu za mešan zbor K 1'60. — Marijine pesmi za mešan zbor in orgije. Part. K 180; vsak glas K —'50. — Op. 9, Masne cesmi za mešan zbor. Part. K 2'—; vsak glas K '40. — Op. 10, Slava Bogu Mašne pesmi za mešan zbor. (Tretji pomnoženi natis iz „ Slav a Bogu"). Part. K 1-50; vsak glas K -'40. Spindler Fran. Sal. Ljudska pesmarica za nabožno petje v cerkvi, v šoli in doma Broš. K —-60; vez. v platno K l'—. — Spremljevanje k ,,Ljudski pesmarici'" za nabožno petje v cerkvi, v šoli in doma. Kart. K 4' —. Foerster Anton, 6 Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove (ena ali dva, štiri tudi za en glas) z orgijami. Part. K 180; vsak glas K '40 Pogačnik, Op. 8, vi Mar. pesmi za mešan zbor. Part. KI--; vsak glas K —'20. Hribar P. Angel i k, Slava Brezmadežni o petdesetletnici Napevi za Marijino družbo. Kart, K 1'20; elegantno v platno vezano K 1 60. Skladbe pok. gosp. P. Angelika Hribarja so zelo lahke, melodijozne in splošno priljubljene. „Katoliška Bukvama" v Ljubljani.