— 1919 Slovenija Sreda, 18. maj 1994 Št. 14-15 Leto XXVIII Cena 100 SIT 1994 NOVA DOBA Zaupanje zavezuje. srn ■i stran 12 Hudiči na Marijini cerkvi Celje - skladišče Per III 127/1994 5000001680,14/15 COBISS o stran 6 Helikopterji v Slejkovem hlevu: od 14. maja dalje so v tovarni KOVIND v Uncu parkirani trije helikopterji, ki jih vzdržuje firma SUPER WAY. Delavci KOVIND-a vtrajajo pri stavki DRUŽBA GOSPODARSTVO ZAKULISJE Kakšna je vloga varuha Prevare slovenskega Ekskluzivno', naših človeških pravic proračuna priče predaje tajnih dokumentov stran 5 stran 4 stran 8 g L lp HITROST UBIJA - VOZI PREVIDNO m Z Forum ODPRTO PISMO VIKTORJU BLAŽIČU Spoštovani gospod Blažič! X J tednu pred četrto V letno konferenco Slovenskih krščanskih demokratov v Zagorju ob Savi mi je nekdo (Nomina sunt odiosa) telefoniral in dramatično končal najin pogovor z besedami: “Slovenskim krščanskim demokratom ni pomoči ne na nebu ne na zemlji,” kar je predhodno utemeljil: “Če boste v koaliciji z Liberalno demokracijo Slovenije, kakor se sedaj imenuje, boste morali sodelovati pri uradnem zavajanju ljudi; tudi v opoziciji ne bi želi zaupanja, ker ste ga žal izgubili; ob vsem tem pa je vodstvo SKD sokrivo nedemokratične odstavitve Janše in prav zato Vas njegova socialdemokracija ne bi bila vesela; zadevo s Podobnikom, ki ima kljub izgubi spomina veliko pozitivne energije, pa tudi sami dobro poznate...” X 7aš izstop iz stranke V SKD, gospod Blažič, in hkrati iz njenega socialnega krila boleče odmeva po vsej Sloveniji in tudi sam glede tega kot nekdanji urednik Naših pogledov in kot nastopajoči na konferenci v Zagorju dobivam številne telefonske klice. Ne nameravam Vas spodbujati, da zadevo o svojem izstopu na novo premislite, ker bi s tem načel Vašo miselno ostrino in pokončnost; in na tem mestu pride zdaj citat, ki sem ga napisal v naslovu tega pisma. Toliko Vas poznam, da vem, da se ne boste vrnili na Iz vsebine: O laži in kratkih nogah............stran 3 Anatomija kavbojskih sanacij podjetij...............stran 6 - 7 Diplomati so smetana dežele, ne njeni olupki..............stran 10 - 11 Drevo za obešanje............stran 16 - 18 Japonski prodor....................stran 19 Elektronske novice.................stran 23 Brezposelne babice...........stran 24 - 25 Neomejeno namensko razmnoževanje......................stran 28 Sladka pot v Evropo................stran 29 Slovenska sramota stane 8.000 mark - drugič................stran 31 Ekskluzivno za Novo dobo - Brazilija se je ustavila za pet dni..................... stran 35 Najstarejši zasebni in nestrankarski časopis Direktor in lastnik: Janez Sever V. d. glavnega urednika: Milan Meden Urejujejo: Vasja Ocvirk, LucaS, Ksenija Lekič Grafično oblikovanje: Tanja Spiler Ilustracije: Miss Take Računalniška oprema: TRIS, podjetje za trženje, računalništvo in izobraževalne storitve, Murska Sobota, d.o.o. Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Naslov uredništva: Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel.: 063/ 441-606 in 441-215, faks: 063/ 26-903 Izdaja: PREŠE d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje in računalniški prelom: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Tiska družbeno podjetje DELO - TISK časopisov in revij p.o. Tednik izhaja vsako sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo, na nepodpisana pisma se ne oziramo Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška 4.760 HRD, Avstrija 9 ATS,Nemčija 2 DEM, Švica 2 SRF, ZDA 1 USA, Švedska 6 SEK, Avstralija 2 AUD, Italija 1.220 ITL Žiro račun pri celjski SDK, št.: 50700 - 603 - 31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. L 1992 sodi Nova doba med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov Vsi prispevki morajo biti opremljeni š polnim imenom in naslovom, lasto-ročnim podpisom, po možnosti tudi telefonsko številko, s katero bi bilo mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo ne bo objavljalo pisem, ki sejejo sovraštvo. “kraj zločina”. Kakor bo gospod Mozetič prišel v zgodovino zaradi svojega načina vodenja zagorske konference, je Vaš demokratični poziv “Bog se nas usmili” velikega in nenadomestljivega zgodovinskega pomena. Kljub vsemu sedaj po izstopu iz SKD še toliko bolj ostajate kvas slovenske krščanske demokracije, ki ji (vodstvu) manjka čut za aktivno poslušanje baze svojih volivcev. Z'*'' lede Vašega izstopa iz VJ stranke se z vsem strinjam s svojim in Vašim prijateljem Francem Miklavčičem in ob tem osvežujem menda francoski pregovor: “Kadar Bog zapre vrata, odpre okno.” In kadar bomo dosegli, da bi se v krila lahko vključevali somišljeniki, a nečlani krščanske demokracije, ne veijamem, da bi naše Socialno krilo pustili na cedilu, do takrat pa nam z gospodom Miklavčičem bodite mentor. 'V Taj sklenem svoje pismo JNv Vašem stilu: Bog, varuj slovensko krščansko demokracijo! T f odličnim spoštovanjem £-Jm. prisrčnimi pozdravi Ivan Kepic, Dragomelj 2, Domžale MEŠČANSKI MORALISTI X 7 zvezi z NOVINAR-V SKIM SESTANKOM (14.4.) v Mariboru menim, naj prof. dr. MANCA KOŠIR ne uči kolegov publicistične etike, ker to žali poštene avtorje. Takole je učila pisati na začetku kariere v svojem intervjuju z največjim slovenskim zločincem IVA-NOM MAČKOM (15. 6. 1978 v 7D); “Še nekaj bi vas rada vprašala. Zlasti zadnja leta se ponovno slišijo zahteve, da bi se morali opravičiti za to, ker smo ob koncu vojne kaznovali toliko in toliko belih, kar buri emigrantske duhove ter meščanske moraliste (podčrtal F. B.) doma in v tujini. Kaj bi jim rekli vi, tovariš Maček?” “Najprej: jugoslovanski narodi so zahtevali, da kaznu- Forum 3 jemo vse zločince, ki so med NOB pobijali nedolžne ljudi. Sicer pa - nimamo se kaj opravičevati. Za nobeno stvar ne. Vse, kar smo naredili, smo morali narediti, da smo ohranili revolucijo; ker.,so še po prenehanju vojne nastopali s terorističnimi akcijami proti njej. r Xmeraj, v vsej zgodovini, / Jsc je vsaka revolucija zaščitila pred svojimi sovražniki. Tudi mi smo se. Če bi ukrepali drugače, bi bile pridobitve naše revolucije ogrožene in socializma ne bi mogli graditi, kot ga gradimo.” P.S.: Kako je zdaj z “meščanskimi moralisti”? Se nič več ne zgražajo? Franca Buttolo, Pucova 12, Ljubljana TOVARNE IN PODJETJA POSTAJAJO MARSIKJE DRUŽINSKA LAST! rT''udi ta resnica prihaja JL na dan, pa si odpuščeni nič ne morejo. Kaj sem mislil s tem, bom takoj pojasnil. Velikokrat se odpuščeni delavec čudi, kako se mu je moglo to zgoditi, če pa je bil vedno priden in delaven. Ampak vsi odpuščeni se tolažijo s tem, da drugače ni šlo. rT'1oda kar hitro se še JL bolj začudijo, ko izvejo, da je njihovo prejšnje delovno mesto zasedel nekdo, ki recimo po šolski izobrazbi sploh ne sodi tja, zaradi delovnih izkušenj pa tudi ne. v /čudenju je seveda takoj V^-konec, ko se izve, da je ta delavec v bližnjem sorodstvu s šefom delavcev, ali sorodnik katerega od vodilnih temeljne organizacije. To nas seveda spominja na nekdanji komunizem, ko so si njegovi člani po mili volji delili predvsem vodilna delovna mesta in še marsikaj, pa jim nihče nič ni mogel. Moj primer izpred dveh let je približno podoben temu, kar opisujem v tem članku. rT'edanja in seveda še 1 sedanja šefinja “Nama-marketa”, kjer sem delal, mi je zelo zvito in provokativno tako dolgo hodila po živcih, da sem jih res izgubil in zapustil delovno organizacijo. Na moje delovno mesto je takoj vzela delavca, ki mu je teta, kar je bilo seveda načrtovano. rT'a delavec, ki zdaj JL opravlja nekdanje moje delo, se po pripovedovanju strank in nekaterih tam zaposlenih ne more ravno pohvaliti s pridnim delom, napake, ki jih napravi in so podobne mojim, pa ostajajo skrbno prikrite in nekaznovane. Kar tako naprej! Daleč bomo prišli! Zlatko Škrubej, Šmartno 217, Slovenj Gradec BODOČI DELNIČARJI \T eodvisni sindikati J. N Slovenije smo velik del naše energije in dejavnosti posvetili temu, da boste, spoštovane delavke in delavci, lahko postali delničarji -solastniki družbene lastnine na osnovi svojega minulega dela. S posedovanjem političnih pravic in lastnine, ki je temelj vašega preživetja, vaš kruh, postajate svobodni državljani. Da ohranite svojo neodvisnost in omogočite prihodnost vašim otrokom, čuvajte svojo lastnino in je v svoji naivnosti ali trenutni ekonomski stiski ne prodajajte za nekaj tolaijev. r I h procesi, ki se danes JL kljub odporom odvijajo, so podobni procesom pred več kot sto leti, ko so se kmetje osvobodili tlačanstva. Ti so danes svobodni in neodvisni državljani, ker živijo od svojega dela in lastnine. Zakaj ne bi bili tudi vi? O odobno tržno O gospodarstvo v razvitem svetu omogoča zaposlenim vedno večji delež solastništva v podjetjih. Ta oblika solastništva se imenuje ekonomska demokracija. Naša oblast, kot je navada v njeni dolgoletni 0 laži in kratkih nogah Pred leti, ko je Slovenija - takrat še pod okriljem Jugoslavije - drvela harmonični in neizkoriščevalski družbi naproti, smo si radi lagali, da tisto, kar se gredo Švedi, ni pravzaprav nič drugega kot socializem po meri človeka. In bilo nam je všeč, da nismo sami. Danes, ko smo odločeni, da ustvarimo kapitalizem enakih dimenzij, radi priznavamo, da je Švedska konec koncev le kapitalistična država, katere socialna politika je menda briljantno urejena. In spet nam je všeč, da smo v dobri družbi. Všeč nam je tudi princip doseganja kompromisa, ki je daljnega leta 1938 spravil švedske socialne demokrate in agrarno stranko (prvi so pristali na državno subvencioniranje kmetijstva, druga pa se je odrekla nasprotovanju nadomestilom delavcev v času nezaposlenosti) in dokončno ustoličil mit o državi blaginje kot najvišjem stadiju razvoja humane in do vseh razredov poštene družbe. Kako torej doseči kar najvišjo stopnjo socialne varnosti za vse? Švedski model je videti enostaven: vzameš po enega delavca in kmeta, ju posadiš za zeleno mizo in ju prisiliš v kompromis. Postopek ponoviš še milijonkrat in če polovica državljanov med eksperimentom od lakote ne pocrka, je država blaginje tu. Toda življenje ni računalniška igrica in zadeva ni tako enostavna. Prvič, državljani niso državljani zato, da bi umirali od lakote, in drugič, projekt ustvarjanja socialne države zahteva izpolnjevanje določenih pogojev. Uidi zato, da se ne zgodi tisto iz prve točke. Za to pa je potrebno zdravo in ovrednoteno (olastninjeno gospodarstvo, ki beleži vsaj minimalno stopnjo gospodarske rasti, ter zadostno število davkoplačevalcev, ki plačujejo socialno varnost tudi tistim, ki so v danem trenutku brez zaposlitve. Zato je država blaginje draga. Nič čudnega torej, da ima desetmilijonska Švedska eno najvišjih stopenj obdavčitve na svetu in da tisti, ki se ubadajo z globalnimi gospodarskimi trendi, ugotavljajo, da je država blaginje v zatonu. To pa je nadvse neprijetno za tiste, ki so vzhod Evrope pripeljali iz stanja zmerno revnega egalitarizma v svet skrajno bogatih in skrajno revnih, državljanom pa so, razumljivo, obljubljali nekaj povsem drugega. Nič čudnega torej, da so za odvračanje pozornosti davkoplačevalcev od aktualnih gospodarskih problemov dovoljena vsa sredstva - tako politične afere in aferice kot povampirjeno veličanje naroda kot zgodovinske identitete. In mnogi, lačni kot so, radi ugriznejo vanje. Gregor Kozovinc Forum Demagogija proračuna Večina poslanskih skupin je ob sprejemu proračuna ugotovila, da sicer ni idealen, vendar je edini možni predlog in kompromis v danih razmerah in sedanjem razmerju sil v koaliciji. Tudi gospod ministrski predsednik je ugotovil, da bo državna blagajna v letošnjem letu še na “meji sprejemljivosti”. Na koncu bi vsi morali biti hvaležni poslancem in vladi za njihovo politično modrost in strpnost v tako usodnih odločitvah, kot je obseg proračuna. Zadeva, drage državljanke in državljani, ni prav nič zabavna, pač pa zelo resna, saj bo država denar potegnila iz vaših, že tako plitkih žepov. Besede predsednika vlade in nekaterih parlamentarcev so namreč Čista demagogija, podobna tistim o delovnih zmagah v, ne tako davni, zgodovini. Proračunski izdatki, ki so se ustavili pri 407,6 milijardah tolarjev, bi bili lahko še večji ali bistveno manjši, vendar zaradi tega proračun ne bi bil nič manj ali bolj “sprejemljiv kompromis”. Razprave poslancev v parlamentu, ob več kot zakasnelem sprejemanju proračuna, so bile popolnoma zgrešene. Razpravljajo se je predvsem o kupčkanju denarja, o vladnih poroštvih, o zakonih, ki jih je potrebno še sprejeti in se nanašajo na proračun in podoben dolgčas. Proračunsko razpravo si namreč predstavljam precej drugače. Tok razprave bi moral biti usmerjen v to, kako znižati davke, in s tem povezane stroške, podjetjem, da bodo imela približno enake pogoje poslovanja kot njihova svetovna konkurenca. Z primerno davčno politiko (in seveda monetarno) lahko država bistveno vpliva na obseg, in kar je morda še pomembneje za razvoj države, strukturo investicij. Večja konkurečnost podjetij, predvsem na tujih tržiščih, praviloma povzroča rast bruto družbenega proizvoda, kar praktično pomeni, da lahko država pri nižjih davčnih stopnjah ravno tako napolni svojo malho. Že tako majhno armado aktivnega prebivalstva še dodatno znižujejo predčasne upokojitve (odkupi let) delavcev, ki se kasneje pojavijo na t.i. sivem trgu in predstavljajo cenovno konkurenco legalnim podjetjem, saj državi ne plačajo niti tolarja davka. Mnogi strokovnjaki ocenjujejo, da bi bil družben bruto proizvod, če bi mu dodali tistega na sivem trgu, kar za tretjino večji. Kriva je seveda država, ki ne zna ali pa ne more (ne želi!?) zajeti vseh “fušaljev” v svoj davčni sistem. Največ rezerve je seveda v državi sami. Vladanje bo sčasoma postalo predvsem profesionalna in ne politična funkcija. Tabu, o državi kot samopostrežni blagajni, kjer je vedno dovolj denarja za vse, bo treba prej ali slej zrušiti. Državo bo moral voditi menedžerski tip politika, ki mu ekonomski pojmi, kot so stroški, produktivnost, donosnost niso tuji in ki mu je malo mar za vaške zdrahe. Mar ne bi mogli državo organizirati kot delniško družbo pri kateri višina plačanega davka predstavlja delež v podjetju, to je državi? Se morda bojite, da bosta vojska in policija prišli v zasebne roke? V čigavih pa sta sedaj? Naših? Lastniki, torej mi vsi,ki plačujemo davek, bomo morali nato samo še najeti sposobnega menedžerja, ki bo vodil državo kot dober gospodar in uspel prigospodariti dobiček. Iluzija? Vidimo se v naslednjem stoletju, če prej ne boste spoznali, da vas nategujejo, tam nekje in tja nekam. Marjan Cvikl tradiciji, ponovno pozablja na poštenega in pridnega slovenskega človeka ter daje prednost pri pridobitvi lastnine domačim in tujim prevarantom. Dnevno smo priče, ko si leti za žepnino in z drugimi goljufijami prilaščajo naša podjetja, zaposlene pa množično odpuščajo, zraven tega pa nam še hladnokrvno lažejo in obljubljajo lepšo prihodnost. T)red kratkim je padel -L nov zakon o lastninjenju, ki je govoril, da bi lahko državljani brez kupnine postali lastniki do 60 odstotkov podjetij, kar je edino pravično. Po obstoječem zakonu moramo odkupovati to, kar je naše in kar smo z odrekanjem ustvarili. Namesto da bi se denar začel usmerjati v podjetja za nove naložbe in programe, si ga prigrablja država, kar nam dokazuje, da oblast namensko uničuje gospodarstvo in komaj pridobljeno državo. Za to se imamo zahvaliti obema vlagajočima strankama, ki sta preprečili sprejem predlaganega zakona. V kratkem bomo objavili imena teh poslancev v javnosti in še enkrat pred lokalnimi volitvami, da spomnimo delavce, koga naj ne volijo več. "^Ti lahko živeti v državi, 1N kjer ima oblast polna usta laži, kjer oblast krade lastne državljane, kjer je Indija Koromandija za prevarante vseh vrst, kjer je slovenski narod drugorazreden državljan, ki se ga potrebuje samo zato, da se ga izkorišča in krade. Slovenke in Slovenci, vemo, kako se takim stvarem pride do konca. Predsednik predsedstva NSS Rastko Plohl “CONA B”- ali “ALI JE KOPER ŠE SLOVENIJA” 1. NSZS je na redni medijski ponedeljkovi konferenci CD - E 2/ Ljubljana -25. 4. 1994 edinemu prisotnemu “črnosrajčniško” maskiranemu radijcu objavila svoj protestni - proti -iredentistični shod - 30. 4. 1994 v Kopru. 2. RTS ekipa je 27. 4. 1994 v Kopru organizirala NOČ ZA ŠTAJERCE NA PRIMORSKEM z gospo “SMEŠKO” in gospodom “ŠRAUFCIGERJEM”. 3. OD 29. 4. DO 1. 5 1994 JE Marko Brecelj organiziral PRVI PROTI -TURISTIČNI FESTIVAL -večina plakatov je visela na ŽELEZNIŠKI POSTAJI KOPER (VRATA V -Slovenijo). 4. Na trafiki “Republike” pred mestnimi vrati iz smeri vpadnice železniške postaje je visel plakat “Republike” s sloganom - Italija umirja žogo in Celo Žirinovski se boji ulice. 5. Koprski poveljnik NSZS ni organiziral shoda (USTRAHOVAN?!!). 6. Na trafiki tik ob hotelu TRIGLAV (koder bi 30. 4. 1994 moral biti ob 20. uri shod NSZS) od zjutraj velik oglas za Jelinčičevega “PRIJATELJA” - znanega nasprotnika NSZS in samostojne Slovenije -prišleka 30. 4. 1994. 7. Gospo na omenjeni trafiki “Republike” sem prosil za “poster” Republike, omenil shod NSZS in protestno noto Italiji ter pustil svojo vizitko. 8. Shod je odpadel, novinarka Primorskih novic pa je mene (odnosno domače na moji telefonski številki) ob 21. uri, uro po odpadlem shodu poklicala, čeprav nisem bil nikjer omenjen. 9. V tem času, ko smo bili z Gerlancem v Kopru, so “neznanci” v Velenju ponovno sežgali njegovo hišo. Boris Ogrizek, Koroška 16, Kranj Varuh pravic 5 Ombudsman ■ protector del interes puhlico V stari Kitajski so bili varuhi človeških pravic mandarini s posebnimi nalogami. Bili so oči in ušesa cesarja, ki je bil na ta način obveščen, kaj mislijo ljudje o delu njegovih uradnikov. Cesarja ni skrbelo, če ga ljudje niso poznali. Skrbelo ga je, če ni poznal ljudi in njihovih stisk. V modrih Atenah so imeli podobno vlogo efori. Pred njimi niso bili vami malopridni meščani, ki jim je rastel greben od neumnosti in predrznosti, če so opravljali častne službe. Za nespametne je bolje, da morajo poslušati, ko da smejo ukazovati, so menili v Atenah. V razvratnem Rimu so varovali ljudi pred višjo upravno službo (magistratom) ljudski tribuni. Srednjeveške legende pripovedujejo o kraljih, ki so se ponoči preoblačili v berače, da bi slišali, kaj mislijo ljudje o njihovi pravičnosti. Da se delajo napake, je neogibno, toda ljudje jih ne pozabijo zlepa, so vedeli kralji. Varuha človeških pravic so dobili prvi Švedi leta 1809. Nato Finci, Norvežani, Danci, Britanci itd. Potem je začel opravljati svojo odgovorno službo v nekaterih federalnih enotah ZDA. V Jugoslaviji je bil varuhu še najbolj podoben maršalat. Poleg tega je bila stopnja socialnih in nacionalnih pravic v tej državi med najvišjimi na svetu. Varuh človeških pravic je organ parlamenta in nadzornik državne uprave. Ne vtika se v delo drugih nadzornih organov. Nima pooblastil za razveljavitev aktov in odredb upravnih organov, ima pa dolžnost, da pove o njih svoje mnenje. Lahko jih kritizira, svetuje spremembe in opozarja na posledice. Včasih zahteva pravično kazen za tistega, ki je slep in gluh za človeške pravice. Varuh človeških pravic je edini nadzorni organ, ki sproži postopek za celovito presojanje konkretnih primerov na podlagi lastnega preudarka. Varuha človeških pravic lahko državljani brez posebnih formalnosti in stroškov pocukajo za rokav, če želijo hitro in učinkovito intervencijo. Varuh človeških pravic je pooblaščen, da ukrepa samoiniciativno. Varuh pravic se ukvarja predvsem z “drobnimi” krivicami. Skoraj nikoli se ne odloči za večje intervencije. Veliki problemi zahtevajo namreč energično akcijo sodišč. Pač pa intervenira, če ugotovi, da je število “drobnih” krivic nenormalno visoko. To škodi demokratičnemu ugledu države. Varuhi ali varuhinje človeških pravic so praviloma nestrankarske osebe, ki se ne ozirajo na večinsko mnenje in čas čistite pri repu, smrdi pa pri glavi! Nič ni hujšega, kakor če krši človeške pravice država, svojo odgovornost pa skriva za hrbti majhnih ribic. Najbrž bi bil na strani davkoplačevalcev, ko so iz Italije sporočili, da je Slovenija za 33 kvadratnih kilometrov svojega morja naročila vojaško - policijsko ladjo za 3 milijone nemških mark. Varuh pravic bi lahko vprašal, kako globoko se je ta ladjica skrila v državni proračun, da je ni bilo videti? Ali: Vladimir Slejko iz nekdanjega Drnovškovega podjetniškega lobija je s pomočjo nepozornega finančnega ministra Gasparija brezskrbno razsul uspešno podjetje Kovind v Uncu in spravil delavce, strojne Dr. Miha Ribarič, Urad predsednika Republike: predsednik se posvetuje... tvezenja strank. O vsem imajo svoje stališče in pogosto kričijo v vihar. Nikoli ne tulijo skupaj z volkovi. Pozabiti morajo staro pivsko pravilo Sauf oder lauf ! Ne smejo biti nared, da z vsem svetom sklepajo kompromise in se z njim vred vljudno motijo. Poglejmo si nekaj konkretnih situacij, kjer bi lahko prišlo do opozorilne intervencije varuha pravic. V zadnjem času so v slovenski politiki in medijih čez vse popularni kalini - državni uradniki, ki se pretepajo in dirkajo po cestah, nadlegujejo ljudi, vohljajo za skrivnostmi itd. To so oslarije, bi dejal varuh pravic nadzornim organom in politikom: ribo ves inženirje in njihove družine v obup. Pa še kakšnega bankirja za povrh. Zdaj so se vsi skopal* na Slejka, saj si vlada umiva roke in hiti s tožbami zoper Slejka, ki je predelal tovarno v plesišče. Toda zakaj so bili v soboto- 14. maja 1994- v nekdanjih tovarniških dvoranah spravljeni trije državni helikopterji? Ali je bil Kovind čez noč spremenjen v plesišče in popravljalnim helikopterjev hkrati? Odgovorne osebe za novo prestrukturiranje podjetja so verjetno vratar, policist, častnik, tamkajšnji župnik itd. Zaradi morebitne javne intervencije varuha pravic bi bili zaščiteni tudi preiskovalni organi policije, ne pa da se vse pometa pod predpražnik. Varuh pravic bi postavil vprašanje, kaj se dogaja na političnem procesu v Novi Gorici? Zapornici Thanasijevi podaljšujejo pripor s pomočjo za lase privlečenih indicev. Da je tuja državljanka, ki je za povrh zaposlena v tujini (kar navsezadnje celo res ni) itd. Prvič, Thanasijeva je že pred podaljšanjem pripora zaprosila za slovensko državljanstvo. Drugič, po tej logiki bo treba zapreti vseh 30.000 slovenskih državljanov, ki delajo v Italiji, če bi bili na primer osumljeni, da so sodelovali pri nagovarjanju na morebitna kazniva dejanja! Tudi v tem primeru bi bil varuh človeških pravic velika moralna opora pravičnemu pravosodju in kritični javnosti. Gre namreč za to, da je treba takšne in podobne probleme rešiti doma. Zanašanje na morebitno opozorilo organov Evropske unije Sloveniji, je spričo orjaške zbirokratizira-nosti EU, varljivo upanje. In tako dalje in tako naprej. Slovenija potrebuje varuha človeških pravic, ki ga bo predlagal parlamentu predsednik države. Vzel si je čas za premislek in pogovore z vodji poslanskih klubov ter predsedniki političnih strank in to pri vprašanju, kjer pod milim bogom nimajo nič iskati. Predsednik se lahko odloči sam. Predsednik Državnega zbora pa naj opravi razgovore s poslanskimi klubi. Toda ker je zaupanje osrednji problem Slovenije, se bodo politiki še dolgo prilagajali stvarem, kakor so. Poleg tega so začeli nestrpneži pritiskati na predsednika, naj sporoči imena kandidatov, kot da gre za licitacijo. Slovenija je na dobri poti, da poskuša svet preslepariti tudi glede varuha človeških pravic. S prepiri, pretepanji, zalezovanji, plenjenji, lastninskim razvratom in kadrovskimi igricami an ban, pet podgan, vij a vaja, ven! Spet se zbira roj muh in komarjev. 6 Zakulisje Anatomija kavboji Komu se še ljubi poslušati politike, ki tolčejo latovščino - Treba je pogledati Če bi v Sloveniji dajali odlikovanja veseljakom, ki si predstavljajo tržno gospodarstvo kot poligon za demonstracijo gangsterskih metod za zdravljenje podjetij, komisija za podeljevanje odličij ne bi imela težkega dela. Kandidati za nagrajence so praviloma preživljali težko mladost. Vselej so bili tepeni, če so začeli razbijati igrače, ki jim niso bili kos. Zato so se proizvajalci zavarovali z opozorilom staršem, da služi igralo svojemu namenu le od določene starosti otroka naprej. Družbe v prehodnem obdobju takšnih opozoril ne poznajo. Zato lahko odrasli nekaznovano razbijajo podjetja, ki jim niso dorasli. To so heroji nove dobe, ki so zamenjali udarnike. Smorn je v obeh primerih neprebavljiv. Komisija za podeljevanje državnih odličij pri svojem naboru ne bi smela spregledati udarnika, ki prihaja iz Drnovškove kadrovske valilnice - gospoda Vladimirja Slejka. Nekoč najodličnejšega člana podjetniškega lobija predsednika vlade. Pred nekaj dnevi gospod Slejko na televiziji ni znal pojasniti, zakaj se potaplja “ njegovo “ kovinsko predelovalno podjetje Kovind iz Unca. Razen zmiga z rameni, da bodo delavci na cesti, ker ne delajo, medtem ko ima on v žepu naročilo iz Avstrije, nismo videli nič prepričljivega. Zaradi Slejkovih vragolij je ljudska stranka (Maijan Podobnik) zagrozila, da bo zahtevala zamenjavo finančnega ministra Gasparija, saj je imel Slejko v žepu poroštvo vlade, da je njegov načrt prenove Kovinda O.K. V skladu s postavo in drugimi vidiki države. Potem je vlada zmencala, da Slejkovih dolgov ne bo treba plačevati davkoplačevalcem. A da ne? Pod svobodnim soncem ni junaka, ki bi znal razplesti to žabjo štreno: Kje je denar? Kam je šel denar? Kdo ga je porabil? Za kaj ga je porabil? Volilna maškarada liberalnih demokratov je bila draga, pravijo pesimisti. Ljudska Plesna dvorana , in zdaj hlev za leteče železne konjičke- helikopterje Foto: V. Ocvirk Zakulisje 7 kih sanacij podjetij končne rezultate Podjetnik Vladimir Slejko v svojem štabu v Tomšičevi v Ljubljani stranka je zaorala še v večje dolgove, odgovarjajo optimisti. Pesimisti vidijo samo črne oblake. Optimisti sploh ne vidijo oblakov. V resnici pa so oblaki sivi. Ministri in bankirji tolčejo zdaj takšno latovščino, kakor da so iz tira, zato noben problem v resnici ne more biti jasen in rešen. Na primer letošnji proračun je na meji znosnega, modrujejo. Naj pojasnijo, kakšen je neznosen proračun? Potem se zapodijo v labirinte stezosledci, ker upoštevajo staro ameriško poslovno načelo, da so podjetneži vselej odgovorni javnosti in delničarjem, ki so jim zaupali svoje premoženje. Javnost v Sloveniji imamo. Delničarje tudi: ljudje so garali. Niso se 40 let praskali po podaljšku hrbta. Slovenski stezosledci ponavadi omagajo na prvem vogalu, ker je v igri hkrati več zajcev: Ali je imela vlada poroštvo, da je Slejko ne bo potegnil za nos? S kakšnim in čigavim denarjem je odkupil Kovind od razvojnega sklada? Zakaj se zdaj to isto podjetje vrača nazaj v sklad po načelu: Joj! kam bi del? - I, kjer si vzel ! Toda komu se še ljubi letati za odgovori? Na primer po sodiščih, da bi ugotovil, če ni mogoče kakšnega ministra zgrabila panika in je dal naknadno vpisati hipoteko na Slejko-vo premoženje, da bi bilo vse vsaj videti po postavi in drugih vidikih države? Program preoblikovanja tovarne je predvidel veliko donosnost obrata, saj bi lahko v tovarniških dvoranah plesali. Cilj: naj bo vse tako, kot je bilo - klobasa z gorčico, škec kruha, polič vina, veselica v tovarni in aufbiks za plotom! Obstoja pa še ena možnost za stezosledce: treba je pogledati končne rezultate vseh teh operacij in si ne beliti las z nezaslišanimi političnimi škandali in škandalčki za dnevno rabo in potrošnjo. Kdo je prismojen? Apatični delavci? Kar naj malo bolj srepo pogledajo in videli bodo, kako razkošno znajo tudi današnji kurji tatovi bežati čez ovire. Kakšen pa je seštevek teh vragolij za davkoplačevalce, je naslednje vprašanje? Porazen. Problem je namreč v tem, ker Slovenijo obvladuje struktura, ki forsira monetarizem in trgovino. Dodane vrednosti od dela pa od nikoder. Direktorje, ki se ukvarjajo s takimi ništrci, je treba po časopisih zatolči. Škoda. Primeri kavbojskih sanacij podjetij kazijo obetavne gospodarske rezultate. Konec ne more biti srečen. Zakaj? Hitler je začel preganjati Žide, ker so držali v svojih rokah trgovino in finance. Tovarne so medtem ugašale. Socialne napetosti pa naraščale. Tako je bil v Nemčiji rojen nacifašizem. Celo privatna lastnina ga ni mogla ustaviti. Kaj zdaj? Brž v Evropo. Komu pod odejo. Milan Meden 8 Zakulisje Eskluzivno: Urednik Nove dobe priča skrivnostne predaje dokumentov Kdo je skrivnostna 21. aprila sem pri koncu drugega televizijskega dnevnika poklical Tomaža Miklavčiča, temeljnega javnega tožilca v Ljubljani. Dogovorila sva se za sestanek čez dvajset minut. Miklavčiča sem spoznal jeseni leta 1991. Včasih se vidiva, ponavadi vljudno prepirava. Želel sem ga obvestiti, da bom pomagal prenavljati Novo dobo in da bo kakšen sodelavec potrkal na njegova vrata. Opravičil sem se, ker ga motim doma. Miklavčič je bil točen in takoj povedal, da ga je pred nekaj minutami poklical neznanec: sporočil je, da ima zanj neke dokumente. Zato me je Miklavčič prosil, naj stopim z njim do mesta, kjer naj bi srečal neznanca, saj je bilo pozno zvečer in kraj srečanja ulica. Spremil sem ga manj kot sto metrov do vogala, kjer se je res vrtel mlajši moški. Pristopil je k nama in pobaral po imenu? Nato mu je izročil polno rumeno vrečko, škilil proti meni, tožilec je zamomljal, da sem njegov znanec in brez besed stopil na cesto. Šele tedaj sem opazil, da v prižganem vozilu sedi neznana plavolaska. Neznanec je sedel v moderen jeep in odpeljal. Počutil sem se kot angel varuh. So mi pripravili predstavo? Kdo? Tožilec!? V dvajsetih minutah si ni mogel izmisliti scenarija in zrežirati predstave, saj ni vedel, da ga bom poklical. Kaj je v vrečki? Brez besed sva stopila v bližnji' lokal. Dvakrat coca -colo, naročim! Kaj je v vrečki? Eksploziv? Ta tožilec je v novejši zgodovini marsikoga po prstih. Iz vrečke je začel vlačiti papirje. Šele ob debelejšem zavitku sem se spomnil otrok. Nenadoma je zamrmral: nekdo mi pošilja vsaj del gradiva z današnje seje parlamentarne komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. Zdaj ste pa tam, sem bleknil. Ja, stvari so šle predaleč, je vznemirjeno rekel Miklavčič. Zdelo se mi je, da ga je strah. Potem je privlekel iz vrečke nov bencinski vžigalnik. Magnetofon? Tožilec je dvakrat ali trikrat kresnil. Nič. Kaj, če bi bila bomba? Eksplozivno sredstvo? Kakšna naivna norca sva bila! Svetoval sem mu, naj predstojniku pove, da je bil v vrečki vžigalnik. Časi so taki, da lahko potem rečejo, da je posut z diamanti, je pokimal. Brskal je po papirjih in mi nenadoma prebral, da se novinar in urednik Dela Danilo Slivnik srečuje z novinarko Nives Predan. 23. aprila je nato Vinko Vasle v Delu zapisal, da “V ministrstvu za notranje zadeve razpolagajo z zabeležkami, ki govorijo o stikih nekaterih novinarjev s posamezniki, ki so tako ali drugače vpleteni v zadevo Smolnikar. Tako imenovani uradni zaznamki dokazujejo, da tudi novinarji svojega dela ne morejo opravljati brez budnega očesa nadzornikov. “ Kar mi pomoli pod nos zajeten šop solate s podpisi Janeza Janše in nekaterih drugih delavcev ministrstva za obrambo. Kdo je odpošiljatelj? Tako ravnajo verjetno le tisti, ki želijo komu kaj podtakniti. Ali prikriti sledi? Zraven je bil listek. Nanj je nekdo z roko napisal (citiram po spominu): Pomagajte. To je vse ponarejeno. Želijo me uničiti. Popolnoma nerazumljivo mu je, da MNZ še ne pove popolnoma jasno, če gre pri teh dokumentih za ponaredke. V nasprotju s tem primerom je v.d. direktorja Sove Drago Ferš pred časom na tiskovni konferenci takoj zanikal verodostojnost obrekljivih papirjev, ki so prišli menda iz Beograda na račun Janeza Drnovška, Janeza Janše, Igorja Bavčarja in Milana Kučana. Zakulisje 9 oseba na posnetku 22. aprila je v Dnevniku pisalo, da je “ Anton Krkovič po naših podatkih v torek in sredo obiskal slovenski parla-ment...S seboj naj bi imel, kot smo neuradno zvedeli, tudi nekatere dokumente, nekaterim sogovornikom pa naj bi razlagal o nepravilnostih, v katere naj bi bili menda vpleteni tudi predstavniki kriminalistične službe MNZ (v zvezi z nedovoljeno trgovino z avtomobili, mamili... ). “ Kako dobro, ker tožilca nisem prosil, naj mi pokaže vse papirje iz rumene vrečke. Kaj bi ostalo drugim? Nato je potegnil Miklavčič iz vrečke videokaseti. Stopila sva iz lokala. Na nasprotni strani ceste je bil spet parkiran velik jeep. Trije moški so gledali v tla in s konicami čevljev vrtali asfalt. Na prvi kaseti je bil posnet TV film iz leta 1992: Operacija. Kako so Milan Kučan, Janez Janša, Igor Bavčar, Anton Krkovič idr. kalili jeklo, da je lahko slovenski narod leta 1991 zmagal. Pri predvajanju drugega posnetka me je dobra volja zapustila. Na posnetku je bil mlajši moški z dolgimi brki, ki se je predstavil kot R. Sedel je na stolu in se smejal. Ponujal je svoje pirotehnične usluge slovenski vojski. Veijetno specialni enoti, če sem dobro razumel (na posnetku je bilo videti rokav peščene barve s slovensko trobojnico -ta oseba je R.-ju postavljala vprašanja skoraj z gnusom). Da se je boril v hrvaški vojski, je mlel R. Da je na Hrvaškem sodeloval v akciji, kjer so porinili vagon razstreliva v neko vas. Cela vas - bum... Da je svoje veščine preizkusil že v Sloveniji v Medve... (tu se posnetek konča). To je noro. Noro, je zakričal Miklavčič. To je vojni zločin! Vem, kdo je ta človek. Tudi meni se je zdelo, da sem tega človeka nekje videl. Ali da me na nekoga spominja. Oblil me je mrzel pot. Vendar naj njegovo identiteto in ozadje razkrije ministrstvo za notranje zadeve (motilo me je, ker je bil posnetek brez datuma, vendar to še nič ne pomeni, ker je bil v kaseti samo odlomek pogovora z R - jem). Kaj zdaj? Opozorila predsednika republike, da mleko kipi čez rob, ne zaležejo. Janez Drnovšek obljublja, da se bo vlada resno soočila z vsemi aferami. Politiki nihajo na visokem trapezu. Pripravljajo se na smrtni skok s trojnim obratom. Če se jim ponesreči, padejo v mrežo. Medtem so neznanci v areni mrežo pospravili. Bobni tolčejo tiho in ritmično. Milan Meden MUS. Zakulisje 10 Po sledeh zahodne diplomacije: Diplomati so smetana V Angliji se govori o novih nalogah britanske diplomacije, ki mora, tako kot vsa državna uprava, opravičevati svoj obstoj tudi z več finančne odgovornosti. Britanske diplomate so včasih novačili izključno med pripadniki najboljših slojev. Za napredovanje diplomata je bil predvsem en pogoj: kontakti - kakšne kontakte si je ustvaril in kako je lahko kot britanski diplomat nanje vplival. Danes pa so posegli računovodje tudi v britanski državi aparat. Družba privatizira samo sebe in tudi Foreign Office, angleško zunanje ministrstvo, se vetrovom sprememb ne bo izognil. Ocenili smo dosedanjo bilanco slovenske diplomacije. V naslednjem sestavku bomo premislili, kako bi bila Slovenija najbolj učinkovito in najbolj efektno predstavljena na tujem. Nepristranski opazovalci menijo, da slovenska diplomacija pogosto niha med odločitvijo, ali naj si za vzor vzame razkošje stare Jugoslavije ali naj posnema otočno karibsko deželico z obrobno vlogo. Menimo, naj nova slovenska dežela ubere tretjo pot in se postavlja s svojo efektnostjo in pronicljivostjo. Prvič, število klasičnih državnih predstavništev je v teh časih komunikacij, faksov in odprtih meja manj pomembno kot prej. Potujoči “diplomatski trgovski potniki” so ustaljen koncept. Republika Irska ima tri in pol milijone prebivalcev, pa le dvanajst veleposlaništev. Drugič, po svojem obsegu in pomembnosti potrebuje Slovenija po enega kompe- tentnega človeka, ne pa po vzoru stare države cele mašine-rije atašejev. In tretjič, v zahodni Evropi si lahko majhna država pribori ugledz delom in manirami svojih uradnih predstavnikov, ne pa izključno s kontom za reprezentanco in drugimi zastarelimi oblikami diplomatskega prestiža. V arabskih in afriških deželah pa je verjetno obratno. Lokacija diplomatskega predstavništva je važnejša od kvadrature in blišča. Oprema veleposlaništev je eden najpomembnejših faktorjev za gospodarsko in kulturno predstavitev dežele. Naj bo enostavna, izpiljena in premišljena. Ureditev britanskih veleposlaništev je priljubljena tema za britanske oblikovalske natečaje in nedvomno bi se takemu izzivu odzvali tudi slovenski oblikovalci. V zahodni Evropi je za slovenske razmere potreben nukleus diplomatskih predstavništev. Specializirane dejavnosti, Peterle: Koliko pingvinov živi na Islandu? ki so po večini nediplomatskega kova, naj opravljajo ustrezne zasebne firme. V časih, ko angleška država privatizira davkarijo, kovnicodenarja in državni aparat, bi lahko osnovno administrativno dejavnost slovenskega veleposlaništva (izrezovanje člankov, mailing list, baza podatkov, lepljenje znamk itd.) prevzela pooblaščena in zanesljiva lokalna firma. Dejavnost veleposlaništva naj se omeji na svojo osnovno funkcijo, namreč naobčutljive in zaupne podatke. Ljudje komentirajo, da neko slovensko veleposlaništvo po letu in pol obstoja ni vedelo, kako bi organiziralo svojo bazo naslovov, za kar pa res ni potreba diplomatske mašinerije. Priporočljivo je, da vsako veleposlaništvo zaposluje vsaj občasno eno osebo, za katero je lokalni jezik materinščina, saj ni poslovno, da vsebujejo uradna pisma pravopisne in slovnične napake. V Veliki Britaniji je navada, da imajo veleposlaništva med svojimi honorarnimi sodelavci tudi kaligrafe, da ne Zakulisje 11 bi na vabila z zlato obrezo imen povabljencev nakracali s kulijem. Hvalevredno bi bilo tudi, da se osebje na veleposlaništvih seznani z lokalnimi telefonskimi manirami, saj so vsaj v Angliji bistveno drugačne od ljubljanskih. Delo, ki so ga v stari Jugoslaviji opravljali atašeji (turistična, gospodarska, kulturna predstavitev) naj se privatizira. Opravljajo naj ga firme, ki poznajo slovenske in lokalne razmere in imajo na podlagi predloženega programa in natečaja pogodbo za določeno dobo z ustreznim slovenskim ministrstvom. To bo najbolj efektna izraza sredstev in lokalnega znanja. Public rela-tion (PR), stik z javnostmi in sodelovanje z mediji so vse pomembnejši faktor vsake promocije in marketinga, saj so najcenejša in najbolj učinkovita metoda komunikacije s širšo javnostjo ali pa z ozko določeno ciljno skupino. Predlagamo, da bi odslej vsak predlog predstavitve v Veliki Britaniji izdelal ne le finančno strukturo, ampak tudi PR program in časovne termine. Smotrno je, da se investicija v akcijo dobro izkoristi, za to pa je v teh časih in razmerah vedno potreben marketinški program - tudi v kulturi. Velik del nestrokovne državne predstavitve lahko opravljajo slovenski entuziasti in slovenska društva. Take prostovoljce bi slovenska dežela lahko zalagala z materialom in strokovnimi nasveti s področja PR in marketinga na tem področju. Idealno bi bilo, če bi slovenska država spodbujala take samoiniciativne “ambasadorje Slovenije”, saj leti s svojim poznavanjem lokalnih razmer in kontakti lahko sežejo v kroge, ki so uradnim predstavnikom nedostopni. Slovenske institucije naj torej pokažejo več prožnosti in zaupanja do Slovencev po svetu vsaj v tistih sferah, ki se ne nanašajo na državne skrivnosti, ampak na presojo lokalne Stereotipna diplomacija situacije in individualno iniciativo. Slovenska ministrstva bi lahko razpisala natečaje za ideje za predstavitev Slovenije med lokalnim slovenskim življem. Idealno bi bilo, če binamesto razširjene uradne diplomatske mreže slovenska uradna stran raje uvedla naklonjene koordinatorje, ki bi podprli lokalneiniciative Slovencev po svetu. Za zaključek vprašanje, za katerega ne kaže, da bi si ga en del slovenske diplomacije že zastavil. Namreč, kaj so njihov cilj, namen, program, pooblastila, kriteriji odgovorno- sti in merila uspeha. Če je odgovor na vseh šest točk “Nič”, je morda skrajni čas, da se nekdo v Ljubljani zamisli. Ljudi, ki imajo neomejene ambicije in omejene sposobnosti, si mala Slovenija res ne more privoščiti. Dežela z nekaj sto tisoč davkoplačevalci ne potrebuje pozicij specializiranih za bahaštvo. Tudi Anglija jih ukinja, kot pravi premier Major. Med slovenskimi diplomati je sicer nekaj izjemno sposobnih, uglajenih in primernih ljudi, ki so svoji deželi v ponos. Zal pa so v slovenski diplomatski zasedbi tudi taki, pri katerih se je že marsikdo vprašal, če je znanje o drži vilice in o poziciji komolcev med večerjo tudi eden od kriterijev slovenske diplomatske selekcije. Britanska ministrstva oglašajo službe in razpisne pogoje v dnevnem časopisju. Kar sicer ne pomeni, da bo izbor res narejen na podlagi takih prošenj, jasno pa se lahko vidi, kakšne minimalne kvalifikacije pričakujejo od prosilcev. Za Slovenijo je tak sistem izbire morda še bolj pomemben. Prvič zato, ker se v Sloveniji praktično vsi ljudje med seboj poznajo in so le odprte karte jamstvo za nepristranskost. In drugič, ker je Slovenija tako obrobna dežela, da je slovenski veleposlanik pogosto edini stik, ki ga bo povprečen prebivalec zemeljske oble imel s Slovenijo, zato naj jo dostojno predstavi. V interesu slovenske dežele in njene diplomacije je torej, da so strankarski manevri podrejeni selekciji po vnaprej določenih merilih. Slovenski uradni predstavniki naj bi naredili vtis, da so smetana dežele, ne pa njeni olupki. Jana Valenčič 12 Zakulisje Mati podarila Veliko srce nesrečne matere iz Šenčurja - V devetih letih tragično izgubila brata in pri življenju drugega Življenje. Nekdo ga mora podariti. Otroku ga dasta mati in oče. S Klemnom sva ga dala temu človeku. O njem ne vem nič. Predstavljam si ga kot krepkega, poštenega človeka. Niti malo me ni strah, da bi ta človek bil s Klemnovim srcem hudoben. Ali slab. Zamislila sem si, kaj če bi prišel nekdo in rekel: “TXi imate možgane za vašega Klemna”. Niti trenutek se ne bi obotavljala, dala bi vse, kar imam. v prometni nesreči smrtno ponesrečil brat. Tri leta pozneje, njen najstarejši, 28-letni Edo, in zdaj ji je umrl komaj sedemnajstletni Klemen. “Da mi je nekoliko lažje, si dopovedujem, da je Klemen odšel k vojakom. Res bi moral iti...” Usodni padec na pogorišču Ljudmilo je življenje kar Klemen je odšel k vojakom Sedimo v kuhinji Ljudmile Taškar, matere z velikim srcem. Po pogrebu je nismo motili. Hrabra ženska je ta nekdanja snažilka letališča na Brnikih. Ne zaradi tistih dni, ko je tudi po letališču divjala vojna in so prišli k njej rekoč: “Ljudmila, nihče noče in si ne upa, pridite, letališča ne moremo pustiti v nemar...” In je šla. “Ustrelijo me lahko tudi doma, pred hišo, nekdo pa ja mora čistiti letališče. Bilo je rez grozno. Vse prazno, nikjer nikogar, samo zven tvojih korakov... Priznam, strah me je bilo vse tiste soldačije, mitraljezov in tankov. Tako strah me je bilo pred mnogimi leti, ko sem začela delati na letališču, iz Šenčurja pa še ni vozil avtobus. Dobre tri četrt ure hoda je bilo do letališča in ko me je strah že tolkel po petah, sem se ustavila in prižgala cigareto... Potem so me dali na Zavod za zaposlovanje, po poldrugem letu so me upokojili. To poldrugo leto je bilo kar lepo, posvetila sem se sinovoma, ki sta mi ostala, Juretu in Klenimi.” Pred devetimi leti se ji je Zakulisje 13 sinovo srce oba sinova - Ostala s sinom in mislijo, da srce njenega najmlajšega zdaj ohranja nekajkrat! postavilo pred hude preizkušnje. Tragične nesreče, pred tem razpad zakona, izguba dela, tudi njen 27-letni Jure ne dobi dela. Prav v teh dneh so ga poklicali na letališče, morebiti bo zadovoljil zahteve in ga bodo zaposlili... “Letališče in letala so bila moj drugi dom. A, če sem se kdaj peljala s takšnimi? Kje pa, največji, kar sem, jih čistila, je bil DC 10 s 48o sedeži. Deset nas ga je čistilo celih pet ur... Klemen je bil povsod priljubljen, marljiv in delaven, bil je pri gasilcih, ukvarjal se je s športom. Po njegovi nesreči, ko je ležal tam na Kliničnem centru, so njegovi prijatelji vsak večer sedeli tu, kjer zdaj vi sedite, čisto tiho in samo hlipali z mano... Čeprav je bil že velik fant, je spoštoval moje želje. Poglejte, dogovorjena sva bila, da se zvečer ne zadržuje zunaj po deseti uri. Ko je nekoč zamudil in pritekel domov, je pogledal na uro, ki je kazala pet minut čez deseto, in rekel:. “Mami, za kazen pridem jutri pet minut Prej...”. Zaposlil ga je sosed. Aprila so v Cerkljah na nekem pogorišču obnavljali streho. Klemen je omahnil v globino, nezavestnega so prepeljali na Klinični center, vendar mu niso mogli pomagati. Poškodba možganov, samo čudež ga reši... “V nedeljo sem spet sedela ob njem. Ležal je tam pripet na tiste žice in cevke brez življenja. Samo aparati so dajali znamenja, da mu bije srce... In sem mu govorila. Zdaj več niti ne vem, kaj vse sem mu govorila, ga božala in govorila. Tudi jokala...In neverjetno, še zdaj komaj verjamem, nenadoma mu je iz očesa kanila solza...Počasi mu je drsela po licu...Torej me je on slišal...Vse je slišal, mojo ljubezen, vero, upanje, vse, samo govoriti ni mogel. Rotila sem ga, naj se ne preda... Zdravniki so rekli, da je malo upanja. Da je vse manj upanja. Dan za dnem, teden, vse manj upanja... Potem so rekli, da čudeža ni, da tudi upanja več ni. In čisto na koncu so me vprašali, če bi podarila sinovo srce drugemu, da bi mu rešila življenje... In sem rekla: da. Podpisala. Še preden sem podpisala, sem svojo odločitev zaupala umirajočemu sinu. Vem, da se je strinjal, saj tako živi del njega naprej...” Najtežje so dolge noči “Ne vem, kako sem zbrala to moč in se tako odločila. Nisem vedela, ne kdaj in ne komu bodo presadili srce mojega sina. Potem sem zvečer gledala televizijo in slišala, da je kirurška ekipa dr. Toneta Gabrijelčiča presadila sinovo srce v prsi nekega 45-letnega Ljubljančana. Pozneje so mi povedali, da gre za nekega Stojana Boleta... Ljudje me sprašujejo, če ga poznam, če sem vedela, komu je namenjeno srce mojega sina. Ne, nisem vedela, gospoda ne poznam. Ko sem o tem razmišljala, sem si predstavljala možaka močnejše postave, dobročudnega, vesele narave, ki bo s Klemnovim srcem še veselejši...” V hiši se oglasi zvonec. Nesrečna mati se opraviči in čez nekaj trenutkov vrne s Svetim pismom v roki. “Bila je Marjana, Klemnova prijateljica, ki mi je vrnila Sveto pismo. Izposodila si ga je pred pogrebom...” Pogreb, kot so ga domačini pripravili za še ne osemnajstletnega Klemna, se v Šenčurju ne pomni. Žaro z mladeničevimi posmrtnimi ostanki je iz mrliške vežice v cerkev pospremilo deset njegovih prijateljev in vrstnikov, župniku Cirilu Isteniču je ministriral Klemen Balažič, dijak drugega letnika gimnazije Želimje in Klemnov prijatelj. Vrstniki iz Šenčurja so Klemnu spesnili verze in vanj vgradili misel iz omenjenega Svetega pisma ter Hemin-gwayevih del. Omenjeni župnik si je za to priložnost odel bela mašna oblačila in farane ozaveščal s citatom akademika dr. Antona Trstenjaka, da namreč vse, ki imajo vero, lahko osrečuje misel “umiješ, da živiš"... “Teden dni pred nesrečo je Klemen prišel domov in me vprašal, če lahko v nedeljo pripelje domov prijateljico Daijo...Bog, kako sta bila lepa. Včeraj je Darja prišla in me vprašala, če lahko vzame Klemnov motor. Rada bi vse delala, kot sta s Klemn-om...Vzemi, draga Darja, vzemi, vendar ne smeš živeti v spominu...Ljudje so rekli, glej, zdaj se bo pa z drugimi prevažala... Kaj potem. Hvala Bogu, življenje mora teči naprej, prva ljubezen pa ostane večno v spominu...Mar ni dovolj že teh mojih dolgih noči? Ko ga zagledam, kako pada, pada...” LucaS Zakulisje Na obisku pri Žabotovih v Gibini Kjer je doma Pri Žabotovih je vedno čas za smeh in veselje “Najini otroci, šest jih je, naju vedno obiščejo. Tudi Vida, čeprav ima malo časa. Vedno imamo polno hišo, zmeraj je kdo na obisku. Kjerkoli so, tu je vselej njihov dom,” pripovedujeta starša Vide Žabot, lanskoletne Slovenke leta. Na kmetiji, ki stoji v idilični vasici Gibina pri Razkrižju, le lučaj od hrvaške meje, sta doma prijaznost in poštenje. Že pri prvem stiku z Žabotovimi dobi človek vtis, da gre za družino srečnih otroštev. Odkar je salezijanska sestra Vida Žabot postala neizogiben del slovenskega medijskega življenja, se pri Žabotovih oglasi tudi kakšen novinar. “Kar dosti jih je bilo tukaj,” pripoveduje mati Julijana. Sedaj, ko je Razkrižje postalo pomembna točka v hrvaško-slovenskih odnosih, pa so novinarji v njihovem koncu še bolj prisotni. V Gibino se pride po vijugasti cesti iz Ljutomera, ki se vije čez polja in med griči, poraščenimi z drevjem in trto. Polja so skrbno obdelana, ob cesti pa stojijo oznake za gostišča in vinotoče ob vinski cesti. Gibina je vas na meji, tik za Razkrižjem. S kmetije Žabotovih se vidi poslopje carinarnice. Žabotovi so gostoljubni. Gosta povabijo v prostrano kuhinjo s krušno pečjo. V pekaču je pečenka, oče Ivan pa ponudi domače vino. Na vprašanje, kako se počutijo zdaj, ko videvajo slike svoje hčerke tako rekoč v vsakem časopisu, se mama zasmeje: “Nič ni drugače kot prej, le skrbi je več.” Slednje se sliši kot napol v šali. Otroke imata enako rada in na Vido ne gledata nič drugače kot na njene brate in sestre. Bila je živahen in veder otrok, vedrost pa je tudi sicer značajska poteza Žabotovih. “Vida se je za redovništvo odločila že v osnovni šoli. Ko je upravnik šole spraševal, kaj Julijana Žabot s hčerko Vido Zakulisje bo kdo po poklicu, je Vida rekla, da bo sestra. ’Ce boš ti sestra, bom jaz papež,’ ji je takrat rekel. Ko pa smo zdaj imeli novo mašo, je Vida srečala učiteljice, s katerimi je hodila skupaj v šolo in jim za šalo naročila, naj upravniku povedo, da je postala sestra, njega pa še ni bilo pri kardinalu,” se muza mati Julijana, “Upravnik namreč ni mogel verjeti, da bo tako živahno dekle šlo v redovniški poklic.” Oče z nasmehom doda: “Se danes je takšna. Se ni še nič poboljšala...” Kljub drobnim šalam na račun živahnosti pa sta Žabotova ponosna na svoje otroke. “Tisto, za kar so se v življenju odločili, so imeli že od malega v sebi. Življenjske poti so si izbrali sami,” pravita. “Najprej sem želel prepričati Vido, da bi se odločila za kak drug poklic,” pripoveduje oče, “rekla je, da dobro ve, kaj dela, zato je nisem več prepričeval. Važno je, da so otroci zadovoljni. S sosedi se dobro razumejo. Lučaj daleč poteka meja. Če bi človek vrgel kamen preko polja, bi padel na Hrvaško. “Nikdar nismo širili sovraštva ali nestrpnosti. Edino, kar smo hoteli, je bil slovenski jezik v cerkvi." Pri Žabotovih je doma dobra volja. “Najini otroci se nikdar ne prepirajo med sabo. Drug drugemu pomagajo, če je treba. Mi prepira ne poznamo.” Na vprašanje, če kaj pogrešata otroke, zdaj ko so odrasli in si ustvarili svoja življenja, se oglasi oče Ivan: “Kaj bi jih pogrešali, če so pa ves čas tu. Ko eni gredo, pridejo spet drugi. Če jih kaj rabiš, samo zažvižgaš, pa so že vsi na kupu...” Vasja Ocvirk Žabotova pred hišo, v kateri so odraščali njuni otroci Oder Danilo Kovačič: “Demokracija ulice in Drevo Zagovor Danila Kovačiča objavljamo, ker nihče razkriva mehanizem delovanja igralnic “Prisegam, da nisem zlorabljal položaja. Svoje delo sem vedno opravljal vestno in odgovorno in to zahteval od svojih sodelavcev. Nikoli si nisem na nelegalen način pridobival kakršnihkoli premoženjskih koristi, ne zase ne za kogarkoli drugega. Petnajst let sem posvetil Hitu, se skupaj s sodelavci odrekal marsičemu, tudi družinskemu življenju, ki ga delavci v turizmu že sicer živimo drugače od mnogih drugih ljudi. Se enkrat želim poudariti, da v celoti zavračam obtožnico in zaupam v pravično sodbo.” Nadaljevane iz prejšnje številke Zaradi vključevanja Hita v financiranje posojilne službe se stroški poslovanja Hita niso povečali. Hit je imel dovolj neizkoriščenih likvidnih deviznih sredstev v glavni blagajni igralnice. Zadrževal jih je zato, da bi jih čim kasneje zamenjal za takratne dinarje - zaradi visoke inflacije. Hit je kasneje prejel plačila iz tujine, kar je bilo v interesu Slovenije. Kot vemo, je takrat vpadla v jugoslovanski monetarni sistem Narodna banka Srbije, kar je povzročilo še višjo inflacijo in kasneje razpad jugoslovanskega monetarnega sistema. Hit je z zadrževanjem tuje efektive v glavni blagajni igralnice in terjatev v tujini omogočil Sloveniji, da je prejela za okrog 16 milijard lir deviznih sredstev, ki bi jih sicer prejela Narodna banka Jugoslavije. Iz povedanega sledi, da je sprememba v delovanju posojilne službe imela več pozitivnih učinkov za državo, podjetja in goste, in sicer: - Zaradi vključevanja Hita v financiranje posojilne službe se je povečal obseg danih posojil igralcem, s tempa tudi promet igralnice. V času od septembra 1991 do avgusta 1993 se je zaradi te spremembe devizni priliv povečal za približno 50 milijard lir, kar je bilo zelo pomembno in koristno tako za državo kot za podjetje. - Hit je z zadrževanjem deviznih sredstev v glavni blagajni igralnice in s kasnejšo izterjavo terjatev omogočil slovenski državi, da je prejela približno 16 milijard lir deviznega priliva, ki bi ga sicer prejela Narodna banka Jugoslavije. - Čeprav naša država šele pripravlja zakon o preprečevanju pranja umazanega denarja, je Hit že leta 1991 z vključitvijo v financiranje posojilne službe preprečil možnost pranja denarja v svojem poslovanju. S tem je preprečil škodo, ki bi lahko nastala tako podjetju kot državi. - Večja kontrola delovanja posojilne službe in boljši pregled danih posojil igralcem ter humana izterjava dolgov igralcev sta vplivala na dober imidž Hita in na povečanje obiska tujih gostov ter na povečan obseg poslovanja in zaslužka. Pri oblikovanju načina delovanja posojilne službe in izterjave terjatev smo se zgle- Oder 17 metode javnega linča” za obešanje iz Nove dobe ni prestopil praga katerekoli Hitove igralnice ali bil član udbomafije - Tekst Danilo Kovačič dovali po delovanju turističnih agencij. Te pridobivajo goste za polnjenje hotelskih kapacitet, za kar jim hoteli priznavajo provizijo od vrednosti opravljenih turističnih storitev gostom. Pri tem agencije ne angažirajo svojega kapitala, saj prejmejo vnaprejšnje plačilo turistov za prodane aranžmaje, medtem ko plačajo storitve hotelom šele po izvršenih storitvah. To pomeni, da hoteli kreditirajo agencije, toda vseeno jim hoteli priznavajo provizijo. Iz tega sledi, da pravica do provizije ni povezana z angažiranjem sredstev, ampak z opravljenimi storitvami. Pogosto se dogaja, da turistična agencija opravljenih storitev ne poravna in je hotel prisiljen odpisati terjatve. Toda ne glede na to, da hotel storitev izvede pred prejemom plačila in da ga bremeni ves rizik izterjave, pa le-ta priznava agenciji od 10 pa celo do 30 odstotkov provizije od vrednosti opravljenih storitev. Ti aranžmaji so za hotel ugodnejši, kot da so njegove kapacitete neizkoriščene. Znan izrek namreč pravi: najdražji hotel je prazen hotel; najdražja igralnica je prazna igralnica. Tako prazen hotel kot tudi prazna igralnica ne moreta ustvarjati dobička, ampak samo izgubo. Verjetno se marsikomu postavlja vprašanje, zakaj ni Hit sam omogočal igranja igralcem na up. To so poskušale nekatere igralnice, ki delujejo dlje od Hitovih, vendar pa so to kmalu opustile. Terjatve, ki so jih imele igralnice do igralcev, so bile v velikem obsegu neizterljive zaradi specifike igralniške dejavnosti. Temu ustrezne so bile tudi obravnave terjatev ob izterjavi le-teh na sodiščih. Italijanska sodna praksa v bistveno manjšem obsegu ščiti upnika -igralnico kot druge upnike, ki imajo terjatve iz naslova prodaje blaga, oziroma opravljanja storitev. Zaradi tega so se igralci v sodnih sporih sklicevali na to, da niso iz igralnice nič odnesli in da so igralne žetone, iz česar izvira terjatev, zaigrali ter jih s tem igralnici vrnili in da ji torej niso ničesar dolžni. Drugi pa so se sklicevali na nepremišljenost in s tem zmanjšano razsodnost ob zadolževanju, češ da so se ob igri spozabili in se zato prekomerno zadolžili. To so sodišča pri sodbah upoštevala. Zelo odmeven je primer igralca v italijanski igralnici San Remo. Igralec si je pred leti izposodil od igralnice za 5 milijard lir žetonov. Igralnica te terjatve preko sodišča ni mogla izterjati, ker je igralec trdil, da je izposojene žetone pri igranju izgubilin jih tako pustil igralnici. Zato je sodišče razsodilo, da ni dolžan igralnici poravnati dolga, saj le-tega ni. Igralnica je navedeno terjatev v celoti izgubila. Ker smo v Hitu upoštevali izkušnje drugih igralnic in nismo ponavljali njihovih napak, nismo v igralniškem poslovanju izgubili oz. odpisali niti ene terjatve, ki sicer pogosto slabijo poslovanje drugih igralnic. Zaradi odpisa neizterljivih terjatev so podjetja v težavah in gredo neredko v stečaj, tudi brezposelnost se zato veča. Očiten primer so sanacije naših bank, ki bodo slovensko državo stale več milijard dolarjev, pa za to ni nihče sodno preganjan. Z vključitvijo Hita v financiranje posojilne službe, tako da je le-tej posojal žetone, ni Hit izgubil niti ene terjatve. Vse terjatve, ki so zapadle do prepovedi delovanja posojilne službe, so bile Hitu v celoti plačane. Z zmanjšano provizijo posojilni službi smo od leta 1990 do 1993 Hitu prihranili 5 milijard lir. Druge slovenske igralnice so zmanjšale provizijo šele dve leti za nami. Vse podjetniške odločitve, ki sem jih predstavil, in še mnoge druge so ustvarile uspešnost poslovanja Hita, ki dosega osemkrat večjo rentabilnost poslovanja kot igralnice v drugih slovenskih podjetjih. Če bi tako poslovali, kot poslujejo druga podjetja, ki izvajajo igralniško dejavnost, bi v lanskem letu dosegli za 2,1 milijarde tolarjev manj bruto dobička, kot smo ga dosegli. To pomeni 30 milijard lir oziroma več kot 30 milijonov DEM manj dobička. To je toliko, kolikor smo vložili v izgradnjo Perle. In kako se država obnaša do podjetja, ki je sposobno dosegati tak poslovni uspeh? Hit bo letos plačal približno 40 milijonov DEM več dodatnega prometnega davka, kot bi ga skupaj plačalo več manjših samostojnih igralnic, ki bi dosegle enak skupen promet kot Hit. Progresivna davčna stopnja, ki velja od letošnjega leta dalje, se namreč giblje od 5 do 40 odstotkov. To je tako, kot če bi velika trgovina za isto blago plačevala nekajkrat večjo stopnjo prometnega davka kot manjše trgovine, in sicer samo zato, ker je velika in ker dobro posluje. Na tak krivičen, a legalen način, Oder nas obremenjujejo in s tem preprečujejo razvoj in zaposlovanje na Goriškem. S tem denarjem bi lahko pospešeno razvijali turizem in letno zaposlovali 500 mladih in drugih brezposelnih delavcev. Delovanje posojilne službe in tudi delovanje igralnice je za javnost neopazno spremljala, usmerjala in nadzirala tajna služba SDV z utemeljitvijo, da gre za posebno občutljivo in pomembno dejavnost, ki je samo podjetje ni sposobno obvarovati škodljivih vplivov. Posojilna služba je delovala v sodelovanju s tajno službo, ki ni želela, da bi tudi jaz bil v celoti seznanjen s to dejavnostjo. Ni mi namreč zaupala, saj nisem bil član partije. Moja naloga je bila, da jim redno poročam. Prav tako sem moral pred sprejemom vsakega novega delavca v igralnico ali celo za premestitev že zaposlenega delavca v Hitu, ki je delal izven igralnice, dobiti njihovo soglasje. Ko je oblast prevzela Peterletova vlada, so se pričele širiti govorice, da se v igralnicah pere umazan denar. Zato sem se sestal z Igoijem Bavčarjem, tedanjim notranjim ministrom, in po njegovem nasvetu tudi z Mihom Brejcem, takratnim direktorjem VIS. Bavčaiju sem izrazil željo po sodelovanju pri odpravljanju in preprečevanju nepravilnosti, če bi se le-te pri naši dejavnosti pojavile. To se mi je zdelo zelo pomembno, saj smo že do tedaj uspešno sodelovali z Narodno banko Jugoslavije pri preprečevanju širjenja ponarejenega denarja, ko so ga skušali gostje podtaknitinašim blagajnikom. Miha Brejc je priznal, da igralniške dejavnosti ne pozna dovolj dobro in mi predstavil svojega sodelavca, ki bo zadolžen za to dejavnost. Ta naj bi prišel k nam na obisk in na razgovor o specifiki igralniške dejavnosti in njenega delovanja. Toda namesto tega je VIS pričel tajno spremljati Hitovo poslovanje, mene in nekatere moje sodelavce in oblikovati Hitov dosje. *• v - Aktivnostim VIS-a se je pridružila tudi SDK, ki j e na vsak način hotela najti v Hitovem poslovanju nepravilnosti in poslovanje podjetja kriminalizirati. Obenem se je v javnosti stopnjevalo prepričanje, da Hit posluje nezakonito. Prepričan sem, da so bile tako aktivnosti VIS-a kot kasneje SDK-ja politično motivirane. Afera Hit je bila v javnosti sprožena s točno določenimi političnimi nameni, ki se danes povezujejo s problematiko obstojaudbomafije, korupcije in “moralnosti” privatizacije slovenskega gospodarstva. Da je gonja proti Hitu bila vseskozi politično in ne pravno ute- 150 milijonov dolaijev neplačanih davkov. Sledile so insinuacije o vpletenosti Hita v financiranje političnih kampanj določenih strank in volilne kampanje predsednika Milana Kučana. Ko se je izkazalo, da so te obtožbe neresnične, so sledile obtožbe o “divji privatizaciji”. Ko tudi tega ni bilo moč IptUIŽS- - Ofefailmi {edhmjtmii steirf Dtrko Matur, OemSto sKo«aSe, AaS» burna Kmtoč kt ftmila Kodrič (c nitn fmtuMi <>fefafce, (Fam Sini S*rmxj Kdo je v resnici mož na sliki, ki ga je Delo določilo za moža Thanasijeve? meljena, priča tudi dejstvo, da je afero Hit iniciral Marjan Podobnik, poslanec in predsednik Slovenske ljudske stranke, in ne kriminalisti oziroma pravosodni organi. Obtožbe proti Hitu so se stalno spreminjale. Začelo se je z Janševimi natolcevanji, da neko podjetje dolguje državi prepričljivo, predvsem pa pravno utemeljiti, so nas javno obtožili utaje davkov. Tudi ta inkriminacija Hita s strani SDK je bila z razsodbo Vrhovnega sodišča ovržena. Starim obtožbam so sledile nove. Vse, kar je Hit kadarkoli počel in tudi česar se je lotil na novo, je naenkrat postalo problematično in nelegalno. Da gre za politično motiviran obračun s Hitom, dokazuje tudi dejstvo, da so se veliko bolj kot pravosodni organi s podjetjem vseskozi ukvarjali najvidnejši opozicijski politiki. Glavni protagonisti obtožb proti Hitu so v glavnem ljudje iz Slovenske ljudske stranke in Slovenske socialdemokratske stranke (Marjan Podobnik, Janez Janša, Ivo Hvalica in Marijan Poljšak). Vse navedeno kaže na dejstvo, da so se na Hitovem hrbtu kresala kopja opozicije v poskusu diskreditacije vladnih strank, katerim se še vedno skuša s konstruirano afero dokazati, da jim je Hit financiral politične kampanje. Vsi se še spomnimo floskule o kupljenih volitvah, ki se je pojavila v približno istem času kot prve inkriminacije našega podjetja. Ni naključje, da se povezava vladajočih strank s Hitom še danes omenja v kontekstu protikorupcijskih zborovanj opozicije z očitnim namenom manipulacije z nikoli argumentiranimi obtožbami na račun Hita o podkupovanju politikov in kupovanju volitev. Takim ambicijam opozicijskih strank se je v celoti podredila SDK, katere vloga v inkriminaciji Hita je več kot očitna. Eno izmed pomembnejših vprašanj, na katerega vse do danes nimamo odgovora, je, zakaj je bila Državnemu zboru poslana zaupna informacija SDK o Hitu, še preden je bil zapisnik o inšpekcijskem pregledu SDK zaključen. Informacija je med drugim zlonamerno in zavajajoče prikazovala dokapitalizacijo Hita kot “divjo privatizacijo”, čeprav v zapisniku SDK ni navajala, da bi lastninjenje podjetja Hit potekalo nezakonito. Nasprotno. Večkrat je v zapisniku SDK zapisana trditev, da je proces lastninjenja v Hitu potekal v skladu s tedaj veljavno zakonodajo. Zaradi tega dejstva se je kasneje scenarij afere Hit ponovno spremenil. Se nadaljuje Oder Japonski prodor Japonska je svoj prvi cilj, doseči predvojno stopnjo razvoja, uresničila leta 1952, hkrati pa so v tem času ameriške okupacijske sile zapustile njeno ozemlje. Kasneje, leta 1967, je dosegla še drugi veliki cilj: gospodarsko je namreč dohitela ZRN. Skrivnost japonskega “čudeža” gre iskati prav v Japoncih samih. Delo jim ne predstavlja nujnega zla, pač pa življenjski ritual, kar se kaže v nizki odsotnosti z dela in majhni izkoriščenosti dopustov. Delu se podreja celotna družina. Relativno veliko število žensk namreč že po prvem porodu zapusti službo, saj bi bili prejemki, v primeru zaposlitve, za polovico manjši od njihovih kolegov. Hierarhičnost v življenju je Japoncem privzgojena, zato tudi takšna organiziranost poslovanja v podjetju ni kontra-produktivna. Razlogi za naravno podrej anj ehierarhij i so v japonski nacionalni veri - šinto-izmu, ki poudaija skupnost, in budizmu, ki zagovarja skromnost in sprejemanje usode. Kolektivni duh spodbuja sodelovanje, vsakdo sprejema svojo vlogo in s tem povezano odgovornost, hkrati pa se na tak način mobilizira znanje vseh. Nagrado za inovacijo prejme celotna skupina in je prej simbolična kot ekonomska. Japonski delavec se identificira s podjetjem, skupino, proizvodom. Tako kot vsa družba je tudi delovna atmosfera nekonfliktno naravnana, mlajši absorbirajo znanje in izkušnje starejših, starejši pa prevzamejo moralno in profesionalno odgovornost za njihov osebnostni razvoj. Nasprotovati torej pomeni rušiti harmonizacijo, hkrati pa si vodilni prizadeva pridobiti soglasje skupine preden sprejme odločitev. Japonci so razvili povsem svoj sistem menedžmenta stroškov, ki se bistveno razlikuje od zahodnega. Ciljni strošek, ki je oblikovan na podlagi načrtovane prodajne cene in dobička, predstavlja oblikovalcem, dobaviteljem in inženirjem, okvir pri njihovem delu, ki ga ne smejo preseči. Njihovi zahodni kolegi najprej izdelek oblikujejo in šele kasneje razmišljajo o zniževanju stroškov. Očitno je, da so japonska podjetja osvojila nova tržišča ravno zaradi svoje cenovne konkurečnosti in visoke kvalitete, ki so jo kljub velikim pritiskom na vse sodelujoče na zniževanje stroškov pri oblikovanju, izdelavi in prodaji izdelka, uspeli obdržati. Rast Japonskega gospodarstva lahko ponazorimo z rastjo bruto domačega proiz- Največji svetovni izvozniki ZDA Raziskav« trga Lastnosti Izdelka Oblikovanje Inženiring | Cen« dobaviteljev j JAPONSKA Raziskava trga Lastnosti izdelka Načrtovana prodajna cena, dobiček CILJNI STROŠEK STROŠKI N Č» io p UKRAJINSKI HUMANIST IN FILOZOF (GRIGORU) ZAFjOM^NA = GLASBENA LESTVICA ■ PREUČEVANJE ARABSKE KULTURE SLOVENSKA IGRALKA m MUSLIMANSKO SVETO MESTO UMN(NSK] K SMUČARSKI WLET0K ŠTEFOK PUŠČAVA DEDEK POLOTOK V VZHODNI AZUI HAMMAR- SKJOLD DROBNA PERZEJEVA ŠPORTNI KLUB IZ CELOVCA EGIPTOVSKI PEVKA LEAR ČASOTSNEGA GARDNER EVROPSKI VELETOK DOUNICA LEVI PRITOK LENE SLOVENSKI LITERARNI ZGODOVINAR (ALOJZU) e flKMH SLOVENSKI DRAMATIK ANGLEŠ« JUŽNO- AMERIŠKA KUKAVICA ANGLEŠKI POMORŠČAK OSVEŽILNA ŽAGAN LES REKA BARUEV ZAMČUIV DUHOVNIKA K GLOBOKA NEZAVEST mT MITOLOŠKI KORINTSKI IGRALEC PREPROSTO DRŽAVNIK OČANEC VZVIŠEN ODER STARORIMSKI POZDRAV VRHOVNI NORDIJSKI = aSru GOROVJE V OT®LL MILANO BREZOBZIRNA ZAHRBTNA POLITIKA SALOMONOV UGANKAR POSNEMOVALCI ANTONOVE Pravilna rešitev nagradne križanke št. 2 : Vodoravno: ovnar, Paolo, Eneida, tuljava, akna, Ante, amikt, Quito, or, nadav, ulkus, Orno, ekonomat, mason, trim, uporaba, Oslo, naslada, IV, transistor, Balt, Ops, masiv, Milči, Butan, listek, vlačuga, Kataka, Kildare, ara, Ra, Mon, izobara, nasetev, soda, mir. NAGRADNI KUPON ŠT. 3 PRIIMEK IN IME: ULICA: Nagrade in razpis na strani 39 POŠTA. KRAJ: Horoskop 27 Oven: Hitite na poti v službo, na poti H domov, na poti v a trgovino in na cesti v življenje, pa saj vam vendar ne gori pod nogami. Umirite se in naredite nekaj zase, tudi za partnerja, na katerega ste v zadnjem času kar nekako pozabili. Srečne številke: 2, 7, 8, 10, 23 Bik: Glavo si razbijate z razmišljanjem, kako bi predrugačili svoje življenje... Pa ne najdete prave rešitve, morda bi bila malce bolj ustrezna naslednja: pričnite najprej pri sebi, potem pa se osredotočite na odpravljanje tujih slabosti in grehov. Srečne številke: 1, 6, 8, 11, 25. Dvojčka: Okoli vas vlada prava zmeda, zato se včasih sprašujete, kako sploh vse skupaj zmorete prenašati. Skušajte ohraniti mimo glavo, saj vendar veste, da takšno vzdušje ne more trajati večno. Vse se bo razpletlo, veijemite v svoj prav. Srečne številke: 3, 6, 9, 18, 21. Rak: Pravilno ste se odločili o zadevi, povezani s službo, a V ” šele sedaj to veste. Obkrožali vas bodo sodelavci, ki vam bodo skušali pomagati, tako da je strah, da bi vam metali polena pod noge, povsem odveč. V ljubezni si lahko obetate prijetne urice. Srečne številke: 5, 8, 9, 16, 26. Lev: Odločni ste in prav je tako. Za svoje dobro pač mora skrbeti vsakdo zase. Obremenjujete se z nepomembnimi rečmi, namesto da bi se posvetili nerešenim situacijam in morda tudi neuresničenim željam in ciljem. Ljubezen bo takšna, kakršno si boste želeli. Srečne številke: 2, 7, 9, 14, 26. Devica: Presenečeni boste nad svojim uspehom na delovnem mestu, leto vam je prineslo več veselja in uspeha, kot ste si drznili upati. V zasebnem življenju vam bo sicer zmanjkovalo časa, a boste svoj prosti čas znali izkoristiti kvalitetno. Srečne številke: 1, 8, 9, 13, 27. Tehtnica: Nervozni ste in postajate tudi utrujeni, naveličani utečenega življenja. Marsičesa ne razumete, zato se poglabljate v večna, a tudi za vekomaj nerešena vprašanja. Raje se posvetite sebi in realnosti, kot na primer partnerju, ki vas pogreša. Srečne številke: 1, 5, 8, 15, 24. Škorpijon: Nimate prav, ko krivdo za lastne neupehe valite na marsikoga drugega, ne pa nase. Vedno ne more iti vse kot po maslu, zaenkrat je življenje takšno, pa ne samo za vas. Potolažite se in sprejmite, kar se vam je zgodilo. Srečne številke: 3, 4, 6, 17, 20. Strelec: Vaše puščice kar sikajo okoli vas; namerili ste v sodelavce, v starše in partnerja. To pa ne bo dobro, zato jih raje pričnite pazljivo in nežno pobirati. In se opravičevati vsem, ki ste jih storili krivico. Partner vam bo odpustil. Srečne številke: 2, 7, 9, 15, 25. Kozorog: Premislili ste in sedaj se boste lažje odločili, čeprav menite, da še vedno ne veste kam in kako. A prišel bo trenutek, ko boste vedeli in razumeli. Oseba, ki vam ni naklonjena, bo umaknila svoje kremplje. Vaše ljubezensko življenje bo mirno. Srečne številke: 1, 8, 9, 12, 29. Vodnar: Obču-tljivi ste, zato včasih preveč burno reagirali^ te, kar pa gre mnogim na živce, na primer sodelavcem, ki tudi vedno ne mislijo slabo ali pa o tem, kako bi vam škodovali. Razvedrite se in si privoščite malo veselja. Partner vas bo nestrpno čakal. Srečne številke: 5, 7, 9, 14, 23. Ribi: Obeta se vam mirnejše, dokaj nevtralno obdobje brez večjih sprememb. Odpočijte si od naglice in vrveža, ki vas je pričel že krepko motiti. V službi bo napetost popustila in delo boste lahko z veseljem opravljali. S partnerjem se bosta zelo dobro ujela. Srečne številke: 2, 6, 7, 11, 22. LJUBEZEN T OVEN |jf b BIK n DVOJČKI f 0 RAK § LEV i n DEVICA § O TEHTNICA TTL SK0RPI0N |jf / STRELEC § <3 KOZOROG VODNAR § H RIBI % BIOENERGIJA Svetlobni sij, ki obdaja telo — misel o njem je starodavna. In vedno znova se pojavljajo ljudje, ki trdijo, da so sposobni sij svetlobe tudi videti oziroma zaznati. Avra je kot zanimiv in nenavaden pojav našla svoje mesto že na svetih podobah zgodnjega Egipta, Indije, Južne Amerike, Grčije in Rima. Sledila je krščanska umetnost in svetlobni sij poimenovala: okrog glave se imenuje nimb, okrog telesa avreola, celotno žarčenje pa gloriola. Obravnavali so jo v mističnih, religioznih in filozofskih spisih, tudi znanstvenih. Svoja opazovanja avre je obširno zabeležil angleški zdravnik Walter John Kilner (1847 — 1920) in svoja odkritja prvič objavil leta 1911. Odkril je namreč, da se naravno opazovanje človeške avre lahko olajša z uporabo posebnega dicianinskega barvnega filtra, ker ima barvilo dicianin določen vpliv na človeški vid. Natančno je opisal in izrisal videz avre pri zdravem človeku, pa tudi pri ljudeh, ki so oboleli zaradi različnih bolezni. Naslednji pomemben mož na področju razkrivanja avre je bil sovjetski inženir Semjon Kirlian: ob popravilu aparata za elektroterapijo je slučajno opazil bleščečo svetlobo, ki se je pojavila vedno, ko je roko približal elektrodi aparata. Poskusil je z eksperimentom in pred elektrodo postavil fotografsko ploščo. Kasneje je na fotografijah lahko opazil lise, podobne mavrici, le-te so obkrožale vrhove njegovih prstov. Po tem odkritju je posvetil štirideset let svojega življenja proučevanju tega pojava. Kirlianova fotografija avre je tako predstavljala pomembno prelomnico in bistven napredek na omenjenem področju. Avra je torej energijska ovojnica, različno obarvana, označuje pa naše telesne, čustvene in mentalne lastnosti. O tem podrobneje v nadaljevanju. Prijavljen je prvi patent, ki omogoča manipulacijo z geni v spermi Neomejeno namensko razmnoževanje Dva ameriška raziskovalca genov z univerze Pennsylvania v Philadelphiji sta razvila preprosto metodo, ki omogoča manipuliranje dednih zasnov v zarodnih celicah živali in ljudi. Posledica takšnega posega so potomci s spremenjenimi geni. Kot se je razvedelo, sta prva prijavila patent za tako imenovano gensko terapijo, s katero bo možno odstraniti oboleli gen in ga nadomestiti z zdravim. To pa je sprožilo razburljive razprave povsod po svetu. Ralphu Brinstcrju in Jimu Zimmermann njuna tehnika omogoča genetsko reprogramiranje moških razmnoževalnih organov. Z gensko terapijo najprej odstranijo del semenčic, preostale zarodne celice pa uničijo s kemičnim postopkom ali z radioaktivnim obsevanjem. Semenčice, ki jim v laboratoriju glede na željo vzgojitelja ali zdravnika vstavijo “boljši oziroma bolj zdrav” gen, po tej terapiji ponovno presadijo v moda, kjer semenčice z novimi geni nastajajo in dozorevajo vse življenje in jih pri vsakokratni oploditvi potomci tudi podedujejo. S to metodo je mogoče dedne zasnove pri samcih sesalcev ne le korigirati, temveč tudi zamenjevati. Če bodo v izpraznjena moda presadili sporije kakšnega drugega organizma, bodo za namensko razmnoževanje komaj še obstojale meje. Tako bodo lahko “manj cenjeno” spermo povprečnega konja zamenjali s spermo nagrajenega plemenskega žrebca. Oba raziskovalca pa v svoji metodi ne vidita le možnosti za umetno oplojevanje, ampak tudi “zaščito pred boleznimi ali pred smrtjo dragocenih živali”. Genska terapija dedno bolnim očetom obljublja konec njihove skrbi, da bi se jim rodili otroci, ki bi bili že vnaprej obremenjeni z genetskimi boleznimi, saj bo treba le zamenjati gen spermijev v njihovih modih. Oba Američana sta s svojo patentno ponudbo predramila strokovni svet, ki se bo sedaj moral spoprijeti z genetskimi manipulacijami človeških zarodnih celic prej, kot je bilo to pričakovati. Kar seje zdelo daljna prihodnost, je nenadoma postalo sedanjost. Oba biologa sicer zahtevata v zaščiti svojega patenta predvsem uporabo v živinorejo, kar pa ne pomeni, da je ne bi uporabiti tudi v primerih, ko bo šlo za človeka. Patent Philadelphia je za Evropski patentni urad (EPA) v Muenchnu skrajni primer, saj bo urad moral poleg novosti, uporabnosti in domiselnosti odločati tudi o tem, če ni v nasprotju z moralo. Toda o tem, kaj lahko uresničijo v praksi, odloča v Nemčiji zakon o zaščiti zarodkov in ne Urad za zaščito patentov. Profesor Jens Reich, ki je vodja raziskovalne skupine za medicinsko genetiko na Max - Delbrueck centru v Berlinu, pravi: “Genetska terapija je prepovedana in pri tem bomo vztrajali.” Dokler bo ta zakon veljal, v Nemčiji ne bodo smeli spreminjati genov v spermijih, četudi bo uporaba patenta v Evropi dovoljeno. V Ameriki in ostalih evropskih državah, kjer nimajo zakona o zaščiti zarodkov, pa bi v prihodnosti v živinoreji lahko neovirano tržili, saj patenta po tistem, ko je enkrat izdan, ni več mogoče umakniti. Tudi Nelson Wivel, direktor ameriškega združenja, je pri odobritvi genske terapije previden, saj pravi, da morajo zamenjevanje genov pustiti pri miru, dokler ne bodo zmožni, da bi se odrekli tveganju, ki pri njihovi zamenjavi z drugimi osebki lahko nastane. Poleg tehničnih in etičnih tveganj bi bila genska terapija nevaren poseg v evolucijo. Zato se večina raziskovalcev in laikov še vedno upira uporabiti takšne terapije. Toda kaj bo potem, ko bodo ti posegi nekega dne bolj zanesljivi? FOCUS, prevedla Nina Mom Romunke ne posiljujejo Slovencev Sladka pot v Evropo “...Ne vem, kaj se je kotalilo za križarji in Turki, prebral pa sem, da so vojščake nagrajevali z ženskami. To, kar se zdaj spet vali proti Evropi, pa je najstrašnejša beda in sramota dvajsetega stoletja. Poglejte ta dekleta in te žene, to reko vseh barv in narodnosti, ki se za nekaj mark prodaja ob vseh cestah v Zahodno Evropo, kot da bi se tam res vsem cedila med in mleko...” na začetku, je govoril madžarski žandar, ko je mečkal Romun-kina potna lista in prešteval marke. Obe skupaj sta premogli 478 mark. Premalo. Ko sva midva priložila, je zneslo. “Ali veste, koliko stane našo državo takšno romanje? Romuni nam ne vrnejo pare, te nesrečnice pa se že naslednji Prva noč Nisem noben farizej in ne pretirani moralnež, da bo takoj jasno. Se vedno trdim, da je ni lepše stvaritve narave ali boga, kot sta ženska in konj. Za prvo sem predrobil ogromno podplatov in ji zmetal mnogo denarja. In ni mi - žal. Ne podplatov in ne denarja. To je potrebno povedati. Da si bomo na jasnem, pri čem smo. In glejte, žarometi avtomobila že nekaj ur silijo v to madžarsko pusto. Od Subotice sem je gostejši promet, blokada Srbije je samo v glavah politikov. Pogovor je zamrl, če temu lahko tako rečemo. Mladenki, ki sva ju pobrala kmalu za romunsko mejo, malo tolčeta angleško, še manj nemško. Midva pa nič romunsko. Lepi sta, da je kaj, ti mladenki. Njega dni bi za tako krasotico odvezal mošnjo, preden bi udaril dlan ob dlan. Zdaj pa mi pas za hlačami reže v trebuh, ne medlim in ne žarim. Ob prvi priložnosti bom zapeljal ob cesto. Trepalnice so vse težje in zdi se mi, da sem trenutek že sanjal. To je takrat, ko voziš in spiš in zaspiš. Noč je mrzla, v daljavi žari mesto. Na drugi strani avtomobila se odpro vrata. Mladenka izstopi, se ozira, obira. Pokažem na grmovje. Odprem prtljažnik, da se umijem z mineralno. “Deken?” “Kaj ždeken’?” “A, auf fikifiki”. “Nič deken in nič auf fikifiki”. Iz avtomobila je slišati smeh. Meni pa gre za vodo. Druga noč Tisto zgoraj, kar je zapisano dan spet pojavijo na cesti...Če jih dobimo sto kilometrov naprej, vama odvzamem potna lista...” Tako torej. S spanjem v hotelu ne bo nič, do Peste pa je še pet ur. Krasno. Prebudi me odpenjanje hlač. Kje smo, kaj se dogaja. Avtomobil brzi v noč, v poltemi zagledam razsuto lasišče in čutim roko v mednožju. O, bog, koliko orgelske glasbe za nič. Oči mi hočejo iz jamic, da vidim vse rdeče in Marka, kako se reži v ogledalo. V dlaneh čutim žametno kožo in piš las, kot bi veter božal pšenično klasje na nepožeti njivi, ko ji dvigam glavo, v njenih očeh začudenje... “Če so rekli, da...” “Vsega ne smete verjeti...” Tretja noč V hotelu mesteca ob tromeji smo v rosnem jutru. Zaspan vratar najprej pogleda avtomobilsko registracijo. Na parkirišču so avtomobili samo dveh vrst, slovenski in hrvaški. Kot da bi bil nekje v Istri in ne na Madžarskem. Dekleti kažeta vratarju neki listek z imeni, midva hočeva kavo. To je torej to. Javka. Prevzem svežega blaga. Belega blaga. Zato naju je vratar tako zaničevalno odpravil. Od nekod se pojavita dva tipa, merita dekleti, krilita z rokami in odkimavata... In smo spet skupaj. Izveva, da njunega lastnika ni, da je že naložil druge in odbrzel proti meji. Dobili sta nov papirček z naslovom v Gyoeru. Na zemljevidu jima Marko kaže, kje je to, da tam še ni Bratislava. Samo, da je na Zahodu... V Sijofogu izpod spodrecanih kril namakata nogi v vodo, se škropita in igrata kot otroka. Marko je pozabil na prečuto noč, oni pa z nogami, kot je dolg ponedeljek. Zgrabil bi jo za roko in bos tekel po travi... Torej do Budimpešte. Morja široka cesta. Adriano Ferarri Šport Slovenija ne premore niti enega tekmovalca v hitri hoji Hitra hoja v slepem črevesu slovenske atletike V Velenju imajo novo atletsko stezo. Tartan so položili lani, vendar so zaradi vremena prestavili otvoritev na letošnjo pomlad. Otvoritveni miting so hoteli združiti s štirimi državnimi prvenstvi, v hoji na 5.000 metrov za mlajše mladince in 3.000 metrov za mlajše mladinke ter tekom na 10.000 metrov za članice, starejše mladinke, člane, mladince in rekreativce. Od članic in starejših mladink so v najdaljši ženski tekaški disciplini nastopile le štiri atletinje. Tako je v okrnjeni konkurenci državna prvakinja postala naša najboljša maratonka Helena Javornik iz Maribora. Udeležba je bila dobra le pri moških, kjer je nastopilo 26 atletov. Žalostno je, da državnega prvenstva v hoji sploh ni bilo, ker organizatorji niso prejeli niti ene same prijave. Če se ozremo nazaj, lahko ugotovimo, da v Sloveniji že dve ali tri leta ni bilo tekmovanja v hoji in da temu primerno tudi ni ne mladih ne starejših tekmovalcev v tej disciplini, ki je drugod zelo razvita, v Italiji je skoraj nacionalni šport. Kaj je vzrok - pomanjkanje tekmovanj, strokovnjakov, kadra ali nemotiviranost vseh, ki kaj pomenijo v slovenski atletiki - lahko samo ugibamo. Pogled v zgodovino te discipline nam pove, da smo imeli vrsto odličnih tekmovalcev: pokojni Rudi Male je bil skoraj dvajset let jugoslovanski rekorder na 50 kilometrov, po visokih mestih in naslovih jugoslovanskega in slovenskega prvaka so segali še Valter Štajner, Anton Majcen, Munib Tabakovič, Srečo Trpin, Franci Lemež, Mitja Ocvirk, Edi Kolar, Milan Balek, Bogdan Makovšek in drugi. Ali lahko upamo, da se bo v Atletski zvezi Slovenije našel kdo, ki bo hitro hojo ozdravil, ne izrezal kot slepo črevo atletike? Slovenska atletika premore strokovnjake za hitro hojo. Tako je tu Kladivarjev trener Mladen Pavljak, velenjski atletski starosta Valter Štajner, dolgoletni tekmovalec in zdajšnji atletski sodnik Anton - Zvone Majcen iz Ljubljane, pa še kdo bi se našel. Po besedah Milana Lorencija, predsednika strokovnega sveta pri Atletski zvezi Slovenije, bi se našel tudi namenski denar za razvoj te panoge. Manjka torej samo še nekdo ali nekaj, kar bo sprožilo to akcijo. Mogoče promocije v okviru kakšnih množičnih pohodov (pohod ob žici okupirane Ljubljane je že ena takšnih priložnosti), ulična hoja v okviru mestnih praznovanj in podobno. Med rekreativnimi pohodi in tekmovalno hojo je lahko vendar samo korak? Mitja Ocvirk Brez njih ni atletike Roman Lešek Z atletiko se je pričel ukvarjati leta 1952. Takoj se je osredotočil na skok ob palici in skok v daljino. Že čez tri leta je bil še kot mlajši mladinec prvi Slovenec, ki je preskočil 4 metre in s tem postavil jugoslovanski rekord za mlajše in starejše mladince ter člane. Za jugoslovansko reprezentanco je opravil 40 nastopov, zadnjič je v modri majici tekmoval leta 1973 na B finalu evropskega pokala Bruno Zauli v Celju. Je udeleženec dvojnih olimpijskih iger - 1960 v Rimu (izpadel v kval.) in 1964 v Tokiu (12.mesto). Od večjih uspehov so še 9. mesto na Evropskem prvenstvu leta 1958 v Stockholmu, 6. mesto štiri leta kasneje na Evropskem prvenstvu v Beogradu, leta 1964 pa je postal celo mediteranski prvak. V letih od 1960 do 1988 je bil trener. Vzgojil je vrsto odličnih atletov, med njimi so mnogi postali jugoslovanski prvaki v različnih kategorijah: Vlado Žirovec, Darko Rener, Miro Kocuvan starejši, Milan Krajnc, Dušan in Stanka Prezelj, Mitja Ocvirk, Tatjana Pavšer in drugi. Zdaj je zaposlen na IV. osnovni šoli v Celju kot učitelj telovadbe in med prostimi urami dostikrat pride na stadion. V društvu še vedno aktivno sodeluje, zdaj je predsednik strokovnega sveta in vršilec dolžnosti sekretarja društva. Športa ni popolnoma zapustil, rekreacijsko teče, igra tenis, nogomet, včasih ga sicer zamika, da bi ponovno skočil ob palici, pred dvema letoma je brez treninga skočil 4,20 metra, vendar pa pravi, da za zdaj ne namerava tekmovati na veteranskih tekmovanjih. Zelo rad pa bi videl, z njim vred tudi ostali delavci Kladivaija, da bi se bivši atleti v teh kriznih časih vrnili na stadion v pomoč društvu. Mitja Ocvirk Slovenska sramota stane 8.000 mark-drugič Kladivarjevi atleti dokončno ostanejo doma - Ministrstvo za šport financira samo smučarske dosežke? - Promocija Slovenije naj bi bila le stvar kluba, občine, športne zveze ... Pisali smo o težavah državnega klubskega prvaka, Atletskega društva Kladivar - Cetis, katerega člani se zaradi pomanjkanja denarja ne morejo udeležiti finala evropskega klubskega prvenstva, ki bo konec maja v Izraelu. Prepričani smo bili, da bo ta naša mlada država, ki se baha s promocijami, pomagala Celjanom in dodala osem manjkajočih tisočakov, vendar so zadnje novice iz društva takšne, da je bilo, kot vse kaže, naše upanje zaman. Atleti Kladivarja dokončno ne potujejo v Izrael. Kaj več o tem smo želeli izvedeti od Ministrstva za šolstvo in šport, posebej od gospoda ministra Slavka Gabra, ki je sam bil Kladivaijev atlet. Zal je bil naš napor zaman, ker je gospod minister nenehno na sestankih, na poti, ali ima druge neodložljive obveznosti. Po telefonu pa smo ulovili gospoda Trškana iz Sektorja za šport. ND: Ali ste seznanjeni s komaj verjetno odločitvijo, da atleti Kladivarja, ki so državni klubski prvaki, zaradi težkih finančnih razmer v klubu ne morejo na evropsko klubsko prvenstvo? Trškan: “Ne”. ND: Ali so se iz Atletskega društva Kladivar - Cetis obrnili na Ministrstvo za šolstvo in šport po pomoč pri odhodu atletov na finale evropskega klubskega prvenstva in ali ste seznanjeni s tem problemom? Trškan: “S tem problemom nisem seznanjen, tudi s strani društva nismo dobili nobene prošnje”. ND: Ali bi lahko pomagali? Trškan: “Tudi če bi Kladivar zaprosil za pomoč, mu je ne bi mogli nuditi. Proračun je že sprejet in ni nobene možnosti, da bi ga obšli”. ND: Kaj pa, če bi to bilo pred sprejetjem proračuna? Trškan: “To je stvar kluba, občine, v kateri je registriran, in ustreznih športnih zvez. Sploh pa ne financiramo priprav, potovanj in nastopov športnikov. Mi samo nagradimo posameznike, ki dosežejo večje uspehe”. Vsi, ki nam atletika ni tuja, ki nam šport pomeni nekaj, ki smo ponosni, kadar se na velikih stadionih dviguje slovenska zastava in igra slovenska himna, se moramo vprašati, ali je kraljica športov v Sloveniji res padla tako nizko, da se aktualni državni prvak ne more udeležiti prestižnega tekmovanja, kar mu pravzaprav glede na vložen trud pripada. Spomnimo se Albertvilla, Lillehamerja in slovenske gospode v njem. Spomnimo se košarkarjev in med prvimi častilci na parketu ministra Peterleta. Ali to niso plačali davkoplačevalci? Ali večkratni državni prvaki s kupom državnih rekordov niso večji uspehi? Mar si dober ducat vrhunskih športnikov Kladivarja ne zasluži, da bi jih država nagradila vsaj z letalsko vozovnico, če jim že ne more dati sendviča ali Coca - cole? Mar je že tudi šport samo domena plačanih izbrancev, za amaterje, ki leto in dan pridno, na svoje stroške, vadijo, pa ta ista država, iz katere so nekateri izbranci več v zraku in po svetu kot na zemlji, v resnici ne premore piškavih 8 tisočakov mark, kolikor stane samo oprema za enega povprečnega profesionalca, uvoženega s te ali one strani meje! Mar bomo slovenski šport res sebi in svetu prikazovali samo še z uvoženimi športniki, svojo mladež pa puščali doma lačno in boso? Mitja Ocvirk 32 Glasba ZVOK IZ KONZERVE DRAGO MLINAREC, “Analog”, MC, FV Založba Na kaseti, s katero je Drago Mlinarec prekinil založniški molk, se poleg ambientalnih “Well You Knoww...Okee” in “Ce’st” nahajata še “Predvečeije puno skepse” in “Dijana u gradu” z besedili Miroslava Krleže. Na slednjih je Mlinarec še vedno takšen, kot ga poznamo: genijalno preprost in nevsiljivo liričen. Kaseto lahko naročite na naslovu: FV Založba, Kersnikova 4, 61000 Ljubljana. $ KONCERTI $ V ponedeljek, 30. maja bo v dvorani Slovan na Kodeljevem v Ljubljani nastopila legendarna grind core skupina NAPALM DEATH. Kot predskupini bodo nastopili Švedi ENTOMBED in Žalčani INERCEPTOR. Nova doba v sodelovanju z organizatorjem, AFK, podarja dve vstopnici tistima, ki bosta prva na telefon 063/441-215 sporočila ime znanega ameriškega jazz saksofonista, na katerega so Napalm Death močno vplivali. $$$ V petek, 27. maja, bo na nogometnem stadionu Kovinar v Mariboru veliki open air festival “SLOVENIJA ROCK ’94". Organizator, agencija Nota, je med kar 92 prijavljenimi izbralo 24 skupin.. $$$ V petek, 20.5. bo v celjskem Barflyu koncert skupine KAVA Temni emotivni svet Nicka Cavea Ljubezen in smrt Med poznavalci glasbe Nicka Cavea velja nepisano pravilo, po katerem so pravzaprav vse njegove plošče dobre, morda celo še preden izidejo. Nick Cave je namreč eden izmed tistih redkih avtorjev v sodobni popularni glasbi, ki mu je verjeti na besedo in vnaprej. Razlika med njegovimi albumi je po tej teoriji torej le v tem, da so eni dobri, drugi pa boljši. Najnovejši album, deveti po vrsti, “Let Love In” sodi med tiste boljše. Poleg pohvalnih kritik ga je odlično sprejelo tudi občinstvo. Nič čudnega, saj je celo vedno samokritični Cave v intervjuju za angleški NME izjavil, da je izredno zadovoljen s posnetim materialom. V glasbenem mesečniku Q je kritik zapisal: “Redke so tiste plošče, ki te pustijo budnega dolgo v noč in še dolgo zatem ko si jih vzel z gramofona. Let Love In je ena izmed njih.” Cave je v zadnjih petnajstih letih neizbrisno zaznamoval sodobno rockovsko produkcijo, najprej z no-toričnimi Birthday Party in nato kot samostojen ustvarjalec ob spremljavi skupine The Bad Seeds. Pozkusil se je tudi kot pisec, izdal je dve knjigi, “King Ink” in “And The Ass Saw The Angel”, sodeloval pa je tudi z režiserjem Wimom Wendersom pri filmu Nebo nad Berlinom. Nemima avtorska os-ebnost, kakršen Cave nedvomno je, potrebuje prostrano življensko okolje, zato se je Cave skozi leta selil iz domačega Sydneya v London in New York (ki ga še danes ne mara), nato je dlje časa živel v Berlinu, da bi se na koncu ustalil v megapolisu Sao Paulu. Preživel je osem let življenja na heroinu, se znebil odvisnosti in si ustvaril dmžino. “Let Love In” je nemara njegova najbolj osebna plošča doslej. Njegov manični poseg v blues, soul in folk izročila danes kulminira z intenzivnostjo, zrelostjo ter odkritimi, morda temačnimi, a iskrenimi čustvi. Cave se v zrelih letih približuje tistim kvalitetam, ki so jih premogli najboljši svetovni šansonjerji: lahko je šokanten, mračen, krut, preizrazito emotiven, celo utrudljiv, nikoli pa ne bo izumetničen ali enoplasten. To pa je pravzaprav tisto kar loči velike ustvarjalce od ostalih. Nick Cave bo 29. 5. ob 21. uri nastopil v ljubljanskih Križankah. Ploščo “Let Love In”, kakor tudi vse ostale Caveove plošče lahko kupite po povzetju. Za naročilo oz. brezplačen katalog pišite na naslov: Dallas d.o.o., Gradišče 8, 61000 Ljubljana. OVA LESTVE <> LEST VE <> LESTVE o LESTVE o LESTVE TOP 10 EVROPA 1. MARIAH CAREV - VVithout You 2. HADDAWAY - Rock My Hart 3. BRUCE SPRINGSTEEN - Streets Of Philadelphia 4. ACE OF BASE - Don’t Tum Around 5. DR ALBAN - Look Who’s Talking 6. CAPELLA - Move On Baby 7. ENIGMA - Retum To Innosence 8. ROXETTE - Sleeping In My Car 9. JAM & SPOON - Right In The Night 10. DOOP - Doop TOP 10 AMERIKA 1. MARIAH CAREV - Without You 2. BECK - Loser 3. ALL 4 ONE - So Much In Love 4. COUNTING CROWDS - Mr Jones 5. SNOOP DOGGY DOGG - Gin & Juice 6. SMASHING PUMPINKS - Disarm 7. R KELLY - Bump’n Grind 8. METALLICA - One 9. GUNS’N ROSES - Since I Don’t Have You 10. CRACKED - Low Glasba 33 Maja Cerar: Nadarjeni mladi talenti Očarljivi zvok violine “Od nekdaj sta me očarala briljantnost in izrazna moč violinskega zvoka, ki človeka tako globoko presune.” Tako se je izrazila Maja Cerar, ko je bila pred kratkim kot edina umetnica sprejeta med peščico matematikov, fizikov in drugih znanstvenikov švicarske fondacije za vrhunsko nadarjene mlade talente. Letos pomladi se je predstavila v Sežani in Laškem tudi domačemu občinstvu, suvereno je zaigrala violinski koncert C. Saint - Seansa, ki ga je skladatelj posvetil enemu največjih virtuozov violinske igre - Pablu de Sarasateju. Maja Cerar se je rodila in živi v Zuerichu. S sedmimi leti je na svojo željo začela igrati violino, se devetletna predstavila publiki z violinskim’ koncertom in bila z dvanajstimi kot izredna študentka sprejeta na konzervatorij, kjer jo je profesorica Aida Stucki Pira-ccini, učenka slavnega virutoza in pedagoga Karla Flescha in sama učiteljica svetovno znane Anne-Sophie Mutter, takoj vzela v svoj mojstrski razred. Pri njej je z odliko diplomirala in bo tudi kmalu zaključila svoj študij. Odkar je sedemnajstletna v seriji koncertov igrala po dva koncerta na v,ečer - enega modernega in enega romantičnega - jo švicarski strokovni tisk šteje v najvišji razred mladih umetnikov, njeni “visokokaratni koncerti s presunljivo subtilnostjo ter izrazno močjo” pa kažejo, da spet “vzhaja zvezda na mednarodnem glasbenem nebu”. Ko je na dvajseti rojstni dan v Zuerichu odigrala eno od petdesetih predstav gledališke izvedbe Vivaldijevih Štirih letnih časov, ji je cel avditorij ob burnem aplavzu prepeval “Happy birthday...”, časopis pa pisal o vseobvladujoči sili njene igre, ki v viharju osvoji publiko. Poleg vsestranskega in obsežnega glasbenega šolanja je Maja maturirala na klasični gimnaziji - govori sedem jezikov -, veliko koncertirala s posameznimi orkestri, dirigenti in pianisti, zmagovala na natečajih, igrala v gledaliških predstavah, na festivalih in turnejah, televiziji in radiu. Renomirani skladatelji so pisali zanjo, prireditelji koncertov jo predstavljajo kot odkritje, mednarodni tisk pa v koncertnih kritikah uporablja superlative. ZURKA Vaje iz demokracije ali kako v Freedoniji ljubijo svoje državljanke in državljane Proslava Polmrak. Govorec se z okornimi koraki povzpne na oder, stopi za mikrofon in se odkašlja. S kazalcem potisne očala na vrh nosu in iz žepa potegne list z besedilom. Pravzaprav ga ne potrebuje. Tehniki prižgejo reflektorje in jih usmerijo vanj. Njegov koščeni obraz zažari v nenaravni belini, njegovo z redkimi lasmi posejano teme se sveti kot kitajski porcelan. Televizijske kamere brnijo. Govorec se še enkrat odkašlja, krene v mikrofon, da se iz zvočnikov sliši zamolkli “blop”, in se skloni nadenj. “Dragi državljani, drage državljanke, ” začne s hripavim glasom. “Freedonija je parlamentarna demokracija... ” Publika nemo molči in čaka na znak iz vrst obritoglavih varnostnikov. Njihove uniforme so brezhibno krojene in zlikane. “Freedonija je podpisnica vrste mednarodnih dokumentov s področja človekovih pravic...” Govornik se ustavi, odkašlja in strogo premeri publiko. Iz publike se slišijo pridušeni kriki in odobravanje. “Freedonija ljubi svoje državljane, ” dahne govornik. Znak. Ljudje v prvih vrstah ustrežljivo vstajajo in ploskajo. Ostali jim sledijo in aplavz je vse bučnejši. “Le dva milijona nas je,” zarohni, “zato je takšna ljubezen več kot potrebna. Država je tista, ki ustvari narod, skrbi za njegovo blagostanje, razvoj in obstoj. Država je tista, ki vas hrani, varuje, pestuje. ” Zdaj že cela dvorana stoji in skandira. “Zato v svojih vrstah ne koščenem vratu, “jih je treba bomo trpeli omahljivcev, dvom- iztrebiti. Treba je narediti prostor Ijivcev ter tistih, ki menijo, da za tiste, ki to deželo ljubijo, ki država ne stori dovolj za svoje so ji vdani in od nje ne zahte-državljane. Tisti, ki mislijo tako, vajo nemogočega.” Vodja utih-zavajajo množice, jih zastrupljajo ne, se spet odkašlja, nato pa z idejo individualizma in v hripavo ukaže: “Pripeljite freedonski narod sejejo nemir. ” kaznjenca. ” Govorec utihne in si obriše znojno čelo. Ovacije dosežejo Obritoglavi varnostniki z klimaks. Moški stojijo na mizah rdečimi trakovi na rokavih in tulijo, ženske si s telesa privlečejo na oder brcajočega trgajo obleko. Družno skandi- in kričečega človeka, ga pri-rajo voditeljevo ime. vežejo na steber ter mu zamašijo “Zato,” naenkrat zarohni, usta. Varnostnik s posebnimi da mu izstopijo žile na dolgem našitki na ramenu poklekne pred govorca in mu svečano izroči bodalo. Dvorana nori. Mož v dvodelni temno modri obleki kriči: “Razparajte ga, svinjo buze-rantsko.” Priletna gospa s klobasastimi prsti, polnimi prstanov, mu pritegne. Jetični nekdanji zapornik tudi. Mora. Ve, da ga obritoglavci opazujejo. Kot toliko drugih. Spet znak V dvorani zavlada tišina, ljudje sedejo. Govornik si nadene kirurške rokavice ter gumijast mesarski predpasnik. S trdimi koraki stopi k zvezanemu in mu nasloni rezilo na vrat. “Oprosti, Miha. To, da si mi v študentskih letih prevzel dekle, nima nič s tem,” mu s prijaznim nasmeškom pojasni. “Pač nisi znal živeti v demokraciji. ” S kirurško natančnostjo, gib je kratek in odsekan, potegne z ostrim rezilom preko obsojenčevega goltanca ter mu ga razpara. Iz zajede brizgne kri, sledi ji zamolklo grgranje umirajočega. Govornik se oškropljen od krvi obme k publiki, ki v tišini izteguje vratove, da bi čim bolje videla žrtvovanega, ki ga stresajo grozljivi krči. Očitno zadovoljen se smehlja. Dvorana še nekaj časa molči, nato sledi še zadnji znak Prostor zajame ekstatično rjovenje in skandiranje. Vodja sname rokavice in predpasnik ter togo zapusti oder. Reflektorji ugasnejo, proslava je končana. Aaron W. Kronsky ZURKA Ekskluzivno za Novo dobo Brazilija se je ustavila za pet dni Nova doba plete mrežo. Naš novi poročevalec iz Brazilije, Marcelo Netto Rodrigues, novinar dnevnika Diario iz Santosa, piše o slovesu Brazilije od Ayrtona Senne: "Brazilja je se je ustavila za pet dni Bilo je pretresljivo, kako so Brazilci sprejeli tragično novico. Senno so pokopali z državniškimi častmi, predsednik države je razglasil tridnevno žalovanje. Senna bo ostal večni heroj v srcih Brazilcev. Za takšno oboževanje pa obstaja tudi drugačna razlaga. Današnja Brazilija ima poleg umazanih političnih intrig še slabe plače in ogromno revščine - in nikogar; ki bi pokazal prava domoljubna čustva. Senna je bil popolna podoba junaka, ki bi lahko premagal te probleme. Ob njegovi smrti so množice preplavile ulice, noseč brazilske zastave z žalnimi trakovi. Brazilija potrebuje novega heroja. Po Senni vsi stavijo na dirkača Rubensa Barrichela. Mu bo uspelo izpolniti praznino v srcih Brazilcev?" TRAGlDIA Brasil chdra a moi J Aj.no« Se««* I a»#k?r e mas cor ' ife »8» gemAe, I iMmm* m« ithtgžr o I tiw: ubter j« fia ns % Mut, Hht Naslov članka v santoškem dnevniku Diario: "Ko bo prišel moj dan, bo prišel. To bo lahko jutri ali čez 50 let." (Ayrton Senna) ZURKA Gimnastična zvezda in sedanjost Nadia Comaneci (32) Je w trinajst let po njenem Cernu se smejijo Bavarci - posnela je reklamo za glavnega sponzorja Svetovnega prvenstva v avstralskem Brisbaneu. Romunka živi v Združenih državah Amerike in napoveduje skorajšnjo poroko. Srečnež je Bart Connor, olimpijski zmagovalec iz leta 19S4-Skupaj vodita telovadno šolo in nastopata na ekshibicijskih turnirjih. Nadia išče sponzorje za romunske telovadke: “Zato, da bodo na Olimpijskih igrah v Atlanti leta 199* pobrale vse medalje.” V zadnjem času kroži po Bavarskem naslednja šala: Uli Hoeness, dvainštiridesetletni manager Bayer-na (Nemčija), sedi za klavirjem v dvorani trening kampa in strastno igra pesem “FC Bayern- Fore-ver Number One!”. Igra uro, dve, tri. Končno pride mimo Franz Beckenbauer in meni: “Uli, če se ne moreš ustaviti, mislim da je desni pedal zavora.” Seks in svetovno nogometno prvenstvo Pele, triinpedesetletna nogometna legenda, je sprožil mednarodni val diskusij o tem, ali smejo nogometaši pred tekmami seksati ali ne. Švicarski zvezni trener Hodgson je svojim nogometašem za čas Svetovnega prvenstva zapovedal strogo spolno abstinenco. Na to prepoved je Pele izjavil: “Proti normalnemu seksu nimam nobenega ugovora.” Takoj se je oglasil njegov rojak Tele Santana, trener v Sao Paulu: “Seks ne pride v poštev. Brazilski nogometaš se izgubi v predigri in zato porabi preveč energije.” ;apico m ijiDezen Jim Courier, Leli mušketir s kapico, ameriški teniški zvezJnik, je po lastni izjavi “tako srečen, kot še nikoli. Kot ki lekJel na okla-kili”. Zaljukljen? Ne, prav nasprotno. Razšel se je s prijateljico Morgan, ki se je šele prej kratkim priselila k njemu v Palm Springs. Francozinja je znancu zaupala svoje mnenje o kivšem prijatelju: “Jim je velik otrok in velik egoist. Telefonitis tudi pri športnikih Tudi športniki niso imuni na telefonitis, “bolezen” sodobnega časa. Nemški kolesar Michael Huebner tudi med treningi nosi Handy - mobitel s sabo - kar pod majico. Njegov trener Schmalfuss je to razvado na hitro končal: Prisilil je “obolelega” kolesarja, da je prenehal s telefoniranjem med treningi, vsaj med pripravami za poletne dirke. ŽURKA 37 Potoval bi tisoč milj, da bi PO MOVtJL KVtA prišel iz svoje kože... ..pravi Bruce Springsteen v svojem sowndtracku za film leta PHILADELPHIA. Philadelphia je film o ljubezni, pa VENDARLE NI V NJEM NOBENE POMEMBNE ŽENSKE (RAZEN TEČNE odvetnice). Govori o ljubezni do življenja. "Ljubim pravo..." - Andrevv Backett je odličen odvetnik, KI KMALU NI SAMO ODVETNIK, PAČ PA TUDI HOMOSEKSUALEC IN NA KONCU HOMOSEKSUALEC Z Al OSEM. In VRŽEJO GA IZ SLUŽBE, ČEŠ DA NI VEČ DOBER. ... Toda stvar, na katero niso računali, je bil pogum TEGA ČLOVEKA, V ISKANJU PRAVICE SE OBUPANI ANDREVv' ZATEČE po pomoč k Millerju, odvetniku njegovega kova, ki pa POSTANE ŽIVČEN ŽE, ČE JE V ISTEM PROSTORU Z BACKETTOM, TOREJ JE NJUNO SODELOVANJE NEKOLIKO ZAPLETENO. In jOE MlLLER NI EDINI, KI SE NE MORE UPIRATI PREDSODKOM. Ko je Ton Hanks zvedel za vlogo, se je takoj spustil v TEMELJITO RAZISKOVANJE ZNAČAJA ČLOVEKA, KI JE ZBOLEL ZA NAJHUJŠO BOLEZNIJO NAŠE DOBE. SHUJŠAL JE ZA 15 KILOGRAMOV, SE POGOVARJAL Z DESETINAMI OBOLELIH. SPRAŠEVAL JE O TRENUTKU, KO SO ZVEDELI... BlL JE PRESENEČEN, KAKO ODKRITO SO MU ODGOVARJALI. Čeprav je bil Hanks doslej predvsem komedijant, se je z DRAMO POSTAVIL MED OSKARJEVCE. lN TUDI jONATHAN DAMME, REŽISER, ,JE BIL NAVDUŠEN. S KOLEGOM, SCENARISTOM RONOM NySWANERJEM, STA SE ODLOČILA, DA BOSTA NAREDILA KOLIKOR SE DA DUHOVIT IN SPROŠČEN FILM O STRAŠNI TEMI. In USPELA, JASNO. Mick Bi še kdo limone) “Ko me kritiki opisujejo in se spravljajo na limonadaste vsebine mojih del, jim nikoli ne pride na misel, da bi omenili tudi mojo serijo Family ali celo to, da sem svoj čas za film Day One dobil Emmyja. Kritiki so čudni tipi,” pravi Aaron Spelling. Mož je sicer dozorel show biznismen, vendar njegovo ime najpogosteje omenjajo zaradi tiste čudne pojave na dveh mega nogah, ki so ji milostno pravili Dona, iz pocukrane najstniške drame Beverly Hills 90210. Biznis je biznis in če ti ABC in NBC in podobne mreže ponudijo več kot 3000 ur programa, gre človek kar z lahkim srcem graditi Dallas’ in Charly’s Angels in Melrose Plače in Fantasy Island in T. J. Hooker... in še več in več takšnega. Možak, ki bi mu lahko rekli hodeča in govoreča Santa Barbara, se je ne glede na vse znova lotil limonade. Njegova nova namreč, MODELS INC., govori o usodah manekenk, ki prekoračijo trideset in jih nihče več ne mara. Seveda spet nastopa Heather Locklear (Šviiing!) Mick Irenutno vodilna svetovna manekenka Maomi Campbell [e v veliki tajnosti posnela svojo inačico pesmi “Bide A Wkite Šivan" s katero je skupina “C-Bex“ leta 1972 osvajala glasbene lestvice. Svojo interpretacijo uspešnice bo predstavila občinstvu poleti, to pa naj bi bil hkrati tudi uvod v njeno glasbeno kariero. Majski vrh Franca Purga "Ni me zanimal klasičen kip kot takšen, vsaj ne v tej postavitvi, temveč njegovo soočanje s čisto vsakdanjimi predmeti, uporabil sem Barbiko, ki med drugim letos praznuje trideset let, predvsem je šlo za ambient. Instalacijo sem postavil v Emu, med velike stiskalnice. Vključil sem tudi pšenico, optiko pa ustvaril s pogledi skozi kozarce, pepelnike in podobne steklovine iz vsakdana. ” 38 Mreža Marinetov informacijski škrat Marinet je trženjsko informacijska mreža, ki potrošnikom po telefonu posreduje raznovrstne informacije o izdelkih in storitvah: kje lahko kaj kupijo in pod kakšnimi pogoji. Informiranje pred nakupom na telefonski številki 063/441-441 je brezplačno. Podatkovno bazo dnevne informacijske službe pa oblikujejo podjetja z oglaševanjem svojih izdelkov in storitev. Naj postane informacija ključ do nakupa. Prijetno življenje je sestavljeno iz trenutkov, majhnih in navidez neznatnih, kot so nasmeh prodajalke, ki nam je izročila časopis, prijazen pozdrav cvetličarke, iskren kompliment, svetal pogled iz gneče v križišču in seveda prijateljski stiki. Še kako pomemben je klepet s prijateljem ob kavi... Uh, je postal zasanjan, ta škrat. Kaj neki ima za bregom, se sprašujem? Če ga dobro poznam, bo že v naslednjem trenutku speljal vodo na svoj mlin. Spet bo nalagal in si izmišljeval, zato bo bolje, da jaz prevzamem besedo. Kar nekako me je zapeljal s svojimi sladkimi besedami o prijetnem življenju in podobnih rečeh. Pa s tistim o prijateljstvu. Ja, prav res, prazno je življenje brez prijateljev, mi je spet prišepnil, potem pa prav na uho zarjovel: “USTANOVIMO KLUB PRIJATELJEV MAR1NETA!” “Kaj!?" “KLUB PRIJATELJEV MARINETA!” No, ta je pa dobra, si rečem. Potem pa razmislim in ugotovim, da bi bilo res mogoče. A le, če bomo lahko sodelovali. Spoštovani potrošniki, če ste storitve trženjske mreže že uporabljali in preizkusili, veste, pri čem ste in lahko o svojih izkušnjah tudi kaj napišete. Ste zadovoljni ali pa bi Marinet zdrobili v prah, o tem pišite na naslednji naslov: Marinet, Skaletova 4, Celje. Počasi pa bomo upoštevali škratovo željo in ustanovili Klub Marinetovih prijateljev. Dokler bo delovala pošta in bodo zvonili telefoni, si bomo delili veselje in izkušnje. Včasih tudi ob kavi. UPORABNIKI TRŽENJSKE MREŽE SO ISKALI ♦ KDO BI PAZIL NA KANARČKA MED DOPUSTOM (Morda bi polno odgovornost zanj prevzela lačna muca...) ♦ UVOZNIK AFRIŠKE ROBE (Dragi potrošnik, s suženjstvom smo že opravili.) ♦ VLAZILEC ZRAKA (Ai pa sredstvo za močenje presušenega grla, dobro kapljico, po domače.) ♦ IZDELOVALEC TENIŠKIH IGRIŠČ (Vemo, kje so žogice in bela krilca.) ♦ LIKALNI STROJ NA VALJE (Nemogoče, da si želite povaljana oblačila.) ♦ HIPNOTIZER (Ne upajte, da vam bo pričaral lepo življenje v slabih časih.) ♦ ELEKTRIČNI PASTIR (Za nedisciplinirane in neuke teličke.) ♦ SOJINA OMAKA (Bio trend, polit po celi državi.) ♦ IZPOSOJEVALNICA MOTORJEV (Na jeklenem konjičku pojezdite k svoji dragi, pa ne hitite preveč.) ♦ KOMISIJSKA PRODAJALNA OBLEK (Po tem bo vedno več povpraševanja, na žalost.) ♦ STEKLENA OPEKA (Za stekleni grad? Kje je vhod v to pravljico?) ♦ IZDELOVANJE KOLES ZA PULTE, OMARE, VOZIČKE... (Hitrost je čez vse...) ♦ TAPECIRANJE NA DOMU (Mehkoba. Lepi stari časi, a kaj, ko niso poceni.) Našteta so le nekatera, naključno izbrana vprašanja potrošnikov. Podjetja, ki lahko uporabnikom trženjske mreže ustrežejo s kako ponudbo izdelkov ali storitve, so vabljena, da se vključijo v Marinet. Še posebej s ponudbami, ki so jih uporabniki iskali, pa jih ni bilo v mreži. NEKATERE NAJNOVEJŠE PONUDBE IZ MARINETOVE BAZE PODATKOV ♦ USLUGE KOVINSKE STROKE IN PRODAJA STROJEV ZA OBDELAVO KOyiN (Ali lahko vaša stroka pripomore k jeklenim živcem kovinarskih delavcev?) ♦ HIŠNI ALARMI, DOMOFONI, VIDEOTEHNIKA (Vse za to, da vas nihče ne obišče.) ♦ LAHKI, KLASIČNI IN TEŽKI CEVNI GRADBENI ODRI (Za lahko, srednjo in težko kategorijo.) ♦ PROIZVODNJA IN PRODAJA NOŽEV IN KOS ZA KOSILNICE (V visoki travi se izognite prijaznim kačam in svojim prstom.) ♦ NUDIMO MALICE, TEDENSKA IN NEDELJSKA KOSILA, MORSKE SPECIALITETE (Tudi papirnato brisačo za sline lačnih?) ♦ GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA HIRMAN NA MOTORNI POGON Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM (In odprta je pot v prijazen dom?) ♦ IZDELAVA KRZNENIH IZDELKOV PO NAROČILU (Tudi praljudje so se oblačili po meri.) ♦ IZ-DELOVANJE ZASTAV IN TRANSPARENTOV VSELI VRST IN VELI-KOSTI (Prve za praznike, druge za štrajke...) ♦ KLASIČNA IN ČUTNA MASAŽA ZA VSE, KI STE UTRUJENI PO NAPORNEM DELU (Kar precej jih je, Slovencev, utrujenih po iskanju služb; njih že masirajo po klasični metodi.) Pripravila Darinka, pripombe je dajal škrat Foizvejte o izdelku, ki ga nameravate kupiti, ali storitv i, Id jo ždite uporabiti Marinet ® 063/441-441 Vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 11. ure Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve cele križanke, ki bodo v uredništvu najkasneje do ponedeljka, 23. maja 1994, do 10. ure. S križanko nam pošljite še čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 2. Med reševalce, ki bodo pravilno rešili križanko, bo žreb razdelil 5 nagrad, ki jih tokrat prispevajo: 1. nagrada: Darilni paket Grafike Gracer Celje v vrednosti 5.000,00 tolarjev 2. nagrada: Gostinske usluge v vrednosti 1.500,00 tolarjev - Mene Gostinstvo in turizem Celje 3. nagrada: Knjiga Nade Klaič "Zadnji grofje Celjski v deželah sv. krone" - Nova doba 4. nagrada: Četrtletna naročnina na časopis Nova doba 5. nagrada: 1.000,00 tolarjev - Nova doba Do roka je v uredništvo prispelo 417 rešitev, od tega 389 pravilnih. Nagrade prejmejo: 1. nagrado: Darilni paket Grafike Gracer v vrednosti 5.000 SIT Nevenka Šmid, Ribno, Savska c. 19, 64260 Bled 2. nagrado: Gostinske usluge v vrednosti 1.500 SIT - Mene Gostinstvo in turizem Celje Marjan in Tatjana Blažek, Cesta 27. aprila 31, Študentski domovi, blok 1, 61111 Ljubljana Vič 3. nagrado: Knjigo Nade Klaič “Zadnji knezi.......” Nova doba Danica Zajelšnik, Okrogatjeva 7, 63000 Celje 4. nagrado: Četrtletno naročnino na časopis Nova doba Vida Gregor, Čečovje 33, 62390 Ravne na Koroškem 5. nagrado: 1.000 tolarjev, darilo Nove dobe: Tone Maršič, Zoisova 46, 64000 Kranj Čestitamo nagrajencem. Izžrebani reševalci naj se javijo uredništvu, da se dogovorimo o prevzemu nagrad. ZDRAVILIŠČE DOBRNA KUPON NOVE DOBE ZA 10% POPUST PRI VEČERJI V HOTELU TRIGLAV OD PONEDELJKA DO PETKA ZAVESE na kg! Zavese so le uvoea, raellčnih višal e enključkl. 1 kg 3.700 SIT Vfskoeal m 900 SIT Baano blago na kg 1.700 SIT/kg Trgovina “NADA” Mlinska 33/3 nad., Maribor Krčevinska 7, Maribor Telejbm (063) 3M70 C€U€ kCNfBkCm W TkflNtN V PRODAJALNAM VOLNA, VESNA, MANUFAKTURA, START TR<, TREND, SASU, PTONtE TN FORMULA EL nn? . • .. •r- m.......: SAMARA KONKURENČNA KAKOVOST TRI IZVEDENKE KAROSERIJE DVE RAZLIČICI MOTORJA OBLIKOVANJE GIUGIARO KONSTRUKCIJA MOTORJA MENJALNIKA IN PODVOZJA PORSCHE SAMA * SERIJSKO SO VGRAJENE SVEČKE CHAMPION IN GUME MICHELIN POOBLAŠČENI PRODAJALCI: CELJE: Avto Celje, 31-919. Avtomolor, 24-211, DOMŽALE: Helios. 713-007, KOPER: Avtoplus, 34-621, KRANJ: Avimradc, 223-710, KOČEVJE: Rozal komore, 851-113. IJUBIJANA: Aviolinc. 12-31-141. Avtomarkel, 371-024, Avtomerkur, 13-26-121, Maiimarkct, 213-836. LJUTOMER: Servis vozil. 81-535, MARIBOR: Avtomolor. 101-676, Feromolo, 411-148.' Prolada. 38-461 MURSKA SOBOTA: Agroservis. 21-630, NOVO MESTO: Novoletna 28-066, PERNICA: Jagodič Avtolrgovina, 640540. PTUJ: Petovia avto, 776-311. RAVNE: Avtomolor. 321-151, ROGAŠKA SLATINA: Avtoltikv. 816-776. SL. B1S TRI CA: Planika. 811 -257. ŠEMPETER pri NOVI GORICI: Iskra Avtoelektrika, 32-423, TRBOVLJE: Avtomolor, 21 -463. LADA AVTO: 061/444-420 V 0BVE7NI OPREMI JE VARNOSTNI TRIKOTNIK, NADOMESTNE ŽARNICE IN PRVA POMOČ NOVA DOBA IS. maj, 1994 Od vrat do vrat PODJETJE ZA TRŽENJE, RAČUNALNIŠTVO IN IZOBRAŽEVALNE STORITVE MURSKA SOBOTA D.O.O. 69000 MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 15, TEL.: (069) 31-255, FAK: 21-116 107,8 Mhz Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA ■ ■ ■ ■ " Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.-24. ure slovenj gradeč UKV 97.2 HM 88.9 MHz STEREO Začetniški in nadaljevalni računalniški tečaji prijave in informacije: Display MM, Prešernova 7 63000 Celje telefon: (063) 26-812 REKlRilLlMIA. d.o.o. CELJE Ulica XIV. divizije 6 63000 CELJE Tel.: 063/ 26-236, 29-375 Fax.: 063/ 29-375 Celje *** sejemsko mesto 12. POMLADANSKI OBRTNI SEJEM V CELJU, OD 23. DO 29. MAJA 1994 VZO Jlllli IDEJA INTER-GAST BIO LINEA ČLOVEK IN PROSTI ČAS -vseza otroka - ideje, invencije, inovacije •gostinska, hotelirska, trgovinska oprema in gastronomija -bio -steklo, keramika, porcelan, umetnost in poslovna darila, kozmetika, nakit in bižuterija -turizem, Šport, rosti čas in blago Široke potrošnje INTER-GRAD O CHJSMSEBI -interier in gradbeništvo ' ......•:% ^ do ©o o Podjetje za najemni management m MERCATOR S-«® ™z Iskra BATERIJE £/?o • •••••••••••••••••••••••••• • • • • • liiiiaiuflfiiii Inmur ^stereo 959MHz . BREZ DLAKE MA /Vm JEZIKU imuni Kami SnemiUKVstereo 9S9MHz • faafiČHi itubio mri c pav, mtn S čili* tir r HA, iffiSl* GRAFIČNA PRIPRAVA • DESIGN OSVETLJEVANJE Z DISKET I DESIGN • FILMI ♦ TISK: POSLOVNI OBRAZCI (štampiljke, j 1 vizitke, računi, dopisi...), PROSPEKTI, CENIKI, PUHATI, 1 BLOaEJIKETE, IZDELUJEMO TJJDI CRTNEJCOpiElJ j VSUI SE UKVARJATE Z RAČUNALNIŠKIM OBLIKOVANJEM, , j NUDIMO IZPIS VAŠEGA DELA NA PAPIR, PAUS, FILM: | j COLORJE - BARVNE SEPARACIJE, SCANNIRANJE RAZLIC- t i NIH PREDLOG: BARVNIH FOTOGRAFIJ, DIAPOZITIVOV, SKIC. I ZE PRI NAROČILU VIZITK DOBITE ŠTAMPILJKO ZASTONJ! GRAFIKA GRACER d.o.o. Okrogarjeva 2, 63000 Celje tel./fax: +386 (0)63 34-164 Od vrat do vrat ;3E y: \ x ' • vtx —* '■ iv', • k ■ v' ' ' ) ' y £3$ - {X: lili -.'V v V ,v vfx^l km .-V;,.-; > ' - f K'\ ' : V\ r J P jv ■ i O Namesto pol kilograma zlata Avto za naročnike o g e _ .5? ■g o 5 en i ■ v; S ■Mm S o mSf (D > Q S s 11 •• CO NAGRADNO VPRAŠANJE Nagradno vprašanje ►Kdo je napisal znamenito uspešnico KAOS: Jože Pučnik James Gleick Janez Janša line in priimek avtorja izpišite na dopisnico, ki jo morate do 15. julija 1994 poslati na naslov uredništva Nove dobe, Aškerčeva 15, 63000 Celje, skupaj s potrdilom, da ste naročnik časopisa s plačano celoletno naročnino, ali fotokopijo spričevala, da ste tekoče šolsko leto v zadnjem letniku na katerikoli srednji šoli v Skseniji končali z odličnim uspehom. Vsi sodelujete v žrebanju za osebni avto. NOVA DOBA - ngjstarejši zasebni časopis )VA DOBA - resnica z drugega zornega kota NOVA DOBA - za naročnike brezplačni mali in komercialni oglasi NOVA DOBA - časopis slovenskega formata «■»«■»’!■■*.mm mm.mm mm mm mm wm mm mm mm mm mm mm:mm mm mm mm.mm mm^mm'imm'mm'1 t mm mm mm mm mm t Stari naročniki so že v igri. POZOR! Vsi odličnjaki letošnjih zaključnih letnikov slovenskih srednjih šol, katerih starši ali sorodniki so ali se bodo naročili na Novo dobo, in nam bodo poslali fotokopije zaključnih spričeval do 1. julija, sodelujejo v žrebanju prve in vseh ostalih nagrad. Ne pozabite, prva nagrada je AVTO! Žrebanje že julija! 48 Od vrat do vrat GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS). PONUDBE DOMAČIH PODJETIJ: SL003-02723 NUDIMO USLUGE STRUŽENJA KOVINSKIH PREDMETOV DO FI 50. Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS SL003-02729 NUDIMO OBNAVLJANJE VODNOHLAJENIH TULJAV ELEKTROINDUKCIJSKIH PEČI. IZVAJAMO ELEKTRO-INSTALACIJE V INDUSTRIJI IN GRADBENIŠTVU. Naziv: IMPOL-TEHNIKA D.O.O. Kraj: SLOVENSKA BISTRICA Pošta: 62310 Naslov: PARTIZANSKA UL. 38 Telefon: 062/811-521 Telefaks: 062/810-198 SL003-02731 NUDIMO PROSTE KAPACITETE STRUŽENJA, BRUŠENJA IN REZKANJA. Naziv: IMPOL-TEHNIKA, D.O.O. Kraj: SLOVENSKA BISTRICA Pošta: 62310 Naslov: PARTIZANSKA UL. 38 Telefon: 062/811-521 Telefaks: 062/810-198 SL003-02737 PONUDBA: PRODAJA IN SERVISIRANJE CELOTNE OPREME ZA AVTOSERVISNE DELAVNICE PRODAJA IN SERVISIRANJE AVTOPRALNIC “CALIFOR-NIA” PRODAJA IN SERVISIRANJE OPREME ZA BENCINSKE ČRPALKE Naziv: ROHNE D.O.O. Kraj: MARIBOR Pošta: 62106 Naslov: POHORSKEGA BATALJONA 14 Telefon: 062/103-643 Telefaks: 062/103-491 Kontakt: VILJEM ŠETAR SL003-02738 PONUDBA: PROIZVODNJA VIJAKOV VIJAK ZA PLOČEVINO OD 2,9 DO 4,8 FI, DOLŽINE DO 25 MM DIN 7971 FORM B 7972, 7973, -7982K, 7981, 7983. VIJAK Z METRSKIM NAVOJEM FORM M3, M4, M5, DOLŽINE DO 25 MM. DIN 84 FORM A 85, 7985, 963, 965, 964, 966. Naziv: AVTOMARKET, D.O.O. Kraj: PODBOČJE - PRISTAVA Pošta: 68312 Naslov: PRISTAVA 15 Telefon: 0608/60-340 Telefaks: 0608/61-850 Kontakt: FRANC KOŽAR SL003-02740 V NAJEM DAJEMO POSLOVNE PROSTORE 140 M2 /6 OPREMLJENIH PISARN/ IN JEDILNICO S KUHINJO 70 M2 /S KOMPLET OPREMO ZA 40 LJUDI/. MOŽNA JE TUDI UPORABA SKLADIŠČ CCA. 100 M2. Naziv: SERVISINVEST MARIBOR Kraj: MARIBOR Pošta: 62000 Naslov: POBREŠKA C. 20 Telefon: 062/38-621 Telefaks: 062/306-276 Kontakt: MILAN MUGERLE SL003-02741 V NAJEM DAMO STROJE IN TEHNOLOGIJO ZA PROIZVODNJO TERMO-ELEMENTOV ZA POSTAVITEV PROIZVODNJE JE POTREBNA POVRŠINA 100 M2, PRIKLJUČNA ELEKTRIČNA MOČ 37 KW, KOMPRIMIRAN ZRAK 40.000 L/8 UR, HLADILNA VODA 30 L/MIN. ZAPOSLITI JE MOŽNO DO 10 DELAVCEV NA IZMENO. Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS SL003-02742 PONUJAMO LICENCO ZA EKSKLUZIVNO OBLIKOVA- NO EMBALAŽO, PRAKTIČNO IN UPORABNO ZA PAKIRANJE BOMBONOV, ČAJEV, MARMELADE, KREM, SLADOLEDA ITD. MODEL JE ZAŠČITEN NA EVROPSKEM TRGU. PROIZVAJALCI POVEČAJTE OPAZNOST IN PRODAJO SVOJIH IZDELKOV. SODELUJEMO LAHKO TUDI PRI PROIZVODNJI. Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS SL003-02744 ZASTOPAMO AVSTRIJSKO PODJETJE BOESCH Z PROIZVODNJO VEZENIN, NUDIMO UVOŽENO METRA-ŽNO BLAGO IN LASTNE KONFEKCIJSKE IZDELKE. Naziv: DIPLOMAT, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61113 Naslov: PALMERJEVA 10 Telefon: 061/343-687 Telefaks: 061/343-687 Kontakt: GORNIK UIUANA SL003-02747 PONUJAMO VEČ VRST EMBALAŽE - BLISTER, DOZE, OKROGLE, OGLATE IN DRUGE IZ . RAZLIČNIH FOLIJ - PET, PS, PP, STIROLUK IN PVC. EMBALAŽA JE PRIMERNA ZA PREHRAMBENE IN TEHNIČNE IZDELKE. Naziv: BIOPLAST Kraj: VRHNIKA Pošta: 61360 Naslov: CESTA KRIMSKEGA ODREDA 92 Telefon: 061/267-865 Telefaks: 061/267-865 Kontakt: BOLHA JANEZ SL003-02764 NUDIMO: - IZDELAVO NOSILNIH KONSTRUKCIJ IZ JEKLA IN ALUMINIJA - IZDELAVO STROJNIH DELOV, SKLOPOV IN SESTAVO STROJEV ZA INDUSTRIJO. Naziv: IMPOL - TEHNIKA, D.O.O. Kraj: SLOVENSKA BISTRICA Pošta: 62310 Naslov: PARTIZANSKA UL. 38 Telefon: 062/811-521 Telefaks: 062/810-198 SL003-02765 PONUDBA: PROIZVODNA HALA 2600 M2 PRIMERNA ZA TEHNOLOGIJE BREZ ONESNAŽENIH ODPADNIH VODA. ZEMLJIŠČE 11.910 M2. IŠČEMO USTREZNI PROGRAM. NUDIMO INŽENIRING IZGRADNJE IN ZAGONA PROIZVODNJE. Naziv: PII, D.O.O. IDRIJA Kraj: IDRIJA Pošta: 65280 Naslov: PR 63, LAPAJNETOVA 9 Telefon: 065/72-308 Telefaks: 065/72-348 Kontakt: RASTO REVEN SL003-02766 VRTLJIV ORIENTACIJSKI DODAJALNIK ZA ORIENTI-RANJE PREDMETOV /POLIZDELKOV/ PRED AVTOMATSKO VSTAVITVIJO V AVTOMATSKE STROJE. DODAJALNIK JE ENOSTAVEN, BREZ HRUPA, PRIMEREN ZA: FARMACEVTSKO, ELEK-TRO, STROJNO,LESNO INDUSTRIJO.... Naziv: PII, D.O.O. IDRIJA Kraj: IDRIJA Pošta: 65280 Naslov: EP. 63, LAPAJNETOVA 9 Telefon: 065/72-308 Telefaks: 065/72-348 Kontakt: RASTO REVEN SL003-02767 PONUJAMO EKSCENTRSKO STISKALNICO /INOVACIJA/ Z EKSCENTRIČNO OS POD VRTLJIVO DELOVNO MIZO. KORAČNO GONILO. OKROGLA VODILA. MAJHNI GABARITI PRIMERNA KONSTRUKCIJA ZA VGRADNJO V LINIJE. DELOVNA SILA JE 15 DO 50 KN. Naziv: PII, D.O.O. IDRIJA Kraj: IDRIJA Pošta: 65280 Naslov: P.P 63, LAPAJNETOVA 9 Telefon: 065/72-308 Telefaks: 065/72-348 Kontakt: RASTO REVEN Od vrat do vrat GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE SL003-02773 PONUDBA - AVTOMATIZACIJA INDUSTRIJSKIH PROCESOV. - PRODAJA IN IZDELAVA KRMILNIKOV IN REGULATORJEV - VGRADNJA REG. IN NAČRTOVANJE PROCESA REGULACIJE - SODOBNI SISTEMI REGULACIJE /FUZZY LOGIBA/ - NAČRTOVANJE REG. SIST. NA PODROČJU KOMPENZACIJE JALOVE ENERGIJE IN VARČEVANJA Z ENERGIJO. Naziv: MKDC POSTOJNA Kraj: POSTOJNA Pošta: 66230 Naslov: CANKARJEVA 6 Telefon: 067/22-630 Kontakt: FABJAN RADO SL003-02774 PONUDBA: VŽIGALICE /FOSFORNE/ 1 ŠKATLICA /60 VŽIGALIC/ -2,00 SIT/ŠKATLA. VŽIGALICE /FOSFORNE/ 1 ŠKATLICA /2000 VŽIGALIC/ - 50,00 SIT/ŠKATLA. Naziv: DOL-ON, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: ŠMARTINSKA 130 Telefon: 061/1405-356 Telefaks: 061/441-325 Teleks: 39-606 Kontakt: NEDŽIB OSMANOVIČ SL003-02775 NUDIMO PROZORNE ŽARNICE - 40 W, 60W, 75 W, 100 W, CENA 25 SIT/KOS. Naziv: DOL-ON, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: ŠMARTINSKA 130 Telefon: 061/1405-356 Telefaks: 061/441-325 Teleks: 39-606 Kontakt: NEDŽIB OSMANOVIČ SL003-02776 NUDIMO: SUŠENA BUKOVINA /PROFILI, DESKE ITD./ LEPLJENE BUKOVE PLOŠČE /EKO/. Naziv: DOL-ON, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: ŠMARTINSKA 130 Telefon: 061/1405-356 Telefaks: 061/441-325 Teleks: .39-606 Kontakt: NEDŽIB OSMANOVIČ SL003-02777 NUDIMO: - KONCENTRAT JABOLČNEGA SOKA 1.1 $ US/KG - JABOLČNA AROMA 50 T. 1,5 $ US/KG. Naziv: DOL-ON, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: ŠMARTINSKA 130 Telefon: 061/1405-356 Telefaks: 061/441-325 Teleks: 39-606 Kontakt: NEDŽIB OSMANOVIČ SL003-02780 OPRAVLJAMO VSA STAVBNO - KLEPARSKA DELA, IZOLACIJE IN SMO POOBLAŠČENI KROVCI BRAMAC-A. PRAV TAKO PREVZAMEMO TUDI ZAKLJUČNA GRADBENA DELA - NA KLJUČ. OPRAVLJAMO TUDI MANJŠA POPRAVILA IN PREVZAMEMO VZDRŽEVANJE ZGRADB. Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS SL003-02785 NUDIMO PROSTE KAPACITETE NA HVRS - BOHRWERK-U. X = 900 MM Y = 600 MM, W = 100 MM. TOČNOST POZICIONIRANJA JE 0,01 MM. CENA STROJNE URE JE 25 - 30 DEM V TOLARSKI PROTIVREDNOSTI. PRIMEREN JE ZA MANJŠE SERIJE IN UNIKATE, NA PODROČJU STROJEGRADNJE IN ORODJARSTVA. Naziv: GALANTERIJA KOVINSKIH IN LESENIH IZDELKOV Kraj: SODRAŽICA Pošta: 61317 Naslov: ZAVRTI 3 Telefon: 061/866-400 Telefaks: 061/866-400 Kontakt: BOŽIDAR PAKIŽ SL003-02787 NAŠA PONUDBA OBSEGA: IZGRADNJO OBJEKTOV VISOKOGRADNJE IN ZUNANJE UREDITVE /OD TEGA: GROBA GRADBENA DELA, ZAKLJUČNA /OBRTNIŠKA/ DELA, INSTALACIJSKA DELA, MONTAŽA TEHNOLOŠKE OPREME/, STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO IN OPREMO, PROJEKTIRANJE -IZDELAVA INVESTICIJSKO -TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, URBANISTIČNO PROJEKTIRANJE, INŽENIRING IN KONZALTING. Naziv: GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE PIONIR Kraj: NOVO MESTO Pošta: 68000 Naslov: KETTEJEV DREVORED 37 Telefon: 068/321-826 Telefaks: 068/323-213 Teleks: 35710 SI Kontakt: BOJAN BUČINEL SL003-02791 PODJETJE TERMOSOL NUDI STORITVE IZ PLASTIČNIH MAS NA BRIZGALNIH STROJIH OD 180 GR. DO 750 GR. IN 250 TON ZAPIRALNE MOČI ZNAMKE BUEHLER. CENA ZA 1 MIN 0,30 DEM. IMAMO TUDI PROSTE KAPACITETE NA STROJIH ZA IZDELAVO ARTIKLOV IZ TERMOPLASTIČNIH MAS. STROJI SO NA 9 POSTAJ IN lO POSTAJ - KAROSEL ZNAMKE OTOGALI, LORE-ZIN. CENA ZA 1 MINUTO 0,35 DEM. RAZPOLAGAMO TUDI Z 180 LASTNIMI ORODJI RAZLIČNIH ART. TR PODPLATOV ZA ČEVLJARSKO INDUSTRIJO. Naziv: TERMOSOL, D.O.O. Kraj: ORMOŽ Pošta: 62270 Naslov: OBRTNA CONA HAR-DEK Telefon: 062/701-614 Telefaks: 062/701-531 Kontakt: JURKOVIČ ANTON SL003-02800 SMO PROIZVAJALCI SOBNIH COPAT IN SEDEŽNIH BLAZIN. PONUJAMO PROSTE KAPACITETE. IŠČEMO TUDI DODATNO DELO, LAHKO LOAN POSEL. ZA ARTIKLE, KI JIH ŽE IZDELUJEMO IŠČEMO MOŽNOST PRODAJE V TUJINI. Naziv: IZDELOVANJE PREDMETOV IZ TEKSTILA Kraj: OBROV Pošta: 66243 Naslov: OBROV 64 Telefon: 066/83-407; 24-752 Kontakt: IVANA FLORENIN SL003-02802 NUDIMO: - RAČUNOVODSKE STORITVE - IZDELAVA BILANC - SVETOVANJE. CENOVNO SMO KONKURENČNI. PUSTITE NAM VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO IN KONTAKTNO OSEBO. Naziv: RO AND MA, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61111 Naslov: TBILISIJSKA 28 Telefon: 061/263-664 Telefaks: 061/263-664 Kontakt: ZORAN TASIČ SL003-02803 PROIZVODI: - FASADNA ZIDNA OPEKA - LUKNJIČASTA OPEKA - NAVADNA OPEKA - KLINKER OPEKA - MODUL BLOK - STROPNA POLNILA - OPEČNE TULJAVE. Naziv: OGRAD ORMOŽ Kraj: ORMOŽ Pošta: 62270 Naslov: KOLODVORSKA 7 Telefon: 062/701-201 Telefaks: 062/701-217 Kontakt: MILAN LUKAČEK GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM -SLOVENSKA 41, LJUBLJANA 48 Panorama Svetovni dan družine V nedeljo je svet praznoval svetovni dan zdravja, letos posvečen srečni in zdravi družini. Na slovesnem zboru na Debelem Rtiču se je zbralo približno 600 družin iz vse Slovenije, prek dva tisoč ljudi je pozdravil častni pokrovitelj prireditve predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Dan je bil še posebno dragocen zaradi otrok, ki so risali in slikali svojo vizijo staršev in družine. Nesreča v kitajskem rudniku Navkljub dejstvu, da na Kitajskem v rudnikih letno umre povprečno deset tisoč delavcev, je bila nedavna nesreča z 38 mrtvimi najhujša letos. Tiskovni predstavnik je novinarjem novico sporočil z dvodnevno zamudo, dobro obveščeni utemeljeno sumijo, da odgovorni nadzorniki prikrivajo resnico o vzroku tragedije. Reševalne akcije še potekajo. Zenska iz "hiše groze" Zensko iz 'hiše groze’, o kateri v Veliki Britaniji že dolgo poročajo, policija nje in njenega moža kljub obširni akciji ne more izslediti, sumijo, da je te dni zagrešila svoj šesti umor. Hišo Rosemary West naj bi policija odkrila s pomočjo medijev, toda dosti dlje niso prišli. Njena poslednja žrtev je domnevno povezana z deklico Judito Mot, staro osemnajst let, ki je izginila leta 1975. • ••••••••••••••• Zadnji prizori Halgate Snemanje novega slovenskega filma Halgato, ki so ga lani jeseni domala že sklenili s priložnostno promocijo v Prekmurju, je prekinil nepričakovan sneg, pozimi so nadaljevali z grobo montažo, konec minulega tedna pa so pod vodstvom režiserja Andreja Mlakarja končno posneli še zadnje kadre. To bo verjetno edini slovenski film, ki ga bomo letos ugledali na velikih platnih. Foto: LucaS NIKA VIPOTNIK - RAMPRE, sopranistka, svobodna umetnica: "Po dvajsetih letih dela v klasični glasbi in operi spoznavam, da tu ni kruha, in se podajam na pot mjuzikla. Moj slogan je, da nikoli nisi prestar za nov začetek, kajti vsak je v sebi Stavka pristaniških delavcev Delavci v francoskih pristaniščih so v ponedeljek začeli svojo dvodnevno stavko. Z demonstracijami zahtevajo umik odločbe, s katero guverner ukinja vlaganje v nekatera pristaniška dela. Predsedujoči so na tiskovni konferenci napovedali, da bodo z izbmhi nezadovoljstva v francoskih pristaniščih začeli v Marseillesu, vendar je vsa stvar še zavita v meglo. Kolesarji po Sloveniji Z deveto etapo s ciljem v Orehovici se je po tednu dni končala druga kolesarska dirka po Sloveniji. Kolesarji, bilo jih je 120 iz petnajstih držav, so po hriboviti deželici prevozili 940 kilometrov, zadnjo etapo je dobil Nemec Schmidt, skupno zmago pa si je prikolesaril Nemec Tobias Steinhauser, ki si je prednost pridobil z gorsko vožnjo na Vršič in do konca ohranil poltretjo minuto prednosti. •••••••••••••••• Glasbeni festival Prihaja poletje in s tem še en poletni glasbeni festival na tribunah londonskih aren imenovan DONINGTON MONS-TERS OF ROCK. Na njem je prijavljenih petindvajset tekmovalcev, skupin, ki bodo zabavale oboževalce rockovske scene. Pobeg iz londonskega zapora Iz Hallowaya, enega najhujših londonskih zaporov za ženske, so v nedeljo ponoči pobegnile tri jetnice. Najmlajša, stara komaj 19 let, obtožena umora, je na prostosti lahko nevarna, poročajo Sky News. Trojica se je izmuznila varnostnikom, ko so le-ti zapuščali dvorišče, preplezala visok opečnat zid, razbila okno, na drugi strani skočila v bazen in čezenj na ulico. Tik preden se je za njimi izgubila vsaka sled, so na hitro poklicale iz bližnje telefonske govorilnice. Policija jih se isce.